Ales Peternel

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

somentor: profesor Vojko Kilar leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo:2003-2004 leto izdelave diplomske naloge: 2013

KAZALO 01. UVOD 02. TEMA

1 2

02.1. oris problema 02.2. namen in cilji naloge

3 4

03. DELOVNA HIPOTEZA 04.2. naravne danosti prostora 04.3. ustvarjene danosti prostora 04.4. analize lokacije 04.4.1. predstavitev makrolokacije

5

8 9

04.4.3. strukturna in programska analiza 04.4.4. zaznavna analiza

11 12

05.1.sodobno mesto 05.2. arhitektura znotraj sodobnega mesta

14

05.4. javni prostor v sodobnem mestu

15

06.1.1. prostorska in prometna primernost

06.5. opredelitev in organizacija programa

07. OPIS ZASNOVE

23,24

28

in kolesarnice

33

07.3. varnost in fizika objekta 07.4. zasnova konstrukcije

08. FOTOGRAFIJE MAKETE - nova situacija, - situacija, - tloris kleti,

M=1:2500 M=1:1000 M=1:200

- prerez AA in BB, - prerez DD in CC, - prerez FF in EE, - fasade, - fasadni pas, - vizualizacije

M=1:200 M=1:200 M=1:200 M=1:200 M=1:20

10. VIRI IN LITERATURA 11. IZJAVA O AVTORSTVU

35,36 37,38,39

40

63 64

kljuène besede: trajnostni razvoj, prometna infrastruktura, javno dobro

Trajnostna mobilnost za trajnostni razvoj Za trajnostni razvoj mesta in njegove okolice so potrebne hitre, èiste, usklajene in uèinkovite prometne povezave.

commons.wikimedia.org

commons.wikimedia.org

01.uvod Statistika kaže, da se delež mestnega prebivalstva po svetu nenehno poveèuje.

Tudi v Sloveniji se veèa in znaša že veè kot 50 % celotnega prebivalstva.

Fiziène meje med mestom in podeželjem se brišejo, ustvarjajo se novi centri, ki se med seboj povezujejo, mesto postaja policentrièno, prebivalstvo se veèa, posledièno se veèa že tako pregost osebni promet, to pa pušèa negativne posledice na kvaliteti življenja v mestu in njegovi okolici.

Rešitev: - Uvedba uèinkovitega javnega prevoza - Pojav novih javnih infrastrukturnih objektov, še posebej pojav novih javno prometno-informacijskih vozlišè, ki posledièno vodijo v razvoj novih stanovanjsko poslovno in izobraževalnih mestnih centrov, so pospeševalniki razvoja mesta.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Aleš Peternel, Urbanistièna in arhitekturna zasnova potniškega centra Kranj, mentor: prof. Igor Kalèiè, somentor: prof. Vojko Kilar, leto vpisa: 2003/04, leto izdelave: 2013

01

neuèinkoviti sistem javnega prometa obremenitev okolja z osebnim prometom

40 let stara „zaèasna“ avtobusna postaja gorenjskiglas.si

neprimerna lokacija obstojeèe kranjske železniške postaje (uporabniku odroèna lokacija) razglednice.eu

commons.wikimedia.org

02.1.oris problema Kljuèni problem sodobne družbe je promet. Ceste in prostor, ki prvenstveno pripadajo ljudem so preobremenjene z avtomobili, delež javnega prevoza v prometu pa zanemarljiv. Eden izmed razlogov za takšno stanje je neuèinkoviti sistem javnega prevoza. Lokacija obstojeèe železniške in avtobusne postaje v Kranju je neprimerna.

Postaji sta medsebojno oddaljeni, tako pa je onemogoèeno hitro in uèinkovito prestopanje med razliènimi vrstami prevoza. Obstojeèa avtobusna postaja ne zadostuje veè sodobnim potrebam, njena lokacija pa obremenjuje mestno središèe z tranzitnim javnim prometom.

Posledièno se mesto in obèina sooèata z upadom konkurenènega in trajnostnega razvoja obèine.

Uèinkovit in usklajen javni prevoz pa je bistven za dobro prepoznavnost in razvoj mesta in okolice v obèinskem, regionalnem in državnem merilu.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Aleš Peternel, Urbanistièna in arhitekturna zasnova potniškega centra Kranj, mentor: prof. Igor Kalèiè, somentor: prof. Vojko Kilar, leto vpisa: 2003/04, leto izdelave: 2013

03

02.2.namen in cilji naloge Namen naloge je zasnovati novo urbanistièno in arhitekturno zasnovo obmoèja novega potniškega centra Kranj na lokaciji, ki jo predvideva tudi osnutek OPN MOK 2011(obèinski prostorski naèrt mestne obèine Kranj 2011) in ŠTUDIJA UPRAVIÈENOSTI ZA NOVO ELEKTRIFICIRANO PROGO ZA MEŠANI PROMET LJ-KR-JESENICE Z NAVEZAVO NA LETALIŠÈE JOŽETA PUÈNIKA LJUBLJANA 2010.

Programska zasnova obmoèja pa je predvidena v dokumentu STRATEGIJA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA MESTNE OBÈINE KRANJ 2009-2023.

Zasnova obmoèja vkljuèuje rešitve urbanistiène in arhitekturne zasnove potniškega centra, ter urbanistièno zasnovo obrobne pozidave.

cilji - zasnova ljudem zdravega, privlaènega in kvalitetnega urbanega okolja - kvaliteten in uèinkovit javni potniški prevoz (združitev železniške in avtobusne postaje) - zmanjševanje odvisnosti od osebnega avta, spodbujanje drugih prometnih sredstev javni, kolesarski in pešaški promet, integrirano lokacijsko in prometno izboljšanje okoljskih razmer z zmanjševanjem prometnih tokov...

