Giornale Dom

Quindicinale | petnajstdnevnik - anno | leto L - n. | štv. 12 30. junija 2015 - euro 1,20

V soboto 4. julija

Nediške doline

Romanje treh dežel na Višarjeh stran 2

Le sodoben način kmetovanja lahko reši gorske vasi stran 6

Čezmejni pohod

Kanalska dolina

Iz Čenebole v Podbelo nad 400 ljudi stran 10

Dokumentarec o Avsenikih navdušil Ukljane stran 11

Posta Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, Ne/PD- in caso di mancato recapito restituire all’ufficio di Padova detentore del conto, per la restituzione al mittente - TAXE PERÇUE - TASSA RISCOSSA - 35100 Padova - Italy

NAMESTO UVODNIKA

Buog van loni, msgr. Qualizza Uredništvo Doma

S

poštovani in dragi msgr. Marino Qualizza!

Mislimo, de je prù za adan krat nucati prestor posvečen vašim cenjenim uvodnikam, de bi se vam ob vaši zlati maši zahvalili za dielo, ki ga opravljate kot zviest duhovnik, kot spoštovan odgovorni urednik našega Doma, kot poznan teolog in profesor dogmatike, kot zaviedan slovenski kulturni dielovac, kot neustrašen branitelj pravic naše skupnosti. Že petdeset liet dielate na božjem puoju in oznanjate Besiedo, ki je mesuo postala, pričate resnico, ki ostane za večnost, delite gnado, ki odrešuje. V zadnjih cajtih v vaših uvodnikih pogosto beremo skarb in željo, de bi kristjani zastopili potriebo po uresničevanju viere v vsakdanjem življenu, v veselju in težavah, v velikih življenskih izbierah kot v vsakdanjih razmierah, kier viera nie abstraktna teorija. Vi tardite, de viera daje muoč, veselje, pogum, de bi živieli pošteno, de bi bližnjemu skočili na pomuoč, de bi dielali za dobro družbe. In vi tardite, de je viera v Benečiji močnuo povezana z domačim slovenskim jezikam. Kar pa vašim besiedam daje vrednoto in verodostojnost, je, kakuo ste živeu vaše duhovništvo in kakuo nosite križ, ki so vam ga naložile slovenske gore … Četud vas je vaše dielo kot teolog in profesor dogmatike ‘nomalo odstranilo od vsakdanjega življenja naših far, ste ostu zmieram povezan z našimi dolinami, ste biu prisotan, kàr je bluo trieba, ste dau ‘no roko domačim famoštram in v težavah je bla vaša besieda nimar poslušana in spoštovana. Že skor trideset liet vsako nediejo greste mašavat h Mariji Devici, v dreško faro, ki na adnim kraju je bogata globoke viere in kristjanskih navad, na drugim kraju z dramatičnimi številkami prebivalstva kaže rezultate nespametne ekonomske in socialne politike do naše Benečije.

Puno ste se v zadnjih lietah prizadevu, de bi bla vsaj tiedanska maša po slovensko v Špietru. Do tega je hvala Bogu paršlo in jo že dvie lieti vodite prù vi.

Vaša doslednost, vaš pogum in ljubezen do našega slovenskega jezika in kulture so vas prisilili, de ste lieta 1984 sparjeu vlogo odgovornega urednika našega Doma in jo obdaržujete – zuna kratkih liet – do donas. Tudi po vaši zaslugi je časopis postù uplivno in nenadomestljivo glasilo Slovencu. (gre naprej na 5. strani)

G. Mario Gariup, msgr. Dionisio Mateucig, msgr. Marino Qualizza in g. Božo Zuanella

Štirje zlatomašniki za dobro naših ljudi

P

osvetili so celuo svoje življenje Bogu in svojm ljudem. Prù je, de se jim Slovenci iz Benečije, Rezije in Kanalske doline iz sarca zahvalijo za obiuno dobrega, ki so ga od njih parjeli.

Gospuod Mario Gariup, monsinjor Dionisio Mateucig, monsinjor Marino Qualizza in gospuod Božo (Natalino) Zuanella lietos praznujejo petdeset liet, odkar so bli posvečeni v duhovnika. Odločili so, de bojo svojo zlato mašo vsi kupe pieli v maternim jeziku, po slovensko, v saboto, 27. junja, ob 19.30 v farni cierkvi v Špietru.

Za Benečijo bo senjam brez para. Še nie še zgodilo, de bi kar štieri duhovniki iz špietarske foranije kupe obhajalo zlato mašo. In škoda

”

V saboto, 27. junja, ob 19.30 bojo praznovali 50 liet od duhovniškega posvečenja s sveto mašo po slovensko v špietarski farni cierkvi na kaže, de se bo nieki takega kada drugič zgodilo. Saj so skor predzadnji slovenski duhovniki v videnski nadškofiji. »Za nami je paršu še msgr. Lorenzo Caucig, ki je famoštar v Možnici in bo zlatomašnik hlietu, in še adan misijonar. Potle so se patoki posušili,« pravi msgr. Qualizza.

Spomin pa gre na velik senjam, ki je biu 10. vošta 1983 v Matajuru, kàr so zlato mašo kupe imieli domači famoštar msgr. Paskval Gujon in če-

dajska kaluniha msgr. Valentin Birtig ter msgr. Angel Cracina.

Tekrat jim je nepozabni Luciano Chiabudini-Ponediščak napisu in deklamiru poezijo, ki je parmierna tudi za lietošnje zlatomašnike.

Daril' sta že od pu šekulna / to parvo Sveto mašo, / med tarnji an rož' vodili nas / naravno v dušno pašo.

Sta veselil' se z nami / na karst an na ženitvo, / tolažli zadnjo uro / te starim z molitvo.

Od Petarja Podreke, / po inaka

Ivana Trinka / od tiste tarde kietne / sta vsak 'na zlata rinka.

O srečni mi, ki užili smo / duhovnike domače, / posebnost' naše varuhi, / branilnici brez plače. »Veseli smo, de smo se zbrali tisto pot. Nimar smo skarbieli, de ohranimo par samih sebe in tudi par naših ljudeh viero in ljubezen do Benečije, do družine, do naše kulture in do našega jezika, ki je požegnan tudi od Svetega Duha, takuo de se na zgubi, kar smo, ampa de se še buj omočneje,« pravi msgr. Qualizza, tudi v imenu sobratu.

Msgr. Mateucig in g. Zuanella sta imiela veliko čast somaševati s papežam Frančiškam v Rimu 18. junja kupe z drugimi zlatomašniki iz videnske nadškofije. (gre naprej na 5. strani)

2

versko življenje

stran

30. junija 2015

dom

SLOVENCI, KOROŠCI IN FURLANI se bojo parpravili na Sveto lieto usmiljenja, ki ga je arzglasiu papež Zgodovina Zgodovina -- kultura kultura

Kristjani najbolj diskriminirani na svetu Na Dunaju je potekala konferenca o nestrpnosti in diskriminaciji v odnosu do kristjanov. Pripravila jo je Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi. Udeležile so se je delegacije iz držav članic in nevladnih organizacij, ki so dejavne na tem področju.

Med drugim tudi delegacija Sveta evropskih škofovskih konferenc. Le-ta je med drugim poudarila, da so prav kristjani verska skupina, ki je z naraščanjem nestrpnosti v svetu leto za letom bolj preganjana in diskriminirana. Strpnost do nekega stališča ne sme voditi v nestrpnost do drugega. »Nestrpnost v imenu strpnosti« mora biti imenovana s pravim nazivom in javno obsojena. Iz tega razloga je delegacija Sveta evropskih škofovskih konferenc vse sodelujoče države na konferenci spodbudila, da bi na jasen način delovale proti zločinom sovraštva in bi zavarovale kristjane na svojem državnem ozemlju.

Za mir in pravičnost na Bližnjem vzhodu Udeleženci plenarnega zasedanja Združenja organizacij za pomoč vzhodnim Cerkvam (ROACO) so se 16. junija dopoldne zbrali pri sveti maši v kapeli svetega Štefana v Vatikanu. Daroval jo je prefekt Kongregacije za vzhodne Cerkve kardinal Leonardo Sandri.

Med mašo se je molilo za mir in pravičnost na Bližnjem vzhodu, predvsem v Siriji, Iraku in Sveti deželi ter prav tako v Ukrajini. »Kot nadležni prijatelj iz evangeljske prilike,« je med homilijo pozval kardinal Sandri, »trkajmo z glasom molitve dan in noč, da se bodo odprla zaprta vrata in meje in ne bo treba več prisostvovati žalostnim in težkim prizorom v Evropi, zibelki zahodne civilizacije, ki so zaobjeli mnoge sinove in hčere Etiopije, Eritreje in Sirije.« Kardinal je zatrdil, da so pastirji in verniki vzhodnih katoliških Cerkva pogosto »mučenci našega časa.«

13. NEDIEJA MED LIETAM

Čečica nie umarla, ampa spie Evangelij po Marku (5,21-24.35-43)

K

àr se je Jezus parpeju v barki spet na drugo stran, se je okuole njega zbralo puno ljudi an je ostù par kraju muorja.

Tekrat pride adan med načelniku shodnice, Jair po imenu. Kàr ga zagleda, mu pade k nogam an ga zlò prosi: »Moja hčerka umira; pridi an položi nanjo roke, de ozdravi in bo živela.« An šù je proč z njim. Z Jezusam je bluo puno ljudi in so ga stiskali. Še je guoriu, kàr pridejo načelnikovi domači an mu rečejo: »Tvoja hči je umarla; kaj še dielaš nadliego Učeniku?« Kàr Jezus čuje tuole sporočilo, reče načelniku: »Na buoj se, samuo viervi!« An nie pustiu nobednega, de bi šù z njim, razen Petra, Jakoba in Jakobovega brata Janeza. Pride do načelnikove hiše, in ušafa hrup an jok an žalni uek. Stopi notar an jim reče: »Kaj se razburjate an jokate? Čečica nie umarla, ampa spie.« An smejali so se mu. On pa vse zažene, vzame s sabo očeta an mater čečice in tiste, ki so bli z njim, in gre čja, kjer je čečica ležala. Prime čičico za roko in ji ukaže: »Talíta kum« – kar pomeni: »Čečica, rečem ti, vstani!« An je čečica hitro vstala an hodila; imiela je namreč dvanajst liet. Obšla jih je močna groza. An ostro jim je zatuku v glavo, naj tega nobedan na zvie; in reku je, naj ji dajo jesti.

Ruomanje treh dežel Proglobimo Proglobimo in in premislimo premislimo bo 4. luja na Svetih Višarjah MESSAGGIO DELL’ARCIVESCOVO

C

P

U. D.

o treh lietah bo spet ruomanje treh dežel, tuo je Slovenije, Furlanije Julijske krajine in Koroške, na Svete Višarje, na parljubljeni božji poti, ki jo že šest stuolietju in pou obiskujejo Slovenci, Furlani in Niemci. Bo v saboto 4. luja. Škofje mislijo, de bo lietošnje ruomanje dobra parprava na Sveto lieto usmiljenja, ki ga je arzglasiu papež Frančišek in bo začelo 8. dičemberja.

Za naslou so zbrali »Z Marijo napruoti Kristusu, ki je obraz usmiljenja« Sveta maša bo ob 11. uri. Kupe z videnskin nadškofam msgr. Andrejem Brunom Mazzocatom jo bota molila ljubjanski nadškof mons. Stanislav Zore in krški (celovški) škof Alois Schwarz. Moltive in piesmi bojo v petih jezikih – latinskem, slovenskem, italijanskem, furlanskem in

niemškem.

Skupno ruomanje Slovencu, Furlanu in Korošcu se je rodilo pru na Svetih Višarjah lieta 1982 na iniciativo rancega videnskega nadškofa msgr.

Alfreda Battistija. Z navdušenjam sta jo sparjela ranjik ljubljanski nadškof msgr. Alojzij Šuštar in tekratni krški škof msgr. Egon Kapellari, ki je šele žiu.

Bla je preroška iniciativa, saj v tistih lietah se je želiezna zavesa zdiela zelo močna in je bla Slovenija pod Jugoslavijo in komunistično diktaturo.

Natuo je bluo ruomanje vsako lieto parvo saboto po Rožinci v adnim Marijinem svetišču – parvo lieto v Furlaniji, drugo lieto v Sloveniji in trečje lieto na Koroškem. Lieta 2012 so škofje odločili, de bo tuole srečanje vsake tri lieta in nimar na Svetih Višarjah, ki so za pravo duhovno središče treh velikih evropskih kultur slovanske, latinske in germanske.

Fede e comunione tra le Chiese

ari sacerdoti e fedeli, l’Arcidiocesi di Udine ha la gioia di ospitare il tradizionale Pellegrinaggio dei tre popoli. Secondo l’orientamento preso dall’Arcivescovo di Udine e Ljubljana e dal Vescovo di Gurk-Klagenfurt, l’appuntamento è per sabato 4 luglio al Santuario della Madonna di Monte Lussari che ci accoglierà con la sua testimonianza di fede e spiritualità. Giungeranno tra noi i pellegrini delle diocesi di Ljubljana e di Gurk-Klagenfurt, per vivere un intenso momento di preghiera e di affidamento all’intercessione della Vergine Maria.

Ricorderemo le origini di questo pellegrinaggio, proposto nel 1982 dall’allora arcivescovo di Udine, mons.

Alfredo Battisti, e condiviso dagli arcivescovi Šuštar di Ljubljana e Kapellari di Gurk. I friulani volevano ringraziare i popoli vicini per l’aiuto ricevuto nella ricostruzione delle loro terre martoriate dal terremoto del 1976. Ma fin dal primo pellegrinaggio non si perse l’opportunità di riflettere sulla nuova Europa che si stava costituendo e sulla fede che doveva cementarla.

Vivremo questo significativo incontro, segno di fede e di comunio-

ne tra le Chiese, in preparazione al Giubileo straordinario della Misericordia voluto da Papa Francesco.

Per questo il pellegrinaggio avrà come tema: «Con Maria incontro a Gesù, volto della Misericordia».

Ad essa ci ispireremo per vivere nel migliore dei modi il Giubileo che ci darà la possibilità, come ha ricordato Papa Francesco nella Bolla d’indizione, di contemplare «il mistero della Misericordia, fonte di gioia, serenità e pace, condizione della nostra salvezza».

La celebrazione della S. Messa inizierà alle ore 11 di sabato 4 luglio negli spazi adiacenti al Santuario a cui si potrà accedere con la cabinovia.

Vi invito a partecipare in molti, insieme ai vostri pastori, portando sul Monte Lussari le nostre personali intenzioni di preghiera. Uniti alle sorelle e fratelli di Ljubljana e Gurk-Klagenfurt, che giungeranno guidati dai loro Vescovi, pregheremo per le nostre Chiese e per tutta l’Europa.

In attesa di incontrarci, colgo l’occasione per augurare a tutti qualche momento di riposo fisico e spirituale durante l’estate e vi accompagno con la benedizione del Signore. + Andrea Bruno Mazzocato

»LAUDATO SI’« Izšla papeževa okrožnica o okolju, »skupnem domu, ki nam ga je zaupal Bog«

Odgovorni do prihodnjih rodov

V

četrtek, 18. junija, je izšla papeževa okrožnica o okolju z naslovom Laudato si' (Bodi hvaljen). »Kakšen svet želimo posredovati odraščajočim otrokom, ki bodo prišli za nami?« To vprašanje je srce okrožnice papeža Frančiška o skrbi za skupen dom. In še: »To vprašanje ne zadeva samo okolja, saj si ne moremo postaviti vprašanja samo o nekem delčku, temveč nas vodi v to, da se vprašamo o smislu bivanja ter o temeljnih vrednotah družbenega življenja. »Za kakšen cilj živimo? Za kakšen namen delamo in se bojujemo?

Zakaj nas ta zemlja potrebuje?« »Če si ne postavimo teh temeljnih vprašanj«, pravi papež, »ne verjamem, da bodo naša okoljevarstvena prizadevanja prinesla pozitivne učinke.« Naslov okrožnice je vzet iz vzklika sv. Frančiška: »Hvaljen, moj Gospod«, ki v hvalnici spominja, da je zemlja naš skupni dom, »tudi kot sestra, s katero bivamo skupaj, ali kakor dobra mati, ki nas sprejme v svoj objem«. Mi sami smo zemlja (prim.

1Mz 2,7).

Sedaj se ta zemlja, zdelana in oropana, pritožuje in njeno ječanje se pridružuje vsem tistim od sveta zapuščenim. Papež Frančišek vabi, da jim prisluhnemo. Spodbuja vse in vsakega: posameznika, družine, lokalne skupnosti, narode, mednarodno skupnost, k ekološkemu spreobrnjenju ali, kakor se je izrazil sveti Janez Pavel II., 'spremeniti smer' in sprejeti lepo ter odgovorno prizadevanje pri 'skrbi za skupni dom'. Istočasno pa papež Frančišek prizna, da je opazno neko naraščanje občutljivosti za okolje in skrb za naravo ter da zori iskrena in boleča zaskrbljenost glede tega, kar se dogaja na našem planetu.

S tem daje prav pogledu upanja, ki je posejan skozi vso okrožnico. Vsem pošilja jasno sporočilo polno upanja: »Človeštvo ima še vedno sposobnost sodelovanja pri izgradnji našega skupnega doma«.

Papež Frančišek se seveda obrača na katoliške vernike, ko navaja besede sv. Janeza Pavla II.: »Še posebej kristjani lahko opazijo, da so njihove naloge glede stvarstva, njihove dolžnosti do narave in do Stvarnika,

sestavni del njihove vere«. Vendar pa hoče tudi vstopiti v pogovor glede »našega skupnega doma« z vsemi. Ta dialog je navzoč skozi vse besedilo in postane v petem poglavju orodje za soočiti se ter reševati probleme.

V peti točki je opisan itinerarij okrožnice, ki se potem odvije skozi šest poglavij. Od tega, da prisluhne do danes najboljšim pridobitvam

znanosti glede stanja obravnavane teme (1. poglavje), ga sooči s Svetim pismom ter judovsko krščanskim izročilom (2. poglavje), izpostavi bistvo problema (3. poglavje), ki je v tehnokraciji ter v pretiranem osredotočenju človeškega bitja na samega sebe. Okrožnica predlaga (4. poglavje) »celostno ekologijo, pod katero se tudi jasno razume človeško ter družbeno razsežnost«, ki sta neločljivo povezani z okoljskim vprašanjem.

Papež Frančišek v luči takšne vizije predlaga za vsak nivo družbenega, ekonomskega ter političnega življenja iskren dialog, ki bo zastavil odločne ter jasne procese. Dodaja še, da ne bo noben projekt učinkovit, če ga ne bo vodila odgovorna in oblikovana vest. Nadalje za rast v tej smeri predlaga izhodišča na vzgojnem, duhovnem, cerkvenem, političnem ter teološkem področju.

Besedilo okrožnice zaključita dve molitvi. Ena, ki je namenjena vsem tistim, ki verujejo v »enega Boga, stvarnika« ter druga, namenjena tistim, ki izpovedujejo vero v Jezusa Kristusa.

dom

30. junija 2015

TESTIMONIANZE

zgodovina - kultura

stran

3

Zgodovina Zgodovina - kultura - kultura

A cent’anni dall’inizio della Prima guerra mondiale nelle valli e sulle montagne della Slavia. I diari di don Antonio Cuffolo

«Arde il santuario di Monte Santo Proglobimo Proglobimo in premislimo in premislimo per il fuoco delle nostre artiglierie» Podgora è tutto un fumo: riceve colpi da disperata e fuma come un tizzone ardente

terra per venire a divertirsi di notte e prendere in giro. La sera attacco col solito… nondum matura est. Molti feriti.

25 giugno A Valerišče [Števerjan – San Floriano del Collio]. Colpi senza senso sul Sabotino e Monte Santo. Poche risposte. Andai a Medana da Mizza.

a cura di Giorgio Banchig

26 giugno Aeroplani in quantità con relativa musica.

I

n queste pagine del suo diario di guerra, don Antonio Cuffolo citata tre personaggi che meritano un breve cenno biografico.

Ettore Mambretti (1859-1948), generale. Il suo nome è legato alla tragica battaglia dell’Ortigara che portò alla morte migliaia di alpini e alla sua conseguente rimozione.

Dopo la guerra ricevette comunque la promozione a generale d’armata e nel 1929 venne nominato senatore del Regno, carica alla quale lui stesso si era candidato; nel 1931 fu collocato a riposo dall’esercito.

Mons. Angelo Bartolomasi (18691959), fu il primo vescovo castrense d’Italia. Ricoprì tale carica dal 1915 al 1922 e dal 1929 al 1944. Dal 1919 al 1922 fu vescovo di Trieste e Capodistria e in questo ruolo difese la popolazione slovena e i suoi sacerdoti contro la politica di assimilazione del governo italiano e le violenze fasciste nella Venezia Giulia. Dal 1922 al 1929 fu vescovo di Pinerolo.

P. Giovanni Semeria (1867-1931), religioso barnabita. È stato uno degli oratori e scrittori più seguiti del suo tempo e uno degli uomini pubblici più in vista del cattolicesimo italiano della prima metà del XX secolo. Fu cappellano militare presso il comando supremo del generale Cadorna a Udine. I suoi interventi erano improntati ad un forte patriottismo. Le tragiche conseguenze della guerra gli provocarono un grave trauma psichico per cui dovette lasciare il comando supremo dopo soli sei mesi.

