dom
Quindicinale - anno XLVII n. 5
K
U
L
T
U
R
N
O
V
E
R
S
K
I
L
I
S
15. marca 2012 - Euro 1,00
T
POSTA ITALIANE S.P.A. - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE - D.L. 353/2003 (CONVERTITO IN LEGGE 27/02/2004 N° 46) ART. 1, COMMA 1, NE/PD- IN CASO DI MANCATO RECAPITO RESTITUIRE ALL’UFFICIO DI PADOVA DETENTORE DEL CONTO, PER LA RESTITUZIONE AL MITTENTE - TAXE PERÇUE - TASSA RISCOSSA - 35100 PADOVA - ITALY
Moliteu je doma@a, kadar @ujemo, de pride iz sarca
V
soboto 3. mar@a smo v Landarju predstavili bukva, ki jih je biu napravu mons. Paskval Gujon in ki jih je nazaj natisnilo zdru¡enje Blankin, potlè ki so jih pregledali in dodali, œe kar je parmierno za danaœnje dni. Tele bukva nam nudijo doma@e molitve. Tele dvie besiede imajo v sebe velik pomien, ki vaja za naœe ¡ivljenje. So doma@e, to je, de so za naœ duom, za naœo hiœo; so takuo povezane z naœim vsakdanjim ¡ivljenjam, de so naœe ¡ivljenje. Moliteu postane doma@a , kadar nie parlo¡ena od zuna, kadar @ujemo, de pride od naœega sarca, kadar poka¡e in prave, kar mi smo. Ries je, de smo se navadli na pamet puno moliteu, ki muorajo ostati; a tele molitve nam pomagajo povezati naœe ¡ivljenje s tisto molitvijo, ki te@e ku voda od studenca. A, molitev je doma@a, @e ima prestor v naœi hiœi in je zlata nit, ki dar¡i kupe naœe dru¡ine. V nji najdemo veselje skupnega ¡ivljenja in muo@ ljubezni. Takuo zastopemo tudi, de naœ duom, nasa hiœa, z doma@o molitvijo postane tudi majhana cierku; moremo re@i parva cierku, ki nam pomaga tudi zastopiti, kaj je cierku kot skupnost ljudì in potlè tudi kot hiœa, ki nas sparjema. To skupno dru¡insko in cerkveno ¡ivljenje postane tudi pravi prestor, kjer ¡ivimo svobodni. Za kristjane svoboda je prù veselje v skupnim ¡ivljenju. Muoremo pa œe naprì upraœati: kaj je moliteu? Ankrat je bila ¡enska last, zak' so ¡ene buj rade molile, kot mo¡jè. Donas se je vse spremenilo, a moliteu lahko ostane œele nieki potriebnega. Adan modar @lovek je pravu, de moliteu pomieni se nau@iti in znati govoriti. Kadar @lovek mole takuo, ki gre, tekrat se je navadu popunoma govoriti, zak' more govoriti z Buogam in ga posluœati. #e pa lepuo pomislimo, videmo, de naœ govor, naœe besiede, naœ materni jezik nas pove¡e z Buogam, pride re@i s te pravim in neskon@nim ¡ivljenjem. Zatuo je œele buj potriebno, de z molitvijo ohranimo tudi naœ jezik in de ostanemo, zbuojœani tisti, kar smo. De se na pozabimo na naœe doma@e molitve so poskarbieli tudi na Liesah, kjer so predstavili lepe bukva o bo¡i@ni devetici. Napravilo jih je kulturno druœtvo Re@an. Na predstavitvi so spregovorili avtorij in doma@i famoœtar. Zaklju@ile so prirediteu znane Pita¡ove pevke z Ocnebarda, ki so takuo tudi razveselile udele¡ence in grede obudile spomin, de tudi v dreœki fari devetica nie umarla in je bila œe posneta na liep Dvd. Marino Qualizza
ZAÆÅITA ZADEVA JEZIK IN KULTURO, PA SKARBI TUDI ZA EKONOMSKO IN SOCIALNO RAST TERITORIJA
Prosto cono ¡e imamo: je zakon za Slovence P
otlé, ki je dreœki pod¡upan Michele Coren, na novolietnim sre@anju Slovencev iz Videnske province in Poso@ja poviedu, de je ekonomsko prosto cono, ki jo ¡e vi@ liet vpraœajo za Tarbi¡, trieba ustanoviti v cielim konfinskim pasu do Prapotnega, se je odparla œaroka razprava. Regjon je v kratkin cajtu sklicala sejo s predstavniki kamunu Tarbi¡, #edad, Gorica, Tar¡i@ in Tarst. Odlo@ili so, de bojo par italijanski vladi vpraœali ustanoviteu takuoimenovanih »urbanih prostih con«, v katerih bi podietja (aziende) imiela finan@ne olajœave. Podbunieœki œindik, Piergiorgio Domenis, se je ujezu, de na sestanek nieso povabili kamunu iz Nediœkih in Terskih dolin, se pravi prù tistih, ki so narbuj tarpieli zaradi »prekletega konfina«. Parva mo¡a iz Barda, Guido Marchiol, in Tipane, Elio Berra, sta dolo¡la, de prosta cona muore nucati podjetjam pa œe posebe doma@im ljudem v vsakdanjih potriebah. Coren je seviede veseu, de so njega besiede zbudile takuo veliko zanimanje. »Ble so nomalo provokativne – pravi –, zaki je zelo te¡kuo, de bota Italija in Evropska unija dovolile prosto cono. A mi puno tistega, kar potrebujemo, lahko imamo skuoze zakone, ki varjejo slovensi jezik in kulturo. Pomislita, de zakon 38/2001 financira tudi razvoj kamunu, kjer ¡ivé Slovenci. Do sada je bluo vsake lieto okuole 500 tav¡int evru, ki so jih ponucali narvi@ za javna diela. Pa tudi kmeti so imieli pomuo@. #e bi naœi kamuni vsi kupe vpraœali, de se tisti sudi vzdignili na kajœan milijon, bi se lahko puno dobrega nardilo za naœe ljudi. Trieba pa je politi@na voja.« Tarbiœki œindik Carlantoni pravi, de bi prosto cono, kakor tisto, ki je v Livignu, lahko imieli tudi na Tarbi¡u in v Innihnu na Ju¡nim Tirolskim, pa je v telim kraju ne potrebujejo, zatuo ki se slu¡ijo norm na niemœki jezik in kulturo. »Tuole je dokaz – pravi Coren –, de tudi mi Slovenci, kakor Niemci na Ju¡nim Tirolskim in Francuzi v Dolini Aoste, bi lahko imieli pomuo@ za ekonomsko rast. In tuole bi slu¡ilo vsiem ljudem na teritoriju. Cajt je, de se tuolega doma@i administratorji zavejo in grejo po teli poti. V Dreki imamo odparto puoœto prù zatuo, ki je kamun na teritoriju slovenske manjœine...«.
● beri na 7. strani TERNA ED ELES snobbano la richiesta dei sindaci di avere informazioni sulla linea Udine-Okroglo
Elettrodotto, Slavia e Poso@je restano al buio
S
icuramente non si tratta di un disservizio postale: né Terna né Eles, le due società che in Italia e Slovenia si occupano delle reti di trasporto elettrico, hanno fornito le delucidazioni richieste dai sindaci delle Valli del Natisone/Nediœke doline e del Poso@je/Alta valle dell’Isonzo a proposito dell’elettrodotto transfrontaliero Udine-Okroglo. I primi cittadini dell’area confinaria di Italia e Slovenia, riuniti a Tolmin lo scorso 21 gennaio, nel documento conclusivo, approvato all’unanimità, avevano chiesto in forma ufficiale e maniera inequivocabile che i due colossi dell’elettricità – citiamo il documento – «comunichino entro un mese il percorso del tracciato previsto per l’elettrodotto OkrogloUdine e in che punto è previsto il passaggio tra l’Italia e la Slovenia». Il mese è abbondantemente passato, ma il postino non ha bussato alla porta dei municipi, né negli uffici si sono attivati i fax e la posta elettronica. Dunque,
le amministrazioni locali restano senza le dovute informazioni e i cittadini sono all’oscuro di quanto si sta architettando alle loro spalle. Anzi, sopra le loro teste. Perché il progetto di un mega elettrodotto dal catastrofico impatto ambientale su territori dalla spiccata vocazione turistica esiste. Sul sito internet di Terna l’interconnessione Udine-Okroglo appare tra i «principali interventi previsti». Fonti interne a Eles hanno fatto trapelare an-
che la data prevista per l’entrata in esercizio (2018) e l’investimento previsto per la costruzione (65 milioni di euro). Si resta di stucco davanti al fatto che Terna ed Eles snobbino bellamente la richiesta di spiegazioni sottoscritta da ben 12 amministrazioni comunali italiane e slovene, ma bisogna prenderne atto come campanello d’allarme di una crescente marginalità politica del nostro territorio e correre ai ripari. Come? In primo luogo rendendo immediatamente operativo il coordinamento congiunto delle amministrazioni dell’area confinaria per le questioni di comune interesse e, per il caso specifico dell’elettrodotto transfrontaliero, di formare una delegazione per intervenire presso i governi sloveno e italiano nonché la regione Friuli Venezia Giulia, come proposto dal prefetto di Tolmin, Zdravko Likar, all’incontro del 21 gennaio. M. K.