- vzpostaviti nove toèke-program, ki bodo nosilci nadaljnega razvoja kraja in obèine zadovoljni ljudje danhegelund.com

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Aleš Peternel, Urbanistièna in arhitekturna zasnova potniškega centra Kranj, mentor: prof. Igor Kalèiè, somentor: prof. Vojko Kilar, leto vpisa: 2003/04, leto izdelave: 2013

04

02.tema Tema diplomske naloge je urbanistièna in arhitekturna zasnova potniškega centra Kranj in z njim povezana zasnova mestnega predela ob Bleiweisovi cesti.

Projekt predstavlja umestitev nove avtobusno-železniške postaje Kranja v obmoèje bodoèega univerzitetno poslovno stanovanjskega centra Zlato polje ob Bleiweisovi cesti.

Projekt je zasnovan kot del nove robne zazidave univerzitetno poslovno stanovanjskega centra Zlato polje ob severni vpadnici (Bleiweisova cesta), ki vodi v mestno središèe.

Programsko je razdeljen na potniški center Kranj (avtobusna, železniška postaja, podzemna garaža za osebna vozila), zasnova stanovanjske, poslovne in izobraževalne zazidave, zasnova športno rekreacijskih in zelenih površin.

Nov potniški center v Kranju predstavlja posodobitev javnega potniškega prometa, kar bo poveèalo privlaènost in kakovost mesta in regije kot lokacije za bivanje, izobraževanje in delo.

- 02.1. oris problema - 02.2. namen in cilji naloge

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Aleš Peternel, Urbanistièna in arhitekturna zasnova potniškega centra Kranj, mentor: prof. Igor Kalèiè, somentor: prof. Vojko Kilar, leto vpisa: 2003/04, leto izdelave: 2013

02

03. delovna hipoteza Delovna hipoteza temelji na podlagi raziskovanja konteksta prostora: - vrednotenje teoretiènih in oblikovnih izhodišè - analize mikro in makro lokacije - razvoj prometnega sistema - preveritev ustreznosti lokacije Obravnavano obmoèje ob Bleiweisovi naj postane del celote mesta Kranj, hkrati pa naj poseg v prostor mesto razvije in nadgradi tako v širšem kot v ožjem kontekstu.

Nova postaja naj postane nov generator razvoja mesta in obèine.

Posodobitev in prenova javnega potniškega prometa v Kranju in širši okolici.

Stremenje k naèelom trajnostne mobilnosti in trajnostnega razvoja. razvoj mesta commons.wikimedia.org

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Aleš Peternel, Urbanistièna in arhitekturna zasnova potniškega centra Kranj, mentor: prof. Igor Kalèiè, somentor: prof. Vojko Kilar, leto vpisa: 2003/04, leto izdelave: 2013

05

01

04. opredelitev obmoèja - 04.1. fizièni kontekst prostora - 04.2. naravne danosti prostora - 04.3. ustvarjene danosti prostora - 04.4. analize lokacije - 04.4.1. predstavitev makrolokacije - 04.4.2. morfološka analiza - 04.4.3. strukturna, programska analiza - 04.4.4. zaznavna analiza - 04.5. prometna problematika

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Aleš Peternel, Urbanistièna in arhitekturna zasnova potniškega centra Kranj, mentor: prof. Igor Kalèiè, somentor: prof. Vojko Kilar, leto vpisa: 2003/04, leto izdelave: 2013

06

01

Škofjeloški hribovje -les

mesto na pomolu, sotoèje Save in Kokre

industrijsko obmoèje znaèilna kranjska silhueta, v ozadju Kamniško Savinjske Alpe commons.wikimedia.org

mesto na pomolu / sotoèje dveh rek industrijsko obmoèje Škofjeloški hribovje -les

earth.google.com

04.1. fizièni kontekst prostora Mesto Kranj doloèajo sotoèje reke Save in Kokre, kanjon reke Kokre, staro mestno jedro, piramidalni obris mesta, obronki Škofjeloškega hribovja in prostorsko ugodna lega. Mestno središèe je sestavljeno iz dveh delov. Staro mestnega jedra in novejše upravno poslovnega središèa, ki se širi na sever.

Zaèetni vtis mesta s kateregakoli ravnineskega pogleda je dokaj neizrazit, izjema je le pogled iz južne strani, kjer se nam odpre znaèilna kranjska piramidalna silhueta starega mesta ki ga tvorijo zvoniki kranjskih cerkva.

04.2. naravne danosti prostora Mesto Kranj je osrednje mesto na Gorenjskem. Leži nekaj veè kot 20 km severno od Ljubljane, na visokem pomolu nad sotoèjem reke Save in Kokre in se širi proti severu kranjske ravnine, ki jo prekriva pretežno apniško dolomitski prod in konglomerat. Kokra zareže v silurske in dinarske kamenine, na površje prodre tudi porfir.

V tem delu Gorenjske je podnebje relativno ugodno. Povpreèna poletna temperatura je 18.2 stopinj celzija, zimska pa 2.8 stopinj celzija. Padavin je najveè jeseni, povpreèno na letni ravni 1500 ml. Velike površine zavzemajo gozdovi mešanega drevja (smreka, bukev).

04.3. ustvarjene danosti prostora Reka Savi in Kokra ----- promet in hidroenergija, turizem Škofjeloško hribovje ----- surovine-les Kranjsko-Sorško polje ---- kmetijstvo, poljedeljstvo Industrija ----- Sava Goodyear, Iskra, Tekstelindus,...