Di lui il generale Luigi Cadorna ebbe a scrivere: «Pare che in gran parte il suo squilibrio sia derivato dal fatto che da un lato deve predicare la guerra, dall’altra è inorridito dagli orrori della guerra».

20 giugno Sveglia di granate, shrapnels e

27 giugno Pioggia e sonore dormite sotto tenda.

28 giugno Pioggia. Sonno. Arrivi anche sorprendenti di granate.

29 giugno Fui a Udine con molte granate.

Alle Grazie udii padre Semeria predicante su S. Pietro, il più grande patriota italiano vero naturale nemico degli autriaci.

Nella foto: Don Antonio Cuffolo in divisa militare.

pioggia. Il bersaglio è attorno l’ospedaletto 105, il di cui personale dovette fuggire. Messa nella chiesa di Vipulzano finalmente guardata da sentinelle. Durante tutto il giorno un can del diavolo [!]. Verso le otto di sera fucileria indiavolata che continuò per tutta la notte. A mezzanotte il furioso allarme col bandon del sonnambulo. Scena tragicomica. Un sonnambulo si mise sotto la sua tenda a battere con tutta violenza […?].

Tutto l’accampamento suggestionato dal falso allarme si diede a precipitosa fuga verso il bosco. Solo a stento si potè appurare l’incidente.

21 giugno S. Luigi. Il nervosissimo austriaco, stupito del lungo silenzio delle nostre bocche, fa un baccano indiavolato per provocare. Sono bombardate le strade per ogni dove. Aeroplani.

22 giugno Aeroplano circondato da shrapnels

si precipita verso terra ed a pochi metri da terra riprende il volo lasciando tutti con tanto di naso, specialmente gli artiglieri. Fui a Cormons. S’è cambiato il governo. Il cap. Forti, comandante la Sezione, si spezza un piede in un incidente automobilistico a Udine.

23 giugno Ore 10 antimeridiane fuoco indiavolato di artiglieria. I tedeschi rispondono a rilento. Podgora è tutto un fumo – riceve colpi da disperata.

Sull’imbrunire si scorge un grande fuoco sul Monte Santo. Arde il santuario per il fuoco datovi dalle nostre artiglierie. Il bombardamento durò tutta la notte. Ricevetti due altarini da campo da don Rinaldi. Podgora non risponde assolutamente.

24 giugno S. Giovanni. Pinf-punf da ogni parte. Podgora fuma come un tizzone. Gli austriaci si nascondono sotto

30 giugno Pioggia infinita e musica intermittente di cannonate. Sequestro roba di chiesa di Vipulzano e spedita a Cormons.

1 luglio Nihil novi – pioggia nuova.

2 luglio Idem 3 luglio Villa Blanchis – Medana.

4 luglio Aspettativa di musica che si scatenò alle 11.30 antimeridiane. Il 36° fanteria s’ebbe la […?] stravolta. Feriti in quantità. Lavoro straordinario.

5 luglio Mattina silenzio. Alle 11, a Dolenje Cerovo con altri due cappellani militari ad aspettare mons. Bartolomasi che era stato preannunziato.

Caldo terribile, asfissiante e fame lupina. Mambretti ci vide dalla finestra ed arricciandosi per ben tre volte i baffi nel vedere tre uomini nemici della patria. Ci mandò gentilmente

a dire per via indiretta, per mezzo di un capitano, che… potevamo accomodarci altrove, per esempio nei palazzi dell’artiglieria sul colle stante di fronte. Probabilmente era stordito dal bombardamento del giorno prima e dal 36° fanteria e vedendo noi gli pareva vedere tre generali austriaci.

Naturalmente si ubbidì ed il 14° artiglieria con a capo il colonnello ci accolse con molta affabilità e cortesia rimettendoci in forze. Grazie ai gentilissimi ed educati signori! Monsignor Bartolomasi, com’è naturale, non venne. È da segnalarsi il lamento di tutti i cappellani militari della divisione (14?) circa le poche deferenze usate loro in generale dal detto comando nonché da quanti erano compresi dallo spirito del comando.

Verso sera, mentre avevo adagiato le malconce ossa all’ombra di un cespuglio socchiudendo gli occhi per chiamare il sonno, un 305 piombò con quanto aveva in gola nel mio accampamento e precisamente usò la speciale gentilezza alla mia tenda che fu conciata come lo si può immaginare. Gran fuggi fuggi di cavalli e… asini. Nessun morto. Poco dopo il re, causa forse indiretta di quel brutto tiro, venne a visitare l’iniquità commessa da quel furfante, ma io non potei supplicare una medaglia perché allora non ero presente. Il 36° fanteria, snervato più dalla paura che dalle fatiche, venne sostituito da un reggimento di carabinieri.

6 luglio Verso sera incomincia ad arrossirmi il naso per una specie di erisipola.

7 luglio Me ne andrò al lazzaretto, vale a dire in un posto isolato, in un bosco sotto un ciliegio. Naso e labbra rosse.

Mi curo da solo e leggo libri rinvenuti.

8 luglio Al lazzaretto. Automaschera al viso. Noiosa. Tutto per… la patria.

9 luglio Idem, eadem.

10 luglio Idem. Rivisto aeroplani e cannoneggiamento.

(12-continua)

RAZISKAVA o vaseh Nediških dolin. Kako so se rodile, kako so rastle in katero vlogo so imele v zgodovini

Kako se je rodila in razvila vas Matajur a je parvi del raziskave, ki jo je od marca 1980 v Domu mons.

Paskval Gujon (1909-2002) napisal o vaseh Matajurske fare, kjer je bil čez 60 let župnik. Mons. Gujon je neizmerno ljubil svoje ljudi in svoje kraje. O njih je veliko pisal v Domu in izdal bukva v italijanščini »La gente delle Valli del Natisone«.

Benečane je vedno nagovarjal, naj ohranijo domači slovenski jezik in kulturo, ki predstavljata veliko kulturno in versko bogastvo. V tej dolgi raziskavi lepo opisuje ne samo, kako so nastale vasi Matajurske fare, ampak tudi kako so živeli enkrat ljudje

T

in katere legende so nastale okoli zgodovinskih dogodkov.

Matajur je vas narbuj vesoka v Benečiji; 950 m nad muorajam.

Ljudje so nimar imenovali Matajur po italijansko Montemaggiore.

Mons. Ivan Trinko je mislu, de tuole ime Matajur je keltsko, predromansko. Drugi rajtajo, de pride od latinskega »Mons Maior«. Če je tako, se ne zastope, zaki Italijani so pustili hribu (Velika Baba) ime Matajur in so prekarstili vas v Montemaggiore.

Oba imena bi imiela biti enaka.

Mimo grede: Italijani so imenitni

za imena pretvoriti, čeravno bi se ne smelo. Na primer, ko Čedajci so začeli hoditi na Matajur, prestor, ki se kliče »Na paloge« je ratu »Baita del pino«, prestor »Pred šobo« pa »Baita rossa«.

Od kada je vas Matajur? Se ne more viedet, ampa je gotovo zlo stara. Je znano, de že pred Langobardi - VI. stuoletje - so bli pastierji, ki na Matajurju so ouce pasli. Več krat se je zgodilo, de teli pastierji so se pulili in tukli zauoj pašniku in senožet. In pastierji gotovo so imieli svoje stanovanja.

V šuoli nas so učili, de Rim sta

ustanovila Romolo in Remo, potem ko jih je, saruote, vedojila ena volkulja. Od Matajurja se prave - in to je resnici buj podobno -, de par starin je bila tan gor adna sama hiša. V tej hiši je živeu an sam mož. Tel mož nieko zimo, ko je padlo snega do striehe, ni mogu priti na dan. Kier ga ni blo vič videti, so paršli ljudje iz doline za viedeti al je šele žiu. Skuoze adno jamo v snegu so ga klicali: »Človek božji, al si šele živ?«. Ja, je bil šele živ. Nato so mu pomali priti von in so ga previdali.

So pasala stoletja, vas je zrastla.

Lieta 1516 so imeli eno cerkev pos-

večeno svetemu Ivanu. Tisto lieto je paršu iz Caorle škof Giulio Euspergio, ki jim je posvetil oltar. Gotovo cierku je bila postanovljena puno liet prej. Vse kaže, de že pod oglejskimi patriarki - pred lietom 1420 - Matajur je biu štiet med 36 vasmi, ki so vsako lieto izvolile svojega župana in svoje sodnike. Župan je skarbeu za vse potriebe in v imenu vseh je hodu na sejo v Bijača al v Tarčet, kjer se je zbirala Landarska Banka. V starih pismih se vič krat bere ime matajurskega župana.

(1-gre naprej) Sk. Sl.

4

poglobimo in premislimo

stran

l’Opinione

dom

VAL Zgodovina BEGUNCEV razburja evropsko javnost tudi zaradi raznih predsodkov Zgodovina - kultura - kultura

Na prejzkušnji naša Proglobimo in premislimo in premislimo Laudato si’Proglobimo solidarnost z brati per papa Francesco di

Riccardo Ruttar

e provocazioni quotidiane della cronaca spicciola o mondiale portano inevitabilmente a chiedersi dove stiamo andando, se sia possibile una soluzione ai gravi problemi che affliggono il singolo e la comunità umana nella sua complessità; quale o quali le ricette per alleviare la sofferenza che opprime la stragrande maggioranza degli esseri umani.

Credo che ciascuno avverta il disorientamento, la mancanza di un ordine, di qualsiasi natura sia, che orienti verso una speranza di ravvedimento e di presa di responsabilità coloro che ne sono rivestiti.

L’interpretazione «libera e disinvolta» del concetto di libertà, la men che chiara definizione di democrazia e la ancor la più oscura e distorta applicazione pratica di detti concetti stanno portando ad una diffusa anomia, alla confusione e interpretazione personale delle norme, soprattutto di quelle morali. Interrogandoci chi possa essere l’uomo in grado di proporsi come punto di riferimento, capace di ristabilire il valore univoco della norme che guidino il genere umano, purtroppo non ne vediamo molti.

Ecco perché io ammiro papa Francesco, il quale scrive una lettera enciclica e la intitola: «Laudato si’. Sulla cura della casa comune». Non è il Vaticano, non Montecitorio e neppure una qualsiasi «casa del popolo»; la casa comune è il nostro pianeta che ci sta mandando segnali di disagio. Vuole avvisare l’uomo che così si sta preparando con le sue mani la catastrofe.

Ecco dove l’uomo di oggi, cattolico o meno ormai non fa più differenza, può trovare un faro. E questa volta il papa, sebbene citi ragioni escatologiche e pronunciamenti dei suoi predecessori, si rivolge a tutti, esplicitamente, richiamando alle proprie responsabilità con forza e smisurato coraggio ogni uomo, specialmente coloro che dispongono di qualsiasi potere. È il papa stesso che elenca gli «assi importanti» della sua lettera: «L’intima relazione tra i poveri e la fragilità del pianeta; la convinzione che tutto nel mondo è intimamente connesso; la critica al nuovo paradigma e alle forme di potere che derivano dalla tecnologia; l’invito a cercare altri modi di intendere l’economia ed il progresso; il valore proprio di ogni creatura; il senso umano dell’ecologia; la necessità di dibattiti sinceri ed onesti; la grave responsabilità della politica internazionale e locale; la cultura dello scarto e la proposta di un nuovo stile di vita». Ed ovviamente non è tutto qui.

I primi commenti della stampa volevano ridurre lo scritto del papa ad una enciclica «verde». Non è solo un implicito riconoscimento agli sforzi di coloro che già sono impegnati in questo senso; essa assume invece tutti i colori di denuncia, del rimprovero profetico della ir-responsabilità umana che sta distruggendo la «casa comune»; e non si ferma qui. Le soluzioni che propone sono umanamente concrete, razionali e logiche, non necessariamente condizionate al religioso o al divino. Credo che un laico ateo serio possa essere il primo a rendersene conto. Se la natura, la terra, come per San Francesco, è sorella ed è «creato» e come tale presuppone il Creatore, ha ricevuto da lui le sue proprie norme. L’unica creatura che può violarle è l’uomo che con la sua libertà crede di poterle sovvertire a suo piacimento. Ma anche a suo rischio. Il papa come un profeta d’altri tempi lo vuole sottolineare. A lui, comunque, non interessano le conseguenze personali.

Ciò che vale per lui trascende l’umano perché sente su di sé il mandato del Creatore. Grazie, papa Francesco.

L

15. junija 2015

L’INTERVENTO DI BRUNO FORTE,

V

Robin Schweiger *

mesecu juniju – natančneje za svetovni dan beguncev, ki je 20. junija – se veliko piše in govori o beguncih, predvsem o njihovih pravicah, težavah, problemih, skratka izzivih, s katerimi se soočajo begunci na poti v novo deželo ali so že v novi deželi. Pa tudi kakšna pozitivna zgodba se najde, kjer pokažejo, kako so se begunci že integrirali v družbo.

Letos se je v zadnjih tednih veliko govorilo o kvotah, ki naj bi jih sprejele članice Evropske unije. Grčija in Italija se soočata z mnogoštevilnimi begunci in same ne moreta nositi več tega bremena. Npr. Italija je v začetku meseca in to samo od četrtka do nedelje rešila več kot 5.500 prebežnikov. V obsežni reševalni akciji so na enem od napihljivih čolnov odkrili 17 trupel. In še prihajajo ladje polne ljudi na otok Lampedusa, ki so vstopna vrata v Unijo in to iz Libije, kjer vemo, da so razmere kaotične po padcu režima polkovnika Gadafija.

Na pomoč je Italiji in Grčiji priskočila Evropska komisija, ki bo zagotovila, da naj bi po določeni shemi vsaka evropska država sprejela določeno število beguncev. Vse v duhu solidarnosti in delitvi bremen. 78. člen pogodbe EU, ki v primeru izrednih razmer zaradi nenadnega pritoka tretjih državljanov omogoča uvedbo začasnih ukrepov v pomoč najbolj obremenjenim članicam, je pravna podlaga za razporeditev prosilcev za azil, upravičenih do mednarodne zaščite.

In v Sloveniji? Slovenski premier je najprej govoril, da bo RS sprejela

od 15 do 20 beguncev. Sedaj se govori – tako Bruselj, da naj bi v prihodnjih dveh letih iz Italije in Grčije preselili okoli 500 prosilcev za azil iz Sirije in Eritreje.

In sicer 297 ljudi iz Italije in 198 iz Grčije. To pomeni, da bo na Slovenijo padel 1,24 odstotni delež ljudi, ki potrebujejo mednarodno zaščito, so prosilci za azil in so že v eni izmed držav Evropske unije. V okviru sheme za preselitev beguncev iz tretjih držav naj bi sprejela še približno 200. Tako da bi skupaj sprejeli 702 begunca. Številka, ki pomeni dosti več od začetne številke. Ta precej visoka številka zavezuje, da se moramo dobro pripraviti na sprejem novih beguncev. Članice bodo tudi iz Evropskega sklada za azil, migracije in integracijo prejele 6.000 evrov za vsakega človeka, ki ga bodo sprejele v sklopu te sheme.

”

Pomembno je vprašanje integracije

Še ni gotovo, koliko prosilcev za azil bodo dejansko sprejeli v RS, saj je kar nekaj držav, ki so proti kvotam, med njimi so Poljska, Francija, Velika Britanija, Španija, Madžarska, Slovaška in Estonija.

Na preizkušnji je prav naša solidarnost z mnogimi brati in sestrami, ki so v še večji stiski, saj zapuščajo vojna področja in se ne morejo vrniti.

Naj še spomnim, da konvencija ZN o statusu begunca pravi, da je begunec oseba, »ki pobegne iz matične države iz utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi rase, vere, narodne pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali določenemu političnemu prepričanju, in ki zaradi takšnega strahu ne more ali noče uživati zaščite te države ali se vanjo vrniti«. S to konvencijo so se države zavezale, da bodo pomagale ljudem, ki bežijo pred različnimi grožnjami, preganjanji in si želijo miru.

Na preselitev sedaj čaka 40.000 ljudi od tega 24.000 iz Italije in 16.000 iz Grčije. To je približno 40 odstotkov vseh prosilcev za azil, ki potrebujejo mednarodno zaščito in so lani vstopili v omenjeni državi.

Gotovo pomembno vprašanje, ki prebuja veliko čustev ter tudi predsodkov je vprašanje integracije beguncev v družbo. Čeprav vsak begunec dobi oziroma ima osebni načrt integracije je velikokrat težka prav integracija v družbo, še zlasti dostop beguncev do stanovanj in predvsem zaposlitev. Tudi jezik je velik izziv za mnoge. Potrebno bo še marsikaj postoriti, da bi bila integracija beguncev v družbo lažja in zato bolj učinkovita.

Ta komentar bi sklenil z mislijo, da je pomembno vedeti, da so tisti, ki bodo prišli v našo državo, zapustili s težkim srcem svojo državo, ki je v vojni. Bodimo solidarni in jih sprejmimo z odprtim srcem! *radio.ognjisce.si

il dirigente che statalizzò l’istituto, ai festeggiamenti dei 30 anni

«Scuola bilingue il mio sogno»

Q

uando Živa Gruden mi ha contattato per la statalizzazione della scuola bilingue ho detto subito di sì, non un sì formale, ma di cuore e ho firmato il decreto.

Il ministero romano mi diceva: «Forte, stai tranquillo, sai sono questioni delicate…». Io ho risposto invece: «C’è una Costituzione che all’articolo 6, quindi tra i principi fondativi del Paese, dice: “La Repubblica tutela con appositi provvedimenti le minoranze linguistiche”». Non era una tutela passiva, ma attiva, propositiva, perché quell’affermare tra i principi fondamentali la pluralità delle lingue del nostro Paese sottolineava il fatto – e bisogna dire che in questo i Costituenti furono molto lungimiranti – che nella pluralità si costruisce l’unità. Non nell’uniformità, nell’appiattimento, ma nella valorizzazione delle diversità. […] Il 14 febbraio 2001 era stata approvata la legge 38 che tutelava la minoranza slovena e menzionava espressamente la scuola di San Pietro al Natisone. Dal ministero mi avevano detto che dovevamo aspettare il regolamento, che

non è mai arrivato. Ho firmato quel provvedimento perché quella scuola intercettava le istanze di una comunità. Quel riconoscimento, quindi, era dovuto, non era una concessione paternalistica.

Firmando ho pensato alla storia di questa scuola. Non dobbiamo dimenticare un grande maestro, Paolo Petricig. La parola maestro viene da «magis», «uno che guarda lontano», che è in grado di prevedere le esigenze e gli sviluppi futuri. È intorno a lui che il gruppo e la comunità hanno costruito questa esperienza.

Io ho vissuto questa esperienza come un sogno. Ho sognato che questa scuola diventasse modello per una realtà di scuola plurilingue nella nostra realtà regionale. Idem dicasi per quanto riguardava l’attuazione della 482. Purtroppo non ci è venuta incontro una visione politica perché la Regione non è stata in grado di cogliere il significato vero e profondo dell’esperienza della scuola. L’articolo 3 dello statuto, che è legge costituzionale 1 del 1963 dice: «Nella regione è riconosciuta pari dignità di

diritto e trattamento a tutti i cittadini qualunque sia il gruppo linguistico al quale appartengono, con la salvaguardia delle rispettive caratteristiche etniche e culturali». Era qui il nucleo fondante della specialità di questa regione, che ha perso le specialità geopolitiche, ma ha ancora la peculiarità della dimensione linguistica. L’articolo 6 che riguarda la scuola recita: «La regione ha facoltà di adeguare alle sue particolari esigenze le leggi della Repubblica, emanando norme di integrazione e attuazione». Parole come «adeguare, attuare» e «integrare» sono verbi deboli, perché c’era un retropensiero secondo cui la scuola era questione dello Stato. La nostra Regione ha perso nella sua storia tanti treni, tra cui quello di rivendicare una competenza primaria sull’istruzione come abbiamo nelle province di Bolzano e di Trento e, in maniera significativa, anche in Val d’Aosta.

Perché allora questa scuola non diventava solo una perla, ma diventava modello generatore di una scuola della Regione, dove il plurilinguismo era l’albero centrale, anticipando una

proiezione europea e globale. […]

Questa è una scuola importante, pioniera, ma bisogna che faccia scuola anche al resto. Perché anche i modelli più avanzati a un certo momento se mancano un respiro e un confronto più ampio, corrono il rischio di una forma di entropia, perché mancano degli sfondi, degli orizzonti ai quali insegnare in maniera adeguata.

Credo che a questa scuola vada tutto il plauso, perché le famiglie hanno un ruolo particolare, perché i componenti della comunità, testimoni privilegiati dei vari mondi politici e culturali del territorio, sono presenti, vivi e attivi, così come le amministrazioni locali ecc. Insisto su questo perché la scuola è scuola di comunità, se la scuola va con modelli semiaziendalistici non va da nessuna parte se non alla sua fine. E la scuola è un mondo di relazioni umane, un mondo in cui la cultura passa attraverso le relazioni umane. Insisto sull’idea della comunità per un’altra ragione: le lingue non le salva la scuola. La scuola dà un contributo importante, ma le lingue vivono nella misura in

cui ci sono i parlanti che rinnovano le lingue stesse. La lingua è un patrimonio simbolico di significati e di valori in cui una comunità si riconosce. […]

Ecco perché, allora, bisogna che il legame venga dalla comunità che non si deve sentire minore. Allora questa esperienza va coltivata con orgoglio.