V TELI ÆTEVILKI OB 10-LETNICI SMARTI Beneåani so zelo hvaleœni mons. Paskvalu Gujonu • stran 5 ÆPIETAR Gorska skupnost parpravljena na sodelovanje s Sso in Skgz • stran 7 PODBUNIESAC Domaåi kamun misli na veliko turistiåno promocijo Landarske jame v cielim svietu • stran 8 TERSKE DOLINE Ta na meji (obåina Bardo) je kraljestvo divje maåke • stran 10 Redakcijo smo zakljuåili 13. marca ob 14. uri
2
ÆTEVILO KATOLIÅANOV se vrti okoli ene milijarde in 196 milijonov
Po Papeækem letopisu za leto 2012 se Cerkev æiri v Afriki in Aziji
A servizio dei pellegrini che salgono a Porzûs Le suore gestiscono la Casa dell’accoglienza nata dall’impegno del compianto monsignor Vito Ferini
Procesija na Æri Lanki
Paola Treppo
enediktu XVI. so v soboto 10. marca predstavili Papeœki letopis za leto 2012, B iz katerega je mogo@e povzeti nekaj novosti glede ¡ivljenja katoliœke Cerkve po svetu. Med izstopajo@imi podatki je œtevilo katoli@anov, ki se vrti okoli ene
ella pace che anima Porzûs, da 2 anni sono presenti le suore della Comunità Servi di Maria del Cuore di Gesù che affiancano don Vittorio Ghenda e il Consiglio pastorale nella cura del Santuario della “Madonna del falcetto” e nella conduzione della Casa dell’accoglienza “Maria Speranza Nostra”, nata dall’impegno del compianto monsignor Vito Ferini e dalla riscoperta della tradizione religiosa di don Carlo Gamberoni. In occasione della recente messa solenne officiata nella restaurata chiesa del piccolo borgo dall’arcivescovo di Udine, monsignor Andrea Bruno Mazzocato, ha raggiunto la verde conca pure il referente generale della Comunità Servi di Maria del Cuore di Gesù, padre Antonello Scano, che s’è trattenuto per pochi giorni. A lui abbiamo chiesto quali i segni che hanno portato le religiose a Porzûs e quale la loro missione. Com’è nata la vostra Comunità? «È nata nel 1997, nell’arcidiocesi di João Pessoa, capitale dello Stato di Paraìba, nel Nordest del Brasile, a opera di una coppia di sposi, Ana Rita e l’ingegnere agronomo Josè Tavares de Melo. Erano impresari affermati ma,
milijarde in 196 milijonov, kar pomeni 1,3% ve@ kot preteklo leto. Glede na celotno svetovno prebivalstvo, odstotek katoliœkih vernikov ostaja isti, in sicer okoli 17,5%. Œtevilo katoli@anov se je zmanjœalo v Ju¡ni Ameriki in predvsem v Evropi, kjer je z 24,05% padlo na 23,83%. Naraslo pa je v Afriki in Aziji, œe zlasti v jugovzhodnem predelu celine. Naraslo je tudi œtevilo œkofov, in sicer s 5.065 na 5.104. Œestnajst novih œkofov je dobila Afrika, petnajst Amerika in dvanajst Azija. Medtem ko ima Evropa v primerjavi s preteklim letom enega œkofa manj, Oceanija pa tri manj. Nadaljuje se tudi naraœ@anje œtevila duhovnikov, ki se je za@elo ¡e leta 2000. Govorimo lahko o ve@ kot 412.000 duhovnikih, med katerimi je 277.009 œkofijskih in 135.227 redovnih. V primerjavi s preteklim letom je 1.643 ve@ duhovnikov. Njihovo œtevilo je naraslo predvsem v Aziji in Afriki, pa tudi Oceaniji in Ameriki. V Evropi pa je kar 905 duhovnikov manj. Naraœ@a sicer tudi œtevilo stalnih diakonov. Le-teh je 39.564. Prisotni so zlasti v Severni Ameriki in Evropi. Œtevilo redovnih bratov je 54.665. Veliko manj jih je v Ju¡ni ter Severni Ameriki, ve@ v Aziji in Afriki, medtem ko v Evropi njihovo œtevilo ostaja bolj ali manj nespremenjeno. ˘e nekaj @asa pa na sploœno upada œtevilo redovnic, in sicer v Evropi, Ameriki in Oceaniji. V primerjavi s preteklim letom se je njihovo œtevilo zmanjœalo s 729.371 na 721.935. V zadnjih petih letih je vse ve@ œtudentov filozofije in teologije v bogoslovjih, bodisi v œkofijskih ali redovnih. Njihovo œtevilo je ob@utno naraslo v Afriki, Aziji in Oceaniji, mo@no pa je upadlo v Evropi in nekoliko tudi v Ameriki. Leta 2011 je bilo ustanovljenih osem novih œkofijskih sede¡ev, en osebni in en vojaœki ordinariat. Ena nadœkofija in osem œkofij je bilo povzdignjenih v metropolitske sede¡e; ena prelatura, en apostolski vikariat in ena apostolska prefektura pa so postale œkofije.
Veåina preseljencev po svetu je kristjanov
15. marca
A COLLOQUIO CON P. ANTONELLO SCANO della Comunità Servi di Maria del Cuore di Gesù
RAZISKAVA ameriækega inætituta
dom
VERSKO ¡IVLJENJE
stran
N
P. Antonello Scano chiamati del Signore, hanno lasciato tutto e si sono dedicati all’Opera che Dio a loro affidato. Sono accompagnati, inoltre, da 3 cofondatori: un sacerdote brasiliano, padre Severino Alencar, un sacerdote di Taipana, padre Lorenzo D’Andrea, e una consacrata tedesca, suor Bettina Knapp». Quale la missione della vostra Comunità? «Siamo a servizio della Chiesa universale, propriamente per la Nuova evangelizzazione e le opere di carità: annunciamo il Dio-Amore con canto, danze, arte e ritiri per giovani e adulti, con le opere di carità dirette soprattutto ai poveri. Desideriamo testimoniare che l’amore ha cuore, orecchie, mani e piedi per raggiungere chi ha bisogno di sentirsi accolto, compreso, amato. Siamo presenti, con 10 comunità in Brasile, in 9 diocesi, una in Colombia,
V NOVI GORICI OKROGLA MIZA Z NASLOVOM »Odpustiti, da bi œiveli«
Predpogoj sprave je védenje o resnici
koraj polovica vseh preseljencev a pobudi Teoloœke fakultete S na svetu je kristjanov, nekaj ve@ N Univerze v Ljubljani, zalo¡be kot @etrtina pa muslimanov, so Dru¡ina in Radia Ognjiœ@e je bila v izsledki raziskave ameriœkega inœtituta Pew Forum, ki so jih pred kratkim objavili v Washingtonu. 49% ali sto œest milijonov izmed skupno dvesto œtirinajstih milijonov migrantov po svetu pripada krœ@anski veri. Muslimani s 27% ali œestdesetimi milijoni oseb predstavljajo drugo najve@jo skupino. Najviœjo stopnjo preseljevanja znotraj posamezne verske skupnosti pa po statisti@nih podatkih sode@ bele¡ijo med judi. 25% pripadnikov judovstva ne ¡ivi ve@ v de¡eli, kjer so bili rojeni. V Evropski zvezi bele¡ijo dvakrat ve@je œtevilo krœ@anskih priseljencev (26 milijonov) kot muslimanov (13 milijonov), je œe pokazala ameriœka raziskava. Prvo pribe¡aliœ@e krœ@anskih migrantov z vsega sveta pa so, ugotavljajo pri inœtitutu Pew Forum, œe vedno Zdru¡ene dr¡ave Amerike. Izmed 43 milijonov priseljencev v letu 2010 v ZDA jih okoli 32 milijonov oz. 74% pripada krœ@anski veri. Najve@ krœ@anskih priseljencev v ZDA, tako zakonitih kot nezakonitih, bele¡ijo iz Mehike, kar dvanajst milijonov. Prvi cilj muslimanskih migrantov pa je po raziskavi sode@ Savdska Arabija.
@etrtek, 8. marca, v Novi Gorici okrogla miza z naslovom »Odpustiti, da bi ¡iveli«. Potekala je v ¡upnijski dvorani cerkve Kristusa Odreœenika in je spadala v sklop œestih okroglih miz o spravi na temo »Osvobodimo se bremen preteklosti, da bomo ¡iveli za prihodnost«. Duhovnik Gaœper Rudolf, ki se je neposredno sre@al s totalitarnim sistemom, saj je bil kot bodo@i duhovnik tudi v preiskovalnem zaporu, je spomnil na nepokopane sonarodnjake. »Imamo nepokopane in neraz@iœ@ene spomine. Imamo œe dolg do svojih rajnih. Ne, ker jih ne bi znali pokopati, ampak ker smo jih zlasti v zadnjem odboju premaknili v svet ideologije.« »Predpogoj sprave je spoznanje resnice,« je dejal novinar in zgodovinar Jo¡e Mo¡ina. »#loveœko in materialno pohabljenost, ki smo jo do¡iveli s komunizmom, je potrebno najprej spoznati in poimenovati v vseh razse¡nostih. Predpogoj vsega, tudi sprave, je védenje, œele potem lahko sledi ob¡alovanje, odpuœ@anje in priznanje,« je poudaril Mo¡ina. Dr. Bojan ˘alec je povedal: »Namen sprave je ustvariti pogoje in okolje, v katerih bomo odstranili ovire, ki so posledica krivice in ki blokirajo pozitivne odno-
una in Ruanda, 2 in Italia, e in preparazione una in Messico, una in Francia e una in Russia. Siamo circa 180 consacrati, tra sacerdoti, missionari e missionarie, contemplative e contemplativi. La Comunità è poi composta da famiglie e persone che si dedicano alla preghiera». La Chiesa ha riconosciuto ufficialmente la vostra Comunità? «L’allora nostro arcivescovo di Paraìba, monsignor Marcelo Pintor Carvalheira, l’ha eretta con decreto arcidiocesano il 21 marzo 2000 come Associazione particolare di fedeli secondo i canoni dal 321 al 326 del Codice di diritto canonico. Questo decreto è il nostro “certificato di nascita” a livello ecclesiale. Io sono stato incaricato dalla mia Comunità di prendere contatto coi vescovi per l’apertura di altre nostre Comunità in diverse nazioni dove siamo esplicitamente invitati oppure dove noi ci proponiamo, spinti dal desiderio di renderci utili secondo il nostro carisma». Quale compito svolgono le sorelle contemplative a Porzùs? «Un servizio di accoglienza dei gruppi di pellegrini che si recano al Santuario della ‘Madonna del falcetto’, sempre più numerosi. Animano la liturgia e offrono ascolto a quanti confidano le loro fatiche o cercano un sostegno spirituale attraverso la loro preghiera e il silenzio orante di quel luogo. Sono accompagnate con molta attenzione da alcuni sacerdoti, tra cui don Vittorino Ghenda, rettore del Santuario, don Bruno D’Andrea, parroco di Attimis, da alcuni missionari saveriani e da altri sacerdoti diocesani e religiosi. Vi è poi un bel gruppo di laici che appoggia le nostre sorelle con tanta premura e affetto, e non fa mancare loro ciò di cui hanno bisogno. Sono come le mani e i piedi della Provvidenza».