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Aleš Peternel, Urbanistièna in arhitekturna zasnova potniškega centra Kranj, mentor: prof. Igor Kalèiè, somentor: prof. Vojko Kilar, leto vpisa: 2003/04, leto izdelave: 2013

07

01

mikrolokacija

100m

OBMOÈJE OBDELAVE

Severni del Kranja

earth.google.com

Kranj

Sava

Kokra

04.4. analize lokacije 04.4.1. predstavitev makrolokacije 04.4.2. morfološka analiza 04.4.3. strukturna, programska analiza 04.4.4. zaznavna analiza

earth.google.com

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Aleš Peternel, Urbanistièna in arhitekturna zasnova potniškega centra Kranj, mentor: prof. Igor Kalèiè, somentor: prof. Vojko Kilar, leto vpisa: 2003/04, leto izdelave: 2013

08

01 Bleiweisova cesta Golnik - staro jedro OBMOÈJE OBDELAVE

OBMOÈJE MIKROLOKACIJE

Univerzitetno šolski center

reka Sava

Koroška cesta Naklo - staro jedro

glavna programska os - Bleiweisova cesta -zdravstveni center -poslovno trgovski center -osredne dejavnosti -staromestno jedro -stanovanjska obmoèja -urejena kolesarska in peš pot -...

reka Kokra

Kranj staromestno jedro Šmarjetna gora

100m

04.4.1. predstavitev makrolokacije SEVERNI DEL KRANJA

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Aleš Peternel, Urbanistièna in arhitekturna zasnova potniškega centra Kranj, mentor: prof. Igor Kalèiè, somentor: prof. Vojko Kilar, leto vpisa: 2003/04, leto izdelave: 2013

earth.google.com

09

01 11% pozidanost

23% pozidanost

nepozidanost

pozidanost

analiza višin 30m 16m 13m 10m

100m

morfologija stavb linijska pozidava toèkovna pozidava

04.4.2. morfološka analiza Obmoèje ima svoj doloèen red.

Opazna je nizka gostota pozidanosti.

Na podlagi analiz sem ugotovil, da moram pri projektiranju upoštevati naèin pozidave, ki jo okolica narekuje in s tem ohraniti doloèen red in ritem tega predela mesta.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Aleš Peternel, Urbanistièna in arhitekturna zasnova potniškega centra Kranj, mentor: prof. Igor Kalèiè, somentor: prof. Vojko Kilar, leto vpisa: 2003/04, leto izdelave: 2013

10

01 višinska dominanta Šmarjetna gora

5 5 veèji/manjši pretok pešcev/kolesarjev veèji/manjši pretok avtomobilov

4

veèje/manjše vozlišèe pešpoti

4 moteèe osamljene stavbe (šola) sredi polja

smer pogleda

1 3

3 Karavanke in Kamniško Savinjske Alpe

neurejene površine za pešce in kolesarje ob Bleiweisovi cesti

2

2

1

1 N

100m earth.google.com

zaslon Bleiweisova cesta proti jugu

1

1

2

2

3

3

www.kamra.si

www.gorenjskiglas.si

www.ustream.tv

04.4.4. zaznavna analiza

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Aleš Peternel, Urbanistièna in arhitekturna zasnova potniškega centra Kranj, mentor: prof. Igor Kalèiè, somentor: prof. Vojko Kilar, leto vpisa: 2003/04, leto izdelave: 2013

12

programska analiza vzgojno izobraževalni trgovsko poslovni verski stanovanjski

01

100m

geometrija prostora

nova železniška proga Bleiweisova cesta

100m

smer zazidave preèna smer zazidave vzdolžna smer zazidave poševna smer zazidave

04.4.3. strukturna, programska analiza Obmoèje narekuje geometrija cest in železnice.

Smer pozidave narekujejo primerno osonèenje in pogledi na okolico.

Programsko prevladujejo objekti za vzgojno izobraževalno in stanovanjsko dejavnost, ponekod tudi storitvena dejavnost.

Na podlagi analiz sem ugotovil, da moram pri projektiranju upoštevati naèin pozidave, ki jo okolica narekuje in s tem ohraniti doloèen red in ritem tega predela mesta.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Aleš Peternel, Urbanistièna in arhitekturna zasnova potniškega centra Kranj, mentor: prof. Igor Kalèiè, somentor: prof. Vojko Kilar, leto vpisa: 2003/04, leto izdelave: 2013

11

01

05. teoretska izhodišèa -

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Aleš Peternel, Urbanistièna in arhitekturna zasnova potniškega centra Kranj, mentor: prof. Igor Kalèiè, somentor: prof. Vojko Kilar, leto vpisa: 2003/04, leto izdelave: 2013

05.1.

05.2.

05.3.

05.4.

05.5.

sodobno mesto arhitektura znotraj sodobnega mesta pomen javnega potniškega prometa v mestu javni prostor v sodobnem mestu železniška postaja in mesto

13

01 05.1. sodobno mesto

05.2. arhitektura znotraj sodobnega mesta

Mesto Kranj danes je kombinacija zgodovinskega-strnjenega in sodobno-razpršenega mesta.

Sodobno-razpršeno mesto je kompleksen, dinamièen prostorski sistem, katerega kontinuiteta je kontinuiteta sprememb v mreži povezav.

Èe reèemo, da je sodobno mesto nek dinamièni prostorski sistem, ki se stalno razvija/spreminja, to velja isto za arhitekturo, ki deluje znotraj tega sistema.

To pomeni, da mora arhitektura sprejeti njegovo identiteto in zakonitosti, kar pripomore k kompleksnosti sistema.

Taka arhitektura je dinamièna, fleksibilna, povezovalna, zna se hitro prilagajati spremebam v prostoru,... Èe torej reèemo, da je današnje mesto prostor tokov in povezav, lahko reèemo podobno tudi za sodobno arhitekturo.