Quindi scuola di comunità, mettendo in circolo questa consapevolezza comune, condivisa. Credo che questo sia l’augurio più bello. Ho visto insegnanti, dirigenti che si sono succeduti, attenti, svegli, impegnati, convinti, consapevoli di avere una missione particolare, speciale. Vediamo di fare sì che questa possa contagiare le altre realtà scolastiche regionali.

Bruno Forte

dom

v ospredju

30. junija 2015

GRE NAPREJ S PRVE STRANI

stran

5

V saboto, 27. junja, bo velikiz senjam za petdeset liet duhovništva beneškoslovenskih duhovniku iz naših naših dolin dolin

Naši štirje zlatomašniki za dobro terske terskedoline doline vsieh Slovencu v videnski provinci U. D.

Štirje beneškoslovenski zlatomašniki so za skupno praznovanje visoke oblietnice izbrali špietarsko farno cierku, zatuo ki so vsi iz Nediških dolin. Datum, 27. junija, so vebrali, kier je tisti dan zadnja maša po slovensko pred polietnim premoram in sovpada zlo blizu dnevu posvečenja.

Saj so postali duhovniki 29. junija 1965 v vidanski stolnici. Posvetiu jih je tekratni nadškof Giuseppe Zaffonato.

Maša bo začela ob 19.30. Pieli bojo združeni zbori Nediških dolin.

Na koncu bojo vsi vierniki povabjeni na veselo družabno srečanje. Bo za piti in za pod zob.

Svojo parsotnost so že napoviedali ugledni gostje iz političnega in kulturnega življena. Vabjeni so tudi duhovniki iz Nediških dolin, med katerimi ima posebno miesto don Davide Larice, ki že puno liet ob nediejah mašava po podbunieških vaseh in je tudi on lietos zlatomašnik.

Združenje Blankin, zadruga Most in Svet slovenskih organizacij za vidensko provinco, ki so kupe z zlatomašniki organizirali velik senjam v Špietru, so na vabilu napisali, de so teli štirje beneškoslovenski duhovniki »celuo svoje življenje neutrudno posvetili Bogu in svojim ljudem v Benečiji in Kanalski dolini.« Dielo duhovnika je oznanjati Božje kraljestvo. Pa tuole na pride reči samuo maševati, pridgati, spovedati ... Pomeni tudi skarbieti za svoje ljudi in jim pomagati v vsieh cajtah življenja.

Zlatomašniki Gariup, Mateucig, Qualizza in Zuanella imajo pa tudi veliko zaslugo, de so nimar varvali slovenski jezik in slovensko kulturo.

In zatuo so bli, in še donašnji dan so težkuo sovraženi s strani tistih, ki dielajo, de bi Slovence zbrisali iz Benečije, Rezije in Kanalske doline.

Hvala Bogu, se nieso nikoli ustrašili. Zatuo muore biti hvaležnost do njih še večja.

GRE NAPREJ S PARVE STRANI

g. MARIO GARIUP

rezija/kanalska rezija/kanalskadolina dolina msgr. DIONISIO MATEUCIG

posoc posoc ˇje ˇje

msgr. MARINO QUALIZZA

g. BOŽO (NATALINO) ZUANELLA

Msgr. Marino Qualizza se je rodiu v Podutani lieta 1940. V Rimu je doktoriral iz teologije na Gregorijanski univerzi. Od lieta 1970 je profesor dogmatike v videnskim seminarju, kjer je biu puno liet direktor višjega teološkega inštituta. Nomalo liet je biu tudi famoštar videnske stolnice.

Puno liet mašuje ob nediejah par Devici Mariji v Dreki, vsako saboto moli v Špietru sveto mašo po slovensko.

Msgr. Qualizza je tudi odgovorni urednik našega petnajstdnevnika Dom.

Gospuod Božo Zuanella se je rodiu lieta 1941 v Bijačah v podbunieškim kamunu. Biu je kaplan v Gallerianu v Laškem. Lieta 1975 je postau famoštar na Tarčmunu in potlé še famoštar v Matajuru, v Sauodnji in Gorenjim Barnasu. Zmieran je skarbeu za slovenski jezik in kulturo. Puno raziskav je objavu v Domu in drugih publikacijah. Na posebno vižo so poznane tiste o toponomastiki. Kot avtor bukvi Mračna leta Benečije se je muoru braniti na tribunalu.

sport sport

Gospuod Mario Gariup se je rodiu lieta 1940 v Tapoluovem v garmiškem kamunu. Adno lieto je biu kaplan v Pavia di Udine, potlé famoštar v Dordolli blizu Možnice. Dičemberja lani je praznovau 40 liet dielovanja ku famoštar v Ukvah in Ovčji vasi v Kanalski dolini. Dobrih petnajst liet skarbi tudi za Naborjet in Lužnice.

Vseskuoze je skarbeu, de se slovenski jezik ohrani v cierkvi in vasi.

Napisu je puno bukvi o Slovencih v Kanalski dolini.

Msgr. Dionisio Mateucig se je rodiu v Pačuhu v dreškim kamunu lieta 1937. Po posvečenju je biu kaplan v Cussignaccu blizu Vidna. Lieta 1973 je postau famoštar v kraju Forni di Sotto, natuo je biu v Sappadi. Potlé je biu famoštar in dekan v Špietru.

Od lieta 1998 je famoštar v Žabnicah v Kanalski dolini in rektor svetišča na Sv. Višarjah. V telim parljubljenim Marijnem svetišču lepuo skarbi za slovenske, furlanske, italijanske in niemške viernike.

V NEDELJO, 28. JUNIJA, IN V PONEDELJEK, 29. JUNIJA

V

Zlati maši tudi v Ukvah in Žabnicah

dneh takoj po skupni zlati maši v Špietru z monsinjorjem Qualizzo in z gospodom Zuanello, bosta slovenska duhovnika v Kanalski dolini g. Mario Gariup in msgr. Dionisio Mateucig praznovala pomembno obletnico skupaj s svojimi farani.

V nedeljo, 28. junija, ob 9. uri bo

zlata maša gospoda Gariupa v ukovški cerkvi svetega Filipa in Jakoba.

V ponedeljek, 29. junija, ob 19. uri bo v žabniški cerkvi svetega Egidija svojo zlato mašo daroval msgr. Mateucig.

V Ukvah bo kar enostavna obeležitev obletnice, sicer po značaju tamkajšnjega župnika. Pri nedeljski

Namesto uvodnika

maši bo kot običajno pel ukovški cerkveni pevski zbor, ki bo slovensko-italijanski obred glasbeno popestril na poseben način.

V Žabnicah pa bo v italijanščini in v slovenščini peta maša saj bosta nastopila oba zbora, ki so izraz tamkajšne vaške skupnosti.

Skupaj z g. Božom Zuanello in z

SOMAŠEVANJE

msgr. Marinom Qualizzo sta Gariup in Mateucig bila posvečena v mašnika prav pred štiridesetimi leti, 29. junija 1965.

Izmed štirih zlatomašnikov, ki v videnski pokrajini vsaj delno mašujejo slovensko, kar dva še vedno ohranjata starodavni običaj prav v Kanalski dolini.

s Frančiškom v domu Svete Marte

Buog vam loni, msgr. Qualizza V Rimu s papežam Vaši uvodniki vsem Slovencam nudijo globoka razmišljanja o našem stanju in naši bodočnosti. Iz ljubezni in odgovornosti do naše skupnosti ste spet sparjeu vlogo odgovornega urednika tudi po ’potresu‘ parvih liet telega stuolietja in adnolietnem molku časopisa, medtem ko so drugi obupali al’ se posvetili naumnim teorijam o nediškem jeziku.

Ries je, de Dom nie imeu lahkega življenja – na adni strani, kier je biu in je tarin v peti domačim nacionalistam, na drugi, kier je frajno in neodvisno glasilo; resnici na ljubo je trieba doluožti še notranje težave, ki so ga privedle do globokih kriz. Ob vsem tem je bila vaša vloga, msgr.

Marino Qualizza, nenadomestljiva in dragocena, kier ste zmieram imeu pravo besiedo za odgovoriti naspruotnikam, braniti vlogo časopisa in pomiriti duhove.

Kakuo domači pruotislovenski na-

cionalisti strupeno gledajo na dielo in vlogo Doma, njega odgovornega urednika in ostalih sodelavcu, je dost pomisliti na dvie prijavi, ki ste ju biu deležen. Parvo, kupe z matajurskim famoštram Božam Zuanello, zauoj bukvi o mračnih lietih Benečije, drugo zauoj članka o pruotislovenski kampanji deželnega svetnika Roberta Novellija. Italijanska pravica je priznala, de je bluo vaše dejanje korektno in naspruotniki so ostali z dolnim nuosam.

Benečani malo poznamo o vašem teološkem dielu in pisanju ter vašem 45-lietnem poučevanju dogmatike v semenišču in na višji teološki šuoli v Vidnu, katere ste biu dolgolietni ravnatelj. Malo poznamo o vaših predavanjih na teoloških posvetih v Italiji in v tujini, o vaših bukvah in dielu v združenju italijanskih teologov. Vemo pa ste vsaj v Italiji adan od narbuj cenjenih in uplivnih teologov. In tuo

je zadoščenje in ponos za vse nas.

Spoštovani in dragi mons. Marino Qualizza!

Kàr smo o vas napisali, lahko starnimo v en obraz, v eno podobo – v obraz in podobo Čedermaca, ne le Bevkovega, ki se je boru proti fašističnemu nasilju in prepovedi slovenskega jezika. Vi ste za zgled vsiem Čedermacam, ki se v sedanjem času upirajo asimilaciji in jih najdemo v družinah, kjer otrokam govorijo po slovenko, v cierkvah, kjer molijo in pojejo po slovensko, v slovenskih kulturnih društvih, ki organizirajo pobude in ohranjajo slovenskega duha med ljudmi, v uredništvih slovenskih časopisov, v slovenskih pievskih zborih, v dvojezični šuoli, v kamunskih upravnih svetih, kjer branijo jezikovne in kulturne pravice svojih ljudi, in povsod, kjer se diela, za resnično dobro naših ljudi.

Uredništvo Doma

Papež Frančišek, msgr. Dionisio Mateucig in g. Božo Zuanella.

V

četartak, 18. maja, so nekateri zlatomašniki iz videnske nadškofije somaševali s papežam Frančiškam par jutranji maši v domu Svete Marte v Vatikanu. Med njimi sta bla tudi msgr. Dionisio Mateucig in g. Božo Zuanella, dva med štierimi beneškoslovenskimi duhvoniki, ki lietos prazujejo petdesetlietnico mašniškega posvečenja.

Po maši se je papež pogovoriu tudi z njima. Povedala sta mu, odkod parhajata in de par nas živijo Slovenci, katerih kristjanska viera je močnuo povezana s slovenskim jezikam in kulturo. Ostala dva zlatomašnika iz Benečije, msgr. Marino Qualizza in g. Mario Gariup, sta bla zadaržana doma in niesta mogla iti na ruomanje v Rim.

6

iz naših dolin

stran

STREGNA Coren podtajnik Slovenske skupnosti

Deželna reforma krajevnih uprav ohranja prvo mesto na lestvici politične pozornosti stranke Slovenska skupnost, ki je na nedavnem kongresu obnovila tako pokrajinske kot deželne organe. Pred dnevi se je na svoji prvi seji sestalo novoizvoljeno strankino deželno tajništvo, ki je večji del razprave posvetilo reorganizaciji delovanja stranke. Kar zadeva organizacijo strankinega dela je deželno tajništvo SSk ustanovilo prve tri delovne skupine, in sicer skupino političnih upraviteljev in pravnikov za preučevanje reforme krajevnih uprav (trenutno s posebno pozornostjo sledi vsebinam novih statutov Unij), strokovno skupino za posodobitev strankinega statuta in njegovo prilagoditev na zakonske novosti na področju delovanja političnih strank ter odbor za počastitev 40-letnice prvega deželnega kongresa SSk leta 1975. Na predlog deželnega tajnika Gabrovca sta bila ob podtajniku Marku Jarcu imenovana dodatna dva pooblaščena podtajnika, in sicer Miha Coren za vidensko in Giulia Leghissa za tržaško pokrajino.

4. julija na Ptuju »Dobrodošli doma«

30. junija 2015

dom

iz iz naših naših dolin dolin

È nato un progetto per recuperare i terreni incolti in stato di abbandono

Le associazioni fondiarie terske terske doline doline sono il futuro della Slavia

L

ILaria Banchig

rezija/kanalska rezija/kanalska dolina dolina dell’amministrazione comunale a ri-

e associazioni fondiarie possono essere il punto di partenza per lo sviluppo delle valli del Natisone.

Esse, infatti, prevedono che i terreni incolti in stato di abbandono o semi abbandono vengano affidate ad una gestione comune.

La prima iniziativa di questo genere è l’associazione fondiaria «Valle dell’Erbezzo», nata ufficialmente il 19 aprile di quest’anno a Stregna.

Presidente è Michele Qualizza, vicesindaco del comune di Drenchia.

«L’associazione – leggiamo nello statuto – non ha fini di lucro, raggruppa i proprietari, o aventi diritto, dei terreni con destinazione agricola, boschiva o pastorale ed è finalizzata ad una gestione del territorio che ne conservi e migliori i valori agricoli, paesaggistici ed ambientali, con particolare attenzione alla biodiversità».

L’idea di un’associazione di questo tipo era nata già nel 2013 intorno al Movimento Free Planine che sosteneva la tutela dei prati stabili di Tribil inferiore, promossa dal sindaco di Stregna, Luca Postregna, che è anche segretario dell’associazione fondiaria Valle dell’Erbezzo.

Un primo segno dell’interesse

affrontare il tema del frazionamento fondiario e della multiproprietà risale a febbraio di quest’anno. «Un ulteriore stimolo ad approfondire l’argomento è stata la scadenza per la presentazione delle domande di contributo ai sensi della l.r. 16/2006 sui temi della razionalizzazione fondiaria e dei progetti di insediamento produttivi agricoli – leggiamo sul blog di Luca Postregna –. È stato in quest’occasione che abbiamo iniziato a valutare queste possibilità e la loro applicazione sul territorio comunale».

Il 19 marzo si è svolto un incontro informativo sul tema insieme al prof.

Cavallero dell’università di Torino.

«La conferenza – scrive Postregna – ha avuto un notevole successo che si è trasformato subito in un interesse da parte di alcuni cittadini ad approfondire l’aspetto dell’associazione fondiaria. L’interesse è stato spinto anche dalle possibilità previste dalla legge regionale n. 10/2010 per il recupero dei terreni abbandonati, che iniziava a concretizzarsi a Stregna e si scontrava sempre con il solito problema del frazionamento dei terreni e delle multiproprietà». È notizia di inizio giugno l’avvio della misura del Piano di sviluppo regionale previsto dalla Regione per la

posoc posoc ˇjeˇje sport sport

Nella foto: i promotori dell’associazione fondiaria.

gestione sostenibile dei pascoli. «In un prossimo futuro – commenta Postregna – cercheremo che tali finanziamenti interessino anche le nostre superfici».

All’incontro del 19 marzo l’assessore Santoro aveva affermato che non ci sono i prati, se non ci sono persone disponibili a occuparsi di loro.

Quali sono le prospettive per le valli del Natisone? «In questo momento – dice ancora Postregna – siamo ancora in uno stato embrionale, però in via informale abbiamo raccolto contatti

con diversi allevatori potenzialmente interessati, credo che con la prossima stagione incominceremo a raccogliere qualche risultato. A medio termine cercheremo di seguire l’esempio del comune di Savogna, dove da molte estati pascolano i torelli anche con la collaborazione degli abitanti del luogo. La tradizione delle valli del Natisone dovrà integrarsi necessariamente con il pascolo, credo che potrebbe diventare interessante conciliare gli interessi di chi ancora sfalcia con chi potenzialmente utilizzerà i fondi per

ŠPIETAR Prvo zasedanje delovnega telesa za Kmetijstvo in podeželski razvoj

Omizje FJk-Slovenija za kmetijstvo

Festival za vse Slovence v zamejstvu in po svetu pod naslovom »Dobrodošli doma« bo letos v soboto, 4 . julija, z začetkom ob 15. na Ptuju. Pobudo že 5. leto organizira Urad vlade republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Program bodo oblikovale skupine iz Slovenije, Nemčije, Bosne, Avstrije, Argentine in s Hrvaške. Nastopilo bo društvo porabske mladine z Madžarske.

Na tej pobudi so v programu izleti, športne igre, ogled mesta in kulturne aktivnosti.

V

četrtek, 18. junija, popoldne se je odvijalo v Špietru v prostorih nekdanje Gorske skupnosti prvo srečanje delovnega omizja za Kmetijstvo in podeželski razvoj, ki ga predvideva pred nedavnim osnovani Skupni odbor Furlanija Julijska krajina – Slovenija.

Udeležence sestanka, ki je bil tehničnega značaja, je pozdravil deželni odbornik za kmetijske vire Cristiano Shaurli, ki je poudaril, da »v kolikor imajo območja vzdolž italijan-

sko-slovenske meje slične razvojne potenciale in zahteve, je o le-teh potrebno skupno soočanje s ciljem razvoja zelenega in “slow” turizma, vinogradništva in družbeno-gospodarskega preporoda dolin.« Deželni odbornik je tudi izpostavil, da ima srečanje tudi velik institucionalni pomen: »dokazuje nam namreč, da se je končno prišlo do spoznanja, da ni mogoče gojiti odnosov med Furlanijo Julijsko krajino in Slovenijo zgolj ob priliki evropskih

projektov, pač pa morajo le-ti postati konstantni in obravnavati skupna razvojna vprašanja celotnega obmejnega pasu.« »Ponovni zagon Skupnega odbora – je poudaril Shaurli – potrjuje pomenljivo važnost, ki jo ta deželni odbor namenja odnosom s sosednjo Slovenijo in iskanju konkretnih ter skupnih rešitev v korist razvoja čezmejnega območja.« Kmetijstvo in podeželski razvoj obravnavanega teritorija imata pred sabo izziva, ki

ju predstavljata evropska teritorialna kooperacija (Interreg projekti) in Program za razvoj podeželja v obdobju 2014-2020. Na sestanku – katerega so se udeležili predstavniki deželne uprave, slovenskega Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter deželne Kmečke zveze -, je tekla beseda tudi o skupni promociji kmetijskih pridelkov, izkoriščanju gozdnih površin, problematikah divjadi in zaščiti avtohtonih živalskih pasem.

SAN LEONARDO Incontro con Bolzonello e Shaurli per lo sviluppo del territorio

La Regione per le Valli

I

l vicepresidente della Regione Friuli Venezia Giulia, Sergio Bolzonello, e l'assessore regionale alle Risorse agricole e forestali, Cristiano Shaurli, hanno incontrato nel pomeriggio di martedì 9 giugno, nel Municipio di San Leonardo, i sindaci dei Comuni delle Valli del Natisone.

Erano presenti, oltre al sindaco che ha ospitato l'incontro, Antonio Comugnaro, i primi cittadini di Prepotto, Mariaclara Forte, San Pietro al Natisone, Mariano Zufferli, Pulfero, Camillo Melissa, Stregna, Luca Postregna, Savogna, Germano Cendou, Grimacco, Eliana Fabello, Torreano, Roberto Sabbadini e Drenchia, Mario Zufferli.

Da parte degli amministratori locali è stata indicata la necessità di un progetto pluriennale per il recupe-

ro delle aree degradate delle Valli, nell'ottica del ripristino ambientale, della messa in sicurezza della viabilità, della riqualificazione dei borghi abbandonati e della valorizzazione delle aree boschive. Una serie di interventi, hanno convenuto i sindaci presenti, utili per la popolazione del territorio, per rilanciare l'occupazione ma anche per favorire il turismo.

Secondo Shaurli «è opportuno agire secondo scelte condivise di ambito territoriale, non è più tempo di finanziamenti a pioggia che si sono dimostrati non funzionali. La strada delle aggregazioni fondiarie e le opportunità rappresentate dal Programma di Sviluppo Rurale (PSR), dagli Interreg, dai Gruppi di Azione Locale (GAL) e dal Programma Spazio Alpino possono garantire interventi più

efficaci». Sul piano turistico, Bolzonello ha sottolineato come «queste zone abbiano delle potenzialità, in particolare per settori come il trekking, il ciclismo e la mountain bike. Ma per sviluppare queste opportunità servono strutture ricettive e di piccolo commercio che rendano il territorio appetibile».

Secondo il vicepresidente della Regione, «le Valli del Natisone scontano un ritardo, comunque colmabile, rispetto ad altre aree che stanno predisponendo progetti d'area strutturati che prevedono la possibilità di accedere a fonti di finanziamento comunitario, in particolare nell'ambito della viabilità e della tutela del territorio, con l'opportunità di occupare persone in difficoltà lavorativa».

