Ziga Kresevic

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

ŽIGA KREŠEVIČ

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta Mentor: prof. Jurij Kobe, udia Somentor: doc. Uroš Lobnik, udia Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2005/2006 Leto izdelave diplomskega dela: 2012

ZAHVALA Juriju za mentorstvo in Urošu za konstruktivne pripombe.

Tomažu, Frideriku, Juriju in Roku. Hvala za izkazano zaupanje, veliko sem se naučil od vas.

Petru za vizualizacije in kompanjonstvo v času študija.

Anžetu, Andražu, Blažu, Davorju, Mihi, Maticu, Robiju in Vidu, da sem z vami lahko bil provokativen. Slednjemu še za nepozabno portugalsko dogodivščino z El Niñom.

Dori in Luki za lepe trenutke in podporo.

Brini in Žigi. Njej, ker je včasih ravno prav sitna, da me spravi v dobro voljo, njemu za iskreno prijateljstvo.

Stanovanju na Tavčarjevi, ker je zdržalo vse pritiske, in cimrom, brez katerih bi bilo prazno.

Zebri.

Vsem, ki ste prekrižali mojo pot in pustili vtis. Ni vas malo.

Mami in očetu. Iskrena hvala, ker verjameta vame!

KAZALO UVOD OPREDELITEV PROBLEMA GALERIJA KOT INTEGRALNI DEL MESTA Galerija in mesto Zakaj v galerijo?

Kako umestiti galerijo znotraj mestnega tkiva ali vprašanje vhodov Galerija in sodobni mediji MARIBOR V IN PO LETU 2012 Evropska prestolnica kulture 2012 Lekcija nedavne preteklosti Prenovljeni kompleks minoritskega samostana RAZPRŠENOST Zakaj galerijo razprišti po mestu?

Notranjost kareja spet ustvarja dodano vrednost “Mariborsko podzemlje” NATEČAJ: EPK - REKA DRAVA 2012, 3. SKLOP NATEČAJ: UREDITEV ŠIRŠEGA OBMOČJA GLAVNEGA TRGA V MARIBORU TER PAVILJON STARI PERON PRIMERI DOBRE PRAKSE Louisiana museum of modern art (Humelbaek, Danska) Fünf höfe (München, Nemčija) Goetz collection (München, Nemčija) Guggenheim (Bilbao, Španija) Moderna and arkitektur museet (Stockholm, Švedska) DEFINICIJA OBRAVNAVANEGA OBMOČJA ANALIZE ŠIRŠEGA OBMOČJA ANALIZE OŽJEGA OBMOČJA UMEŠČANJE PROGRAMA V MESTO Druga univerzitetna os / Koroška cesta: programska os nove UGM Natečajni program in mesto Umetnostna galerija v mestu Odprte javne površine Sheme poti: pešci / dostava in manipulacija INTERAKTIVNA POT SKOZI KARE HIŠA LITARATURE NAČRTI OBMOČJA OBDELAVE

4 5 6

9

11

13 15 17

23 25 31 48

54 56 57

ARHITEKTURNI CENTER: IDEJNA ZASNOVA Objekt Orožnova 9 in rušitev Izhodišča za projekt KONCEPT Monolit in mesto Pretočen prostor Vizualizacije TEHNIČNO POROČILO ARHITEKTURNI CENTER: NAČRTI

65

SKLEP REFERENCE: VIRI IN LITERATURA, CITATI

86 87

67

72 73

UVOD Na primeru umestitve nove Umetnostne galerije Maribor, kot je bila programsko zastavljena v javnem anonimnem enostopenjskem natečaju leta 2010, želim pokazati možnost za drugačno razmišljanje o novi galeriji v mestu. Pri tem me posebej zanima srednjeveško jedro mesta Maribor, ki v območju Koroške ceste vidno propada. Nekdanja mestna promenada tako čaka nov impulz, ki bo območju vrnil izgubljeni sijaj. Z umeščanjem novih programov v obstoječe tkivo in odpiranjem novih povezav, ki bodo programsko mamljive in za uporabnika mestnega prostora zastavljene funkcionalno, želim prispevati k pestrejši mestni ponudbi in zdravljenju mesta od znotraj.

Tema diplome je izbrana na podlagi lastne želje po boljšem poznavanju mesta Maribor.

Definicija pojmov integracija, integralen:* integracija -e ž [lat. integratio obnova] 1. združevanje, sestavljanje, povezovanje v (integralno) nerazdružljivo celoto; združitev; vključitev, 2. ... integralen -lna -o [nlat. integralis iz lat. integrer nedotaknjen; celoten] 1. sestavljajoč celoto (integralni del); celovit, celoten, enoten; nerazdelen; neločljiv; fig. nedotakljiv; neokrnjen, 2. ... *Verbinc, F., Slovar tujk, Cankarjeva založba v Ljubljani, 1991

mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

4

OPREDELITEV PROBLEMA Srednjeveško jedro Maribora je s prihodom trgovskih centrov in sprememb v družbi prišlo do točke, ko s svojo ponudbo ni več konkurenčno. Postalo je nezanimivo in nezadržno propada.

V strogem centru mesta najbolj izstopa Koroška cesta, danes ena pomembnejših prometnic v smeri vzhod-zahod, nekdaj mestna promenada in v navezavi s Koroškimi vrati tudi vstopna žila v mesto. Ožina Koroške ceste v območju med Glavnim trgom in Strossmayerjevo ulico, ki ji v veliki meri dominira promet, je zaradi programskega mrtvila in neprehodnosti za pešca danes eno bolj degradiranih mestnih območij. Koroška cesta tako povezuje Glavni trg z mestno tržnico, tik za nekdanjim obzidjem.

S tem povezuje dve pomembni točki v mestu, a je pot med omenjenima točkama pešcu neprijazna in nezanimiva. Želja po prispevku v mestu Maribor me je privedla do razmišljanja, kako Koroško cesto osmisliti v nekem novem kontekstu, s programom, ki ne bo imel tako močne konkurence v neposredni bližini kot denimo trgovine ali kavarne. Misel se je tukaj ustavila na programu umetnostne galerije in vprašanju ali lahko galerijo integriramo v obstoječe mestno tkivo in tako dobimo mesto kot živ preplet stanovalcev, obiskovalcev in umetnosti?

Program umetnostne galerije v razpršeni obliki lahko sobiva s starim mestnim jedrom. Tako bistveno prispeva k dvigu bivanjskega standarda. Galerijske hodnike zamenjajo mestne ulice in trgi!

S potencialno tvorbo novih in drugačnih stanovanj center mesta spet postaja privlačen za prebivalce.

mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

5

GALERIJA KOT INTEGRALNI DEL MESTA GALERIJA IN MESTO Kakšno vlogo danes v mestu igra umetnost? S tem ne mislim ulične umetnosti, ampak tisto »definirano umetnost«. Kje se človek na nivoju mesta sploh sreča z umetnostjo? Ga spremlja na poti skozi mesto in tako služi svojemu osnovnemu namenu – biti opažena, biti generator socialnega razvoja, del žive kulture?

»... Every architect I hear starts out talking about neutrality and they all build museums that try to be neutral but actually fail in their neutrality, because they dont know how to do it.«4 Opozarja na pretirano zatekanje k detajlu kot orodju nevtralizacije.

Veliko je napisanega o odnosu med umetnino in prostorom postavitve, njene prezentacije. Kakšen pa je odnos razstavnega prostora in s tem posredno umetnine do mesta in njegovih prebivalcev, obiskovalcev? Ob vprašanju, s katerimi problemi se arhitekt sreča pri snovanju sodobne umetnostne galerije, Frank O. Gehry izpostavi, da je največji problem (snovanja muzejev in galerij) prav dejstvo, da splošen konsenz o tem, kaj umetnostna galerija sploh je, ne obstaja. Obstaja le nekakšen mit, ki ga večina arhitektov podzavestno sprejema za svetega.

Filozof in umetnostni kritik Boris Groys muzej (kamor lahko prištejemo tudi umetnostno galerijo, ki je potemtakem umetnostni muzej in ne npr. muzej letal ali igrač) v svoji Teoriji sodobne umetnosti definira tako: »Vsi muzeji, ne le umetnostni, so pokopališča predmetov: kar je zbrano tam, nima več življenjskih funkcij, je torej mrtvo. Življenje umetnine se začne šele v muzeju: od vsega začetka je to življenje po smrti. Moderni muzej umetnosti ni prostor spomina, kajti predmeti, zbrani tam, pred muzealizacijo niso veljali za umetnost. Nasprotno, sprejetje v muzej izbriše spomin na prejšnje, predmuzejsko življenje umetnin. Ta izguba spomina je pogoj za to, da predmeti iz praktičnega življenja dobijo novo funkcijo in zaživijo novo življenje kot umetnine. /.../ Moderni umetnostni muzej torej ni pokopališče, temveč cerkev za predmete. Tam doživijo obrat, prerod, paruzijo. Tam so krščeni – ali povampirjeni – in s tem obujeni k novemu, večnemu življenju. Le takšnim predmetom pravimo umetnine. /.../ Gotovo gre tukaj za pojmovanje umetnosti, kakor se je izoblikovala šele v moderni dobi, torej v času muzejev – toda naše pojmovanje je danes takšno. /.../ Moderni muzej je torej prostor, v katerem se neposredno manifestira moderna subjektivnost kot taka – onstran dela, izdelka, samoobjektiviranja, odtujitve. /.../ Razlika med umetnostjo in neumetnostjo je sama umetna. Ne moremo je utemeljiti, odkriti ali zapovedati, temveč le izdelati: muzej je prostor proizvajanja razlike med umetnostjo in neumetnostjo./.../ Ko umetnino umestimo v muzej, jo v veliki meri razbremenimo naloge, da v sebi ponavlja umetniško tradicijo. To sedaj prevzame muzejski kontekst. /.../ Moderni muzej je zaprt in svetel prostor, ki se jasno odmejuje od zunanjega sveta in ga pušča v temi. Vsaj v dveh ozirih muzej izključuje »drugo«. Prvič: iz gledalčevega zornega polja izključuje vse predmete zunaj muzeja. Drugič: sam s svojo materialnostjo, delom in institucionalnostjo je neviden,

mentor prof. Jurij Kobe, udia

leto izdelave 2012

Ob prebiranju literature, ki se ukvarja z vlogo in položajem sodobne umetnosti danes, se pojavljata vprašanji, kako umetnost vstopa v naš vsakdan in kako jo sploh prezentirati. Bo že držalo, da umetnost ni in ne sme postati nek instant izdelek, dosegljiv na vsakem vogalu, saj bi jo tako razvrednotili in bi postala del profanega vsakdana, a po drugi strani, način prezentacije v umetnostnih galerijah in muzejih umetnost oddalji od opazovalca.

Gerhard Mack v svoji razpravi Time Rediscovered pravi: »There have long been complaints that museums keep art safe, but rob it of its life.«1 Te »pripombe«, kot jih imenuje Mack, so se začele pojavljati hitro po odprtju prvih javnih institucij za prezentacijo umetnosti v 18. stoletju. Kritik Quartremére de Quincy je na primeru italijamskih mest zagovarjal tezo, da umetnost lahko živi le kot del javnega življenja. Leta 1923 ruski konstruktivist El Lissitzky izjavi: »We are no longer prepared to tolerate the exhibition gallery as a painted coffin for our living bodies.«2 Paul Valery v svojem eseju »The problem of museum« iz leta 1925 zapiše: »Painting and sculpture /.../ are orphans. Their mother is dead, their mother, architecture. For as long as it was alive, it gave them their place, their purpose and their limits.«3

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

diplomant Žiga Kreševič

skrit. /.../ Primarna funkcija muzeja je torej proizvajanje iluzije svobodnega prostora zunaj svojih zidov ... /.../ Če odpravimo muzej, izgine svobodni prostor, skrit za njim.«5 Umetnost je tako odvisna od konteksta – v vsakem okolju bo izgledala drugače. A kontekst pri tem največkrat predstavlja le obod, lupino, kjer »zadržujemo« in prezentiramo umetnost.

Kot del konteksta se redko pojavlja genius loci izbrane lokacije umetnostne galerije oz. muzeja. Ali lahko umetnost prezentiramo tudi v zelo specifičnem okolju neke lokacije, skupaj z vsemi prednostmi in slabostmi le-te? Omeniti gre Kirchner Museum v Davosu, kjer arhitekti Gigon-Guyer vzpostavljajo dialog med razstavnimi prostori v popolnem skladju s tradicijo bele kocke (»white cube«) in dramatično krajino, ki je zaznamovala drugo polovico Kirchnerjevega umetniškega udejstvovanja in na katero se z velikimi okni na različne smeri odpirajo nekateri prostori za obiskovalce. To vez z naravo – torej neposredno okolico postavitve muzejev in galerij – za Foundation Beyeler v Baselu spretno izrabi tudi Renzo Piano, ko preko celostenske zasteklitve naveže neposreden stik umetnine z naravo – v konkretnem primeru gre za dvogovor bazena z lokvanji (ki tako praktično vstopa v galerijo) in Monet -ovega dela »Water lilies«.

sodelujočih strani: Umetnost bi tako bogatila vsakdanje življenje, dvignila kulturno raven življenja v mestu, prebivalci pa bi s svojim bivanjem in pronicanjem v pore galerije umetniško ustvarjanje postavili v živ, neodtujen kontekst. Tako bi prišlo do prepletanja življenja ustvarjalcev, prebivalcev, kuratorjev in obiskovalcev – tako naključnih kot načrtnih. Obiskovalec galerije bi tako skozi sekvence galerijskih prostorov, odprtih povezovalnih prostorov, polnega in praznega spoznaval mesto, izkušal umetnost in nenazadnje tudi nenehno spreminjajoče življenje prebivalcev mesta. Galerija tako postane živa, nikoli zaključena zgodba, umeščena v mesto. »Teoriji o vzajemnem vplivu med okoljem in človekom je naklonjem geograf Paul Knox. Meni namreč da urbane prostore ustvarjajo ljudje. Posebnosti ti prostori črpajo iz ljudi, ki jih naseljujejo/.../«6, v svojem delu Mariborska dvorišča Paula Knox -a povzema Jerneja Ferlež. In umetnostna galerija/muzej nedvomno je urbani prostor.

A pri obeh navedenih primerih gre za galeriji z znano zbirko, kjer je arhitekt lahko iskal konkreten odgovor na konkretno vprašanje. Ali lahko isto vez z okolico iščemo pri umetnostni galeriji oz. muzeju splošne narave, s spreminjajočo postavitvijo stalne zbirke in gostujočimi razstavami? In, ali ni takšen poskus v splošnem kaosu mestnega okolja še bolj utopičen?

V iskanju odnosa galerije do mesta ostaja neraziskano še eno področje: kako bi lahko preko arhitekture in iniciative v velikokrat mrtvo tvorbo umetnostne galerije aktivno vključili tudi prebivalce mesta in jo tako spremenili v »živečo« strukturo?

Potrebno je poiskati koncept združitve umetnosti in vsakdanjega življenja, tako da pride do simbioze, od katere profitira vsaka od Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

6

Muzej mlinov na veter v okolici Amsterdama: Muzej kot živeča tvorba. vir: osebni fotoarhiv

KAKO UMESTITI GALERIJO ZNOTRAJ MESTNEGA TKIVA ALI VPRAŠANJE VHODOV

ZAKAJ V GALERIJO? Na nek način zagotovo drži, da je umetnost bolj atraktivna, če je arhitektura galerije boljša. Kot v enem izmed intervjujev pravi Jacques Herzog: »By this I mean that expressive architecture has its qualities as well. I consider Frank O. Gehry’s Guggenheim in Bilbao to be an attractive place. One of the reasons that people are stimulated to go there is because its location is attractive.«7 Pri tem še pravi, da koncept bele kocke (»white cube, box«) ni nujno edini pravi način prezentiranja umetnosti. Obiskovalca je potrebno voditi skozi prostore, ki ne bodo dolgočasni, kjer spreminjajoče prostorske determinante stimulirajo čute.

Gehry pri tem zavzema stališče, da umetniki (in s tem umetnine) želijo zasedati pomembno mesto na mentalnem zemljevidu mesta. Zato mora biti zgradba sama pomembna za skupnost.

Po pomembnosti mora kljubovati npr. sodišču, knjižnici, koncertni dvorani ... V kolikor v tem ne uspe, je drugorazredna in tako del vrednosti izgubi tudi njena vsebina. Stavba ima lahko status ikone, lahko je pomembna, a kljub temu umetnosti ne trivializira.

Tako ji le še zvišuje vrednost: »I wanted the Guggenheim Bilbao to have an iconic presence in the city. I wanted it to work for the arts. I wanted to connect to the city, to the bridge, to the water, to the 19th century, so that it became a usable part of the city ... /.../.

That is the spirit of urbanism I tend to be interested in.«8

that art will still be very important in the next century. We don’t see it as simply one form of entertainment alongside others, but as possibility for showing people how to approach things and understand them – as Bruce Nauman put it in his video work: »The true artist helps the world by revealing mystic truths.««9 Naloga arhitekture potemtakem ostaja zagotoviti prostor za umetnost. Obiskovalca mora soočiti z umetnostjo in mu pomagati pri dojemanju le-te. Omogočiti mora pogoje, kjer se človek rad zadržuje, da bo izkušnjo umetnosti lahko ponesel v vsakdanje življenje.

Sam na tem mestu razmišljam o na nek način še bolj radikalnem premiku proti urbanemu kontekstu: ali galerija sama lahko postane urbani kontekst? Vlogo veznega člena (hodnikov galerije, če želite) naj prevzamejo prazne mestne ulice, dvorišča, obstoječi preboji na dvorišča lahko postanejo ulice ... Galerija se tako povsem približa mestu, mu ponudi roko za nadaljnji razvoj. Obiskovalec v galerijske prostore (bodisi novo, bodisi predelano obstoječe mestno tkivo) tako vstopa direktno iz ulice, preboja. Galerijski prostori so lahko dostopni tudi preko danes nedostopnih in pogosto zanemarjenih mestnih dvorišč, urejenih v parke, ki ponujajo možnost kontemplacije ...

A pri tem se mi poraja vprašanje: ali obiskovalec galerijo obišče zaradi njene pojavnosti in slovesa ali zaradi izkušnje in vsebine?

Bo že držalo, da to v našem času niti ni tako zelo pomembno – dokler se stvar prodaja, je dobra. Ampak, ali umetnosti potem ne enačimo denimo z nakupovalnim središčem, s povsem profanimi stvarmi?

Zagotovo je eden pomembnejših faktorjev obiskanosti galerije danes tudi marketinška strategija posamezne galerije. Zavedati se je trebna, da je umetnost na trgu danes soočena z veliko tekmeci, ki ji spelujejo obiskovalce. A pri tem se moram strinjati s še enim citatom Jacquesa Herzoga, ki pravi: »/.../ We believe mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

Prikaz dejstva, da za uspeh muzeja oz. galerije ni nujno potrebna kričeča, fenomenološka arhitektura, nam predloži Rafael Moneo.

Moderna and Arhitektur Museet v Stockholmu je primer v prostor subtilno položene arhitekture, ki spoštuje tipiko danega okolja in se prav posebej ne trudi izstopati iz njega. Svojo pojavnost črpa ravno iz okolja in s tam prisotnimi materiali ustvarja forme, ki niso v konfliktu z okolico. 250 metrov dolgo stavbo je arhitekt spretno umestil za obstoječe stavbe na otoku, tako da opazovalec njene dimenzije nikoli ne dojame v celoti. Razstavni prostori se na zunaj kažejo kot na piramidalno streho postavljeni svetlobniki, ki še posebej ponoči jasno sporočajo prisotnost galerije v mestu. »Museum as an institution is dissolved in the building and the building in turn is taken over by the city as a whole. I like to give visitors the sensation that being in the museum is almost like being in the city as a whole. The institution is absorbed by the city. It holds it. This is a nice way of making works of art accessible /.../«10, o vodilih načrtovanja v enem od intervjujev pojasni Moneo. A kljub »utapljanju« hiše v urbani kontekst, z velikopoteznim veznim členom – gre za več kot 100 m dolg hodnik, hrbtenico muzeja – Moderna Museet ohranja svojo jasno prisotnost na otoku Skeppsholmen.