Sodobni potniški centri so toèno to in še veè. So prostor povezovanja razliènih programov tako v širšem kot ožjem smislu.

V ožjem smislu kot povezovanje razliènih dejavnosti znotraj objekta (gostinska, trgovska, kulturna,... ), v širšem kot izhodišèe za povezavo z ostalimi deli mesta (staromestno jedro, trgovski centri,...).

Oblike prestrokturiranja sodobnega-razpršenega mesta so: 1. polarizacija in mreženje 2. zapolnjevanje vrzeli v obmoèjih razpršene gradnje Posledica je brisanje fiziène meje med mestom, predmestjem in podeželjem. Krajina, arhitektura in infrastruktura se stapljajo v eno samo zvezno prostorsko obliko.

S tem se ustvarijo pogoji za nastanek novih razvojnih centrov/polov, ki spodbujajo tokove in širijo razvojni vpliv v svoje zaledje.

podeželje

predmestje

mesto earth.google.com 100m

brisanje fiziènih meja med podeželjem in mestom polarizacija (nastajanje novih specifiènih centrov)

earth.google.com

brisanje fiziènih meja med podeželjem in mestom polarizacija (nastajanje novih specifiènih centrov)

05.3. pomen javnega potniškega prometa v mestu Promet je pomemben soustvarjalec sodobnega razvoja, saj premaguje razdalje in povezuje ljudi. Poleg nepogrešljive vloge v vsakdanjem življenju vedno veè pozornosti zahteva tudi njegov dolgoroèni vpliv na družbo in okolje. Funkcionalna, kakovostna in strokovna ureditev prometa doloèa razvojno pot tako regije kot države.

Nenazadnje kvalitetni javni prevoz ruši razmerja v prid individualnem/motornem prometu, ki unièuje javni prostor, prvenstveno namenjen ljudem.

15 min

Da pa bi to stanje dosegli, moramo sprejeti nekatere ukrepe na podroèju javnega prometa:

Jesenice

Kranj

Ljubljana

Sodoben javni promet je udoben, hiter, uèinkovit in cenovno sprejemljiv

- zapiranje mestnega jedra za motorna vozila - doloèitev pomembnejših prog in zagotavljanje èimkrajših èakalnih dob.

- izgradnja parkirnih hiš, kjer se avtomobile prestavi pod ali nad teren - doloèitev in izgradnja širokih peš in kolesarskih poti, ter stem pospešiti kolesarski in peš promet - izposoja koles in mreža kolesarskih izposojevalnic - uvedba jasnih prikazovalnikov prihoda avtobusov - tehnološko napredni avtobusi Sodoben javni promet je udoben, hiter, uèinkovit in cenovno sprejemljiv.

Poveèanje splošne blaginje je povzroèilo upadanje uporabnikov javnega potniškega prometa in poveèano uporabo osebnih motornih vozil. Posledice opisanega netrajnostnega razvoja so moèno zgošèen promet v veèjih naseljih ter med regionalnimi središèi in glavnim mestom, èedalje slabša kakovost zraka zaradi poveèanega obsega prometa na cestah in vse veèji eksterni prometni stroški ter delež prometnih stroškov v gospodinjskih košaricah.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Aleš Peternel, Urbanistièna in arhitekturna zasnova potniškega centra Kranj, mentor: prof. Igor Kalèiè, somentor: prof. Vojko Kilar, leto vpisa: 2003/04, leto izdelave: 2013

14

05.4. javni prostor v sodobnem mestu Javni prostor je prostor ali obmoèje, ki je dostopen vsem, ne glede na raso, spol, starost in socialni status.

Delimo ga na fizièni, socialni in simbolni prostor.

Fizièni je najbolj oèiten in se navezuje na pojme, kot so ulice, trgi in park.

Socialni prostor se ukvarja z dejavnostmi, ki se dogajajo v njem. Te dejavnosti se lahko dogajajo kjerkoli; ne le na krajih v javni lasti , temveè tudi v zasebnih prostorih (bari, restavracije pa vse do zasebnih domovih).

Simbolni javni prostor pa ustvarjajo dejavnosti ljudi in njihovi kolektivni spomini, zato ga je težko oznaèiti, saj obstaja tako v realnosti kot v domišliji. Gre za izkušnjo v prostoru (èustveno doživljanje). Kvaliteto javnega prostora doloèa tudi kvalitetni javni prevoz, saj iznièuje vlogo avtomobila, ki tako unièuje javni prostor, ki je prvenstveno namenjen ljudem.

Pomemben rušilec kvalitetnega javnega prostora je tudi kapital, ki nasilno privatizira javni prostor kar škodljivo vpliva na osnovno lastnost javnega prostora, da je splošno dostopen vsem ljudem ne glede na socialni status,...

socialni prostor

simbolni prostor

archdaily.com

archdaily.com

05.5. železniška postaja v mestu Železniška postaja je èas odhoda, èas postanka na poti in èas prihoda.

Postaja je javna površina, kjer potnik dobi prvi vtis o kraju.

Prostor postaje je vmesnik med potjo ter ciljem, med lokalnim in globalnim, je prostor zaèetka in konca nekega potovanja,...

Postaja javnega transporta predstavlja okno v svet, predvsem pa so sodobne železniške postaje prostori povezovanja.

prvi vtis

galerija na prostem

sodahead.com

flickr.com

Na podlagi teh smernic se tudi doloèi dejavnosti, ki bodo potekale: - osnovna transportna funkcija (vozlišèe razluènih transportnih sistemov (vlak, avto, kolo, prostori za uslužbence,...)

