dom
Quindicinale - anno XLVII n. 16
K
U
L
T
U
R
N
O
V
E
R
S
K
I
L
I
S
T
15. septembra 2012 - Euro 1,00
POSTA ITALIANE S.P.A. - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE - D.L. 353/2003 (CONVERTITO IN LEGGE 27/02/2004 N° 46) ART. 1, COMMA 1, NE/PD- IN CASO DI MANCATO RECAPITO RESTITUIRE ALL’UFFICIO DI PADOVA DETENTORE DEL CONTO, PER LA RESTITUZIONE AL MITTENTE - TAXE PERÇUE - TASSA RISCOSSA - 35100 PADOVA - ITALY
UVODNIK
Potrebujemo tudi dvojezi@en pouk katekizma
V
saki@ za@etak novega œuolskega lieta ima velik pomien, zak' je povezan z dvojezi@no œuolo, ki je za Cierkvijo te narbuj pomembna ustanova v Bene@iji. Œuola in Cierku sta bili nimar tesnuo povezani, ker lahko povemo, de se je te parva œuola rodila prù v cierkvi in je posebno za nas Bene@ane ostala edina œuola tav¡int liet, zak' druge je ni bilo. Kàr pa je parœla javna œuola, tala je bila samuo po italijansko takuo, de mi smo ostali dvojezi@ni, dokier smo v cierkvi in druzini govorili, molili in pieli po slovensko. Po ustanovitvi dvojezi@ne œuole smo vsi ob@utili, de nieki œe manjka v naœi Bene@iji. Sada, ki skor nie slovenskih duhovnikov, po farah vodijo kristjanski pouk laiki. Pridni ljudjè so, a otruok na u@è vi@ moliti tudi v naœim doma@im jeziku takuo, de bojo v kratkem cajtu œle v pozabo vse naœe molitve, medtem ko v œuoli se otroci nimar vi@ u@è slovenski jezik. Naœa Cierku je zaries zaostala v telim primeru in muoramo uœafati kajœno pot, de bi reœili tele problem. Tudi slovenska œuola niema glasu v cierkvi, zak' nimamo maœe po slovensko glih v fari, kjer je œuola. #e pa pomislimo, de na bo dugo, kàr na ostane nobedan slovenski duhovnik – in tudi italjanski ne, – muoramo skarbieti, de se na izgubi prù donaœnji dan, kar smo dobili kot premo¡enje pred tav¡int liet. Hitro muoramo napraviti modro skupino katehistov, ki bojo pomagali duhovniku v bo¡jem navku tudi po slovensko in bojo skarbieli za vse druge potriebe naœe Cierkve. Muoramo œe ankrat ¡alostno poviedati, de cerkvene oblasti se ne brigajo previ@ za realno stanje bo¡jega ljudstva in se na zavedajo, de ohraniti svojo lastno kulturo ni folkloristi@na zadeva, ampak pobuda, de se na izgubi, kar je narbuj bogatega v @lovieku, tuo so duœa, pamet in sarce. Na furlanskem ali laœkem puoju se zdi, de je nekaj vi@, a na videmo velikega napredka. Tuole ima hude posledice v podobi viere, ki je v veliki nevarnosti, de postane kjek povarœnega, kjek parœtuljenega ¡ivljenju in ne izvirna muo@ ¡ivljenja, tista, ki mu daje pravo zavest in pravo povezavo z Buogam in z ljudmi. Niemamo cajta, de bomo hvalili stuolietja za nami, a se zdi, de kjek dobrega je bilo zaries usajeno, zak' je parœlo do nas. Mi na smiemo izgubiti sienja, de na zgubimo tudi drevesa. Marino Qualizza
VIÅ UÅENCU V ÆPIETRU. V PARÅAKOVANJU NOVOSTI ZA TERSKE DOLINE IN KANALSKO DOLINO
Po slovensko v œuoli, a je naœ jezik trieba nucati tudi doma O
troci, @e@e in puobje so se spet vsednili v œuolske klopi. Razveseljiva novica na za@etku œuolskega lieta 2012-2013 je, de je œtevilo u@encu v dvojezi@nim vi@œtopinskim inœtitutu v Œpietru zrastlo vse kupe za 11 œuolarju. In je prù teli rasti trieba parpisati zaslugo, de œtevilo vsieh vpisanih v œuolah v Nediœkih dolinah nie padlo v parmerjavi z lanskim lietam. Za tele uspeh se je trieba zahvaliti vsiem tistim, ki dielajo v dvojezi@nim inœtitutu, ki pa bo imeu tudi lietos prestorske te¡ave. Troœt je, de je zadnjo lieto, v katerim bo dvojezi@na œuola arzpartjena v vi@ hramah po Œpietru in de se bo hlietu varnila v svoj sede¡ na ciesti, ki peje v A¡lo. Tuole se bo zgodilo, @e bojo œpietarski kamun in de¡ela Furlanija Julijska krajina hitro spejali potriebne diela, de bo hram siguran za otroke, u@itelje in vas personal. Novuo œuolsko lieto pa se je za@elo brez par@akovanih novuosti v Terskih dolinah in Kanalski dolini. Se pravi, de nieso spremenili v dvojezi@ne italijanskoslovensko al’ trijezi@ne italiansko-slovensko-niemœko œuol v Tipani, v Njivici, v Ukvah in na Tarbi¡u, @etudi so tuole prosili œtierje kamuni na ¡eljo starœu otruok. Regionalni odbornik za œuolo Roberto Molinaro je poviedu, de pot do novih dvojezi@nih al’ trijezi@nih œuol na bo kratka in lahka. Obljubu je, de za za@et’ bojo pove@ali ure slovenskega jezika v œuolah, ki so sada. Pa tudi tuole se nie œe zgodilo. Upanje je, de bo ratalo v kratkim cajtu. Sigurno in arzveselijvo pa je, de intereœ za u@enje slovenskega jezika raste na cielim teritoriju vidanske province, kjer ¡ivé Slovenci. A de se ohrani slovenska podoba naœih kraju œuola nie zadost. Trieba je guoriti po slovensko tudi doma in v vsieh opravilah vsakdanjega ¡ivljenja. »V dru¡ini je gotovo parvi moment, de se otroci navadijo po slovensko – nam je potardila direktorca dvojezi@nega inœtituta, ˘iva Gruden –. Na ¡alost se dost krat dogaja, kàr adan od starœu ne zna po slovensko, de se govori dost po italijansko. Bi bluo prù pa, de v tistih dru¡inah, kjer samuo adan od starœu al’ samuo nononi znajo po slovensko, de se tel jezik nuca z otruoki. Se na smiejo bati guoriti po doma@e. Tudi sama se potrudim nomalo po Beneœko, @etudi sam doma s Krasa. Dialekt je tista baza, na kateri se potlé gradi tudi literarni jezik. #e otrok zna dialekt, se bo buj lahno navadu jezika.« beri na 5. strani
L’INTERESSANTE INIZIATIVA turistico-sportiva ha occultato l’identità del territorio
Vallimpiadi di corsa, ma col passo sbagliato
N
ella specialità podistica della marcia si può correre forte, ma poi venire squalificati perché non si rispetta il passo corretto, che consiste in una progressione costante e armonica di passi eseguita in modo tale che l'atleta mantenga sempre il «contatto con il terreno». L’immagine calza a pennello con l’originale e bella idea di promuovere le Valli del Natisone attraverso le «Vallimpiadi – una kermesse a cadenza biennale che punta in primo luogo sugli sport a contatto con la natura – che è partita proprio con il passo sbagliato, quello da cartellino rosso. Nell’anteprima dal 6 al 9 settembre è mancato proprio il necessario «contatto con il terreno», inteso come territorio. Dalla manifestazione e dal grande battage pubblicitario (si parla di 20.000 euro di investi-
mento a dispetto della crisi!) che l’ha preceduta è stata completamente occultata la caratteristica fondante le Valli del Natisone, cioè l’identità etnico linguistica slovena. Non una parola è stata detta uficialmente in sloveno, non una parola è stata scritta in sloveno sul materiale pubbliciatrio nel quale non mancavano, al contraio, termini in
inglese. Alla marcialonga, scusate, al «Trekking marathon» è stata conservata la denominazione friulana «Su e ju pe Sclavanie», quando nel materiale preparatorio aveva anche il nome sloveno «Gor an dol po Bene@iji» oltre a quelli in tedesco e inglese. Chi ha fatto cancellare la lingua locale? I sindaci? Le associazioni organizzatrici? Il padrino politico della manifestazione? In realtà non è fondamentale scoprire il responsabile o mandante. Più importante sarebbe rendersi finalmente conto che senza l’orgoglio per la propria lingua e la propria cultura, senza l’aggrapparsi alle proprie radici, le Valli del Natisone non hanno alcun futuro, né in campo turistico, né in nessun’altro. L’Alto Adige/Südtirol ben insegna.
V TELI ÆTEVILKI BENEÅIJA Ministrica Ljudmila Novak na obisku 17. in 18. septembra • stran 6 NEDIÆKE DOLINE Mladi Beneåani se ukvarjajo tudi z moderno glasbo • stran 7 GORSKA UNIJA Sprejetje statuta se zapleta pri vpraæanju slovenskega jezika • stran 8 REZIJA Dva gradova priåata povezavo z dolino Soåe • stran 13 Redakcijo smo zakljuåili 11. septembra ob 14. uri
2
VERSKO ¡IVLJENJE
stran
SI APRE l’anno pastorale
Diocesi di Udine in cammino
territorio della diocesi. Lo ha annunciato lo stesso mons. Andrea Bruno Mazzocato lo scorso 3 settembre, nel centro «Paolino d’Aquileia» a Udine nel corso dell’incontro con i direttori dei consigli pastorali. «Penso sia un impegno del Pastore anche farsi vicino alle persone e alle comunità cristiane», ha sottolineato l’Arcivescovo. Due in particolare gli appuntamenti nelle cinque zone della diocesi: uno di spiritualità con i giovani, illustrato da don Maurizio Michelutti, direttore dell’ufficio della Pastorale giovanile; e uno con i consigli pastorali foraniali, presentato dalla direttrice del Consiglio pastorale diocesano, Piera Burba. In diocesi continuerà pure il percorso intrapreso lo scorso anno in tema di educazione e che ha coinvolto migliaia di educatori. L’Arcivescovo guarda in particolare alla «più importante e impegnativa azione educativa», quella del cammino di iniziazione cristiana che comincia con il battesimo e si conclude con la cresima. Innovativa l’attenzione che sarà dedicata alla fascia d’età che va dagli 0 ai 6 anni e significativa la volontà di accompagnare le famiglie nel compito di trasmettere la fede.
Nadækof Mazzocato: Od staræu otroci potrebujejo globoko priåevanje viere Lieto viere je pape¡ napoviedu ob 50-lietnici za@etka Drugega vatikanskega koncila
R. D.
#
ez dva tav¡int vierniku iz Furlanije in Bene@ije se je v saboto 8. œetemberja, praznik rojstva Device Marije, udele¡ilo 37. ruomanja videnske nadœkofije na Staro goro, ki se je lieta 1976 za@elo na iniciativo takratnega nadœkofa Alfreda Battistija po katastrofalnem potresu, ki je 6. maja tierju tav¡int ¡ivljenj in ogromne materialne œkode. Takuo ki je nadœkof Andrea Bruno Mazzocato omenu, na lietoœnjem ruomanju nie bluo mons. Battistija, ki je umaru 1. ¡enarja lietos. »Vemo pa – je jau mons. Mazzocato, – de mons. Battisti je tle z nami, ki darujemo telo sveto maœo«.
Evropski parlamentarci in Cerkve o evro krizi Visoki cerkveni in verski predstavniki, @lani Evropskega parlamenta in politiki iz dr¡av @lanic Evropske zveze so 7. in 8. septembra v Firencah razpravljali o gospodarski in finan@ni krizi v Evropi in njenih posledicah. 15. sre@anje v okviru izro@ila odprtega dialoga (Open Dialogue Tradition) med politiki in verskimi predstavniki je priredilo zdru¡enje evropskih ljudskih strank (krœ@anskih demokratov) v Evropskem parlamentu. Zasedanje je slovesno odprl kardinal Giuseppe Betori, firenœki nadœkof, prireditev pa je vodil podpredsednik zdru¡enja evropskih ljudskih strank, poljski poslanec v Evropskem parlamentu Jan Olbrycht. Ekumenski patriarhat je zastopal metropolit Emmanuel iz Pariza, Konferenco evropskih Cerkva pa Rüdiger Noll, ki je pristojen za stike s politiko. Posveta se je udele¡il podpredsednik Papeœkega sveta za dru¡ino, msgr. Carlos Simon Vasquez.
OD 14. DO 16. SEPTEMBRA papeœev obisk v Libanonu
»Se ne smemo udati nasilju«
Glavna tema, ki se je je med pridgo videnski nadœkof dotaknu, je bluo lieto viere, ki ga je pape¡ Benedikt XVI. napoviedu ob 50-lietnici za@etka Drugega vatikanskega koncila in se bo za@eu prù 11. otuberja, se prave na tisti dan, ko se je lieta 1962 v Rimu na povabilu bla¡enega pape¡a Janeza XXIII. zbralo skor 2500 kardinalu, patriarhu in œkofu iz cielega sveta. Obenem se lietos katoliœka Cierku spominja tudi 20-lietnice objave katekizma Katoliœke cierkve. »Posebno – je jau mons.
V DUHU ASSISIJA ga je pripravila skupnost Sv. Egidija iz Rima
V Sarajevu sreåanje za mir
V
Libanonu potekajo œe zadnje priprave na pape¡evo 24. mednarodno potovanje. V de¡elo ceder bo odpotoval v petek 14. septembra dopoldne, ¡e popoldne pa bo œkofom izro@il post sinodalno spodbudo za Bli¡nji vzhod. Sinoda je pred dvema letoma potekala pod geslom »Ob@estvo in pri@evanje«. Po besedah prefekta za Vzhodne Cerkve kardinala Leonarda Sandrija naj bi obisk svetega o@eta predvsem razvnel srca vernikov, da bodo pravi Kristusovi pri@evalci ter da bodo evangelij oznanjali z besedo in ¡ivljenjem. Za¡elel je tudi, da bi bil pape¡ev obisk val ljubezni in miru, ki bi prispeval h gradnji bratstva na tem obmo@ju. »Upam, da se bo po pape¡evem obisku v srca katoli@anov naselilo navduœenje biti Kristusovi u@enci in zanj pri@evati v svojih skupnostih«, je poudaril Sandri. »Lahko organiziramo sre@anja, piœemo dokumente, toda @e ne poznamo resnice in zanjo ne pri@ujemo v Kristusu, je vse zaman«, je dodal. Zato upa, da bo posinodalna spodbuda predvsem na@in ¡ivljenja za katoli@ane in ne le dokument. Prispeval naj bi k ekumenizmu z drugimi kristjani in sobivanju z muslimani. Slednje je namre@ pogosto na preizkuœnji, saj kristjani Bli¡njega vzhoda na svoji ko¡i
dom
NA STARI GORI 37. RUOMANJE VIDENSKE NADÆKOFIJE, ki je zaåelo po potresu lieta 1976 na iniciativo nadækofa Alfreda Battistija
anno della fede, che inizierà L’ l’11 ottobre, vedrà una significativa presenza dell’Arcivescovo nel
15. septembra 2012
do¡ivljajo strahotne posledice sovraœtva in nasilja. Sandri je zato poudaril pomen varovanja @lovekovih pravic in verske svobode. O tem je v nedeljo 9. septembra v Castelgandolfu po molitvi Angelovega @aœ@enja tudi spregovoril tudi sveti o@e: »Razumem stiske prebivalcev Bli¡njega vzhoda, ki vsakodnevno do¡ivljajo trpljenje vseh vrst, vse do izgube ¡ivljenja. Posebno misel namenjam vsem tistim, ki v te¡nji po miru zapuœ@ajo svoje dru¡ine in delovna mesta ter izkuœajo begunsko ¡ivljenje. Zdi se, da je te¡ko najti reœitve, vendar pa se ne smemo vdati nasilju«, je dejal sveti o@e.
Sarajevu se je v torek 11. septembra zaklju@ilo zgodovinsko sre@anje predV stavnikov razli@nih verskih skupnosti. Mednarodno sre@anje za mir je v duhu Assisija pripravila Skupnost sv. Egidija iz Rima. Uvod v medversko konferenco
je bila nedeljska slovesna sveta maœa v katedrali Jezusovega srca v Sarajevu. Dogodek je bil zgodovinskega pomena, saj so se svete maœe udele¡ili tudi srbski pravoslavni patriarh Irinej ter predstavniki Carigrajske, aleksandrijske, ruske in romunske pravoslavne cerkve. Ob prazni@nem zvonjenju zvonov sta jih na vhodu v cerkev pri@akala sarajevski kardinal Vinko Puljiæ in predsednik papeœkega sveta za dru¡ino msgr. Vincenzo Paglia. Priœli pa so tudi predstavniki evangeli@anov iz razli@nih dr¡av, anglikanci, metodisti in drugi. Kardinal Pulji@ je v nagovoru po evangeliju dejal: »Ta de¡ela in njeni ljudje so zaznamovani z vojno, ki je med nje posejala nezaupanje in negotovost… Mo@, da smo lahko pre¡iveli vse strahote vojne in zatem temo brezupa smo dobili v molitvi«, je poudaril kardinal in za¡elel, da bi iz tega mesta priœlo sporo@ilo upanja in pozitivne energije, sporo@ilo, da ni greh v tem, ker so si med seboj razli@ni, ampak da je mogo@e v razli@nosti graditi ¡ivljenje v strpnosti in prizadevanju za boljœi jutri. Sre@anja v Sarajevu se je udele¡il tudi italijanski premier Mario Monti.
Mazzocato – prosimo Marijo, de bi bla viera vsieh tistih, ki skarbijo za zdravo in pametno rast otruok, se prave starœu, duhovniku katehetu, u@itelju in odgovornih œportnih in rekreativnih druœtev, buj ¡iva in mo@na.« Nie ries, de otroci in mladi so mja@ni do viere, do molitve in zakrametu. Postanejo mja@ni, kàr rastejo med odraslimi, ki ne ¡ivijo s prepri@anjam svojo viero, je dodau nadœkof Mazzocato. Prosimo Marijo, de bi nam dala gnado buj globoke viere, œe posebe starœam in vsiem ljudem, ki skarbijo za rast naœe mladine. »Vsak viernik, ki ruoma k starogosrki Mariji – je jau nadœkof, – v svojem sarcu hrane posebne proœnje za telesne in duhovne potriebe, ki jih zaupa Materi Bo¡ji. Pomislimo v naœem sarcu na gnade, ki jih potrebujemo v telem trenutku naœega ¡ivljenja. In pomislimo tudi na ljudi, ki so nam par sarcu, ki so nas prosile zanje molit, ki potrebujejo Marijino pomuo@.« Kot po navadi na slovesnih vierskih sre@anjih videnske nadœkofije berila in proœnje za vse potriebe so ble v italijanskem, slovenskem, furlanskem in niemœkem jeziku, kar na Stari gori ima œe poseban pomien, kier stoji svetiœ@e na slovenskih tleh in gleda œaroko po furlanski ravnici, @è do Karnijskih Alp, kjer med Furlani ¡ive tudi niemœke skupnosti. V slovenskem jeziku sta ble dvie proœnji: parva za Katoliœko cierku za pape¡a, za videnskega nadœkofa, za duhovnike in za vse, ki se trudijo par oznanjevanju Evangelija; druga pa za tarpe@e, za bolnike, za reve¡e in siromake, za imigrate, za ljudi, ki so brez diela, za tiste, ki tarpijo zauoj vojske in nasilja in ie posebe za naœe emigrante, de bi jim starogorska Mati Bo¡ja pomagala se varniti damu.