»Mesto se, še preden postane prostor stalnega prebivanja, razvija kot kraj zbiranja, kamor se ljudje od časa do časa vračajo. leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Privlačnost nastaja tu pred vsebino in ta sposobnost mesta, da privlači ljudi zaradi druženja z meščani in duhovnih spodbud, kakor tudi zaradi trgovine, je vsekakor eno izmed temeljnih meril mesta. Mumford pripisuje socialnim stikom med meščani in tistimi, ki tja prihajajo le občasno, tako pomembno vlogo, da se zdi da pravzaprav socialni stiki iz nekega prostora naredijo mesto.«11 A po drugi strani Luis Wirth, predstavnik chicaške sociološke šole, v članku Way of Life opozarja na plitkost in površnost socialnih stikov v mestih. A kot pravi etnologinja Jerneja Ferlež, jo osebna izkušnja življenja v mestu in kasnejše raziskave navdajajo z optimizmom: socialni stiki na formalni ravni so v mestu menda res številni, kratki in manj osebni, a ljudje gojijo tudi dolgotrajnejše, pristne stike.

Ferleževa navaja tudi Richarda Sennetta (eden najbolj citiranih raziskovalcev dihotomije javno – zasebno), ki je prepričan, »/.../ da je pogosto srečevanje z neznanim bistvo življenja v mestu z izrazitim pozitivnim predznakom.«12 Urbani kontekst galerije bi tako izpolnjeval tudi nalogo srečevanja z novim. Oblikovati bi bilo trebna javne, poljavne in zasebne sektorje odprtega prostora.

Prvi bi služili splošnemu stiku obiskovalcev in meščanov z umetnostjo. Drugi bi omogočali bolj kontroliran stik, zasebni sektor pa bi »vizualno polpovezan« služil potrebam prebivalcev.

Lep primer take simbioze je muzej mlinov na veter v okolici Amsterdama, kjer v restavriranih in ohranjenih tradicionalnih stanovanjskih »hiškah« znotraj območja muzeja na prostem še vedno prebivajo ljudje. Dostopi do privatnih delov so kontrolirani s komaj opaznimi pregradami in diskretnim napisom.

Sobivanje z umetnostjo in njenimi obiskovalci bi, poleg obstoječih socialnih stikov, predstavljalo tisti stik z novim, spoznavanje nepoznanega, ki ga omenja Sennett. Mesto (p)ostane prostor srečevanja znancev in tujcev (če poosebimo umetnost), kot že po Mumfordu.

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

7

GALERIJA IN SODOBNI MEDIJI V muzeje in galerije danes množično vstopajo sodobni mediji.

S tem se v muzeje vnašajo objekti, ki za svojo prezentacijo ne potrebujejo osvetlitve. Oni sami predstavljajo vir svetlobe. Tako se muzeji vedno bolj zatemnjujejo v dobesednem pomenu besede. »Čim več medijske umetnosti razstavimo v muzeju, tem temneje postaja v njem, kajti v medijih deluje porazdelitev svetlobe in teme drugače kot v muzeju. Nekoč so bile reči, ki so jih prinašali v muzej, temne. Osvetlili so jih šele v muzeju. Medijske slike, torej kinematografske, televizijske, računalniške slike itd., sijejo same, gledalec pa sedi v temi in le slabo vidi neposredno okolico ali pa je sploh ne vidi več. Medijske slike so slike noči, kakor sanje in vizije iz onostranstva: prihajajo iz temnega vira in sprejemamo jih v temi. Le slike same so svetle.«13 Tako v muzej vstopa tema, ki s porastom medijske umetnosti lahko generira uporabo doslej neprimernih oz. nepoznanih prostorov. Posredna naravna luč tako za vse dele sodobne muzejske hiše ni več »alfa in omega«.

vir: http://art.newcity.com/wp-content/uploads/2008/08/leenaars_1.jpg

vir: http://www.toronto.ca/special_events/nuitblanche/images/zonecex_oc/ gupta/gupta_5x5_300dpi.jpg

vir: http://www.laboratories.com/uploads/HnasSchabusBregenz2.jpg

mentor prof. Jurij Kobe, udia

leto izdelave 2012

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

diplomant Žiga Kreševič

8

MARIBOR V IN PO LETU 2012 EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE 2012 Maribor leto 2012 zaznava kot leto izjemnih priložnosti za predstavitev kulturnega izročila širši evropski, tudi svetovni javnosti, in za popestritev lokalnega kulturnega dogajanja z zunanjimi vplivi. Evropska prestolnica kulture 2012 (EPK), katere nosilec je poleg portugalskega Guimaraesa mesto Maribor, bo nedvomno spremenila kulturno podobo mesta, vsi pa si želimo, da bi Maribor zarisala tudi na širši kulturni zemljevid Evrope. Za akterje na lokalnem nivoju predstavlja velik izziv in jim hkrati nalaga velikansko odgovornost za prihodnost Maribora.

EPK namreč poleg pestre bere kulturnih dogodkov predstavlja tudi priložnost za prostorski razvoj mesta in »zdravljenje« prezrtih predelov mesta. V prvi vrsti gre izpostaviti historični center mesta, ki nabit z energijo preteklosti čaka na novo dejanje, ki ga bo vrnilo na mentalni zemljevid meščanov. Prav staro mestno jedro v času trajanja projekta EPK predstavlja epicenter kulturnega dogajanja v mestu, EPK pa pri tem ne sme predstavljati končnega cilja, ampak pot, ki bo Mariboru pokazala luč na koncu tunela.

LEKCIJA NEDAVNE PRETEKLOSTI

Arhitekt Branko Kocmut je leta 1975 pripravil idejno-programski načrt prenove minoritskega kompleksa, do realizacije katerega je v spremenjeni obliki prišlo šele leta med leti 2004 in 2010. A-tržnica; B-letni avditorij; C-koncertna dvorana; D-glasbena šola; E-razstavišče na prostem; F-obrtne delavnice.

vir: Vodopivec, 1998

mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Kot v članku z naslovom Prenova Minoritov v Mariboru ugotavlja Matevž Čelik, je prenova kompleksa minoritskega samostana v lutkovno gledališče »/.../ kulturni, arhitekturni in urbanistični dosežek. /.../ Rezultat pred več kot 30 leti načrtovane oživitve kompleksa s kulturo se danes zdi skoraj samoumeven. Vendar prenova še ni končana in njen uspeh bo v veliki meri odvisen od dinamike nadaljevanja del v okolici.«14 V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so bili narejeni prvi koraki k usmerjeni prenovi starega mestnega jedra, ki je predvidevala popolno regeneracijo ožjega območja Minoritov. Prepoznana je bila njegova visoka historična vrednost in potreba po spojitvi z mestom. Vojašniški trg je tako predstavljal eno od prednostnih nalog, ki bi po prvotnih načrtih morala zaživeti do leta 1985.

Arhitekt Branko Kocmut leta 1975 pripravi prvi idejno-programski načrt prenove minoritskega kompleksa. Načrt umešča glasbeno šolo v Minoritski samostan in Žički dvor (D), obrtne delavnice

v podolgovato gospodarsko poslopje (F), letni avditorij med samostan in ostanke mestnega obzidja (B), koncertno dvorano v Minoritsko cerkev (C), ploščad med Žičkim dvorom in nekdanjimi lopami pa nameni podaljšku trga in razstavišču na prostem (E).

Ambiciozno zastavljen projekt je zaradi številnih razlogov ostal na papirju celih 30 let, dokler ni bil leta 2004 vendarle izpeljan natečaj za umestitev Lutkovnega gledališča Maribor v kompleks Minoritskega samostana. Zmagovalna rešitev skupine AtelierArhitekti tako s svojo avtonomno arhitekturno rešitvijo predstavlja srečen konec že dolgo zastavljene zgodbe.

Desetletja propadanja so na koncu skoraj premagala glavnega akterja – kompleks Minoritov, a je bilo energije in želje za izpeljavo projekta očitno dovolj.

Največji potencial EPK v smislu prostorskega razvoja mesta vidim prav v tem: predstavljati mora neko točko novega začetka, ko bi Maribor preko razstav, razgrnitev, javnih diskurzov, arhitekturno-urbanističnih delavnic itd., prostorsko problematiko umestil med kulturne probleme mesta, ki jih ne more reševati zgolj kapital s svojimi specifičnimi interesi. Le tako bo imela vložena energija trajnostni učinek. Na žalost pa v programu EPK 2012 arhitektura in prostorska problematika mesta nista enakovredna sogovornika.

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

9

Širša ureditvena situacija in prerez čez glavno dvorano in zunanji avditorij. vir: www.atelierarhitekti.si

PRENOVLJENI KOMPLEKS MINORITSKEGA SAMOSTANA “V baročno strukturo že davno opuščenega Minoritskega samostana je umeščen program Lutkovnega gledališča Maribor.

Drobni deli tega programa so umeščeni v obstoječo strukturo.

Volumni, ki pa sprejemajo poglavitni del nove dejavnosti, kot so velika dvorana, odrski stolp in vsa temu namenjena tehnologija, so vsajeni v telo, ki povsem samostojno nosi tudi vso potrebno fizično lupino: kubus odrskega stolpa stoji na stopalu, vsajenem v samostanski atrij, ter nosi tako streho nad dvorano – atrijem kot tudi nad odprtim avditorijem, namenjenim letnim dogodkom.

Različnim atmosferam, ki jih zahtevajo predstave z lutkami različnih velikosti, se prilagaja tudi velikost dvorane (samostanskega atrija). To opredeljuje pomična tehnološka stena s tehničnimi kabinami in shrambo sedežev, ki jih pušča na voljo glede na velikost volumna.”15 Prenova minoritskega kompleksa je vsekakor dosežek, ki lahko vpliva na nadaljnji razvoj srednjeveškega jedra mesta Maribor.

Je primer umeščanja povsem novega programa v obstoječe grajeno tkivo. Iz spoštovanja do obstoječega črpa navdih za dodano vrednost, ki je bila s prenovo nekdanjemu samostanu nedvomno dodana.

Mestu je tako pokazana pot, ki jo je možno ubrati pri revitalizaciji propadajočih delov mesta, pri tem pa je najpomembnejše sporočilo prenove to, da sodoben program v sožitju z mestno zgodovino prinese nepredstavljivo dodano vrednost!

Pogled na glavni vhod prenovljenega minoritskega samostana iz Vojašniškega trga.

Glavna dvorana in zunanji avditorij.

vir: osebni fotoarhiv

mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

vir: www.atelierarhitekti.si

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

10

RAZPRŠENOST V MESTU ZAKAJ GALERIJO RAZPRŠITI PO MESTU?

UG

M

UG

M

UGM

UG

M

UGM

UGM

M

UG

Primerjava med galerijo kot centralizirano ustanovo in galerijo kot ustanovo razpršeno v mestu. Preprosta primerjava vplivnega območja centralizirane in razpršene galerije pokaže potencialni vpliv, ki ga ima razpršena postavitev na življenje v mestu.

Ulice in trgi zamenjajo klasične galerijske hodnike!

Moj prispevek naj bo poskus zdravljenja mesta kot heterogene tvorbe, kjer so medsebojno neskončno povezani njegovi prebivalci (s svojimi potrebami), stavbna dediščina (kot vizualno najbolj zgovorni spomini zgodovine), dejavnosti (izginule, trenutne in bodoče), interesi kapitala, trgovine ...

Pri tem vidim umeščanje natečajnega programa nove UGM, kot je bil razpisan v javnem, mednarodnem, anonimnem natečaju v letu 2010, v dva mestna kareja in pomembne »spomenike« stavbne dediščine med reko Dravo, Koroško cesto in Orožnovo ulico ter med Vodnikovim trgom (oz. Strossmayerjevo ulico), Žičkim prehodom in Poštno ulico kot možnost revitalizacije in zdravljenja danes zapostavljenega mestnega prostora.

Na strateško pomembnih točkah umeščeni (in razpršeni) deli nove UGM in spremljevalnega programa generirajo razvoj in prenovo mesta navznoter, v obstoječem tkivu. Možnost fazne gradnje in nenehnega dopolnjevanja v prihodnosti zagotavljajo rast projekta skladno s potrebami in zmožnostmi mesta.

Posamezni novi vstavki galerijo postavijo v »skyline« mesta.

Predvidevam jih na pomembnih točkah, kjer bo nov program nagovoril Vojašniški trg, pogledal proti mariborski tržnici, se predstavil Koroški cesti ali pa ustvaril večji vhod v kare »vis-ávis« Univerzitetne knjižnice.

NOTRANJOST KAREJA SPET USTVARJA DODANO VREDNOST Mestna stanovanjska hiša ima dva obraza: navzven je zaprta, urejena, podrejena pravilom igre na ulici, ki jo s tesnim bočnim stikanjem tvori s sosednjimi hišami. Navzven ločuje med javnim in poljavnim. Kot bi na vrata prilepil napis: »Nezaposlenim vstop prepovedan.« A na notranjo stran dvorišča ima povsem drugačen značaj: lahko je domač, odprt (z balkoni, ganki), funkcionalen, spontan, členjen ali pa povsem utilitaren, v kolikor je kdaj v svoji zgodovini gostil obrtno ali kakšno drugo dejavnost. V vsakem primeru je dvorišče prostor ustvarjanja dodane vrednosti: bodisi predstavlja prostor umika, nekoč celo pridelave hrane (vrt!),

mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

prostor privatne sfere, zaščitene pred pogledi iz ulice, bodisi ustvarja dodano vrednost z obrtno dejavnostjo, zaradi katere je potem živel obod.

V kolikor pa v notranjost kareja pripeljemo umetnost, uredimo parke (podobno kot vrt skulptur v Museum of Modern Art – MoMA v New Yorku), prireditvene prostore, galerijske funkcije in ostale spremljevalne dejavnosti, lahko na nek način trdimo, da umetnost s svojim prispevkom k dvigu bivanjske kulture in potencialnim generiranjem razvoja kareja od znotraj navzven, ustvarja dodano vrednost (seveda ne v ekonomskem smislu!).

Ali kot pravi Groys: »Inovacija ni v tem, da pride na dan nekaj, ker je bilo skrito, temveč v tem, da prevrednotimo vrednost tega, kar smo vedno že poznali.«16 Po besedah etnologinje Jerneje Ferlež so dvorišča v strogem mestnem središču že v svoji preteklosti imela poljavni značaj.

S tem ko so »gostila« fotografske ateljeje, manjše delavnice, trgovine itd., so dvorišča vase vedno prepuščala vsaj del javnosti. Pobudo po oživitvi dvorišč vidi kot zelo dobrodošlo, a opozarja, da je trebna tak program vedno umeščati v soglasju s prebivalci. Ti programa galerije namreč ne smejo občutiti kot grožnje, ne smejo se počutiti kot del razstave. Na tem mestu je potrebno omeniti program Živa dvorišča Maribora, ki v sozvočju (in samo ob pozitivnem odzivu prebivalcev) s prebivalci oživlja posamezna dvorišča v Mariboru. Organizirajo kulturne prireditve, okrogle mize, razstave ... Mislim da so lahko njihove dosedanje izkušnje z uporabniki prostora koristen vir informacij za nadaljnjo obravnavo.

Specifična situacija Maribora, kjer dotično območje obdelave v glavnem naseljujejo starejši prebivalci, praviloma s socialnega dna družbe, na nek način zavira tako implementacijo mestnega življenja. A vedeti je treba, da trenutna populacija ni večna: prišli bodo novi ljudje. Pri tem lahko ključno vlogo odigra mestna oblast, ki mora kot lastnik večine objektov na obravnavanem območju s primerno strategijo ljudi privabiti nazaj v mesto.

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

11

“MARIBORSKO PODZEMLJE” »Malokdo, ki se sprehaja po središču Maribora, četudi je domačin, ve, kaj se skriva v podzemlju oziroma pod njegovimi nogami. Že res, da je vino neločljivo povezano s Štajersko in njenim glavnim mestom, a le redki vedo, da med hojo po Trgu svobode in ulicah mestnega jedra skorajda stojijo na hektolitrih te žlahtne kapljice. /.../ Z 20.000 kvadratnimi metri površine /.../ sodi Vinagova klet v Mariboru med največje in najstarejše klasične vinske kleti v Evropi.«17

na Lentu, ki svojo specifično identiteto črpa prav iz prostora ogromne kleti, zaključene s t. i. češko kapo).

Inventarizacija C1/C2, ki je bila v 70. letih prejšnjega stoletja izdelana v sklopu projekta prenove Lenta, lahko služi kot osnova za raziskovanje mariborskih kleti.

Danes Vinagova klet obratuje z manj kot polovično kapaciteto. (od možnih 5,5 milijonov litrov vina jih hrani le 2,5 miljona litrov). Nekateri prav v kletarjenju in kulturi šolanja vina, ki je bila v Mariboru prisotna že v 17. stoletju, vidijo enega od bistvenih razlogov za razvoj mesta, ki je tako preseglo do takrat pomembnejši Ptuj. To je morda celo primerljivo s prihodom železnice v Maribor v 19. stoletju, ki se največkrat omenja kot glavni razlog za razcvet mesta ob Dravi.

A kleti v Mariboru je po nekaterih navedbah še več: med 35.000 in 50.000 kvadratnih metrov opuščenih in zanemarjenih površin v strogem centru mesta. Po mestnem odloku iz 17. stoletja je morala vsaka novozgrajena ali adaptirana hiša imeti tudi samozadostno klet. Pri tem je zanimivo to, da se je nekje v zgodovini ta urbanistični kriterij povsem izgubil in o kleteh praktično ni več govora.

Klub KGB (Kulturno glasbeni brlog) domuje v eni izmed ogromnih mariborskih kleti. Prostor definira t. i. češka kapa ki mu hkrati daje specifično identiteto. Klub KGB je prostor dogodkov in srečevanja skozi vse leto, a še posebej aktivno zaživi v času Festivala Lent, ko postane eno izmed uradnih festivalskih prizorišč.

Pri iskanju definicije muzeja oz. galerije se tu pokaže še ena posredna povezava: muzej oz. galerija je v bistvu prostor spomina, hranjenja prevrednotenih vrednot. Podobno funkcijo v zgodovini opravlja tudi klet: gre za kaščo, shrambo živil, vina, premoga itd. Danes, ko kašča ni več bistvena za preživetje, lahko mesto v njej dobi tudi umetnost. Klet bi s svojo mračnostjo, arhitekturo, s svojo odsotnostjo od zunanjega sveta ... lahko predstavljala primeren kontekst umetnosti in hkrati pripovedovala zgodbo Maribora. Tako galerija svojo formo najde v zgodovini mesta Maribor (kot lep primer bi tu izpostavil današnji klub KGB

mentor prof. Jurij Kobe, udia

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

vir: www.klub-kgb.si

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

12

NATEČAJ: EPK - REKA DRAVA 2012 SKLOP 3 (NOVA UMETNOSTNA GALERIJA MARIBOR) IZHODIŠČA ZA IZVEDBO MEDNARODNEGA NATEČAJA

CILJI, NAMEN IN PREDMET NATEČAJA

Mesto Maribor bo leta 2012 Evropska prestolnica kulture (v nadaljnjem besedilu EPK). To leto mesto vidi kot priložnost, da prikaže svoj kulturni utrip in razvoj. V okviru priprav na leto 2012 je Mestna občina Maribor pripravila scenarij prostorskega razvoja Evropske prestolnice kulture 2012. Scenarij postavlja v ospredje območje reke Drave kot osrednjega prostora prostorskega razvoja mesta. Prostorski scenarij pokriva območje starega mestnega jedra ter nabrežja Drave v mestnem središču.