4. POSTNA NEDIEJA
Luå je paræla na sviet Evangelij po Janezu
se« in dodal, da »dva osrednja in temeljna elementa sprave sta: preobrazba udele¡enih v spravi in notranja motiviranost storilcev«. Dr. Stane Granda, ki je spomnil na tragedije in na dolgoletno prepoved govorjenja o dogodkih, ki so se dogajali med in po drugi svetovni vojni, pa je povedal, da ga povojno trpljenje posameznikov sili k temu, da se aktivno vklju@i v razpravo o teh vpraœanjih. »Le s tem, ko bomo te stvari povedali in pojasnili, da so bili oboji ¡rtve teh peklenskih na@rtov, potem se bo slovenski narod o@istil in pomladil. Œele takrat, ko bomo spoznali svojo tragedijo, bomo lahko zares za@eli ¡iveti v samostojni Sloveniji, do takrat pa bomo hendikepirani,« je poudaril Granda. P. dr. Tadej Strehovec je kot pred-
stavnik mlajœe populacije spregovoril o odgovornosti, ki jo ima do dr¡ave kot dr¡avljan in kristjan. »Prepri@an sem, da je prihodnost dr¡ave, predvsem pa kakovost bivanja v tej naœi dr¡avi odvisna od spoœtovanja in odpuœ@anja,« je povedal p. Strehovec, ki je v nadaljevanju govoril o gradnji simbolnih krajev sprave in odpuœ@anja v naœem narodu. Mlada raziskovalka Ana Martinjak Ratej, ki je diplomirala iz zgodovine in teologije, je svoj nastop naslonila na odpuœ@anje, ki ga je opisala politi@na teoreti@arka in filozofinja judovskega izvora Hannah Arendt. Ta odpuœ@anje pojmuje kot pot iz za@aranega kroga maœ@evanja. Sre@anja v Novi Gorici se je udele¡il tudi dekan Aleœ Rupnik, poslanka SDS Patricija Œulin in ve@ kot 230 obiskovalcev.
Tisti cajt je Jezus reku Nikodemu: »Kakor je Mojzes povzdignu ka@o v puœ@avi, takuo muora biti povzdignjen Sin @lovieku, de bi vsak, ki vierje, imeu v njem ve@no ¡ivljenje. Buog je namre@ svet tako vzljubu, de je dau svojega edinorojenega Sina, de bi se nobedan, kduor vanj vierje, ne pogubiu, ampak bi imeu ve@no ¡ivljenje. Buog namre@ svojega Sina nie poœju na sviet, de bi sviet sodu, ampak de bi se sviet po njem rieœu. Kduor vanj vierje, se mu ne sodi; kduor pa ne vierje, je ¡e sojen, kier ne vierje v ime edinorojenega Bo¡jega Sina. Sodba pa je v tem, de je parœla lu@ na sviet in so ljudje bolj ljubili tamo kakor lu@, kier njih diela so bla hudobna. Kduor namre@ diela húdo, sovra¡i lu@ in ne pride k lu@i, de se ne bi pokazala njega diela. Kduor pa diela po resnici, pride k lu@i, de se razkrije, de so njega diela narejena v Bogu.« 3, 14-21
dom
15. marca 2012
ZGODOVINA
- KULTURA
stran
3
LE ORIGINI E LO SVILUPPO DELLE PREROGATIVE «QUASI EPISCOPALI» DEL CAPITOLO che amministrava un vasto territorio tra il Friuli e la Slovenia
Il Capitolo concedeva le licenze per costruire, ampliare e restaurare le chiese
Per garantire le comunicazioni ispettive il Capitolo cividalese usufruiva di strade che dalla Città Ducale arrivavano fino a Œkofja Loka
Tarcisio Venuti
D
i seguito si propone alcune licenze «per fabbricare, ampliare, restaurare, rinnovare, ornare e demolire chiese, cappelle, altari e sepolture» che il Capitolo di Cividale concedeva alle cure d’anima della sua vasta giurisdizione che si estendeva su territori sloveni e friulani. Nel 1477 il Capitolo permette di edificare la chiesa di S. Andrea a Sucitti / Su¡id, nei pressi di Kobarid / Caporetto (G. Bini, Repertorium, Arch. Capit. Udine. Arch. Capit. di Cividale, Erezione di chiese, ff. 8, 9, ms. G. Vale, Itinerario di P. Santonino, cit., p. 176 n. 1); 1495, 29 giugno mandato capitolare sub poena excomunicationis latae sententiae di dover demolire in Sabreglia / Œebrelje una chiesa perché eretta senza licenza del Capitolo; 1497, 15 aprile il Capitolo dà licenza fundandi et faciendi una Ecclesiam hominibus de Tribil contratae S. Viti de contrata Tulmini… (T. Venuti, Chiesette votive da S. Pietro al Natisone a Prepotto, Udine 1985. Acc, Erezione di chiese, cit, f. 12); 1449, 8 giugno licenza capitolare per ricostruire la chiesa di S. Pietro al Natisone: gli uomini della contrada della gastaldia di Antro humiliter petierunt sibi concedendi licentiam fabricandi et costruendi unam ecclesiam sive capellam ad honorem S. Barbarae, Petri et pauli Apostolorum, offerentes ipsa do-
tare (Arch. Capit. Duomo di Cividale, cartolare S. Pietro al Natisone, Atti 1400-1700). Altre licenze in succinto (D. Quaglia, Summarium, cit., pp. 112-115): 1678, 7 maggio licenza di fabbricare una cappella nella chiesa parrocchiale di Caporetto; 1686, 15 febbraio licenza di ampliare la chiesa di S. Leonardo degli Schiavoni; 1688, 21 settembre licenza di ampliare la chiesa di S. Pietro degli schiavoni; 1712, 10 maggio licenza di fabbricare nella chiesa di S. Nicolò di Masarolis; 1726, 7 maggio licenza per la nuova chiesa della SS.ma Trinità di Pletz /Bovec; 1739, 28 ottobre licenza di demolire, ed altrove di rifabbricare la chiesa di S. Anna di Coritnizza / Koritnica; 1752, 3 marzo licenza di nuova chiesa di S. Giovanni Nepomuceno in Osliezza / Nova Oselica (parrocchia in comune di Sovodenj, non lontana da Cerkno / Slo, ndr). Quindi per ogni lavoro di intraprendere in merito ai luoghi di culto si dovevano ottenere i preventivi permessi del capitolo di Cividale, della curia patriarcale, dell’Autorità tutoria civile e giurisdizionale. Onde garantire le comunicazioni commerciali, culturali e ispettive il Capitolo cividalese usufruiva di strade con base e di arrivo proprio dalla Città ducale fino a Œkofja Loka (Lack) e alla Caniola Superiore. Paolo Santonino nel suo Itinerario in «Carintia, Stiria e Carniola» negli anni 1485-1487, indica
Il santuario mariano di Ptujska Gora, nella Stiria slovena, menzionato da Paolo Santonino nel suo Itinerario una via di comunicazione percorsa da diversi visitatori patriarcali durante le loro ispezioni canoniche alle parroc-
Nel 1486 il visitatore patriarcale Pietro Carlo, vescovo di Caorle, intraprese un lungo itinerario in «Carintia, Stiria e Carniola» con il vicario di S. Pietro «in Sclavonibus», Clemente Naistot
chie delle regioni sottoposte al Patriarcato aquileiese. Nel settembre 1486, VII° Kalendas, Pietro Carlo vescovo di Caorle e visitatore patriarcale intraprese la sua fatica ispettiva. Detto prelato si trovava a Cividale, dove probabilmente abitava la «domus abbatie S. Petri de Rosatio posita in Civitate Austrie iuxta ecclesiam S. Francisci» (Acp, vol. IX, f. 217 - G. Vale, Itinerario…, cit., p. 175 n.1). Da Cividale si portò a S. Pietro al Natisone e sostò nella casa del vicario pre Clemente quondam Bernardo da Loch (Œkofja Loka), che venne nominato dal Capitolo di Cividale «ad beneplacitum» vicario di S. Pietro prope Natisone in Sclavonibus il 17 marzo 1480; ed il 18 settembre 1484, da Pietro vescovo di Bagnorea e governatore del Patriarcato venne anche nominato anche pievano di S. Giorgio in Kötsch / Ho@e, nei pressi di Maribor (T. Venuti, Storia e caratteri delle chiesette votive slovene,