Anche sul fronte dell'agroalimen-

Nella foto: l’assessore Shaurli e il Vicepresidente Bolzonello.

tare esistono, per il vicepresidente della Regione, delle possibilità di sviluppo: «Pur trattandosi di piccole produzioni, ci sono spazi per inserirsi nella grande distribuzione che cerca prodotti di nicchia che rappresentano

un valore aggiunto».

Bolzonello ha infine sottolineato la necessità «di agire congiuntamente e non secondo logiche di piccoli interventi nei singoli comuni, tenendo presente le necessità di tutti».

dom

iz naših dolin

30. junija 2015

stran

7

FESTIVAL V TOPOLOVIM bo lietos od 10. do 19. junija. Donatella Ruttar odkriva bogat program iz iz naših naših dolin dolin

Kamanovi ziduovi, nijve terske terske doline doline in kozolci na sredu Postaje

O

Larissa Borghese

d 10. do 19. luja bo postaja Topoluove parklicala puno judi v gorsko vas Garmiškega kamuna, ki ji daje ime.

Znotra programa, v kerin vsako lieto sodelujejo artisti iz cielega svieta, je poseban projekt, ki gleda valorizat domač teritorij. Uprašal’ smo Donatello Ruttar, ki je kupe z Morenom Miorellijem direktor prireditve, naj nam povije, kaj nas čaka lietos na Postaji.

Kuo se bote zmisnili stuote oblietnice parve svetovne vojske? »Skuoze tri reči. Vprašal’ smo te mlade, naj kjek parpravjajo na telo temo, zak’ se nam zdi, de se buj fajno zaviedajo valuorju, ki jih je trieba gojit, an kajšna huda rieč je vojska, če dielajo na telo temo. V nediejo 12. zvičer bomo pokazal’ video Zluodi naj uzame vojsko, ki so ga parpravli šuolarji dvojezične sriednje šuole.

Umetnik Cosimo Miorelli, zgodovinar Tommaso Chiarandini an Massimo Croce bojo z risbo, muziko an besiedo guoril’ o veliki vojski an bomo pokazal’ film o režiserjih, ki so v Italiji dielal’ na telo temo.« V programu je tudi poseban projekt, ki ima namien valorizat

rezija/kanalska rezija/kanalska dolina dolina Brda pokazal’ posebno razstavo o

tipično arhitekturo s kamani, ziduove, ki so jih ankrat runal’ za njive an kozolce, kjer so te stari sušili senuo »Na Postaji čemo valorizat naše kraje an glih zatuo smo že lanske lieto začel’ dielat na posebnim svetounim projektam, ki gleda varvat an valorizat arhitekturo, ziduove narete s kamani po puojih an kozolce. Lietos smo Topolovčani kupe z vasjo Dordolla parpravli projekt Svetovna zveza za kamenita območja-Itla, ki bo hlietu imiela v deželi Veneto svoj trečji kongres. Parva dva sta bla na Kitajskem in v Peruju. Esperti, ki gledajo obvarvati telo bogatijo, se bojo srečal’ 10. luja ob 9. uri v modri dvorani kamuna par Hločje an se prašal’, ki bo s telimi ziduovi. Potle bomo odparli delavnico, na kateri bojo pokazal,’ kuo se zida na suhin an bo tudi pohod. Seviede bomo vidli tudi kozolce. Namien telega projekta je promocija skarbi za teritorij.« Kakuo bojo paršli naprej domači artisti? »Namien Postaje je pruzapru ohranit kulturno bogatijo naših kraju an ljudi. Grede ki odguarjam na telo vprašanje, mies puno domačih artistu v programu, me pride ‘na pamet Nazaj v domači raj, koncert vokalnega kvarteta Utrip, ki bo 19. luja v topo-

posoc posoc ˇjeˇje sport sport

”

Namien je ohraniti kulturno bogatijo naših kraju an ljudi

loški cierkvi in bo posvečen Mariji Feletig. Piela bota nje snuova Marko an Peter. Parvi konac tiedna bojo Vida Rucli, Vlado Škafar an Marko

filmu Mama. Pokazal’ bomo tudi dokumentar posnet v Idarski dolini Klanec do doma, v katerim Dušan Moravec kaže, kaj pride reč zapustit sviet okuole nas. V audiodokumentarju Andrea Collavino an Renato Rinaldi bota podčartala težave življenja u gorskin svietu.« Kere nove bukva nam bo šenku projekt Koderjana? »Lietos bojo na varsti bukva Ricordare vuol dire creare una storia dal passato (Spominjati se, pride reč narest niek’ novega iz starega cajta), ki jih je napisu u Topoluovem Miha Mazzini. So že devete bukva v projektu Koderjana.« Postaja Topoluove pomaga tudi turizmu v Nediških dolinah. Če gledate na prehojeno pot, kaj bi lahko še nardil’? »Na Postaji dielamo vse tiste, kar je v naših močeh, za turizem, ki ga muormo zazidat gor na naši identiteti an domači kulturni bogatiji. Tela je zame prava pot. Muormo začet od naših vasi, posebno tistih v gorah, an takuo dielat, de bomo znal’ bit gostoljubni, kar pride reč odpriet naše hiše an guorit s sarcan an s pametjo o rečeh, ki jih imamo. Brez se bat vsieh tistih, ki pridejo od zuna z željo, de bi kjek novega spoznal’.«

Tudi iz Špietra na srečanje Šempetrov Lietošnje srečanje slovenskih kraju, ki se kličejo Sv. Petar je bluo v Šempteru par Piranu, v slovenski Istri. Udeležili so se ga tudi iz beneškega Špietra. »Srečanje je bluo ries lepuo organizano an so nas lepuo sparjel’ vsi, v parvi varsti šindik Pirana Peter Bosmann,« nam je poviedu špietarski šindik Mariano Zufferli, ki se je v saboto 6. junija kupe z ašešorjam Tizianom Manzinijem an konsiljerjam Stefanom Cernojo udeležiu 15. srečanja Šempetrov.

Iz Špietra je bluo 45 ljudi. Kajšan je šu s sojin autam, kajšan pa s koriero.

Vsi so bli veseli tele parložnosti, na keri so ob liepem in gorkim dnevu, pokušal’ domače dobruote, užival’ par muziki domačih ramonik an se, po izbieri, udeležil’ športnih igri, kulturnih iniciatiu an pohodu.

Gledé športnih turnirju se je špietarski kamun uvarstiu na drugo mesto. Šindik Mariano Zufferli je na srečanju pozdravu, zahvalu organizatorje an podčartu liep pomien tele iniciative, ki se ponovi vsake lieto parvo saboto junija.

NŠK v Trstu išče dva sodelavca Narodna in študijska knjižnica v Trstu išče dva sodelavca za določen čas na Odseku za zgodovino in etnografijo.

Razpis z opisom delovnih mest in pogoji za prijavo je dosegljiv na spletni strani www.knjiznica.it.

NA LIESAH je domače društvo Rečan parpravlo občuten vičer v spomin na poznanega kulturnega dieluca

Kar naprej po poti, ki jo je pokazu Aldo Klodič

»K

uku … Kukuca je zapiela na sred vasi, vsi kupe smo tle zbrani an čemo iti naprej«. Takuo se je glasila kukuca, na vičeru v spomin na Alda Klodiča pod naslovan Zarnje moje duše, ki ga je v nediejo 14. junja v telovadnici na Liesah organizalo kulturno društvo Rečan kupe s drugimi slovienskimi organizacijami.

Na odru so se, pod režijo Elisabette Gustin, zvarstil’ z glasbo an z besiedo zbor Rečan, folklorna skupina Živanit, ki jo je z ramoniko spremljala Anna Bernich, Beneško gledališče, Trepetički, zbor Fajnabanda, Čeče za jubezan, Rok Alboje, duo Orsola an Anna Banelli, Daniela Lenkcjova, Lidia Žnidarjova, Cecilia Perinova, Emanuela Pitažova, Martina Žefcjova, Katja Bledcjova, Michele Qualizza z ženo Graziello, Gianni Vuku, Margherita Tarbjaonova, Davide Dortih, Martina Marmai, Elisabetta Jurajova, Andreina Cekova, Renzo Žnidarju, Fabio Kovaču, Miha Obit, Cristina Tedolenjih, Mila Morandini, Davide Tedolenjih, Lucia Gazzino, Ornella Ferrari, Anna Pečenova, Nicolč Vuku, Igor Blažu, Marika Blažova, Elisa Kuosova, Sofia Bliščuova, Luisa Karpacova, Monica Obličanova an Mario Midun. Use je na koncu zahvalu predsednik društva Rečan, Gianni Floreancig.

Vsi so podčartali veliko bogatijo, ki jo je Aldo zapustu an ki jo muoramo pejat naprej. »Saj brez diela nie pardiela an mi moremo bit samuo pametni,« je jau Fabio Bonini, sekretar društva Srebrna kaplja. Poviedu je, kajšni so bli cajti, kàr je Aldo začeu suoje neutrudno dielo, za daržat živo

slovensko dušo, »kàr so nas imiel’ ku šleute.« Poviedu je od zadnjih 70 liet. »Kàr je finila vojska, je parielo, de bo prava demokracija, ampa je ratala hladna vojna an konfin je biu takuo močan, de so bli ta na drugin kraju Rusi an komunizem, te na telin pa Amerikani an kapitalizem. Kajšan je biu odloču, de Slovenj nimamo pravice bit na naših tleh.« So nam zaparli usta an zavezal’ roke. »Vse je ratalo še slaviš, zavoj skritih parasudajških organizacij ku Gladio. Po vojski je v Lieški fari gaspuod pre Arturo Blasutto molu po našin. Tu ‘an par liet so ga ponižal’ an so ga pošjal’ proč.

Za njim je paršu gaspuod, ki je imeu tu glavi samuo sadit smrieke. Potle mlad duhovnik Rino Marchig, ki je začeu pomat zbierat vse, kar je bluo pametno. Reči so se začele počas razvijat tudi po slovensko, paršla sta kulturno društvo Rečan an Senjam Beneške piesmi. Okuole 70. lieta par Hločju so prepoviedal’ zbor, reči pa so šle napri. Italianissimi so mislili, de nas učefajo a niso rival’ tega na-

Številna publika v telovadnici na Liesah.

Pred fotografijo Alda Klodiča navuode Mila in Bianca ter sin Davide.

rest. Kajšno lieto potle so arztukli 29 dvojezičnih tabel na garmiškem kamunskin teritoriju, potle so desničarji začel’ ubivat uce zadruge, ki je redila tele žvine v Tapoluovem. Pomislita, če bi donas imiel’ tajšno kooperativo, kuo bi ble čedne vasi. Use, kar smo premostil’ v lietah, gre v čast tistim, ki so dielal’, med njimi Aldo Tedolenjih, pre Rino, Elio Mohorju,«

je zakjuču Bonini.

Posebno je do suz ganilo številno publiko, kàr je Aldova navuoda, mala Mila Morandini, na odru piela uspavanko. Biu jo je Aldo napisu za sina Davida, ki je spremju piesam s pianolo an daržu tu naruočju Bianco, mlajšo sestro od Mile. Ta zad je bla projektirana pa fotografija kupe z nonan Aldan, od kerega se je med

vičeran ču glas, kàr je posneu piesan »Pustita nam rože po našin sadit, pustita nam piet takuo k’nam je ušeč.« Telo je bluo sporočilo vičera, saj jo bo Kukuca še piela po zgledu Alda Klodiča. »Znu je daržat ravan harbat an gledat tu oči naspruotnike,« je jala Daniela Lauretig. »Rad je poslušu, vargu kaman an sneu roko,« je podčartala Andreina Trugnach, de bi podčartala, kakuo je Klodič potisku naprej te mlade an jih pustu, de na novo an moderno vižo pejejo naprej, kar je bluo usajeno.

V programu »Kàr jo pieje kukuca« se je še zvarstiu v nediejo 21. junja pohod Čez namišljeno čarto, ki iz Topoluovega je peju na Briezo, kjer je bluo srečanje z Livčani. Na tistin kraju so odprali skrinjico posvečeno Aldu Klodiču. Pohod se je zakjuču s pieto sveto mašo (molila sta jo msgr.

Marino Qualizza in famoštar g. Federico Saracino) an s kosilom v Topoluovem. 23. junja pa na Lužah, par Hostnem, so paržgal’ kries Sv. Ivana.

Nastop dua Orsola in Anna Banelli; v ozadju fotografija Alda Klodiča.

L. B.

via Arengo della Slavia, 1 - 33049 San Pietro al Natisone (UD) www.cm-torrenatisonecollio.it

tel. 0432 727552/0432727629 info@cm-tcn.regione.fvg.it

Gorska skupnost Ter, Nediža in Brda obvešča

(

Ansambel Lojzeta Hledeta na ptujskem odru leta 1970.

Števerjanski festival sodi danes k prazničnim dnevom vsakega Slovenca 45. Festival narodno-zabavne glasbe

P

etinštirideseti Festival narodno-zabadne glasbe »Števerjan 2015«, se bo odvijal v Števerjanu 3., 4., in 5. julija med Borovci. V petek 3. in soboto 4. se pričneta polfinalna večera ob 20. uri, v nedeljo 5. pa finalni del ob 17. uri.

V petek bodo nastopili ansambli Anžeta Šuštarja – Zajca, Dor ma cajt, Fantje izpod Lisce, Grajski kvintet, Hozentregarji, Kranjski muzikanti, Krjavelj, Maj, Mladi upi, Ognjeni muzikanti, Savinjski kvintet, Šembidci in Vžig. V soboto bodo stopili na oder pa ansambli: Frajerke, Dolenjski zvoki, Dolinarji, Klateži, Kvintet slovenskih deklet, Lunca, Murni, Sekstakord, Šaljivci, Šepet in Vikend. Festival bo napovedovala Tjaša Hrobat.

V soboto ob 20. uri se bo odvijala med Borovci oddaja »Glasba po željah«, v živo in v sodelovanju s slovensko postajo deželnega sedeža Rai, Radio Trst A, ob jubilejni 40. obletnici oddaje.

Na prizorišču bo vse željene skladbe zaigral ansambel Gorenjski kvintet.

Sledil bo ples in veselica.

Pred 45. leti je zagledal luč sveta Števerjanski festival in z njim sta tako ali drugače povezani kar dve generaciji organizatorjev. Števerjanski festival se z leta v leto vedno bolj razvija, raste, predstavlja za celotno števerjansko skupnost izjemno bogastvo.

Ponesel je ime briške vasi v širši svet.

Kako pa je sploh prišlo v zamejstvu, natančneje prav v Števerjanu, do organizacije Festivala domače, narodno-zabavne glasbe?

Kulturno prosvetno društvo v Števerjanu je tedaj za sabo imelo že skoraj stoletno tradicijo bogatega vsestranskega kulturnega, požrtvovalnega dela. Leta 1969 se je prosveta preimenovala v Slovensko katoliško prosvetno društvo Frančišek B. Sedej, in sicer po goriškem nadškofu, branitelju slovenstva v naših krajih v trenutkih temne diktature.

Proti koncu šestdesetih let je vaško društvo v svoji sredi doživljalo pravi izbruh organiziranih dejavnosti, naj

le omenimo nekatere izmed teh: 12. januarja 1969 je izšla prva številka vaškega glasila Števerjanski vestnik, 30. marca istega leta je nastalo športno združenje Brda, še prej pa, 26. februarja 1968 je pričel z delovanjem ansambel Lojzeta Hledeta. Prav tu se je začelo, in sicer z ansamblom Lojzeta Hledeta, ki se je udeležil 2.

Ptujskega festivala leta 1970. Predstavniki ansambla so se zelo navdušili nad komaj doživeto izjemno življenjsko preizkušnjo. Na rednih društvenih sejah je prišlo tako do zamisli, da bi lahko na kakšen način, in čisto samosvoj, organizirali ter izpeljali podobno tekmovanje ptujskemu, tudi v Števerjanu.

Prvi zametek Festivala, 1. maja 1971, je kar dobro uspel in je bilo opaziti navdušenje nad idejo, tako s strani publike kot tudi s strani ansamblov.

Ansambli so v letih pokazali veliko naklonjenost Števerjanskemu festivalu in v glavnem glede števila prijavljenih sestavov ni bilo nikoli večjih težav. Naj le povemo, da v zadnjem desetletju pogrešajo zamejske glasbene skupine. Kar se tiče kakovosti zasedb in izvedenih skladb pa gre jemati v poštev leto za leto.

Domačinom in vsej publiki nasploh se Slovensko katoliško prosvetno društvo F. B. Sedej prisrčno zahvaljuje za vsakoletno vedno večje otipljivo navdušenje ter masiven obisk na samem prizorišču. Števerjanski festival narodno-zabavne glasbe sodi danes k prazničnim dnevom vsakega Slovenca, ki ljubi tako glasbeno zvrst, kot tudi za vse Števerjance, ki čutijo Festival resnično za svojega.

Lojze Hlede, skupaj s člani svojega ansambla, je bil pobudnik tega praznika narodno-zabavne glasbe ter njegov soorganizator z domačim Slovenskim katoliškim prosvetnim društvom F.B. Sedej. Za organizacijo Festivala danes skrbijo prav člani društva F.B. Sedej, v kateri aparat je v glavnem zaobjeta vsa števerjanska mladina in slednja predstavlja dušo te manifestacije.

ŠTEVERJAN 2015

MED BOROVCI!

Petek, 3. julija ob 20. uri Venerdì, 3 luglio alle 20.00

Sobota, 4. julija ob 20. uri Sabato, 4 luglio alle 20.00

Nedelja, 5. julija ob 17. uri Domenica, 5 luglio alle 17.00

GLASBA PO ŽE P VSTO T PROS

v soboto, 27.juni

SLEDI PLES Z AN

Prireja / Organizza S.K.P.D “F.B. SEDEJ” C.C.C.S. “F.B. SEDEJ”

LJAH V ŽIVO!

ja 2015 ob 20.00

S. GORENJSKI K

VINTET

Pokroviteljstvo / Patrocinio Občina Števerjan Comune di S. Floriano del Collio

Financirano iz skladov zakona št. 38/2001, 8. člen in deželnega zakona št. 26/2007, 19.člen – Zakonska določila za zaščito slovenske jezikovne manjšine v deželi Furlaniji - Julijski krajini, “Projekti v zvezi z rabo slovenščine v javni upravi Furlanije – Julijske krajine.”

dom

iz naših dolin

30. junija 2015

stran

9

ZVEZA SLOVENCI PO SVETU zbiera material o emigraciji, iz de bi telanaših velika dolin nasreča na šla v pozabo iz naših dolin

Naši te mladi sterske trebuham terske doline doline za kruham, ku njih nononi

Z

Ilaria Banchig

veza Slovenci po svietu vabi vse Benečane, naj sodelujejo par iniciativi, de bi zbrali material, ki guori o emigraciji, saj puno ljudi je iz naših kraju šu s trebuham za kruham po svietu. »Tela ideja se je rodila že nomalo cajta od tega. S telim projektam bi radi dopunli tiste, kar smo že začel' pred lieti, ko smo parpravli ‘no fotografsko razstavo v Beneški galeriji in bukva ‘Odplavjanje na celini’. Po naših dolinah se je zgodilo puno reči, pa tiste, ki je zaries dielo na koliena našo skupnost, je prù emigracija. Po drugi svetovni vojni, naša skupnost je zgubila tri kvarte svojih ljudi.« S telimi besiedami je projekt predstavu Domu Renzo Mattelig, ki je ravnatelj (direktor) zveze emigrantu.

Emigracija pa se nie ustavila. »Naši emigranti v Švici so zah-

rezija/kanalska rezija/kanalska dolina dolina je nardiu arhitekt iz Gorice. Mi ne

tevali šuolo v slovenskem jeziku in dielo doma. Šuolo smo z velikimi težavami pardobili. Na žalost pa diela doma ne. Ga je nimar manj in naši mladi, če čejo kì nardit, muorajo iti proč, kode so hodili njih nononi. Zanimivo je, de so nononi muorali iti po sviete, sinuovi so se rodili v naših vaseh, navuodi pa so spet na poti nononu. Tel velik zgodovinski dogodek, ki je emigracija, je narguorša nasreča, ki se nam je zgodila. Naš projekt se je rodiu, de bi ne pozabili ne samuo na tiste cajte ampa tud’ na naše ljudi. Mldina na vie nič o tuolin.

Emigracija na pada z neba ku daž, ampa je ‘na rieč, ki je bla in je še v ekonomski politiki naše dežele.« Kada ste zastopil’, de je important zbrat material o emigraciji? »Kàr smo predstavili tisto razstavo v Beneški galeriji, je naš tajnik Aleksej Kalc šu gledat dost Benečanu se je preselilo v Ameriko. Samuo na uradnih dokumentih jih je bluo 2000.

posoc posoc ˇjeˇje sport sport Renzo Mattelig

Na tele ljudi smo že pozabili, bi na tieli pozabit na vso tolo zgodovino.

Naši so puno reči nardil' po sviete.