24. NAVADNA NEDIEJA
»Ti si Mesija« Evangelij po Marku Tisti cajt je œu Jezus s svojimi u@enci v vasi Cezareje Filipove. Med potjo je u@ence spraœavu: »Kaj pravijo ljudje, kaduo sam?« Odgovorili so: »Janez Karstnik; drugi: Elija; spet drugi: adan od preroku.« In vpraœu jih je: »Kaj pa vi pravite, kaduo sam?« Petar mu je odgovoriu in reku: »Ti si Mesija.« Strogo jim je prepoviedu, de bi tuo kamu poviedali. In za@eu jih je u@it, de bo Sin @lovieku muoru veliko pretarpiet, de ga bojo stareœine, véliki duhovniki in pismouki zavargli in umoril’ in de bo po treh dneh vstu. O teh stvareh jim je odkrito govoriu. In Petar ga je potegnu k sebe in mu za@eu o@itat. On pa se je obarnu, pogledu po u@encih in pokregu Petra: »Poberi se! Za mano, satan, ker ne misliœ na tuo, kar je Bo¡je, ampak na tuo, kar je @lovieœko!« Tadà je poklicu k sebe ljudstvo kupe z u@enci in jim reku: »#e @è kaduo hodit za mano, naj se odpovie sebe in vzame svoj kri¡ ter hodi za mano. Kduor namre@ @è reœit svoje ¡ivljenje, ga bo zgubu; kduor pa zgubi svoje ¡ivljenje zauoj’ mene in zauoj’ evangelija, ga bo rieœu. 7, 1-8. 14-15. 21-23
dom
15. septembra 2012
ZGODOVINA
- KULTURA
stran
3
LE ANTICHE CONSUETUDINI GIUDIZIARIE DELLA SLAVIA nel quadro dei codici patriarcali in vigore nella Patria del Friuli
Quando si amministrava la giustizia al banchum iuris e sub tileo Tarcisio Venuti
F
ondamento del diritto penale e privato del Patriarcato di Aquileia erano gli editti dei re longobardi: Rotari (a. 643), Grimoaldo (a. 668), Liutprando (a. 713, 724), Ratchis (a. 746), Astolfo (a. 754). Oltre ad essi era sempre in vigore il diritto romano e il patriarca Bertoldo (1218-1251) per la sua persona, come ecclesiastico, dichiarò di riconoscere il diritto romano. Nel Medioevo dappertutto, e ancor più in Friuli, avevano piena forza di legge le antiche consuetudini, che in parte devono essere state scritte per cura del patriarca Wolfger o Wolchero di Erla (1204-1218), già vescovo di Passau.1 Perciò i tribunali nel proferire le sentenze erano costretti a ricorrere alla nazione, cioè alla nazionalità dei giudicandi, rappresentata dagli astanti, cioè di chi assiste od è presente, ai quali veniva domandato: Quid juris?… e, sentite le consuetudini relative al caso in discussione, veniva dai giudici pronunciata la sentenza. Ma, essendo le costituzioni patriarchine confuse e male ordinate, ne risultava incertezza e talora si verificava contraddizione nei giudicati stessi: non di rado davasi ragione ad ambe le parti, oppure a chi aveva torto.2 La forma della giudicatura era quella germanica, sia per diritto penale che privato, ossia usavasi il tribunale degli scabini (gli assessori chiamavansi arrenghi o astanti), ma nel 1367, dietro i richiami del pontefice Urbano V, il patriarca Marquardo di Randeck (1365-1381), già vescovo di Augusta, abolì gli astanti.3 Nondimeno l’antico uso prevalse e gli astanti giudicarono ancora tanto che il patriarca Antonio Caetani (1395-1402), originario di Roma e già vescovo di Concordia, per necessità dovette riammetterli.4 Tale era lo stato del-
La «lastra» della Banca di Antro a Biacis la giurisprudenza nel Friuli alla venuta del patriarca Marquardo il 24 dicembre 1365. Fu pertanto questo patriarca che nel 1366, per deliberazione del Parlamento, ordinò quell’importante riforma delle leggi patrie friulane contenute nello Statuto che da lui prese il nome di marquardiano, compilato da undici giureconsulti friulani, basato quasi esclusivamente sulla legge romana e posto in armonia con la medesima.5 Del resto per quanto possa essere stata fin qui controversa e complessa la giurisprudenza del Friuli, non pertanto l’ordine costitutivo del governo era il più adatto ai bisogni del tempo, e forse il solo possibile; e fece sì che il Friuli presentasse un aspetto di nazionalità più distinta e avesse un corso più regolare di politica esistenza, giacché non soggiacque ad alcuno dei tanti mutamenti nell’ordine pubblico e civile altrove avvenuti.6 La Patria del Friuli si divideva in varie circoscrizioni di cui la maggior parte era retta da feudali, altre erano amministrate da ufficiali patriarcali detti alla longobar-
da gastaldi.7 Per il governo della gestione amministrativa e giudiziaria v’era il gastaldio contratae, dal quale dipendevano gli altri gastaldi dei vari possessi patriarcali, secondo le Costitutiones Patriae Foriiulii, approvate nel 1366 dal Parlamento friulano.8 Con l’avvento della Repubblica veneta le gastaldie di confine si denominarono banche giudiziarie e amministrative, mentre le altre capitanati. Le gastaldie di Landro (Antro), Manzan, Nebola (Brazzano), Tolmin, nonché Buri (Buttrio), per non omettere Cividale, in regime patriarcale assumevano connotati sia amministrativi come giudiziari, compreso il jus sanguinis, cioè il diritto di giudicare anche i più gravi crimini che importavano la pena capitale, diritto che fu preservato anche in regime veneziano.9 Le gastaldie di frontiera: Gastaldia d’Antro. Si vendeva per due marche di denari. In periodo veneziano si suddivise nelle due banche giudiziarie di Antro e Merso (San Leonardo), giu-
dicate ognuna da dodici giudici (dvanajstija), in modo che gli appelli della seconda andavano alla prima. Si radunavano insieme nella casa di San Quirino e custodivano il passo della strada che veniva dalla Germania. In periodo patriarcale la banca si riuniva a Biacis o presso la misteriosa lastra di Tarcetta.10 La locuzione banca risale al germanico Bank = panka longobardo, cioè banco dove si esplicavano le attività giudiziarie: banchum iuris.11 Gastaldia di Manzano. Si vendeva per 14 marche di denari. Sotto il dominio veneziano costituì la banca di Manzano dove giudicavano nove giudici; comprendeva Manzano, San Giovanni di Manzano (ora al Natisone), le Case e Soleschiano.12 Gastaldia di Nebola. Si vendeva per
tre marche di denari. Sotto il dominio veneto si chiamò di Brazzano e comprendeva: Brazzano, Giassico, Santandrat, Visinale, Nebola (ora Neblo, Slo), Cursò (ora Hruœevlje, Slo). Il diritto di giudicare spettava ai possessori di tre mansi, che sceglievano i tre giudici. In sloveno il termine ¡upan, significa, oltre che sindaco, anche giudice locale.13 Gastaldia di Tolmino. Si vendeva per cinque denari e aveva la custodia di due castelli. Fino al 1509 il paese fu sottoposto a Cividale insieme con le ville; poi l’arciduca d’Austria vi mise un capitano, come faceva prima Cividale. Erano consorti di Tolmino i nobili friulani Cusani, Formentini, Attimis, Cotis, Canussio e Puppi.14 (1. continua)
1. F. Coronini, I sepolcri dei patriarchi d’Aquileia, Udine 1888, pp. 189-190 (Trad. di G. Loschi). 2. F. di Manzano, Compendio di storia friulana, Udine 1876, p. 122 n.1, C. von Czoernig, Gorizia, Milano 1969, pp. 372-373 3 n. 1 (Trad di E. Pocar), G. Banchig, Un processo d’appello del 1306, «Dom» 10/1996. 3. Crf. M, Zoppi, Ob respectum gentium barbarorum - Per timore delle genti barbare. La Slavia Veneta 1420-1797, Coop. Most, Cividale 2012, pp. 76-77. 4. F. di Manzano, Compendio di storia friulana, cit., p. 122 n. 1. 5. Incaricati alla compilazione del Codice marquardiano furono i due vicari patriarcali Giovanni Monticoli da Udine e Iacopo della Porta da Gemona coadiuvati dal canonico di Udine Raimondo Pavona e dai nobili Simone di Cuccagna e Andrea di Attimis nonché dai rappresentanti delle città Margherito d’Algherio, Agostino Gubertini ed Ettore Miuliti da Udine, Francesco Notaio, Iacopo Fabbro da Cividale e Meinardo Savio da Gemona. Il Codice fu sanzionato dal Parlamento friulano radunato l’11 novembre 1366 (F. Coronini, I sepolcri dei patriarchi d’Aquileia, cit., p. 190). 6. Il Codice marquardiano del 1366 fu stampato per la prima volta in italiano a Udine nel 1484,
poi a Venezia nel 1497 con le riforme apportate nel 1429 dal Dandolo e ancora ristampato, ma in latino, a Venezia nel 1566. Di nuovo corretto nel 1672 nel testo latino, fu ristampato in italiano nel 1785 a Udine coll’aggiunta di varie Terminazioni e dell’Elenco delle Giurisdizioni e dei Giurisdicenti del Friuli (F. Coronini, o. c. e Statuto della Patria del Friuli rinnovato e con aggiunte, stampati a Udine nel 1785). 7. P. S. Leicht, Breve storia del Friuli, Tolmezzo 1970, p. 210 (a cura di C. G. Mor). 8. P. S. Leicht, Breve storia del Friuli, cit., p. 193. 9. G. Zordan, Per lo studio delle banche giudiziarie nel Cividalese d’età moderna. Indirizzi, metodologie e spunti di riflessione, in «Rivista di storia del diritto italiano», anno LXV, vol. LXV, Roma 1992, p. 25. 10. P. Paschini, Storia del Friuli, vol II, Udine 1954, p. 280. 11. G. Zordan, Per lo studio delle Banche giudiziarie…, cit., p. 40. 12. P. Paschini, Stora del Friuli, cit., p. 280. 13. G. Zordan, o. c., p. 48. P. Paschini, o.c., pp. 280-281. 14. P. Paschini, o. c., p. 280. - 1326, 24 luglio (…) investiverunt D. Fulcherium de Zucula de Gastaldia Tulmini (G. Bianchi, Collezione, sub anno, ms Bcu).
PISMA LAŒANSKEGA ŒUPNIKA ANTONA CUFFOLA MISIJONARJU ZDRAVKU REVNU, ki je veliko skrbel tudi za beneæke izseljence v Belgiji
Mogoåno ploskanje Ivanu Trinku na åast je presenetilo prisotne oblastnike Jakopija, 28. januaria 1953 […] Letos kar 4 naœi kozli@ki so naborniki in jutri bodo œli na obi@ajni zdravniœki pregled v #ed[ad]. Oba tukajœnja, iz Ronca, iz Pe@nijega.1 Da ne bodo hodili z ostalimi »mulci« in s harmoniko, bom œel tudi jaz z njimi: Program: v #ed[ad], po kon@anem fizi@nem obredu (medtem bom jaz izmolil brevir v @ed[ajski] veliki cerkvi) bomo z avtom œli v Premarjag, kjer bomo skromno pokosili.2 Od tam pa v Nabre¡ino, kjer se bomo oglasili pri dokt. Turnœku3 in ogledali ondotne kamnolome, od tam na Op@ine itd., dokler nas ne bo no@ zalotila. Po poti bomo obiskali sorojake. Uporabimo to izredno in ugodno priliko za seznam [seznanitev ?] z Julijsko Bene@ijo. Jaz bom opravi@il jutriœnji … pust s tem, da tudi jaz imam 20+43 let! Odobravam vaœ na@rt za bodo@i Evangelij.4 V farmacijo @imve@ trav in ro¡ = @imve@ imen, naslovov, anedokt poberite na vaœih romanjih. Ne bolj dolgo kot lansko leto. Pisajte kar po vaœem, bom ¡e jaz »ponedi¡il«. Mat[ajur] je obljubil, da bo pameten, druga@e ga bomo oklofutali. Tudi izpopolnil se je precej in postal trn v peti velikim in malim gospodom. Da bi zajezili, oziroma prepre@ili upliv, so si izmislili tudi to, da kat[oliœki] tednik5 naœe prestolnice bo
vsaj mese@no posve@al celo stran problemom Bera@ije. Za@etek je bil z velikono@no œtevilko. Gospodarsko bodo stroœki pokriti z bogatimi sredstvi velikega posvetnega gospodarja. Œtevilka gre brezpla@no v vsako hiœo. Tudi zanje je Bera@ija postala »pla@ilni bon«. Hvala Bogu! Evangelij je napravil najboljœi vstih [vtis?] in od vseh krajev povpraœujejo po njem. Ubrana je bila prava pot, da bo zanimal kmeta in kulturnika. Vnuk 90-letnika mi je obljubil, da mi bo napravil (slikal je namre@ on, preprosti kmet) œe tr@munskih slik, ampak rekel mi je, da moram potrpeti, ker on mora skrbeti ne samo za slike, ampak tudi za krave.6 Ko jih bom dobil, vam jih bom poslal in vi jih boste poslal stricem Kal [?]. Glede @lanka za Stricev kol[edar] 1954 najbolj zmo¡en in pripravljen za to bi bil dokt. Bite¡nik7 v Gorici. #e imate kakœnega poznanca tam, naro@ite mu, da naj govori z njim. Bo gotovo sprejel. Jaz ga ne poznam. […] Sosedje z rde@o duœo nas ne bodo spravili na led, saj jih poznamo in tudi vemo, da rabijo jude¡eve groœe in so pripravljeni prodati vse Bera@e za $. Sedaj je tukaj vse v cvetju in veseli bomo, @e vam bo uspelo spraviti mamo @ez, da se bomo œe enkrat »marnjali« [!] pri svetem Antonu. […] Stric Jakob
G. Peter Cernoia (1890-1965) Odgovor na pismo 9. 5. 1953 […] Pre@[astiti] moj soœolec Peter #ernoja,8 ¡upnik v Rualisu, si je vzel nekoliko mesecev po@itka in je priœel na svoj dom v Bija@a. Tako za nekoliko mesecev ne bom izoliran. Moj desni razbojnik9 je hud, da je priœel v svojo ¡upnijo, ampak … po¡reti ga bo moral. Pred par tedni je priœel v Œpietar podtajnik ministerstva za »agricoltura e foreste«10 in znjim vse de¡elne in dr¡avne oblasti. Vsi ¡upani, ob@inski odborniki, duhovniki in nabito polna velika dvorana
¡upnijskega kina. Vse polno govoranc in samohvale. Na koncu je de¡elni predsednik11 zahvalil duhovœ@ino, ki se ¡rtvuje za ljudstvo in kadar je œe posebej omenil Trinkota ga je vsa dvorana prekinila z mogo@nim ploskanjem, katerega ni hotelo biti konca, kar se ni zgodilo pri drugih govorih. To ploskanje je presenetilo tudi oblastnike. Tudi poslanec Carron je v nekem @lanku [v tedniku] »La vita cattolica« poh-
valil duhovœ@ino. Vsega tega nasprotniki niso mogli preboleti in v dolgim @lanku lokalnega œovinisti@nega dvomese@nika »Paesi tuoi« napadajo z vso silo slov[venske] duh[ovnike], ki œirijo slov[enski] tisk, Trinkov koledar, slovenske @asopise in … izdajajo tudi ciklost[iliran] listi@ Slov[enski] gl[as] za emigr[ante] v Belg[iji] in prevaja par stavkov iz œtev. Nov-Dec 1951. Reve¡i! […] Jakob
1. Gre za œtudente videnskega semeniœ@a: Giuseppe Chiabudini iz Œ@igli, Adolfo Dorbolò iz Laz, Giuseppe Mucig iz Ruonca in Nino Specogna iz Tar@eta, vsi rojeni l. 1933. V ˘upnijski kroniki (IV, 10. aprila 1953) Cuffolo piœe, da so se izleta udele¡ili Chiabudini, Dorbolò in Mucig, katerim se je pridru¡il Emilio Battistig iz Pe@nijega, ki pa ni bil nabornik, saj se je rodil l. 1934. 2. Verjetno pri Cuffolovemu velikemu prijatelju in vaœ@anu ¡upniku J. Cramarju. V gor omenjeni ˘upnijski kroniki Cuffolo piœe o druga@nem sporedu izleta: kosilo v Gorici, nato v Doberdob, Jamlje, Devin, Sesljan, Mavhinje, Nabre¡ino. ˘upnika Cramarja so obiskali med povratkom domov. 3. Metod Turnœek (1909-1976), liturgi@ni in narodopisni pisec, pisatelj, publicist, duhovnik cistercijanskega reda in profesor. Ve@krat je obiskal g. Cuffola, ki mu je posredoval narodno blago in opis doma@ih verskih ter ljudskih obi@ajev in navad. Veliko tega materiala je Turnœek objavil v knjigi Rod za mejo (Trst 1954). 4. Verjetno gre za Trinkov koledar 1954. 5. La vita cattolica. 6. Gre za Trinkova prane@aka Valentina Trinka - Tina Piernovega s Tar@muna (1922-1991).
Bil je kmet, zidar, elektri@ar, mizar in tudi amaterski sicer u@inkovit fotograf (glej Tin Piernu, fotograf s Tar@muna, Œ.c. Nedi¡a, Œpietar 2010). 7. Po vsej verjetnosti gre za pravnika, @asnikarja in politika Josipa Bite¡nika (1891-1960). Bil je u@enec Krekove œole in se zelo zanimal za socialno-gospodarske probleme na Goriœkem. 8. Peter Virgil Cernoia (1890-1965) s Krasa (Podbuniesac). V duhovnika je bil posve@en l. 1914. Bil je nekaj mesecev kaplan v Kosci; ob vstopu Italije v 1. svetovno vojno je bil vpoklican kot vojaœki kaplan.V tej vlogi je skrbel tudi za duhovnijo Dolenje (Go). Po vojni je bil imenovan za kurata v Osojanih (Rezija) in tri leta kasneje pa za ¡upnika v #elih (Prapotno), kjer je ostal do l. 1939, ko mu je bila zaupana ¡upnija Rualis (#edad). Od l. 1955 do smrti je bil ¡upnik v Briœ@ah (Podbuniesac). 9. Landarski ¡upnik g. Walter Zaban. 10. Podsekretarja na ministerstvu za kmetijstvo in gozdarstvo sta bila Luigi Gui (1914-2010) iz Padove in Mariano Rumor (1915-1990) iz Vicenze, oba iz vrst KD. Iz Cuffolovega pisma ni jasno, kater od dveh je bil v Œpietru. 11. Predsednik videnske pokrajine je bil krœ@anski demokrat Agostino Candolini (18851973).
4
POGLOBIMO IN PREMISLIMO
stran
L’OPINIONE di Riccardo Ruttar
Non più sloveni, ma «diversamente italiani»?
S
arà stata un buon’anima o un ente minoritario o la politica del quotidiano «Primorski dnevnik», sta di fatto che ricevevo a casa il quotidiano della minoranza cui appartengo. Brutta cosa essere minoranza. Una volta si diceva «small is beautiful, piccolo è bello», ma a quanto pare, a guardare dal punto di vista del «piccolo» la cosa non quadra. La beatitudine evangelica «Beati gli ultimi» viene opportunamente ridimensionata aggiungendovi l’amara condizione: «Se i primi sono onesti!». Ho citato il quotidiano Primorski, che, sebbene mi venisse recapitato per posta a plichi di tre o quattro con un ritardo medio di tre giorni, mi portava comunque a portata di mano il senso della vitalità e delle problematiche della comunità slovena cui appartengo. Ora questo «favore» non ce l’ho più. Giustamente, direte. Pàgatelo, finalmente! A parte l’onere finanziario non indifferente, sfido chiunque a leggere con interesse notizie regionali e provinciali con tre o cinque giorni di ritardo. Ho perso comunque una preziosa fonte di informazione relativa alla comunità cui ho dedicato quasi tutti gli anni del mio periodo lavorativo. Questa è una bazzecola, si capisce, rispetto ai problemi che deve affrontare la comunità slovena nel suo insieme in questo periodo di magra. I finanziamenti che di diritto spetterebbero alla nostra comunità, oltre ad essere ridotti unilateralmente in maniera, a dir poco, ignobile, vengono anche procrastinati con cavilli burocratici anche quando sono stati deliberati. La legge 38 del 2001 è una legge dello Stato ed esso gioca con noi come il gatto col topo. Appunto. Magari non più «scarafaggi» come venivamo definiti dai fascisti ai tempi del rogo del «Balkan», come ci ricorda Boris Pahor nei suoi libri, ma poveri topini sì. Almeno tale è la sensazione quando si ha che fare con situazioni, come «minoranza», come «ultimi» come fossimo handicappati. Eppure, siamo cittadini italiani, a tutti gli effetti. O no? A tutti gli effetti, sicuramente no. Chissà, forse cambiando nome, qualcosa potrebbe cambiare. Ho sentito di recente in una trasmissione radiofonica definire le persone anziane altro che «vecchi» o «di terza età». No, troppo negativa come immagine. «Diversamente giovani». Ecco la nuova definizione: diversamente. Che sia il caso di definirci «diversamente italiani»? Troppo forte chiamarci sloveni. Per l’opinione pubblica e soprattutto per le forze politiche maggioritarie siamo, di fatto, una componente secondaria e marginale della società, persone in qualche modo malate, da recuperare. Appunto. La definizione generica di «diversamente italiani» ci farebbe per lo meno passare ufficialmente per cittadini italiani, magari un po’ handicappati, ma italiani. Si capisce che sto dicendo idiozie: un non-senso come rinunciare al proprio nome per affermare il diritto alla propria identità. Però, quasi quasi invidio gli italiani della minoranza sulla costa istriana in Slovenia. La vicina Repubblica sa mantenere le promesse e, se volessimo fare paragoni tra spilorceria e generosità, tra diritto e sopruso la nostra amata Italia farebbe una ben magra figura. I miliardi di euro per aerei da guerra si trovano; gli spiccioli per una comunità che, privata com’è di mezzi essenziali, sta perdendo di fatto i suoi diritti umani, civili e costituzionali, non ci sono. Beati gli ultimi se i primi sono onesti, dicevo. E qui è un problema di onestà. La crisi fa tagli a tutti. Giusto. Tagliare via un pezzetto di pane a chi ne ha in abbondanza fa nulla; tagliarne a chi già soffre la fame non è che la giustizia del boia.
Izginjajo@i moralni kapital temelj za te¡ave v Sloveniji
Minister ˘iga Turk: To se dogaja od za@etka druge svetovne vojne
S
Miran Miheliå
lovenski minister za izobra¡evanje, znanost, kulturo in œport dr. ˘iga Turk je bil glavni govornik na œtudijskih dnevih Draga 2012 v nedeljo 2. septembra na Op@inah pri Trstu. V predavanju z naslovom Iskanje izgubljenega moralnega kapitala je analiziral sedanje dru¡beno-politi@no stanje v Sloveniji z vidika teorije moralnih temeljev ameriœkega znanstvenika Jonathana Haidta, ki je svoje raziskovanje tega vpraœanje osredoto@il na pojmovanja vrednot pripadnikov levice in desnice. Po ministrovem predavanju sode@, je temeljni vzrok za to, da Slovenija sedaj gospodarsko nazaduje in ima velike te¡ave na raznih podro@jih, prav ta izginjajo@i moralni kapital. To pa ni od osamosvojitve naprej, ampak se dogaja od za@etka druge svetovne vojne, oz. izrabe te za revolucionaren boljœeviœko krvav, celo tajni genocidni prevzem oblasti, zavit v osvoboditev izpod okupatorja in socialnih krivic ter uvedbo odkrite in prikrite diktature. Iz zelo spravnega tona predavanja lahko sklepamo, da Turk vidi osnovo, na kateri je potrebno graditi na moralnem kapitalu, v jasni obsodbi revolucije, v priznanju domovinske pravice »konservativnim« moralnim temeljem, v medsebojnem priznanju, da smo dobri ljudje, ki lahko delamo skupaj. V predavanju o moralni nujnosti nemira spraœevanja je dr. Branko Klun, profesor sodobne filozofije na ljubljanski Teoloœki fakulteti, med drugim poudaril, da je @lovekovo ¡ivljenje zaznamovano s temeljno radikalno vpraœljivostjo, da ta lahko postavi pod vpraœaj vsako zavedanje o sebi. Tudi vera (celo dogme) ne ukinja te vpraœljivosti. Mora biti izziv tudi za danaœnjo krœ@ansko religioznost in Cerkev. Ti dve ne smeta zapasti (dru¡beno odzivno okosteneti) v la-
Odkrili spominsko ploœ@o velikemu prijatelju Bene@anov V
kritje spominske ploœ@e. Pri odkritju je sodeloval Oktet pr farci, ki ga je pred davnimi leti ustanovil Rupnik. Ploœ@o je odkril prelat in arhidiakon za Gorenjsko Anton Slabe, ki je pred tem daroval slovesno sv. maœo. Msgr. Franc Rupnik je veliko pisal v Dom in gojil prijateljske stike med
dom
NA OP#INAH NAD TRSTOM so potekali 47. œtudijski dnevi »Draga«
Moderator Marijan Kravos in minister Œiga Turk na Dragi godni skuœnjavi ustaljenosti. Morata biti nenehno na tej poti, ne smeta se predati logiki mo@i, ampak logiki zaupanja. Prav tako se ne smeta predati avtoritarnosti vedenja, ampak se prepustiti dialoœkosti spraœevanja. Vpraœati se morata, kaj je pristno in se razbremeniti izgovarjanja na tradicijo in da cerkveni mlini meljejo premiœljeno po@asi. V soboto dopoldne pa je potekala okrogla miza v okviru 21. Drage mladih. Teolog Ivan Œtuhec ter novinarja Ivo Jevnikar in Andrej #ernic so spregovorili o idejni in vrednotni. Vsi trije govorniki so opozorili na precejœnje razlike med @asom, ko je Peterlin zbiral mlade za kulturno in dru¡beno delovanje (to je bilo od 50. do 70. let prejœnjega stoletja) in danaœnjim @asom, ko je dru¡ba v velikem iskanju in zmedi. Mladi, ki so bili neko@ avantgarda miselnega in idejnega ¡ivljenja, pa so danes avantgarda u¡ivanja, poleg tega so veliko bolj mobilni in nimajo nekdanjih gotovosti. Dialog ter vrednote povezovanja tako mati@ne kot tudi zamejske in zdomske Slovenije pa so danes œe vedno mo@ne, mladega @loveka pa je treba pritegniti s kakovostno in edinstveno ponudbo. Tradicionalno so œtudijski dnevi Drage 2012 potekali v parku Fin¡garjevega doma na Ob@inah pri Trstu. V nedeljo 2. septembra se je, pred predavanjema, za@el ¡e dopoldne z maœo, v œotoru pa so si udele¡enci
V SPODNJI IDRIJI so po@astili svojega nekdanjega ¡upnika msgr-ja Franca Rupnika
Spodnji Idriji je Franc Rupnik slu¡boval kot duhovnik v letih 1948 – 1972. Potem je œel za ¡upnika v Kobarid, kjer je deloval 30 let. Ploœ@o so postavili ob 40- letnici njegovega odhoda v zahvalo za vse, kar je naredil v ¡upniji Spodnja Idrija. Na predve@er praznika Marijinega vnebovzetja je bilo v cerkvi predavanje s predstavitvijo Rupnikovega ¡ivljenja in delovanja. V programu je sodeloval Komorni ansambel harmonikarjev Glasbene œole Idrija s koncertom. Rupnikovo ¡ivljenje je bilo predstavljeno tudi s fotografijami na power pointu. O Rupniku in njegovem pogumnem delovanju po 2. svetovni vojni so spregovorili œtevilni ¡upljani Spodnje Idrije in na koncu œe direktor vladnega urada za odnose z verskimi skupnostmi Silvester Gaberœ@ek. Omenil je, da bi bilo dobro napisati knjigo o obœirnem delovanju g. Franca Rupnika. Na sam praznik je bilo po sv. maœi, ki se jo je udele¡ilo veliko œtevilo ¡upljanov, od-
15. septembra 2012
Poso@jem in beneœko Slovenijo. Na mnogih podro@jih je bil @lovek dejanj. Œtevilni se spominjamo, kaj vse je naredil v svojem ustvarjalnem ¡ivljenju. Umrl je leta 2004 in po@iva na doma@em pokopaliœ@u v #rnem vrhu. Zelo si je zaslu¡il, da so mu postavili lepo spominsko ploœ@o. Peter Stres
lahko ogledali razstavo o umetniœkem in dru¡benem ¡ivljenju Jo¡eta Peterlina ob stoletnici njegovega rojstva. Na ogled so bile tudi fotografije o obisku tr¡aœkih kulturnikov pri msgr-ju Ivanu Trinku na Tar@munu maja 1951. Na ogled in na prodaji so bile tudi œtevilne drobne publikacije in knjige ustvarjalcev iz Videmske pokrajine, Tr¡aœkega in Goriœkega. Mnoge so bile hitro razprodane Pred za@etkom predavanja je minister Turk podelil prvo Peterlinovo nagrado v spomin na stoletnico rojstva ustanovitelja œtudijskih dni Draga Jo¡eta Peterlina. Vsako leto jo bodo na Dragi podelili kulturnim delavcem iz zamejstva, zdomstva in matice, ki ustvarjajo prav na temelju peœajo@ih vrednot moralnega kapitala dru¡be slovenstva, demokracije in krœ@anstva, kar so tudi sploœno priznane temeljne vrednote v EU. Letos sta bila nagrajena Milan Gregori@, znani publicist iz slovenske Istre, za dolgoletno delo na podro@ju ozaveœ@anja slovenske javnosti o zahodni meji in zamejstvu ter Prosvetno druœtvo Ma@kovlje pri Trstu za dolgoletno delovanje in zvestobo slovenski besedi in pesmi. Na letoœnji Dragi so predstavili tudi Peterlinov zbornik. V njem je prikazano delo Jo¡eta Peterlina. Objavljena pa so nekatera izvirna besedila, gledaliœko ustvarjanje, sploœno kulturno, dru¡beno in politi@no delovanje, dru¡insko ¡ivljenje...