Prostor reke Drave predstavlja izjemen razvojni potencial urbane strukture mesta. Doslej še ni bil nikoli celovito obravnavan.

Pozidave in ureditve prostora so se reke vedno dotikale na različnih segmentih, skladna in celovita urbana podoba obrežja in raba rečnega prostora pa še ni bila predmet kompleksnega preoblikovanja.

Zato je Mestna občina Maribor v sodelovanju z Društvom arhitektov Maribor in pod skrbstvom UIA ter ZAPS razpisala mednarodni natečaj za urejanje prostora reke Drave v osrednjem delu mesta, na podlagi katerega bi pridobili rešitev oziroma zasnove ključnega prizorišča evropske kulturne prestolnice ter urbane regeneracije mesta v naslednjih dvajsetih letih.18

Cilj mednarodnega natečaja EPK - Reka Drava 2012 je bil pridobitev rešitev funkcionalnega ter oblikovnega preurejanja mestnega prostora ob reki Dravi Namen natečaja je bil pridobiti: • najustreznejši predlog celovite idejne rešitve ureditve naravnega obrežja reke Drave med Vodnim in Sodnim stolpom na levem bregu in naravnega obrežja reke v območju med Studenško brvjo in železniškim mostom na desnem bregu (Sklop 1), • najustreznejšo idejno rešitev peš in kolesarske brvi med Lentom in Taborskim nabrežjem (Sklop 2) • najustreznejšo idejno projektno rešitev za novo stavbo Umetnostne galerije Maribor (Sklop 3).

Predmet natečaja je bil izdelava idejnih oziroma idejno-projektnih arhitekturnih, arhitektno-konstrukcijskih in prostorsko-krajinskih rešitev za vse tri naštete sklope, ki se – posredno ali neposredno – navezujejo na reko Dravo v Mariboru.18

Organigram nove umetnostne galerije, kot je bil zastavljen v natečajnem gradivu iz leta 2010.

mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

13

SKLOP 3: 1. NAGRADA (avtorja: TAMÁS LÉVAI, ÁGNES JÓSZAI; sodelavci: JÓZSEF ÁRVA, FERENC HAASZ; Madžarska) Končni rezultat tridnevnega žiriranja na podlagi anonimnega glasovanja žirije je podelitev prvega mesta elaboratu z delovno šifro 181/III. Žirija je bila mnenja, da je to projekt, ki bi Mariboru lahko zagotovil kulturno središče oz. sporočilo, ki bo elegantno, izvedljivo ter bo delovalo uspešno.

Predlagana oblika je natančno zasnovana, dobro umeščena in uravnotežena. Posebej to velja v smislu urbanih prostorov, saj poleg otroškega muzeja predvideva zavarovano otroško igrišče, ki ima podobo parka. K temu doda še knjižnico oz. kreativne delavnice in studie, ki poživijo transverzalno ulico, kot tudi veličastno teraso (»mestno dnevno sobo«), ki je obrnjena proti panorami reke Drave.

Te subtilne, prefinjene in izredno logične mestne rešitve pa dopolnjujeta dva prostora, namenjena različnim prireditvam.

Postavljena sta na vogalih in poživljata okolico. Govora je o veliki predavalnici na severozahodu in arhitekturnem središču na jugovzhodu. Mestno življenje oz. ljudje se lahko spontano premikajo iz zunanjih prostorov v dobro zasnovan, zelo prezenten in privlačen sprejemni prostor.

vir vseh fotografij na strani: Zaključno poročilo mednarodnega, javnega, anonimnega, idejno-projektnega, enostopenjskega arhitekturnega natečaja EPK - REKA DRAVA 2012; MOM (Mestna občina Maribor) in DAM (Društvo arhitektov Maribor); marec 2010

V zgornjih dveh nadstropjih so razstavni prostori, kjer je predvidenih šest predelov za stalne razstave. Nepretrganost prostorov ponuja različna okolja in možnosti za različne postavitve in občasne razstave. Celoten zgornji razstavni volumen ograjujejo – po besedah avtorjev – »vitki stenski trami«.

Zadnji del teh sten je ortogonalen, uglajen in se sklada z mestnim videzom. V delu, obrnjenem proti reki, so stene zaznamovane s senzualnimi linijami oz. dinamičnimi in privlačnimi arhitekturnimi valovi.

je prostorsko bogata in obenem natančno in profesionalno načrtovana, tako z vidika osvetlitve kot tudi stalnih in občasnih razstav.

Elaborat ponuja odgovor na vprašanje o imidžu in sporočilu, o katerem se je veliko razpravljalo. Predstavlja enotno izoblikovan volumen z elegantno oblikovanim »enotnim, belim, uglajenim, smolnatim ometom«; s fasado, ki odseva svetlobo (»kot mokra koža«). Ta enostavna, skoraj ikonična enotnost, ki leži nad živahnim in transparentnim spodnjim delom Nove UGM, za mesto pomeni nekaj pomembnega in edinstvenega.

Z vidika zelo pomembnega vprašanja varstva dediščine, v povezavi z okoliškimi novejšimi in starejšimi zgradbami, je projekt, ki na najvišji točki meri 19,40 m, med vsemi elaborati eden izmed najnižjih in najbolj solidarnih. Kljub temu žirija priporoča, da se preveri možnost znižanja strešne silhuete (zniža/priostri/ nagne) proti jugovzhodnemu vogalu. To zmanjšanje galerijskega zračnega prostora nad arhitekturnim središčem bi bolj odsevalo tamkajšnjo mestno topografijo in še izboljšalo to spoštljivo in zelo elegantno zasnovo. Žirija zelo priporoča realizacijo tega projekta, ker ima zgradba visoko arhitekturno vrednost in je najprimernejša za izgradnjo, ne le z ozirom na dejstvo, da bo simbol Maribora kot prestolnice kulture, temveč tudi, ker bo dolgoročno obogatila življenje ljudi in bo zagotovila večjo mednarodno pomembnost mesta.18

Zaradi premišljeno postavljenih oken na vogalih so specifične prostorske povezave med galerijskimi prostori in mestom še bolj očitne. To avtorja ustrezno poimenujeta oz. definirata kot »introvertirane in ekstrovertirane prostore«. Organizacija muzeja mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

14

NATEČAJ: UREDITEV ŠIRŠEGA OBMOČJA GLAVNEGA TRGA V MARIBORU TER PAVILJON STARI PERON UVOD Ureditev širšega območja Glavnega trga v Mariboru je projekt, s katerim naj bi bodoča Evropska prestolnica kulture prenovila osrednji mestni javni prostor na način, da bi ponovno postal središče družabnega, poslovnega in drugačnega urbanega utripa.

Projekt ponuja možnost, da bi mariborsko mestno središče spet lahko doživljali kot skladno zgodovinsko urbanistično celoto, kjer se srečujejo pomembne mestne ulice in kjer obstaja pestra ponudba oskrbe, storitev in drugih dejavnosti. Osnova tega projekta je rešitev prometnih poti tako, da bo v območju trga omogočeno sobivanje pešcev, kolesarjev in motoriziranega prometa. To pomeni, da bo veliko večji delež površin odmerjen pešcem in kolesarjem. Zaradi drugačnih ureditev trga in ulic bodo vozniki avtomobilov prisiljeni prilagoditi hitrost vožnje hitrosti pešcev. Pomemben namen prostorske preureditve je okrepitev obstoječih ter odpiranje novih prehodov znotraj historičnega mesta.

S prenovo trga lahko Maribor stori pomemben korak v smeri bolj trajnostnega urbanega razvoja. Prenova območja po nagrajenih rešitvah obeta vrnitev javnega življenja na ulice, izboljšanje bivanjske kakovosti (predvsem na Koroški cesti) in večjo privlačnost prostora za trgovske in poslovne dejavnosti v središču mesta. Glavni trg na ta način lahko ponovno postane generator mestotvornosti. Izvedba rezultatov natečaja za celovito ureditev trga lahko veliko doprinese meščanom. Prostor, ki ga uporabljajo na poteh po svojih vsakodnevnih opravkih bo urejen, gibanje po trgu bo varnejše in lagodnejše. Z novo opremo in ozelenitivijo bosta Koroška cesta ter Ulica kneza Koclja postali privlačnejši za hojo, kolesarjenje in zadrževanje. V kolikor bo mestna uprava v Mariboru pričela z izvedbo projektov prenove javnih prostorov, bi projekt za Glavni trg moral biti med prvimi, da se uresniči.

Natečaj je prikazal dokaj poenoten pristop k urejanju osrednjih mestnih javnih prostorov. Večina udeležencev natečaja je z veliko študioznosti pristopila k vprašanjem preureditve prometa in si prizadevala Glavni trg ponovno vzpostaviti predvsem kot socialni prostor. Predlogi arhitektov so prikazali, da imajo

Glavni trg okrog leta 1931.

vir: Pokrajinski arhiv Maribor, fond ZUM, TE 2/65, 3/14, 4/97

mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

prostori, kot je Glavni trg, kakovosti in potenciale, ki so obstoječi in jih je s pravilno usmerjenimi in neradikalnimi posegi potrebno samo prebuditi in posodobiti.

Ocenjevalna komisija je imela težko nalogo z izbiro projekta, ki bi predlagal najugodnejše rešitve v vseh prostorskih sklopih, ponudil funkcionalne odgovore na prometna vprašanja in upošteval zgodovinski kontekst trga z navezavami na javne prostore v neposredni soseščini. Za osrednjo ploskev Glavnega trga je ocenjevalna komisija kot primernejše ocenjevala rešitve, ki prostor puščajo odprt, ohranjajo poglede na pročelja, urbano opremo razporejajo po obodu, tlak obravnavajo kot preprogo, na katero postavijo zahtevane elemente opreme. Pri tem se je zavzemala za rešitve, ki predlagajo zadržano oblikovanje urbane opreme in nevtralne materiale. Osvetlitev trga naj bi bila izvedena s svetili, ki kot urbana oprema ne izstopajo. Na vzhodni strani trga, v območju starega perona, je kot pozitiven doprinos prepoznala rešitve, ki predlagajo prestavitev in preoblikovanje prometnice med Glavnim mostom in Ulico kneza Koclja, tako da umirjajo promet in omogočajo povezovanje odprtega prostora in parterja v zgradbah na obodu trga. Za Koroško cesto in Ulico kneza Koclja je kot kakovostnejše obravnavala rešitve, ki so ulični prostor oblikovale tudi kot socialni prostor, z različnimi mikroambienti, dodatnimi programi in ozelenitvijo.

Ocenjevalna komisija je ob analizi in primerjavi elaboratov ugotovila, da noben od elaboratov ne izkazuje enako kakovostnih rešitev v vseh prostorskih sklopih in na vseh nivojih. Zato se je odločila, da na natečaju ne podeli prve nagrade. Drugo in dve tretji nagradi je podelila za specifične kakovosti elaboratov.

Natečaj je bil kljub temu pomemben, ker je prikazal, da v prvem planu pri preurejanju javnih površin v zgodovinskem središču Maribora mora imeti prednost razumevanje prostora, njegove strukture, materialnosti in zgodovine, prehodnosti in potreb ljudi, ki središče mesta vsakodnevno uporabljajo. Temu bi moralo slediti in se podrejati razporejanje in oblikovanje opreme ter izbira gradiv.19

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

15

Situacija in shema prometne ureditve Glavnega trga in Koroške ceste, kot jo predlaga 2.nagrajeni elaborat. vir: http://www.zaps.si/index.php?m_id=natecaji_izvedeni&nat_id=45

Prostorska prikaza ureditve Glavnega trga.

2.NAGRADA (avtorji: doc. Bogdan Reichenberg, Gregor Reichenberg, Sašo Rek; s sodelavci)

vir: http://www.zaps.si/index.php?m_id=natecaji_izvedeni&nat_id=45

Svoje vodilno zamisel o nujni rekonstrukciji podaljšanega Glavnega trga v prvotno obliko lijakastega trga razvijajo avtorji iz dobrega poznavanja morfogeneze natečajnega območja. Členitev območja, ki jo predlagajo, naj povrne trgu izvirno merilo in proporcije prostora. Avtorji razvijajo celovito potezo ureditev javnega prostora v sosledju: park – trg – ulica. Različnemu značaju in oblikam treh prostorov prirejajo ureditve, ki poudarjajo mozaik z vegetacijo in kioski izpolnjenega volumna parka na vzhodni ploščadi Starega perona, praznino osrednje ploskve Glavnega trga in razpotegnjen prostor Koroške ceste. Poleg osrednje poteze namenjajo posebno pozornost prehodom iz smeri Svetozarevske in Židovskega trga proti Glavnemu trgu.

Glavni trg naj po tem predlogu postane osrednja sekvenca na doživljajski poti preko trga v vzdolžni smeri. V vzorcu tlakovanja avtorji zarisujejo tudi prehode v prečnih smereh po obeh robovih trga proti Lentu. V zasnovi prometa predlagajo prestavitev povezave Svetozarevska – Glavni most proti južnemu obodu in na ta način oblikujejo bolj enovit prostor parka, ki tako prehaja neposredno v prostor Glavnega trga. Temu sledi tudi primerna ureditev vodenja prometa po Koroški cesti, ki ukinja obstoječe krožišče. Avtorji dajejo prednost hoji in javnemu prevozu ter predvidevajo postopno omejevanje in izločanje motornega prometa iz območja.

Predlagana prestavitev obstoječega vozišča na južno stran nekdanjega avtobusnega perona umirja hitrost in povečuje prometno varnost v sožitju vozil, peščev in kolesarjev, ki v vseh smereh prečkajo trg. Zato so prometne površine pešcev in vozil ločene s tlaki in konfini. Program paviljona v parku je razbit v sklop več manjših, modularnih kioskov pod enotno oblikovano pergolo iz betonskih elementov. V smislu umirjanja motornega prometa na skupni prometni površini je rešeno tudi enojno priključevanje enosmerne Koroške ceste na dvosmerni Glavni trg. K boljši prehodnosti prostora sodi tudi predlagana povezava Gosposke ulice preko novega stopnišča pod obokom Starega mostu z Dravsko ulico. mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Predlagana zasnova omogoča postopno prenovo in preurejanje celotnega območja po delih in v zaokroženih gradbenih fazah skozi daljše obdobje. Zasnova treh različnih prostorov odpira tudi možnosti za dodatno obeležje začetka in konca poteze, še posebej Koroških vrat in nekdanjih vodnjakov na obeh straneh trga. Prav tako je mogoče v okviru ureditve parka visoko raslo obstoječe drevje dopolniti z gosto nižjo zasaditvijo. Sicer enovito, vendar preveč pisano tlakovanje osrednje ploščadi trga je v nasprotju z raznoliko in barvito arhitekturo stavb v obodu trga.

Prav tako je vzorec robov talne preproge trga v obliki zebre nepotreben okras sicer enotne teksture tlaka. Po drugi strani sta talna in krajinska ureditev Koroške ceste preveč enolični, ko se bolj naslanjata na os ceste kot na oblikovanje mikro ambientov.

Fasado stavbe Elektro Maribor dopolnijo avtorji z različnimi zasloni in mrežo prikazovalnikov za oglaševanje javnih sporočil.

Ocenjevalna komisija je soglasno ocenila, da je predlagana rešitev od vseh natečajnih rešitev najbolj celovito zasnovana in dosledno izpeljana. Manj primerne so po mnenju žirije prikazane oblikovalske rešitve talnih ureditev, ki so preveč barvite in naglašene z ozirom na predpostavljeno nevtralno podobo, ki naj postavlja v ospredje prostorske učinke različnih ambientov in zgodovinske stavbe v arhitekturno raznolikem obodu območja.

Preveč vpadljiva je tudi oblika sicer inovativno rešenih nagubanih površin za posedanje. Za historični značaj trga je neprimerna tudi osvetlitev ploščadi trga z obeh krajših stranic, ki ju zaslanjajo močni okvirji in odsevne površine reflektorskih svetilk, ki preglasijo značaj trga. Kljub navedenim pomanjkljivostim je ocenjevalna komisija ugotovila, da je predlagano zasnovo prav zaradi njene prostorske celovitosti mogoče oblikovati z bolj zadržanimi ureditvami in vtis prostora izpopolniti. Na osnovi teh ugotovitev je ocenjevalna komisija najbolj celovito rešenemu natečajnemu predlogu prisodila drugo nagrado.20

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

16

PRIMERI DOBRE PRAKSE Predstavljeni so primeri raznolikih galerij in muzejev, za katere menim, da lahko prispevajo h kvaliteti in razumevanju diplomske naloge. Pri tem gre za iskanje namigov in konkretnih primerov realizirane arhitekturne prakse, ki jih je za preveritev možno prenesti v idejno-programsko shemo obravnavanega območja.

mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

17

Pogled iz enega od razstavnih prostorov proti parku skulptur. vir: http://birdsofoh.blogspot.com/2010_06_01_archive.html

Lokacija: Humelbaek, Danska Arhitekti: Jørgen Bo & Vilhelm Wohlert Leto gradnje: 1958 – 2006

Shematski prikaz galerije v parku.

vir: www.louisiana-dk/dk

LOUISIANA MUSEUM OF MODERN ART “Mojstrovina danskega modernizma”

Pogled iz parka skulptur in zastekljena pot skozi galerijo. Povezava med galerijo in parkom je neposredna. vir: http://birdsofoh.blogspot.com/2010_06_01_archive.html

mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Ideja, ki Louisiana Museum of Modern Art umešča med mojstrovine danske modernistične arhitekture, je v konceptu povezovanja arhitekture z naravo in umetnostjo. Arhitektoma je bila leta 1958 zaupana zasnova muzeja moderne umetnosti okoli obstoječe vile iz leta 1856, kjer se razprostira park, s prelepimi pogledi na morje. Tako je kompleks muzeja moderne umetnosti rasel vse od leta 1958 do leta 1998, ko je bil dodan zadnji aneks.

Eden ključnih je v letu 1976 dodana koncertna dvorana.

Arhitekta sta k nalogi pristopila premišljeno, zadržano, upoštevajoč kontekst parka v okolici vile, kamor sta umestila svojo intervencijo. Tako je nova arhitektura kontekstualna, ne da bi ob tem izpadla šibka; sodobna in močna, a ne preglasi umetnosti, ki ji je namenjena; sofisticirana v svoji razporeditvi in upoštevanju danih pogojev. Arhitektura muzeja slovi po diskretnih paviljonih, povezanih s transparentnimi koridorji, ki ustvarjajo nenehno interakcijo med prostori zunaj/znotraj, med deli, razstavljenimi v paviljonih in v parku skulptur, ki obdaja muzej.

Pot obiskovalca se začne v vili, kjer ga pozdravi toplo, skoraj “domače” vzdušje. Od tu se v eni etaži nadaljuje pot skozi kasnejše razširitve muzeja, kjer se povsem prilagojeno merilu človeka vse do morja vije pokrita pot skozi park, ki povezuje posamezne razstavne prostore.

Muzej je s svojim nenehnim širjenjem vse do leta 1998 ves čas sledil ambicijam in novim prostorsko-tehničnim potrebam institucije. Gre za primer smiselne fazne gradnje, pri kateri stavba raste skladno s potrebami svojih uporabnikov.