- èakalnice in sanitarije - zunanje zelene površine (park), galerija na prostem - spremljevalne dejavnosti (gostinska in trgovska ponudba)

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Aleš Peternel, Urbanistièna in arhitekturna zasnova potniškega centra Kranj, mentor: prof. Igor Kalèiè, somentor: prof. Vojko Kilar, leto vpisa: 2003/04, leto izdelave: 2013

15

01

06. izhodišèa zasnove -

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Aleš Peternel, Urbanistièna in arhitekturna zasnova potniškega centra Kranj, mentor: prof. Igor Kalèiè, somentor: prof. Vojko Kilar, leto vpisa: 2003/04, leto izdelave: 2013

06.1. prostorska izhodišèa - lokacija 06.1.1. prostorska in prometna primernost 06.1.2. obstojeèe stanje 06.2. programska izhodišèa 06.3. funkcionalna izhodišèa 06.4. referenèni primeri 06.5. opredelitev programa 06.6 oblikovna in materialna izhodišèa

16

01

nova lokacija potniški center Kranj

nova proga Lj-Jesenice nova severna obvoznica

06.1. prostorska izhodišèa - lokacija obstojeèa avtobusna postaja

Neugodne prostorske razmere kranjske avtobusne in železniške postaje kar klièe k predlogu za boljšo lokacijo. Predlogi so razlièni. Od selitve avtobusne postaje na novo lokacijo (Savski otok), do ohranitve postaje na obstojeèi lokaciji. Za oživitev železniške postaje pa se predlaga boljša povezava z starim mestnim jedrom (nadzemna peš in kolesarska povezava èez Savo).

Potem pa Slovenija leta 2004 sprejme Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije, ki navaja da je potrebno prometno infrastrukturo V. in X. evropskega prometnega koridorja rekonstrurirati in posodobiti.

V letu 2010 je objavljena študija o upravièenosti nove železniške povezave Ljubljana-Jesenice, kjer se favoritizira varianto trase, ki bi potekala vzporedno z avtocesto A2, tako da bi Kranj obvila po severni strani in se tako izognila stari postaji. Ob tej priložnosti se je pokazala nova lokacija za novo železniško postajo Kranj, ki jo podpira tudi MOK, kar je razvidno iz osnutkov OPN, ali skupno Strateški prostorski naèrt.

prestavitev na novo lokacijo

obstojeèa železniška postaja

staro mesto

200m earth.google.com

nova lokacija potniškega centra

06.1.1. prostorska in prometna primernost

centralno stredišèe

Prometno vozlišèe je predvideno kot del novo planirane prometne zasnove.

Naèrtuje se nova severna cestna obvoznica, ob njej pa nova trasa železnice.

Neposredna bližina tako pomembne infrastrukture zagotavlja, da se linije javnega prometa lahko enostavno prikljuèujejo na ožji (lokalno) in širši (regionalno) mestni prometni sistem.

Na prvi pogled se zdi lokacija zaradi odroènega starega mesta (1000m) neprimerna, bližina univerzitetnega, stanovanjskega, zdravstvenega in upravnega dela pa zagotovi pomembne dejavnosti za uspešno funkcioniranje potniškega centra.

razdalja 1000 m

Lokacija zagotavlja primerno dostopnost do starega mesta, ki je oddaljen 1000m.

Na tej poti se zvrstijo pomembnejše centralno-upravne stavbe v mestu.

staro mesto

primernost lokacije-dejavnosti

200m earth.google.com

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Aleš Peternel, Urbanistièna in arhitekturna zasnova potniškega centra Kranj, mentor: prof. Igor Kalèiè, somentor: prof. Vojko Kilar, leto vpisa: 2003/04, leto izdelave: 2013

17

01

1,2,3

bodoèa železnica Lj - Jesenice bodoèa severna obvoznica

4

1

5,6

smer pogleda

lokacija

7,8 earth.google.com

100m obstojeèa situacija - pogledi

earth.google.com

1234 5678

06.1.2. obstojeèe stanje lokacija Obravnavano lokacijo na severu omejuje bodoèa železniška proga in severna mestna obvoznica, na jugu šolske zelene in rekreativne površine, na zahodu kmetijske površine v prihodnosti namenjene gradnji, na vzhodu pa lokacijo omejuje Bleiweisova cesta z objekti vojašnice, gasilskega doma, AMZS in trgovskim centrom.

Na severu dominira pogled na Karavanke in Kamniško Savinjske Alpe, na zahodu Julijci, na jugu pa Škofjeloško hribovje.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Aleš Peternel, Urbanistièna in arhitekturna zasnova potniškega centra Kranj, mentor: prof. Igor Kalèiè, somentor: prof. Vojko Kilar, leto vpisa: 2003/04, leto izdelave: 2013

18

01 dodatni program

ART

P+

+

+ SERVICE osnovni program

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Aleš Peternel, Urbanistièna in arhitekturna zasnova potniškega centra Kranj, mentor: prof. Igor Kalèiè, somentor: prof. Vojko Kilar, leto vpisa: 2003/04, leto izdelave: 2013

19

06.3. funkcionalna izhodišèa AVTOBUSNA POSTAJA

Prometna zasnova vozlišèa naj bo enostavna, pregledna in predvsem varna.

Linije avtobusnega prometa naj bodo organizirane po sklopih glede na funkcijo in èas postanka. (Liniji s krajšim postankom naj bodo organizirane tako da omogoèajo èimhitrejši pretok vozil.

Tako linije delimo na: - medkrajevne tranzitne linije s postankom 15min.

- primestne in medkrajevne linije - konèna postaja potniški center - mestne/lokalne linije ki so v tranzitu ali imajo konèno postajo potniški center ŽELEZNIŠKA POSTAJA Glede na analizo študije upravièenosti nove dvotirne povezave Lj-Jesenice se je ugotovilo, da je najprimernejši sistem za novo železniško postajo Kranj štirje postajni tiri z enim dodatnim za vzdrževanje vozil, kar omogoèa boljšo pretoènost vlakov in krajše vozne èase.

