Quidicinale/Petnajstdnevnik Dom

Page 1

Quindicinale | petnajstdnevnik - anno | leto L - n. | štv. 16 15. septembra 2015 - Euro 1,20

Stara gora 8. septembra

Gorski praznik

Že štirideseto romanje videnske nadškofije stran 2

Matajur kraj prijateljstva in solidarnosti stran 9

Kanalska dolina

Šport Kolesarstvo

V Žabnicah praznovali vaški »žegen« stran 11

»Giro d’Italia« v Benečiji 20. maja 2016 stran 6

Posta Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, Ne/PD- in caso di mancato recapito restituire all’ufficio di Padova detentore del conto, per la restituzione al mittente - TAXE PERçUE - TASSA RISCOSSA - 35100 Padova - Italy

UVODNIK

Al’ se bojimo te potriebnih? Marino Qualizza

V

cajtu zadnje vojske nam je tata otročičam vičkrat zguoda pravu: »Ne rapotat, so paršli Prajzi!«. Vse je mučalo v vasì, zak' smo se vsi silno bali. Tele strah se obnavlja v naših dneh ne zavoljo druge vojske, ampa za veliko pauodnjo beguncu, tistih, ki utiekajo iz svojih dežel, zak' onì sada tarpé vojsko al' lakot, al' preganjanje an morebiti še kjek druzega. Zavoljo tuolega kajšni politiki, namesto pomagati ljudem, de se zaviedajo, za kaj gre, pravijo grozne rečì. Takuo, de so nekateri ljudje zaries zastrašeni. Tuole pa nie pametno. Po drugi svetovni vojski, ni bilo kraja na svietu, de tam bi na bilo preganjanj an težau. Ljudjé so vedno utiekiali an gledali zatočišče, kjer je bilo buj mierno. Če so bile priet težave na Daljnem vzhodu, v Koreji al' Vietnamu, sada so se parbližale k nam an se zaostrile, posebno v Severni Afriki – Tunizija, Libija, Egipt – de na bomo govorili o Sirij, o Afganistanu an Iraku. Po vič liet strahu, so ljudje začeli bežati, utiekati kot se na spominjamo. An kam gledajo? Kjer jim se zdi, de je buojše an mernuo, to je Zahodna Evropa, začensi od Italije, ki je ta parva v Sredozemljskem muorju. Potlé so paršle na varsto še Garčija, Makedonija, Srbija an posebno Madžarska. Na tele valuove ljudi so nekateri odgovorili zelo lepuo, zak' pomagajo beguncam, ki kličejo na pomuoč. Kier pa parhajajo ku voda, ki teče brez konca, je trieba, de se mednarodne ustanove zbudé, de bi rešile na kajšno vižo tele velik problem. Mednarodni an vesoljni problem pa je tudi parložnost, de se sviet pokaže enotan an dobrotljiu. Po tarkaj nespametnih besied, se je oglasila Evropa, potlè ki je Nemčija parjela odgovornost za telo groznuo vprašanje. Na smiemo pozabiti, de je zadnja lieta Italija nosila skor sama brieme, de bi rešila begunce v muorju an de je papež vičkrat povabu vse, posebno nas kristjane, de na obarnemo očì na drugo stran an de damo roko tistim, ki jo prosijo. Mislim, de je, kar se je začelo tele dni, najliepša pobuda, ki smo jo mogli izbrati an najliepši odgovor tistim, ki v telih rečeh na znajo ku odganjati an zanikati pomuoč potriebnim. Ni trieba poviedati, de je tuole prù kristjansko. Na potrebujemo besied, ampa muoramo samuo izpeljati, kar Božja ljubezen zahteva an vpraša od nas.