in «Sulle orme di Andrea da Loka», S. Pietro al Natisone (Ud), 1994, p. 97). Pre Clemente fu preso come interprete, essendo ignari delle lingue slovena e tedesca il vescovo visitatore ed i suoi compagni, per la visita pastorale effettuata negli anni 1485-87 nelle regioni sopra ricordate. Molta parte della cultura slovena, specie l’archittettura e la pittura tardogotiche nelle chiese della vasta parrocchia di S. Pietro al Natisone, in codesto tempo, deve essere assegnata alla promozionalità di questo vicario intelligente e colto, amico e protettore di artisti che per il suo interessamento e patrocinio abbellirono la Slavia Friulana o Veneta (T. Venuti, Chiesette votive…, cit., p. 14). Emilijan Cevc, insigne storico dell’arte slovena, sottolineò: «In effetti, nonostante il carattere montano del territorio, un forte legame culturale si instaurò tra la Gorenjska, il Tolminese e il Caporettano fino alla Slavia friulana o veneta, in modo da poter considerare tutta la fascia che va da Œkofja Loka fino alle Prealpi friulane, un territorio geografico e culturale omogeneo, ove risuonano accordi culturali dello stesso timbro. Anche nel campo delle arti figurative le tendenze stilistiche che vi operarono hanno caratteristiche simili o spesso pressocché uguali, e forti sono i palpiti delle influenze artistiche. Non ci sorprende, quindi, se nel tardo XIV secolo e agli inizi del XV incontriamo proprio nel territorio di Œkofja Loka un gruppo molto folto di affreschi di foggia italiana settentrionale e friulana, e se nel XV e XVI secolo troviamo architetti formati nella Gorenjska, che operarono non solo all’estremo occidente del territorio etnico sloveno, ma anche nella pianura friulana. (2 - continua)
PISMA LAŒANSKEGA ŒUPNIKA ANTONA CUFFOLA MISIJONARJU ZDRAVKU REVNU, ki je veliko skrbel tudi za beneæke izseljence v Belgiji
Dragoceno priåevanje o mraånih letih Beneåije
Zainteresirati moramo izseljence za domaåe kraje
Pisma nam nudijo obœiren vpogled v majhne in velike dogodke, ki so zna@ilno zaznamovali te¡ka povojna leta
Z
godovinarka dr. Miroslava Cenci@ je pred kratkim darovala uredniœtvu naœega @asopisa pisma, ki jih je ¡upnik iz Laz Anton Cuffolo (1889-1959), pisal duhovniku Zdravku Revnu (1921-2010), misijonarju med slovenskimi emigranti v Belgiji. Reven je posve@al posebno pozornost tudi œtevilnim emigrantom iz Bene@ije. Zanje je od l. 1951 do l. 1960 izdajal ciklostilirani informativni bilten »Slovenski glas beneœkih Slovenju v Belgji« z vestmi iz Nediœkih in Terskih dolin, ki mu jih je poœiljal prav g. Cuffolo. Poleg raznih vaœkih novic je la¡anski ¡upnik urejal rubriko »Stric Jakob piœe«. V 75 pismih v slovenœ@ini (samo eno je v latinœ@ini), ki jih je napisal delno ro@no delno pa na pisalni stroj, je g. Cuffolo obveœ@al misijonarja o verskem, kulturnem in politi@nem polo¡aju v Bene@iji: to se je dogajalo v mra@nih letih, ko so tajne organizacije nasprotovale slehernemu priznanju
slovenske manjœine v videmski pokrajini in so zaradi tega delale zgago med ljudstvom in œirile la¡i proti slovenskim duhovnikom in ljudem, ki so si prizadevali za priznanje pravice slehernega @loveka do svoje kulture. Ker se je ¡upnik bal, da bi katerega izmed njegovih spisov prestregli, so nekatera besedila nerazumljiva, opremljena z namigi in skritimi mislimi, ki si jih danes te¡ko razlo¡imo, zlasti ko skuœamo dolo@iti nekatere osebe, ki v njih nastopajo. Prvo pismo nosi datum 17. marec 1951, zadnje pa 19. avgust 1959, kar je manj kot dva meseca pred Cuffolovo smrtjo (13. oktobra). Pisma obsegajo torej skoraj v celoti petdeseta leta prejœnjega stoletja in nam nudijo obœiren vpogled v majhne in velike dogodke, ki so zna@ilno zaznamovali te¡ka povojna leta v Bene@iji. Ta leta so bila te¡ka zaradi mno¡i@nega izseljevanja, zaradi mednarodnih napetosti (Tr¡aœko vpraœanje), zaradi vojaœkih slu¡nosti, masivne protislo-
G. Anton Cuffolo venske kampanje, ki so jo gojile tajne organizacije, in tako pogojevale politiko, zaradi tega se Bene@ija ni ekonomsko razvijala in je bil njen teritorij postopoma potisnjen na rob… G. Cuffolo je bil pozoren pri@evalec vseh dogodkov in je Revnu natan@no poro@al o dejstvih in vseh okoliœ@inah; njegovi zapisi predstavljajo danes dragoceno dokumentacijo o tisti preteklosti, ki je ¡e preœla v zgodovino. Cuffolova pisma je dr. Miri Cenci@, kateri se iskreno zahvaljujemo, ker nam jih je zaupala, izro@il pokojni mons. Jo¡ko Kragelj, njemu pa jih je dal mons. Zdravko Reven. V prihodnjih œtevilkah bomo na tej strani objavljali ve@ino teh pisem v celoti ali vsaj delno. J. B.
Laze, 17. 3. 1951 Pre@astiti in dragi Gospod, z veliko hvale¡nostjo sem prejel vaœo poœiljko iz dne 11. 3. 1951, zlasti tri œtevilke »Slovenskega glasa«. Prav lepa zamisel! Vzel sem na znanje vse, kar ste mi pisali v vaœem lepem pismu in prav gotovo vam bom poslal pred 20. 5. vse bolj va¡ne novice iz lepe Nediœke doline in vmes tudi kako lepo beneœko ljudsko pesmico iz moje zbirke. Zainteresirati moramo naœe izseljence za doma@e kraje in zato tudi pisati @imbolj mogo@e v tukajœnjem nare@ju in o doma@ih zadevah. ˘al, da ne znajo @itati slovensko, ker se niso nikoli u@ili in ker to jim je bilo zabranjeno pod faœizmom in po faœizmu. Se bodo privadili. Tudi veselja do @itanja imajo premalo. Vzgajeni so bili v œolah v sovinisti@nem duhu in v sovraœtvu do vsega, kar ni taljansko. Zlasti so nahujskani proti sosedom oziroma Jugoslov[anom], zato se mora ravnati z njimi previdno. V Nediœki dolini sem ostal samo œe jaz; se jim œe ni posre@ilo izruvati, dosedaj, stare slovenske korenine. Vsi ostali ¡upniki so le zagrizeni sovra¡niki naœega jezika in naœih tradicij. Tudi ti nekrœ@ansko in proti duhu kat[oliœke] Cerkve hujskajo ljudi proti vsemu, kar je slovenskega; tudi v njih ustih Slovenec = komunist! ˘anjejo malo uspehov, ampak no@ejo odjenjati, ker so zato… lepo pla@ani. »Matajur«1 izdaja Fronta2 in zato je @imbolj mogo@e sabotiran in preganjan. #e bi smeli in mogli ga izdajati mi, bi gotovo priœel v vsako naœo hiœo. Versko ne bo œkodoval izseljencem, ker je previden glede verskih zadev in no@e se izdati; urejen pa je zelo slabo, ker v nare@jih piœejo le navadni delavci. Mi duhov[niki] se ne zanimamo zanj, ker ni naœ. V kratkem bo izdan prav lep molitvenik za beneœke Slovence,3 ki naj bi bil oporoka in spomin naœega 88-letnega prof. Trinkota. #e mi bo mogo@e, vam bom poslal nekoliko izvodov za naœe ljudi. Pred faœizmom smo rabili le samo slovenske molitvenike. Ker te dni nimam @asa, vam bom pozneje kaj ve@ pisal, da boste bolje poznali naœe kulturno zaostale ljudi in tako œe bolj uspeœno delovali zanje. [brez podpisa] 1. Prva œtevilka œtirinajstdnevnika »Matajur« je izœla 3. 10. 1950. 2. Gre za Demokratsko fronto Slovencev / Fronte democratico degli Sloveni, levi@arsko kulturno in politi@no gibanje, ki je bilo ustanovljeno 1. maja 1949 v #edadu. 3. Molitvenik je bil izdan prav leta 1951 v Gorici z naslovom »Naœe molitve – Molitvenik za beneœke Slovence«. Vsebuje tudi Trinkovo oporoko. Knjigo je v glavnem uredil g. Cuffolo.