Louisiana je danes muzej in hiša kulture hkrati: kot prostor igre in učenja skozi umetnost za najmlajše, prostor socialnega srečevanja in razprav izpolnjuje svojo vlogo v kulturni krajini širšega prostora. Muzej je znan po svoji živosti, saj s svojim domačim vzdušjem, prilagojenim merilu človeka, odprtostjo parka, gostoljubnostjo kavarne in številnimi večernimi dogodki v koncertni dvorani obiskovalce pritegne in zadrži.

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

18

Lokacija: München, Nemčija Arhitekti: Herzog & de Meuron, Ivano Gianola, Hilmer & Sattler Leto gradnje: 1994 – 2003

Shematski tloris predelanega mestnega kareja s povdarjenimi glavnimi pasažami.

vir: www.fuenfhoefe.de/en

FÜNF HÖFE “Mestna četrt za 21. Stoletje”

Salvatorpassage s svojimi visečimi vrtovi ustvarja specifično dvoriščno atmosfero.

Pogled proti enemu od izhodov v cono za pešce. Vijolično okno namiguje na prisotnost nečesa novega v notranjosti.

vir: http://v23.lscache4.c.bigcache.googleapis.com/static.panoramio.com/photos/original/4368371.jpg

vir: http://v2.lscache7.c.bigcache.googleapis.com/static.panoramio.com/ photos/original/4766079.jpg

mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

HypoVereinsbank je leta 1994 razpisala ambiciozen natečaj, ki je predvideval transformacijo celotnega mestnega kareja v centru Münchna. Zmagovalna shema arhitektov Herzog & de Meuron je sprva predvidevala rušenje vsega povojnega mestnega tkiva, a so kasneje ta koncept prilagodili: tako je bila navzven transformirana le ena izmed fasad proti coni za pešce. Kompleks je bil končan v letu 2003.

V nasprotju z zadržanostjo navzven se obiskovalcu v notranjosti odpre povsem nov, nepoznan, a prijeten ambient. Razdeljen je v sekvence petih dvorišč (od tod tudi ime “Fünf Höfe”), ki jih povezujejo poti, na katere se v parterju in prvem nadstropju odpirajo trgovine in kavarne. Rezultat je harmonično sobivanje zgodovinskega tkiva in sodobne arhitekture. Dragocena dvorišča in nenavadne pasaže odražajo vzvišenost münchenskega mestnega vrveža.

Glavna atrakcija notranjosti je 14 metrov visoka centralna Salvatorpassage, nad katero so obešene rastline plezalke, ki ustvarjajo nekakšne viseče vrtove.

Vsa dvorišča in pasaže zaznamuje prostornost in raznolikost: ustvarjeni so prostori, kamor obiskovalec ne pride samo nakupovat. Postanejo tudi prostori druženja in zadrževanja.

Bogata zazelenitev dvorišč in pasaž skozi vse leto odseva naravne barve, ki se spreminjajo z letnimi časi, česar obiskovalec v centru mesta ne pričakuje.

Program obsega 17.500m² trgovin in kavarn, 24.500m² pisarniških površin, prireditveno dvorano veliko 3.200m² in 26 stanovanjskih enot v skupni izmeri približno 3.300m². Gre torej za sodoben hibrid (v stari lupini) v skupni izmeri okoli 48.000m².

Mestni kare tako postane edinstvena mešanica trgovine in kulture, gastronomije in arhitekture, dela in bivanja – prostor doživetij, kot jih definira Fünf Höfe.

S prenovo celotnega kareja je tako arhitektom uspelo zgodovinsko mestno tkivo preobraziti za 21. stoletje. Še več: na notranjih dvoriščih, torej tam, kjer nihče ne bi pričakoval, so mu dodali dodano vrednost, ki definira identiteto izgrajenega kompleksa.

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

19

Lokacija: München, Nemčija Arhitekti: Herzog & de Meuron Leto gradnje: 1993

Konstrukcijski model.

vir: http://people.seas.harvard.edu/~jones/lab_arch/H_and_dM/goetz.html

GOETZ COLLECTION “Paviljon v parku” Zgradba zasnovana za privatno zbirko sodobne umetnosti v Münchnu, velja za enega prvih pravih primerov minimalistične muzejske arhitekture. Postala je ikona, kjer je vse zreducirano na neobhodno potrebno.

Urbanistični pogoji so arhitektom narekovali najvišjo višino nove stavbe. Da bi zadostili potrebam naročnika, je bilo treba enega od dveh razstavnih prostorov vkopati v zemljo, pri tem pa obiskovalcu niso želeli vzbuditi občutka, da je v kleti: tako sta nastala dva skoraj identična razstavna prostora, od zgoraj osvetljena skozi mat zasteklitev. Obiskovalec tako izgubi občutek za prostor, saj od znotraj težko razloči, v kateri etaži se dejansko nahaja. Tukaj gre za popoln odmik od okolice. Notranji prostor galerije je “white-cube” v pravem pomenu besede.

Specifični urbanistični pogoji in dejstvo, da gre za privatno galerijo minimalnih dimenzij (v primerjavi z nekaterimi večjimi), so generirali rešitev arhitektov Herzog & de Meuron. Pri tem arhitekti sami povdarjajo, da v svoji realizaciji ne vidijo prototipa muzeja prihodnosti in da je redukcija na neobhodno potrebno možna zgolj zaradi majhnosti dimenzij obravnavanega volumna in programa. Verjamejo, da podobna rešitev v primeru večjega objekta ne bi delovala enako učinkovito.

Hkrati pa Goetz Collection lahko služi kot primer samostoječega paviljonskega tipa galerije. Lahko je zgolj eden v seriji razstavnih prostorov neke večje institucije (npr. UGM).

Pogled na pavilijon iz parka.

Pogled na stopnišče iz kleti.

vir: http://en.wikipedia.org/wiki/File:Goetz_Collection_Munich_3.jpg

mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

vir: http://people.seas.harvard.edu/~jones/lab_arch/H_and_dM/goetz.html

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

20

Lokacija: Bilbao, Španija Arhitekt: Frank O. Gehry Leto gradnje: 1993 - 1997

Situacija Guggenheimovega muzeja ob reki Nervion v Bilbau.

vir: http://4.bp.blogspot.com/_EvQey2cAC-s/TKwjdTdcYuI/AAAAAAAAAgM/ ev0ZaI9nXXQ/s1600/layout.png

GUGGENHEIM MUSEUM “Skulptura za umetnost”

Centralni atrij.

vir: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/5/55/Guggenheim_ Museum_interior%2C_Bilbao%2C_July_2010_%2804%29.JPG

mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Frank O. Gehry in fundacija Guggenheim sta za svoj novi muzej izbrala na prvi pogled zelo nenavadno in zapleteno lokacijo ob reki Nervion v mestu Bilbao na severu Španije; na mestu, kjer reka naredi širok ovinek in jo prečkata večpasovna hitra cesta in tovorna železnica, kjer se novi del mesta nahaja v zaledju muzeja, na višjem nivoju brez dostopa do bregov reke.

Gehry z zanj danes prepoznavnim skulpturalnim pristopom vse slabosti izbrane lokacije integrira v zgradbo, za katero se zdi, da je na mestu eksplodirala v zmagoslavno vez med reko in mestom nad njo. Muzej raste iz jasno definirane kamnite baze iz travertina, ki se razliva v stopnišča, manjše trge. Iz nje se dvigajo nepravilni volumni, odeti v kožo iz titanovih plošč, ki enakomerno prekriva zaobljene in ostre robove skulpturalne forme. Zgradba se s svojim signalnim stolpom približa in objame most hitre ceste.

V dekonstruktivističnem slogu je nosilna jeklena konstrukcija nepravilnih form na več mestih puščena gola. Proti novemu delu mesta se zgradba obrača s pravilnim pravokotnim in ovalnim volumnom iz travertina, ki nagovarjata pravilno karejsko zidavo v zaledju.

V notranjosti je glavna atrakcija muzeja 50 metrov visok centralni atrij, ki ga obiskovalec zaradi dimezij, v nebo segajočih podpor in dvignjenih hodnikov za nepravilnimi steklenimi površinami težko povsem dojame. Iz centralnega atrija se odcepljajo tri krila razstavnih prostorov, ki ponujajo možnosti različnih postavitev.

Zdi se, da je arhitekturna izkušnja v večini razstavnih prostorov nekoliko premočna za tam razstavljeno umetnost. Izjema so klasični, pravokotno zasnovani in od zgoraj osvetljeni galerijski prostori.

Tukaj bi bolj kot sam muzej izpostavil predvsem stališče, ki ga Gehry pri tem zavzema: umetniki (in s tem umetnina) želijo zasedati pomembno mesto na mentalnem zemljevidu mesta.

Zato mora biti zgradba sama pomembna za skupnost. Po pomembnosti mora kljubovati npr. sodišču, knjižnici, koncertni dvorani ... V kolikor v tem ne uspe, je drugorazredna in tako del vrednosti izgubi tudi njena vsebina.

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

21

Lokacija: Stockholm, Švedska Arhitekt: Jose Rafael Moneo Valles Leto gradnje: 1991, 1995 - 1997 MODERNA AND ARKITEKTUR MUSEET “Nevidni muzej”

Longitudinalni prerez in situacija.

Lahko bi dejali da gre za popolno nasprotje Guggenheima v Bilbau. Moneo iz muzeja ne poskuša narediti templja, niti s prvim vtisom ne poskuša pokazati moči arhitekture. Dvojni muzej (muzej moderne umetnosti in arhitekturni muzej) je s svojimi 19.500m² uporabnih površin in dolžino 250m skoraj skrit na vrhu otoka Skeppsholmen v Stockholmu, ki je včasih služil kot mornariška baza. Arhitekt otoku ne poskuša dominirati, pač pa s svojo intervencijo poudarja kvalitete obstoječega prostora.

Hiša s svojim ponavljanjem svetlobnikov nad posameznimi galerijskimi prostori nadaljuje del “tovarniške” atmosfere, ki je bila del otoka.

Os muzeja tvori 100 metrov dolg hodnik, skozi katerega obiskovalec dostopa do skupno 19 razstavnih prostorov.

vir: Mack, G.; Art Museums Into the 21st Century, Birkhäuser, 1999

Pogled na otok Skeppsholmen. vir: Mack, G.; Art Museums Into the 21st Century, Birkhäuser, 1999

mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

22

EVROPA vs. SLOVENIJA

1000km

SLOVENIJA vs. MARIBOR

20km

MARIBOR vs. OBMOČJE OBDELAVE

400m

OBMOČJE OBDELAVE

100m

MARIBOR

DRAVA

GLAVNI TRG

SLOVENIJA

DRAVA

DEFINICIJA OBRAVNAVANEGA OBMOČJA Pri umeščanju omenjenega programa v staro mestno tkivo Maribora se bom omejil na oba kareja, ki ju od severa proti jugu omejujejo Orožnova ulica, Koroška cesta in Vojašniški trg, ter od vzhoda proti zahodu Poštna ulica, Žički prehod in mariborska tržnica oz. linija nekdanjega mariborskega obzidja. K temu dodajam še kompleks Žičkega dvora, Minoritske cerkve in nekdanjih obrtniških »lop« ob južnem robu Vojašniške ulice oz.

Vojašniškega trga.

Razglednica iz leta 1901. Pogled s Koroške ceste proti Glavnemu trgu. Moč je slutiti nekdanji sloves Koroške ceste kot mestne promenade.

vir: Pokrajinski arhiv Maribor, fond ZBIRKA FOTOGRAFIJ IN RAZGLEDNIC, inv.12054

Povezava Vojašniški trg – Pristaniška ulica je bila leta 1897 urejena, da se olajša prevoz s starega mosta (ki je takrat Dravo prečkal na nivoju Lenta) na Koroško cesto. Pri tem je bil podrt del mestnega obzidja in zasut del jarka pred njim.

Ptujski špeharji in mesarji na Vojašniškem trgu. Poslopje nekdanjih lop na levi je še intaktno.

Podobna je zgodba Gospejne ulice, ki s svojo ozkostjo in neurejenostjo, predvsem pa popolnim programskim mrtvilom, danes ne more konkurirati ponudbi v mestu. Ob večernih urah tako postaja javno stranišče in »mračna cona« mesta.

leto izdelave 2012

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

vir: Pokrajinski arhiv Maribor, fond ZUM, TE 2/65, 3/14, 4/97

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

Izbrano območje prepoznavam kot enega najbolj degradiranih območij strogega mestnega jedra Maribora z veliko historično vrednostjo. Na zahodni strani je območje definirano z nekdanjo obrambno linijo mesta, mestnim obzidjem, skozi katerega v mesto vstopa Koroška ulica (nekdanja Koroška vrata), ki je izgubila svoj nekdanji sloves mestne promenade. A še preden je zaslovela kot promenada, je pomembno vlogo v mestu zasedal današnji Vojašniški trg. Bil je pomembno tržno središče mesta, povezava med pristanom (takratnim rečnim pristaniščem) in Koroškimi vrati, skozi katera je blago nadaljevalo svojo pot proti končnemu potrošniku. Glavna tržna površina mesta je danes preseljena ob nekdanje mestno obzidje, na novo urejeno mariborsko tržnico, ki preko povezave, ustvarjene leta 1897, ko so podrli del obzidja in zasuli jarek pred njim, komunicira z Vojašniškim trgom.

Na zahodu v območje obdelave vstopa osrednji mariborski trg – Glavni trg, ki je preko Poštne ulice povezan s Slomškovim trgom.

Prav Poštna ulica je danes pravzaprav edina ulica v območju obdelave, ki je svojim programom (v glavnem gostinski, z nekaj izjemami) in urejenostjo mamljiva za obiskovalca mesta. Koroška ulica je danes v glavnem prometnica, ki s svojimi ozkimi pločniki, zapuščenimi hišami in neurejenim izgledom deluje odbijajoče.

vir: Pokrajinski arhiv Maribor, fond ZUM, TE 2/65, 3/14, 4/97

mentor prof. Jurij Kobe, udia

Z izbiro območja obravnave želim prispevati k pestrejši mestni ponudbi in zdravljenju mesta od znotraj, z umeščanjem novih programov v obstoječe tkivo in odpiranjem novih povezav, ki bodo programsko mamljive in za uporabnika mestnega prostora zastavljene funkcionalno.

diplomant Žiga Kreševič

23

OBMOČJE OBDELAVE SKOZI ZGODOVINO Franciscejska katastrska karta iz leta 1824

vir: Konservatorski načrt za stavbo Koroška 26, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor, Oktober 2007

Kataster iz leta 1830.

vir: Konservatorski načrt za stavbo Koroška 26, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor, Oktober 2007

Paul Schlosser: rekonstrukcija urbanega stanja mesta iz leta 1789.

vir: Konservatorski načrt za stavbo Koroška 26, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor, Oktober 2007

mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

E. Engelhart: načrt mesta iz leta 1913.

vir: Konservatorski načrt za stavbo Koroška 26, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor, Oktober 2007

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

24

ANALIZE ŠIRŠEGA OBMOČJA S pojasnili in komentarji Predstavljene so analize širšega centra mesta Maribor v odnosu do obravnavanega območja: OBMOČJE OBDELAVE IN SREDNJEVEŠKO OBZIDJE MESTNI TRGI KLJUČNE ULICE KULTURNO-ZGODOVINSKI POUDARKI V MESTU PROMETNA UREDITEV IN PREHODNOST KAREJEV

mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

25

OBMOČJE OBDELAVE IN SREDNJEVEŠKO OBZIDJE Komentar Maribor je mestno obzidje dobil v 13. stoletju. Pod vodstvom italijanskih arhitektov Domenica in Andrea dell’Allio so ga v 16. stoletju še dodatno utrdili.

Ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja so obzidje začeli odstranjevati. Danes so ohranjeni štirje stolpi: Vodni stolp

zgrajen l.1555 kot renesančna peterokotna bastija

Sodni stolp

izvira iz 14. stoletja, a je bil l.1540 na novo pozidan in pokrit s stožčasto streho zgrajen l.1465 na mestu starejše stražarnice

Židovski stolp Čeligijev stolp

zgrajen v letih 1460-65

Območje obdelave se tako nahaja v jugozahodnem vogalu nekdanjega obzidja mesta in se s svojimi posegi dotika srednjeveške meje Maribora.

OBMOČJE OBDELAVE LINIJA NEKDANJEGA MESTNEGA OBZIDJA OBMOČJE ZNOTRAJ NEKDANJEGA OBZIDJA mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

26

MESTNI TRGI Pojasnilo 1 2 3 4 5 6 7 8 9

1

Trg generala Maistra Trg Svobode Grajski trg Trg Leona Štuklja Slomškov trg Rotovški trg Glavni trg Vojašniški trg Vodnikov trg

2

3

5 4

6

9

7 8

OBMOČJE OBDELAVE MESTNI TRGI mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

27

KLJUČNE ULICE Komentar Ključne ulice, ki so neposredno povezane z območjem obdelave so: Koroška cesta – danes glavna prometnica skozi območje, ki se navezuje na glavni most. V območju med Glavnim trgom in križiščem s Strossmayerjevo ulico je Koroška cesta zaradi gostega dvosmernega prometa za pešca neprivlačna, saj pločniki s svojo minimalno širino na mestih ne zadoščajo za srečanje dveh pešcev. K neprivlačnosti ulice prispeva tudi programsko mrtvilo, saj po večini zapuščene hiše v pritličju ne ponujajo mestnega programa. Današnji obiskovalec mesta si pravzaprav težko predstavlja, da je Koroška cesta (včasih Koroška vrata) nekoč predstavljala glavno mestno promenado.

Strossmayerjeva ulica poteka po nekdanjem jarku, tik za nekdanjim mestnim obzidjem. Je pomembna prometnica v smeri sever-jug.

Orožnova ulica se preko Strossmayerjeve nadaljuje v Smetanovo ulico in predstavlja t. i. univerzitetno os, saj povezuje fakultete na Smetanovi z rektoratom UM na Slomškovem trgu.

Iz Orožnove se odpirajo vhodi v kare, ki bi lahko notranjost degradiranega območja povezali z zanimivim programom univerze, knjižnice in gledališča.

Poštna ulica je danes pravzaprav edina ulica v območju obdelave, ki je svojim programom (v glavnem gostinsko-trgovski) in urejenostjo mamljiva za obiskovalca mesta.

Gospejna ulica s svojo ozkostjo in neurejenostjo, predvsem pa popolnim programskim mrtvilom, danes ne more konkurirati ponudbi v mestu. Ob večernih urah tako postaja javno stranišče in »mračna cona« mesta.

Vojašniška ulica in Vojašniški trg: trg je bil pomembno tržno središče mesta, povezava med pristanom (takratnim rečnim pristaniščem) in Koroškimi vrati, skozi katera je blago nadaljevalo svojo pot proti končnemu potrošniku izven mesta.

Vojašniška ulica je služila kot glavna povezava med splavarskim pristanom in trgom. Danes je Vojašniški trg namenjen parkiranju avtomobilov, delno pa se vanj ob vikendih zajeda tudi mestna tržnica.

OBMOČJE OBDELAVE mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

28

24

KULTURNO-ZGODOVINSKI POUDARKI V MESTU Pojasnilo 1

23

11

2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20

1

10 22 13

12

21 22 23 24

8

14 9

15

Z radialnima krogoma iz imaginarnega središča nove UGM (torej na njeni osi, Koroški cesti) je ponazorjena:

16

7

• 200 m – obvladljivost območja obdelave za pešca • 500 m – oddaljenost oz. bolje rečeno bližina drugih kulturnih poudarkov v mestu

2

6 19 21

Mariborski grad (Pokrajinski muzej Maribor, leta gradnje od 1655 do 1843) Narodni dom Vodni stolp Židovski stolp (Galerija Stolp, Foto klub Maribor) Sinagoga Kužno znamenje Rotovška knjižnica (projekt v delu) Slomškova cerkev Poštna palača SNG Maribor Čeligijev stolp Rektorat UM Univerzitetna knjižnica Stanovanjska mestna palača (iz 19. stol) Nekdanja cerkev Marijinega oznanjenja (iz l.1766) Nekdanji samostan celestink (od l.1760) Alojzijeva cerkev (iz l.1769) Hiša stare trte in Stara trta Minoritska cerkev Lutkovno gledališče (nekdanji minoritski samostan, prvi ostanki iz 11. stol.)