Z otrokom je treba samo govoriti, ni@ ve@!
I
z Nedelje, cerkvenega lista Krœke œkofije na avstrijskem Koroœkem, prepiœemo apel, ki ga je 22. julija letos na starœe slovenskih otrok naslovil pedagog mag. Anton Schellander. Menimo namre@, da primeren tudii za Slovence v videnski pokrajini. »Danes, ko perfidno koroœko nasilje nad slovenskim jezikom dejansko ob@utno popuœ@a in si marksido s precejœnjim naporom v jezikovnih te@ajih skuœa pridobiti, kar mu ni bilo ali moglo biti podarjeno, bi si kot u@itelj slovenœ@ine, ki res dobro vem, koliko truda je treba pozneje vlagati v u@enje, ¡elel, da se vsi, ki to morete, in ni vas tako malo, o@etje in matere, babice in dedje, strici in tete, znanci, prijatelji in prijateljice, sosedje, opogumite in zgrabite vsako prilo¡nost, da otrokom poklanjate slovensko besedo v pristni obliki, kot jo pa@ sami poznate. Z otrokom je treba samo govoriti, ni@ ve@. Tudi @e zaenkrat œe ne odgovarja po slovensko, bo s @asom pridobil govorno navado in z njo prebil zvo@no mejo. In tudi @e vsah dan iz kratkih jezikovnih stikov odnese samo eno novo besedo ali eno dodatno mo¡nost izra¡anja, jih bo na leto ¡e 365. In pozneje nikomur ne bo treba biti ¡al zamujenih prilo¡nosti. Prosim, marnvite, ¡ebarite, mornvajte, povnajte in pravhajte se z otroki, œolarji, dijaki, z dekeleti in fanti po slovensko. Hvala!«
dom
V OSPREDJU
15. septembra 2012
stran
5
POGOVOR Z DIREKTORICO DVOJEZI#NEGA INŒTITUTA v za@etku novega œuolskega lieta. Œtevilo vpisanih je zrastlo
˘iva Gruden: »Prù je, de doma starœi in nononi guoré v dialektu« �
Doma@a slovenœ@ina je tista baza, na kateri se potlè gradi tudi literarni jezik
(
La Provincia ha messo a norma il convitto a San Pietro
R
� Ezio Gosgnach
O
troci, @e@e in puobje so se spet vsednili v œuolske klopi. Razveseljiva novica na za@etku œuolskega lieta 2012-2013 je, de je œtevilo u@encu v dvojezi@nim vi@stopinskim inœtitutu v Œpietru zrastlo vse kupe za 11 œuolarju. In je prù teli rasti trieba parpisati zaslugo, de œtevilo vsieh vpisanih v œuolah v Nediœkih dolinah nie padlo v parmerjavi z lanskim lietam. Za tele uspeh se je trieba zahvaliti vsiem tistim, ki dielajo v dvojezi@nim inœtitutu, ki pa bo imeu tudi lietos prestorske te¡ave. Troœt je, de je zadnjo lieto, v katerim bo dvojezi@na œuola arzpartjena v vi@ hramah po Œpietru in de se bo hlietu varnila v svoj sede¡ na ciesti, ki peje v A¡lo. Tuole se bo zgodilo, @e bota œpietarski kamun in de¡ela Furlanija Julijska krajina hitro spejala potriebne diela, de bo hram siguran za otroke, u@itelje in vas personal. Oglasili smo se par ˘ivi Gruden direktorici dvojezi@nega inœtituta, de nam povie, s katerimi ob@utki za@enja novo œolsko lieto Zaki ste za@eli dva dni priet ku te drugi? »Za@neli smo priet, zak’ smo se uzel’ dva dni za po@itak na za@etku novemberja ob Vsieh svetih in buj naprej, takuo de nardimo dva majhana mosti@ka in se otroci med lietam odpo@ijejo.« Za@eli ste œe ankrat novuo œuolsko lieto u zasilnih, prekarnih prestorah… »V œtudentskim domu je vrtac in ‘an razred primarne œuole, v te starim u@iteljiœ@u so pa malomanj vsi razredi primarne œuole. Sriednja œuola za ankrat ostane na Gorski skupnosti in @aka, de se nardijo potriebna diela na œuoli Dante Alighieri, kamor naj bi se potlè preselili.«
KRATKE - BREVI - KRATKE
Œiva Gruden Tele diela niso œe za@ele… »Se ne vidi, de bi za@eli. Kamun je pa zagotoviu, de bojo ¡enarja tisti prestori parpravljeni.« Kar se ti@e pa sede¡a dvojezi@ne œuole na ciesti, ki peje v A¡lo? »Biu je odobren definitivni projekt. Mislim, de muora iti skuoze vsa dovoljenja, se pravi gasilci, sanitarna slu¡ba in takuo naprej, de se nardi potlè podroben, esekutivni projekt. Tuole naj bi trajalo dva miesca in potlé se troœtam, de za@nejo dielati. Mi smo se tolo poletje lepuo potrudil’, zak’ je bluo v hramu ostalo puno materiala, malomanj ciela naœa knji¡nica. Imieli smo dvie mlade, ki so slu¡ile civilni rok (servizio civile) in jih muoram pohvaliti. Elena Rucli in Dora Ciccone sta nardili ries veliko dielo, zak so popisale vso knji¡nico in so jo porazdelile.« #etudi ste œele v prekarnih prestorah je vpis otruok v dvojezi@ni inœtitut zrastu… »Tuole nas sevieda veseli in nam ka¡e, de zanimanje za naœo œuolo je ries zanimanje za nje program, za nje didati@en model in ne za kake druge pratik@ne re@i. Ugotovili smo, de so starœi parpravljeni tudi nomalo potarpiet zatuo, de njih otrok pride v naœo œuolo. Vœe@ je, de gledamo buj, ki se more, bit povezani s teritorjam in de otroke vozimo iz œuole na tiedne v naravi v Sloveniji, na smu@anje in takuo naprej.«
innovati e perfettamente in linea con i parametri previsti dalle normative sulla sicurezza. Così si presentano gli spazi del convitto «Paolo Diacono» a San Pietro al Natisone, che ospitano anche una parte dell’Istituto comprensivo statale con insegnamento bilingue sloveno-italiano. L’assessore provinciale all’Edilizia scolastica, Adriano Ioan, rende noto che sono stati ultimati i lavori, per un ammontare complessivo pari a 180 mila euro, che hanno interessato, durante l’estate, interventi di adeguamento sul versante della sicurezza e del superamento delle barriere architettoniche. «Il cronoprogramma dei lavori è stato organizzato in modo tale da riuscire a restituire alla scuola, prima del suono della campanella, gli spazi, debitamente riadeguati, già utilizzati lo scorso anno, rispettando il calendario scolastico», precisa l’assessore. I lavori che proseguiranno, inerenti prevalentemente gli aspetti impiantistici, non inficeranno il regolare svolgimento dell’attività didattica. Le opere realizzate in questi mesi, finalizzate all’ottenimento del Certificato prevenzione incendi, hanno riguardato la realizzazione di rampe per il superamento delle barriere architettoniche, incluse le rampe esterne; la messa in opera di servizi igienici per diversamente abili al piano terra e al primo piano, di una piattaforma elevatrice per superare la differenza di livello e garantire l’abbattimento degli ostacoli; oltre ad interventi riguardanti l’impianto di rilevazione fumi, l’adeguamento delle vie di fuga, la sostituzione delle porte dei vani compartimentati e di tutte le porte delle camere al primo piano, le modifiche ai serramenti esistenti per garantire l’areazione permanente dei locali interrati, mentre nei vani scale nord e sud si è provveduto a sostituire i serramenti esistenti con serramenti antisfondamento. V Podbuniescu kupe z ob@ino Kobarid se brigajo, de bojo odparli dvojezi@ne jasli (a¡ilo nido). A bo tuole pomalo dvojezi@ni œuoli? »Velika pomuo@ bo za naœe dielo, zak’ @e se otroci navadejo ¡e, kàr so majhani majhani na dva jezika tu adnim okolju, tuole puno pomaga par u@enju jeziku.« Pomembno pa je, de tudi v dru¡ini starœi ali nononi govoré z otruoki po slovensko… »V dru¡ini je sigurno parvi moment. Na ¡alost dost krat v naœih krajah se dogaja, de se, kàr adan od starœu na zna po slovensko, govori dost po italijansko. Prù pa bi bluo, de
v tistih dru¡inah, v katerih samuo adan od starœu zna po slovensko, alpa samuo nononi znajo po slovensko, de se slovenski jezik nuca z otrokam, zak’ se otroci, kàr so majhani, naglih navadijo in niemajo nobednih problemu.« A je dobro, de z otruoki guoré po doma@e? »Prù je, de se govori v dialektu. Tudi sama se potrudim nomalo po beneœko, @etudi sam doma s Krasa. Dialekt je tista baza, na kateri se potle gradi tudi knji¡ni jezik. #e otrok zna dialekt, se bo buj lahno navadu jezika in bo buj bogat, zak’ bo ‘meu dva na@ina, za se izrazit po sloviensko.«
IL NUOVO ANNO SCOLASTICO è partito senza l’annunciato aumento di ore di lezione della lingua slovena
I
VPISI V ŒOLSKO LETO 2012-2013 VRTEC
I
II
III
14
Tipana
8
Ukve (Naborjet/O. v.)
11
10
4
25
˘abnice (Trbi¡)
9
4
2
15
Trbi¡
26
32
24
82
PRIMARNA ŒOLA
I
II
III
IV
V
SK
Njivica (Bardo)
2
6
5
3
6
20
Tipana
3
9
5
4
3
24
Ukve (Noborjet/Ov@ja vas)
9
8
9
10
7
43
Trbi¡
25
23
24
22
30
124
SREDNJA ŒOLA
I
II
III
SK
Trbi¡
27
41
37
105
Guido Marchiol ed Elio Berra, sono contenti che le loro scuole siano restate aperte e confidano che l’insegnmento dello sloveno possa essere aumentato dall’attuale ora settimanale. Resta un’ora anche nelle scuole del-
la Valcanale, con l’eccezione del plesso scolastico di Ugovizza, dove le ore
»˘aljenje ministrice Ljudmile Novak na spominski slovesnosti ¡rtvam na bazoviœki gmajni nad Trstom je nesprejemljivo izrabljanje spominske slovesnosti za nestrpno izra¡anje dnevno-politi@nih staliœ@.« Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu s temi besedami ob¡aluje incident ob udele¡bi ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmile Novak na osrednji slovesnosti v spomin na bazoviœke junake. Svet slovenskih organizacij (SSO) izreka ministrici Ljudmili Novak in generalnemu konzulu v Trstu Dimitriju Ruplu solidarnost v zvezi z vse obsodbe vrednimi izgredi. »Posebej ministrica Novakova, ki je zastopala s @astno stra¡o vso slovensko vlado, je bila tar@a tipi@no faœisti@nega kri@anja, psovanja in ¡vi¡govanja in to s strani ve@je skupine zastavonoœev, ki so v glavnem priœli sem iz onkraj dr¡avne meje,« je napisano v sporo@ilu za medije. »SSO se zahvaljuje ministrici Ljudmili Novak za vsestransko konstruktiven govor, ki ga je imela na proslavi, govor poln vere v bodo@nost in obsodbe faœisti@nega re¡ima, ki se je dvajset let iz¡ivljal nad Slovenci v Italiji. Ti grobi v naprej pripravljeni napadi s strani ve@je skupine agitatorjev niso bili uperjeni samo proti slovenski vladi in slovenski dr¡avi sami, ampak proti vsem demokrati@nim Slovencem, kjerkoli ¡ivimo, delamo in ustvarjamo. SSO ob¡aluje tudi, da je ve@ji del proslave potekal bolj v politikantskem stilu raznih napisanih sloganov in so nekateri govorci, oz. govorniki zamejski prostor pred spomenikom œtirim junakom zamenjali s kakœnim krajevnim shodom predvolilnega zna@aja. SSO kon@no ob¡aluje, da se je vse to zgodilo na kraju, ki je nam Primorcem svetel kraj, kraj trpljenja in upanja v naœo svetlejœo bodo@nost. Tovrstni izgredi so dejansko oskrunili svetost kraja, ki je kraj spomina na œtiri junake, ki so leta 1930 padli za ideal slovenstva in demokrati@nih vrednot, ki nam morejo vsem biti visoko nad vsakim politikantstvom in pritlehno volivno ideoloœko propagando.«
��
Vpraœanje financiranja slovenskih manjœinskih organizacij s strani Italijanske republike je bila poglavitna tema sre@anja na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu 7. septembra. Predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavœi@ in predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago œtoka sta ministrici Ljudmili Novak predstavila problematiko neizpla@evanja finan@ne podpore slovenski manjœini in jo seznanila z nadaljnjimi aktivnostmi pri Italijanski dr¡avi. Ministrica Ljudmila Novak je predsednikoma krovnih organizacij slovenske manjœine v Italiji zagotovila, da se bo Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu skupaj z drugimi organi, predvsem Ministrstvom za zunanje zadeve in diplomatsko konzularnimi predstavniœtvi tvorno vklju@eval v problematiko reœevanja vpraœanja financiranja slovenske manjœine v Italiji. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu z izredno pozornostjo in odgovornostjo redno spremlja problematiko, s katero se soo@a avtohtona slovenska narodna skupnost v Italiji, in si ¡eli, da bi v skladu z dobrimi medsosedskimi odnosi med Republiko Slovenijo in Italijansko republiko tudi v prihodnje ta odnos œel v pozitivni smeri.
� �
SK
Njivica (Bardo)
Solidarnost SSO ministrici Novakovi
Podpora manjœini s strani Slovenije
Nessuna novità nelle Valli del Torre e in Valcanale l nuovo anno scolastico nelle Valli del Torre e in Valcanale è iniziato senza le tanto attese novità sull’insegnamento della lingua slovena. Non è partito, infatti, l’insegnamento bilingue nei plessi di Vedronza e Taipana, nonché quello trilingue (tedesco, oltre lo sloveno e l’italiano) nell’istituto comprensivo «Bachman», cui fanno capo tutte le scuole della Valcanale. E questo già si sapeva. L’assesore regionale all’Istruzione, Roberto Molinaro, già da tempo aveva anticipato che le condizioni non erano ancora maturate. Ma non è partito nemmeno l’aumento delle ore di sloveno nelle attuali scuole con lingua di insegnamento italiana promesso alle amministrazioni comunali di Lusevera, Taipana, Malborghetto-Valbruna e Tarvisio. L’incontro tra la Direzione scolastica regionale e gli istituti comprensivi di Tarcento e Travisio, in cui si sarebbe dovuto dare il via libera al progetto, non è ancora avvenuto. L’auspicio è ora che si tenga al più presto e che la sperimentazione possa partire durante l’anno. I sindaci di Lusevera e Taipana,
Kratke Brevi brevi kratke
di sloveno anche nel nuovo anno scolastico saranno due.
6
IZ NAŒIH DOLIN
stran
15. septembra 2012
dom
LJUDMILA NOVAK, ki je tudi podpredsenica Vlade, bo na obisku v nediœkih in terskih dolinah 17. in 18. œetemberja KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Kratke Brevi brevi kratke
Razstava jaslic v Bija@ah
Ministrica za Slovence v zamejstvu namerava dobro spoznati Bene@ijo �
˘eli ne le formalni, ampa odpart in konkretan stik z ljudmi, ki dielajo v kulturi, politiki in ekonomiji
� R. D.
D
#etudi smo œele na pou œetemberja, se pravi v polietju, Bo¡i@ v Nediœkih dolinah ¡e tarka na vrata. V Rakorjovim hramu v Bija@ah je do konca otuberja razstava artisti@nih jaslic (pre¡epiju), ki jih je nardila Manuela Iuretig. Razstavo z naslovan »Jaslica iz narave-Presepi dalla terra al cielo« je parpravlo druœtvo Srebarna kaplja. Razstava je odparta vsako nediejo od 10. do 12. ure. Za ogled v drugih urnikah lahko pokli@ete umetnico na telefon 3482964586. Na odpartju v saboto 1. œetemberja je biu tudi podbunieœki œindak Piergiorgio Domenis, ki je @estitu umetnici in Srebarni kaplji ter za¡eleu œe puno drugih kulturnih iniciativ v svojim kamunu. Manuela Iuretig se je rodila v Œvici v beneœki dru¡ini iz Marsina. Sama se je navadla. Sada ¡ivi in diela v vasi Log . ��
vodnevni obisk podpredsednice slovenske Vlade in ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmile Novak v Bene@iji bo pomemban politi@ni in kulturni dogodek za Slovence v videnski provinci. Novakova, ki bo parœla v naœe kraje na povabilo naœega petnajstdnevnika Dom in bo gost krovnih organizacij SSO in SKGZ, ¡eli namre@ natan@no spoznati Beneœke Slovence, njih polo¡aj, uspehe, probleme in par@akovanja ter teritorij, na katerim ¡ivijo. Zatuo ne ¡eli le formalnih sre@anj ampa odpart in konkretan stik z ljudmi, ki dielajo na kulturnim, poltiti@nim, socialnim in ekonomskim podro@ju. Ministrico bojo spremljali sodelavci Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter predstavniki slovenskega generalnega konzulata v Tarstu. Obisk bo za@eu v pandiejak 17. œetemberja v #edadu. Ob 9. bo na sede¡u Sveta slovenskih organizacij (Borgo San Domenico 78) sre@anje s pokrajinskim odboram SSO, vodstvo zdru¡enja E. Blankin in uredniœtvo Doma. Ob 10.15 bo na sede¡u kulturnega druœtva Ivan Trinko (ul. IX
agosto 8) sre@anje s pokrajinskim svetam SKGZ, z vodstavam druœtva Trinko in uredniœtvam Novega Matajurja. Ob 11.30 bo obisk dvojezi@nega œolskega centra v Œpietru. Zato ki se ¡eli ogledati narbuj zapuœ@ene kraje in spoznati te¡ave, ki jih imajo doma@i ljudje, bo ministrica œla v Dreko, ki je narbuj majhan in demografsko ogro¡en kamun. Sparjeu jo bo œindik Mario Zufferli. Povabljeni so tudi tolminski ¡upan Uroœ Bre¡an, kobariœka ¡upanja Darja Hauptman, na@elnik Upravne enote Tolmin Zdravko Likar, direktor Urada za verske skupnosti pri MIZKS Silvester Gaberœ@ek in drugi. Ob 15.30 bo na pokopaliœ@u poklon msgr.ju Ivanu Trinku, katerga bo hlietu 150-lietnica rojstva. Vesako gostjo bo sparjeu sauonski œindik Germano Cendou. Polo¡li bojo ro¡e na grob in zmolili. Sledilo bo sre@anje s famoœtri in drugimi duhovniki, ki dielajo v œpietarski foraniji. Novakova se bo potlè spustila v dolino. Ob 17. se bo ogledala znamenito Landarsko jamo. Sparjeu jo bo podbunieœki œindik Piergiorgio Domenis. Zadnji part dnevnega programa bo v Œpietru. Ob 18.00 bo na sede¡u Gorske
Podpredsednica slovenske vlade Ljudmila Novak
skupnosti sre@anje z za@asnim upraviteljem Gorske skupnosti Ter, Nedi¡a in Brda, ki je Giuseppe Sibau, in z vsiemi œindaki Nediœkih in Terskih dolin. Ob 19.15 bo v slovenskem kulturnim centru sre@anje s predstavniki slovenskih kulturnih druœtev. Drugi dan obiska v torak 18. œetemberja bo ministrica Novakova za@ela v #edadu, kjer jo bo ob 9. na kamunu sparjeu œindik Stefano Balloch, natuo se bo preselila v Terske doline. Ob 11. se bo v Bardu sre@ala s œindakam Guidam Marchiolam in kulturnimi dieluci ter se ogledala etno-
grafski muzej, ki so ga pred kratkim obnovili. Ob 12.30 bo v Tipani ministrico sparjeu œindik Elio Berra, natuo bo delegacija œla v Prosnid, kjer se bo dvodnevni obisk zaklju@u. Ljudmila Novak bo parvi@ v Bene@iji. Na naœim teritorju je bla le ankrat ku predsednica stranke Nova Slovenija 28. voœta 2011 na varhu Matajurja. ˘enarja lietos je ku podpresednica Dr¡avnega zbora v Tolminu pa imiela slavnosti govor na 42. Novolietnim sre@anju Slovencu iz videnske pokrajine in Poso@ja.
dom
15. septembra 2012
IZ NAŒIH DOLIN
stran
7
SULLA SCIA DEL SUCCESSO DI «LIWKSTOCK» Davide Tomasetig racconta l’impegno delle band giovanili
«La musica moderna valorizza al meglio la nostra parlata slovena» �
Al prossimo «Senjam beneœke piesmi» si andrà dalle canzoni popolari al punk. Del resto, punto di forza del festival è conciliare modernità e tradizione
� Ilaria Banchig
V
enerdì 7 settembre a Livek c’è stata la prima edizione di Liwkstock, il concerto transfrontaliero che ha visto a confronto band provenienti da entrambe le parti del confine. L’evento ha avuto molto successo. Davanti a un numeroso pubblico hanno suonato: Bk evolution, The fishkillers, Evil Kevil, Pomorac, FunkULoveI, Shape e Sons of a gun. Abbiamo intervistato Davide Tomasetig, musicista attivo in ben tre gruppi (Bk evolution, FunkULoveI e Evil Kevil) che hanno partecipato all’evento. Ci presenti i gruppi in cui suoni? «Il gruppo più conosciuto è sicuramente quello dei Bk evolution. È nato nel 2007, quando ci siamo trovati per la prima volta alla Stazione di Topolò per suonare quattro pezzi di Checco. Lo stesso anno
abbiamo registrato alla Rai di Trieste il nostro primo cd dal titolo Kekko Bergnach unplugged, in onore dell’indimenticato cantautore della Benecia. Col tempo siamo cresciuti come gruppo e come musicisti, cominciando a proporre anche canzoni nostre. I testi vengono scritti da Igor Cerno (cantante, ndr) e Davide Clodig (tastierista, ndr). Gli altri gruppi in cui suono sono i FunkUloveI, anch’esso nato nel 2007 che propone pezzi funk jazz e strumentali, e gli Evil Kevil, che qualcuno chiama ‘Il trio transfrontaliero’. Da un anno, infatti, siamo rimasti in tre: io e due fratelli di Livek, Jani e Miha Sko@ir». Come si concilia nel vostro modo di fare musica il rapporto tra modernità e tradizione? «Da questo punto di vista penso che i Bk evolution siano l’esempio più significativo. Il punto di contatto più evidente è l’uso del dialetto. Cerchiamo di valorizza-
re al meglio la nostra parlata, privandola dei frequenti italianismi, che non fanno altro che impoverirla. Dal punto di vista musicale, invece, il rapporto tra modernità e tradizione avviene tramite l’uso della fisarmonica che, in qualunque modo venga usata, rimanda alla musica popolare. Sulla melodia costante della fisarmonica si innesta poi uno strumento più moderno: la chitarra elettrica». Chi è il vostro pubblico? «Devo dire che il nostro pubblico è ab-
bastanza eterogeneo. Certo, per quanto riguarda i Bk evolution, si tratta soprattutto di persone che hanno conosciuto e amato la musica e i testi di Kekko. Ci ascoltano, però, anche i più giovani a cui piacciono i nostri testi originali. Il nostro pubblico è principalmente composto da persone delle Valli che conoscono la nostra storia e capiscono i nostri testi, ma durante il Folkest, tenutosi a Spilimbergo (il 27 luglio scorso, ndr), ad ascoltarci nella piazza piena c’erano anche friulani che hanno dimostrato di apprezzare la nostra musica. Questo vuol dire che con il tempo il pubblico si può allargare anche a persone che non conoscono la realtà della Benecia». In che occasioni venite chiamati a suonare? «Io suono in tre gruppi molto diversi tra di loro, per cui, ovviamente, le occasioni sono molto differenti. Per quanto riguarda i Bk evolution, che è anche il gruppo più conosciuto, per la sua storia più legata alla tradizione, veniamo invitati a suonare soprattutto durante gli eventi ufficiali legati alla minoranza slovena. Gli altri gruppi, invece, per la scelta del genere musicale, si prestano di più a suonare nei locali o a qualche festival». Sappiamo che sei molto attivo anche per quanto riguarda il «Senjam Beneœke piesmi», che si terrà a Liessa quest’autunno. Puoi svelarci qualche anteprima? «A parte i soliti ritardi nell’organizzazione, direi che procede tutto regolarmente. Tra gruppi e solisti ci sarà una decina di nuove canzoni. Come sempre i generi saranno molto vari: dalle canzoni popolari al punk. Del resto è questo uno dei punti di forza del festival: la capacità di conciliare modernità e tradizione. Modernità che si esprime con diversi generi musicali e tradizione che viene mantenuta attraverso il nostro dialetto».