4
POGLOBIMO IN PREMISLIMO
stran
L’OPINIONE di Riccardo Ruttar
Un inno e una bandiera non fanno il buon cittadino
S
crive l'agenzia Ansa: «Sostenuto da un gruppo ad hoc su Facebook (1.477 di “mi piace”), recitato dal palco di Sanremo da Benigni, l'inno di Mameli sta per entrare in classe. In maniera obbligatoria. Rendere l'Inno di Mameli obbligatorio a scuola è una delle novità previste (assieme all'istituzione di una Giornata dell'Unità nazionale, della Costituzione, dell'inno e della bandiera) da un provvedimento messo a punto in commissione Cultura alla Camera. “L'obiettivo – spiega la relatrice Paola Frassinetti (Pdl) – è far imparare le parole e il senso dell'Inno, che ha numerosi riferimenti storici”». Ovviamente non tutti sono d'accordo; in primis la Lega che, con Zaia, preferirebbe «La canzone del Piave» e, se ci si mette vicino anche le giornate dell'Unità nazionale e della Bandiera, vede letteralmente i sorci verdi. Non i Sudtirolesi, che con la Südtiroler Volkspartei (Svp) chiederanno l'immediata esenzione per le loro scuole, così pure i Sardisti dell'Unione sarda, che dicono di avere già il proprio inno: «Procurad'e moderare Barones, sa tirannia». Ma tutta l'opinione pubblica italiana si chiede se il governo non avesse null'altro da fare in tempi in cui costringe i cittadini a stringere la cinghia. Se ne discuteva già da un po' a livello parlamentare ed ora i «tecnici» potrebbero costringere scolari e studenti di ogni ordine e grado a studiarne l'inno a memoria e forse cantarlo, in piedi, all'appello mattutino con orgoglio? Certo, dal punto di vista psicopedagogico, appare un percorso piuttosto discutibile per creare «identità nazionale» e, comunque, l'obbligatorietà mette in crisi tutti coloro che in Italia sanno distinguere tra nazionalismo, cittadinanza e nazionalità. Se appare difficile comprendere la Lega, che si inventa una nazionalità tutta sua, non lo è affatto per coloro che, in realtà, alla «nazione» (da non confondera assolutamente con Stato) italiana non appartengono, pur essendo a pieno titolo cittadini italiani. Una prima lezione che dovrebbe essere impartita agli italiani sarebbe quella sui primi articoli della Costituzione, spiegando bene che esiste una differenza sostanziale tra nazionalità e cittadinanza. Lo si evince dall'art. 3 e dall'art. 6. Se cultura e lingua caratterizzano una comunità etnica (nazione), e se in uno Stato vi sono diverse comunità etniche, appare come pura violenza voler metterle tutte in un unico «stampo», che, tra l'altro, è quello del più forte. Onestamente, io con il testo del Mameli mi posso anche confrontare; nella la bandiera italiana, finché mi si presenta come il simbolo dello Stato cui appartengo, mi identifico, così come con la Costituzione, sebbene sia lontana dall'attuazione. Però, devo ricordare che lo Stato cui appartengo ha chiaramente sancito nella sua carta fondante i miei diritti di appartenente ad una minoranza linguistica (nazionale), ma me ne ha violentemente privato. Ciò non toglie che mi comporti onestamente da «cittadino», ma non per questo rinuncio a lottare per la mia lingua, la mia cultura, le mie tradizioni, per la mia identità etnolinguistica, che ovviamente differisce da quella italiana tout court. Occorre ben altro che l'inno di Mameli portato a memoria e lo studio del Risorgimento per creare il Cittadino con la «C» maiuscola, capace di un vero sentimento di appartenenza e di identità. Chiediamolo ai nostri concittadini all'estero, quanto abbiano provato vergogna, negli ultimi tempi, per essere identificati italiani. Il presidente Monti cerca un recupero, ma tutto il marcio dei quadri di potere, di politici, di mafie e di cittadini profittatori che la cronaca quotidiana ci spiattella, non alimenta di certo la debole piantina dell'orgoglio di cittadino di questa strana «patria» allo sbando.
15. marca 2012
dom
»DOMA#E MOLITVE« so zadnji @len duge kietne katekizmu in bukvi za beneœke viernike
Slovenski jezik se je ohranu s pomo@jo molitveniku
Cierku je bila paralelna œuola, v kateri so mladi spoznali tudi svojo identiteto
D
Giorgio Banchig
ruga pove@ana izdaja Gujonovega molitvenika Doma@e molitve, ki ga je izdalo zdru¡enje E. Blankin iz #edada in ki so ga predstavili 3. mar@a v Landarju, predstavlja zadnjo rinko dolge kietne, dolge verige katekizmu in molitveniku, ki so bli razœirjeni v Bene@iji in se jih da œele dobiti v cierkvah in po hiœah. Brez œuole v slovenskem jeziku in pod pritiskam italijanskega nacionalizma, ki je na vse vi¡e skuœu izbrisat tele »barbarski« jezik z italijanskih tleh, se je vseglih doma@i jezik ohranu in obogatiu tudi s pomo@jo molitveniku, ki so jih slovenski duhovniki œerili in prenaœal' priet iz Ljubljane in Celovca, potle iz Gorice in Tarsta. Œe posebe so se otroc hitro in lepuo u@ili brat po slovensko na katekizmih za Slovence videnske nadœkofije, ki so jih za@eli tiskat v drugi polovici 19. stuolietja. Se prave, de je cierku postala paralelna œuola, v kateri so otroc utardili poznanje doma@ega jezika in se obenem zaviedal' svoje identitete, medtem ko so hitro pozabili, kar so se nau@ili v klopeh italijanske œuole, ki nie imiela nobedne povezave z doma@o kulturo, jezikam in ambientam. Parvi katekizem za Slovence videnske nadœkofije je biu tiskan v Gorici lieta 1851 in ga je urediu g. Jo¡ef Podreka iz Podutane. Katekizem bi muoru bit nucan tudi v italijanskih œuolah, pa nie imeu cerkvenega dovoljenja, kier je imeu po mnenju cenzorju nekatere pomanjkljivosti in nie biu pisan v doma@i slovenœ@ini. Parvi uradni katekizem za Beneœke Slovence je nosu naslov Katekizem ali kerœ@anski katoliœki nauk povzet posebno iz nauka gosp. Mihela Casati mondoviœkega œkofa za Slovence videmske nadœkofije na Beneœkem (Gorica -
Parvi katekizem za Slovence videnske nadœkofije je biu tiskan lieta 1851. Urediu ga je g. Jo¡ef Podreka iz Podutane Viden 1869) in je imeu imprimatur videnskega nadœkofa Andreja Casasole, doma iz Buje. Zanj sta œe posebe skarbiela œpietarski famoœtar g. Miha Mu@i@, doma iz Arbe@a, in piesnik g. Petar Podreka, doma iz Œpietra. Tele katekizem je biu ponatisnjen lieta 1903 v Vidnu (Tipografia pontificia del Patronato) in lieta 1911, zmieram v isti videnski tiskarni. Novi (in zadnji) katekizem z naslovam Katoliœki katekizem so slovenski duhovniki izdali lieta 1928 v Gorici (Katoliœka tiskarna). Dobiu je imprimatur priet videnskega generalnega vikarja Luigia Quargnassija in mons. Ivana Trinka, potle œe go-
riœkega nadœkofa mons. Fran@iœka Bogia Sedeja. Uredila ga je komisija slovenskih duhovniku, ki jo je vodu g. Anton Cuffolo iz Laz in so jo sestavljali g. Jo¡ef Gorenszach iz Podutane, g. Petar Qualizza iz Barnasa in g. Anton Cosmacini iz Landarja. Kàr so doma@i duhovniki lieta 1933 prosili za ponatis telega katekizma in je novica parœla do italijanskih oblasti, se je unela mo@na pruotislovenska kampanja in je parœluo do prepuovedi slovenskega jezika v cierkvah Bene@ije s strani Mussolinija samega. Doma@i duhovniki so skrili katekizme, ki so jih nazaj parnesli na dan, kàr je padu faœizem. Druge bukva, ki so jih slovenski vierniki v Bene@iji poznali in brali, so bli molitveniki. Kot katekizmi so se tudi teli pokazali v Bene@iji œe posebe v drugi polovici 19. stuolietja in so parhajali iz Ljubljane in Celovœke Mohorjeve dru¡be. Naj omenimo samuo nekatere: Œmarnice naœe visoke nebeœke Kraljice nemade¡ene Marije Device (Ljubljana 1861), Jezus, moje ¡elje (Ljubljana 1873), Priprava na smrt (Celovec 1900), Sveta dru¡ina (Celovec 1906), Sveta maœa (Celovec 1909). Posebno zanimiv je molitvenik Nebeœki klju@, ki je biu izdan v Ljubljani lieta 1913 in ga je napisu doktor teologije Gregorij Pe@jak. Posebnost je v tem, de ima molitvenik dodatek z naslovam Molitve v Videmski nadœkofiji - Pri blagoslovu s presv. Reœnjim Telesom. Drug podoban dodatek, ki pa se na vie, kje in kadà je biu tiskan, glih takuo vsebuje piesmi, ki so jih pieli v Bene@iji, se prave Te dan je vsega veselja, Jezus je od smarti vstal, Maœnik po¡egna beli kruh, Na kolena dol padimo, Usmiljen moj Jesus in œe odpev pri pobo¡nosti Jezusovega srca. Naj omenimo œe dva molitvenika Molimo Molitve in svete pesmice (Gorica 1931) in Z Bogom - Molitvenik (Gorica 1970). Parvi molitvenik namienjen izklju@no slovenskim viernikam videnske nadœkofije je biu Naœe molitve - Molitvenik za beneœke Slovence, ki je biu izdan in tiskan v Gorici lieta 1951. Poznan je kot Trinkov molitvenik (na za@etku ima Trinkovo oporoko, ali testament), ki pa ga je urediu g. Anton Cuffolo iz Laz. Tiskan je biu tud v skrajœani izdaji z velikimi @arkami za stare ljudi.