MIRUJOÈI PROMET Parkirne površine osebnega motornega prometa se naj organizirajo v podzemni garaži.

Komunikacije naj bodo enostavne, pregledne in varne.

KOMUNIKACIJE POTNIKOV peroni avtobusne in železniške postaje morajo biti organizirani enostavno, pregledno in predvsem varno. Zaradi varnosti potnikov je potrbno pri železnici poskrbeti za izvennivojski dostop na oba perona, vkljuèno z dvigalom za neokretne osebe.

Vsi prostori potniškega centra morajo biti dostopni vsem uporabnikom, tudi funkcionalno oviranim osebam.

DODATNI PROGRAM

varnost, preglednost, funkcionalnost

Program, ki ni strogo vezan na promet, vendar služi kot dodatna ponudba potniku medtem, ko èaka na prevoz. Skušamo se v èimveèji meri izogniti pretirane potrošniške vsebine (trgovine,...) in veèji povdarek na kulturnih in sprostitvenih vsebinah (galerija, park,...).

Ta program je popolnoma javen tako da ga uporabljajo tudi okoliški prebivalci, s tem pa se objekt programsko povezuje z obstojeèo okolico.

123rf.com

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Aleš Peternel, Urbanistièna in arhitekturna zasnova potniškega centra Kranj, mentor: prof. Igor Kalèiè, somentor: prof. Vojko Kilar, leto vpisa: 2003/04, leto izdelave: 2013

20

potniški center, Aguascalientes, Mehika RVDG architecture + urbanismo Prometna zasnova zakljuèene zanke: nemotena pretoènost prometa in optimalna izraba zemljišèa toèka, kjer potnik lahko hitro in varno uporablja razliène vrste javnega prometa (bus, vlak,...)

Pešci zaradi varnosti uporabljajo izvennivojski krožni nadhod, ki povezuje vse vrste javnega prometa, hkrati pa nudi zašèito pred vremenskimi vplivi. Taxi in hitri postanki so organizirani neposredno ob glavni cesti,parkiranje osebnih motornih vozil je izvedeno nivojsko.

openbuildings.com

openbuildings.com

openbuildings.com

potniški center, Minneapolis, ZDA EE&K a Perkins Eastman company Primer dobre integracije potniškega centra v mestno tkivo. Železniška proga je umaknjena nad nivo terena in s tem omogoèa neovirano gibanje pešcev in kolesarjev v parku. Parkirišèa osebnega motornega prometa so umaknjena pod nivo terena. Veliko zelenih površin privablja tudi neuporabnike potniškega centra. planetizen.com

planetizen.com

planetizen.com

06.4. referenèni primeri Rešitve intermodalnih potniških centrov loèimo glede na prometno zasnovo in organizacijo peronov.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Aleš Peternel, Urbanistièna in arhitekturna zasnova potniškega centra Kranj, mentor: prof. Igor Kalèiè, somentor: prof. Vojko Kilar, leto vpisa: 2003/04, leto izdelave: 2013

21

potniški center, Graz, Avstrija Zechner&Zechner Intermodalni potniški center z mešanim programom (park, hotel,...).

Vse oblike javnega prevoza (bus, taxi, vlak) so neposredno povezane, kar omogoèa potniku varno in hitro prestopanje. Zasnova avtobusnega prometa je krožna in je v nivoju terena. Peroni železniškega prometa so umaknjeni pod nivo terena. Veliko zelenih površin privlaèi tako potnike kot mimoidoèe.

archdaily.com

archdaily.com

archdaily.com

potniški center, Ohio, ZDA CERVER Design Studio Intermodalni potniški center lociran neposredno ob avtocesti, kar omogoèa hitri pretok motornih vozil. Površine za pešce in kolesarje so dvignjene nad nivo. Uporabnike privlaèi lepo urejene zunanje površine. archdaily.com

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Aleš Peternel, Urbanistièna in arhitekturna zasnova potniškega centra Kranj, mentor: prof. Igor Kalèiè, somentor: prof. Vojko Kilar, leto vpisa: 2003/04, leto izdelave: 2013

archdaily.com

22

DODATNI PROGRAM

AVTOBUSNA POSTAJA - 15 parkirnih peronov za potrebe medkrajevnega in primestnega prometa - od 6 do 8 parkirnih peronov za potrebe lokalnega mestnega prometa

TRGOVSKA IN GOSTINSKA PONUDBA - restavracija hitre prehrane

fast food trgovina

vhodna avla

OSNOVNI PROGRAM

park kolesarnica

- park - galerija na prostem

- 284 parkirnih mest, od tega 10% invalidskih in 5% namenjenim zaposlenim, intervenciji in dostavi KOLESARNICA -kolesarnica za 100 koles in 30 motornih koles

earth.google.com

TAXI -18 parkirnih mest za taxi, intervencijo, dostavo in kratko parkiranje

06.5. opredelitev in organizacija programa Osnovni program, ki se delina prometni in servisni program, in dodatni program, ki je namenjen tako uporabnikom

SERVISNI PROGRAM UPORABNIKI - informacije in prodaja kart - garderoba in izgubljeni predmeti

prostor za taxi. Servisni program pa delimo na uporabnike in SERVISNI PROGRAM ZAPOSLENI - soba za varnostnika in videonadzor - soba za voznike avtobusov - garderoba za zaposlene - pisarna vodje prometa -sanitarije za zaposlene

Dodatni program obsega trgovsko in gostinsko ponudbo,

Postajno poslopje je razdeljeno na notranji in zunanji del. namenjeno vsem potnikom, prostore trgovske in gostinske ponudbe, ter sanitarije.