ALL’UNIVERSITÀ DI UDINE si è tenuto un interessante convegno nell’ambito del progetto europeo «Jezik/Lingua»
Il plurilinguismo non è un’eccezione, ma la regola
I
l nesso tra riflessione e pratica scientifica è stato l’argomento principale del convegno dal titolo «Plurilinguismo ed educazione tra Italia e Slovenia», svoltosi all’Università degli studi di Udine il 6 e 7 settembre. In questa sede, si sono confrontati studiosi italiani e sloveni per capire quale sia la condizione attuale del plurilinguismo nella nostra regione e quali provvedimenti debbano ancora essere presi, affinché venga valorizzata e messa in pratica in ogni settore la ricchezza linguistica che caratterizza questo territorio. Ad aprire i lavori i saluti del magnifico rettore dell’Università degli studi di Udine, Cristina Compagno, e di Ivo Corva, project manager del progetto Jezik/Lingua. «Dal punto di vista legislativo, la maggiore differenza tra Italia e Slovenia – ha detto il prof. Vincenzo Orioles – è che, sebbene entrambi i paesi abbiano sottoscritto la Carta europea delle lingue regionali e minoritarie, l’Italia a causa della mancanza di risorse non ha mai messo in atto nessun provvedimento». Eppure, il plurilinguismo è la regola, non l’eccezione. Per quanto riguarda la Slovenia, l’idea di una nazione monolingue, ha ricordato il prof. Marko Stabej dell’Università di Lubiana, è nata nel 1848 durante i moti nazionali. È stata, infatti, proprio la lingua a definire l’identità nazionale slovena nell’Impero austroungarico prima e nel Regno di Serbi Croati e Sloveni poi. Solo in questi ultimi anni si è cominciato a vedere il plurilinguismo come un fattore non solo positivo, ma necessario.
Ivo Corva, Cristiana Compagno e Roberto Dapit Plurilinguismo che, come ha ricordato la linguista slovena Vera Smole, comprende anche le numerose varietà dialettali che caratterizzano la Slovenia e che sono state per anni vittime di pregiudizi. Ultimamente in Slovenia vengono organizzate sempre più iniziative volte alla valorizzazione dei dialetti. Devan Jagodic, direttore dello Slori (Istituto sloveno di ricerche), ha presentato i risultati dell’indagine sull’insegnamento dello sloveno agli adulti in Friuli-Venezia Giulia. Nella nostra regione l’interessamento per la lingua d’oltreconfine è in costante crescita, anche se le condizioni non sono ottimali. Dalla ricerca è infatti risultato che la maggior parte delle persone che
frequentano i corsi si accontenta spesso di un livello di apprendimento molto basso. A differenza di Trieste e Gorizia, nella provincia di Udine, inoltre, le occasioni per l’utilizzo della lingua slovena sono scarse, cosa che non spinge i partecipanti ai corsi di sloveno a un impegno maggiore. Durante la seconda giornata del convegno, i relatori hanno fornito una panoramica della pratica dell’insegnamento delle lingue straniere. Il prof. Cristiano Crescentini, esperto di neuropsicologia, ha affermato che il bilinguismo è un fattore protettivo contro il declino cognitivo. «Negli ultimi anni – afferma Susanna Pertot, coordinatrice del progetto Jezik/Lingua –, la tipologia degli alunni che
frequentano le scuole bilingui è cambiata». Se all’inizio si trattava soprattutto di bambini provenienti da famiglie di origine slovena o matrimoni misti, oggi è in sensibile aumento il numero di bambini ‘non sloveni’, che però fuori dalle mura scolastiche non hanno occasione di utilizzare la lingua slovena. «A questo proposito – afferma Alessandra Boselli dell’Università di Udine –, dovrebbe cambiare il ruolo degli insegnanti che dovrebbero tenere conto anche delle risorse che il territorio può offrire agli alunni per l’apprendimento della lingua, riuscendo a comunicare così anche ai bambini non sloveni una dimensione linguistica più affettiva e quotidiana». Maria Bidovec, docente di letteratura slovena all’ateneo udinese, ha affermato che per quanto riguarda gli studenti universitari, abitare in questa regione aiuta loro ad avere un contatto più diretto con la realtà e gli scrittori sloveni, fattore fondamentale per una conoscenza più approfondita della lingua e della cultura slovene. Roberto Dapit, coordinatore e organizzatore del convegno, ha messo a confronto la pianificazione linguistica dello sloveno e del friulano, sottolineando che a differenza dello sloveno, il friulano non ha un sistema educativo organizzato. Sebbene ci siano i principi legislativi che permettano la tutela, l’uso e lo sviluppo delle lingue minoritarie è molto limitato. La sfida è pertanto intendere il plurilinguismo come principio base della pianificazione linguistica. � I. B.
KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Kratke Brevi brevi kratke
Bogat pastoralni program v lieœki fari
V nediejo 2. œetemberja je biu v Kosci senjam Svetega Egidija. Popudan je bla sveta maœa. Molili so jo msgr. Marino Qualizza, doma@i famoœtar g. Federico Saracino, œpietarski famoœtar in dekan msgr. Mario Qualizza, podutanski famoœtar g. Rinaldo Gerussi, saverijanski misijonar p. Carlo Primosig, ki je iz Puoœtaka, in p. Raja iz Indije. Biu je tudi oufar za cierku. Po maœi je bla skupna vi@erja. Zbralo se je bluo puno ljudi, ki so se lepuo veselili v bratskim duhu. Lieœka fara ima bogat pastoralni program. V nediejo 9. œetemberja je bla na Liesah Bandiminca z maœo, precesijo in skupnim kosilam. V nediejo 16. bo na Svetim Martinu Kuatarinca. Maœa bo v cierkvici opudan. Natuo paœta za vse in veselica. #e bo slava ura bo maœa na Liesah ob 11. V nediejo 23. bo senjam svetega Mateja v Hostnem. Ob 11.30 bo pieta sveta maœa, natuo skupno kosilo in praznovanje. V saboto 29. bo v Tapoluovim senjam svetega Mihiela. Ob 18. uri bo pieta sveta maœa, potlé skupna vi@erja in praznovanje. 7. otuberja bo na Liesah misijonska nedieja. Ob 11. bo maœavu p. Raja iz Indije.
��
«Il sentiero dei nidi di ragno» prorogata � � Considerato il notevole interesse suscitato dalla mostra fotografica di Danilo De Marco «Il sentiero dei nidi di ragno» allestita nel Castello di Zucco a Faedis, l'amministrazione comunale, l'Anpi locale e soprattutto i tanti volontari che in questi mesi vi si sono impegnati hanno deciso di prorogarne l'apertura fino a domenica 30 settembre.
Pojasnilo SSO Svet slovenskih organizacij je z za@udenjem vzel na znanje novico o sre@anju med SKGZ in nekaterimi slovenskimi organizacijami. Za@udenje izhaja iz dejstva, da so med temi vse t.i. skupne organizacije. (Slovenski raziskovalni inœtitut, Slovensko stalno glediliœ@e, Narodna œtudijska knji¡nica, Glasbena Matica, Zdru¡enje slovenskih œportnih druœtev, Inœtitut za slovensko kulturo) Zaradi nekaterih govoric, da se SSO na to sre@anje ni odzval, je potrebno, da se stvari izjasnijo. SSO ni bil nikoli seznanjen in niti vabljen na omenjeno sre@anje. SSO ¡eli pri tem poudariti, da dr¡i, kar je predsedniku Dragu Œtoki posredoval veleposlanik Republike Slovenije v Rimu Iztok Miroœi@. Na podlagi zagotovil italijanskega zakladnega ministrstva bodo sredstva za delovanje slovenskih organizacij nakazana konec septembra oziroma v za@etku oktobra. SSO je tako kot zmeraj vedno pripravljen, da se s skupnimi mo@mi in vzajemno pomo@jo naredi vse potrebno za pozitiven razplet vpraœanja glede finan@nih sredstev, ki jih je Republika Italija dol¡na izpla@ati na podlagi zaœ@itnega zakona 38/2001.
� �
8
IZ NAŒIH DOLIN
stran
15. septembra 2012
dom
IL NUOVO ENTE SOVRACOMUNALE sta approntando lo statuto. Grande dinamismo dell’amministrazione di Drenchia KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Kratke brevi brevi kratke
La zona franca includa la Slavia Se la zona franca si farà, questa deve interessare tutti i comuni della fascia confinaria. È la posizione espressa dal Comune di Drenchia ai componenti l’assemblea della nascente Unione montana del Natisone. «Nella riunione del 26 luglio – si legge nel promemoria letto il 7 settembre – si è affrontato anche l’argomento “Zona franca”. Si concorda sull’indicazione di Piergiorgio Domenis (sindaco di Pulfero, ndr) quale referente per tutto il territorio dell’argomento “Zona franca”. Si evidenzia che è necessario seguire attentamente l’iter della questione (a metà agosto il sindaco di Tarvisio ha incontrato il ministro della Cooperazione internazionale, Riccardi). Il coinvolgimento deve riguardare tutti i comuni delle Valli del Natisone. Per quanto riguarda il disegno di legge (S.2255 – XVI legislatura), a firma dei senatori Giulio Camber e Vanni Lenna, denominato “Istituzione di zone franche nelle aree di confine con la Repubblica di Slovenia e la Repubblica di Austria”, si esprime totale contrarietà in quanto lo stesso disegno di legge prevede una zona franca solo per il comune di Cividale del Friuli (oltre ad altri grossi comuni) tralasciando totalmente il territorio delle Valli del Natisone».
� �
Disservizi telefonici, Domenis denuncia � � Le linee telefoniche vanno spesso in tilt a Pulfero. Lo denuncia il sindaco, Piergiorgio Domenis, che ha raccolto molte segnalazioni da parte della popolazione e ha scritto una lettera di protesta a Telecom. «Il problema delle reti Telecom è molto serio – dice Domenis –; le connessioni non funzionano con costanza e per ogni minimo inconveniente, da un temporale a un vento forte, la rete collassa». I disagi riguardano anche l’ufficio postale: «Gli sportelli non sono più in grado di erogare servizi e persino la stazione dei carabinieri non è più in grado di operare al meglio: ormai oggi tutto funziona per via telematica e se le connessioni non reggono non è possibile operare. La questione – spiega il sindaco – colpisce sopratutto le persone anziane che scendono a valle per sbrigare le loro incombenze e si trovano costrette a tornare indietro quando le reti telefoniche non vanno. Ciò con tutte le difficoltà del caso: si tratta, molto spesso, infatti, di uomini e di donne senza licenza di guida, o troppo anziane per poter condurre un veicolo».
Srebrna kaplja gre na Œtajersko � � »Puojmo na Œtajersko gledat, kaj delajo,« pravi poznana piesam. Sada pa vsiem tistim, ki so radoviedni, kakuo na Œtajerskem bandimajo in napravljajo dobro vino, ponuja pravo parlo¡nost druœtvo Srebrna kaplja, ki je parpravla izlet v miesta Ptuj in Maribor v nediejo 30. œetemberja. Tele je program: ob 6. odhod iz Œpietra (pred kamunam), ob 8.30 kava na avtociesti, ob 11. v Mariboru targateu (bandima) te narbuj stare tarte (vinjike) na svietu; ob 13. kosilo; ob 15. ogled Ptuja; ob 17. odhod pruoti domu s parhodam okuole 22. ure. Vse kupe koœta 45 evru. Rezervacije sparjemajo do 22. œetemberja na patronatu Inac v #edadu (telefon 0432 703119).
Identità slovena nello statuto? C’è maretta nell’Unione del Natisone �
Secondo Mario Zufferli l’accordo preliminare positivo è stato raggiunto. Ma Giuseppe Sibau frena
� J. H.
A
vrà anche la denominazione slovena «Gorska unija Nediœke doline» la nascente Unione dei comuni delle Valli del Natisone? E i sette comuni che la compongono saranno indicati in forma bilingue: Drenchia/Dreka, Grimacco/Garmak, Pulfero/Podbuniesac, San Leonardo/Svet Lienart, San Pietro al Natisone/Œpietar, Savogna/Sauodnja e Stregna/Sriednje? In base all’esito dell’ultima riunione dei sindaci, il sindaco di Drenchia, Mario Zufferli, ne è convinto: «L’accordo preliminare c’è ed è un accordo pressoché unanime, considerato che ci sono perplessità solo da parte del sindaco di Stregna. Per la fine di settembre contiamo di avere pronto lo statuto». Tira il freno, però, l’amministratore temporaneo della Comunità montana e sindaco di San Leonardo, Giuseppe Sibau. «Lo scoglio identitario è ancora da superare – afferma –. La questione della minoranza slovena non rappresenta un ostacolo, mentre resta un problema la definizione della lingua locale». Ma andiamo per ordine. È stata proprio l’amministrazione del Comune più piccolo ad indicare la soluzione, dopo che il rappresentante delle opposizioni, Fabrizio Dorbolò, aveva emendato la bozza di statuto tenendo conto delle richieste delle organizzazioni più rappresentative della comunità slovena, la Confederazione delle organizzazioni slovene (Sso) e l’Unione culturale economica slovena (Skgz). I loro presidenti provinciali, Giorgio Banchig e Luigia Negro, come anticipato dal Dom già a fine luglio, avevano scritto ai componenti delle assemblee delle Unioni montane del Natisone, del Torre e del Canal del Ferro-Valcanale nonché all’assessore regionale alle Autonomie locali, Elio De Anna, esortandoli a evidenziare negli
VOTO PONDERATO PER LO STATUTO ŒKA UNIJA UNIONE DEL NATISONE/NEDIŒ Drenchia Dreka
4,10%
Grimacco Garmak
7,74%
Pulfero Podbuniesac
20,02%
San Leonardo Svet Lienart
19,45%
San Pietro al Natisone Œpietar
20,02%
Savogna Sauodnja
10,13%
Stregna Sriednje
8,53%
Opposizioni Opozicije Mario Zufferli statuti in fase di redazione l’identità slovena del territorio, adottando la denominazione bilingue. Il documento è stato esposto dettagliatamente dai rappresentanti di Sso e Skgz anche in un confronto con gli amministratori di centrosinistra dell’Unione del Natisone, tenutosi lo scorso 4 settembre, prima della riunione dei sindaci e del rappresentante delle opposizioni per la stesura dello statuto che ha avuto luogo a San Pietro, nella sede della Comunità montana, venerdì 7 settembre. «Nel corso del dibattito dell’ultima riunione (26 luglio) – si legge nel promemoria per la seduta scritto dall’amministrazione di Drenchia – si è da subito evidenziato che l’argomento più difficoltoso da affrontare per la stesura dello statuto riguarda l’aspetto collegato alla comunità slovena del territorio. Al fine di evitare ulteriori perdite di tempo si propone di attenersi alle disposizioni legislative in vigore vale a dire la Legge 482/1999, la Legge n. 38/2001, la Legge Regionale n. 26/2007 ed il decreto del Presidente della repubblica 12.09.2007 (Tabella comuni nei quali si applicano le misure di tutela della minoranza linguistica slovena). Questi strumenti legi-
slativi riconoscono, tutelano e proteggono la comunità slovena del territorio, anche riguardo gli aspetti dialettali con l’importante caratteristica di non prevedere alcun obbligo. Per quanto riguarda lo statuto e la denominazione dell’ente si propone che la stessa sia bilingue come segue: Unione montana Valli del Natisone – Gorska Unija Nediœke doline». Quindi Drenchia ha sostenuto la proposta di Dorbolò per quanto riguarda la denominazione dei comuni che, tra l’altro, valorizza la forma dialettale e ha espresso parere favorevole sulla necessità di dotare il nuovo ente sovracomunale di stemma e gonfalone. E ha concordato anche che nella scelta del direttore dell’Unione nonché dei responsabili degli uffici e dei servizi venga data preferenza a figure professionali che dimostrino la conoscenza del dialetto o della lingua slovena. «Si ritiene che questa proposta sia equilibrata – si legge nel documento di Drenchia –. È finalizzata a garantire il reciproco rispetto dei diritti per la popolazione del territorio. Una corretta applicazione della normativa vigente da parte nostra permette di conseguenza di seguire le indicazioni e raccomandazioni della Regione Friuli Venezia Giulia in materia di tutela delle minoranze linguisti-
10,00% che del territorio che in più occasioni ha evidenziato l’importanza della caratteristica quadrilingue (italiana – slovena tedesca e friulana) determinante per il mantenimento dell’autonomia e specialità». Per far passare la linea di quanto presentato da Zufferli si sono battuti anche i sindaci di Pulfero, Piergiorgio Domenis, e di Savogna, Germano Cendou, oltre a Dorbolò. In modo tale è rimasto isolata la posizione estremistica del sindaco di Stregna, Mauro Veneto. Questi, infatti, non vuole la denominazione «Gorska unija» e chiede l’introduzione nello statuto del fantomatico «Natisoniano-Nediœko», cioè di uno sgorbio culturale e scientifico. «Ma qual è questa lingua?», gli ha replicato Domenis. «Quella che si parla a Montefosca, quella che parliamo a Rodda o quella che si parla a Tribil?». Ora però Sibau sembra volerlo rimettere in gioco. «Secondo me, lo statuto deve passare all’unanimità, non con un voto risicato», afferma. Infatti, calcoli alla mano, col voto ponderato, Drenchia, Grimacco, Pulfero, Savogna e minoranze consiliari avrebbero i voti necessari (51,99 per cento) per far passare lo statuto da soli. La prossima puntata si scriverà nella riunione di venerdì 14 settembre.
NELLA FRAZIONE DI FAEDIS l’ex canonica è stata trasformata in un centro comunitario a servizio di tutta la popolazione
«Dom skupnosti» inaugurato a Canebola
G
li abitanti di Canebola hanno festeggiato insieme l’apertura ufficiale della nuova «Casa della comunità/Dom skupnosti». L’edificio, che sorge nel centro della frazione montana, è stato completamente ristrutturato e messo a norma con fondi erogati dalla Comunità montana del Torre, Natisone e Collio e in parte con fondi attinti dalle casse del Municipio di Faedis. È stato necessario uno sforzo economico di circa 100 mila euro per trasformare quella che era l’ex canonica del paese in struttura a servizio delle associazioni di Canebola. «Questa comunità – ha detto il sindaco, Cristiano Shaurli, durante la cerimonia del taglio del nastro, tenutasi sabato 8 settembre – è una delle più vivaci e numerose dei borghi montani delle Valli del Torre e del Natisone. Conta più di 80 residenti fortemente attaccati al loro luogo d’origine. Uomini e donne di ogni età che si danno molto da fare per mantenere vive le tradizioni, organizzando eventi, momenti di aggregazione, incontri culturali e di festa. Per questo abbiamo ritenuto im-
portante mettere loro a disposizione uno spazio attrezzato, dignitoso e sicuro che gestiranno per promuovere sempre meglio le loro iniziative». La Casa della comunità conta al piano terra una cucina, stanze per riunioni, i servizi igienici e dà sulla piazza, a pochi passi dalla chiesa. Al piano superiore l’area accoglienza per la notte, con tre
camere con una decina di posti letto, per chi vuole trascorrere una fine settimana o qualche giorno nella pace e nel verde della frazione montana. «Il complesso ospiterà anche una piccola biblioteca. L'intervento riveste una particolare importanza. Canebola ha mantenuto il senso della comunità e dell'attaccamento al proprio paese che ren-
derà sicuramente viva e funzionale la nuova struttura. All'inaugurazione sono state invitate autorità italiane e slovene, a testimonianza che non solo i confini sono definitivamente caduti ma che ora possono diventare straordinarie opportunità a partire dai valichi, come quello vicino di Robedischis, sempre più frequentati», ha sottolineato Shaurli. La struttura sarà utilizzata dai quattro sodalizi attivi nel borgo: il gruppo Ana Canebola, coordinato dal factotum Rino Patrigh, l’associazione «Chei dal Mago Nik», composta da tanti giovani e presieduta da Fabio Topatigh, la «Monte Joanes» e la pro loco «Lipa». Domenica 9 settembre, in occasione della «Bandinica», il parroco, don Gianni Molinari, ha celebrato la messa accompagnata dal coro «Pod lipo» e, nel pomeriggio, la statua della Vergine è stata trasportata in processione per le vie del paese, accompagnata dalla Banda cittadina di Cividale. Prossimo appuntamento di festa sulle alture di Faedis il 16 settembre, a Clap, dalle 10.30. � P. T.
dom
15. septembra 2012
IZ NAŒIH DOLIN
stran
9
TRADICIONALNI GORSKI PRAZNIK je ob 50. oblietnici kapele poteku v svojim zna@ilnim duhu meru in parjateljstva
Sre@ni ljudje na varhu Matajurja Kamuni na dielu, de bi rastu turizem �
Sauonski œindik Cendou: »Dielali bomo vsi kupe na italijanski in slovenski strani, de bi naœi ljudje buojœ ¡ivieli«
Proga za mountain bike in tekaœko smu@anje
� Ezio Gosgnach
G
orski praznik na varhu Matajurja je v nediejo 2. œetemberja poteku v svojim zna@ilnim duhu meru in parjateljstva. »Sre@an sam, kàr vidim sre@ne ljudi,« je v svojim pozdravu reku tolminski prefekt Zdravko Likar. Sre@anje je potekalo tudi v ¡elji, de bi valorizirali velik potencial, ki ga ima tela gora. »Donas sam vesela, de sam tle. Œe buj bom vesela, kàr bomo kupe napravili in uresni@ili turisti@ni projekt za Matajur,« je poudarila kobariœka ¡upanja Darja Hauptman. Le tiste pameti je biu tudi sauonski œindik Germano Cendou. »Dielali bomo vsi kupe na italijanski in slovenski stani brega, de bi naœi ljudje buojœ ¡ivieli in na vi@ zapuœ@ali rojstnih kraju,« je jau. Lietos je 50 liet, odkar so na varhu Matajura po¡egnili v @ast Kristusu Odreœeniku kapelo. Tuolega se je zmisnu za@asni administrator Gorske skupnosti Ter, Nedi¡a in Barda Giuseppe Sibau, ki je po@astiu msgr-ja. Paskvala Gujona ob 10. oblietnici smarti, saj je pru ranjik matajurski famoœtar dau pobudo, dau iniciativo, de bi zazidali kapelo. »Msgr. Gujon – nam je poviedu Likar – je biu o@ak Matajurja in se ga bomo spomnili, dokjer bomo ¡ivi. On je biu tle 60 liet in je skarbeu ne samuo za svojo faro, je skarbeu za cieu teritorij in je pravu, de Matajur muora biti tist prestor, kjer se ljudje lepuo zastopijo in bo nimar mier.« Kapelo na varhu Matajurja je po¡egnu videnski nadœkof msgr. Giuseppe Zaffonato 2. œetemberja 1962. »Videnski @asopis je tekrat pisu, de je Matajur tist dan imeu patriotsko oblieko. Havala Bogu pa je tela cierkuca postala simbol meru in bratstva med narodi. Siti smo sovraœtva in vojske,« je poviedu matajurski famoœtar g. Bo¡o Zuanella, v sveti maœi. Pred 50 lieti pa so bla mra@na lieta Bene@ije in je tekla umazana kampanja
pruoti Slovencam. Kàr so zidali cierkuco, so poskriuœ, de bi na zviedu msgr. Gujon, zakopali v fondo kaman iz stare kapele iz lieta 1901, na katerim je biu vklesan slovenski napis Brezmade¡ni. Tuolega se je zmisnu v govoru œindik Cendou. Lieta 1996 je Planinska dru¡ina Bene@ije popravila karvico in v cierku postavila ploœ@o z napisom Kristusu Odreœeniku in Brezmade¡ni. Po maœi, ki je bla v treh jezikah – slovensko, italijansko in furlansko – in par kateri je pieu zbor Sv. Lienart, sta pozdravila tudi predstavnik @edajskega Cai Piero Boga in podpredsednik Planinske dru¡ine Jo¡ko Cucovaz. »Veseu sam, de so tle kupe predstavniki kamunu z obieh strani – je jau –. Biu sam tle na varhu tudi 50 liet odtuod in ¡alostno je, de tudi donaœnji dan nekateri imajo œele v pameti sovraœtvo. Naj Matajur zdru¡uje vse narode v Evropi in zuna nje,« je jau. Vsakolietni praznik na varhu Matajurja so parpravli Gorska skupnost Ter, Nedi¡a in Brda, Sauonski kamun, Planinska dru¡ina Bene@ije, Cai in pro loko Matajur. Predpudnem sta bla pohod iz Gorenjega Barnasa na varh in kolesarska dirka (gara z bi@ikleto) iz Œpietra do ko@e Pelizzo. Popudan je biu na Lazeh kulturni program. Nastopili so Accordion orchestra 4-8-8-16, zbor Matajur in zbor Svet Lienart. Veselo je bluo tudi par ko@i Planinske dru¡ine Bene@ije Dom na Matajure.