MINISTRICA ZA SLOVENCE PO SVETU LJUDMILA NOVAK se je na Radiu Ognjiœ@e pogovarjala tudi o polo¡aju rojakov v sosednjih dr¡avah
V Sloveniji premalo vedo o Slovencih v zamejstvu
Premalo poznajo tudi mo¡nosti medsebojnega sodelovanja in ga ne izkoriœ@ajo na gospodarskem podro@ju
N
a Radiju Ognjiœ@e so 5. marca na pogovor povabili ministrico brez listnice, vodjo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ljudmilo Novak. Vpraœali so jo o polo¡aju rojakov v sosednjih dr¡avah, o vlogi organizacij civilne dru¡be, ki pripravljajo programe za Slovence po svetu, kako namerava izboljœati klimo glede izseljencev v Sloveniji in o pomenu medijev. Ob sre@anjih s slovenskimi skupnostmi v sosednjih dr¡avah je videla, da te veliko delajo na kulturnem, œportnem in gospodarskem podro@ju in imajo te¡ave pri povezovanju z mati@no dr¡avo ter pri tem pri@akujejo pomo@ Urada. O tem se je oz. se bo sestala tudi z drugimi ministri (za zunanje zadeve, za notranje zadeve, za œolstvo ...). Po njenem mnenju v Sloveniji premalo vedo o pestrem in uspeœnem
¡ivljenju za mejo in tudi, kje so mo¡nosti medsebojnega sodelovanja ter to tudi premalo izkoristimo. Tak primer je gospodarsko podro@je. Ministrica je dobila tudi ¡e veliko vabil slovenskih skupnosti iz sveta, rada bi se odzvala na vsa, a ne bo @asa in tudi var@evati morajo. Izbrala bo pomembne dogodke, obletnice ... Nekatere prireditve in sre@anja bodo obiskali tudi dr¡avni sekretar in strokovni sodelavci urada. Pri navezovanju stikov bo uporabljala tudi razli@ne elektronske mo¡nosti. Veliko vlogo pri ohranjanju slovenstva v svetu imajo slovenska Cerkev in duhovniki. Zato se bo zagotovo sre@ala s œkofom, ki je pri Slovenski œkofovski konferenci odgovoren za pastoralo rojakov, dr. Œtumpfom. Sre@ala pa se je ¡e s predstavniki orga-
Ljudmila Novak na proslavi za 50 let centra »Bratuœ« v Gorici nizacij civilne dru¡be, ki pripravljajo programe za Slovence po svetu. Govorili so o tem, kje lahko sodelujejo in kako bodo izvedli letoœnje projekte, œe posebej v juniju in juliju, ko je v Sloveniji najve@ rojakov. Njenemu predhodniku razli@ne prireditve niso bile najbolj vœe@ in je zato lani pripravil skupno, enotno prireditev Dobrodoœli doma, ki je naletela na meœane ob@utke. Po
njenih besedah so se v dosedanjih pogovorih strinjali, da bi vsaka organizacija pripravila svojo prireditev in bi se tako pokazala raznolikost. Sama se ne bo vtikala v notranje delovanje organizacij. Vpraœali so jo tudi, kako namerava odstraniti predsodke o izseljencih, ki veljajo v Sloveniji, ti nekako niso najbolj za¡eleni, ni pozitivne klime glede njih. Pravi, da
ob¡aluje, da na te ljudi gledajo kot na nekoga nebodigatreba. Skuœala bo pokazati, katere so prednosti, ki jih imamo vsi skupaj, @e sodelujemo. »Ljudje so odœli po svetu iz razli@nih razlogov in so si pridobili œtevilne izkuœnje. Treba jih je povabiti in jim omogo@iti, da to znanje poka¡ejo. To so neke vrste ambasadorji Slovenije, ki imajo druga@en odnos do domovine kot tujci, ki pridejo v Slovenijo. Za@utiti se morajo potrebni, za¡eleni in dobrodoœli v tujini,« je œe dejala ministrica Ljudmila Novak. Govorili so tudi o tem, da bi Slovenci v zamejstvu in po svetu dobili svoja predstavnika v dr¡avnem zboru. Kot je povedala, se ob tem pojavlja nekaj tehni@nih te¡av. Za konec smo se ustavili ob medijih, ki so pomembni za ohranjanje stika z domovino in ohranjanje ¡ivega stika z jezikom. Poskrbela bo, da bo spletna stran njenega urada bolj zanimiva, interaktivna in a¡urna. Matjaœ Merljak radio.ognjiæåe.si
dom
15. marca 2012
IZ NAŒIH DOLIN
stran
V LANDARJU OB 10-LETNICI SMARTI Bene@ani pokazali, de imajo liep spomin in so hvale¡ni »zadnjemu #edermacu«
Mons. Gujon se nie nikoli odpoviedu svoji viesti in svojemu velikemu sarcu
Parporo@evau je Bene@anam, naj so ponosni na svojo identiteto in zviesti svoji mali domovini
Ezio Gosgnach
B
ene@ani imajo liep spomin in so zelo hvale¡ni mons. Paskvalu Gujonu za vse, kar je v svojim dugim ¡ivljenu nardiu za nje na duhovnim, kulturnim in socialnim puoju. Tuole se je pokazalo v saboto 3. mar@a popudan v Landarju, kjer je dugolietni matajurski famoœtar podkopan ¡e 10 liet, saj je zapustu tele sviet 25. febrarja 2002, kàr je biu star skor 93 liet. Program je parpravlo kulturno zdru¡enje Blankin v sodelovanju z Inœtitutam za slovensko kulturo. Narpriet so polo¡li puœji ro¡ in zmolili na Gujonovim grobu na britofu. Bli so tudi predstavniki oblasti: œindiki iz Podbuniesca, Piergiorgio Domenis, iz #edada, Stefano Balloch, in iz Podutane, Giuseppe Sibau, ki je tudi za@asni administrator gorske skupnosti Ter, Nedi¡a in Brda. Biu je tudi dreœki vi@eœindik Michele Coren. Iz Slovenije so parœli tolminski prefekt, Zdravko Likar, podpredsednik Svetovnega slovenskega kongresa, Toma¡ Pavœi@, in Silvester Gaberœ@ek iz slovenskega ministerstva za kulturo. Za slovensko skupnost v Italiji sta bla, med drugimi, predsednik Sveta slovenskih organizacij, Drago Œtoka, in predsednica Inœtituta za slovensko kulturo, Bruna Dorbolò. O@e nas je zapieu pevski zbor Re@an, ki ga vodi Stefania Rucli. Zbor z Lies je ob spremljavi Davida Tomasetiga na orglah pieu tudi maœo, ki jo je po slovensko v farni cierkvi molu direktor Do-
Na Gujonovem grobu so zmolili in poloœli roœe. Mons. Qualizza je v cierkvi darovau sv. maæo
ma, mons. Marino Qualizza. »Zbrali smo se v spomin velikega mo¡a, modrega in bistrega, ki se nie nikoli odpoviedu svoji vesti in tistemu, kar mu je sarce pravlo,« je jau na za@etku pridge. »Svoboda, je bla zaries zana@ilnost, karakteristika mons. Gujona in se troœtan, de bo nimar zna@ilnost tudi za vse nas. Svoboda œe pred Buogam. Ne, de bomo pruoti Bogu ampa, de uœafamo prù par Bogu tisto svobodo, tisto frajnost, kakor pravimo po doma@e, ki jo gledamo in ¡elimo in
smo jo ohranili do donas.« Mons. Qualizza je œe poviedu, de nam je mons. Gujon v svojim u@enju nimar parporo@evau Bene@anam, naj so ponosni na svojo identiteto in zviesti teli svoji majhani domovini. De bi se mu oddou¡ili, »gledimo hoditi po poti svobode, ponosa in tistega dostojanstva, ki ga tarkaj potrebujemo.« Na koncu se je direktor Doma navezu na parvo berilo, na zgodbo Abrahama, ki je biu vabljen, naj Bogu daruje svojega edinega si-
na, a Vsemogo@ni nie pustu, de ga ubije, saj je Buog ¡ivljenja. »Telega Boga bomo molili dan po dnevu, – je zaklju@u mons. Qualizza – de ohrani naœo Bene@ijo in naœe te mlade, ki so buj œibki, in imajo potriebo hoditi po svietu. #e puojdemo naprej po teli poti, bo nad naœimi dolinami œe sijalo sonce svobode, sonce ¡ivljenja, sonce ljubezni in veselja.« V Matajurju, kjer je biu famoœtar vi@ ku 60 liet, so za mons. Gujona molili par maœi v nediejo 26. febrarja.