Pri vhodu je prostor za varnostnika, zunanjega prometnika, informacije i prostori in prostori za zaposlene.

- zunaji prometnik

- prostor za releje - prostor za rezervno napajanje - prostor za telekomunikacije earth.google.com

- stikalni prostor fast food trgovina

za avtobuse medkrajevni in regionalni avtobusni promet, sprostitveni prostor - park in pokrito kolesarnico.

Program je organiziran tako, da potnik pregledno, hitro in varno prestopa

23

peron VLAK

peron BUS www.123rf.com

peron BUS

www.123rf.com www.123rf.com

www.123rf.com www.123rf.com

www.123rf.com

peron BUS www.123rf.com

www.123rf.com www.123rf.com

bar/fast food/ zunanja galerija

www.123rf.com

flickr.com

flickr.com

www.123rf.com

kolesarnica www.123rf.com

park www.123rf.com

www.123rf.com

zunanja galerija www.123rf.com

24

vs os-volicina.si

ensamble.info

06.6 arhitekturo, kjer ima konstrukcija objekta pomembno estetsko, oblikovno in funkcionalno vlogo.

vs

simbolno vrednost.

Struktura/konstrukcija kot arhitektura

izraznih in estetskih arhitekturnih elementov.

Nervi, Mies Van de Rohe, Frank Lloyd Wright, Santiago Calatrava, itd.

Potencial konstrukcije je da obogati arhitekturo.

torange.us

narodna galerija, Berlin, L.M. van der Rohe commons.wikimedia.org

Globoko sem prepr an, in to prepri sedanjega kot preteklega asa, da zunanji videz dobre arhitekture ne more in ne sme biti drugega kot vidni izraz dobre, u inkovite konstrukcije. Z drugimi besedami, oblika mora bisti posledica dobre konstrukcije.

P.L. Nervi

25

Skulptura kot arhitektura

vs

ki jih ponujajo nove digitalne tehnologije, skupaj z razvojem najbolj nenavadnih in sugestivnih oblik.

S primerjavo dveh umetnosti, kot sta javna arhitektura in javno kiparstvo ugotovimo da sta medsebojno povezana drug z drugim.

Kiparstvo se zgleduje po arhitekturi in obratno.

Obema ja skupno tudi to, da zasedata in organizirata javni prostor, uporabna (kiparstvo postane design).

birokratske in funkcionalne ovire.

flickr.com

Serpentine pavilijon, London, F. Gehry

pritegnila pozornost obiskovalcev.

Tako nastanejo arhitekturne ikone.

archdaily.com

Izbira materiala in barv

sonat-natursteins.de

www.taybrohallys.co.uk

cortensteel.tumblr.com

www.b7v.net

www.123rf.com

kot sta jeklo in beton, sem na podlagi tako da predvsem na zunanjosti objekta prevladuje kovina, v notranjosti pa kombinacija letvic.

Prevladujejo svetli in temni toni sive barve.

Siva kot naravna barva jekla in betona je najmanj izrazita med vsemi

www.photocase.com

26

Ornament v arhitekturi

+

=

Ornament pomembno vpliva na videz stavbe, saj jo poudarja, daje simboli, ki veljajo v tej slovenski regiji.

Da so opazni, sem jih predvidel na fasadi .

gorenjski nagelj regionalna identiteta

= cilinder

fasada objekta

www.kreidlerplaza.com

za infrastrukturo, transport,...

Objekt oblikovno sledi funkciji, obenem pa povzema

kot objekta za infrastrukturo, transport in industrijo.

Konstrukcija je vidna, obdelava bolj surova. zh.wikipedia.org

motorja - cilinder, transformator Tem principom oblikovanja sledi tudi izbira materialov. italijanska ambasada, Brazilija, P.L. Nervi domusweb.it

27

N 50m

07. opis zasnove earth.google.com

javnega do osebnega prometa. Zasnova postaje poleg osnovnega prometnega programa vsebuje tudi dodatne vsebine, ki se dopolnjujejo z osnovnim prometnim programom. Te dodatne vsebine so gostinska in trgovska, kulturna in rekreacijska

- 07.3. varnost in fizika objekta - 07.4. zasnova konstrukcije

28

N

N

50m

1. faza ----nova severna obvoznica Kranj

50m

zelez. postaj a

avtobus. po staja

predloga

N 50m

N 2.faza ------

50m

3.faza ----novega stanovanjskega, poslovnega

razvoj ega centra

29

PROGRAMSKA SHEMA poslovna zazidava

CC

stanovanjska zazidava

N situacija

50m

okolice, Poleg stanovanjske zazidave so predvideni novi poslovno

30

smer vlak smer bus

situacija 5m

5m

situacija organizacija prometa

situacija

5m

neposrednost komunikacijska jedra

5m

preglednost - povezovanje situacija karakter javnega prostora

31

6.5 m 400m

zelez. postaj

a-peron

, tloris

avtobus. po staja

a N situacija

50m

dostop in prestop

dveh

ih

in dvigala. je informacijska tabla, klopi in avtomat za karte.

32

zelez. post

aja

avtobus. p ostaja bus

cakalnica bu

s

N situacija

50m

kolesarnica

cakalnica bus

bu s

cakalnica bus

bus

taxi

bus

taxi

avtobusna postaja-peron

prerez taxi in avtobusna postaja-peron

5m

organizacija avtobusnega prometa situacija

33

situacija

nep o kom sredno unik s acij t ska

jedr

a

prerez

prostora.Namenjen je tudi intervencijskim in dostavnim vozilom. Sistem zamaknjenih nagiba 12-15 % (sistem D Humy).