P
arvi projekt, de bi na novo zagnali turizem na Matajurju, bi lahko bla @ezkonfinska kro¡na pot vesako 1500 metru, po ciesti iz parve svetovne vojske, ki bi slu¡ila za gorsko kolesarjenje (mountain bike) in pozime za tekaœko smu@anje (fondo), saj na tisti viœini pade nimar snieg. Tele pameti je sauonski œindik Germano Cendou. »Smo ¡e imieli parve stike s podbunieœkim in kobariœkim kamunam, de bi kupe dielali. Ideja je obnovit straro ciesto, ki ve¡e vasi od Livka do Matajurja,« nam je poviedu. »Matajur je velikega pomiena takuo za nas na posoœki strani, kakor za naœe beneœke parjatelje – nam je potardila kobariœka ¡upanja Darja Hauptman –. Puno se je ¡e guorilo o razvoju Matajurja, o ureditvi kolesarske poti in tekaœkih prog o zimskih in polietnih œportah, ki bi se jih dalo tle nardit. Besied je bluo ¡e zadosti in mislim, de je parœu cajt, kàr se muormo usest, zdru¡it mo@i in resni@no kupe napisati projekte. ˘e nekaj krat sam se poguarjala z mojimi parjatelji beneœkimi ¡upani. Ciesta, od katere se guori, je ¡e nareta. Nie trieba puno sudu. Bi bluo trieba samuo povezati dve strani kupe, de rata krog in je ¡e kolesarska proga, pozime smu@arska. Samuo za@eti je treba. Mislim, de dobra volja je. Vsi smo navduœeni nad tem, de zdru¡imo mo@i, de kupe dielamo naprej. Lepo se zastopimo in jest na vidim nobenih ovir. Pa upam, de bi resni@no kmalu parœli do adnega konkretnega cilja.« Kje pa uœafati potriebni denar? »V naslednji razvojni perspektivi lieta 2014-2020 bo Europska unija podperjala prù projekte vi@ ob@in. Tle smo Kobarid, Sauodnja in Podbuniesec. Vsi kupe si ¡elimo, de bi ustvarli resni@no nieko dobro navezo. Mislim, de tudi do denarja bomo lahko parœli, @e bomo zdru¡ili mo@i.« Idejo o kolesarski in smu@arski progi na Matajurju je parvi dau tolminski prefekt Zdravko Likar, ki zelo dobro pozna telo goro na vsaki strani. »O teli iniciativi ¡e vie tudi regionalna odbornica za turizem Federica Seganti. Poviedali so mi, de je pokazala velik intereœ – nam je jau –. Matajur je adna velika bogatija na obieh straneh. Na slovenski strani imamo cieste, imamo mulatiere, imamo tudi tri planine, kjer se paœe ¡vina. Glih takuo bi morlo bit tudi na italijanski strani, de bi puno turistu parvabili poliete in pozime. Samuo tela je prihodnost Matajurja.«
IL GRUPPO SPELEOLOGICO VALLI DEL NATISONE opera nel sottosuolo e in superficie fin dal 1995
Grotte, che passione. E nelle Valli non c’è solo Antro
I
l «Gruppo speleologico Valli del Natisone» nasce ufficialmente il 31 gennaio del 1995 ed ha per fondatori alcuni tra gli ex aderenti del disciolto «Circolo speleo ecologico Valli del Natisone». È iscritto alla Società speleologica italiana, aderisce alla Federazione speleologica del Friuli Venezia Giulia. Ne fanno parte attiva istruttori di speleologia della Ssi, di alpinismo del Cai e membri del Corpo nazionale del soccorso alpino e speleologico in tutte le sue specialità, nonché di altre associazioni di volontariato e guide speleologiche titolate. Il Gruppo fa parte della Scuola di speleologia di Cividale, che organizza corsi di tecnica speleologica con cadenza annuale, fornendo poi agli allievi il supporto didattico, tecnico e logistico durante tutto l'arco dell' anno, con frequenti esercitazioni. Oltre a questo, l’associazione si occupa di tutto ciò che riguarda la ricerca, l’esplorazione, il rilievo e il deposito a catasto di nuove grotte e, già da qualche
decennio, anche e soprattutto per quella che può senz’altro definirsi come il più importante monumento naturale e storico delle Valli, cioè la Grotta di San Giovanni d’Antro, cercando anche di dare un supporto a tutte le iniziative tese a valorizzare il sito, in quest’ ambito, degne di nota quelle attuate in questi anni dall’amministrazione comunale di Pulfero. Si organizzano a questo scopo varie iniziative, come ad esempio periodiche visite guidate alla parte non turistica della grotta, le quali riscuotono da sempre un vivissimo interesse, dimostrato anche dal gran numero di partecipanti. Sempre nell' ambito dell'attività connessa alle suddette iniziative, fin dall' anno 2003, con la collaborazione dei colleghi degli altri gruppi, gli speleologi valligiani hanno ripreso e diretto le esplorazioni della grotta, dando a queste notevole impulso e conseguendo risultati estremamente incoraggianti; per quanto riguarda lo sviluppo planimetrico, dagli originari 2700 metri si sono ad oggi rag-
giunti i 5400. Dopo più di 10 anni di duro lavoro, sia in grotta che a tavolino, è stata realizzata dal socio Fabrizio Bosco la monografia completa sulla grotta di Antro, comprendente i rilievi, anche tridimensionali di tutta la parte speleologica finora esplorata, e che, a breve tempo, verrà data alle
stampe. Nel 2004 i soci Bruno Pocovaz e Marco Osgnach hanno conseguito la qualifica di Guida speleologica del Friuli Venezia Giulia, entrando a far parte dell' omonimo Collegio regionale. Notevole anche l' attività dei soci per quanto riguarda molte altre discipline di natura affine, sia per la parte pratica, sia anche per la parte didattica, anche nell' ambito e/o in collaborazione con le diverse realtà e associazioni presenti sul territorio, come ad esempio la Planinska druzina Bene@ije, la sezione e sottosezione del Cai, nelle quali la quasi totalità dei soci è tesserata, o come la Scuola di alpinismo di Cividale del Friuli, nella quale molti soci fanno parte attiva dell' organico istruttori; discipline come l'alpinismo su roccia e su ghiaccio, lo sci e lo scialpinismo, il torrentismo o «kanjoning», nonché l'arrampicata sportiva in falesia, per le quali il gruppo vanta una vera tradizione, con all' attivo molte belle imprese. � B. P.
KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Kratke Brevi brevi kratke
Turismo per Slavia, Cividale e Poso@je Quest’estate i sindaci della Comunità montana del Torre Natisone e Collio, e un rappresentante del consorzio «Dolce Nord Est» si sono riuniti a San Pietro al Natisone per trovare una soluzione al comparto turistico che permetta il riconoscimento da parte dell’Agenzia Turismo Fvg, quindi, di conseguenza, la possibilità di usufruire dei benefici e finanziamenti regionali. La Comunità montana ha organizzato diversi incontri allo scopo di verificare le problematiche del settore, la fattibilità e la condivisione di un progetto che promuova le potenzialità turistiche di un’area vasta: Valli del Torre, dove già opera il consorzio «Dolce Nord Est», Valli del Natisone e Cividale del Friuli. Il coinvolgimento del territorio sloveno è stato accolto da tutti positivamente. «Sono emerse diverse necessità – spiega l’amministratore temporaneo della Comunità montana del Torre, Natisone e Collio, Giuseppe Sibau –: quella, ad esempio, che ogni area si doti di una struttura quale punto di riferimento per il turista, come già avviene nelle Valli del Torre». Tra gli altri obiettivi da raggiungere, è emersa la necessità di creare una struttura unica che omogeneizzi le proposte delle diverse aree e di un gruppo di lavoro composto da 2 o 3 referenti individuati per ogni area, che poi si confrontino con gli altri amministratori. «Indispensabile il rapporto paritario tra tutti i soggetti coinvolti come base di partenza del nuovo organismo – dice Sibau –. Ogni ambito elaborerà un proprio pacchetto riguardo ai suoi siti di interesse turistico, col coinvolgimento degli enti pubblici e dei privati».
��
»Bene@ijnema« v Sauodnji in Œpietru FilmVideoMonitor je prireditev, v sklopu katere se ¡e ve@ let v #edadu predstavljajo najbolj zanimive slovenske filmske produkcije. V letoœnji izdaji so organizirali poseben ve@er v Nediœkih dolinah z naslovom Bene@ijnema: pregled filmov v treh etapah, ki se odvija med Œpietrom in Sauodnjo. Vsi filmi v programu tematizirajo Bene@ijo, izhajajo pa iz zelo razli@nih izkuœenj, namenov in pripovednih tehnik. Kot ¡e v prejœnjih letih, tudi letos je posebna pozornost namenjena ponovno odkritim amaterskim filmom. Potovanje v slikah se je za@elo z dvema ve@eroma, posve@enima video intervjujem dokumentarca Cronaca perduta (Izgubljena kronika) iz leta 2011, katerega avtorja sta Paolo Comuzzi in Andrea Trangoni. Govor je o ¡ivljenjskih zgodbah starejœih ljudi, ki sta jih avtorja sre@evala v teku enega leta, ki ¡ivijo v domu za ostarele v Œpietru. Prvi del dokumentarca je bil premierno prestavljen v @etrtek 6. septembra v ob@inski dvorani v Œpietru, drugi del filma bo na sporedu pa v @etrtek 13. septembra, ob 21. uri, v ve@namenski dvorani osnovne œole v Sauodnji. V @etrtek 27. septembra, ob 21. uri, v Slovenskem kulturnem centru v Œpietru, bo na vrsti fiction: posebni vestern z naslovom Avventura (Pustolovœ@ina), ki so ga pred 40 leti posneli na super8 filmski trak dijaki ni¡je srednje œole v Œpietru. Potovanje se bo zaklju@ilo s filmom Alvara Petriciga Prostor v tej galaksiji (Un posto in questa galassia, 2011), ki meji na filozofsko razpravo in analizira kompleksen odnos med spominom in podobami. � �
10
TERSKE DOLINE
stran
15. septembra 2012
dom
IN ALTA VAL TORRE è stato messo definitivamente in sicurezza il percorso dalla statale di Uccea a Villanova delle Grotte KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Kratke Brevi brevi kratke
Anche dalla Slovenia al raduno degli alpini
Strade comunali, ora Lusevera ride mentre la vicina Taipana piange �
Un cedimento della carreggiata ha portato alla chiusura della via da Prossenicco a Ponte Vittorio
� Paola Treppo
L Per la prima volta, nella lunga storia del raduno degli alpini sul monte Bernadia, sopra Tarcento, hanno preso parte, con invito ufficiale, gli amici della vicina Repubblica di Slovenia. Lo scorso 2 settembre, infatti, innanzi al monumento Faro, simbolo della fratellanza, eretto a memoria dei caduti di tutte le guerre e come simbolo di pace tra le nazioni, si sono incontrati gli amministratori regionali, provinciali e comunali del Friuli Venezia Giulia e dei paesi contermini della Slovenia, tra cui i rappresentanti del Comune di Bovec, paese gemellato da qualche anno con Tarcento. Alla festa alpina anche rappresentanze dei Comuni confinari e gemellati dell’Austria.
� �
Chiusa la stagione dei pellegrinaggi � � Si chiude nel nome dell’internazionalità la stagione 2012 dei pellegrinaggi estivi alla Madone de Sesule di Porzûs di Attimis. Per scelta lungimirante di don Vittorino Ghenda, rettore del Santuario, dettata da motivi storici e dalla volontà di creare uno stretto legame coi fedeli della vicina Slovenia, le celebrazioni di quest’estate hanno compreso, per la prima volta, messe e incontri in lingua slovena, con stampa di un santino tradotto per i pellegrini sloveni. Un segno di grande apertura, nato anche dal riconoscimento di un fatto storico: la Vergine, quando apparve alla giovane veggente, Teresa Dush, si rivolse nel dialetto sloveno locale.
Folklore sloveno a Nimis e Tarcento
avori pubblici in corso tra Lusevera e Taipana in estate. In Alta Val del Torre, dopo tanti anni d’attesa, è stata definitivamente messa in sicurezza la via che conduce dalla statale «di Uccea» alla frazione di Villanova delle Grotte. Sfruttando un contributo messo a disposizione dalla Comunità Montana del Torre, Natisone e Collio, la carreggiata è stata asfaltata per un tratto di circa quattro chilometri.«Si tratta di un intervento fortemente voluto dall’amministrazione municipale - spiega il sindaco di Lusevera/Bardo, Guido Marchiol - e da tempo sollecitato dalla popolazione residente, in particolare dal Gruppo lavoratori-esploratori delle Grotte di Villanova. La porzione di strada pubblica rimessa a nuovo conduce, infatti, da Tarcento all’area delle cavità ed è im-
portante per un ottimale accesso al polo turistico. Per realizzare le opere, è vero, è stato necessario chiudere temporaneamente al traffico la via ma si è trattato di appena 5 giorni. L’asfaltatura è stata fatta in estate e ciò può aver creato difficoltà di accesso alle grotte ma è anche vero che, da adesso in poi, non ci sarà più alcun problema. Ricordo, inoltre, che per arrivare alle splendide cavità, esiste anche una strada alternativa, che parte da Chialminis di Nimis, peraltro di grande interesse naturalistico. Ringrazio comunque il Gelgv, il suo staff e il suo presidente per l’ottimo lavoro di promozione e gestione di questo affascinante mondo ipogeo che attira ogni anno migliaia di visitatori in Alta Val Torre. Un grazie particolare per le opere sulla via all’architetto Campestrini della Comunità Montana che si è dato molto da fare per la buona riuscita dei lavori, e a Giuseppe Sibau, amministratore temporaneo».
Most na Nadiœi/Ponte Vittorio povezuje tipajski kamun s Slovenijo Problema ancora da risolvere, invece, a Taipana, sul tratto che va da Ponte Vittorio – punto di contatto con la Slovenia - fino a Prossenicco. Il cedimento di un versante causa non poche preoccupazioni all’amministrazione comunale che, per tutelare la pubblica incolumità, ha deciso di chiudere la via al traffico. «Il monitoraggio è costante - dice il sindaco, Elio Berra - attendiamo l’arrivo delle precipitazioni di fine estate per capire
quanto grave sia la situazione, per procedere poi con gli interventi più adeguati. Lo smottamento, silente e costante, si è verificato in un punto già in passato dimostratosi vulnerabile». Se la frana si rivelerà meno pericolosa del previsto, la giunta Berra, unitamente ai tecnici della Protezione civile regionale, valuterà la possibilità di riaprire il tratto al traffico veicolare ma a senso unico di marcia alternato.
INTENSA OMELIA DI DON RENZO CALLIGARO per l’inaugurazione del rinnovato museo etnografico di Lusevera/Bardo
«Se perdiamo il passato, perdiamo la nostra anima»
I
l museo etnografico di Lusevera/Bardo «è la materializzazione del nostro passato, spirituale e materiale: testimonianze che cerchiamo di non perdere e a cui ci sentiamo fortemente legati». Così il parroco, don Renzo Calligaro, nella sua omelia, domenica 2 settembre, durante la messa celebrata in sloveno, friulano e italiano prima del taglio del nastro della rinnovata «Muzejska zbirka» del paese. «Se perdiamo la nostra cultura, la lingua, la nostra storia, il passato – ha sottolineato –, allora perdiamo l’anima e a quel punto non si torna più indietro. L’inaugurazione del museo, tutti insieme, è un segno importante: rappresenta concretamente la volontà della popolazione di continuare a crescere nel rispetto delle sue radici, in una terra che sta diventando sempre più ultima». È stato ancora don Calligaro che, dopo i discorsi ufficiali e di presentazione degli spazi espositivi, cerimonia accompagnata come la messa dai canti del coro «Gallus» di Kranj, ha benedetto l’edificio,
struttura che ospita, in quattro stanze al primo piano, centinaia di oggetti perfettamente restaurati gratuitamente dal «Goriœki muzej Kromberk» di Nova Gorica. Dalla stanza dedicata alla lavorazione e trasformazione del latte, a quella incentrata sui mestieri nei campi, alla tessitura, al taglio della legna, fino a un intimo spazio centrato sulla fede e religiosità della comunità. E ancora ferri da stiro, immagini d’epoca e scritti della Lusevera di un
tempo. Un gioiello, lo spazio espositivo, che presto sarà messo in rete insieme agli altri musei etnografici di confine, grazie a un progetto europeo di cooperazione transfrontaliera. Una storia, quella del suo recupero, come hanno spiegato Guglielmo Cerno, presidente del Center za kulturne raziskave/Centro ricerche culturali, e la professoressa di storia dell’arte Milena Ko¡uh, che ha preso avvio già nel 1973.
Per il Comune era presente l’assessore Luca Balzarotti, per l’Istituto culturale sloveno la presidente, Bruna Dorbolò, mentre per il «Goriœki muzej Kromberk» c’era il direttore, Andrej Malni@. «È stato un vero piacere per noi aiutare la comunità dell’Alta Val Torre nel recupero di questi preziosi oggetti. Una testimonianza che ha grande valore». � P. T.
Ciclamini per 5 donne
N
� � Nimis e Tarcento uniti in una festa senza confini l’1 e il 2 settembre scorsi. Accanto al tradizionale «Festival dei cuori», che porta ogni anno nella Perla del Friuli colori, musica e sorrisi di tutti i popoli del mondo, quest’anno si è rinnovato anche l’«Incontro internazionale dell’amicizia», giunto alla sua 8ª edizione. Hanno partecipato i danzerini sloveni della «Folklorna skupina Kajer» di Bu@e@ovci - Kri¡evci pri Ljutomeru, con i loro costumi tipici e un’orchestra per la musica suonata dal vivo. Con loro anche ballerini greci, siciliani, lombardi e friulani. La festa è stata organizzata da «Lis Zirandulis» di Nimis sotto la direzione artistica di Mariagrazia Mattiussi.
on è comune trovare una famiglia tanto numerosa e affiatata, unita dagli stessi obiettivi: valorizzare il territorio natio, farlo conoscere , rispettare la tradizione locale e crescere, insieme, a livello personale e affettivo, stando uno accanto all’altro, nel rispetto delle capacità e disponibilità di ognuno. È la storia della famiglia Cerno e Molaro, di Pradielis di Lusevera, che dal 14 agosto scorso gestisce l’albergo trattoria «Ai Ciclamini» di Tanamea, un complesso per anni «spaccato» a metà tra polo accoglienza e area informativa del Parco naturale regionale delle Prealpi Giulie. Oggi la struttura, di proprietà del Comune di Lusevera, per volontà della stessa amministrazione comunale e dell’Ente parco, sarà portata avanti da un unico soggetto, al momento rappresentato da Giada Molaro, 32 anni, una volenterosa giovane dell’Alta Val del Torre, laureata in economia e gestione dei servizi turistici. Giada ha trascorso sette anni all’estero maturando una vasta e importante esperienza nel settore: per 5 anni ha lavorato a Parigi e, di recente, ha scelto di tornare nella sua terra per cercare di realizzare il suo sogno nel cassetto: lavorare insieme alla famiglia e fare qualcosa di importante per promuovere la terra cui si sente, intimamente, di appartenere. «Tra breve - spiega seduta a un tavolino del locale - creeremo una nuova società per la conduzione del centro. Ne faranno parte le mie tre sorelle e mia madre». Cinque donne, quindi, tutte giovani e determinate: Morena, 26 anni, da poco mamma, laureata in psicologia dello sviluppo e dell’educazione, che ha frequentato anche un corso per la terapia della riabilitazione da fare con gli asini; Camilla, di 21 anni, diploma conseguito presso un istituto alberghiero, già impegnata da tempo nelle stagio-
ni balneari lignanesi; Veronika, la più giovane, di 16 anni; la mamma delle quattro sorelle, Mara Cerno, che si dà da fare da sempre per promuovere l’aggregazione e lo sviluppo culturale in Alta Val del Torre. Non entrerà in società, ma darà una mano, suo marito, Giordano Molaro, attivo a Lusevera con un’impresa di utilizzazioni boschive. «È lui – spiega Giada – che da metà agosto ha dato avvio a una vasta pulizia tutto intorno del centro, affinché si presenti nelle migliori condizioni. Abbiamo tanti progetti che vogliamo portare avanti insieme: la terapia con gli animali, la cucina tradizionale con i piatti tipici della zona, tutta fatta in casa dal primo al dolce, le ciaspolate notturne e lo sfruttamento ottimale della pista di sci da fondo, gli incontri a tema e tanto altro». «Ai Ciclamini» dispone anche di una sala congressi e 38 posti letto tra i locali della trattoria e quelli della foresteria. L’infopoint del Parco si è spostato dagli spazi retrostanti al vano centrale che ospita il banco bar, con maggiore facilità di accesso. (p. t.)
dom
15. septembra 2012
REZIJA/KANALSKA DOLINA
stran
11
DRU˘BA »FVG STRADE« je podietju Cimenti izro@ila gradnjo objekta na povezavi med cestama za Slovenijo in Avstrijo
Tarbi¡, novi most na potoku Trebi¡a bo stal œe pred naslednjim poletjem L’Unione montana ha già definito il proprio statuto
L
�
Porabili bodo 700.000 evrov. Med obnovo bo obvoz potekal po ulicah Alighieri, Cadorna, Manzoni in Priesnig
� Luciano Lister
N
a Trbi¡u je 28. avgusta de¡elna dru¡ba Fvg Strade uradno zaupala gradnjo novega mostu na potoku Trebi¡a (rio Bartolo) podjetju Cimenti iz vasi Ovaro v Karniji. Slovesnosti so se udele¡ili tudi de¡elni odbornik za infrastrukture Riccardo Riccardi, trbiœki ¡upan Renato Carlantoni, de¡elni svetnik Franco Baritussio in predsednik dru¡be Fvg Strade Giorgo Santuz. V mesecih pred za@etkom zime bo podjetje poskrbelo za dela, ki so potrebna pred ureditvijo gradbiœ@a, in potrebno nadomestno pot. Gradbena dela se bodo za@ela œe pred pomladjo 2013, tako da bo novi most predvidoma dokon@an pred poletjem naslednjega leta. Po Riccardijevih izjavah, gradnja mostu dokazuje, da de¡ela Furlanija Julijska krajina posve@a pozornost bodisi ve@jim bodisi manjœim gradbenim delom, ker ravno s slednjimi postanejo cestne povezave bolj sodobne in varne. Za most @ez potok Trebi¡a bodo porabili 700.000 evrov.