Nov projekt vičstopinjske šuole v Čenti, de bi zagotovili sistematično učenje jezika

Po slovensko tudi v Bardu in v Tipani avnateljica (direktorca) vičstopinjske šuole v Čenti Annamaria Pertoldi se še naprej močnuo briga, de bi paršlo do sistematičnega učenja slovenskega jezika v šuolah na Njivici (kamun Bardo) in v Tipani. Vprašala je, naj hitro v organik čentarskega vičstopinjskega inštituta pošjajo učitelja slovenskega jezika, ki bi celuo lieto in sistematično učiu v obieh šuolah, kjer so do sada po slovensko učili po projektah par ur na tiedan in še celuo lieto ne. Pertoldijevo je trieba močnuo podprieti v nje namienu in tudi jo zahvaliti, de nie obupala potlé, ki so ji lani, škoda tudi pod partiskom nekaterih nespametnih vesokih slovenskih predstavniku, zavarnili projekt, de bi šuoli na Njivici in v Tipani postopno postali dvojezični in de bi odparli dvojezičen razred na nižji srednji šuoli v Nemah. Tela novica arzveseljuje začetak novega šuolskega lieta. Glih takuo je trieba se veseliti, de število učencu v dvojezični šuoli v Špietru kar naprej raste. Lietos jih je vse kupe 274, tuo je 9 vič ku lani in 12 vič ku predlanskinjim. V vartcu bo 100 otruok (5 vič ku lani), v primarni šuoli jih bo 115 (glih tarkaj ku lani) in v sriednji šuoli 59 (4 vič ku lani). Tudi lietos bo ‘na sekcija vartaca v Sauodnji, kjer bo 25 otruok, ostalih 75 bo v Špietru. Do tele rešitve je paršlo že lansko lieto zaradi velikega števila vpisanih in prestorskih težav, ki jih še naprej imajo na dvojezičnem inštitutu. Na srečanju s starši je špietarski kamun oznanu, de hlietu bojo že šuolarji lahko v postrojenim hramu na ciesti, ki peje v Ažlo. Novi prestori se zdijo še buj potriebni, če pomislimo, de v dvoježični vartac lietos hodi kar 56 par stuo vsieh predšuolskih otruok iz Nediških dolin. Manj veselo je v Kanalski dolini, kjer je na začetku vsakega šuolskega lieta težkuo dobiti denar za učenje slovenščine v Ukvah, v Žabnicah in na Tarbižu. Naborješki župan Boris Preschern je na srečanju s predsednikam SSO Walterjem Bandljem vprašu pomuoč, de končno pride do trijezične šuole. Tudi njega je trieba podprieti. - beri na straneh 5-6-10-11 -

R

V občini Naborjet - Ovčja vas si želijo pa trijezično šolo

SOTTO LA LENTE

A proposito dello statuto dell’unione dei Comuni che nega la presenza della minoranza

L’Uti del Torre discrimina gli sloveni ualunque sia l’esito della faticosa gestazione delle Unioni territoriali intercomunali – Uti, che dovrebbero portare ad una radicale revisione delle amministrazioni locali, resterà nella memoria quel senso di smarrimento, di indeterminazione, di mancanza di visioni e prospettive di molti nostri amministratori e soprattutto l’assenza di un consapevole radicamento storico e culturale nelle loro comunità. Scriveva George Orwell – lo scrittore inglese che nel romanzo 1984 ha previsto l’avvento del Grande fratello – che «chi controlla il passato controlla il futuro. Chi controlla il presente, controlla il passato». Nel senso che chi conosce ed ha radici nella storia può operare con consapevolezza e prospettive fondate per il progresso della società in cui vive, mentre chi è indaffarato a osservare la situazione del quotidiano

Q

scorrere delle vicende non ha una visione del futuro. È quanto emerge dal Preambolo dello statuto dell’Uti del Torre che, con le affrettate affermazioni sulle identità linguistiche, piuttosto che progettare il futuro radicandosi nella storia, «controlla il presente» degli umori di certa politica e fa propri gli strafalcioni della pseudocultura. Affermare che su quel territorio «si sono insediate ed hanno vissuto in pace, a partire dal VII secolo, le popolazioni di origine slava nell’area montana e friulana nell’area di pianura» è come rivolgersi a due persone diverse chiamando la prima col suo nome e cognome, l’altra con un appellativo generico (con risvolti spesso spregiativi), come non avesse un’identità propria. J. B.

(continua a pag. 7)


Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.