Sodni stolp Naskov dvorec (sedež EPK2012) Prva gimnazija Mestna občina Maribor

17

20 5

18

4 3 POMEMBNEJŠI OBJEKT OBMOČJE OBDELAVE

mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

29

PROMETNA UREDITEV IN PREHODNOST KAREJEV Komentar Iz sheme prometne ureditve je razvidna dvosmerna prometna ureditev na Koroški cesti. Še posebej v območju med Glavnim trgom in križiščem s Strossmayerjevo ulico se ožina ulice izkaže kot pereč problem, ki vrhunec doseže tik pred križiščem, ko se stavba nekdanjega samostana celestink povsem približa cestišču. Zaradi tega je bilo sredi 20. stoletja pritličje nekdanjega samostana na južni strani izvotleno. Tako je nastal arkadni hodnik, ki nadomešča manjkajoči pločnik.

Koroška cesta je z razvojem prometa izgubila kvalitete, ki jih je nekoč imela: iz mestne promenade se je spremenila v ločnico, ki deli historično mesto na severni del in južni del, ki se spušča k Dravi. Danes je Koroška cesta ozka prometnica, ki s svojimi preozkimi pločniki mestno tržnico na nek način odreže od preostanka mesta (Glavni trg, Slomškov trg, Poštna ulica, Gosposka ulica ...). Posledično je to vplivalo na nezmožnost orientacije mestnega programa na ulico, kar je povzročilo degradacijo in propad mestnega utripa na Koroški cesti, kar neposredno vpliva na kvaliteto bivanja v območju obdelave.

Z uvedbo peš cone na Koroški cesti bo mestni program ponovno dobil možnost za svoj razvoj.

Glede na velikost (predvsem) severnega kareja znotraj obravnavanega območja je zaznati pomanjkanje prehodov skozi oba kareja. Notranjost kareja bi z odpiranjem novih povezav tako postala poljaven prostor, skozi katerega bo obiskovalec odkrival nove aspekte mestnega življenja.

Južna fasada nekdanjega samostana celestink v začetku 20. stoletja in danes. vir: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor, Konservatorski načrt za prenovo Umetnostne galerije Maribor, junij 2007

ENOSMERNI PROMET DVOSMERNI PROMET PREHOD SKOZI KARE CONA ZA PEŠCE OBMOČJE OBDELAVE mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

30

ANALIZE OŽJEGA OBMOČJA S pojasnili in komentarji Predstavljene so analize ožjega območja obravnave: SPOZNAVANJE Z OBMOČJEM: FOTOGRAFIJE ZAZNAVNA ANALIZA PREHODI V KARE ANALIZA VIŠINE POZIDAVE PROGRAMSKA ANALIZA PRITLIČJA V RABI vs. ZAPUŠČENO

mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

31

SPOZNAVANJE Z OBMOČJEM: FOTOGRAFIJE

1 2

5

8 7

6

12

10 9

16 11

38

23

31 37

26 25

28

36 35

34

30

33

22 21 20

27

32

42

39

13 14 15

4

3

29

46

41

47

44

40

17

24

18

19

45

43

48

MESTO FOTOGRAFIRANJA*

50m

* Vse fotografije na straneh 33 – 42 so iz osebnega fotoarhiva! mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

32

1

4 mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

2

5 leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

3

6 Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

33

7

10 mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

8

11 diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

9

12 34

13

14

15 mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

16 leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

17 35

18

19

20 mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

21 36

22

23

25

24 mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

26 Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

27 37

28

29

31 mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

30

32 diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

33 38

34

35

36

37 mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

39

38

39

40

41

42 mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

40

43

44 mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

45 41

46

47

48 mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

42

ZAZNAVNA ANALIZA Komentar Izpostavljenih je 7 karakterističnih ambientov: 1 Slomškov trg 2 Glavni trg 3 Koroška cesta 4 Vojašniški trg 5 Prostor pred današnjo UGM 6 Vodnikov trg (tržnica) 7 Hiša stare trte

1

V analizi zaznave mesta znotraj območja obdelave najbolj izstopa Koroška ulica, kjer mestnega utripa praktično ni.

Pravtako mestnega utripa ni moč zaznati na Gospejni ulici, kjer razen parkiranih avtomobilov ni zaslediti nikakršnega dogajanja.

Mirujoči promet je eden glavnih krivcev za mrtvilo, ki vlada na Vojašniškem trgu.

5

2

6 4

7

MESTNI UTRIP VOZLIŠČE DOMINANTE V PROSTORU ZNAČILNE VEDUTE

50m

KARAKTERISTIČNI AMBIENT - ODPRTI PROSTORI mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

43

PREHODI V KARE Komentar Obilica podhodov shozi hiše na dvorišča le-teh, so me zvabila da jih začnem raziskovati. Priprta vrata, trmačnost podhodov in določena mera skrivnostnosti tem (pol) privatnim prostorom mesta dajejo prav posebno noto. Kot je razvidno iz analize, je predvsem severni kare prepreden s prehodi v noranjost kareja.

Večina jih je tudi odprtih in dostopnih.

Ena poglavitnih misli te naloge je prav izkoriščanje obstoječih linkov med ulico in dvorišči kot vstopnih točk v notranjost karejev. Žal se danes sprehod v notranjost kareja konča v ograji ali ob razpadajočem pomožnem objektu, a je možno slutiti razsežnost praznega (zelenega!) prostora v zaledju sklenjenga stavbnega niza.

Pogled v eno izmed številnih ozelenjenih dvorišč severnega kareja. vir: osebni fotoarhiv

50m

OBSTOJEČI PREHODI V NOTRANJOST KAREJEV mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

44

ANALIZA VIŠINE POZIDAVE Komentar Z zvonikom visokim 57 metrov, je Stolna cerkev glavna višinska dominanta v prostoru. Nekoč je v višino meril celo 76 metrov, a so ga po udaru strele leta 1792 znižali za 19 metrov.

Na Slomškovem trgu s svojo višino in stavbno maso izstopa rektorat UM, ki stoji vis-á-vis Stolne cerkve.

Na vojašniškem trgu je glavna dominanta Minoritska cerkev.

Kot je razvidno iz analize, je večina obdelovanega območja nižje pozidave – do P+1+M. Vendar pa se v severnem kareju nakazuje dvig grajenega tkiva proti Poštni ulici, kjer na njenih vogalih dominirata najvišji stavbi znotraj območja obdelave (do P+4+M): ena proti Slomškovemu in ena proti Glavnemu trgu.

Posebej izpostavljen je preskok med najvišjima stavbama ob Poštni ulici, kjer je stavbni niz prekinjen z do 3 nadstropja nižjo pozidavo, in ob Slomškovem trgu, kjer sosednja stavba poštne palače z ogromnim slepim zidom “premošča” razliko v višinskih gabaritih.

VIŠINSKA DOMINANTA ORIENTACIJA SLEPEGA ZIDU P P+M P+1+M P+2+M P+3+M

50m

P+4+M mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

45

PROGRAMSKA ANALIZA PRITIČJA

POMOŽNI OBJEKT ZAPUŠČENO POSLOVNO TRGOVINA GOSTINSKI LOKAL OBRT STANOVANJSKO KULTURA

50m

STORITVENE DEJAVNOSTI, DRUGO mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

46

V RABI vs. ZAPUŠČENO Komentar V obeh karejih prevladujejo zapuščene stavbe, ki niso primerno vzdrževane. Spodnja poenostavljena shema izpostavlja le zapuščene objekte, ki znotraj celotnega območja obdelave predstavljajo skoraj 52 % vse pozidane površine!

SEVERNI KARE: 47,6% (7605,7m2)

od 15989,5m2

JUŽNI KARE: 41,9% (1920,6m2)

od 4583,0m2

IZVEN KAREJEV: 100% (2291,81m2)

od 2291,81m2

SKUPAJ OBMOČJE OBDELAVE: 51,7% (11818,0m2) od 22864,3m2 * Vse navedene kvadrature predstavljajo pozidano tlorisno površino objektov znotraj območja obdelave!

50m

ZAPUŠČEN / PRAZEN OBJEKT mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

47

GALERIJA RAZPADE NA SVOJE SESTAVNE DELE

VPETA JE V OBSTOJEČE MESTNO TKIVO

UMEŠČANJE PROGRAMA V MESTO Pri distribuciji programa v mestno tkivo je bila posebna pozornost posvečena vključevanju že prepoznanih lokacij, ki jih definira trenutni program. Bodisi gre za stalne lokacije (npr. Klub KGB, gostinske terase znotraj kareja), bodisi za začasne (npr. prizorišče Jazz Lenta, Večerovega odra pred Žičkim dvorom), bodisi pa za opuščene lokacije (restavraciji Tri babe in Koper).

UGM

Na tak način se obsežen program nove Umetnostne galerije Maribor s spremljevalnimi dejavnostmi na mehak način poveže z mestom, nov program pa je tako vpet v obstoječe dogajanje v mestu in ga samo še dopolnjuje.

A nove tvorbe umetnostne galerije (ki zajemajo tako novogradnjo kot preoblikovanje obstoječih objektov) v svoji pojavnosti ne smejo biti zadržane! S spoštovanjem tradicije in uporabo sodobnih tehnologij mora nova umetnostna galerija vstopiti v mesto in zaživeti z njim. Eno pomembnejših vlog pri tem igra vključitev prebivalcev znotraj območja obdelave: namerno so namreč puščeni posamezni otoki stanovanjske rabe. Na tak način bo ohranjena kontinuiteta identitete prostora, umetnostna galerija pa bo vpeta v živeče okolje mestnega jedra, kot ga do sedaj ne poznamo.

mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

48

DRUGA UNIVERZITETNA OS

DRUGA UNIVERZITETNA OS Orožnova ulica ima vlogo nekakšne “univerzitetne osi.” Povezuje namreč Rektorat Univerze v Mariboru in kompleks tehničnih fakultet na Smetanovi ulici. Nanjo se pripenja tudi Univerzitetna knjižnica UM.

UNIVERZITETNA KNJIŽNICA UM

FAKULTETE NA SMETANOVI

REKTORAT UM

AKADEMIJE

KOROŠKA CESTA: PROGRAMSKA OS NOVE UGM

ARHITEKTURNI CENTER

PROGRAMSKA OS NOVE UGM

KOROŠKA CESTA

Z nizanjem univerzi sorodnih programov ob Gospejno ulico in njeno nadaljevanje preko Koroške ceste skozi Minoritski prehod do lutkovnega gledališča ustvarja drugo “univerzitetno os.”

V končnih točkah povezuje univerzitetno knjižnico s centrom kreativne industrije, vmes pa se nanjo pripenjajo akademije, arhitekturni center, knjižnica nove UGM, hiša literature in lutkovna akademija, ki je dolgoročna želja Univerze v Mariboru.

STAL

NA ZB

IRKA

UGM

Odpiranje Gospejne ulice in ustvarjanje vhoda vis-á-vis univerzitetne knjižnice je tako osmišljeno tudi v programskem smislu.

KNJIŽNICA UGM LUTKOVNA AKADEMIJA = LUTKOVNO GLEDALIŠČE

PAVIL JONI G RAZS OSTUJOČ TAV U IH GM

HIŠA LITERATURE

CENTER KREATIVNE INDUSTRIJE

SHEMA: Druga univerzitetna os.

SHEMA: Stalna zbirka in gostujoče razstave Koroška cesta, ki območje umestitve nove Umetnostne galerije Maribor razdeli na dva kareja, predstavlja programsko os novega programa. Tako več ni ločnica v prostoru, ampak postane vezni člen dveh programov nove galerije.

Razločuje med dvema tipoma galerijskih prostorov: na jugu »klasičen« tip, namenjen stalni zbirki, in na severu »paviljonski« tip, namenjen gostujočim razstavam ter instalacijam.

Južni kare poleg mestne dnevne sobe, prireditvenega prostora in predavalnice, gosti tudi vso administracijo umetnostne galerije.

mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

49

Deželnoknežji grb iz Koroških vrat leta 1552. vir: Konservatorski načrt, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor, Oktober 2007

Zapiranje dvorišča nekdanjega samostana v mejah dvoriščnega zidu je v projektu Prenove in dograditve Umetnostne galerije Maribor predlagal že arhitekt Edo Jalšovec. vir: Prenova in dograditev Umetnostne galerije Maribor, Edo Jalšovec s sodelavci, Maribor, dec. 2003

Akademijam je namenjen celotni (zelo razvejan) stavbni kompleks v jugozahodnem delu starega mestnega jedra, ki kljub neustreznim novodobnim prezidavam še zmeraj izstopa po svojih arhitektonskih kvalitetah, ki pričajo o tem, da gre za enega najpomembnejših historičnih objektov v Mariboru.

V stavbi Koroška 26 je bil med leti 1314 in 1759 Šentpavelski dvor, med leti 1760 in 1782 Celestinski samostan (celestinke ali anunciate, sestre Marijinega oznanenja), med leti 1782 in 1811 je v njej domovala vojaška oblačilnica, svojo današnjo podobo pa je dobila v letih 1811 – 1860, ko je bil v njej sedež okrožja – kresije. Po odstranitvi Koroških vrat v letih 1829 – 30 so prezidali jugozahodni vogal, vanj pa vzidali deželnoknežji grb iz leta 1552, ki se prej je nahajal na Koroških vratih.

vir: Konservatorski načrt, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor, Oktober 2007

vir: Prenova in dograditev Umetnostne galerije Maribor, Edo Jalšovec s sodelavci, Maribor, dec. 2003

NATEČAJNI PROGRAM IN MESTO Natečajno nalogo UGM, kot je bila zastavljena v letu 2010, dopolnjujem s programom akademij Univerze v Mariboru.

Akademije so umeščene ob Orožnovo ulico, v zdajšnje prostore UGM. Tako se navezujejo na t. i. »univerzitetno os«, ki povezuje fakultete na Smetanovi ulici, Univerzitetno knjižnico Maribor in Rektorat Univerze v Mariboru. Skupni prostori (predavalnice, vhodna avla ...) so umeščeni ob Orožnovo ulico, medtem ko so ostali prostori (delavnice, pisarne) umeščeni v objekt nekdanjega samostana med Koroško in Strossmeyerjevo ulico.

Samostansko dvorišče, ki meji na Gospejno ulico, se sodobno interpolacijo zapre v liniji zidu in postane akademsko razstavišče, prostor razstav in instalacij študentov akademij. Pri tem se za začetno študijo o možnostih predelave samostana uporabi projekt arhitekta Edvarda Jalševca, ki se je ukvarjal s projektom razširitve UGM v poslopje nekdanjega samostana celestink.

Prostori umetnostne galerije so razpršeni v oba obdelovana kareja. Južni kare (kare med Vojašniškim trgom in Koroško ulico) prevzame vlogo reprezentativnega dela umetnostne galerije, s t. i. mestno dnevno sobo, prostori uprave, prostori stalne zbirke in večnamenskim prireditvenim prostorom s pomično streho, ki za tribuno izkorišča naravni padec terena. Severni kare (kare med Koroško in Orožnovo ulico) pa v svoji notranjosti in deloma tudi obodu gosti paviljone gostujočih razstav in tako izkorišča enega najbolj zelenih karejev v Mariboru. Skozi zgodovinsko oblikovan prostor v notranjosti severnega kareja je speljana jasno definirana pot, ki se ne poskuša prilagajati vsem »nepravilnostim« in naključnim trenutkom na svoji poti skozi kare. Povezuje vse vhode v kare in vse razstavne paviljone UGM. Skrajni jugozahodni vogal južnega kareja danes zaseda garaža pritličnica. To se nadomesti z novim upravnim poslopjem, ki postane nova dominanta Vojašniškega trga in se spogleduje z višino venca Minoritske cerkve.

V danes propadajoči objekt Žičkega dvora je umeščen center mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

kreativne industrije. Ta s svojo diametralno umestitvijo glede na pozicijo akademij ustvarja drugi ustvarjalni pol obravnavanega območja.

Neposredno ob akademije je med Orožnovo in Gospejno ulico umeščen arhitekturni center, ki naj s svojo pojavnostjo poudarja vhod v kare in zapostavljeno Gospejno ulico. Obstoječi objekt neposredno ob Orožnovi se preuredi v administrativno servisni del arhitekturnega centra, medtem ko se poslopje ob Gospejni nadomesti z novim objektom, ki postane razstaviščni in reprezentativni del arhitekturnega centra in hkrati odpira pot v kare iz Gospejne ulice. V svoji zgodovini večkrat predelana samostanska cerkev tako s svojo »zadnjo« fasado na nek način prevzame vlogo dominante v novo ustvarjenem javnem prostoru kareja, s čimer veliko pridobi tudi prostor pred njo – razširjena Gospejna ulica.

Na območju nekdanjih obrtniških lop na južnem robu Vojašniškega trga predvidevam rušitev obstoječega propadajočega zidu in novogradnjo hiše literature, kot jo v svojem diplomskem delu pod mentorstvom doc. Uroša Lobnika predlaga Iztok Trop.

Gostinski program je umeščen na mesta trenutne in nekdanje gostinske rabe. Med drugim oživlja tudi nekdanjo gostilno “Tri babe”.

AKADEMIJE UMETNOSTNA GALERIJA CENTER KREATIVNE INDUSTRIJE ARHITEKTURNI CENTER HIŠA LITERATURE GOSTINSKI PROGRAM

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

50

Primer zasteklitve srednjeveškega atrija na ljubljanskem Magistratu.

vir: http://www.atelierarhitekti.si

I I

M

I

D

F

I

I

G

J

F C

H

B

H L

H K

J A H

M

H

F

E

mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

UMETNOSTNA GALERIJA V MESTU Mestna dnevna soba (A) preoblikuje obstoječe dvorišče v družabni prostor nove umetnostne galerije. Dvorišče je zastekljeno. Tako ohranja tipiko mestnega dvorišča in ga je hkrati možno uporabljati vse leto.

Večnamenski prireditveni prostor (B) je lociran na Mariborčanom dobro znani lokaciji jazz odra v času Festivala Lent. Za oblikovanje avditorija izkorišča naravni padec terena od Koroške proti Vojašniškemu trgu, vhodi nanj pa so možni tako s Koroške kot z Vojašniškega trga.

Knjižnica in arhiv UGM (C) zasedata pomembno mesto v sliki mesta, ob nekdanjih Koroških vratih. Z mostom preko Koroške ceste, ki je reminiscenca nekdanjega vstopa v mesto, je knjižnica povezana s poslopjem bivšega samostana celestink, kjer so poleg akademij umeščene še izobraževalne delavnice (D).

Tako je poteza od univerzitetne knjižnice preko Gospejne ulice in mosta čez Koroško izražena tudi v arhitekturnem smislu.

Minoritska cerkev gosti predavalnico UGM (E) s kapaciteto 200 obiskovalcev. Lahko je denimo tudi koncertna dvorana, ki jo je na tem mestu predvidel že arhitekt Kocmut (1975). Projekti za njeno prenovo so že v delu, zato se naloga temu ne posveča.

Tri info točke in galerijske trgovine (F) so pozicionirane na vseh glavnih ulicah: Koroški, Orožnovi in na Vojašniškem trgu.