Pärvi mlen tu-w Barmanë
T
o jë bilu tu-w lëtë 1338, 21 favrarja, ko na prïdna roka jë bila napïsala kej od mlïna tu-w Barmanë tu-w lïbrinu Regesti bianchi. Nan to nin pla¡a mïslit, da du vi kaku isa roka po@asu anu po@asu jë napïœala isö, itadej ka malu jeh so znali pïœat. Malu sa jë pïœalu anu köj te wridne rë@i so se napiœüwale. Za wöjo isagä sa mörë lehku mïslit, da te pärvi mlen tu-w Reziji to mara bi bil te mlen ti tu-w Barmanë. Itadej isi mlen an mël dvi köli, ka to gnüwalu dvi piæe za mlët anu no sjëjo, ito blïzu. Mlen jë dëlal karjë nih lit anu jë pomagala ta prawa barmanawa wöda. Tu-w lëtu 1911, ko jë se nardila @entral, mlïnu jë zmanæala wöda, karjë wode. #en@e wode isi mlen po@asu jë injäl dëlat anu tu-w lëtu 1984 ni so ga walili za naredit te növi must. Neœnji din ka sa mörë wsë napïsat, nan ostajë malu za napïsat od isaga mlïna: köj sidïn od hïœe od mlïnarja. Si pumïslit injän itö ka jë ostalu od mlïna to ni na di nikar ma æi bomo se spomanüli, da kaku köli so hudïli ökul, da kaku muka anu lis to löpu dïhalu, to nan ni bo te¡ku kapet ito roko, ka 21 din favrarja 1338 po@asu jë itaku löpu napïsala. (s. q.)
Kot smo v Domu poro@ali ¡e meseca januarja letos, se most na Trebi¡i nahaja proti vzhodu s Trbi¡a, ob povezavi z dr¡avno cesto œt. 13 »Pontebbana« – ki pelje proti Avstriji – in dr¡avno cesto œt. 54 »del Friuli« – ki pelje proti Sloveniji. Ravno zaradi tega je promet na mostu zelo gost. Obstoje@i most na Trebi¡i so zgradili med œtiridesetimi in petdesetimi leti prejœnjega stoletja in je mo@no potreboval obnovitvena dela – predvsem zaradi hudih klimatskih razmer na tem obmo@ju, ki so ga hudo poœkodovale. Na@rt predvideva, da bodo v celoti poruœili stari most. Pri tem bodo poskuœali @imbolj ohraniti polo¡aj ¡e obstoje@ih cevi. Novi most bo dolg 8,45 metrov. Ohranili bodo sedanjo traso ceste in œirino cestiœ@a, ki bo merila 6,12 metrov. Ob cestiœ@u bodo zgradili tudi nabre¡ij oziroma bankini (0,74 m) in plo@nika (1,38 m), tako da bo novi most œirœi v primerjavi s starim. Med obnovo bo obvoz potekal po ulicah Alighieri, Cadorna, Manzoni in Priesnig.
o scorso mese di agosto, l’Unione montana di Valcanale e Canal del Ferro ha, per prima in regione, definito il proprio statuto. I sindaci dei sei comuni interessati – Renato Carlantoni (Tarvisio/Trbi¡), Alessandro Oman (Malborghetto-Valbruna/Naborjet-Ov@ja vas), Isabella De Monte (Pontebba/Tablja), Gianfranco Sonego (Dogna), Luigi Marcon (Chiusaforte) e Sergio Chinese (Resia/Rezija) – ed il rappresentante delle minoranze consiliari, Boris Preschern, lavorano già da tempo al documento che definisce caratteristiche e dinamiche alla base della futura Unione. In base alla legge regionale 14/2011, con cui si riorganizzano gli enti montani, fra le funzioni delegate obbligatoriamente figurano: gestione dei rifiuti solidi urbani; sportello unico delle attività produttive; edilizia scolastica e diritto allo studio; servizi finanziari, contabili e tributi; personale; e-government; ufficio espropri; canile e macello comprensoriali; servizio affissioni e pubblicità. A ciò vanno aggiunti la gestione della polizia municipale e le funzioni di valenza sovra-comunale come politiche energetiche, turismo e le attività culturali e di valorizzazione dei beni culturali. I singoli Comuni continueranno ad approvare i propri bilanci per le loro competenze e disporranno di sportelli dell’Imu, patrimonio e finanze. Il sindaco Carlantoni sottolinea al «Dom» come si sia ritenuto importante far figurare tra le condivisioni le politiche comunitarie: risulta, infatti, fondamentale avere un apposito ufficio, dal momento che la nuova Unione si troverà a confinare con Slovenia e Austria. Rispetto alle peculiarità linguistiche della zona lo statuto si mantiene volutamente vago. «Si parla genericamente di minoranze linguistiche riconosciute: all’interno del territorio dell’Unione dei comuni ci sono quella slovena, quella austriaca e quella friulana. Le abbiamo ricomprese tutte pur non menzionandole», fa sapere Carlantoni. Seguirà, ora, la fase due, ossia l’effettiva divisione fra le nuove Unioni dei comuni (dal momento che l’attuale comunità montana riunisce Tarvisiano e Gemonese) di beni, finanze, eccetera. Circa il personale bisognerà invece verificare quanti si sposteranno e quanti resteranno. «Siamo stati bravi a trovare una convergenza – sottolinea il primo cittadino di Tarvisio – perché è molto difficile che i sindaci lascino a terzi gestioni finora dirette. Questa legge trova condivisione, ma a mio parere la sua applicazione non porterà a risultati molto diversi rispetto al decreto Monti, che prevede l’associazione obbligatoria dei comuni sotto i 5000 abitanti. Ma senza una riforma complessiva, che era stata garantita entro il 30 giugno, rischiamo che i comuni di montagna diventino semicomuni, mentre i comuni in pianura restino tali e quali. Riteniamo giusto che l’associazione prevista in montagna esista anche in pianura, come prevede anche un documento unitario dell’Anci». La nuova U’nione, la cui sede centrale è fissata in quella dell’ex comunità montana a Pontebba, si estenderà su 716 kmq, con una popolazione di circa 10 mila persone. (l. l.)
KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Kratke Brevi brevi kratke
Lavori sulla strada di Coccau � � Ci vorrà ancora una decina di giorni prima che i versanti a monte e a valle della strada fra Coccau Alto/Gornja Kokova a Coccau Basso/Spodnja Kokova vengano messi in sicurezza. A seguito della caduta di massi avvenuta nella notte dell’1 settembre, i tecnici della Protezione civile regionale hanno effettuato un sopralluogo con i colleghi comunali e col vicesindaco di Tarvisio/Trbi¡ Renzo Zanette. L’assessore regionale alla Protezione civile, Luca Ciriani, ha fatto sapere che sarà la Protezione civile ad occuparsi della risistemazione, mettendo sul piatto 25.000 euro. Limitatamente al tratto tra l’imbocco della pista ciclabile e la curva nei pressi della segheria Martinz, la strada resterà chiusa fino al 20 settembre circa. Gli interventi prevedono sia la rimozione del materiale a rischio di caduta sui versanti sopra la strada, sia il posizionamento di un sistema di reti paramassi. Si interverrà inoltre sul versante a valle, in corrispondenza di alcuni segni di cedimento della carreggiata, risistemando i canali di scolo.
La prima guerra mondiale a Pontebba Fino al 14 ottobre è aperta nel municipio di Pontebba/Tablja la mostra «La grande guerra in un paese di confine». Promossa dal Comune in collaborazione con il Museo etnografico di Malborghetto/Naborjet e col sostegno dell’assessorato regionale alla Cultura, la mostra si inserisce nell’ambito delle iniziative in vista del centenario dello scoppio della prima guerra mondiale. Le immagini provengono dagli archivi del museo di Malborghetto e del Landesarchiv di Klagenfurt, nonché da collezioni private. La mostra è visitabile da lunedì a venerdì tra le 9 e le 18, sabato e domenica tra le 9 e le 20.
��
DOCUMENTI DEL XVI SECOLO testimoniano la presenza di fortezze a Stolvizza-«ta na (g)Rado» e S. Giorgio-«Gra@iœæe»
Due castelli smentiscono l’isolamento di Resia �
La loro costruzione avvenne in epoca patriarcale in funzione del collegamento tra Canal del Ferro e Valle dell’Isonzo
T
utti gli storici concordano sul fatto che a, partire dal VII secolo, anche nella Val Resia, si insediarono stabilmente da popolazioni di origine slava e più precisamente dagli «slavi alpini» o sloveni. Ma bisogna attendere il XVI secolo per avere notizie dei due castelli o «gironi», come appunto vengono chiamati dal Valvasone di Maniago che, in occasione della nomina ad abate commendatario di Moggio di San Carlo Borromeo, predispose una mappa corredata di una relazione riguardante tutto il territorio dell’abbazia. Eccone, dunque, la puntuale descrizione: «E nel canale di Resia trovasi un altro Passo verso levante che dalla Porta di Plezzo… si arriva a Risiutta nella strada principale per pedoni e cavalli solamente, dove vicino a Stolovizza ed a S. Giorgio appariscono ancora i vestigj di due Gironi edificati per custodia di quel passo». Le due strutture fortificate erano state costruite, quindi, per vigilare i percorsi che, attraverso le selle del Monte Guarda e di Carnizza, portano alla valle dell’Isonzo. La prima opera fortificata analizzata è situata su un
rilievo a nord dell'abitato di Solbica/Stolvizza ad un'altitudine di circa 1000 metri. Il luogo è denominato «ta-na (g)Rado» che corrisponde al sostantivo della lingua slovena «grad» (castello, fortificazione). In cima a questa altura si trovano le tracce di una costruzione che, secondo alcune fonti locali, era un monastero di frati. Anche alcune fonti documentarie del XVII secolo conservate presso l'archivio storico comunale di Resia per questo luogo riportano la dicitura «demora fissa de frari». I frati in questione erano quelli della potente abbazia mosacense di San Gallo. I monaci di Moggio, come ampiamente documentato, detennero la cura spirituale e temporale di Resia per secoli con la loro presenza stabile in valle fino al 1400. Il secondo apprestamento difensivo preso in esame è una modesta altura presso Bila/San Giorgio designato con il toponimo «Gra@iœæe». Anche questo nome corrisponde al sostantivo sloveno «gradiœ@e». Questo luogo è noto per il fatto che un tempo in questo sito avveniva la fase finale del pust/carnevale ovvero veniva
Mappa del XVIII secolo. bruciato il «babac», il pupazzo che in quella frazione personifica il carnevale. Un sito dunque fortemente simbolico all'interno della comunità. Come si può notare, questi luogi vengono designati con nomi che rilevano la base slovena «grad e gradiœ@e» nel significato di fortezza, fortificazione, castello. Come già detto, possiamo benissimo supporre un loro collegamento già in epoca antica, infatti è probabile che la valle dell'Isonzo ed il Canal del Ferro fossero collegati già in tempi remoti e queste testimonianze ci aiutano a capire che la Val Resia, per certi aspetti, non è mai stata una valle isolata, ma un luogo di transito e pertanto soggetto a controlli.
L’epoca dell’erezione dei due forti ci viene riferita, un secolo più tardi, da un altro documento, la relazione del rettore Girolamo Foscarini: «…da Patriarchi…la costruttione de due forti nel Canal di Resia sopra le ville di S. Giorgio, di Stolvizza, de quali tuttavia se ne conoscono le vestigie…». A partire dall’XI secolo lungo lo spartiacque del monte Canin correva il confine tra Patriarcato e il feudo vescovile di Bamberga, confine che si mantiene tuttora tra gli stati italiano e sloveno. L’erezione dei due forti in epoca patriarcale ha il suo motivo nella funzione che svolgevano, ossia di controllo del territorio e della viabilità, pur secondaria, che collegava alla valle dell’Isonzo. Va ricordato, anche, che il sistema montuoso del Canin fu più volte conteso a causa della ricchezza dei pascoli e dei boschi che venivano dati in concessione. La funzione di zona osmotica e di cerniera della Val Resia tra i due maggiori comprensori vallivi del Fella e dell’Isonzo è ribadita alla fine del XVII secolo, quando, a causa della diffusione della peste, vennero creati ulteriori punti di controllo, chiamati «restelli»; in Val Resia erano ubicati lungo i «trozi» che mettevano in comunicazione con il dominio imperiale. � Sandro Quaglia
12
POSO@JE
stran
15. septembra 2012
dom
MINISTRSTVO ZA RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO je izdalo odlo@bo za izgradnjo odseka med Solkanom in Plavami KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Kratke brevi brevi kratke
Bovœki sir registriran pri Evropski Uniji Evropska komisija je v evropskem uradnem listu objavila registracijo bovœkega sira. To je ¡e œtirinajsti slovenski proizvod, registriran pri komisiji. Bovœki sir je danes v prete¡ni meri narejen iz @istega ov@jega mleka, nekateri izdelovalci pa mu primeœajo do 20 odstotkov kravjega ali kozjega mleka. Ov@je mleko za proizvodnjo Bovœkega sira je prirejeno od avtohtone pasme Bovœka ovca. Registracija proizvoda pri Evropski komisiji pomeni, da je ime proizvoda na celotnem obmo@ju EU-ja zaœ@iteno pred ponarejanjem, zlorabami, posnemanjem in drugimi praksami, ki potroœnika lahko zavajajo o resni@nem poreklu proizvoda. � �
V Dre¡nici lepota v lesu in kamnu KUD Krn Dre¡nica je letos ¡e 11. tradicionalni delavnici Lepota v lesu in kamnu nadel novo preobleko. Prireditev se je zgodila zadnji vikend v avgustu in je potekala v no@nem @asu, saj so bile vse skulpture, ki so v desetih letih nastajale na Poti miru, prijateljstva in ustvarjalnosti razsvetljene. Med skulpturami pa so bile postavljene video-projekcije z naslovom Vojna in mir. Avtorja video-projekcij sta mlada umetnika, kipar Vasja Kav@i@ in fotograf Jernej Humar. Slavnostno je dogodek otvorila ¡upanja ob@ine Kobarid v petek, 24. avgusta, ponovitev je bila tudi v soboto. Prva projekcija je bila pri Lazarjevem mlinu v Dre¡nici, kjer so se prikazovale fotografije obi@ajev, zgodb, ljudi in narave, ki so povezane z dre¡niœkimi vasmi in kako so se le-te spreminjale skozi @as. Ta projekcija je bila uvod v naslednji dve, ki sta bili v nadaljevanju poti na Kose@. Avtorja sta ¡elela prikazati boj med dvema poloma, med dobrim in zlim, ki je sestavni del naœih ¡ivljenj in bivanja nasploh ter kritiko sedanje dru¡be. Osvetljeni kipi iz naravnih materialov, na drugi strani pa video-projekcija kot kibernetski prostor tvorijo na abstraktnem nivoju celoto. Izsek iz video-projekcije kot kon@na misel: »Ni u@iteljev in ni u@encev. …Vsi smo u@itelji in vsi u@enci. Sprejeti, razumeti, … pomeni spremeniti se.« Urœka Kranjc
��
Vol@e, knji¡evnost in umetnost Sedmo leto je bilo sre@no za Lukatelce, s katerimi se zaklju@uje poletje v Vol@ah pri Tolminu. Prizoriœ@e v toplih avgustovskih ve@erih o¡ivi v zgodovinskih predavanjih, razgibajo ga razprave o problemih sodobnega sveta, o¡ivijo gledaliœke in filmske podobe, obarvajo ga zvoki priznanih glasbenikov in nastopi doma@ih ustvarjalcev. Œtevilo obiskovalcev se stalno pove@uje – nekoliko tudi po zaslugi odlo@itve organizatorja, Kulturnega druœtva Myra Locatelli, da tradicionalno prireditev preplete z iztekom pogovorov Ob knjigi ob So@i. Ti potekajo bolj ali manj na istem mestu, publiko pa privabljajo z znanimi imeni iz knji¡evnega in znanstvenega sveta. Letos je bila posebna pozornost namenjena knjigam in cd-ju, ki so izœli pri Myri Locatelli, in filmom, pri katerih je druœtvo sodelovalo. Sodelovanje Krajevne skupnosti in posameznikov ter neposrednost gostov ¡e dajejo Lukatelcam posebno mesto med dogodki v Soœki dolini. (z. d.)
��
Evropska sredstva za kolesarsko stezo po dolinah So@e in Nadi¡e �
Kolesarjenje postaja vse bolj turisti@na ponudba
#etrti Festival pohodniœtva v dolini Œo@e
� Miran Miheliå
S
lovensko Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (Organ upravljanja za evropske strukturne sklade in Kohezijski sklad), je izdalo odlo@bo o dodelitvi sredstev, s katero omogo@a izgradnjo 9,27 kilometra dolgega odseka dvosmerne kolesarske steze med Solkanom in Plavami, v vrednosti 4,9 mio evrov. Projekt je del dr¡avnega Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013. Sofinanciran bo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v viœini 3,4 milijona evrov. Gre za del, kakih 34 kilometrov dolge kolesarske povezave med Mirnom, Vrtojbo, Novo Gorico in Kanalom. Denar za prvi odsek, ki bo predvidoma zgrajen do konca leta 2014, je bil zagotovljen ¡e avgusta. Sodobna kolesarska steza med Solkanom in Plavami bo med drugim povezala tudi razvijajo@i se œportni park Solkan s spodnjo Soœko dolino, zato ga bodo zgradili ob pravem @asu, saj se na tem obmo@ju pri@akuje pove@anje
kolesarskega prometa. S tem bo omogo@eno varnejœe kolesarjenje, izboljœala se bo opremljenost kolesarskega omre¡ja v dolinah So@e in Nadi¡e; projekt bo prispeval k zagotavljanju pogojev za nadaljnji razvoj in ponovnega povezovanja turizma in ljudi v regiji. Kolesarska povezava med Mirnom, Vrtojbo, Soœko in Nadiœko dolino kli@e k kro¡ni kolesarski povezavi med Novo Gorico, Nadiœko dolino, Predelom, Kanalsko dolino in njej vzporednimi dolinami ob meji po Bene@iji do Gorice in N. Gorice. V œirœem pogledu je del kolesarske povezave v notranjost Italije in Avstrije. Kolesarjenje je primeren in poceni na@in turizma mladih, ki je obenem skladen z energetskim var@evanjem. To bo œe dodatno pove@alo turisti@no privla@nost obmo@ja. Povezava z osrednjo
Slovenijo in Hrvaœko bo œla iz Kobarida in Kranjske gore. Odlo@be o dodelitvi sredstev so izdane za vse projekte, njihova izvedba pa je ¡e v teku. Direkcija Republike Slovenije za ceste, ki je tudi pripravila vso dokumentacijo za pridobitev evropskih sredstev za kolesarske projekte in njih vzdr¡evanje. Smiselno bi bilo obenem na@rtovati tudi cestni predor Log- Rabelj, da se sedanjo dr¡avno cesto @ez Predel razbremeni prete¡no za lokalni promet in tako omogo@i po njej prijetnejœe in varnejœe kolesarjenje, po drugi strani pa resnejœo povezavo srednje in gornje Soœke doline z avtocesto pri Trbi¡u, ter tako dotok turistov iz severne in severovzhodne Evrope. Iz obmo@ja gospodarskih kriz juga, kmalu ne bo realno pri@akovati kaj dosti turisti@nega denarja, ker ga tam enostavno zmanjkuje.