Na otoku Vancouver so monumente v parku zgradil' Benečani iz Tarčeta, v kamunu Podbuniesac. Stadion “La Bombonera” v Buenos Airesu

vemo vsieh telih reči, zak’ smo previč zaparti v naših dolinah. Bojim se, de če bomo še ostali zaparti, bomo ratali ku pande in nas bojo gledali od deleča. Na smiemo pustit, de rata tela rieč. Upamo, de mladi zastopijo bogatijo, ki jo imajo v sebe, v svoji kulturi in tudi okuole sveta. Slovenska skupnost v videnski provinci nie samuo tistih 5-6 taužint ljudi, ki živé na telin teritoriju, ampa šteje 50-60 taužint ljudi, ki živé po svietu. Nie pomembno, kje. Tel je te buj vitalni part naše skupnosti.« Kateri material gledate zbrati? »Vse tiste, ki je povezano z izseljenstvam: razglednice, zvezke, video in audio posnetke, šolske spričevala, pričevanja v živo. Zanimivo, interešant je mislit, de dost krat tisti, ki so se varnil', kadar so bili mladi ali otroci, so se čul' izseljenci tle par nas in pa doma po sviete, tam kjer so imeli vartac in vsakdanje življenje.«

IZ VIDNA V BOVEC, DA BI SE NAUČILI SLOVENSKO

V

sklopu projekta Interkultura – spoznavanje Slovenije in slovenskega jezika so sredi junija v Bovcu pripravili štiridnevni tečaj slovenščine, katerega se je udeležilo 20 oseb, doma pretežno iz širšega območja Vidna. Ure slovenščine so potekale v jutranjih urah, popoldne pa so si ogledi okoliške muzeje in naravne znamenitosti zgornje Soške doline. V zaključnem delu jim je bovški župan Valter Mlekuž podelil spominska potrdila.

Po besedah Alena Carlija spada pobuda med dejavnosti, ki letos potekajo že petič. Organizirata jih obči-

Oborza in festa per Sant'Antonio

na Viden in združenje ALPI. Vodja projekta je dr. Mario Canciani. V ta projekt spadajo tečaji alfabetizacije slovenščine. Enkrat letno ga organizira sedmo okrožje občine Videm in sicer pozimi v vasi Godia.

Udeleženci so izrazili željo, da bi se organiziralo tudi letos nekaj dne tečaja slovenskega jezika v Sloveniji, z namenom, da bi bolje poglobili znanje in bi lahko pobližje spoznali lepote slovenskih krajev. Predlagali so jim štiridnevni program na Bovškem.

Tečaj je vodila dr. Barbara Ivančič Kutin, profesorica in etnologinja, si-

cer rojena v Bovcu. Med drugim so si ogledali Trentarski muzej, botanični vrt Juliana, izvir Soče, trdnjavo Kluže in muzej v Stergulčevi hiši.

Opravili so tudi pohod do zanimivih naravnih posebnosti ob Soči in njenih pritokih.

Zamejski Slovenec Alen Carli, ki je sicer vodil zimski tečaj alfabetizacije slovenščine in že več let sodeluje pri projektu, jih je spremljal na vsakem koraku in prevajal ali tudi sam kaj povedal. Udeleženci so izrazili zadovoljstvo.

Organizatorji so županu izrazili hvaležnost za vso pomoč in mu za

Skupina sredi Bovca.

spomin podarili priložnostno majico, iskreno pa so se udeleženci zahvalili tudi prof. slovenščine in dr. folkloristike Barbara Ivančič Kutin in za slovo vsi skupaj zapeli pesem Jaz pa pojdem na Gorenjsko.

(Miran Mihelič)

Tradizionale festa di sant'Antonio a Oborza di Prepotto, con processione e messa in onore del patrono. Un nutrito corteo di fedeli ha accompagnato i portatori della statua lignea del santo nel consueto itinerario che, partendo dall'ancona devozionale nei pressi del campo sportivo, ha risalito il paese per raggiungere la chiesetta che lo sovrasta. Hanno celebrato la liturgia il nuovo parroco di Prepotto, il cappuccino padre Elvio Battaglia, e lo “storico” padre Mario Molena, anche quest'anno di ritorno a Oborza dal Veneto per salutare la sua ex comunità.

Padre Elvio, originario di un piccolo paese in provincia di Treviso, ha dichiarato di sentirsi particolarmente legato a sant'Antonio, il cui culto è diffusissimo non solo nel Padovano, ma in tutta la regione. «Ricordo i racconti dei miei genitori – ha aggiunto – che ogni anno si recavano in pellegrinaggio a Padova in occasione della sua ricorrenza, percorrendo a piedi ben 40 chilometri».

Al termine delle celebrazioni religiose è seguito un momento conviviale con la pastasciutta offerta dalla Polisportiva Oborza, organizzatrice del torneo di calcio a 5. (Lorenzo Paussa)

Za širše poznavanje poročila zgodovinarjev

SAN PIETRO AL NATISONE I dispositivi salvavita consegnati dall’Azienda ospedaliera di Udine

Dopo i defibrillatori l’ambulanza

H

a avuto luogo lunedì 22 giugno nella sala consiliare del comune a San Pietro al Natisone la consegna di defibrillatori, donati dall’Azienda ospedaliera di Udine, a tre operatori sanitari del comune. Sono intervenuti: il sindaco del capoluogo, Mariano Zufferli, il direttore generale dell’Azienda ospedaliera di Udine e Mediofriuli, Mauro Delendi, il direttore del distretto sanitario di Cividale, dott.

Luigino Vidotto, e l’incaricato dott.

Elio Carchietti.

Dopo l’intervento di Zufferli, che ha sottolineato quanto sia importante un’azione coesa dei comuni per garantire ai cittadini un’efficace primo soccorso, Delendi ha detto che questo evento, unitamente ai corsi promossi per operatori dei distretti sanitari di Cividale e di Manzano nell’uso dei defibrillatori e di rianimazione cardio-polmonare rappresenta un primo passo verso la tutela dei cittadini ed ha aggiunto che nel frattempo stanno verificando la fattibilità di un punto di primo soccorso da realizzare nelle valli del Natisone con la dislocazione di un’ambulanza a San Pietro, nei

Nella foto: (da sin.) Delendi, Zufferli, Vidotto, Strazzolini e Carchietti.

pressi della Casa di riposo.

Vidotto ha sottolineato come questa nuova acquisizione introduca la riforma sanitaria regionale, il cui obiettivo è creare più sinergia tra ospedale e territorio. «Per noi medici la parola chiave è produrre reti di servizi e di professionisti volti a tutelare i cittadini, soprattutto quelli più fragili».

Il dott. Carchietti, che lo scorso 11 e 25 giugno ha tenuto i corsi di uso dei defibrillatori e di rianimazione cardio-polmonare per 25 operatori

sanitari dei distretti sanitari di Cividale e di Manzano, ha evidenziato l’importanza di garantire un servizio di primo soccorso puntuale e capillare che raggiunga anche le zone più isolate e disagiate.

Era presente anche la dirigente amministrativa dell’azienda sanitaria n.

4, Paola Strazzolini, il cui intervento è stato determinante nel velocizzare le procedure burocratiche per la fattibilità di questo ampio progetto di assistenza che, come ha ricordato il sindaco di San Leonardo, Antonio

Comugnaro, è partito tre anni fa a San Leonardo, dove ad oggi ha formato sessanta cittadini nell’uso dei defibrillatori.

Era stato l’allora sindaco Giuseppe Sibau (oggi consigliere regionale, anch’egli presente alla serata) ad affidare a Comugnaro l’incarico di promuovere i corsi e l’uso dei defibrillatori, dispositivi che è stata la Banca di Manzano a donare per prima ai comuni di San Leonardo, Stregna e San Pietro.

Un percorso formativo che, ha sottolineato Comugnaro, «è importante perché fornisce ai cittadini quelle informazioni sul primo soccorso che fungono da base per un ulteriore interessamento del singolo nei confronti dell’emergenza territoriale».

Alla serata erano presenti i sindaci di Savogna, Germano Cendou, di Stregna, Luca Postregna, di Pulfero, Camillo Melissa, il vicesindaco di San Pietro, Claudia Cantoni, con l’assessore Tiziano Manzini e alcuni consiglieri comunali nonché operatori territoriali del settore socio-assistenziale.

Larissa Borghese

Državne inštitucije Italije in Slovenije naj spodbudijo objavo in širše poznavanje poročila mešane komisije italijanskih in slovenskih zgodovinarjev in kulturnikov, ki obravnava odnose med dvema narodoma v obdobju 1880-1956. Svoje zaključke je bilateralno delovno telo izdelalo že leta 2000, za tem pa je ta pomembna študija zašla nekoliko v pozabo.

Dobro bi bilo torej osvežiti njeno poznavanje predvsem med mladimi, zato bi ga bilo potrebno razdeliti po vseh šolah vsaj na območju meje med dvema državama.

To je predlog, ki ga je podpredsednik deželnega sveta FJk Igor Gabrovec iznesel med svojim posegom 9. junija na srečanju s predsednikom Italije Sergiom Mattarello. »Taka pobuda bi pomenila za našo deželo pomemben korak naprej v naprezanju za boljše medsebojne odnose – je v nadaljevanju dejal Gabrovec -, saj je bila Furlanija Julijska krajina med glavnimi prizorišči vojnih spopadov prejšnjega stoletja, kar na žalost še vedno povzroča trenja, ki vedno na novo odpirajo stare rane in sovraštva, ki jih marsikdo rad zlorablja v svoje politične namene.

To je v popolnem nasprotju z napori in plemenitim iskanjem novih prijateljskih odnosov, sožitja in medsebojnega spoštovanja, na katerih temelji pravi evropski duh,« je še dejal Gabrovec.

10

terske doline

stran

30. junija 2015

dom

CANEBOLA - PODBELA Un successo anche la 21a edizione dell’inizitiva transfrontaliera che unisce le genti

iz iz naših naših dolin dolin

Villanova, Bolzonello nella Grotta nuova

400 allaterske marcia dell’amicizia terske doline doline in memoria di Ado Cont Paola Treppo

Il vicepresidente della Regione.

Un vero successo l’evento promosso dal Gelgv di Lusevera/Bardo per l’inaugurazione del nuovo percorso turistico della Grotta Nuova di Villanova/Zavarh. A fare i complimenti al Gruppo che gestisce da anni il polo ipogeo è stato lo stesso vicepresidente della Regione, Sergio Bolzonello, che ha preso parte al taglio del nastro con tanto di casco in testa e attrezzatura per scendere e visitare le splendide cavità: «si tratta di un luogo di straordinaria bellezza e rappresenta una grande opportunità per attivare ricadute turistiche positive sull’intero territorio – ha detto l’amministratore – la Regione Friuli Venezia Giulia lavorerà per portare a compimento l’intervento. Ricordo, infatti, che oggi le grotte sono visitate da circa 13mila persone tra appassionati, scolaresche, gruppi e singoli». Grazie al nuovo percorso, dal mese di marzo si è registrato il triplo dei visitatori rispetto allo stesso periodo dello scorso anno, molti provenienti anche da fuori regione e dall’estero.

Festa del Sacro Cuore per Cornappo e Debellis Nonostante il brutto tempo, le comunità di Cornappo/Karnahta e di Debellis/ Debeleš si sono incontrate come da tradizione, domenica 14 giugno, nella chiesa di Cornappo, per la ricorrenza dal Sacro Cuore. La messa è stata celebrata dal nuovo amministratore parrocchiale di Taipana/Tipana, don Giacinto Miconi, che segue anche i due piccoli paesi, ed è stata accompagnata dal coro taipanese Naše Vasi. Al termine della cerimonia non c’è stata la processione, per la pioggia battente, ma i fedeli si sono comunque incontrati per un momento conviviale cui hanno preso parte anche il sindaco, Claudio Grassato, e altri amministratori comunali. Un nuovo incontro di preghiera è previsto in luglio a Debellis.

Polovin Svetaa Ivana a Mužac/Musi Il cattivo tempo di sabato 20 giugno non ha impedito il regolare svolgimento del tradizionale appuntamento col «Polovin Svetaa Ivana», nella conca verde del borgo di Musi, a Lusevera. Tutta la comunità dell’Alta Val Torre si è incontrata per dare il benvenuto con il fuoco di San Giovanni ai mesi della bella stagione e per salutare quelli più freddi lasciati alle spalle; prima dei festeggiamenti, promossi con l’aiuto di tanti volontari nell’area coperta con cucina, è stata celebrata la messa. Largo quindi ai festeggiamenti con la musica con l’immancabile lotteria a premi, con regali messi a disposizione dagli stessi residenti e dalle realtà commerciali della vallata. Poi i giovani di Musi hanno incendiato la pira, in un momento senza pioggia: le fiamme hanno bruciato la costruzione naturale abilmente realizzata nel prato accanto alla chiesa, cercando tra le faville e il fumo, qualche indicazione sul futuro dell’estate appena iniziata.

Un rito antichissimo, quasi certamente di origine celtica, le cui origini si perdono nei secoli, legato anche alla pulizia dei campi nella parte più pratica.

rezija/kanalska rezija/kanalska dolina di due decenni sono cambiatedolina tante

I

l maltempo non ha fermato la tradizionale Marcialonga Internazionale dell’Amicizia Čeniebola/Canebola-Podbela.

Alla manifestazione, giunta quest’anno alla sua 21° edizione, hanno preso parte circa 400 persone dall’Italia e dalla Slovenia. La camminata ha preso avvio alle 9.30, dalla piazza di Canebola, dove si sono svolte le iscrizioni.

La memoria è andata subito a quando, 20 anni fa, per partecipare alla manifestazione, unica nel suo genere, era necessario presentare per tempo i propri documenti, ottenendo uno speciale permesso dal Commissariato di Polizia di Cividale. Non è passato molto tempo, da allora, cioè da quando i valichi di seconda o terza categoria potevano essere attraversati solo da chi risiedeva vicino al confine ed era titolare di uno specifico lasciapassare. Eppure nell’arco

cose: le frontiere oggi non ci sono più e l’amicizia tra le comunità transfrontaliere ormai è consolidata, viene considerata normale e apporta nuova linfa alle popolazioni che vivono sul limes, e non solo.

La marcialonga internazionale, nelle sue prime edizioni, fu fortemente voluta dell’indimenticato Ado Cont, lungimirante abitante di Canebola: insieme al determinante intervento del prefetto di Tolmino, Zdravko Likar, Ado riuscì a creare un evento di grande importanza storica, finalizzato all’unione delle popolazioni transfrontaliere. A lui, non a caso, è stato dedicato il memorial «Ado Cont», che quest’anno è arrivato alla sua 11° edizione. La gara si è svolta sempre domenica, in concomitanza con la camminata da Canebola a Podbela.

Tutti i partecipanti hanno goduto di un momento di sosta dalla pioggia e hanno potuto così ammirare lo spet-

posoc posoc ˇjeˇje sport sport

Nella foto: un momento delle premiazioni della marcia.

tacolo della natura incontaminata dei paesaggi tra le alture di Faedis, l’area di Robidišče e quella di Breginj, fino a raggiungere il frequentatissimo e super attrezzato camping Nediža, un’area verde sul Natisone gestita da Edoardo, premiato per la sua sempre cortese disponibilità nell’accogliere marciatori e autorità. Hanno preso parte all’evento il vicesindaco e assessore alla cultura di Faedis, Carlo Celledoni, Rino Petrigh degli alpini,

lo stesso prefetto Likar e tutta la famiglia di Ado che opera attivamente per la buona riuscita della festa.

Nel primo pomeriggio, i marciatori hanno preso parte alle premiazioni dei tre uomini e delle tre donne più veloci, e di tutti i gruppi partecipanti alla camminata. Per loro trofei, attestati e riconoscimenti. Non è mancata, infine, la tradizionale pastasciutta, preparata nella cucina all’aperto del camping.

LUSEVERA Arte, solidarietà, riflessione e preghiera

SUBIT DI ATTIMIS

Un luglio ricco

Festa di S. Anna

U

ervono a Subit/Subid di Attimis i preparativi per la Festa dello Sport, dei Frutti di Bosco e per la Patrona Sant’Anna, che si terranno nelle giornate del fine settimana, di sabato 25 e di domenica 26 luglio. Per la quarta volta consecutiva sarà organizzato il raduno delle auto e delle moto; il percorso delle vetture e delle due ruote raggiungerà Cividale del Friuli e terminerà a Subit con il pranzo in piazza. «È una festa che nasce all’insegna della pace e della tranquillità, per passare in relax alcune ore tra le bellezze delle nostre montagne – spiegano i membri della Pro Loco di Subit, sempre molto attivi per la promozione del paesino –. Si potrà degustare il pasticcio alle erbe di montagna, il frico, la birra non filtrata, torte e bevande salutari ai frutti di bosco». Il programma di sabato conta un torneo di calcetto, dalle 9,

n luglio ricco di eventi in Alta Val Torre, tra arte, solidarietà, riflessione e preghiera. A dare il “via” la sentita festa della Madonna della Salute, a Lusevera/Bardo, con un nuovo incontro per l’antico rito cristiano del “Bacio delle croci”. Torna poi l’attesa “Festa per un amico”. L’obiettivo dell’iniziativa, che prevede l’allestimento di chioschi e musica dal vivo, è quello di raccogliere fondi da destinare alle persone meno fortunate o comunque ad associazioni e realtà del territorio locale, o della provincia, che si occupano di dare sostegno a portatori di handicap, bambini malati o anziani in difficoltà. Ogni anno una discreta somma viene donata dalla popolazione che, nonostante la crisi, continua nel generoso gesto dell’offerta.

Nella seconda metà del mese si terrà la 4a edizione di Planet Bardo, la rassegna di pittura che ri-

In programma il 25 e 26 luglio

F

Lusevera in un dipinto di Planet Bardo.

chiama artisti di varia provenienza.

Quest’anno dipingeranno le bellezze dei paesi della vallata sette creativi: due provengono dalla Slovenia, uno dall’Austria, e il resto dall’Italia (Roma e Friuli Venezia Giulia). Sarà possibile vederli al lavoro negli spazi del centro Lemgo, a Pradielis/Ter. La manifestazione si chiuderà in coincidenza con la festa degli Ex Emigranti, a Lusevera.

La chiesa di Subit/Subid.

alle 16 l’inaugurazione di un nuovo e suggestivo sentiero nel verde, e della mostra di artigianato alle 18 e musica in serata.

Domenica, invece, celebrazione della messa alle 10.30, raduno delle auto storiche alle 13 e alle 15, invece, processione di fede con l’accompagnamento della banda. Si chiude in bellezza dalle 17 in poi con la tombola, l’esibizione di una scuola di danza e con l’allegria della musica in serata.

LUSEVERA Quattro giovani leve nella squadra, che conta una trentina di iscritti e ha sede a Vedronza

Cresce il gruppo di Protezione civile

C

resce il Gruppo di Protezione Civile di Lusevera/Bardo. Di recente, infatti, sono entrati a far parte della squadra quattro nuovi iscritti.

«Sono tutti giovani e molto volenterosi – spiega il coordinatore, Flavio Cerno –. Prima di entrare effettivamente in servizio dovranno sottoporsi alle visite mediche previste e, quindi, potranno poi operare nella pratica, facendo le prime esperienze a favore della comunità della Vallata e non solo. Il nostro obiettivo è quello di “rinverdire” il Gruppo, come è giusto che sia, con nuove leve, capaci, quando se la sentiranno, di impegnarsi in prima persona, in

Un intervento antincendio boschivo.

futuro, nella gestione del coordinamento. Intendiamo formarli nella migliore maniera, facendo frequentare loro i corsi che propone la Protezione Civile tra cui quello di antincendio boschivo, il corso “motosega” e

quello di guida fuoristrada. Da parte nostra ci sarà tutto l’appoggio possibile. Speriamo che, in seguito, questi ragazzi possano “contagiare” anche alcuni loro amici, in modi tale da formare una bella equipe, fresca, piena di energia e molto motivata».

Oggi sono una trentina gli iscritti al Gruppo Pc di Lusevera che fa parte del Distretto Val Torre. La loro età media è compresa tra i 55 e i 60 anni. I volontari sono sempre a disposizione della popolazione, sia per le cerimonie ufficiali che per consigli e indicazioni utili, oltreché naturalmente nei momenti dell’emergenza che, per fortuna, non sono tanti, almeno quest’anno. A seguito del forte

acquazzone di metà giugno, cinque di loro hanno raggiunto molto velocemente, ad esempio, la strada che conduce a Villanova delle Grotte/Zavarh dove, a causa del maltempo, un albero è stato segnalato come pericolante e di possibile intralcio alla circolazione. La pianta è stata rimossa celermente e il tratto tornato in breve tempo in completa sicurezza, a favore di residenti, passanti occasionali e turisti. La sede della squadra si trova a Vedronza, dove sono alloggiati anche i mezzi di soccorso tra cui un pick-up, un camioncino, una torre-faro, vasconi per il prelievo dell’acqua e tutte le altre attrezzature.

P. T.

dom UKVE

rezija/kanalska dolina

30. junija 2015

11

iz naših dolin iz naših dolin

Pred številno publiko so 18. junija na pobudo združenja »Cernet« predstavili dokumentarni film RAI

Brata Avsenik sta terske vplivala terske doline doline na zamejske glasbenike

rezija/kanalska rezija/kanalska dolina dolina

FESTA PER I CINQUANT’ANNI DI MESSA DI MONS. MATEUCIG E DON GARIUP

posoc posoc eiˇje giorni successivi allaˇje spento questa tradizione (anche se messa di San Pietro al Na- ciò non è avvenuto ovunque, con-

N

tisone/Špietar insieme a mons. Marino Qualizza e a don Natale Zuanella, i due ultimi parroci che in Valcanale ancora celebrano in italiano e sloveno, don Mario Gariup e mons. Dionisio Mateucig, entrambi originari delle Valli del Natisone, festeggeranno i cinquant’anni di messa con i loro parrocchiani.