5
Velikan vere in upanja sem, ki so se zbrali ob spominjanV ju 10. obletnice smrti msgr. Paskvala Gujona, se iz srca zahvaljujem
za to, kar so prispevali, da smo do¡iveli izjemno do¡iveto spominjanje na tega velikana vere in upanja. Najprej na pokopaliœ@u in pri sv. maœi. Posebej hvala odli@nemu pevskemu zboru. Seveda dragemu naœemu g. msgr. Marinu Qualizzi, ki je v cerkvi spominjanje spremenil v misijonarski slog najbolj preprosto razumljivega, @ustveno do¡ivetega, sodobnega pristopa do @loveka, o katerem je govora in tistega, ki sodeluje s pazljivim posluœanjem in solznimi o@mi. Prav tako tudi vsem drugim, ki so dali te¡o njegovim besedam in obredu, @e drugega ne, s svojo prisotnostjo, saj niso kdorkoli v javnem ¡ivljenju Bene@ije in zato tudi slovenske duhovne in sploœne kulture. Hvala vsem tistim, ki sicer mislijo, da niso verni in se udele¡ujejo slovenskih cerkvenih obredov zaradi podpore tovrstni kulturi. Hvala tudi za kulturni del v ¡upnijski ve@namenski dvorani tistim, ki so s svojimi spomini na g. Paskvala Gujona, dopolnili film o njem. Lepo jih prosim, da s tem poglabljanjem œe nadaljujejo, saj je (pokojni si ne smem dovoliti napisati, ker ¡ivi med nami) msgr. Pasqual Gujon œe velika skrivnost prakti@nega kristjana - @loveœkega duha in ¡lahtne slovensko-beneœke duœe. Tudi vsem, ki so se ga na kratko in jedrnato (to je zelo pomembno) spomnili kot Kristjana neumornega duha in neumrljive duœe, ker je njegova neumrljiva vera v Jezusa Kristusa tisti neusahljivi vir, iz katerega je @rpal vero in pogum za razvoj pri ohranjanju slovenske duœe, skozi katero je lahko ¡ivel svoje krœ@anstvo in sploh najboljœi odnos do ljudi. Vsi, ki imamo pri tem te¡ave, se lahko zanesemo vsaj na to, da je bila njegova pot prava in svetniœko odkritosr@na, pogumna in poœtena. Miran Miheliå
»Doma@e molitve« zadnji rink v kietni vierskih bukvi
Zdru¡enje »Blankin« jih je ponatisnilo, kier so bogatija za vierne in nevierne
T
udi predstaviteu druge pove@ane izdajo molitvenika Doma@e molitve, ki ga je biu parpravu lieta 1989 mons. Paskval Gujon, je bla liepa parlo¡nost, de bi obudili spomine na nepozabnega zadnjega #edermaca. Predstaviteu je bla v saboto 3. mar@a v farni dvorani v Landarju. Predsednik zdru¡enju Blankin, Giorg i o B a n c h i g , je poviedu, de so se odlo@ili za novo izdajo molitvenika, de bi parpomali obvarvati in tudi spet o¡ivieti doma@e vierske navade, ki so velik part kulture Bene@anu in zatuo velika bogatija za vierne in nevierne ljudi. V novi pove@ani izdaji so dodali nekatere pobo¡ne piesmi in Devetico bo¡i@no po besedilu, ki ga je lieta 1966 napisu podutanski famoœtar mons. Angelo Cracina, soœolec in velik parjatelj mons. Gujona. Bukvaca, ki so jih ¡e arzpartili po nekaterih farih, so doma@i ljudje zelo dobro sparjeli. »Doma@e molitve so zadnji rink v dugi kietni vierskih bukvi med slovenci v videnski provinci. Naj omenimo Katoliœki katekizem za Slovence videnske nadœkofije, molitvenike in tudi izdaje Mohorjeve dru¡be iz Celovca. S telimi bukvami so naœi duhovniki po-
tarjevali viero in tudi œerili med ljudmi tiskano slovensko besiedo,« je jau Banchig (njega predstaviteu lahko preberete na 4. strani). »Hvale¡ni muoremo biti naœim duhovnikam, de je doma@a slovenska kultura parœla do donaœnjih dni – je partardiu podbunieœki œindik, Piergiorgio Domenis –. Kar mi je narbuj ostalo od mons. Gujona, je u@ilo, de na smiemo pustiti, de nas bojo odzuna komandierali in ratamo hlapci drugih kultur.« Po podbunieœkim parvim mo¡u, Bene@ija v zadnjih lietak pre¡ivlja narbuj @arne cajte, »zatuo ki vsak ¡ivi dan po dnem in nobedan na gleda naprej. Prihodnost pa muoremo zidati na kulturi. Kajœan politik pravi, de kultura na daje za jesti. Jest pa pravim, kakor mons. Gujon, de kultura daje dostojanstvo in muo@ za ¡ivljenje. Kar je buj pomembno, kakor imieti pun ¡elodac.« Mons. Marino Qualizza je pozvau lokalne politike, »naj z ljubeznijo dielajo za dobro naœe de¡ele, de bi o¡iviela. Kakor je pred lieti poviedu g. Emil Cencig, po naœih vaseh je mier, a martvaœki mier, saj se na @uje otruok vekat, pisou lajat, kakuoœ kokodekat in ma@k mijaulit.« Direktor Doma je pohvalu
Marino Qualizza, Giorgio Banchig in Piergiorgio Domenis novo izdajo molitvenika in tudi njega naslou. »Molitve – je jau – so doma@e, zatuo ki nieso samuo za nuc v cierkvi a za vsakdanje ¡ivljenje. Kardinal Kasper je ankrat napisu, de moliti je znati lepuo guoriti. Cierku je skupnost ljudi, ki znajo moliti in kupe ¡ivieti. In tisti, ki znajo kupe ¡ivieti, so svobodni ljudje.« Predsednik Sveta slovenskih organizacij, Drago Œtoka, je poviedu, de »modruost je bla zna@ilnost mons. Gujona.« Spuomnu se je, de se je parvi krat z njim sre@u lieta 1953. Na obisk je œu h njemu s svojim famoœtram in so jih v Gorenjem Barnasu ljudje obkolili in poklicali karabinierje @eœ, de so komunisti in
sovra¡niki. V Matajurju jim je mons. Gujon poviedu, de so bli slovenski duhovniki nimar dele¡ni tajœnih napadu. »Hvala Bogu – je zaklju@u Œtoka – vse tuole je mimo.« Na@elnik Upravne enote Tolmin, Zdravko Likar, je poviedu, de sta se z mons. Gujonam imela rada in je bluo lepuo se pogovarjati z njim: »V spominu ga bom imeu, dokjer bom ¡iu!« Podpredsednik Slovenskega svetovnega kongresa, Toma¡ Pavœi@, je jau: »Ganjen sam od donaœnjega spomina. Mons. Gujon se je zaslu¡u tuole. Saj je, kar je donaœnji dan v Bene@iji, sad njegovega diela. Biu je prakti@an in skro-
man @lovek. Pravi velikan! Siguran sam, de Bene@ija puojde naprej. Opuoro imata tudi v Sloveniji, kjer imata puno parjatelju.« Silvester Gaberœ@ek iz slovenskega ministerstva za kulturo je zaklju@u, de mu nie vi@ strah za prihodnost Bene@ije. »Slovenci imata dvojezi@no œuolo in mo@nuo kulturno ¡ivljenje po zaslugi ljudi, kakor je biu mons. Gujon. A hvale¡ni muormo biti tudi nekaterim zaslu¡nim furlanskim kulturnikam, ki so stopili na vaœo stran.« Predstaviteu so zaparli s projekcijo dokumentarnega filma o mons. Gujonu, ki ga je lieta 2009 izdala zadruga Most in ga je natuo dopunu slovenski program Rai.