Novi razgledni stolp (G) je umeščen v severni kare. Spogleduje se tako s Slomškovim kot tudi z Glavnim trgom. S svojo pojavnostjo in interaktivnimi vsebinami je lahko del razstavnega prostora umetnostne galerije (nekakšen podaljšek interaktivne LED poti, ki povezuje paviljone severnega kareja) in hkrati oznanja vsebino v notranjosti kareja.

Prostori stalne zbirke (H) izkoriščajo preobraženo tkivo južnega kareja z nekaj novimi posegi. Pomembna referenca za preobrazbo južnega kareja je projekt Fünf Höfe arhitektov Herzog & de Meuron v bavarski prestolnici München.

Paviljonski tip prostorov gostujočih razstav (I) v severnem kareju se na nek način morda spogleduje z Giardini Pubblici v Benetkah. Gre za serijo razstavnih paviljonov, katerih izvedbo bi bilo možno zaupati različnim arhitektom in umetnikom.

Pomembna referenca je tudi Luisiana Museum of Modern Art na Danskem.

Za potrebe depoja in tehnike (J) sta predvidena dva popolnoma nova volumna.

Nekdanje poslopje gostilne “Tri babe” se ponovno vzpostavi kot restavracijo (K), ki lahko služi tudi za slavnostne večerje in cateringe v okviru potreb nove UGM. Klub (L), ki je predviden v programski nalogi UGM, umeščam v prostore Kluba KGB, ki s svojo edinstveno arhitekturo in dejstvom, da se nahaja v kletnih prostorih zadošča potrebam UGM in širše javnosti.

Gostinski terasi (M) sta ob restavraciji “Tri babe” in znotraj severnega kareja, kjer že danes funkcionirajo nekateri gostinski vrtovi.

A B C D E F G H I J K L M

Mestna dnevna soba Večnamenski prireditveni prostor s pomično streho Knjižnica in arhiv UGM Izobraževalne delavnice UGM / akademije Predavalnica Info točka in galerijska trgovina Novi razgledni stolp Prostori stalne zbirke Prostori gostujočih razstav Depo / Tehnika Restavracija Klub (KGB) Gostinska terasa INTERAKTIVNA POT SKOZI KARE (LED PANELI)

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

51

Leto 1930: Glavni trg, Vojašniški trg in Vodnikov trg (mariborska tržnica). Slutiti je moč mestni vrvež nekega izubljenega časa.

vir: Pokrajinski arhiv Maribor, fond ZUM, TE 2/65, 3/14, 4/97

ODPRTE JAVNE POVRŠINE Območja obdelave se neposredno dotikata dva osrednja mariborska trga. Glavni trg (A) se preko Koroške ulice izteče do območja mariborske tržnice in predstavlja pomembno vstopno točko v območje obdelave. Z novo ureditvijo Koroške ceste bo pot od Glavnega trga proti mestni tržnici prijaznejša.

B

Stolna cerkev na Slomškovem trgu (B) predstavlja višinsko dominanto v prostoru, k pomembnosti trga dodatno prispevata Rektorat Univerze v Mariboru in Slovensko narodno gledališče Maribor, ki zavzemata pomembni poziciji vis-á-vis območja obdelave.

M

C

Predprostor akademij (C) predstavlja mešanico malega parka, družabnega prostora z gostinskim vrtom in mesta postavitve prostorskih instalacij. Proti reki Dravi se izteče v prostor tržnice (D), ki zaseda Vodnikov trg.

J A

K

D

Med hišo literature in Žičkim dvorom se oblikuje intimnejši javni prostor, namenjen otroškemu igrišču (F), ki se navezuje na predprostor minoritov (G) (Lutkovnega gledališča Maribor) in obstoječo avditorijsko zunanjo ureditev. Pravkar prenovljeno lutkovno gledališče bo mestu prispevalo nov pomemben družabno-prireditveni prostor: zunanji avditorj (H), ki skrit za mestno obzidje tik ob Sodnem stolpu ponuja svojevrsten ambient in sožitje sodobne arhitekture s stavbno dediščino.

M E

H

G

F

V času Festivala Lent zaživi tudi ploščad pred Žičkim dvorom (I), ki se opira na promenado ob reki. Je mesto postavitve odra, namenjenega popularni glasbi. Zgodba Festivala Lent in njegovih

I

mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

Vojašniški trg (E) v osrčju območja obdelave bo z umestitvijo delov umetnostne galerije in drugih pomembnih ustanov na svojem obodu ponovno pristal na mentalnem zemljevidu meščanov kot prostor dogajanja in ne zgolj še eno parkirišče.

Postal bo prostor dogajanja, druženja, izmenjave izkustev in prepleta različnih socialnih in interesnih skupin.

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

prizorišč se preko zunanjega avditorija UGM (J) nadaljuje skozi vse leto. Ta namreč izkorišča meščanom dobro znano prizorišče Jazz Lenta. S povečanjem kapacitete na severni del mestnega dvorišča in izkoriščanjem naravnega padca terena za oblikovanje avditorija bo Maribor dobil nekakšne Križanke. Lahka pomična strešna konstrukcija omogoča rabo tudi ob neugodnih vremenskih razmerah, v odkritem stanju pa je prizorišče pod zvezdami.

Park skulptur je skupni imenovalec notranjosti severnega kareja. Iz obodnih ulic nas vanj popelje svetleča interaktivna pot, speljana skozi temačne podhode obstoječih hiš. Prav ta temačnost zagotavlja zanimivost svetleče poti tudi podnevi, ko bo iz ulice moč videti žareč tlak podhodov. V parku skulptur pride do interakcij med umetnostjo, prebivalci kareja, naključnimi mimoidočimi, gledalci umetnosti ...

A B C D E F G H I J K M

Glavni trg Slomškov trg Predprostor akademij - “mali park” Prostor tržnice (Vodnikov trg) Vojašniški trg - prostor prireditve, razstave, bolšjega sejma Otroško igrišče Predprostor minoritov - “mali avditorij” Zunanji avditorij lutkovnega gledališča Ploščad pred Žičkim dvorom - prostor prireditve Zunanji avditorj UGM z lahko pomično streho Zeleno dvorišče UGM Gostinska terasa ob nekdanjem mestnem obzidju PARK SKULPTUR – POT SKOZI KARE ODPRTE POVRŠINE V OBMOČJU OBDELAVE

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

52

Vizija poti skozi kare - interaktivni tlak vzpostavlja jasno ločnico med starim – novim in med javnim – privatnim.

Pot skozi kare je pokrita s približno 6000 ploščami dimenzij 1x1,5m, ki lahko kinetično energijo vsakega koraka pretvarjajo v elektriko! vir: lastna grafika

SHEME POTI: PEŠCI / PROMET

PROMET INTERNA DISTRIBUCIJSKA POT ZUNANJA DOSTAVA (DO DEPOJEV) PEŠCI

mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

INTERVENCIJSKI DOSTOP V KARE

JAVNA POT: Neplačniki vstopnine UGM

PROSTORI GALERIJE

JAVNA POT: Plačniki vstopnine UGM

DEPO

POT SKOZI KARE

POT SKOZI KARE

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

53

Shematski prikaz delovanja talnih panelov, ki shranjujejo kinetično energijo korakov. vir: http://www.pavegen.com/energy-harvesting-systems.php

INTERAKTIVNA POT SKOZI KARE Talni paneli, ki se odzivajo na težo pešca. Pešec tako svoj “pečat” pusti v prostoru tudi ko ga je že zapustil.

vir: http://zedomax.com/blog/wp-content/uploads/2009/10/lightfader-floor.jpg

Notranjost kareja iz perspektive pešca. vir: lastna grafika

Prikaz območja obdelave v večernih urah, ko pot skozi kare na novo definira notranjost kareja vir: lastna grafika

mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Vezni člen paviljonov, odprtih razstavišč, dvorišč in parka skulptur v severnem kareju je interaktivna pot skozi kare.

Uporaba sodobnih LED tehnologij v kombinaciji s shranjevalniki kinetične energije korakov zagotavlja stalno spremenljivost površine, interaktivnost z uporabniki mestnega prostora in je nova atrakcija v mestu.

LED tehnologija se odlikuje po majhni porabi električne energije, izjemno dolgo življenjsko dobo (cca. 50.000 ur) in neštetih možnostih uporabe. Kot je prikazano s priloženim slikovnim gradivom, se talni LED paneli z odzivno svetilnostjo lahko odzivajo tudi na korake.

Talno površino je tako možno izkoristiti za vključevanje pešca v dogajanje (spodbujanje k določenemu vzorcu gibanja), lahko je usmerjevalna površina, lahko pa postane zelo razširjen prostor interaktivnih razstav Umetnostne galerije Maribor.

Vstopne točke v notranjost kareja so po večini obstoječi prehodi skozi hiše, ki tvorijo sklenjen stavbi obod. Gre za ožine, kjer bi ob primerni programski stimulaciji lahko dobili dokaj velik pretok pešcev. Da bo pot skozi kare zares interaktivna (da bodo torej tudi njeni uporabniki pustili svoj pečat), je z uporabo še ene tehnologije možno shranjevati kinetično energijo korakov!

Podjetje Pavegen Systems je eno vodilnih v razvoju talnih plošč, ki s pomočjo generatorja in minimalnega pogreza (5mm) ustvarjajo električno energijo. V eni uri tako ena talna plošča narejena iz recikliranega aluminija in gume proizvede približno 2,1 w električne energije.

Razvili so tudi tehnologijo, ki to energijo shranjuje in je tako na voljo za druge nizko napetostne električne naprave. Pričakovana življenjska doba “tlakovca”, ki proizvaja električno energijo je približno 20 milionov korakov, kar naj bi bilo približno 5 let.

Seveda gre tukaj za predlog precej večjih dimenzij, ki se morda zdi utopičen. A razvoj sodobnih tehnologij je v konstantnem vzponu, zato je pričakovati pocenitev in standardizacijo tehnoloških rešitev. Leta 2010 so na londonskih ulicah tehnologijo že uspešno testirali s prvimi prototipi. vir: http://inhabitat.com/energy-generating-pavement/, zapis: 3.2.2012 vir: http://www.pavegen.com/, zapis: 3.2.2012

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

54

Interaktivni paneli podjetja Sensacell na razstavi World Expo 08 v Zaragozi.

vir: http://sensacell.smugmug.com/InteractiveTechnology/World-Expo-08Zaragoza-Floor/World-Expo-08-Floor-6/1191410114_WnSBd-Th.jpg

Montaža interaktivne poti v enega izmed podhodov iz Koroške ceste. Podhod dobi povsem nov naboj.

vir: lastna grafika

TEMNI PODHODI POSTANEJO VABLJIVA ŽARIŠČA Osvetljena tla, ki skozi podhode pogledajo na ulico, tako eno glavnih pomanjkljivosti podhodov skozi hiše pretvarjajo v prednost: podhodi so namreč temni tudi podnevi, ko s svojo novo podobo nagovarjajo mesto in njegove uporabnike.

Program umetnostne galerije se tako z veznim členom – interaktivno potjo – preko temnih podhodov poveže z ulico.

Nove povezave skozi oba kareja tudi skrajšujejo poti uporabnikov mesta, kar verjetnost uporabe novih poti še povečuje.

Pogled na obdelovano območje iz jugozahodnega vogala. Zaradi nazorne grafične ponazoritve je svetilnost poti seveda močno povečana! Povdarjen je zunanji avditorij in mestna dnevna soba UGM v južnem kareju. vir: lastna grafika

mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Plošče ki generirajo energijo je možno vgraditi tudi v že obstoječe urbane ureditve. vir: http://www.pavegen.com/images/energy-generation-street.jpg

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

55

Diplomsko delo: MARIBOR 2012: HIŠA LITERATURE NA VOJAŠNIŠKEM TRGU Avtor: Iztok Trop Mentor: doc. Uroš Lobnik, udia Somentor: Marko Jaušovec, udia Lokacija: Maribor, Slovenija Fakulteta za gradbeništvo, Univerza v Mariboru, 2010

vir: Trop, I., Maribor 2012: Hiša literature na Vojašniškem trgu, Fakulteta za gradbeništvo, UM, 2010, priloga št. 16

vir: Trop, I., Maribor 2012: Hiša literature na Vojašniškem trgu, Fakulteta za gradbeništvo, UM, 2010, priloga št. 4

HIŠA LITERATURE Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor naj služi kot nekakšen masterplan za reanimacijo obravnavanega območja. Celotno prenovo si namreč (raje kot projekt enega avtorja) predstavljam kot simbiozo večih medsebojno usklajenih arhitekturnih rešitev. Vsak paviljon, vsak sklop objektov, bi po nekem utopičnem scenariju lahko izvedel drug avtor. Na tak način bi se nadaljevala zgodba mesta kot vsote različnih časov, potreb in avtorjev, vendar v primeru UGM s homogeno usmeritvijo.

Hiša literature, kot jo v svojem diplomskem delu vidi diplomant Iztok Trop, stoji na mestu danes razpadajočih obrtniških lop ob Vojašniški ulici in se odpira proti Minoritski cerkvi in Žičkemu dvoru. Z Žičkim dvorom oklepa “trg kulture” in predstavlja monolitno horizontalno dominanto Vojašniškega trga, postavljeno nasproti višinske dominante cerkve.

Predvideva rušenje obrtniških lop in enopotezno nadomestno gradnjo, ki se v polkleti izteguje proti Minoritski cerkvi in ustvarja atrijsko povezavo med trgom in programom polkleti, kjer je umeščena dvorana s predprostorom in servisom. Polklet se odpira tudi proti “trgu kulture” vis-á-vis Žičkega dvora. Pritličje je namenjeno kavarni in vhodnemu foyerju, nadstropje pa čitalnici in pisarnam.

Projekt je izbran kot prikaz vključevanja del drugih avtorjev v okvir širše urbanistične naloge. Menim da gre za kakovostno umeščen program v prostor Vojašniškega trga in kot tak lahko prispeva k nadaljevanju oživljanja mesta, ki jo je začela leta 2010 končana prenova kompleksa minoritov.

vir: Trop, I., Maribor 2012: Hiša literature na Vojašniškem trgu, Fakulteta za gradbeništvo, UM, 2010, priloga št. 16

mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

56

NAČRTI OBMOČJA OBDELAVE OBSTOJEČE STANJE RUŠITVE IN ZAJETI OBJEKTI TLORIS STREH AKSONOMETRIJA TLORIS MESTNEGA PRITLIČJA URBANISTIČNI PREREZI 1 URBANISTIČNI PREREZI 2

mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

m1:1000 m1:1000 m1:1000 m1:1000 m1:500 m1:500 m1:500

57

OROŽNOVA

EV STOLNA CERK

ULICA

STROS

SMEY

POŠTNA ULICA

ERJEV A ULIC

A

TEHN FAKU IŠKE LTET E

REKTORA T UM

UNIVERZITE TNA KNJIŽNICA

SNG MARIBOR

KORO

ŠKA C

ESTA

VO

JA

ŠN

IŠK

AU

LIC

A

LUTKOVNO GLEDALIŠČE

OB DRAVI

ZAPUŠČENO vs. V RABI SEVERNI KARE: 47,6% (7605,7m2)

od 15989,5m2

JUŽNI KARE: 41,9% (1920,6m2)

od 4583,0m2

IZVEN KAREJEV: 100% (2291,81m2)

od 2291,81m2

SKUPAJ OBMOČJE OBDELAVE: 51,7% (11818,0m2)

od 22864,3m2

NI V OBDELAVI / OKOLICA MEJA OBMOČJA OBDELAVE

TLORIS STREH: OBSTOJEČE STANJE Z VIŠINAMI DVORIŠČ IN POMEMBNEJŠIH TOČK

* Vse navedene kvadrature predstavljajo pozidano tlorisno površino objektov znotraj območja obdelave! mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

merilo 1:1000 leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

58

OROŽNOVA

REKTORA T

EV STOLNA CERK

ULICA

STROS

SMEY

POŠTNA ULICA

ERJEV A ULIC

A

TEHN FAKU IŠKE LTET E

UM

UNIVERZITE TNA KNJIŽNICA

SNG MARIBOR

KORO

ŠKA C

ESTA

VO

JA

ŠN

IŠK

AU

LIC

A

LUTKOVNO GLEDALIŠČE

OB DRAVI

RUŠITVE OBJEKTI V OBDELAVI aka. REANIMACIJI NI V OBDELAVI / OKOLICA MEJA OBMOČJA OBDELAVE

TLORIS STREH: RUŠITVE IN ZAJETI OBJEKTI

PRIKAZ PREDVIDENIH RUŠITEV IN OBJEKTOV ZA REANIMACIJO

merilo 1:1000 mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

59

OROŽNOVA

REKTORA T

EV STOLNA CERK

ULICA

STROS

SMEY

POŠTNA ULICA

ERJEV A ULIC

A

TEHN FAKU IŠKE LTET E

UM

UNIVERZITE TNA KNJIŽNICA

SNG MARIBOR

KORO

ŠKA C

VO

ESTA

JA

ŠN

IŠK

AU

LIC

A

LUTKOVNO GLEDALIŠČE

OB DRAVI

ODPRTI MESTNI PROSTORI: A B C D E F G H T

KOROŠKA CESTA - PROGRAMSKA OS UGM TRG OTROŠKO IGRIŠČE STANOVANJSKO DVORIŠČE ODPRTO (JAVNO) VDVORIŠČE MANIPULACIJSKO DVORIŠČE (POŠTA) GOSTINSKA TERASA RAZSTAVNI PAVILJON NA PROSTEM TERASA NA STREHI OBJEKTA

mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

INTERAKTIVNA POT SKOZI KARE

AKADEMIJE

OZELENJENE POVRŠINE / DVORIŠČA

UMETNOSTNA GALERIJA

FIKSNA ZASTEKLITEV DVORIŠČA

CENTER KREATIVNE INDUSTRIJE

OBJEKTI V OBDELAVI ali REANIMACIJI

ARHITEKTURNI CENTER

NI V OBDELAVI / OKOLICA

HIŠA LITERATURE

MEJA OBMOČJA OBDELAVE

GOSTINSKI PROGRAM

IDEJNO -PROGRAMSKI NAČRT: TLORIS STREH

PRENOVE IN NOVI POSEGI V MESTNO TKIVO merilo 1:1000

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

60

UGM: ČITALNICA povezava med objektoma Koroška 21 in Koroška 19, “okno knjižnice čez meje mesta”

MOST transparenten volumen mostu kot povezava med akademijami in knjižnico UGM: sodobna remniniscenca Koroških vrat, umaknjena od linije obzidja

UGM: KNJIŽNICA preureditev objekta Koroška 21 in servisnih poslopij ob tržnici v knjižnico z arhivom in čitalnico BEP = 800m2 VG = P+1+M

UGM: PROSTORI GOSTUJOČE ZBIRKE preureditev objektov Koroška 20, 22 in 24 v kompakten večvišinski razstavni prostor BEP = 1300m2 VG = P+1+M

AKADEMIJE preureditev nekdanjega samostana in prostorov današnje UGM VG = P+2

ZUNANJI AVDITORIJ izkoriščanje padca terena za naravno tribuno na mestu današnejga Jazz Lent-a, lahka pomična strešna konstrukcija BEP = 350m2

UGM: PAVILJON 2, PROSTORI GOSTUJOČE ZBIRKE BEP = 320m2 VG = P+1

UGM: PAVILJON 3, PROSTORI GOSTUJOČE ZBIRKE BEP = 960m2 VG = P+2

AKADEMSKO RAZSTAVIŠČE transparenten volumen v mejah dvoriščnega zidu nekdanjega samostana celestink BEP = 230m2 VG = P+2