Domenica 28, alle 9, nella chiesa di San Filippo e Giacomo di Ugovizza/Ukve don Mario Gariup presiederà la Messa ricordando la ricorrenza. Lo stesso farà mons.

Mateucig a Camporosso/Žabnice durante la celebrazione di lunedì 29, alle 19, nella chiesa di Sant’Egidio. Ad Ugovizza la ricorrenza sarà ricordata in modo semplice, come richiesto dallo stesso don Gariup.

Alla messa domenicale interverrà, come sempre, il coro parrocchiale del paese, che accompagnerà il rito in sloveno ed italiano.

A Camporosso, invece, interverranno entrambi i cori espressione della comunità paesana e la messa sarà cantata sia in italiano sia in sloveno.

Assieme a don Zuanella e mons.

Qualizza, don Gariup e mons. Mateucig sono stati ordinati sacerdoti il 29 giugno 1965. Dei quattro sacerdoti che ancora celebrano in italiano e sloveno in provincia di Udine e che nei prossimi giorni celebreranno la messa d’oro, ben due mantengono la preziosa presenza dello sloveno in ambito ecclesiastico in Valcanale. Due guerre mondiali e le tensioni nazionaliste non hanno

sport

Aleksi Jercog in instrumentalisti Meizinger, Schluga in Kravina.

Luciano Lister

četrtek, 18. junija, zvečer sta se v dvorani bivše mlekarne v Ukvah odvijala predstavitev in ogled dokumentarnega filma z naslovom »Spomin naših 60 let ob Avsenikovih melodijah«. Dokumentarec je pripravila italijanska državna radiotevizijska hiša Rai, sicer na deželnem sedežu za Furlanijo Julijsko krajino - Slovenski TV program.

Film je nastal leta 2013, ob 60. obletnici nastanka glasbe bratov Slavka in Vilka Avsenika. Za scenarij in režijo je poskrbel Aleksi Jercog, ki je urednik na slovenskem programu Rai, ki je v četrtek zvečer bil med prisotnimi v Ukvah.

Kot je Jercog razložil, je v v dokumentarnem filmu v osredju predvsem vpliv, ki ga je Avsenikova glasba imela na doživljanje in ustvarjalnost zamejskih glasbenikov in kulturnih delavcev ter na nastajanje mnogih ansamblov na Tržaškem in Goriškem. Kot režiser in scenarist si je Jercog prizadeval, da pridejo do izraza ne samo pomembni dosežki, a tudi človeška plat članov družine Avsenik in navdušencev iz zamejstva ter emocionalna plat Avsenikove glasbe.

V

TO ROZAJONSKO KULTÜRO TU-W KRONJSKI ÖRI

T

stran

e kultürski čirkolo »Rozajanski dum«, ta kultürska asočaciun »Muzeo od tih rozajanaskih judi« wkop ziz »Azienda Agricola Naturalmente Erbe« to pražantalo, w saböto 20 dnuw jünja tu-w Kronjski Öri, to rozajonsko kultüro ano to domoćo ekonomijo. Jö bilo pokazano dëlo, ki tu te zadnje lita jë bilo norëd za dërzet orë to rozajonsko külturo ano ozëk, mo pa tö ki so dila tu-w Reziji za ne zabit te stare nawada tej te za se ozdravit somi zin trawmin prez midižïn. Isö to jë molo se naredit skuza manifeštacjun klicana »Sejem treh dežel/Incontro internazionale«. Iti din tu-w Kronjski Öri so bili jüdi ziz Bolškaa, ziz Laškaa ano ziz Niškaa ano wsak pokasel ano romonil od njaa kraje.

Ta-na tumo rozajonskamo štunto, ki jë bil lëpo paraćel »Dom Viharnik«, ki an pa organizel iso manifeštacjun, so bili no këj lïbrinavi mo pa trave za zdrawjëst ano pa drüe rëči nejveć norëd ziz tin rozajonskin strokon.

Dokumentarec prikazuje odlomke posnetkov z več koncertov, ki jih je ansambel Bratov Avsenik imel v okolici Trsta, odlomke z jubilejnih koncertov ansambla v Ljubljani in nastop v Berlinski filharmoniji. V dokumentarcu so intervjuji s številnimi glasbenimi strokovnjaki in s še živečimi člani ansambla.

Predstavitev dokumentarca v Ukvah je le zadnja v nizu, ki se je odvijal v prejšnjih mesecih. Številne prisotne je pozdravila v slovenščini in v ukovškem narečju domača kulturna delavka in članica odbora združenja »Don Mario Cernet«, Anna Wedam, ki je med drugim pozdravila tudi v imenu predsednika Sso Walterja Bandlja.

Predvajanje dokumentarca je uvedel tudi zborovodja ukovškega cerkvenega pevskega zbora, Osvaldo Errath, ki je bil med organizatorji večera. Večer se je veselo nadaljeval tudi po koncu projekcije, saj so harmonikar Giulio Meizinger, kitarist Carlo Schluga in basist Alex Kravina, ki so glasbeno popestrili dogodek, še naprej igrali narodnozabavno glasbo tudi med pogostitvijo.

Dogodek sta organizirala združenje »Don Mario Cernet« in slovenski televizijski spored pri sedežu RAI za Furlanijo Julijsko krajino.

siderato che a Valbruna/Ovčja vas il rito bilingue è andato perso nel secolo scorso), che continua ad accomunare la valle all’area bilingue della vicina Carinzia.

Se in Valcanale, infatti, ci sono ancora due paesi in cui si celebra con una qualche regolarità in italiano e sloveno, questo avviene in tedesco e sloveno anche nella zona bilingue della Carinzia. Al di là del confine con l’Austria, la situazione ricorda quella della Valcanale soprattutto nella Valle del Gail/Zilja.

Qui lo sloveno fa più fatica a sopravvivere nelle chiese locali. Ci sono ancora quattro parrocchie in cui l’Eucaristia è in tedesco e sloveno: Feistritz an der Gail/Ziljska Bistrica, Egg/Brdo, Göriach/Gorje e Mellweg/Melviče. Il parroco che segue quelle comunità, Stanko Trap, si ferma volentieri a scambiare due chiacchiere con chi visita le chiese di cui ha cura.

Ai turisti di passaggio che gli chiedono informazioni riguardo al mantenimento di questo uso, a volte, indica con la mano tutta la vallata circostante – facendo notare come, fino a poi non così tanto tempo fa, lo sloveno fosse presente tra le pareti delle chiese di quasi tutto il circondario.

Nei decenni passati, in Carinzia come in Friuli Venezia Giulia, si è guardato con sospetto a questa presenza, a volte non distinguendo tra politica e cultura o tra Stato e Chiesa; molte volte per semplice ignoranza.

sport

STOLVIZZA Il 5 luglio nella frazione di Resia si corre la «Vertical kilometer»

Un balzo di 1.o70 metri

O

rmai da tempo Stolvizza è diventata un punto di riferimento per i tanti amanti delle escursioni e delle corse in montagna.

Nel corso degli ultimi quindici anni l’associazione «ViviStolvizza» si è infatti molto impegnata nella promozione dei sentieri da destinare ai tanti appassionati. Così sono nati in rapida successione: il percorso «Ta lipa pot», il «Sentiero di Matteo», «Pusti Gost, sulle tracce del passato» e «Stolvizza facile».

Ma non è tutto, ormai da quattro anni, viene organizzata una corsa suggestiva a cui è stato dato il nome di «Vertical kilometer», un percorso particolarmente impegnativo per specialisti che prevede una ripida ascesa verso il Bivacco «Igor Crasso» dopo aver superato un dislivello di 1.070 metri attraverso un sentiero lungo 4.500 metri. La proposta è stata, fin dalla prima edizione, apprezzata ed ha visto, nelle quattro edizioni già effettuate, la presenza di numerosi partecipanti, anche stranieri.

L’iniziativa è organizzata dall’associazione «ViviStolvizza» insieme

Knjiga o šegah v Ukvah Pred kratkim je izšla knjiga z naslovom »Na žegen! – Žegnanje in drugi prazniki z rekruti v Ukvah v Kanalski dolini«, ki je nastala po raziskovalnem delu avtorice Mojce Ravnik, etnologinje z ljubljanskega Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Na podlagi raziskav in video posnetkov, Ravnikova poroča o žegnanju in božično -novoletnih šegah v Ukvah. V njihovem okviru imajo nosilno vlogo rekruti (osemnajstletni fantje) in njihove vrstnice. Največ pozornosti je v knjigi namenjeno žegnanju, ki ga Ukljani praznujejo na god svetega Jakoba (25. julija), ali na bližnjo nedeljo.

Avtorica piše o pripravah na žegen, o jedeh, o oblačilih ter o zabavnih prireditvah v dneh pred žegnanjem. Nekaj pozornosti namenja tudi postavitvi božičnega drevesa in koledovanju ob spremljavi pevcev in vrstnic. Da bi bralci lahko primerjali, so nekatere strani namenjene tudi žegnanju v sosednjih Žabnicah. Novo knjigo o ukovških navadah je izdala Založba ZRC; izdajo pa so finančno podprli združenje »Don Mario Cernet«, slovensko kulturno središče »Planika« Kanalska dolina, Dežela FJk in Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Knjigo je podprlo tudi združenje Blankin. Knjigo bodo verjetno v Kanalski dolini podrobneje predstavili proti koncu julija, prav v okviru letošnjega ukovškega žegnanja.

Avgusta Romanje treh Slovenij V nedeljo 2. avgusta se bo odvijalo Romanje treh Slovenij na Svete Višarje, ki vsako leto nudi priložnost za srečanje med Slovenci iz matične domovine, zamejstva in izseljenstva. Napovedano je že, da bo v okviru dogodka slovesno sveto mašo skupaj z izseljenskimi duhovniki daroval nadškof msgr. Alojz Uran. Romanje finančno podpira tudi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Pred Romanjem, letos sicer od četrtka, 30. julija, se bodo po že ustaljeni navadi odvijali Višarski dnevi mladih. Ob medsebojnem spoznavanju program predvideva izobraževanje, srečanja s posebnimi gosti, pohodništvo in seveda sodelovanje na Romanju treh Slovenij, ki predstavlja zaključni dogodek. Letošnji udeleženci bodo v okviru Višarskih dnevov obiskali Ziljo.

Višarske dneve mladih organizira Rafaelova družba, to je organizacija, ki se zavzema za ohranjanje slovenstva in katolištva med Slovenci po svetu. Več informacij lahko najdete na spletni strani www.rafaelova-druzba.si; za prijave na Višarske dneve se lahko neposredno obrnete na ustanovo (rafaelova.druzba@siol.net).

Valentinu Inzku nagrada Karla Velikega

Uno scatto dell’edizione della «Vertical kilometer» dello scorso anno.

alla società sportiva «Carniatletica», all’amministrazione comunale, alla Protezione civile e al Parco delle Prealpi Giulie e ad altre realtà presenti sul territorio, che supportano con una serie di servizi l’evento di domenica 5 luglio. La scelta caduta sul piccolo borgo di Stolvizza nasce dalla consapevolezza che la proposta rappresenta per tutto il territorio una

grande occasione di sviluppo e di visibilità. Insomma un appuntamento di quelli di spessore, una prova di valore dal punto di vista tecnico legata allo straordinario ambiente nella quale si svolge tutto il percorso.

Tutte le notizie utili per partecipare sono sul sito: www.valresiavertical. com. Per l’iscrizione www.enternow. it.

Že proti koncu maja se je v bavarskem mestu Augsburg odvijalo binkoštno srečanje združenja sudetskih Nemcev Sudetendeutsche Landsmannschaft, ki se je letos odvijalo pod geslom »Človekove pravice brez meja«. Ob tej priliki je združenje izročilo evropsko nagrado Karla Velikega (Europäischer Karlspreis) avstrijskemu diplomatu Valentinu Inzko, ki trenutno opravlja vlogo visokega predstavnika Evropske Unije za Bosno in Hercegovino. Inzko je sicer koroški Slovenec iz Sveč/Suetschach (Bistrica v Rožu/Feistritz im Rosental). Tiskovni predstavnik sudetskih Nemcev Bernd Posselt je Inzka označil kot borca za mir, enakost in pravico do domovine. Osebnosti kot on naj bi prispevale k dejstvu, da se geslo letošnjega srečanja sudetskih Nemcev »Človekove pravice brez meja« postopoma uresničuje.

12

posočje

stran

30. junija 2015

dom

KOBARID 4. junija so Občina Idrsko, Fundacija Poti miru v Posočju in Društvo Tigr na Idrskem priredili slovesnost izKobarid, naših izKsnaših dolin dolin

V Tolminu razstava Človek in vojna V Tolminskem muzeju so ob stoletnici prvih bojev na Soči in sedemdesetletnici konca druge svetovne vojne 6. junija otvorili razstavo Človek in vojna. Čeprav je vsebina razstave vezana na obdobje prve svetovne vojne, je izpostavljen človeški in ne vojaški vidik te tragične svetovne morije, zato na razstavi ni niti enega kosa orožja in tudi na fotografijah orožje ni v prvem planu.

Na razstavi je predstavljeno tudi življenje ljudi v zaledju soške fronte - begunstvo, pomanjkanje hrane in najosnovnejših življenjskih potrebščin, spremljanje in sprejemanje vojnih dogodkov, razcvet vojnega dobičkarstva in padec morale ter stiske in dileme, ki so se v družbi porajale ob koncu vojne. Razstava Človek in vojna naj bi torej spodbudila razmislek o vojni in o usodah ljudi, ki se z njo soočajo. Čeprav se nam mogoče zdi oddaljena in nemogoča, lahko postane že jutri tudi naša realnost. Del razstave obravnava tudi tematiko vračanja domov, s tem pa je razstava vključena v projekt Pot domov, ki je zasnovan s sodelovanjem sedemnajstih slovenskih muzejev in drugih ustanov. Razstava bo v Tolminskem muzeju na ogled do maja 2016.

Super (z)godba na Kobariškem trgu

V spomin na nedolžne terske terske doline doline civilne žrtve Soške fronte rezija/kanalska rezija/kanalska ženirskim enotam italijanskedolina vojske, dolina

MIHAEL URSIČ Fundacija Poti miru v Posočju

V

četrtek, 4. junija, so Občina Kobarid, KS Idrsko, Fundacija Poti miru v Posočju in Društvo TIGR Primorske na Idrskem priredili slovesnost v počastitev spomina nedolžnih civilnih žrtev soške fronte. 4. junija 1915 je namreč pod streli italijanskih vojakov padlo 6 domačinov.

Po vojni napovedi Kraljevine Italije Avstro-ogrskemu cesarstvu 23. maja 1915, je tekom noči italijanska vojska na več mestih prekoračila državno mejo. Na Kolovratu je skupina italijanskih alpinov iz bataljona Cividale naletela na skupino avstro-ogrskih žandarjev in v kratkem obstreljevanju je padla prva vojaška žrtev na soški fronti Riccardo Giusto. Italijanska vojska je napredovala previdno in z velikim nezaupanjem. V Kobarid so tako prispeli v jutranjih urah 25. maja, že preteklega dne pa so se maloštevilni branilci umaknili na levi breg reke Soče in za seboj porušili Napoleonov most pri Kobaridu. To pa ni predstavljalo velike ovire in-

ki so kmalu usposobile zasilni most preko reke Soče in že 26. maja je 6. bersaljerski polk prišel na levi breg Soče in napredoval proti vasem pod Krnom in zasedel Drežnico in Drežniške ravne.

Napadi italijanske vojske so se nato nadaljevali proti Krnskemu pogorju in Mrzlemu vrhu. Po hudih izgubah, ki jih je doživela italijanska vojska na Mrzlem vrhu 3. junija 1915, so italijanske vojaške oblasti obtožile domače prebivalce sodelovanja z avstro-ogrskimi vojaki in streljanja na italijanske ranjence. V »povračilo« je italijanska vojska iz vasi pod Krnom (Krn, Vrsno, Libušnje, Smast, Ladra in Kamno) zajela nekaj nad 60 domačinov in jih privedla na Idrsko, kjer je bil vsak deseti ustreljen. Ob stari cesti pred Idrskim na desnem bregu potoka Drganjšček so bili ustreljeni: Alojz Faletič, Ivan Fratnik, Matevž Smrekar in Matija Sokol iz Smasti, ter Andrej Kurinčič in Jakob Maligoj iz Kamnega. V dneh od 3. junija do 25. julija 1915 je italijanska vojska v Zgornjem Posočju ustrelila ali do smrti pretepla še 15 oseb.

Po tem dogodku so italijanske vo-

posoc posoc ˇje ˇje sport sport

Posnetek iz slovesnosti v počastitev spomina civilnih žrtev Soške fronte.

jaške oblasti izdale ukaz, s katerim je bilo območje Zgornjega Posočja pod nadzorom italijanske vojske izpraznjeno (razen Kobarida, Svina in Sužida). Že v dneh pred vojno pa so avstro-ogrske vojaške oblasti izpraznile obrobne predele Krasa,vasi v Brdih in na Bovškem. Domačini so bili prisiljeni vzeti le najnujnejše stvari in zapustiti svoje domove. V spremstvu vojske so bili odvedeni v Breginjski kot, kjer so jim najprej odredili bivališče v šoli, nato pa so begunce razmestili po hišah in bližnjih vaseh.

Majhni kraji v Breginjskem kotu pa niso zmogli nuditi dovolj prostora

množici beguncev, zato so italijanske vojaške oblasti večino beguncev razposlale po celotni Italiji.

Prebivalci Posočja, pa tudi z območja Kambreškega in Brd, so bili razkropljeni od Piemonta na severu Italije do Sicilije na jugu. Begunci so dobili začasna bivališča po samostanih in ubožnicah, nemalokrat pa tudi po družinskih hišah lokalnih prebivalcev. Begunci, nastanjeni v Breginjskem kotu, so se vrnili na svoje domove že v dneh po preboju v 12. soški bitki oktobra 1917, preostali pa so se začeli vračati postopoma po koncu vojne novembra 1918.

DRUŠTVO BAŠKA DEDIŠČINA JE PRAZNOVALO ŽE DESETO OBLETNICO SVOJEGA DELOVANJA Občina Kobarid že tradicionalno organizira Kulturno poletje z različnimi dogodki. Uvodni nastop je pripadel Pihalnima orkestroma iz Kopra in Divače, združenima v Super (z)godbo, ki sta 5. junija, navdušila številno občinstvo na kobariškem trgu. Stočlanska zasedba je prvič odigrala skupaj in v več kot dve urnem koncertu zaigrala klasično, filmsko in rockovsko glasbo. Zaključila je s slovensko pesmijo Na Golici. Pestro dogajanje se je nadaljevalo 18. junija, z otvoritvijo svetovnega pokala na divjih vodah ter tradicionalnim kobariškim sejmom.

Prireditev o 100-letnici Soške fronte v Drežnici

Z

letošnjo že deseto tradicionalno prireditvijo Društva Baška dediščina (Odmevi dediščine 2015), je društvo praznovalo deseto obletnico delovanja.

V sobotnem popoldnevu je za obiskovalce odprlo najlepše bisere tehniške dediščine v Baški grapi: Prangarjev mlin, Jakovo kovačijo in Vetrovalno napravo predora Bukovo. Slednjo je že ped nastankom društva »obudil« Toni Obid.

Na živahni, pestri in zanimivi tržnici dediščine so se predstavila etnološka društva, ljubitelji starin, narečja, cvetja iz krep papirja, starodobnih vozil milice. Vabile so dobrote pečene po starih receptih,

družabne igre in ljudske pesmi ansambla Suha špaga. Druženju je bil namenjen tudi sobotni večer v kampu Šorli na Koritnici.

Na osrednjemu praznovanju v nedeljo popoldne je društvo z besedo, kratkim filmom in projekcijo predstavilo prehojeno pot, nato pa obiskovalce povabilo na koncert Vlada Kreslina. Društvo Baška dediščina je začelo pisati zgodbo svojega delovanja leta 2005 v gornjem delu Baške grape. Takrat so trije zagnanci Aleš Bizalj, Dušan Drole in Cveto Zgaga potrkali na vrata tehniške dediščine, ki je v Baški grapi še posebej samosvoja in spontana, pogosto unikatna in izvirna.

Društvo nenehno išče zanimive povezave tudi v drugih segmentih dediščine, kot so obujanje vaških praznikov, starih običajev, znanj in dognanj in odkriva nova znanja o zgodovini in dediščini domačih krajev.

V juniju bo v sodelovanju s Slovenskimi železnicami nadgradilo tematsko pot Na svoji zemlji z novim turističnim programom »Selfie na svoji zemlji«, ki je namenjeno pohodnikom in kolesarjem. Tudi v bodoče bo cilj delovanja nadgrajevanje vsebine dosedanjih prireditev, še tesnejše sodelovanje s sorodnimi društvi in s šolsko mladino.

Društvu je čestitala podžupanja

Iz prireditve Odmevi dediščine 2015. (foto Cvetko Zgaga)

občine Tolmin Martina Kenda, članica upravnega odbora TZS Barbara Podpečan Jesenšek pa mu je podelila priznanje Turistične zveze Slovenije z bronastim znakom.