Teden kulture na Svinem od 25. avgusta do 1. septembra odviV jala prireditev »Teden kulture Svino Kovasi Svino pri Kobaridu se je v @asu
barid« s œtevilnimi prireditvami. Tako je ves teden potekala slikarska kolonija »Ex tempore Svino 2012«, ki so se je udele¡ili priznani akademski slikarji iz treh dr¡av. Ob 300. obletnici postavitve zvonika pri vaœki cerkvi je bil organiziran odmeven koncert meœanega pevskega zbora Sv. Anton iz Kobarida, fotografske delavnice sta se poleg doma@ega umetniœkega fotografa Bineta Kurin@i@a udele¡ila Jose F. Santiago in Esther Priego iz Katalonije v Œpaniji, ki sta se pred-
septembru in oktobru, najlepœih Vmesecih za pohode, dolina So@e
gosti ¡e @etrti Festival ohodniœtva. Lepote narave in spomenike preteklosti lahko odkrivate pod vodstvom izkuœenih vodnikov. Festival pohodniœtva zajema preko dvajset organiziranih pohodov primernih tako za dru¡ine, kot tudi za zahtevnejœe ljubitelje gora. V @asu festivala si lahko ogledate tudi razstave, muzeje, filme ali pa obiœ@ete razna predavanja in prireditve. Dovolj je, da se prijavite in se nau¡ijete lepot doline So@e. Otvoritev festivala je v petek 21. septembra ob 19.30 na vrtu hotela Hvala v Kobaridu, ko bodo obiskovalci poleteli preko »modrega planeta« z Matev¡em Lenar@i@em. Zaklju@il pa se bo 7. oktobra ob 13.00 na muzeju na prostem Kolovrat z dobrotami turisti@ne kmetije Jelenov breg.
obdajajo Kobarid, prelepe So@e in ves @as prisotne ustvarjalne energije ustvarili 32 platen. Razstavo je v prisotnosti vseh slikarjev ter œtevilnih ljubiteljev umetnosti in kulture 31. avgusta 2012 odprla ¡upanja Kobarida Darja Hauptman. Razstavljena dela odra¡ajo raznolikost motivov, stilov, kolorita in razpolo¡enja avtorjev v @asu in prostoru, hkrati pa je med njimi, kljub razli@nosti mogo@e poiskati rde@o nit in nek skupni ustvarjalni naboj, ki je rezultat celotedenskega dru¡enja in ustvarjanja. Skratka vrhunska predstavitev slikarskega ustvarjanja, ki je bila obiskovalcem na voljo v prostorih Fundacije pot miru do 13. septembra. Vladimir Dejan (foto: Mihael Urœi@)
stavila tudi na »Ve@eru Katalonije«. Poleg tega sta potekali tudi dve tematski predavanji z diapozitivi na temo »Zahodna Sahara« in »El Kamino«. Otroci pa so ves teden slikali na svojem ex temporu. Prireditve so ves teden ¡ivele z vaœ@ani in drugimi obiskovalci iz Kobarida ter vnesle nek nov pozitiven odnos do tovrstnega dogajanja v okolju. Osrednji dogodek je bilo celotedensko ustvarjanje mednarodno priznanih akademskih slikarjev Jane Dolenc in Franceta Slane iz Slovenije, Giacinta Jusse iz Bene@ije in Gorana Mitrovi@a ter Œarka Drin@i@a iz Srbije. Slikarji so v slikovitem okolju gora, ki
FESTIVAL OB SOTO#JU SO#E IN TOLMINKE je potekal med 5. in 12. avgustom in imel do 12.000 obiskovalcev na dan
»Metalcamp« je privabil tudi Kitajce in Avstralce
M
ed 5. in 12. avgustom letos se je v Tolminu odvijal 9. festival Metalcamp, ki je v marsikaterem pogledu predstavljal eno najboljœih edicij tega festivala. Festival na soto@ju rek So@e in Tolminke je namre@ bil razprodan, œtevilke obiskovalcev pa so se dvignile celo do 12.000 ljudi v enem dnevu, kar pomeni, da so dosegli maksimalno kapaciteto. Okrog festivalskega podro@ja so se tako, koder je uzrlo oko, vile mno¡ice œotorov, iz katerih so se sliœali zvoki zabave, pomeœani z glasno metalsko glasbo. Obiskovalci so priœli od povsod: od Ju¡ne Afrike do Kitajske, od Kanade do Avstralije. #eprav je Metalcamp v osnovi slovenski festival, je dele¡ slovenskih obiskovalcev bil okrog 10 %, tako da je ob slovenœ@ini na Metalcampu prevladovala predvsem angleœ@ina. Metalski ¡ivelj je v œestih dneh lahko u¡ival v hladnem pivu in bogati gostinski ponudbi, ki je obsegala vse – od do-
bre doma@e ¡upe in sadja do raznih poslastic z ¡ara. Pred vro@ino so se obiskovalci skrivali na bo¡anski pla¡i na soto@ju, ki je gostila marsikatero razgreto telo. Temperature zraka so namre@ dosegle tudi do vrtoglavih 35 stopinj Celzija, kar pa metalcev in metalk sploh ni ustavilo, tako da sta So@a in Tolminka predstavljali reœitev za vse, ki so se hoteli ali le ohladiti ali pa tudi plavati, se potapljati, morda tudi veslati. Prostega @asa na najdaljœih svetovnih metalskih po@itnicah pa obiskovalci niso pre¡ivljali zgolj na pla¡i, temve@ tudi v neœtetih tolminskih gostilnah, marsikoga pa je na izlet povabila s turisti@nimi znamenitostmi bogata okolica. Znano je, da so v tem @asu skorajda vsi tolminski hostli, hoteli, apartmaji, bungalovi in kampi zasedeni do zadnjega kvadratnega centimetra, vrste v @rno oble@enih metalskih turistov pa so se vile iz vseh tolminskih prodajaln ob katerikoli uri dneva. Seveda pa so se metalci in metalke iz
Mnoœica na Metalcampu vseh vetrov zbrali predvsem zaradi odli@nih glasbenih zasedb, med katerimi so prednja@ile svetovno znani Machine Head, Amon Amarth, Sabaton, Hatebreed, At The Gates, Testament, Hell, Municipal Waste, Paradise Lost, Dark Fu-
neral in celo Korn. Seveda se je ob tujih imenih predstavila tudi marsikatera slovenska metal zasedba, kot na primer Noctiferia, Negligence, Eruption, Mephistophelian, Brezno, Avyen in œe kdo. Glasbena ponudba se je predstavljala na dveh odrih, ki so gostili glasbenike tudi pozno v no@, zabava pa se je vedno nadaljevala na pla¡i ob metalskih DJ-ih. Zvok na vseh lokacijah je bil izjemen, prav tako lu@i, vsak nastop je predstavljal svojevrsten glasbeni in vizualni spektakel. Organizatorji festivala pa so letos tudi objavili novico, da bodo naslednje leto za 10. obletnico predstavili novo podobo – Metalcamp naj bi se namre@ preimenoval v Metaldays, v ¡e ute@enih sedmih dneh pa bi po bolj prijaznih cenah predstavil œe bolj privla@no in predvsem glasbeno bolj zanimivo ponudbo. Odvijal se bo v Tolminu med 22. in 29. julijem 2013. � Ivan Cepanec
dom
15. septembra 2012
ŒPORT
stran
13
NEL CAMPIONATO DI PROMOZIONE la principale squadra calcistica valligiana è stata battuta in trasferta dal Vesna
La Valnatisone subito sconfitta Torna in campo il Real Pulfero �
Il 22 settembre riprendono anche gli Juniores. Pronti al via Esordienti e Pulcini di San Pietro e San Leonardo. A Cosizza ha vinto Grimacco
� P. C.
L
a Valnatisone ha concluso le gare eliminatorie di Coppa Italia dei dilettanti, con una sconfitta a Manzano, un pareggio a Buttrio ed una vittoria a Corno di Rosazzo con la Virtus. I ragazzi del presidente Andrea Specogna domenica 9 settembre hanno poi iniziato il loro cammino nel campionato di Promozione a Sant’Andrea/Œtandre¡ ospitati dalla locale Vesna. Non si può dire che l'inizio sia stato dei migliori, infatti dopo soli 10' mister Flavio Chiacig ha dovuto rinunciare per infortunio all'attaccante sloveno Campolunghi e al puntero Pisu. Al 12’ Cano ha portato in vantaggio i padroni di casa con un colpo di testa. Nella ripresa la squadra valligiana ha fatto il gioco, ma non ha avuto grandi occasioni, mentre il Vesna ha avuto un altro paio di buone occasioni. È finita 1-0. La Valnatisone cercherà un pronto riscatto domenica 16, quando riceverà il Caporiacco, anch’esso sconfitto all’esordio. Prenderanno il via sabato 22 settembre i campionati Juniores regionali che
I Pulcini dell’Audace, vincitori del torneo giovanile di Cosizza
Corrado, Gianni», svoltosi la scorsa settimana a Cosizza di S. Leonardo. Hanno acquisito la forma campionato i ragazzi guidati da Pecchia, che hanno vinto la manifestazione, mentre per la rinnovata Valnatisone c'è ancora molto da lavorare. Ha chiuso i battenti, sempre nella piccola frazione di S. Leonardo, la 15ª edizione del torneo Over 40 delle frazioni della Valli, che ha impegnato per due settimane gli amatori valligiani e quelli di Livek. Dopo la lunga serie di incontri la squadra di Grimacco, superando la valida antagonista Togliano ai calci di rigore si è aggiudicata il titolo. Nella finale della fascia B giocata tra Livek e Oborza, il successo di misura è andato alla formazione slovena, che grazie al titolo conquistato la prossima edizione potrà giocare nella fascia superiore, la A. A conclusione delle manifestazioni, seguite da un numeroso e competente pubblico ci sono state le premiazioni, e l'arrivederci a tutti i protagonisti alla prossima edizione. Da segnalare l'ottima organizzazione curata da Remigio Cernotta e dai suoi preziosi collaboratori.
vedranno laValnatisone guidata da Pietro Dorigo affrontare la trasferta di Tolmezzo. Lo stesso giorno a Podpolizza di Pulfero il Real ospiterà per la gara di andata della Coppa Regione amatoriale il Pieris. Per quanto riguarda il settore giova-
nile, l'Audace e la Valnatisone saranno entrambe al via nei campionati Esordienti e Pulcini che dovrebbero iniziare alla fine di settembre. Nell'attesa del campionato, le due squadre locali hanno dato saggio della loro bravura nel Memorial «Andrea,
Tonino Primosig alza il trofeo
I Pulcini della Valnatisone al torneo di Cosizza
31. AVGUSTA SO SLOVESNO OBELE˘ILI USPEHE DOMA#E EKIPE OPLAST
Pravlji@no desetletje kobariœkega futsala
K
obarid je bil 31. avgusta pri@a pravemu futsal prazniku, saj je tamkajœnji Klub malega nogometa Oplast praznoval deseto obletnico svojega delovanja. Klub je ustanovila skupina œportnih zanesenjakov in v desetih letih je dosegel meteorski vzpon med najboljœe futsal klube v dr¡avi, œe vedno pa temelji na prostovoljnem delu in veliki podpori lokalnega okolja. Deseto obletnico so obele¡ili s slovesnostjo, ki je imela dva dela. Prvi del se je odvijal v Kulturnem domu, kjer so podelili œtiri simbolne zahvale – vsem navija@em, prostovoljcem, ki delajo v klubu, lokalni skupnosti in sponzorjem. Po skromnih za@etkih je klub ¡e v drugem letu svojega obstoja (kot @lan 2. lige) priœel do finala pokalnega prvenstva Slovenije in nato uspehe œe stopnjeval. #lanska ekipa KMN Oplast je v sezoni 2009/10 postala dr¡avni prvak, osvojila pa je tudi dva naslova pokalnega prvaka, mlade ekipe pa so doslej nabrale 6 naslovov. Kako neverjetni uspehi so to, so se mnogi zavedali œele, ko je klub nastopal v evropskem pokalu prvakov v Bratislavi, kjer se je sre@al z ekipami iz treh evropskih prestolnic: Lizbone, Bratislave in Skopja.
Slavnostni del praznovanja se je zaklju@il z novostjo v svetu SLO futsala – 30 minut dolgim dokumentarnim filmom z naslovom »Kobariœkih deset« ki na zanimiv, atraktiven in na trenutke tudi œaljiv na@in predstavi klju@ne akterje in dogodke desetletne zgodovine kluba. Polna dvorana nekdanjih in sedanjih igralcev kluba ter œtevilnih drugih obiskovalcev, je izdelek priznanega œportnega novinarja in velikega poznavalca futsala Sandija Œkvar@e ter snemalcev oz. monterjev Andreja in Œtefana Rutarja, sprejela z navduœenjem in
aplavzi celo med samim filmom. Seveda pa so bili œe bolj zanimivi komentarji po koncu, saj so posnetki na platnu œtevilnim priklicali v spomin nepozabne trenutke. Kar nekaj rosnih o@i je bilo opaziti pri obiskovalcih, da o veselih nasmehih niti ne govorimo. V preddverju Kulturnega doma so @lani kluba pripravili tudi prilo¡nostno razstavo pokalov in priznanj ter medijskih objav o uspehih kluba, ki so jih œportni poznavalci poimenovali tudi Kobariœki @ude¡. Sliœati je bilo tudi izjavo, da je »@ude¡ pri Koba-
ridu« v Evropo pripeljal Kobariœki muzej, s Kobariœkim @ude¡em pa se je v Evropo uvrstil KMN Oplast. Veselje se je nato preselilo v œportno dvorano in kasneje v œotor na parkiriœ@u pred njo, kjer je bila ¡iva muzika. Klub se je s prilo¡nostno tekmo in darilci na dostojen na@in poslovil od treh igralcev, ki so zaklju@ili z aktivnim igranjem – Saœa Leban, Bojan Kova@ in Luca Talotti kot prvi (in doslej edini) Italijan, ki je postal slovenski prvak v futsalu. Naslednji dan, 1. septembra, pa je klub ponovno dokazal svojo organizacijsko mo@ – brezhibno so organizirali Dan SLO futsala, na katerem je cca 150 trenerjev, sodnikov, delegatov in kontrolorjev izvedlo svoje testiranje, izobra¡evanje in licen@ne seminarje pred za@etkom nove sezone. Uvod vanjo je predstavljala tekma za superpokal med KMN Oplast in FC Litijo, ki jo je slednja dobila s 5 : 2 in s tem pokazala dobro formo pred tekmami v evropskem pokalu, ki jo (kot lanskega slovenskega prvaka) @akajo ¡e ta teden. KMN Oplast je torej dostojno obele¡il svojo desetletnico, pozitivna energija, ki jo je bilo mo@ @utiti ves @as prireditve, pa napoveduje, da to ni bila zadnja obletnica.
KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Kratke Brevi brevi kratke
Al Rally del Friuli ok Codronaz-Cudiz Il 48° Rally del Friuli e delle Alpi Orientali si è svolto come di consueto nella fantastica cornice delle Valli del Natisone e Torre, con partenza da Cividale sabato 1 settembre. Le tre prove speciali, da ripetere due volte ciascuna, erano le classiche «Subit», «Tribil» e «Trivio», per un totale di 120 km, e hanno decretato la vittoria del Comasco Paolo Porro su Ford Focus Wrc, in coppia con il friulano Paolo Cargnelutti. Tra i locali ottimo 23° posto del veterano Franco Codromaz, alle note del cividalese Massimiliano Cudiz; con la loro piccola 106 Rally sono giunti a Udine primi di gruppo FN nonché primi di classe 1600. In ordine di classifica troviamo poi al numero 30 la coppia formata da David Komar di Kobarid e Andrea Chiuch di San Leonardo; nonostante alcuni problemi con le gomme patiti durante la gara, il duo è comunque giunto secondo di classe A5, primo in divisione 1 (riconfermando il successo del Lavanttal Rally in Austria) e quinto assoluti nella classifica di campionato sloveno. In 41ª posizione l'oborzese Veronica Caleca, alle note di Fabrizio Colja su Peugeot 106 Gti, splendidi terzi di classe FA6. Cinquantesimi i Cividalesi Daniele Venica e Denis Piceno, secondi della loro classe e così come nella classifica «Younger Time» della Mitropa Cup, che vede il bravo Daniele al comando in campionato a soli due appuntamenti al termine. Generosa quanto sfortunata partecipazione per Matteo Ermen di Cividale e di Denny Quarina di San Pietro al Natisone, giunti al traguardo 66mi su 120 equipaggi nonostante numerosi guai tecnici. Per quanto riguarda le auto storiche, da segnalare il 13° posto dell'inossidabile coppia Corredig-Borghese, in gara con la loro fida Bmw 2002. Prossimo appuntamento di una stagione 2012 agli sgoccioli l'immancabile cronoscalata Cividale-Castelmonte, che sta riscuotendo grandi consensi dai piloti mitteleuropei, data la validità per i campionati sloveno ed austriaco. Lorenzo Paussa
� �
KK Bene@ija a Villanova di Prata
� � Domenica 9 settembre i Giovanissimi del Velo club Cividale Valnatisone/Kolesarski klub Bene@ija si sono destreggiati brillantemente sul circuito cittadino di 1200 metri della località balneare di Bibione, con numerose curve a 90 gradi per i 180 miniciclisti. Fra i nostri c’erano Jacopo Qualizza, G2; Alex Mattaloni, G4; Nicola Malisani e Alessandro Favia, G5; Alessandro Vignato, Samuele Belgrado e Thomas Macorig, G6. Il 9 settembre è stata una giornata importante anche per un altro appuntamento: «La LeggendAria 2012, pedalata d’altri tempi», fra borghi, fiumi e castelli, con partenza e arrivo a Osoppo, alla quale ha partecipato anche la società biancorossa. Il prossimo appuntamento per i Giovanissimi è domenica 16 settembre a Villanova di Prata. Nella foto (da sin.) il direttore sportivo Denis Macorig, Nicola Malisani, Thomas Macorig e Alessandro Vignato.
14
DOMA@A KULTURA
stran
Naœa Bi¡a je Van@i@a lovila po vasi, zaki jo je biu naœuorku par korite
✍ Patroni pomo@niki: Anton M. Slomœek
Kajœna ura bo Nova luna nedieje 16. parnese obla@no an buj marzlo uro. Pihu bo mo@an vietar. Parvi kuart lune sabote 22. parnese priet jasno potlè obla@no an da¡euno uro. Stara luna nedieje 30. parnese lè napri da¡euno uro. U saboto 22. œetemberja je ekvinocij, se prave kàr nuo@ je duga glih tarkaj ku dan. Za@ne jesen an od telega dneva napri nuo@ bo rasla do zimskega solsticija, kàr za@ne pa se krajœat an dan se dujœat.
Za naœe zdravje U telin miesce smo se uarnil’ usì, kajœan priet, kajœan potlè, na dielo, al na navadne obveznosti. Za te mlade je za@elo spet œuolsko veseje al œuolska te¡ava. Za de varnitu na navadne obveznosti nan bo lahka an ne traumati@na, psikologi pravejo, de parvi dan muoremo za@et po@aso, brez sile al stresa, tudi @e uœafamo taso diela, ki @aka samuo nas. Drugi dan bo ¡e buojœ an use bo teklo @isto an gladko. #e pa bomo tiel’ narest usè tu an ¡lah, nie re@eno, de na zgreœemo, sigurno je pa, de opo@itek, ki smo ga glih u¡ival’, se uni@e tu an dan. Drugi nasviet, ki ga dajejo teli miedhi je, de muoremo se navast gledat, na kar dobrega imajo tisti, ki so okuole nas, an gledat se pozabit na njih slave dejanja, u@ila an pomanjkljivosti. #e za@nemo takuo, za@nemo »s to pravo nogo« an, @e bomo takuo dielal’ an se obnaœal’, usè nan pride buj lahkò an manj te¡kuo.
dom
Jeœiœke zgodbice
MIESAC ŒETEMBER U NAŒIH DRU˘INAH
U pandiejak, 24. œetemberja, je praznik bla¡enega Antona Martina Slomœka. Biu je œkof. Rodiu se je u slovenski vasi Slom u fari Ponivka, 26. novemberja lieta 1800. Kaplan, ki je peju napri œuolo, kjer so œtudieral’ najbuojœi mladen@i, je prepri@u Antonove starœe, de naj bi ga poœjal’ u œuolo u Celje, na Œtajarskem, kjer naj bi se u@iu tud niemœki jezik. Nemœ@ina mu je bla te¡ka, pa useglih je premagu tolo te¡avo an œu napri s œtudiji. U liete 1821 je ustopnu u celouœko teoloœko œuolo. Po treh lietih je biu posve@en u duhounika an ‘no lieto potle je biu pa kaplan par sv. Lourencu u Mariboru. U liete 1827 je biu poœjan u Novo Cierku blizu Celja an dvie lieta buj pozno je biu imenovan za voditelja celouœke teoloœke œuole. U liete 1846 je biu imenovan za celouœkega opata in lè tiste lieto tudi za œkofa. Poznu je zlo lepuo Sveto pismo an biu zlo dobar pridgar. Use tuole mu je pomalo parklicat puno judi ga posluœat. U sojo œkofijo je parklicu Lazariste od sv. Vicenza de Paoli an u liete 1852 je ustanoviu dru¡bo sv. Mohorja. Umaru je u Mariboru 24. œetemberja lieta 1862. Poznan je suoj rek, ki prave: »Viera bodi vam lu@, materin jezik pa kju@«, sa’ je uso ¡ivljenje gledu parklicat rojake h jubezni do maternega jezika, do domovine an do Boga. 19. œetemberja lieta 1999 pape¡ Wojtyla je œu u Slovenijo za pastoralni obisk. U Betnavi blizu Maribora je beatificiru œkofa Antona Martina Slomœka, ku velikega pastierja Slovenije u XIX. stuoletju.
15. septembra 2012
Jur Zad tih
U
nediejo, kàr je Van@i@ ku usi hodu u Kravar h maœ’ an h ¡egnu, za nas otroke je bluo naobarno ga preletiet, kier, @e je mù, nas nie ku zajeu s palco. Mene me je klicu »œiencjato prolungato«. Usaka dru¡ina je tistih cajtu redila ¡vino an mi, Zad tih, smo muoral’ hodit le po pot, ki jo je prehodu Van@i@, de bi krave napajal’ par koritu. Kàr so se najedle, smo jih mi otroc’ uozil’ napajat an je vi@ krat ratalo, de smo se uœafal’ kupe z njin par korritu. ˘ejne krave je bluo te¡kuo parda¡at, kier so silile h koritu. Pa takuo k’ so se parbli¡ale h uodi »juœke«, Van@i@ jin nie ku dau s œkorjo po nuosu, kier nie pustu, de bi druge krave pile, dokier se nieso njega mernuo napojile. #e je uœafu druge krave ¡e par korite, jih je zvestuo naœuorku an pro@ zagnu. ‘An dan naœa Bi¡a ga je videla pred sabo gor po klancu. Brez, de bi jo ist mù udar¡at, ga je za@ela lovit po vasi. Mislu san, de ga popeœta an ubije. Lovila ga je celuo gor po œtengah pred Tama¡ovih an ga potiskala gu urata. Bruozar nan, de nie ratala nesre@a. Vi@ ku kajœan pa je jau, de je krava imiela use ra¡one. Kàr je ankrat Van@i@ zboleu za influenco, naœ miedih Trainit mu je dau mede¡ine an punture, za runat. Po navadi so u takih okuolestavah usi vasnjani hodil’ klicat naœega o@i Duarduna, ki je znu punture dielat. Zvi@er so ga poklical’ h buniku. Van@i@ je poviedu, de mu je Trajnit dau pru garjupo an ¡autivo mede¡ino. »Usaki krat, ki tuole pod¡gerjan, mi gre pru na metanje, muoj Duardo,« se je pokumru. »Ku¡i, poka¡’, kaj ti je dau takuo strupenega?« ga je upraœu naœ o@a.
Kàr mu je dau œkatulco, tata nie uagu se pred njin zasmejat na œobe: »Ah poja, de muorajo bit garjupe. Tele nieso piergule, za popit, tele so kugle, ki se kladejo tu rit.« »Kuo od zad? Paœ, ki storejo od zad, za uojo bo¡o?« »Ben, pa jej ijh, ma na stuoj me vi@ praœat ni@, @e vieœ lieuœ ku ist.« Œelè nie biu prepri@an, de je takuo, dok’ mu se nieso smejal’ tudi doma@i, ki so tuole poslu-œal’. Mimo je œlo œe kajœno lieto, kàr je Van@i@ nazaj oboleu an biu puno cajta u œpitale. Miedhi so poviedal’ doma@in, de naj pejejo bunika damu, zatuo ki bi te¡kuo pre¡iveu boliezni. Zdielo se je, de je zaries huduo slavo stau, kàr so ga polegnili na pastiejo doma. #akal’ so njega zadnjo uro okuole pastieje, pa Van@i@ je lepuo an mernuo zaspau. Usi so misnil’ de se na zbudi vi@. Na koncu, trudni duge no@i, so se varuhi pobral’ usak tu sojo pastiejo an zaspal’. Kàr je zjutra pred dnen ustala gaspodinja an u skarbeh stopila u kambro, ga nie
bluo u pastieji ne ¡ivega ne martvega an so se usi prestraœeni upraœal’, kaj je z njin ratalo. Uœafal’ so ga u œtali, ki je ¡vino komadavu glih ku, de b’ na ratalo ni@ posebnega. ˘iveu je œe tri liea potle an kàr je umaru od staruosti, sma ga varvala @ez nuo@ ist an Karlo Jakopetu. Kàr smo ga preobliekli an pokladal’ tu kaselo, je parœu Gino Lukcju ga kropit – an grede popit an dobar taj vina – je luo¡u tu kaselo an njega kjukac z usin pasan an marli@u jau: »Si ga nosu nimar za sabo, nesi ga za sabo an sada!« #e lepuo puobnen, Van@i@ je biu zadnji marli@, ki smo ga vasnjani nesli na ramanah od Jeœi@a do Kravarja. Vien, de je bla kasela zlo te¡ka, kier smo ga nosil’ Bepo Lazarju, Renco Kova@i@nih, Guido Klinj@anju an ist. Kàr je korlo, je dau no roko tudi Bepi@ Bosu. Pod te¡kin briemanan nieso ble samuo molitve pa tudi kako godernjanje. Buog mu dì ven@ni mier an pokoj. (28. – gre napri)
DUGO SMO JO #AKAL’ an puno snopicjou smo napravli, za spoœtovat navado
Radoviednost Tele je cajt gob. Gobe se rade jedo, nieso te¡ko jedilo an se lahkò napravejo tenfane, u ¡upi, cvarte al spe@ené na grilji. #e gremo sami jih brat, muoremo ahtat an ubrat samuo tiste, ki jih zlo lepuo poznamo, zak’ vemo, de jih je puno, ki so se podobne, pa so strupene. #e goba je strupena, nan store prit “nauzeo”, driœ@o, al pa se za@nemo trest an sarce za@ne tuc buj naglo al buj po@as, nas za@ne boliet ¡elodac, nan gre na metanje, an tuole more ratat tud’ dva tiedna potlè, ki smo jih sniedli. #e za@nemo se @ut slavo 5 ur potlè, ki smo jih sniedli, muoremo narest takuo, de jih var¡emo uon; @e pa je œlo @ez ¡e 6 ur, gobe nieso vic tu ¡elodce, takuo je buojœ uzet kjek za se spurgat. Seviede tele so parve pomo@i, kàr niemamo miedha par rok, pa potlè muoremo iti hitro h njemu.