UGM: RAZGLEDNI STOLP višinski povdarek kareja in novega programskega impulza v notranjosti VG = 40m *zvonik Stolne cerkve: 57m

UGM: PAVILJON 1, PROSTORI GOSTUJOČE ZBIRKE BEP = 720m2 VG = P+2

ARHITEKTURNI CENTER BEP = 900 m2 VG = K+P+2

UGM: INFO / TRGOVINA / PROSTORI GOSTUJOČE ZBIRKE ustvarja prehod v kare in premošča razliko v višinah obstoječega mestnega tkiva BEP = 1650m2 VG = K+P+1 in P+3

UGM: ODPRT RAZSTAVNI PAVILJON razstava na prostem, del parka skulptur

UGM: DEPO BEP = 1680 m2 VG = P+2

INTERAKTIVNA POT SKOZI KARE

UGM: PROSTORI STALNE ZBIRKE preureditev objektov Vojašniški trg 4 in 5 v prostore stalne zbrke, BEP = 700 m2, VG = P+1+M UGM: RESTAVRACIJA “TRI BABE” vzpostavitev nekdanje restavracije in terase nad obzidjem, BEP = 250 m2, VG = P+M UGM: PREDAVALNICA projekt preureditve predavalnice v Minoritski cerkvi je že v teku, BEP = 470 m2, VG = P+2+M UGM: “MESTNA DNEVNA SOBA” fiksna zasteklitev dvorišča; novo nastali prostor postane “mestna dnevna soba” iz natečjanega programa. Dostopna je iz Koroške, Židovskega prehoda in iz Vojašniškega trga, obdajajo jo preurejeni prostori stalne zbirke (svetlo modre strehe), BEP = 480 m2, VG =P+1 UGM: INFO / TRGOVINA nadomestna gradnja, ki zaključuje vogal kareja, BEP = 300m2, VG = P+2 LUTKOVNO GLEDALIŠČE prenovljen Minoritski samostan, AtelierArhitekti, 2010

PASAŽA in KLUB UGM objekta Koroška 17 in Vojašniški trg 5 tvorita nekakšen pol-prehod skozi kare, skozi katerega je dostopen tudi Klub KGB, ki prevzema vlogo kluba UGM

VHOD V KLUB KGB

KOROŠKA CESTA

HIŠA LITERATURE diplomsko delo: Iztok Trop, 2010 mentor: doc. Uroš Lobnik, udia Fakulteta za gradbeništvo, UM

OTROŠKO IGRIŠČE trg med Žičkim dvorom in Hišo literature se uredi kot otroško igrišče, tudi v povezavi z Lutkovnim gledališčem

CENTER KREATIVNE IDUSTRIJE preureditev Žičkega dvora BEP = 1360m2 VG = P+2+M

VOJAŠNIŠKI TRG

mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

STARA TRTA / HIŠA STARE TRTE UGM: PROSTORI STALNE ZBIRKE OB MESTNI DNEVNI SOBI preureditev / izvotlitev objektov (svetlo modra streha) v razstavne prostore stalne zbirke BEP = 1080m2 VG = P+1+M

UGM: DEPO STALNE ZBIRKE / ADMINISTRACIJA BEP = 1000m2 VG = P+2

GOSTILNA “KOPER” vzpostavitev nekdanje gostilne in družabega centra, ki se spogleduje z Glavnim trgom BEP = 1300m2 VG = P+1+M KOROŠKA CESTA KOT PROGRAMSKA OS GALERIJE Koroška cesta predstavlja programsko os nove galerije: severni kare gosti prostore gostujočih razstav, južni prostore stalne zbirke UGM: INFO / GALERIJSKA izvotlitev objekta Koroška 8, objekt je prehoden v notranjost kareja in obratno BEP = 300m2 VG = P+1+M

INTERAKTIVNA POT SKOZI KARE / PARK SKULPTUR PRENOVE / REANIMACIJE

*BEP = bruto etažna površina

NOVE INTERPOLACIJE

*VG = višinski gabarit

IDEJNO-PROGRAMSKI NAČRT: AKSONOMETRIJA PROSTORSKI PRIKAZ S PODROBNIMI OPISI POSEGOV

merilo 1:1000

KUŽNO ZNAMENJE

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

61

INTERVENCIJSKI DOSTOP

SKI DO STOP ENCIJ INTER V

LEGENDA NOVEGA PROGRAMA: 1

UMETNOSTNA GALERIJA MARIBOR (UGM) 1.1 MESTNA DNEVNA SOBA 1.2 STALNA ZBIRKA UGM 1.3 GOSTUJOČE RAZSTAVE UGM 1.4 RAZSTAVA NA PROSTEM 1.5 PREDAVALNICA V MINORITSKI CERKVI 1.6 GALERIJSKA TRGOVINA / INFO TOČKA 1.7 KNJIŽNICA Z ARHIVOM IN ČITALNICO 1.8 VEČNAMENSKI PRIREDITVENI PROSTOR S POMIČNO STREHO 1.9 DEPO / TEHNIKA 1.10 RAZGLEDNI STOLP UGM

2

HIŠA LITERATURE IZTOK TROP, DIPLOMSKO DELO

INTERAKTIVNA POT SKOZI KARE

VHOD V KARE

TLAKOVANE POVRŠINE

VHOD V POSAMEZNI PROGRAMSKI SKLOP

OZELENJENE POVRŠINE / DVORIŠČA

AKADEMIJE

3

CENTER KREATIVNE INDUSTRIJE

4

ARHITEKTURNI CENTER

ODPRTE RAZSTAVNE POVRŠINE

UMETNOSTNA GALERIJA

5

AKADEMIJE 5.1 SKUPNI PROSTORI / PREDAVALNICE 5.2 AKADEMSKO RAZSTAVIŠČE 5.3 ATELJEJI / DELAVNICE 5.4 POVEZAVA S KNJIŽNICO UGM - MOST KOT REMINISCENCA KOROŠKIH VRAT

FIKSNA ZASTEKLITEV DVORIŠČA

CENTER KREATIVNE INDUSTRIJE

OBJEKTI V OBDELAVI ali REANIMACIJI

ARHITEKTURNI CENTER

NI V OBDELAVI / OKOLICA

HIŠA LITERATURE

MEJA OBMOČJA OBDELAVE

GOSTINSKI PROGRAM

6

IDEJNO-PROGRAMSKI NAČRT: TLORIS MESTNEGA PRITLIČJA

GOSTINSTVO 6.1 RESTAVRACIJA “TRI BABE” 6.2 GOSTILNA “KOPER” 6.3 GOSTINSKI VRT “TOTO” 6.4 KLUB “KGB”

mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

PODROBNA UMESTITEV PROGRAMA V MESTO

merilo 1:500 leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

62

“BENETKE”

OB DRAVI

SODNI STOLP

LUTKOVNO GLEDALIŠČE

MINORITSKA CERKEV UGM: PREDAVALNICA

PREHOD PROTI TRŽNICI

UGM: RESTAVRACIJA “TRI BABE”

ZUNANJI AVDITORIJ S POMIČNO STREHO

PREHOD

MOST MED AKADEMIJAMI IN UGM PREHOD

UGM: GOSTUJOČE RAZSTAVE

KOROŠKA CESTA

PREBOJ NA STROSSMAYERJEVO

AKADEMIJE

OROŽNOVA ULICA

ARHITEKTURNI CENTER

UNIVERZITETNA KNJIŽNICA

PREREZ 1

“BENETKE”

OB DRAVI

SODNI STOLP

KOROŠKA CESTA

UGM: INFO / TRGOVINA

UGM: DVORIŠČE SKULPTUR

PREHOD NA DVORIŠČE

UGM: INFO / TRGVINA / RAZSTAVE INTERAKTICNA POT SKOZI KARE, PARK SKULPTUR

OROŽNOVA ULICA

REKTORAT UM

SNG MARIBOR

ARHITEKTURNI CENTER

PREREZ 2

IDEJNO-PROGRAMSKI NAČRT: URBANISTIČNI PREREZI 1 PREREZ 1 in PREREZ 2

merilo 1:500 mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

63

STOLNA CERKEV

SLOMŠKOV TRG / OROŽNOVA ULICA

POŠTNA PALAČA

UGM: DEPO

UGM: STOLP

PREHOD NA POŠTNO ULICO

KOROŠKA CESTA

SPLAVARSKI PREHOD

STARA TRTA

OB DRAVI

KUŽNO ZNAMENJE

PREREZ 3

TEHNIŠKE FAKULTETE

STROSSMAYERJEVA ULICA PREDPROSTOR AKADEMIJ

AKADEMIJE PREBOJ V KARE

ARHITEKTURNI CENTER PREHOD NA OROŽNOVO

UGM: PAVILJON 2 PREHOD NA OROŽNOVO

UGM: ODPRT RAZSTAVNI PAVILJON

UGM: INFO / TRGOVINA / RAZSTAVE

PREHOD NA OROŽNOVO

UGM: DEPO

STOLNA CERKEV

POŠTNA ULICA

PREHOD NA OROŽNOVO

PREREZ 4

IDEJNO-PROGRAMSKI NAČRT: URBANISTIČNI PREREZI 2 PREREZ 3 in PREREZ 4

merilo 1:500 mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

64

ARHITEKTURNI CENTER: IDEJNA ZASNOVA Gradnja nove Umetnostne galerije Maribor, kot je zastavljena v tej nalogi, temelji na možnosti fazne izgradnje, skladno s potrebami in predvsem zmožnostmi mesta ter ustanove.

Izbira arhitekturnega centra je strateškega pomena: stoji na mestu danes opuščenega objekta, kjer se preko Orožnove ulice spogleduje z univerzitetno knjižnico. S svojo pozicijo, odpiranjem pogledov in povezav poudarja Gospejno ulico in povsem odpira vhod v kare. Izpostavlja zadnjo fasado nekdanje cerkve, ki dominira novo nastalemu trgu v notranjosti kareja.

Odpiranje Gospejne ulice in dveh prehodov v notranjost je prvi korak k reanimaciji mestnega kareja in posledično celotnega območja obdelave!

SITUACIJA mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

10

20

50m

65

vir: osebni fotoarhiv

OBJEKT OROŽNOVA 9 IN RUŠITEV

PROGRAMSKA IZHODIŠČA ZA PROJEKT

Arhitekturni center je predviden na mestu zapuščenega objekta Orožnova 9, ki ob Gospejni ulici sega globoko proti Koroški cesti.

Obstoječi objekt je tipične dvoriščne zasnove, z glavno stavbno maso, obrnjeno proti Orožnovi ulici, na dvoriščni strani pa so v dveh krakih nanizana gospodarska poslopja. Objekt obsega pritličje in nadstropje ter je nižji od obeh sosednjih stavb. Velika razlika je predvsem v višinskem gabaritu do stavbe Umetnostne galerije Maribor.

Osnovo za izdelavo projekta arhitekturnega centra predstavlja 3. sklop natečajne naloge za novo Umetnostno galerijo Maribor.

Hiša je danes (februar 2012) zapuščena, nedostopna in v zelo slabem stanju. Načrti hiše v Pokrajinskem arhivu Maribor ne obstajajo, druge zgodovinske listine, povezane s hišo, pa so v izredno slabem stanju. Edini zanesljivi vir najdemo v knjigi Rudolfa Gustava Puffa Maribor: njegova okolica, prebivalci in zgodovina: “Št.160 (Orožnova 9/Gospejna 6, 4) je šestosna nadstropnica, obnovljena leta 1868 (Ignacij Pregl) s sledovi lizenaste členitve na fasadi in portalom z napisom No 154 1833, katere stransko poslopje v obliki dveh šestosnih nadstropnic s številkama 6 in 4 zaseda vzhodno stranico Gospejne ulice. Hiša jev zasnovi iz 18. stoletja, a je bila obnovljena leta 1833 in 1868.

Leta 1789 še ni imela traktov ob Gospejni ulici, leta 1824 pa se že pojavita, a sta bila prenovljena leta 1891. Vsaj od okoli 1750 je bila v lasti sodarjev Pommerjev (Janeza, vdove Ane, Jožefa I in Jožefa II), od 1832 krznarja Janeza Gottsbergerja.”20 Glavna ulična fasada je asimetrična šest-osnica in razen preprosto poudarjenih okenskih okvirjev ne premore izdelanega fasadnega okrasja. Glavni vhod je skozi portal, ki ga zaključuje potlačen obok.

Zaradi navedenih dejstev in pričakovanega vpliva, ki ga bo na mikro lokacijo imela nova mestna interpolacija, predlagam rušenje objekta Orožnova 9 in gradnjo arhitekturnega centra na njenem mestu.

mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Iz natečajne naloge za 3. sklop nove UGM: 4.

Arhitekturni center, 500 m2

Arhitekturni center je namenjen organizaciji okroglih miz in drugih dogodkov, povezanih z arhitekturo in načrtovanjem prostora.

Dostopen je iz vhodne dvorane nove UGM in ima lasten vhod od zunaj.

4.1.

Razstavni prostori, 375 m2

Razstavni prostor je namenjen za arhitekturne razstave, razstave urbanističnega načrtovanja in krajinske arhitekture ter organizacijo okroglih miz, delavnic in drugih dogodkov ,povezanih z arhitekturo in prostorskim načrtovanjem. Razstavni prostor mora omogočati različne postavitve opreme. Zaželena je možnost delitve razstavnega prostora, ki omogoča sočasno organizacijo dogodkov.

4.2.

Servisni prostori, 125 m2

4.2.1. Pisarna, 50 m2 Pisarna ima prostor za 3 delovna mesta in je opremljena z regali za shranjevanje strokovnih revij, knjig in drugih publikacij. Novo ustanovljen arhitekturni center predvideva 3 nova stalna delovna mesta (kustos, administrator, tehnik).

4.2.2. Priročno skladišče, 60 m2 Priročno skladišče je namenjeno shranjevanju stolov, miz, razstavnih panojev in druge opreme arhitekturnega centra.

4.2.3.

Sanitarije, 15 m2

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

66

RUŠITEV OBJEKTA OROŽNOVA 9

MONOLIT

KONCEPT ODMIK OD SOSEDNJE HIŠE PORAVNAVA S FASADNIM PASOM GOSPEJNE ULICE

IZRAVNAVA S SOSEDNJO STREŠINO ODPIRANJE POGLEDA NA VIŠINSKO DOMINANTO

ODPIRANJE PROTI OROŽNOVI

MONOLIT IN MESTO Arhitekturni center je zastavljen kot monoliten betonski kvader, ki ga dokončno izoblikujejo impulzi iz neposredne okolice.

Kvader dimenzij 26x14x13 metrov je postavljen na lokacijo tako, da se z daljšo stranico ravna po liniji stavbnega niza Gospejne ulice vis-a-vis univerzitetne knjižnice. V tem pogledu gre za nadaljevanje oz. povezavo Gospejne ulice preko Orožnove.

Dialog z objektom Orožnova 7 je vzpostavljen na dva načina: prvič gre za iskanje napetosti med starim in novim, ki se odraža z dvometrskim premorom v stavbnem nizu, kjer prostor izpod univerzitetne knjižnice prehaja v notranjost kareja, in drugič v navideznem stiku strešine obstoječega objekta s kvadrom. Vogal arhitekturnega centra je tukaj diagonalno prirezan. Ustvarja se loža s pogledom na višinsko dominanto: Stolno cerkev.

UMIK VHODU V KARE

ODPIRANJE MONOLITNE OPNE PROTI NOTRANJOSTI KAREJA

ODPIRANJE MONOLITNE OPNE PROTI NOVI POVEZAVI mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Glavni vhod z Orožnove ulice je zasnovan s podobnim diagonalnim rezom, ki odpira poglede v notranjost kareja in z ustvarjanjem pokritega predprostora (nekakšnega trga pred knjižnico) ustvarja dialog z notranjostjo kareja. Oba reza proti Orožnovi ulici sta obravnavana kot negativen prostor, kamor se mesto zajeda s programom in pogledi.

Proti notranjosti kareja se arhitekturni center kaže v drugačni luči: diagonalni rezi so tukaj obravnavani kot pozitiven prostor, ki se iz notranjosti volumna zajeda v kare.

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

67

1

PRITLIČJE:

1.NADSTROPJE:

2.NADSTROPJE:

1 pokrit vhodni predprostor 2 prehodno razstavišče / komunikacije 3 večnamenski prostor 1 4 večnamenski prostor 2

5 galerija / predprostor dvorane 6 predavalnica 7 sanitarije

8 9 10 11

9

KLET:

čitalnica revij loža z razgledom administracija sanitarije

12 večnamenski prostor / komunikacije 13 bar / catering 14 sanitarije 15 skladišče 16 depo / tehnika

13

15 14 6

3 2

8

5

16 10

7

4

12

11

1 2

5m

PRETOČEN PROSTOR MOŽNOSTI RABE PRITLIČJA:

PROGRAMSKE SHEME:

PREHODNO RAZSTAVIŠČE + VEČNAMENSKI PROSTOR

PREHODNO RAZSTAVIŠČE

1. NADSTROPJE

Arhitekturni center je zasnovan kot pretočen, večfunkcionalen prostor, kjer se lahko hkrati odvija več dogodkov, lahko pa funkcionira samo del pritličja, ki je namenjeno stalni razstavi, informacijam o mestu Maribor ipd.

Del pritličja ob novo nastalem prehodu je namenjen prehodnemu razstavišču. Ta del vzpostavlja dialog z ožino, ki naj služi kot zunanji podaljšek razstavnega prostora. Prostor preko glavnega vhoda iz pokritega predprostora ob Orožnovi ulici prehaja v nadstropja in v notranjost kareja, kjer se z diagonalnim prostorskim rezom program spet odpira navzven. Preostanek pritličja zavzema večfunkcionalen prostor, ki ga je s pomičnimi stenami možno predeliti v dva povsem ločena prostora.

Nadstropje je namenjeno dvorani (predavalnici) s sto sedeži, sanitarijam in galeriji, ki lahko delujejo ločeno od prostorov v pritličju. Dvorana je namenjena predavanjem, projekcijam filmov, javnim predstavitvam projektov in tiskovnim konferencam.

PREHODNO RAZSTAVIŠČE + VEČNAMENSKI PROSTOR 1 + VEČNAMENSKI PROSTOR 2

V drugem nadstropju so prostori administracije in delno dostopen arhiv strokovne literature. Prebirati jo je možno v čitalnici, ki se preko lože spogleduje z mestom.

PRITLIČJE KOT CELOTA

2. NADSTROPJE

Klet je delno dostopna za javnost. Na strani Orožnove ulice je umeščen bar, namenjen potrebam cateringa ob dogodkih v Arhitekturnem centru. Večji del kleti je namenjen depoju opreme in razstavnih eksponatov ter je dostopen s tovornim dvigalom iz pritličja.

Arhitekturni center v kvadraturnih okvirih presega natečajno nalogo, kar pa je zaradi ločene umestitve tudi delno nujno, saj nekaterih funkcij ne more združevati z mestno dnevno sobo nove UGM.