Olga Zgaga

LOG POD MANGARTOM Podjetje Mrkeuro načrtuje voziti goste iz vse Evrope, da bi spoznali širšo okolico Drežniška cerkev iz arhiva Museo civico del Risorgimento, Bologna.

Krajevna skupnost Drežnica je v nedeljo, 7. junija, organizirala spominsko prireditev ob stoletnici začetka soške fronte v Drežnici, katere se je udeležilo več kot sto ljudi. V Cerkvi Srca Jezusovega je bila najprej Sveta maša za vse žrtve prve svetovne vojne, nato se je dogajanje preselilo v avlo Podružnične šole Drežnica. Damjana Fortunat Černilogar iz Tolminskega muzeja je spregovorila o beguncih iz Posočja med svetovno vojno, Tadej Koren iz Fundacije Poti miru pa je spomnil na dogodke, ki so se med soško fronto zgodili v Drežnici.

Pobudnik prireditve, domačin Mirko Kurinčič, ki ima zasebno zbirko Batognice, je zaključil s predavanjem o civilnih žrtvah po prvi svetovni vojni na Drežniškem. Kulturni program so oblikovali Župnija Drežnica, Podružnična šola Drežnica in Mešani pevski zbor iz Drežnice.

Ukrajinski poslovnež odprl nov hotel

Z

junijem je ukrajinski poslovnež Rostyslav Mikhnevych odprl preurejeni hotel, kateremu je dal ime Alpine in novo vsebino. Njegovo podjetje Mrkeuro načrtuje odkup hotela, posodobitev za novo vrhunsko ponudbo in tudi v ostalo turistično ponudbo Loga pod Mangatrom voziti petične goste iz Skandinavije, Ukrajine, Rusije, Zahodne Evrope.

Ob otvoritvi Hotela Alpine, v lasti Občine Bovec in Razvojne zadruge Log pod Mangartom, je z novim imenom delno preurejen tudi objekt, predvsem pa najemnik napoveduje sodobno vsebino. Poudarek bodo dali tesnemu sodelovanju z lokalnim okoljem. Dodatna ponudba bo rasla z dodatnim preurejanjem stavbe, je zagotovil ob podpisu najemne pogodbe. Že za naslednjo pomlad bodo v

apartmaje namestili savne, prenovili bodo zgornjo restavracijo, da bo v njej 70 sedežev; kuhinjo za vrhunsko ponudbo….

Melihnu, ki je kot samostojni podjetnik specialist za določeno kulinariko, je zaupal vodenje hotela. Tako hotel kot ponudniki v vasi bodo deležni stacionarnih gostov iz njegovih tesnih navez s skandinavskim turističnim trgom. Poleg tega, ima kot lastnik 300 lekarn v Ukrajini, številne poslovne partnerje iz te države, Rusije in še od kje. V bližini jih zanima Benečija, Kanalska dolina in Posočje, za oddaljene pa so se povezali s slovenskimi agencijami, potom katerih bodo goste vozili v Postojno, Benetke, na slovensko Obalo… V programu imajo tudi izmenjavo gostov s hoteli v širšem avstrijskem in italijanskem alpskem prostoru.

Hotel Alpine

Že sedaj prihaja iz Neaplja mojster priprave pic specialist za žar. Pred tem so se neuspešno trudili v iskanju specialistov iz domačega okolja, vse do Nove Gorice.

Najemnik je v dogovorjenem roku

poravnal najemnino za dve leti vnaprej, pristal je na celoletno poslovanje in usposabljanje domačinov za visoko turistično ponudbo in tako možnost za zaposlitev pri širitvi ponudbe v hotelu. Že sedaj je novo krušno peč za pice in druge specialitete izdelalo neapeljsko podjetje. Postavili so jo v spodnji restavraciji, ki so ji dodali še zunanji prostor z vrtom, iz katerega je pogled na edinstvene Loške stene.

Ob otvoritvi je zadovoljstvo nad že storjenim in načrti izrazil tudi bovški župan Valter Mlekuž.

Domači ponudniki so zadovoljni nad napovedmi, saj računajo, da bo vsebina hotela magnet za turiste, ki bodo potrošili tudi kaj pri njih ali tam prespali, saj hotel ne bo mogel sprejeti množice gostov, vezanih na njegove vsebine.

Miran Mihelič

dom

13

šport

30. junija 2015

stran

CALCIO Il risultato conferma il giudizio positivo sul gruppo, nella fase di stagione è cresciuto a vista d’occhio izchenaših izfinale naših dolin dolin

Esordienti della Valnatisone tersketerske dolinedoline terzi al torneo «L. Piani» rezija/kanalska rezija/kanalska dolinadolina La competizione, disputata a Remanzacco, è stata vinta dal Bearzi che, dopo aver fermato la squadra valligiana, ha battuto l’Azzurra Premariacco per 2-1. posocˇje posocˇje Bepo Qualizza

V

a stretto il terzo posto conquistato dagli Esordienti della Valnatisone al torneo «L. Piani» disputato sul campo di

Remanzacco.

Il cammino della compagine valligiana è incominciato con il successo per 2-1 nel derby con la Forum Julii. La sconfitta con il minimo scarto, 1-0, contro il Bearzi ha frenato le ambizioni di primeggiare, non

quelle di ben figurare. La vittoria sul Pagnacco ed il pareggio con il Tre Stelle hanno spianato la strada per la disputa della finale di consolazione con la Serenissima di Pradamano che è stata sconfitta per 2-1. Il torneo è stato vinto dal Bearzi che si è imposto sull’Azzurra Premariacco 2-1.

Per i nostri ragazzi rimane il rammarico per la gara persa con i vincitori di questa manifestazione.

Questa sconfitta, però, non toglie il giudizio positivo che si può esprimere a tutto il gruppo che in questo

sport sport La formazione degli Esordienti A della Valnatisone.

ultimo periodo, dalla fase finale del campionato di Primavera ad oggi, è migliorato a vista d’occhio, come sono migliorate anche le ultime pre-

stazioni della categoria «Pulcini».

E tutto ciò è incoraggiante in prospettiva dell’allestimento delle squadre minori per la prossima stagione.

Calcio a 5, Paradiso alle finali nazionali Anche quest’anno la formazione del Paradiso dei golosi di San Pietro al Natisone rappresenterà la provincia di Udine nelle finali nazionali di calcio Uisp a Riviera di Rimini, in programma dal 25 al 28 giugno.

Do 30. junja upisovanje na Liwk-Green Volley Je cajt do 30. junija, za se upisat’ na turnir odbojke (pallavolo) Liwk-GreenVolley, ki bo na travi na Livke u saboto, 11. luja, znotra praznika Liwkstock.

Na turnirju odbojke, ki bo začnu ob 10.30, bojo igrale mešane ekipe, v vsaki je šest igraucu an moreta igrat usaj 2 ženski.

Za se upisat (se plača 12 euro) je trieba pisat adno mail na festival.liwkstock@gmail.com, al pa poklicat Mirka (0039 3382150744) ali Janija (0038641534494).

Organizata Kd Liwkstock an Beneške korenine.

OBORZA 8 squadre in gara nella tre giorni del torneo

CICLISMO 8 squadre ciclistiche regionali e 92 giovanissimi nel circuito di 1.200 metri

La formazione slovena Preterje ha vinto il memorial Mussig

L’Asd Veloclub Cividale ha organizzato il Trofeo Sportivi a Grupignano

Fabio Leonardi delle »Volpi« premiato con il titolo di capocannoniere.

C

alcio a 5 di scena a Oborza/ Obuorča di Prepotto con la 19a edizione (quarta consecutiva) del torneo «Memorial Mussig Pietro Maurizio», organizzato dalla Polisportiva Oborza con il coordinamento di Luca Di Lena.

Otto le squadre in gara, suddivise in due gironi da cui sono usciti i nomi delle semifinaliste, che si sono contese il trofeo nell’ultima delle tre giornate di incontri. In tutto sedici

match tra gironi e fase finale, diretti dagli infaticabili arbitri Maurizio Macorig e Enzo Rossi.

Le «Vecchie Volpi» non sono riuscite, seppur di poco, a ripetere la vittoria del 2014: superata per 3-1 l’Oborza in semifinale, si sono arrese al Preterje solo dopo la lotteria dei rigori (terminati 5-4), in una finalissima condizionata dalla forte pioggia e rimasta bloccata sullo 0-0 dopo i tempi regolamentari.

Gli sloveni, tra cui l’estremo difensore Edo Škočir ha vinto il premio di miglior portiere, si erano imposti per 4-0 nell’altra semifinale sulla «Frasca da Cinzia», che ha invece ottenuto il terzo posto battendo l’Oborza 7-3 nella finale di consolazione.

Tra gli altri premi assegnati, Fabio Leonardi delle «Volpi» si è aggiudicato il titolo di capocannoniere con dieci reti, mentre Christian Di Lena dell’Oborza, secondo nei marcatori con sette gol, è stato nominato miglior giocatore del torneo.

Lorenzo Paussa

D

isputate le due manifestazioni in mountain bike, il 30 maggio Trofeo Junior Bike FVG a Casasola di Majano e il 6 giugno Junior Bike FVG, Trofeo Locanda al Trivio, a Iainich di San Leonardo, i miniciclisti del A.s.d. Velo club Cividale Valnatisone Kolesarski klub Benečija sono ritornati sulle strade di casa, a Cividale del Friuli.

Lo scorso 14 giugno si è disputato il Trofeo Sportivi di Grupignano, gara su strada per Giovanissimi, organizzata ormai da anni dall’A.s.d.

Velo club Cividale Valnatisone Kolesarski klub Benečija: circuito locale di metri 1200, da ripetersi più volte a seconda della categoria: G1 con un giro; G2 e G3 assieme con 4 giri; G4 e G5 assieme, ma gli 8 giri previsti non hanno potuto svolgersi, a causa della pioggia e quindi la gara si è conclusa forzatamente al 3° giro.

Per il maltempo la gara dei G6 è stata annullata.

Questi i risultati di categoria: il G2 Tommaso Dinoni si è piazzato 7°; il

I miniciclisti del Veloclub Cividale Valnatisone dopo la gara.

G3 Nicola Bramuzzi è arrivato 9°; il G4 Lorenzo Iannone ha terminato la gara in coda al gruppo sotto la pioggia; il G6 Filippo Lauretig ha atteso invano con gli altri coetanei: per loro ci sarà un’altra occasione. La competizione dei G2 e dei G3 è stata preceduta dall’apripista Riccardo Nardoni, nuovo miniciclista del Velo Club.

A Grupignano sono convenute 8 squadre ciclistiche regionali con 92 giovanissimi iscritti. 3a socie-

tà classificata: A.S.D. “Scuola Ciclismo Senza Confini”; 2a: A.S.D. “Team Isonzo- Ciclistica Pieris” e 1a: A.S.D. Pedale Flaibanese. Speaker della manifestazione Nino Ciccone.

Lo scorso 21 giugno Tommaso Dinoni, Mattias Zilli, Nicola Bramuzzi, Lorenzo Iannone e Filippo Lauretig hanno partecipato alla gara su strada a Pieris (Go) nel Memorial Renato, Silvana e Severino Lorenzon.

Annarita Trossolo

KOLESARSTVO Giorgio Banchig arzlaga, kakuo se je rodila in šla naprej ideja po etapi v naših dolinah

»Giro d’Italia bi biu za Benečijo prù velika rieč«

N

ovice nieso še uficialno potardili, a se vsi troštajo, de bo hlietu Giro d'Italia zaries paršu v Benečijo maja hlietu ob stuolietnici parve svetovne vojske in štierdestlietnici potresa, kakor je napoviedu organizator etap za Furlanijo Enzo Cainero tiedniku la Vita Cattolica in Domu potardiu dreški šindik Mario Zufferli. Vsi se zaviedajo, de bi bla druga narvenč kolesarska dirka na svietu po Terskih in Nediških dolinah zaries velik športni dogodek in turistična promocija brez para.

Ideja po Giru v Benečiji je narpriet paršla Giorgiu Banchigu, predsedniku združenja Blankin in tekratnemu predsedniku Sveta slovenskih orga-

nizacij za vidensko provinco. Bluo je lieta 2009. »Mislu sam, kaj bi se moglo narediti ob stuolietnici parve svetovne vojske, de bi ciela Italija spoznala naše kaje, kjer je bla vojska takuo huda. Paršlo mi je v pamet, de bi biu prù Giro d'Italia velika parložnost, zatuo ki skuoze televizijo in druge medieje partegne oči v vse kraje, skuoze katere gre. Tuole naj bi se zgodilo lietos, glih stuo liet po vstopu Italije v vojsko. Kaže pa, de bo hlietu. Veseglih, če bo ratalo, bo velika rieč,« je poviedu za oddajo Okno v Benečijo na Radiu Spazio.

Ideje pa hodijo s človieškimi nogami. Banchig je svojo poviedu tol-

minskemu prefektu Zdravku Likarju. »Zdielo se mi je pametno, de bi se Giro dotaknu tudi Posočja, ki je zauoj vojske tarpielo kakor mi. Parjatelj Likar jo je hitro sparjeu in jo začeu šeriti. 5. junja 2010, kakor lahko beremo v Domu, jo je javno poviedu na srečanju v Bardu. Začeu je tudi gledati kontakte s ljudmi, ki bi jo pejali naprej. Paršu je tudi do tekratnega predsednika Republike Slovenije Danila Türka, ki je o Giru guoriu s tekratkim predsednikam Italije Giorgiom Napolitanom.« Dobar moment za šeriti projekt so bla novolietna srečanja med Slovenci videnske province in Posočja.

Tam so jo vsi podparli in jo je spa-

rjeu dreški šindik Mario Zufferli, ki dobro pozna Cainera. Jeseni 2012 je dreški občinski svet (kamunski konsej) sparjeu dokument, s katerin je vprašu Giro v Benečiji.

Vse kaže, de se bo ideja uresničila. »Jest pa sam jo samuo dau, Zufferli pa je narvič nardiu, de bi paršla do pravih ljudi. Zadost bi nam bluo, če bi Giro na hitro šu skuoze naše doline. Zlo veseli pa smo ob novici, de bo višno ciela etapa v Benečiji od Čente do Čedada.« Banchig šele upa tudi, de se utegne pejati kolesarje za kratak kos tudi na slovensko stran. Lahko bi šli iz Matajura do Livka in od tam na Kolovrat in Solarje. Zviedeli smo, de so

Giorgio Banchig

se oblasti v Posočju obarnile na slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca in ga vprašale, naj z organizatorji Gira pregleda, al' se tuole lakho uresniči. »Tudi če na bo, bomo v Posočju veseli, de se tajšna rieč zgodi par naših sosedah v Benečiji,« pravijo.

14

domača kultura

stran

MIESAC LUJ U NAŠIH DRUŽINAH Patroni pomočniki: Kunigunda U pandiejak, 13. luja, je praznik svete Kunigunde. Bla je cesarica, žena imperatorja Henrica II. Rodila se je oku lieta 980 u Luxemburgu ku hči grofa Siegfrida iz Lützelburga (Luxemburg). U liete 999 se je poročila s Henrikan Bavarskin, sinan tekratnega kralja, ki u liete 1002, po smarti imperatorja Otona III, je biu vebran za niemškega kralja.

U mieste Paderborn, 10. vošta, Henrik II an Kunigunda sta bla kronana od nadškofa Willigisa iz Mainza. Dvanajst liet buj pozno u Rime, papež Benedikt VII je kronu Henrika an Kunigundo za imperatorja.

Kunigunda je muorla opravjat dielo moža, posebno kàr je biu zadaržan po sviete za druge opravila. Trudila se je, de bi bla zgrajena bamberska velika cierku, pa tud benedetinski konvent Kaufungen u mieste Hessen.

Tel konvent šele donas nose ime Oberkaufungen, velika cierku je pa ratala protestantke viere.

Kàr je umaru kralj Henrik, Kunigunda se je umaknila u konvent Kaufungen, kjer je dala soje zaoljube. Umarla je 3. marca lieta 1033.

U liete 1200 papež Inocencij III jo je razglasiu za svetnico. Njene relikuje so ble u liete 1201 prenesene u bambersko veliko cierku, kjer počiva tudi nje mož Henrik II razglašen za svetnika u liete 1146. U telin prestoru tristuo liet potlè umetnik Tilman Riemenschneider je ustvaru zlo liet sarkofag, kjer od tekrat počivajo Kunigunda an mož Henrik II. Patrona je bamberske škofije, kjer kupe z možan jo slavijo na 13. luja.

hhh

Kajšna ura bo Stara luna četartka 2. luja parnesè jasno uro, samuo pruot vičeru rata, de usakoantarkaj se oblači an rahli dažic pohladi gorke tlà.

Zadnj kuart lune sriede 8. parnesè buj oblačno an dažeuno uro.

hhh

Radoviednost U telih zadnjih 30 liet, takuo ki pišejo tisti, ki tuole študjajo, boliezni ku rak, tumor, so se zdoplihale. Kajšan prave, de za tuo je parpomala poznana tragedija, ki se je gajala 26. obrila lieta 1986 u Chernobylu an če lepuo poštiejemo, ratinge so te prave. Potlè seviede use parpomaga.

Dobra novica telih dneh je, de šienciati so arzkril', kuo videt malomaj štier lieta priet, če toja kri kaže, de ti pride rak, tumor. Tuole so arzkril' u francuoskin inštitute Inserm (Institut national de la santé et de la recherche médicale) na Université Descartes u Parizu, kjer direktorica je italijanka Patrizia Paterlini Bréchot, ki pa tan živi an diela že petandvajst liet. Tel test, ki naj bi tuo arzkriu, da zaries velike rezultate še priet ku drugi ezami, ku Tac, Pet an Risonanza. Seviede se dielajo šele eksperimente, pa rezultati so zaries veliki. Za tajšan eksperiment je dalo njih dovoljenje dva taužint judi u dvajst inštitutu cielega sveta. O telin študije so guoril an miesac od tega na inštitute Irccs miesta Napelja. Šienciata Patrizia Paterlini prave, de se na umarje, kàr začne tala boliezan, pač pa kàr se aršiere po cielin žuote (metastasi), kàr bune čelule storejo oboliet tud druge organe. Tuole pa na rata takuo hitro. Zauoj tuolega u telin cajtu, ki naj bi biu dug parbližno štier lieta, s telin testan (kliče se Iset - Isolation by SizE of Tumor Cells) se more videt, če imamo kiek takega. Test je zlo natančen an precizen, »Je ku premešat 5 milijardu ardecih globulu an 10 milijonu bielih globulu. Ušafat bune čelule je glih ku ušafat na cieli zemij adnega človieka miez sedan milijardu judi.« Kàr se nardi tel test, se zvie, če so take bune čelule, pa še ne od kerega organa so se rodile. Študiji seviede gredo napri an takuo, ki prave Patrizia Paterlini, so zaries na dobri pot'.

Riceta POLIETNI KUSKUS Če nas je na štier, nucamo 3 ete ardečih peperonu, 3 ete cukin, 3 ete melanzan, 1 ardecjo čebulo, su, popar, olivno oje, predarsin, česnak, oje za cvriet, 3 ete kuskusa, 400 ml zejove župe.

Parvo rieč uzamemo peperone, jih operemo an denemo cele u gorak foran pod grill, dok se na lepuo spečejo oku an oku.

Jih snememo, denemo na tont, pokrijemo z bukalino an pustmo 10 minut. Jih oburemo, očedemo znotra an zriežemo u majhane koščicje. Jih polijemo z olivnin ojan, osolmo, potrosemo s tankuo zriežanin predarsinan, zriežanin strohan česnaka an premiešamo. Sada uzamemo cukine, jih očedemo an zriežemo u majhane kvadrate. Olupemo ardecjo čebulo an zriežemo u majhane koščicje. Sada u parmierni padiel' ulijemo malo olivnega oja an varžemo not cukine an čebulo, ki jih storemo počaso pocvriet. Osolmo, popopramo, premiešamo, pokrijemo s pokrovan an pustmo, naj se kuha na nizkin ognju še 10 minut. Usakoantarkaj premiešamo an če se previc posuši, dolijemo malo zejove župe.

Natuo snememo pokru, uzdignemo oginj an pustmo, naj se posuši. Snememo z ognja, doložemo zriežen predarsin, premiešamo, pokrijemo an pustmo par mieru. Tentega uzamemo melancane, jih operemo an zriežemo na kvadrate šaroke 1 cm. Jih denemo u cedilo, osolmo an pustmo par mieru pu ure. U drugo padielo ulijemo oje za cvriet. Kàr je gorak, pocvremo koščicje melancan po nomalo usaki krat. Jih položemo na skoteks, de spuste oje od vic. Sada uzamemo kuskus, ki smo ga kupil' že skuhan na pari, ga usujemo tu škudielo, pokrijemo z gorečo župo an pustmo par mieru 5 minut. Premiešamo z vilcan an umiešamo use zeja. Če je trieba, osolmo še malo. Priet ku nesemo na mizo, denemo takuo parpravjen kuskus za adno uro u frigo.