RICETA
➔ Gobe #e nas je na œtier, nucamo dvie ¡lice oja extravergine, 1 stroh @esnaka, dva debela pomidorja, su, popar, ‘an litro mesne al dadove ¡upe, pu kila gob, malo predarsina, ser grana, 1 icé. Parvo rie@ uzamemo padielo, kjer se na partaka an ulijemo not oje, denemo stroh @esnaka an pustmo, naj se pocvrè. Kàr @esnak je armen, ga snememo, dolo¡emo gobe, ki smo jih o@edli z umarno cunjo po varh, s no¡icjan ogratal’ stabla an preriezal’ u majhane koœ@icje. Pustmo, naj se tenfa tentega, ki oburemo pomidorje, katerin snememo sienje, an jih zrie¡emo na koœ@icje. Natuo dolo¡emo pomidorje h goban, osolmo, popopramo an zalijemo z ¡upo. Pustmo, naj se kuha po@as, parbli¡no za pu ure an priet, ki snememo padielo z ognja dolo¡emo tankuo stacan predarsin. Snememo z ognja, dolo¡emo œe ice, ki smo ga ¡e strepjal’ kupe s 50 g zgratanega siera grana an malo soli. Lepuo premieœamo an arzpartimo u tonte, kjer smo ¡e polo¡li flete kruha priet spe@enè u forne. Loretta Primosig
Dreœka Ro¡inca je velika an druga@
R
o¡inca je perœla an œla tu 'in dan. Dugo smo jo @akal' an puno snopicjou smo napravli, za spoœtovat navado. Cjerkou je bila lepuo naœtimana, zbor Re@an je pieu fajno, eldi je bluo puno an œkampinjal' so veselo vas cajt, dok' se ni precesija speljala oku an oku. Smo zapiel' te zadnjo @astitou Mariji Mater’ Bo¡ji, smo se skordal' s tistim', k' jih na vidmo 'no lieto an smo se uernil' damu, za poju¡nat z dru¡ino an ¡lahto. Tala na kratkim bi bila naœa Ro¡inca, ko usake lieto. Dolo¡im œe 'no sliko, kjer se vid' cierkou an eldje oku podobe Marije, k' @akajo ¡egin, an de je use poviedano an pokazano. Pa je kar se na vid' na slik', k’ nardi naœo Ro¡inco zaries veliko an druga@ ko drug senjam. Eldje perhajajo k' maœ pred cajtam an breskerbno an veselo se menajo s perjatelji al' zamujajo oku razstave slad@in: ko inkert kupavajo kola@e otruocem. Plac je pun ro¡inskih snopicjou an usak snopic tu ¡enskih rokah cje re@, de kajœin je skerbou 'in dan priet, za pobrat te prave puœlje an de eldje œele poznajo navado an vierjejo, de ¡egin mu da muoc, za odvernit use, kar se bojimo de nam rata. Tu cierkvi, ko stopiœ @ez prag, srecjaœ podobo Marije z Je¡uœam, ki je ¡e naprauljena za iti un. Se vie, de na vid’ ure, nas @aka ¡e 'no lieto. Marija gleda milo; Otro@ic v naruo@i gleda oku breskerbno, ko deb' na viedou œe, de vas tel' konfu¡ion je za nje dva.
Skerbi, za narest cierkou takuo @edno an puno ro¡, se je na vid', pa se zastop' lahko, de tak @ude¡, brez radodarnih an dielounih rok, se na perka¡e. Tu teli uonjavi lepoti œtier gaspuodi maœavajo usi kup pred utarjam an cierkou je puna ko inkert, zatuo k' Ro¡inca ‘ma tako muoc, de perkli@e damu nje sinuove. Kor znat navade an naœe slovienske piesmi, za se zganit, ker zbor za@ne »Marija skoz' ¡ivljenje...« an po@as mo¡je se za@nejo gibat, za prit do utarja, za oufer.
Kor poznat naœ praznik an njega zgodovino, za videt ponos naœih mo¡i, k' nosjo v precesijo Marijo na rameh, bandiere an lu@ij pred njo. An glih takuo kor videt naœega narbulj starega tonka@a – devetdeset liet je dopunu lietos – te¡kuo se vernit domis verh turma, potle k' je œkampinjou cieu cajt ta per te druzih, za zastopit, de tolo navado naœi tonka@i jo nosijo tu kervi, takuo k’ mi nosmo odmevanje tonkanja tu glavi an tu uœesah, daj dol damu. 'In dan pred Ro¡inco, ¡ene so skuhale obiuno ju¡no, za de bo use perprauljeno, ko ker so bli usi la@ni, inkert. Zatuo, rade poœepetajo pred cierkoujo, pa grede gledajo na uro an zbierajo kup' dru¡ino, ko ma@ka te mlade, de na rata prepozno. Tiste bul kura¡ne so tud' spekle gubanco an te¡kuo @akajo, de po ju¡ni jim jo pokusijo an pohvalijo. Gubanca, tle per nas, 'ma tak velik pomien zvezana ko k' je z Ro¡inco, de jo muoraœ kupit, @e je na znaœ al' necjeœ spec ta doma. Podoba Marije z Je¡uœam nazaj po@iva tu œakreœtiji pod @edno arjuho. Precesija je ni utrudila vic ko intkaj an ura je bila takuo liepa, de se ni ne zmo@ila ne opraœila. Lohnej nas je poœtiela, grede k' smo œli pred njo an za njo, za viedet, dost nas je ostalo an rada, de je nismo pozabil', poterple¡ivo, ko usaka mama, nas bo lahniejœ @akala do hliet'. Lucia Trusgnach - Ækejcova
dom
15. septembra 2012
Kaplan Martin #edermac 37.
stran
LETA 1933 - »KRI SAM DAU, JEZIKA NE DAM«
15
risbe: MORENO TOMASETIG
besedilo: GIORGIO BANCHIG in MORENO TOMASETIG
POVZETEK - Telo ilustrirano pripovedovanje je povzeto iz romana »Kaplan Martin Åedermac«, v katerem je slovenski pisatelj France Bevk (1890-1970) opisu teœko stanje slovenskih duhovniku v Beneåiji po prepovedi slovenskega jezika v cierkvi s strani faæizma. Po obisku karabinierju je pre Martin s sestro Katino skriu slovenske bukva v cierkvi svetega Mihiela. Paræla je nedieja, kaplan Martin je æu maæavat. Po branju Vangelija je zaåeu pridgo po italijansko. Moœje so se razjezili, a je Åedermac zagotoviu, de tuo je bluo parviå in zadnjiå in je sklenu, de se na bo podluoœu oblastem. En tenent karabinierju mu je ukazu, naj podpiæe dokument, s katerim naj bi sparjeu ukaz. Zatuo ki je Åedermac odloåno odklonu, ga je parsilu iti za njim v Åedad k prefektu, pred katerem je branu pravico svojih ljudi posluæat Boœjo besiedo v maternem jeziku. Medtem so karabinierji v Varsniku sekvestrali katekizme. Na sreåanju z drugimi kaplani je Åedermac zaviedu, de bo nadækof branu pravice slovenskih vierniku. Kaplan Potokar je poviedu tud, de æpijon med domaåimi duhovniki je biu kaplan Skubin. Nieki nediejski popudan se je pred oætarijo uneu kreg med Rakarjam in Birtiåam: parvi je drugega toœu, de je ovaduh, æpijon. Birtiå se je branu z vso moåjo; kaplan Åedermac je Rakarju zagotoviu, de ovaduh nie Birtiå ampak drugi vasnjan. En dan so ga paræli klicat, kier njega mat je bila na smarti. Åedermac se je hitro napotiu v rojstno vas in je z materjo imeu zadnji pogovor, ki se je nanaæu na prepuoved slovenskega jezika. Pruoti jutru je mati izdihnila.
GOSPUOD MARTIN JE ŒE DOLGO CAJTA ÅÙ, DE ZGUBLJA TELESNE MOÅI IN DE MU SE JE VÅASIH VZDIGNILA TREÆIKA. POSUÆIU SE JE BIU KU TRIESKA; POMAGALA PA MU JE ŒELIEZNA VOLJA, DE SE JE DARŒU NA NOGAH. PO MATERNI SMARTI BI GA BLUO SKOR ZLOMILO. NOGE SO MU SE TRESLE, LE S TEŒAVO JE OPRAVLJU SLUŒBO. AL’ JE ZBOLEU? VPRAÆU SE JE Z ZAÅUDENJAM IN STRAHAM. LEGNU JE VSAK DAN PO MAÆI IN NIE VSTÙ DO NASLEDNJEGA DNE, ZUNA ÅE SO BLI NUJNI OPRAVKI
MISEU, DE BO KOT ÆIBAK STARAC BUOG VIE DOST CAJTA PARKLJENJEN NA PASTIEJO, MU JE BILA NADVSE TEŒKA. SPOZNU JE, DE TELESNE ÆIBKUOSTI NE BO MOGOÅE PREMAGATI LE Z MOÅJO NJEGA VOLJE. TRIEBA BI BLUO VELIKO VIÅ… KATINA MU JE KUHALA PIJAÅE, KI SO MU POMAGALE SE POMERIT IN PARDOBIT MOÅI
AL’ SI BOLAN? AL’ NAJ KOGA POKLIÅEM? SA’ NIESAM BOLAN! KADUO PRAVE, DE SAM BOLAN? NOBEDNEMU TEGA NE PRAVI! UTRUDILO ME JE, POTREIBAN SAM POÅITKA
KATINA SE NIE UPALA MU STATI PRUOT. BILA JO JE SAMA SKARB. ÅEDERMACU JE BLUO JASNO, DE KATINA NIE ŒALOVALA LE ZA MATERJO, AMPAK TUD ZA SVOJO LJUBEZNIJO. KLINJON JO JE SREÅU KJE NA KLANCU IN ZA NIMAR RAZDARU NJE SANJE
PRED DUÆEVNE OÅI, KI SO MU BILE ZAMAKNJENE NIEKAM V ZMEDENE SANJE, SE MU JE PARKAZALA MATI. TRUDIU SE JE, DE BI JO PARJEU ZA ROKO IN JO S TEM POTALAŒU…
POTLÈ JE ZAGLEDU KOVAÅA VANCA, KI MU MOÅNUO STISKA ROKO. KUPE STA NOSILA CERKVENO BANDIERO MED PIETJAM LITANIJ IN HODILA PRUOTI LJUDSTVU SVETA MARIJA, SVETA MATI BOŒJA, SVETA DEVIC DEVICA, PROSI ZA NAS!
IZGINE BANDIERA, KOVAÅ VANAC IN ÅARNO LJUDSTVO. PIESAM SE SPREMENI V TELE BESIEDE: ÅE BI ME PUSTILI PRED NADÆKOFA, BI MU REKU: LEI NON È PIÙ IL NOSTRO PASTORE. LEI È IL NOSTRO TRADITORE…
NAZAJ JE PADU V OMOTICO. PRED NJIM JE STAU MOŒ, KI SE Z VELIKO, TARDO ROKO TUÅE NA PARSI, DE ODMIEVA
PARKAZE SO IZGINILE, LE POTOKARJEVE BESIEDE SO MU OSTALE V ZAVIESTI: »POSREÅILO NAM SE JE, DE SMO PAPEŒA OBVESTILI. DO DONAS PA SE NIE ÆE STORLO NIÅ, VSE JE ZAVITO V MOLK, V MRAK, V KATEREGA NE POSIJE ÆE LUÅ TARDNEGA UPANJA.« ZNUOVA JE LEGNU IN SE ZAGARNU DO BRADE
KRI SAM DAU, A JEZIKA NE DAM… »VOLJA DUHOVNIKA JE PODVARŒENA ÆKOFOVI IN DOLŒAN JE UBOGAT!« JE PONOVIU IZ BUKVI PRIDG. KAJ JE BIU POTOKAR REKU SKUBINU? »ÅE UKAŒEJO ZAŒGATI CIERKU, AL’ JO BOÆ ZAŒGAU? TUO PA JE ÆE HUJÆ…«
37 - GRE NAPREJ RIASSUNTO IN ITALIANO - Questo racconto è tratto dal romanzo «Kaplan Martin Åedermac» dello scrittore sloveno France Bevk (1890-1970). Narra fatti successi nel1933, quando il regime fascista vietò l’uso della lingua slovena. In questa puntata: dopo la morte della madre, Åedermac cade in uno stato depressivo che gli procura febbre e allucinazioni. Dopo la Messa torna a letto e vi rimane tutto il giorno. A volte ha delle strane visioni: gli appare la madre, il fabbro Vanac, col quale canta le litanie che poi si trasformano in una requisitoria contro il vescovo; alla fine gli appare un uomo che battendosi il petto esclama: «Ho dato il mio sangue, non darò la mia lingua». Ricorda le parole Potokar: «Se ti ordinassero di bruciare la chiesa lo faresti? Il divieto di usare la propria lingua è ancora peggio…».
16
ZADNJA STRAN
stran
KAJ KJE KAM KADÀ KUO NEDIÆKE DOLINE • SAUODNJA - u @etartak 13. œetemberja ob 21. uri u vi@namienski dvorani primarne œuole bojo pokazali drugi part dokumentarnega filma Izgubljena kronika/Cronaca perduta. • IDARSKA DOLINA (PRAPOTNO) - u saboto 15. an nediejo 16. œetem berja bojo pohodi z muziko an plesam skuoze Idarsko dolino. Vi@ na spletni strani: www.lesentinelledellevalli.it • SV. MARTIN (Garmiœki kamun) - u nediejo 16. œetemberja bo Kuatarinca. Ob 12. uri bo sv. Maœa na varhu. Po Maœi paœta za use an veselica. #e bo da¡evalo, praznik bo na Liesah ob 11. uri. • PLANINSKA DRU¡INA BENE@IJE - u nediejo 16. œetemberja pohod na Prisojnik (2.547 m). Info: Alvaro 320 0699486 • ŒPIETAR - u torak 18. œetemberja Auser Nediœkih dolin gre na izlet z barko po maranski laguni. Odhod iz Œpietra ob 7. uri. Za druge informacijone an za se upisat lahko pokli@ite tel. 0432717004 – e-mail: auser.natisone@gmail.com • PLANINSKO DRUŒTVO CAI - u nediejo 23. œetemberja pohod na Torre Clampil (Karnijske Alpe) 2.079 m. Info: tel. 3492983555 - u nediejo 30. œetemberja kupe s Planinsko Dru¡ino, pohod na goro Rite v Dolomitah 2.119 m. • HOSTNE - u nediejo 23. œetemberja bo praznik sv. Mateja v Hostnim. Ob 11.30 bo sv. Maœa, natuo bo veselica. Praznik bo tudi, @e bo da¡evalo. • ŒPIETAR - u @etartak 27. œetemberja ob 21. uri bo u Slovenskem kulturnim centru predstavitev dokumentarja Pustolovœ@ina/Avventura, ki so ga posneli 3. razredi sriednje œuole Dante Alighieri v Œpietru za œuolsko lieto1970-71, an glasbena pred-
stava œtudentu Glasbene matice. Sledila bo projecijon dokumentarja Prostor v tej galaksiji/Un posto in questa galassia Alvara Petriciga u originalni verziji s podnapisi po italijansko. • TOPOLUOVE - u nediejo 29. œetemberja bo praznik sv. Mihiela. Ob 18. uri bo sv. Maœa. Pieu bo zbor Naœe vasi iz Tipane. Po maœi vi@erja an veselica. • NEDIŒKE DOLINE - u nediejo 29. œetemberja za@ne Vabilo na kosilo v Nediœkih dolinah. Poglejte spletno stran www.invitoapranzo.it • LIESA - usak torak an @etartak otuberja bo ob 20. uri ro¡ar. • BIJA#A - do konca otuberja usako nediejo od 10. do 12. ure je odparta razstava Manuele Iuretig Jaslica iz narave. Za druge urnike pokli@ite umetnico na tel. 3482964586 • A˘LA - usak @etartak u faru¡u ob 20.30 Meditazione sui cuori gemelli. Info: Danila 339 3116666
TERSKE DOLINE • VIŒKORŒKA - u nediejo 17. œeptemberja bo 17. oblietnica smarti gospuoda Artura Blasutta. • BREZIJE - u nediejo 29. œetemberja bo senjam sv. Mihiela. • PARK JULIJSKIH PREDALP - miesca œeptemberja an otuberja organizirajo vodene eskursije. Vi@ na spletni strani www.parcoprealpigiulie.it - tel. 0433 53534 • FOJDA - do nedieje 30. œetemberja je u gradu Zucco odparta razstava Pot pajkovih gnezd s fotografijami Danila De Marca o partizanski prosti coni u vzhodni Bene@iji. Na ogled je usako saboto an nediejo od 10. do 19. ure.
KANALSKA DOLINA
15. septembra 2012
dom
DOMA#A MODRUOST Pomladanska Marija lastovce parpeje, jesenska jih odpeje
• TABLJA - u kamunski pala@i je na ogled razstava La grande guerra in un paese di confine. Odparta je od pandiejka do petka od 9. do 18 ure. U saboto an nediejo od 9. do 12. ure.
POSOÅJE • PLANINSKO DRUŒTVO KOBARID - u torak 25. œetemberja pohod po Huljevi poti na planini Kuhinja - u nediejo 29. œetemberja 18. pohod na Breœki Jalovec (planinska sekcija Breginj) - u saboto 6. otuberja bo praznovanje 60. letnice ustanovitve Planinskega druœtva Kobarid. Vi@ na spletni strani http://pdkobarid.wordpress.com/ • KOBARID
2012 - od 21. œetemberja do 7. otuberja Program: - u petak 21. œetemberja ob 19. uri bo otvoritev Pohodi: - u saboto 22. œetemberja: pohod na Mrzli Vrh. Info: +386(0)5 38 90 167; Pohod na Tolminski Migovec. Info: +386(0)41 692 266 - u nediejo 23. œetemberja: pohod na Mengore. Info. +386(0)5 38 90 167; Pohod na Bu@enico, Mengore an Cvetje (Zgodovinsko razgledna pot). Info +386 (0)5 38 13 292; pohod po Bevkovi poti. Info: +386(0)5 37 34 645, +386(0)41 601 248 - u petak 24. œetemberja: pohod u Topolovo. Info: +386(0)1 2348 621 - u torak 25. œetemberja: pohod po Huljevi poti. Info: + 386 (0)51 688 684 - u @etartak 27. œetemberja: voden ogled Tolminskih Korit. Info: +386(0)5 38 00 480 - u petak 28. œetemberja: pohod iz doma Kavke na Klabuk. Info: +386(0)1 2348 621 - u saboto 29. œetemberja: pohod na Breœki Jalovec. Info: + 386 (0)51 688 684; Otvoritev an pohod po novem delu PRAZNIK POHODNIŒTVA
Soœke poti pri Kobaridu. Info: +386(0)5 38 91 311; Hoja ob tolmunih reke Œo@e - u nediejo 30. œetemberja: pohod po Rapalski meji. Info: +386(0)41 837 551; Pohod na Ravelnik in #elo. Info: +386(0)5 38 90 167 - u petak 5. otuberja: po poteh 7 dni 7 poti pohod k Mariji Sne¡ni. Info: tel.: +386 (0)31 568 142; Pohod iz doma Kavke na Klabuk. Info: +386(0)1 2348 621 - u saboto 6. otuberja: pohod na Zaprikraj. Info: +386(0)5 38 90 167; Pohod po Gregor@i@evi u@ni poti. Info: +386(0)31 841 640; Pohod po Vodno – energijski poti. Info: +386 (0)5 38 13 292; Pohod od Bohinja do #adrga. Info: +386 (0) 4 57 47 590; Hoja po Buœkih stezah. Info: +386 (0)41 785 465 - u nediejo 7. otuberja: pohod po Soœki poti, Info: +386 (0)5 388 93 30, +386 41 759 089 Potepanja nad Baœko Grapo, Info: +386(0)41 774 631 Vodeni izlet Muzej na prostem Kolovrat an zaklju@ek festivala, Info: +386(0)538 90 167 Razstave an predavanja: - u petak 21. œetemberja ob 19.30, vrt hotela Hvala, Preko modrega planeta
- u @etartak 27. œetemberja ob 19. uri v Zeleni hiœi, Obe plati medalje in Vzponi na osemtiso@ake Karakoruma, Nives Meroi an Roman Benet, predavanje in film - u petak 28. œetemberja ob 19. uri u prostoih Fundacije Poti miru, otvoritev fotografske razstave Ljudje v Alpah - u @etartak 4. otuberja ob 19. uri u Zeleni hiœi, Potepanje po doma@i in tujih gorah, Peter Podgornik, predavanje - u petak 5. otuberja ob 17. uri u prostorih Fundacije Poti miru, praznovanje ob 60-letnici Planinskega druœtva Kobarid - usak dan interaktivna razstava u prostorih Fundacije Poti miru - usak dan od 10. do 18. uri odpart Trentarski muzej in srediœ@e Triglavskega narodnega parka (vstopnina 2,5 - 4 eura) - usak dan u Mlekarni Planika razstava Od planine do Planike (vstopnina 2-3 eura, mo¡nost degustacije) VE# NA INTERNETU: www.dolina-soce.com U PRIHODNJI ŒTEVILKI BOMO OBJAVIL’ PRIREPOŒJAJTE OBVESTILA DO 24. ŒEPTEMBERJA NA NASLOV redazione@ddom.it TEL.-FAX 0432 701455 SUL PROSSIMO NUMERO PUBBLICHEREMO GLI APPUNTAMERNTI FINO A METÀ OTTOBRE . INVIATELI ERNTRO IL 24 SETTEMBRE A redazione@ddom.it TEL.-FAX 0432 701455 DITVE DO POU OTUBERJA .
NA SPLETNI STRANI WWW.DOM.IT VSAK DAN NOVICE IN PRIREDITVE
dom
KULTURNO VERSKI LIST
PETNAJSTDNEVNIK PERIODICO QUINDICINALE ODGOVORNI UREDNIK DIRETTORE RESPONSABILE MARINO QUALIZZA ZALO¡BA - EDITRICE MOST SOCIETÀ COOPERATIVA A R. L. UREDNIŒTVO - REDAZIONE UPRAVA - AMMINISTRAZIONE 33043 #EDAD - CIVIDALE DEL FRIULI BORGO SAN DOMENICO, 78 TEL. - FAX 0432 701455 e mail: redazione@dom.it www.dom.it Iscrizione Roc n. 5949 del 10.12.2001 STAMPA: CENTRO STAMPA DELLE VENEZIE SOC. COOP. VIA AUSTRIA, 19/B, 35129 PADOVA REGISTRAZIONE TRIBUNALE DI UDINE N. 8 - 8. 4. 2003
Naro@nine/Abbonamenti LETNA/ANNUALE € 16 PODPORNA/SOSTENITORE € 30 SLOVENIJA/SLOVENIA € 20 EVROPA/EUROPA € 25 IZVEN EVROPE/EXTRA EUROPA € 35
Poœtni ra@un/Conto corrente postale n. 12169330 intestato a Most scarl, borgo San Domenico 78, 33043 Cividale del Friuli/#edad Ban@ni ra@un/Conto corrente bancario Iban: IT85 P086 3163 7400 0010 0815 095 BIC/SWIFT: RUAMIT21CIV
Postani naœ prijatelj Diventa nostro amico
Vsak dan ob 20.30 Tv dnevnik po slovensko Vsak dan, od pandiejka do sabote, poro@ila: ob 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00 an ob 19.00. Ob nediejah: poro@ila so ob 8.00 in 9.45 (zamejski tisk), 13.00, 14.00, 17.00 in 19.00; ob 9. uri sveta Maœa. Oddaje za vidensko provinco. Vsako saboto ob 12. 00 iz Rezije »Ta rozajanski glas«.
VSAKO
NEDIEJO OB
OKNO
B ENE @IJO www.radiospazio103.it
V
TUDI NA INTERNETU :
14.30