KLET mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

68

POGLED IZ GOSPEJNE ULICE PROTI OROŽNOVI mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

69

POGLED IZ NOTRANJOSTI KAREJA mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

70

PRITLIČJE ARHITEKTURNEGA CENTRA mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

71

TEHNIČNO POROČILO POPIS KVADRATUR KLET bar, catering večnamenski prostor, komunikacije depo in tehnika predprostor skladišče wc ž wc m SKUPAJ:

82,2 m2 71,2 m2 112,0 m2 6,2 m2 16,8 m2 6,9 m2 6,6 m2 301,9 m2

PRITLIČJE pokrit vhodni predprostor prehodno razstavišče, komunikacije večnamesnki prostor 1 večnamenski prostor 2 SKUPAJ: (notranje: 249,6 m2, zunanje 63,0 m2)

63,0 m2 95,6 m2 100,0 m2 54 m2 249,6 m2

1. NADSTROPJE galerija predavalnica predprostor wc ž wc m SKUPAJ:

50,9 m2 97,0 m2 3,2 m2 7,8 m2 8,0 m2 166,9 m2

2. NADSTROPJE loža z razgledom čitalnica revij predprostor sejna soba pisarna 1 pisarna 2 arhiv čajna kuhinja wc ž+m SKUPAJ: (notranje: 117,0 m2, zunanje 26,6 m2)

26,6 m2 47,2 m2 4,9 m2 17,4 m2 12,4 m2 12,7 m2 8,1 m2 4,7 m2 9,6 m2 117,0 m2

mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

ARHITEKTURNI CENTER SKUPAJ: klet pritličje 1. nadstropje 2. nadstropje SKUPAJ: ZUNANJE POVRŠINE pokrit vhodni predprostor loža z razgledom SKUPAJ:

301,9 m2 249,6 m2 166,9 m2 117,0 m2 835,4 m2 63,0m2 26,6 m2 89,6 m2

925,0 m2 SKUPNA UPORABNA POVRŠINA* *Navedena je neto uporabna površina, skupaj z zunanjimi površinami, znotraj gabarita arhitekturnega centra!

FUNKCIONALNA ZASNOVA

KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA

Arhitekturni center je zasnovan kot pretočen prostor z dvema vstopnima točkama: eno iz Orožnove in drugo iz notranjosti kareja, kjer ustvarja nov trg. Iz vstopnih točk je uporabniku omogočen jasen pregled nad prostorom. Na strani Orožnove ulice se vstop razvije v večnadstropni foyer, od koder odprto stopnišče vodi v nadstropja in v klet. Vsa nadstropja povezuje osebno dvigalo. Klet je za potrebe tovorne dostave do depojev in cateringa iz pritličja dostopna tudi s tovornim dvigalom. Sanitarije za obiskovalce se nahajajo v kleti in obeh nadstropjih.

Objekt je v celoti zasnovan kot monolitna armiranobetonska konstrukcija, ki se dviga do višine 12,59 m (kota ±0,00 je postavljena na nadmorsko višino 267,5 m). Skupna dolžina objekta je 26,24 m, širina pa 14 m. Vsi razponi so premoščeni s stenskimi armiranobetonskimi nosilci (najdaljši meri 9,60 m).

Armiranobetonske plošče so na nosilne zidove vpete z ležišči, ki preprečujejo nastanek toplotnih mostov. Objekt je temeljen na pasovnih temeljih, ki potekajo v linijah vseh osi.

Posebnost objekta so diagonalni prostorski rezi, ki na vogalih zarežejo v konstrukcijo in hkrati predstavljajo edine odprtine v sicer monolitni opni. V jugovzhodni in jugozahodni vogal objekta sta v območju prostorskega reza vstavljeni zasteklitvi v aluminijastih okvirjih, pred njih pa je zaradi senčenja in ustvarjanja razpršene svetlobe v notranjosti postavljena še opna iz cinkane rešetke v okvirjih.

Proti Orožnovi ulici sta diagonalna reza puščena odprta. Večji na severozahodnem vogalu ustvarja pokrit predprostor. V konstrukcijskem smislu gre za trodimenzionalno konzolo: ko se obe diagonalno prirezani steni stakneta v najvišji točki, je vogal stavbe kompakten in lahko nosi težo plošče strehe. V drugem nadstropju prostorski rez ustvarja odprto ložo, ki se preko zasteklitve spogleduje tudi s pokritim predprostorom. Omogoča enostaven servisni dostop na streho objekta.

Plošča nad pritličjem je odmaknjena od južne fasade in se naslanja na zahodno nosilno steno in jedro s tovornim ter osebnim dvigalom.

Vzhodna delno nosilna – delno nošena fasada se nad odprtim jugovzhodnim vogalom v pritličju naslanja na nosilec, ki se pod ploščo prvega nadstropja nadaljuje v osi 3 do osi C. V sečišču osi 4 in C se na višini cca 5 m vzhodna in južna nosilna stena stakneta in skupaj z jedrom dvigala ter stikom jugozahodnega vogala tvorita horizontalno zavetrovano konstrukcijsko maso.

Predvidena debelina vseh nosilnih sten in plošč v idejni zasnovi je 30 cm, debelina vseh predelnih sten pa je 15 cm.

Plošča nad pritličjem je odmaknjena od južne fasade tako, da omogoča vstop zenitalne svetlobe, ki prihaja skozi prostorski rez jugozahodnega vogala.

MATERIALI Izbira monolitne armiranobetonske konstrukcije, ki je hkrati fasada objekta, sledi konceptualni zasnovi objekta kot monolita.

Preko fasade sporoča konstrukcijsko logiko objekta in je v svoji pojavnosti iskren.

S premikom izolacijskih plasti na notranjo stran konstrukcije je arhitekturni center možno hitro ogreti, montažna notranja opna pa omogoča lahko menjavo končnih oblog sten za različne potrebe razstav. Fasada je izvedena v kvaliteti armiranega betona s predpisanim opažnim načrtom sten, ki je v območju pešca – torej v pritličju – zgoščen in pomanjšan na merilo pešca.

Celotna zahodna fasada lahko služi kot podaljšan razstavni prostor, morda namenjen projekcijam iz akademij v prostorih današnje UGM. V območju zasteklitev jugovzhodnega in jugozahodnega vogala je pred okna postavljena plast cinkane rešetke v okvirjih, ki jo v območju odpiranja vhoda v pritličju in oken v 2. nadstropju prekinja izpostavljen prostorski okvir iz cortena. Služi kot nadstrešek in povdarek aktivnega programa na fasadi.

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

72

ARHITEKTURNI CENTER – NAČRTI SITUACIJA TLORIS PRITLIČJA TLORIS KLETI TLORIS 1. NADSTROPJA TLORIS 2. NADSTROPJA PREREZ AA PREREZ BB FASADNI PAS SEVERNA FASADA JUŽNA FASADA VZHODNA FASADA ZAHODNA FASADA

mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

m1:250 m1:100 m1:100 m1:100 m1:100 m1:100 m1:100 m1:20 m1:100 m1:100 m1:100 m1:100

73

ARHITEKTURNI CENTER: SITUACIJA

UREDITVENA SITUACIJA ARHITEKTURNEGA CENTRA Z OKOLICO

merilo 1:250 mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

74

RUŠITVE OBJEKTI V OBDELAVI aka. REANIMACIJI NI V OBDELAVI / OKOLICA MEJA OBMOČJA OBDELAVE

ARHITEKTURNI CENTER: TLORIS PRITLIČJA ±0.00 = +267,5m

merilo 1:100 mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

75

ARHITEKTURNI CENTER: TLORIS 1. NADSTROPJA ±0.00 = +267,5m

merilo 1:100 mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

76

ARHITEKTURNI CENTER: TLORIS 2. NADSTROPJA ±0.00 = +267,5m

merilo 1:100 mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

77

ARHITEKTURNI CENTER: TLORIS KLETI ±0.00 = +267,5m

merilo 1:100 mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

78

FASADNI PAS

ARHITEKTURNI CENTER: PREREZ AA ±0.00 = +267,5m

merilo 1:100 mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

79

ARHITEKTURNI CENTER: PREREZ BB ±0.00 = +267,5m

merilo 1:100 mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

80

+12,59 SK. VIŠINA OBJEKTA

H1

+12,55 vrh konstrukcije venca

+11,90 vrh strešne plošče

+11,60 strop v 2. nadstropju

+11,60 dno strešne plošče

V1

7.92 2.NADSTROPJE

H2 +7,74 vrh plošče nad nadstropjem

+7,44 strop v nadstropju

+7,44 dno plošče nad nadsropjem

VERTIKALNE SESTAVE

HORIZONTALNE SESTAVE H1

+4,29 1.NADSTROPJE

+4,11 vrh plošče nad pritličjem

H2

V2 +3,81 strop v pritličju

+3,81 dno plošče nad pritličjem

H3

H3

±0,00 PRITLIČJE

-0,18 vrh plošče nad kletjo

-0,55 strop v kleti

V1

PLOŠČA NAD NADSTROPJEM 30 mm zaglajen beton 70 mm cementni estrih z vgrajenim talnim gretjem parna zapora 20 mm zvočna izolacija - mineralna volna 60 mm toplotna izolacija - EPS* 300 mm armirano-betonska plošča

V2

PLOŠČA NAD KLETJO 30 mm zaglajen beton 70 mm cementni estrih z vgrajenim talnim gretjem parna zapora 20 mm zvočna izolacija - mineralna volna 60 mm toplotna izolacija - EPS* 300 mm armirano-betonska plošča 60 mm toplotna izolacija - EPS* 12,5 mm mavčno-kartonska plošča

V3

ZUNANJA STENA 300 mm armirano-betonski zid, izveden na mestu, kvaliteta: vidni beton 60 mm toplotna izolacija - EPS* 80 mm toplotna izolacija - mineralna volna 35 mm podkonstrukcija / zračni prostor 2x 12,5 mm mavčno-kartonska plošča ZASTEKLITEV PROSTORSKIH REZOV 30 mm pocinkana rešetka v okvirjih fiksna zasteklitev v skritih alumijastih okvirjih ZUNANJA STENA PROTI TERENU čepasta folija kot zaščita toplotne izolacije 80 mm toplotna izolacija - XPS* 2x 5mm hidroizolacija - bitumenski premaz 300 mm armirano-betonski zid, izveden na mestu 60 mm toplotna izolacija - EPS* 80 mm toplotna izolacija - mineralna volna 35 mm podkonstrukcija 2x 12,5 mm mavčno-kartonska plošča *EPS: ekspandirani polistiren XPS: ekstrudirani polistiren

ARHITEKTURNI CENTER: FASADNI PAS

+-0,48 dno plošče nad kletjo

±0.00 = +267,5m

V3

-3,30 KLET

mentor prof. Jurij Kobe, udia

STREHA 60 mm prodec 2x 5 mm sekundarna kritina - bitumenski premaz 100 mm toplotna izolacija - XPS* 140 mm toplotna izolacija v naklonu - EPS* parna zapora 300 mm armirano-betonska plošča

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

merilo 1:20 Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

81

+12,59

+8,90

±0,00

ARHITEKTURNI CENTER: SEVERNA FASADA ±0.00 = +267,5m

merilo 1:100 mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

82

+12,59

+7,90

+3,20

±0,00

ARHITEKTURNI CENTER: JUŽNA FASADA ±0.00 = +267,5m

merilo 1:100 mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

83

+12,59

+5,00

+2,50

±0,00

ARHITEKTURNI CENTER: VZHODNA FASADA ±0.00 = +267,5m

merilo 1:100 mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

84

+12,59

+11,09

±0,00

ARHITEKTURNI CENTER: ZAHODNA FASADA ±0.00 = +267,5m

merilo 1:100 mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

85

SKLEP Degradirano srednjeveško jedro mesta Maribor je bilo že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prepoznano kot prostor umeščanja kulturno-umetniških dejavnosti. Idejno-programski načrt oživitve dveh Karejev je svojstveno nadaljevanje začrtanih misli, ki program Umetnostne galerije Maribor razprši v mesto.

Od začetnih razmišljanj o galeriji, ki naj služi svojim uporabnikom in razstavljenim delom, sem skozi nalogo misli preusmeril h galeriji, ki naj služi mestu in njegovim prebivalcem.

Predstavljen idejno-programski načrt tako želi vzbuditi izkušnjo mesta kot je še ne poznamo. Izkušnjo, ki skozi odkrivanje umetnosti in skritih kotičkov mesta bogati življenja in odpira oči.

Ali kot je nekoč zapisal Roger Waters: “All you touch and all you see, is all your life will ever be.”22

mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

86

REFERENCE VIRI IN LITERATURA

CITATI

KNJIGE: Curk, J.; 2000, Maribor: vodnik po mestu in bližnji okolici; Umetniški kabinet Primož Premzl, Maribor.

Ferlež, J.; 2001, Mariborska dvorišča: etnološki oris; Mladinski kulturni center, Maribor.

Groys, B.; 2002, Teorija sodobne umetnosti: izbrani eseji; Študentska založba, Ljubljana.

Mack, G.; 1999, Art Museum: Into the 21st Century; Birkhäuser, Basel.

Nufert, E.; 2008, Neufert – Projektiranje v stavbarstvu, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.

Puff, R. G.; 1999, Maribor: njegova okolica, prebivalci in zgodovina; Založba obzorja, Maribor.

Verbinc, F.; 1991, Slovar tujk, desta izdaja; Cankarjeva založba, Ljubljana.

[Mack, G., Time Rediscovered, razprava v knjigi Mack, G., Art Museums Into the 21st Century, str. 11] Prevod: »Dolgo je veljalo, da muzeji varujejo umetnost, a ji jemljejo življenje.« 2 [Mack, G., Time Rediscovered, razprava v knjigi Mack, G., Art Museums Into the 21st Century, str. 11] Prevod: »Nič več nismo pripravljeni prenašati umetnostnih galerij kot poslikanih krst za naša živa telesa.« 3 [Mack, G., Time Rediscovered, razprava v knjigi Mack, G., Art Museums Into the 21st Century, str. 11] Prevod: »Slikarstvo in kiparstvo sta kot siroti. Njuna mati je mrtva, njuna mati, arhitektura. Tako dolgo dokler je živela, jima je nudila njun prostor, njun smisel in njune meje.« 4 [Gehry, F. O., The museum as a sculpture, intervju v knjigi Mack, G., Art Museums Into the 21st Century, str. 23] Prevod: »Vsak arhitekt, ki ga slišim, začne z govorom o nevtralnosti in vsi gradijo muzeje, ki želijo biti nevtralni, v resnici pa v nevtralnosti ne uspejo, saj ne vedo kako jo doseči.« 5 [Groys, B., Teorija sodobne umetnosti, str. 66 – 69] 6 [Ferlež, J., Mariborska dvorišča, str. 10] 7 [Herzog, J., The museum Urban Space, intervju v knjigi Mack, G., Art Museums Into the 21st Century, str. 41] Prevod: »S tem mislim, da ima izrazna(ali ekspresionistična) arhitektura tudi svojo kakovost. Frank O. Gehryjev Guggenheim v Bilbau imam za privlačen kotiček. Eden izmed razlogov, ki ljudi spodbuja, da ga obiščejo je v privlačnosti lokacije.« 8 [Gehry, F. O., The museum as a sculpture, intervju v knjigi Mack, G., Art Museums Into the 21st Century, str. 27] Prevod: »Želel sem, da bi imel Guggenheim Bilbao ikonično prisotnost v mestu. Želel sem, da bi »delal« za umetnost. Želel sem stik z mesto, z mostom, z vodo, z 19. stoletjem, tako, da je postal uporaben del mesta. To je duh urbanizma za katerega se nagibam biti zainteresiran.« 9 [Herzog, J., The museum Urban Space, intervju v knjigi Mack, G., Art Museums Into the 21st Century, str. 37] Prevod: »Verjamemo, da bo umetnost zelo pomembna tudi v

ŠTUDIJE / PROJEKTI / DIPLOMSKA DELA: Jalšovec, E.; 2003, Prenova in dograditev Umetnostne galerije Maribor; PGD, PZR, PZI, Maribor; dostopno na Zavodu za spomeniško varstvo Slovenije, OE Maribor.

Karba, P.; 2006, Revitalizacija srednjeveškega kareja v starem mestnem jedru mesta Maribor: diplomsko delo; Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana.

Krajnc - Horvat, I., Kiš, N., Gerlič, G.; 2007, Konservatorski načrt (za objekt Koroška 26); Zavod za spomeniško varstvo Slovenije, Maribor.

Mikuž, J., Curk, J., Jerman, E., Podmernik, M.; 1982, Maribor – usmerjena prenova starega mestnega jedra: morfološka analiza; Zavod za spomeniško varstvo Slovenije, Maribor.

Trop, I.; 2010, Maribor 2012: hiša literature na Vojašniškem trgu; Fakulteta za gradbeništvo, Univerza v Mariboru, Maribor.

Vodopivec, T.; 1998, Mariborski trgi znotraj srednjeveškega obzidja. Zgodovinski razvoj in obnove: diplomsko delo; Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana REVIJE: Detail 2006 1/2: Bauen mit Beton; 2006; Detail - Zeitschrift für Architektur+Baudetail, Institut fürInternationale Architektur-Dokumentation, München.

Detail 2008 1/2: Bauen mit Beton; 2006; Detail - Zeitschrift für Architektur+Baudetail, Institut fürInternationale Architektur-Dokumentation, München.

Detail 2010 1/2: Bauen mit Beton; 2010; Detail - Zeitschrift für Architektur+Baudetail, Institut fürInternationale Architektur-Dokumentation, München.

SPLETNI VIRI: http://inhabitat.com/energy-generating-pavement/ [3. 2. 2012] http://www.pavegen.com/ [3. 2. 2012] http://www.sensacell.com/ [12. 2. 2012] http://www.maribor2012.eu/evropska-prestolnica-kulture/ [15. 2. 2012] http://www.baunetzwissen.de/ [23. 2. 2012] mentor prof. Jurij Kobe, udia

somentor doc. Uroš Lobnik, udia

leto izdelave 2012

diplomant Žiga Kreševič

1

naslednjem stoletju. Umetnosti ne zaznavamo, kot zgolj še eno obliko zabave, ampak kot priložnost pokazati ljudem kako se približati stvarem in kako jih razumeti – kot je to prikazal Bruce Nauman v videozapisu »Resnični (pravi) umetnik pomaga svetu z razkrivanjem mističnih resnic.« 10 [Moneo, R., The Almost Vanishing Museum, intervju v knjigi Mack, G., Art Museums Into the 21st Century, str. 68] Prevod: »Muzej kot institucija je raztopljen v stavbi in mesto hkrati prevzema stavbo. Želim si, da bi obiskovalci občutili obisk muzeja tako, kot da bi bili v mestu kot celoti. Institucija je absorbirana s strani mesta. Poseduje jo. To je lep način kako narediti umetniška dela ljudem dostopna.« 11 [Ferlež, J., Mariborska dvorišča, str. 14] 12 [Ferlež, J., Mariborska dvorišča, str. 23] 13 [Groys, B., Teorija sodobne umetnosti, str. 79-80 14 [Čelik, M., Prenova Minoritov v Mariboru, internetni članek, http://trajekt.org/2011/03/14/prenova-minoritov-v-mariboru/, zapis: 14. 3. 2011] 15 [www.atelierarhitekti.si, 15. 1. 2012] 16 [Groys, B., Teorija sodobne umetnosti, str. 85] 17 [Červek, U., Mariborsko podzemlje, članek v Delu, 29. 7. 2009] 18 [Zaključno poročilo mednarodnega, javnega, anonimnega, idejno-projektnega, enostopenjskega arhitekturnega natečaja EPK-REKA DRAVA 2012; MOM (Mestna občina Maribor) in DAM (Društvo arhitektorv Maribor), marec 2010] 19 [vir: Zaključno poročilo, javnega, anonimnega, idejno-projektnega, enostopenjskega, arhitekturno-urbanističnega natečaja; MOM in ZAPS] 20 [Zaključno poročilo, javnega, anonimnega, idejno-projektnega, enostopenjskega, arhitekturno-urbanističnega natečaja; MOM in ZAPS] 21 [Puff, R. G., Maribor: njegova okolica, prebivalci in zgodovina, str. 352] 22 [Waters, R., iz pesmi Breathe, album: The Dark Side of The Moon, izvajalec: Pink Floyd, leto izida: 1973, založba: Harvest / Capitol]

Idejno-programski načrt oživitve dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni del mesta

87