Loretta Primosig

30. junija 2015

dom

JEŠIŠKE ZGODBICE

Bušele so me napadle, kàr san šu po luojtarca, de bi obriezu beko Buog je človieku dau drevesa an mu parporočiu: Nuci jih pametno (7) Jur Zad Tih

T

akuo, ki san napisu zadnji krat, so beko nucal’ po usieh vaseh an po usieh dolinah tu puno diel našega usakdanjiega življenja, posebno kàr je usaka njiva imiela na robu za ograjo brajde venjike, ku de bi tu posebnih žbrinčah varvale usakdanje pardielo.

Nje lies se pa pusti lahko vedubjuvat, zatuo se uoz nje more narest kajšne majhane posode. Uoz debla so naši kimet udeluval’ osunjake. Nucali so ga tudi za cokete pod košpe. Bekuci so bli parmierni, za splest žbrinče an pletenice, tud’ za oblieč steklene fiaške, de bi se ne ubile.

Kàr mislin na beko, mi pride u pamet zgodbica, ki se mi je godila zauoj nje. So reči, ki se jih nobedan na čaka, pa ratajo.

Naša njiva an senožet pod ciesto u Raune sta se klicale Na opok’. Na njih je muoj oča nardiu bušenjak.

Biu je pokrit ku senikac z bandoni.

Pod tisto strieh’co so ble miez cajni an šeglotu, obiešene kratke luojtarca.

Mislu san jih nucat, za obriezat beko, pa jih je korlo rešit miez tistega orodja. Stopu san na ‘no staro luminjovo štanjado, pa na vien kuo, je tiste ratalo, de se je spodarskinla tazpuod nogi tale štanjada. Zatačiu san se dol na tla an orodje usekup gor na me.

Na tel ravej so se bušele razkačile an buj ki san mahutu, buj so me pikale. Težkuo je bluo uteč tazpod luojtri, zak’ so se uperjale userode tu telin

majhanin prestoru. Šigurno, de niesan gledu, al’ san se udaru al’ ne. Use je tu me pikalo an barlielo okuole, zatuo san narpriet pomislu, kuo se 'man ošermat od tele strupene žvine.

Spulu san se ta miez telih luojtri an brez tiet zaleteu tu košo, ki je bla na tleh atu blizu. Tu glavo mi je paršlo, de če ložen košo narobe gor na se an se skrijem pod njo, bušele na bojo imiele take moči pruot mene.

Glih takuo san nardiu. Luožu san se pod košo an počaso san začeu se premikat pruot te parvemu garmu, ki je biu at blizu.

Napikale so me useglih. Na šobe, tu uha. Tud’ pod uoč me je pikinla adna. Ščapielo me je nomalo cajta, pa mi je usedno šlo zadost dobro, čeglih san ču, de mi je začelo otiekat po lice. Pa me nie dost brigalo, saj nie biu parvi krat, ki san imeu take opravila z bušelam’.

Obriezu san beko, zvezu bekuce u

fažino an s briemanan šu pruot duomu. Ustavu san se u Ošnjace, kjer je bju počivaj, an glih atu san sreču tri čiče iz vasi, ki so šle grabit senuo.

Kàr, de bi jih pozdravu, san oparu na zid mojo fažino an sneu z glave an raman koret, ki san ga nucu, de me na bo brieme tiščalo, so se takuo ustrašle, de so zarjule, kàr so me zagledale. Niesan imeu cajta, de bi jin poviedu, kaj mi je ratalo, zatuo ki so šle hitro napri po pot’, pa so same zastopile, zak’ so se le grede začele smejat ku norice. Čù san se nomalo napet tu gobcu an ‘no uoč san imeu malomanj zaparto, pa me nie vič ščapielo. Kàr san zvarnu pred hišo mojo fažino bek, san se parvo dielo šù gledat tu špiegu. Tajšan san biu, de san se sam sebe ustrašu. Šobo san imeu ku ‘an kompier, ‘no uoč zaparto, ‘no uhuo ku brasku, buj veliko ku to drugo. Sigurno niesan biu zlò liep. Drug dan mi je use ozdravelo. Kàr so me srečale nazaj naše čiče, se nieso brez nič reč ku smejale. Se vide, de jin je ostù u pamet tist muoj štrafan an smiešan obraz. Uoz takalih zgodbic je paršu uon tist rek, ki die: Na nasrečo san se mú še smejat.

(88 - gre naprì)

LJUDJE V POSOČJU

S težkim tovorom na Krn ali planino ladeniči iz vasi pod Krnom so zapuščali svoje domove in odhajali po dolinah, da bi zaslužili za vsakdanji kruh. Običajno so domače ognjišče zapustili in se vračali le v času košnje in ob velikih praznikih. Skrb za hišo in ostarele starše je prevzel starejši brat ali na hišo oženjena sestra.

Po šestdesetih letih je po dolini začel avtobus prevažati delavce v Anhovsko cementarno. Veliko mladih in manj mladih mož izpod Krna se je odločilo, da zmanjša število živine v hlevu in se zaposli v anhovski cementarni. Težko delo so mladeniči iz Posočja delali v vseh treh izmenah.

Krnce je po šihtu delavski avtobus pobral in odložil v Ladrah, ter se z motorji odpravili proti domu pod goro, kjer jih je čakalo delo v hlevu, na polju in v senožetih. Ker pa denarja za obnovo domov in nakup vozil ni bilo nikoli dovolj, so mladeniči radi sprijeli vsak dodatno ponujeni zaslužek.

Ko so na Krnu obnavljali in dograjevali Gomiščkovo zavetišče, še ni bilo helikopterjev, ki bi na goro

M

Planina Slapnik.

prenesli težke strešne tramove, dolge deske in gradbeni material. Tu, pa so bili Krnci. Še preden so odšli k počitku, so vsak dan po končani nočni izmeni v cementarni vzeli vsak svoj strešni tram ali breme in s težkim tovorom na rami krenili v strmino gore.

Planinci in pohodniki iz doline, ki so zadihani premagovali strmino, so nejeverno pogledovali za možmi, ki so jih s težkim bremenom na hrbtu zlahka prehitevali.

Mirko in Lojz sta še pred zaposlitvijo v dolini sprejela za današnji čas nerazumljivo ponudbo. Ko so se možje oblasti odločil graditi novo planino Slapnik, je iz doline do vasi Krn vodila ozka makadamska cesta.

Po tej cesti so do vasi pripeljali nekaj malih kamionov cementa. Moža iz Krna sta se ponudila, da bosta za skromno plačilo na planino, oddaljeno uro hoda sama prenesla vse petdeset kilogramske vreče cementa.

Ko sta pričela s prenosom, je mlajši Lojz oprtal vrečo in s petdeset kilogramskim tovorom skoraj stekel po kravji stezi v strmino. Le nekaj deset metrov pred ciljem je sedel, zavriskal in hudomušno zakričal po nosaču: »Jaz sem tu! Kod hodiš pa ti počasne?« Le nekaj trenutkov kasneje je prispel tudi Mirko z dvema vrečama cementa na plečih. »Jaz sem prinesel dve, ti pa le eno samo. Brž se vrni in prinesi še eno, da bova lahko delila.« Še nekaj sončnih dni in močna junaka sta na planino prenesla ves cement za izgradnjo stanu in sedem velikih hlevov.

PaČ

dom

15

druga svetovna vojna

30. junija 2015

stran

v benečiji 10

Lieto 1941 - Konac Jugoslavije! strip MORENO TOMASETIG - besedilo g. ANTON CUFFOLO iz dnevnika o drugi svetovni vojski Sedandeset liet odtuod, lieta 1945, je končala druga svetovna vojska. Kar se je pred njo, med njo in po nji gajalo v Benečiji je lažanski famoštar g. Antonio Cuffolo (1889-1959) napisu v dnevnikah po slovensko in po italijansko. V drugi pregledani in dopunjeni izdaji, ki jo je urediu Giorgio Banchig, sta izšla par zadrugi Most lieta 2013. Moreno Tomasetig je slovenski Cuffolu dnevnik spravu v strip , ki ga v beneškoslovenskem dialektu obljavljamo v vsaki številki Doma.

1. ŽENARJA 1941. ZA »KOLEDO« SMO IZVIEDELI, DE SO FAŠISTI PREPOVEDALI TISKANJE VIDENSKEGA KATOLIŠKEGA TEDNIKA »LA VITA CATTOLICA«, ZATUO KI NA HVALI DUČEJEVIH ZMAG IN POVIE TUDI KAJŠNO RESNICO ...

30. ŽENARJA 1941. ŽVIŽGAJMO JIH ... V VELIKIH MIESTAH MILAN, TURIN IN VERONA SO LJUDJE ŽVIŽGALI NIEMŠKIM SUDADAM, KI V NIMAR BUJ VELIKIM ŠTEVILU PARHAJAJO V ITALIJO.

GARČIJA

2. MARČA 1941. TUDI BOLGARIJA JE POKLEKNILA PRED OSIŠČEM IN SE PARDRUŽILA ROMUNIJI IN UOGARSKI. PA TUDI PO TELIH INJEKCIJAH SO NA VIDENSKIH ZIDUOVIH PARVIČ BRALI NAPISE: » ABBASSO IL FASCISMO !« (DOL S FAŠIZMAM)

12 MARČA-6 OBRILA 1941. V BEOGRADU JE 17-LIETNI KRALJ PETAR II PREDAU VLADO GENERALU SIMONIČU. IZ PREPOVIEDANEGA RADIA LONDON SAM ZVIEDEU, DE JE HITLER POŠJU NADANJ NA STUOJKE BOMBNIKU. NEMČIJA JE NAPADLA TUDI JUGOSLAVIJO. DUČE NIE ČAKU. ITALIJANSKA ARMADA JE ŽE V LJUBLJANI

RUSIJA

VELIKA BRITANIJA NIEMČIJA

ITALIJA

JUGOSLAVIJA

BEOGRAD

ŠPANIJA

11. OBRILA 1941. VELIK PETAK SLOVENIJE. SLOVENSKA IN JUGOSLOVANSKA RADIO STA POPUNOMA UTIHNILA. NIEMCI IN ITALIJANI SO DALI HARVAŠKO PAVELIČEVIM USTAŠAM. 'AN VELIK KOS SLOVENIJE JE POD ITALIJO RATU »PROVINCIA DI LUBIANA«

22. MAJA 1941. TRIDESET PAR STUO ŽVINE JE BLUO ZASEŽENO. 240 KRAV JE MARŠIRALO IZ PODBUNIESCA PO CIESTI V ČEDAD. POD ŠPIETRAM, PAR KONFINU BENEČIJE, SO SE TELE UBOGE VOJNE ŽARTVE ZASTRAŠILE, TAKUO DE SO ZAČELE TEČI KAKOR NAUMNE NA VSE KRAJE. ZALETALE SO Z GLAVAMI OB DEBLA OD DREVESA DO DREVESA IN PADALE MARTVE NA TLA. PET JIH JE SKOČILO V GLABOKO NEDIŽO. LE KAKIH DEVETDESET SE JIH JE REŠILO. BENEŠKA ŽVINA JE BUJ ZAVEDNA ... IN RAJŠ STORI SAMOMOR, KAKOR BI PODPERJALA TUJCA S SVOIJM MESAM.

10 - GRE NAPREJ Riassunto in italiano -

Nel 70° della fine della seconda guerra mondiale (1945), Moreno Tomasetig ha trasformato in fumetto i diari del parroco di Lasiz, don Antonio Cuffolo (1889-1959). In questa puntata. All’inizio del 1941 don Cuffolo annota la proibizione fascista alla pubblicazione del settimanale diocesano «la Vita Cattolica» in quanto non esalta le vittorie del Duce e «racconta qualche verità». Dopo l’ingresso nell’Asse di ferro di Bulgaria, Romania e Ungheria, Hitler e Mussolini attaccano la Jugoslavia. L’11 aprile le truppe italiane sono a Lubiana e la parte occidentale della Slovenia diventa «Provincia di Lubiana». In Slavia il regime confisca il trenta per cento dei capi bovini. Il 22 maggio 240 mucche vengono portate da Pulfero a Cividale. A Ponte S. Quirino la mandria si ribella. Resta solo una novantina di capi. (10 - continua)

16

zadnja stran

stran

Kaj kje kam kadà kuo Nediške Doline Sveta Maša po slovensko

bo sveta maša. Ob 13. par Sv. Sinklaužu (Jagnjed) bo pašta (je trieba se prenotat).

>> TOPOLUOVE >> v nediejo, 5. luja

Senjam, ki ga organizajo domače združenje an vasnjani. Ob 12. bo sveta maša an potlé precesija. Ob 13. skupno kosilo.

>> HOSTNE >> v nediejo 12. luja Senjan Sv. Muhorja an Fortunata, ki ga organiza komitat Svet Matija. Ob 12. bo sveta maša v cierkuci Sv. Matije, ob 13. skupno kosilo.

V saboto 27. junija ob 19.30 v Špietru bo zlata maša.

>> ŠTUOBLANK (DREKA) >> v nediejo 12. luja Senjam, ki ga organiza Pro Drenchia.

Ob 11. bo pieta sveta maša an precesija, ob 12. skupno kosilo.

>> ŠPIETAR >> do 19. luja na ogled v multimedijskem muzeju Smo, Museo di paesaggi e narrazioni - Krajinski in pripovedni muzej - Landscape and narrative museum osebna razstava Wide open windows Adriana Iaconcig s kritiko Eve Comuzzi. Razstava je odparta od pandiejka do sabote od 17. do 19. an ob nediejah od 15. do 18. Prost vstop.

>> ŠPIETAR >> od 26. do 28. junja

>> TOPOLOVE >> od 10. do 19. luja Postaja Topolove. V petak 10. luja ob 9. v modri dvorani Garmiškega kamuna bo evropsko srečanje Itla (International Terraced Landscape Alliance) o tipični arhitekturi s kamani an o ziduovih ki so jin ankrat runal’ po njivah (beri na 7. strani).

Info: www.stazioneditopolo.it

LETNA/ANNUALE € 20 PODPORNA/SOSTENITORE € 40 SLOVENIJA/SLOVENIA € 25 EVROPA/EUROPA € 30 e n Naročni SVET/EXTRA EUROPA € 40

Praznik Sv. Petra an Pavla.

V saboto ob 9.30 bojo odparli razstavo Auserja Stare tradicije an nove ideje, ob 10. bojo začeli turnirji v odbojki an košarki; v nediejo ob 10.30 bojo odparli sejmič, ob 17.30 bo Arengo za otroke an ob 18.30 bo velik Arengo Benečije. Parva dva vičera bo disco-muzik, v nediejo zvičer bo pa godu ansambel Skedinj.

nti Abboname

>> LIEŠKA FARA >> v nediejo, 28. junja Objuba vasi Liesa, Kosca, Topoluove, Gorenj Tarbij an Oblica. Ob 11.10 zbierališče na placu na Stari Gori an precesija do svetišča, kjer ob 11.30

Poštni račun/Conto corrente postale n. 12169330 intestato a Most scarl, borgo San Domenico 78, 33043 Cividale del Friuli/Čedad Bančni račun/Conto corrente bancario IBAN: IT37 O086 3163 7400 0000 0815 095 BIC/SWIFT: RUAMIT22XXX

>>VOLČE-DREKA >> v nediejo, 12. luja

Sodelovanje kraju Volče an Dreka Program: od 7. do 10. bo lahan pohod od Klabučara do Volč, ki ga bo vodu Edo Lužnik, ob 10.15 sprejem pohodniku an gostov iz Benečije, pozdrav župana Dreke Maria Zufferlija an predsednika Ks Volče Aleša Bizjaka; ob 10.30 bo sveta maša v Volčah (cierku Sv. Lenarta), ki jo bojo vodil' mons. Slavko Obed s pomočnikom Jožefom Vidrihom an mons. Marino Qualizza. Pieu bo cerkveni pevski zbor Volče an zbor cerkve Device Marije iz Dreke, od 11.30 do 13. bo veselica na placu, godle bojo ramonike an ponujal' bojo domače jedila.

30. junija 2015

dom

Domača modruost Te, k' poskoče, kruh omoče

>>PLANINSKA DRUŽINA BENEČIJE >> v nediejo, 5. luja Izlet v Terske doline Ob 8. se gre z auti iz placa pred srednjo šuolo v Špietru. Vožnja skuoze Breginjski kot, zgornje Terske vasi do Zavarha. Od tu ob 10.15 bo začeu lahan pohod do varha hriba Bernadia, natuo do vasi Vizont, ob 13.30 pašta za use. Nazaj pruot domu ob 16. Info: Igor, 0432 727631.

>>PLANINSKO DRUŠTVO CAI >> v saboto, 27. junja, ob 20.45

na notranjin duoru sedeža od Cai v Špietru bojo predstavil' projekt Nepal 2015 an bojo pokazal' dokumentar o šestdesetih varhovih, ki jih je prehodu Dino Gorenszach;

>> v nediejo, 28. junja

Pohod na Vrh nad Škrbino (2.054 m - Julijske Alpe) v Sloveniji. Se gre ob 7. iz placa pred šuolmi v Špietru. Se lahko izbere adno mies dvieh poti.

Obie začneta na Tolminskih Ravnah, parva je duga 5 ur an pu hoje, druga 3 ure an pu. Po voji se lahko ustaveta par koči na planini Razor (1 ura an pu hoje).

Rezija >> SOLBICA >> v nediejo, 5. junja Vertikal kilometer po starmi stazi dugi 4 km an pu. Info: 360 960179.

Posočje >> PERATI (LIVEK) >> 27. an 28. junja Senjam Sv. Petra. V saboto ob 17. bojo odparli kioske, ob 19.30 bo tekmovanje v mori (memorial Alessandro Prapotnich), zabava z ramoniko an šacanje siera; v nediejo ob 14. bo sveta maša, pieu bo zbor iz Livka, ob 14.30 bo ples z ansamblom Naveza, ob 15. bo nastopila vokalna skupina Liwk an ob 16. bo amatersko gledališče, potlé šacanje siera an pršuta ter bogata loterija.

kratko na strani 13) an popudan pravce za otroke.

>> LIVEK >> 25. luja an 26. luja 34. Tradicionalni turnir v malin nogometu. Vpisovanje do osme ure zvičer 23. luja. Za se vpisat se plača 50 euro.

Info: Tine Medved, 00386 41501428, Rok Hrast 00386 41537213.

>> KOBARID >> do novembra na ogled

>> BOVEC - KOBARID - TOLMIN >> od 25. junja do 5. luja

na sedežu Fundacije poti miru v Kobaridu razstava Ženske v zaledju Soške fronte o ženah, ki so v cajtu parve svetoune vojske ostale same doma an se lomile harbat, de bi redile otroke an pejale napri družino.

>> LIVEK >> v saboto, 11. luja

V

3. Soča Outdoor Festival.

Puno športa an zvičer ples.

Brezmejni festival Liwkstock. Godle bojo skupine mladih: The Skzdrops, The Preklets, Blue Fingers, Concrete Jelly an slovienska skupina HulaHoop. Dopudan športni program (beri

prihodnji številki bomo objavil’ prireditve do konca julija. Pošjajte nam obvestila do 6. julija na: larissa@dom.it Tel.-Fax 0432 701455

Sul prossimo numero pubblicheremo gli appuntamenti fino a fine luglio. Inviateli entro lunedì 6 luglio a: larissa@dom.it Tel.-Fax 0432 701455

NA SPLETNI STRANI www.dom.it VSAK DAN NOVICE IN PRIREDITVE

dom

KULTURNO VERSKI LIST

Petnajstdnevnik | Periodico quindicinale Odgovorni urednik | Direttore responsabile Marino Qualizza Založba | Editrice Most società cooperativa a r. l.

Uredništvo | Redazione Uprava | Amministrazione 33043 Čedad - Cividale del Friuli Borgo San Domenico, 78 tel. - fax 0432 701455 e mail: redazione@dom.it www.dom.it Iscrizione Roc n. 5949 del 10.12.2001 Stampa: Centro Stampa delle Venezie soc. coop. via Austria, 19/B, 35129 Padova Registrazione Tribunale di Udine n. 8 - 8. 4. 2003 Redakcijo smo zaključili 23. junija ob 15. uri

Najbolj brano na naši spletni strani I più letti sul nostro sito internet 1.

Vsak dan ob 20.30 Tv dnevnik po slovensko

Il Giro d’Italia 2016 in Slavia Giro 2016 bo obiskal Benečijo

2.

Ne prezrite v Domu 15. junija Anticipazioni del Dom del 15 giugno

3.

Naša zlatomašnika par Papežu I nostri sacerdoti dal Papa

4.

La Regione incontra i sindaci valligiani Dežela srečala šindike iz Benečije

5.

Videnčani po slovensko Udinesi a lezione di sloveno

Diventa nostro amico Postani naš prijatelj Seguici!

Sledite nam!

Vsak dan, od pandiejka do sabote, poročila: ob 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00 an ob 19.00. www.sedezfjk.rai.it Ob nediejah: poročila so ob 8.00 in 9.45 (pregled zamejskega tiska), 13.00, 14.00, 17.00 in 19.00; ob 9. uri sveta Maša.

ODDAJE ZA VIDENSKO PROVINCO Vsako saboto: ob 12.00 iz Rezije »Ta rozajanski glas«.

Vsako sriedo ob 9.30 pregled slovenskega tiska v Videnski provinci v oddaji »Prva izmena«.

V saboto ob 21.00 in v nediejo ob 21.00

OKNO V BENEČIJO

tudi na internetu: www.radiospazio103.it