Parkirna mesta so organizirana pravokotno na cesto. Komunikacije predstavljajo naprej ob Bleiweisovi cesti in oskrbuje

34

postajna dvorana - avla

naravna svetloba

naravna svetloba

svetlobne kupole

naravna svetloba 1m

5m

osvetljenost prostorov z naravno svetlobo

- 07.3. varnost in fizika objekta

- OSVETLJAVA

flickr.com

35

LEGENDA evakuacijske poti

elektro

situacija

dvigalom. Stene so projektirane in grajene tako , da v

prerez dima in so odporne proti visokimi temperaturami.

nikoli ne presega 20m.

Objekt je pod video in avdio nadzorom.

barvana obdelava sten in stropov. Evakuacijske poti in

Vsi nosilni materiali dosegajo razred REI 60.

avdio in video nadzorovan, ter opremljen z toplotnimi in dimnimi senzorji.

36

2.sklop paviljonski objekt 1.sklop

2.sklop paviljonski objekt

3.sklop

- 07.4. zasnova konstrukcije Objekt je konstrukcijsko zasnovan v treh sklopih.

celota

11.20/3.70 m, debelina stene je 20cm. AB temelji so pasovni dimenzije 80/100 cm.

dveh peronov, zgornji pa ja namenjen sprejemu in podpori potnikov. Konstrukcijski sistem definira sistem

37

varjeni jekleni elementi 17 cm vmesni jekleni I profil

AB pasovni temelj 190/220 cm

AB pasovni temelj 90/100 cm

AB peron 700/55 cm l = 400 m AB nosilec 50/120 cm

varjeni jekleni elementi 17 cm vmesni jekleni I profil

v jekleno konstrukcijo 205/360 cm, d=20 cm

AB steber 40/190 cm

AB nosilec 50/120 cm

AB pasovni temelj 90/100 cm AB steber 40/190 cm

38

varjeni jekleni elementi 17 cm vmesni jekleni I profil

AB peron 700/55 cm l = 400 m

varjeni jekleni elementi 17 cm vmesni jekleni I profil

v jekleno konstrukcijo 205/360 cm, d=20 cm

varjeni jekleni elementi AB steber 40/190 cm

17 cm vmesni jekleni I profil

AB pasovni temelj 190/220 cm

AB pasovni temelj 90/100 cm

AB nosilec 50/120 cm

AB pasovni temelj 90/100 cm

v jekleno konstrukcijo 205/360 cm, d=20 cm

39

08. fotografije makete

40

41

vrtnarija P+1

srednja ekonomska sola P+2

osnovna sola P+1

Bleiweisova cesta, Kr-jedro - Golnik

gasilski dom P+2

trgovski center P+3

vojasnica P+M

stanovanjski objekti P+10

vrstne hise P+1

zelezniski peron, d=400m

vrtnarija P+1

garazna hisa P+4

srednja ekonomska sola P+2

izobrazevalni objekti P+2 poslovni objekti P+7

zelene povrsine travnati otoki

stanovanjski objekti P+5

osnovna sola P+1

9

11

12

14

sportno rekreacijske povrsine nova severna kranjska obvoznica

7

POTNISKI CENTER KRANJ K+P Bleiweisova cesta, Kr-jedro - Golnik

sportni hotel P+10

gasilski dom P+2 poslovni objekti p+10

trgovski center P+3

vojasnica P+M

nova zelezniska proga Lj-Jesenice

stanovanjski objekti P+10 vrstne hise P+1

nova seve rna

center Bleiweisova cesta

a

obvoznic

11

7

center

12

6 4 3

Bleiweisova cesta

2 1

Golnik

Golnik

kranjska

9 14

a proga

nova zele znisk

zeleznisk i peron d =400m

FF

FF

EE

AA

EE

BB

CC

CC

DD

AA

BB

FF

AA

FF

BB

EE

EE

CC

CC

AA

BB

DD

AA

BB

DD

CC

FF

EE

VZHODNA FASADA

ZAHODNA FASADA

SEVERNA FASADA

pogled iz ceste na V fasado (objekt)

pogled iz tirov na V fasado (peron)

pogled iz tirov na Z fasado (peron)

pogled iz vhoda na park in kolesarnico

pogled na detajl V fasade (kolesarnica in park)

pogled na teraso lokala

pogled na vhod

pogled iz zraka proti jugu

10. viri in literatura - Asensio Cerver, 1998, Francisco, Transport stations - Estaciones de transporte, Barcelona, - Meyer Boake, Terri, 2012, Understanding steel design, Birkhauser, Basel, - Billington, David P., 2003, The art of structural design, A Swiss legacy, Princeton University art museum, New Jersy, - Charleson, Andrew W., 2005, Structure as architecture, Elsevier, Oxford,

- RRA LUR, 2010, Javni promet v Ljubljanski urbani regiji, RRA LUR, Ljubljana,

- http://www.rralur.si/fileadmin/user_upload/projekti/Promet/PozivBrosura/JPP_brosura.pdf - http://geo2.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/dipl_201203_matjaz_dovecar.pdf - http://www.ljubljana.si/file/4487/ljubljana-prostorski-nacrt.pdf - http://www.ab-magazine.com/volumes/ab-177-178.pdf - http://predmet.fa.uni-lj.si/siwinds/VAJA2/download/DEFINICIJE%20SM%2BRM.doc - http://www.google.com/earth/index.html - http://www.wikipedia.org/

63

10. izjava o avtorstvu

Ljubljana, 05.06.2013

64

zahvala

profesor Vojko Kilarju za somentorstvo, Matej Mejaku za vizualizacije, Janez Ziherlu iz MOK,