Giornale Dom

Page 1

Quindicinale | petnajstdnevnik - anno | leto L - n. | štv. 13 15. julija 2015 - Euro 1,20

Romanje treh dežel

Iz Dreke v Volče

Danes so ljudje potrebni usmiljenja in sočutja stran 2

Obnovili starodavne vezi ob Kolovratu stran 4

Tipajska občina

Obisk pod Kaninom

Dežela na delu za varnost vodnih tokov stran 6

SSO ob strani Slovencem v Reziji stran 11

Posta Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, Ne/PD- in caso di mancato recapito restituire all’ufficio di Padova detentore del conto, per la restituzione al mittente - TAXE PERÇUE - TASSA RISCOSSA - 35100 Padova - Italy

Ljudje v Nediških dolinah čakajo, de bo izpunjena obljuba o hitri zdravstveni pomoči

UVODNIK

Rešilca v Špietru nieso še videli

Papež napisu za Benečijo Marino Qualizza

apež je zaskarbljen, zak' vide, de se s tolo materjo obnašamo ku sinuovi, ki čejo vse an na dajo nič. Tala malomarnost pride posebno, zak' v stavrstu na spoznamo Božje roke. Se pravi, de je Buog vse ustvaru an dau ljudem, de bi znali obdielati an varvati tisti dar, ki nam ga je dau. Gre za tisti nebeški vart, ki nam že na teli zemlji prave, kakuo je vse lepuo, kar je Buog stvaru. Zatuo je nujno potriebno, de bomo znali brati tiste, kar papež imenuje »Evangelj stvarstva«. Sviet, ki ga je stvaru Buog, je ku bukva Evangelja. Muoramo ga znati prebierati, se začuditi, veseliti an biti navdušeni, kàr zagledamo njegovo lepoto, ki je tudi podoba Božje lepote. Takuo de nam Evangelj daje možnost spoznati, kar je liepega, vriednega, zanimivega na naši zemlji. Ona je velik čudež, ki nam ga je Buog dau, de bi se veselili an parpravili na tisti velik čudež, ki bo srečanje z živim Buogam. Trieba je imieti viero, de se parbližamo zemlji an de jo bomo spoštovali an varvali, takuo ki se spodobi za modrega človieka. Muoramo prositi, de tele modruosti ne bo manjkalo na našim svietu. Kadar se pozabe vse tuole, se vsa poezija zgubì, an ostane samuo tehnika, ki gleda, kakuo nucati stvarì an obogatieti vič, ki se more. Tajšno ravnanje parnese smart na sviet, zatiranje tih buozih an konac merù. Kar skarbi Papeža je bluo poviedano že v II. Vatikanskem koncilu, pride reči, de nam naša viera na zaperja oči, a nas uči povezovati nebuo an zemljo, zak' nam je vse dano od adnega Boga, ki ima takuo rad naš sviet, de je postau človek z nami, de nam pokaže, kuo viera pomaga rešiti težave, napake an griehe, ki jih vsaki dan napravjamo nazadnjo pruoti nam. Muoramo se zaviedati, de je vse, kar je na svietu an kar imamo po rokah, ku veliko bogoslužje, liturgija, ki nas uči, de dielo an moliteu postaneta le adna Božja sluzba, ki pomaga ljudem pametno an modro zivieti. Zatuo nas na koncu svojega pisma papež vabe na ekološko spreobarnjenje, iz katerega se pa rodi prava an celotna pobožnost, ki jo potrebujemo. Govor gre na pobožnost, zak' se vsi muoramo zavedati, de je rešiteu za naš sivet an za naše življenja prù pobožnost. (gre naprej na 4. strani)

P

Ženarja so obljubili, de bo na teritoriju nimar adna ambulanca. Podne naj bi bla ustavljena v Špietru in ponoči v G. Miersi. Junja so oznanili, de bo nimar v Špietru. Vprašali smo, kada se bo tuole zgodilo. Iz videnskega špitala so nam odguorili, de gre šele za projekt in na vedo, kadà ga bojo uresničili >> beri na 5. strani

SOTTO LA LENTE Grande partecipazione al giubileo sacerdotale di don Gariup, mons. Mateucig, mons. Qualizza e don Zuanella

Ci hanno aiutati a restare cristiani e sloveni

I

primi a restare sorpresi del gran numero di persone e dell'accorata partecipazione con la preghiera e il canto, tutto in sloveno, alla «messa d'oro» a San Pietro al Natisone lo scorso 27 giugno sono stati proprio i festeggiati. Lo hanno sottolineato anche nelle interviste rilasciate alla Rai al termine della celebrazione. I volti di don Mario Gariup, mons. Dionisio Mateucig, mons. Marino Qualizza e don Natalino Zuanella erano raggianti. Di certo per il bel traguardo di cinquant'anni di sacerdozio, ma soprattutto per aver toccato con mano che il loro mezzo secolo di instancabile impegno, nonostante notevoli ostacoli e difficoltà, per l'inculturazione della fede tra gli slove-

ni dell'Arcidiocesi di Udine ha dato frutto. «Abbiamo sposato la nostra terra e desideriamo che diventi libera e che gli abitanti si rendano conto della bellezza che contiene: una bella cultura e le belle varianti dialettali della nostra lingua slovena. E che l’amore si mostri nell’amore per la propria terra», ha spiegato mons. Qualizza nell'omelia. Quindi l'augurio per i prossimi cinquant'anni: «Che nei nostri paesi risuonino ancora la lingua e le canzoni slovene, che sappiano mostrare a parole la gioia per la vita e la forza della fede che tutto rinnova». Erano quattrocento e più i partecipanti alla solenne concelebrazione. «La cosa più bella – ha detto il presi-

dente della Confederazione delle organizzazioni slovene per la Provincia di Udine, Riccardo Ruttar – è esprimere la nostra gratitudine alla messa in sloveno, che è ritornata qui a San Pietro appena due anni fa, dopo che nel 1933 era stata proibita dal fascismo. Se non ci fossero stati mons. Qualizza, mons. Mateucig, don Gariup e don Zuanella avremmo perso la nostra vera identità. Con la messa in sloveno di oggi i nostri sacerdoti ci invitano ad essere orgogliosi di quello che siamo senza vergogna e senza il senso di inferiorità che le politiche di italianizzazione ci hanno cercato di imporre per lunghi anni». – servizi alle pagine 7-8-9-10 –


Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.
Giornale Dom by Most scarl - Issuu