dom
15. marca 2012
IZ NAŒIH DOLIN
stran
7
INTERVISTA CON IL VICESINDACO DI DRENCHIA che ha lanciato l’idea delle compensazioni alla fascia confinaria
La zona franca per noi c’è già, basta sfruttare al meglio la legge di tutela �
Coren: l’articolo 21 prevede incentivi per lo sviluppo del territorio dove vivono gli sloveni; chiediamo più finanziamenti
� Ezio Gosgnach
T
utti la cercano, tutti la vogliono, tutti la spiegano, tutti avanzano le proprie ragioni. Cos'è? La zona franca, naturalmente. Un'idea avanzata all'incontro tra amministratori del versante italiano e di quello sloveno a Tolmin e poi lanciata nel discorso, a nome delle organizzazioni slovene della provincia di Udine, al tradizionale incontro culturale di inizio anno, ha innescato un ampio dibattito sulla possibilità di offrire delle agevolazioni di carattere economico e fiscale a un'area fortemente penalizzata demograficamente, socialmente ed economicamente dalla presenza di un confine difficile. La proposta è arrivata dal vicesindaco di Drenchia, Michele Coren. Perché? «Da tempo sentivo e leggevo di Tarvisio che chiedeva una zona franca per compensare una situazione difficile. Si parlava di una realtà drammatica e sembrava che solo quell'area fosse in sofferenza. E noi? Se c'è qualcuno che ha davvero patito a causa del “prekleti konfin” sono le valli del Natisone, quelle del Torre e Resia. Mi è sembrato giusto porre la questione. Se la zona franca si costituirà, essa dovrà interessare l'intera area confinaria della provincia di Udine con la Slovenia». Ma la Regione è andata oltre… «Sì, l'assessore regionale alle Finanze, Sandra Savino, ha invitato i rappresentanti dei Comuni di Tarvisio, Cividale del Friuli, Trieste, Gorizia e Monfalcone, prospettando la possibilità di istituire, nel rispetto delle regole comunitarie, delle "Zone franche urbane" di dimensione minima prestabilita, dove possono essere previsti vantaggi fiscali per la creazione di piccole e micro imprese». E sono piovute le polemiche… «Giustamente, il sindaco di Pulfero ha
protestato perché i nostri comuni non sono stati invitati. Non era possibile che ci fossero tutti, ma l'amministratore temporaneo della Comunità montana avrebbe potuto portare le istanze di tutto il territorio. È stato detto che per noi c'era Cividale, ma a che titolo dopo che ha rifiutato di stare nell'Unione dei comuni montani assieme a noi? Comunque…». Comunque? «Non penso che la cosiddetta zona franca urbana possa essere una risposta efficace alla nostra situazione che è davvero al limite. Sono d'accordo con i sindaci di Taipana e Lusevera quando dicono che c'è bisogno di sgravi fiscali a favore dei residenti, a compensazione degli oggettivi disagi sopportati, e non solo per le imprese». Difficile però che questa impostazione passi in sede di Governo italiano e di Unione Europea. «Direi impossibile, in questi tempi di crisi. Ne sono pienamente consapevole. In effetti la proposta che ho lanciato a Tolmin era una sorta di provocazione». Provocazione? «Sì, perché a noi la zona franca in un certo senso è già stata riconosciuta…». Si spieghi meglio. «L'articolo 21 della legge statale per la minoranza slovena, la 38 del 2001, prevede la tutela degli interessi sociali, economici ed ambientali del territorio in cui è insediata la nostra comunità. Per lo sviluppo di Slavia, Resia e Valcanale è previsto addirittura un contributo annuo straordinario, gestito dalle Comunità montane e in futuro dalle Unioni dei comuni montani. Vuol dire che lo Stato ha già riconosciuto la specialità del nostro territorio e la necessità di risollevarlo da una situazione socio-economica catastrofica. Con quel denaro in dieci anni sono state finanziate parecchie opere pubbliche. Due anni fa è passata la linea di sostenere le imprese agricole e ora c'è l'idea
SLOVENSKE ORGANIZACIJE so sre@ale komisarja Sibaua
Parpravljeni na sodelovanje
Dreæki podœupan, Michele Coren di aiutare lo sviluppo turistico. Questa è la che funziona egregiamente in Valle d'Aostrada giusta». sta e Sudtirolo. Lo ha sottolineato senza Cinquecentomila euro l'anno non sono volerlo anche il sindaco di Tarvisio. Ha pochini? motivato la zona franca solo per il suo Co«Non sono sufficienti di certo per pro- mune dicendo che in Italia ci sono solo tre vocare la necessaria inversione di tenden- municipalità che gravitano nel bacino del za, ma lo stanziamento può essere alzato. Danubio: Livigno, che la zona franca ce l'Se la cifra fosse portata a dieci milioni (che ha, Tarvisio, appunto, e San Candido. per le casse dello Stato e della Regione sa- Quest'ultimo, ha detto Carlantoni, vi ha rirebbero davvero poca cosa) già si potrebbe nunciato perché ha già sufficiente sostegno dare uno scossone alla situazione. In que- grazie alla presenza della minoranza tedesta direzione dovrebbero muoversi i nostri sca». Effettivamente il ragionamento fila. Si Comuni, perché ne trarrebbero giovamento tutti. Il quadro legislativo c'è già, bisogna tratta di farlo assumere da tutte le amministrazioni locali. riempirlo». Tutela della minoranza slovena come «Tutte hanno già avuto vantaggi concrevolano di sviluppo del territorio? ti, e non solo culturali, dai provvedimenti «Proprio così. Il nostro territorio è ric- che tutelano la comunità slovena. Un picchezza culturale per l'Italia e l'Europa, ma colo esempio è anche il fatto che a Drenperché continui ad esserlo è necessario che chia riusciamo a tenere aperto l'ufficio pola popolazione resti nei propri paesi. E può stale tre giorni la settimana perché Poste farlo solo se ha degli incentivi che com- Italiane ha attivato sportelli per la lingua pensino i disagi che sopporta. È lo schema slovena».
Tudi v Œpietru so praznovali 8. mar@, mednarodni Dan ¡en
J. Namor, L. Negro, M. Coren, G. Banchig, G. Sibau in B. Dorbolò
P
red kratkim je za@asni upravitelj gorske skupnosti Ter, Nedi¡a in Brda, Giuseppe Sibau, na sede¡u v Œpietru sparjeu predstavnike slovenske manjœine. V delegaciji sta bla predsednika za vidensko provinco Sveta slovenskih organizacij-SSO in Slovenske kulturno gospodarske zveze-SKGZ, Giorgio Banchig in Luigia Negro, ter predsednica Inœtituta za slovensko kulturo, Bruna Dorbolò. Prisoten je biu tudi dreœki pod¡upan, Michele Coren, ki ga je Sibau poklicu v za@asno vodstvo Gorske skupnosti, de bi skarbeu za vpraœanja slovenske manjœne. Sre@anje je bluo v spros@enim in parjateljskim duhu. Predstavniki Slovencu so povdarili, da sta SSO in SKGZ bli priznani
od de¡ele Furlanije Juliske krajine kot predstavniki manjœine, zatuo ¡elé biti dobri partnerji Gorske skupnosti. Tela pa naj se z njimi posvetuje, kàr gre za vpraœanja slovenske manjœine, na posebno vi¡o, kàr namenja sude, ki jih ima po zakonah, ki varjejo Slovence. Tuo je za ekonomski razvoj in za dialekte, saj teli sudi nieso nimar bli nucani v te pravi namiem. Sibau se je pokazu odpart na sodelovanje. Sparjeu je idejo o projektu za turisti@ni razvoj kupe z gorsko skupnostjo za Guminsko, ˘eliezno in Kanalsko dolino. Guorili so tudi o slovenskim kulturnim centru, ki ga bojo uredili na sede¡u gorske skupnosti, in o dielah za postrojiti hram dvojezi@ne œuole.
KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Kratke Brevi brevi kratke
Dvojezi@ne jasli v Podbuniescu � � Vse ka¡e, de bomo v Bene@iji v novin œuolskim lietu imieli tudi jasli, po italijansko asilo nido, v katerim bojo z otruoci guorili po italijansko in po slovensko. Po doma@im bi ga lahko klicali otroœko gniezdace. Pobudo, iniciativo je dau Zavod za slovensko izobra¡evanje v sodelovanju s podbunieœkim kamunam, saj ga mislijo odprieti v Podbuniescu, v hramu, kjer je bla do lani primarna œuola in je sada zapart. De bi vpisalo svoje te male v gniezdace, je pokazalo intereœ kajœnih dvejst dru¡in. Te druga liepa novica, kakor smo poviedali parvi tiedan, je, de bo Dvojezi@na œuola v Œpietru, v kateri u@e po italijansko in po slovensko, hlietu pove@ala œtevilo vpisanih za 10 otruok v parmerjavi z lietoœnjim œuolskim lietam. Œetemberja bo v œuolske klopi dvojezi@nega vi@stopinskega inœtituta sednilo 229 u@encu, kar je zaries velika œtevilka, @e pomislimo, de je v naœih kamunah nimar manj ljudi in tudi, de œuola ¡e tre@je lieto diela v zasilnih prestorah. Za hlietu je v vartac vpisanih 61 puobi@u in @e@ic, kar je adan vi@ ku lietos, v primarno œuolo pa 120 œuolarju, se pravi 5 vi@ ku lietos. V dvojezi@no ni¡jo srednje œuole so vpisali 48 puobu in @e@.
Volitve v Sauodnji bojo 6. in 7. maja � � V nediejo 6. in pandiejak 7. maja bojo doma@i ljudje vebrali novega œindaka in nove mo¡e sauonskega kamuna. Datum za lokalne volitve je pred kratkim dolo@ila regjonalna gjunta in je le tist, v katerim bojo votali po cieli Italiji. V Sauodnji bi muorli votati œele @ez dvie lieti, kakor v drugih 5 kamunah v Nediœkih dolinah (Garmak, Podbuniesac, Podutana, Sriednje in Œpietar; v Dreki pa so votali lani), a je lani padla administracija, ki je bla udobila lieta 2009. V ve@ini se nieso vi@ zastopili in so se skregali med drugim go mez tabele po slovensko in kamunskega tehnika. ˘upanja, ki je bla Marisa Loszach, je odstavila pod¡upana, ki je biu Paolo Cariola, in je odstopu (dau dimiœjone) tudi te drug aœeœor, Stefano Gosgnach. Natuo je odstopilo 8 mo¡e (3 od ve@ine in vsieh 5 od opozicije) in je Regjon poœjala rigierat kamun komisarija, ki je Daniele Damele. Kaduo bo kandidiru pa na majskih volitvah? Bivœi pod¡upan Cariola je ¡e oznanu, de bo kandidiru za œindaka s svojo listo. Lista civica, ki je imela v rokah kamun od lieta 1995 do lieta 2009, bo sigurno na volitvah pa nie œe poviedala, koga bo predlagala za ¡upana. Bivœa ¡upanja Loszach pa pravi, de se nie œe odo@ila, al’ se bo potegovala za novi mandat.
Loretta Dorbolò v Ljubljani smega mar@a po cielim svietu praznujejo Dan ¡en. Sevieda je tudi lietos Zveza O beneœkih ¡en napravila liep program, ki je biu v @etartak 8. mar@a zvi@erv prepuni vi@namienski dvorani v Œpietru. Program je za@eu s koncertam dua Stefania Rucli
na klavirju in Elise Iovele glas. Natuo je napovedovauka Cecilia Blasutig pozdravila in poviedala, katere probleme imajo ¡ene tudi donaœnji dan. Zahvalila je beneœke ¡ene, ki se skuoze desetlietja tu@ejo za svoje pravice pa tudi za pravice vsieh Bene@anu. Koncert je potle œu naprej in je Michele Obit po slovensko in po italijansko prebrau poezijo Tulipan, ki jo je napisala Miljana Cunta. Glavna to@ka vi@era je bla, ku po navadi, nova igra Beneœkega gledaliœ@a. Pod re¡ijo Gregorja Ge@a je pokazalo komedijo Samice. Igrali so Anna Iussa, Emanuela Cicigoi in Roberto Bergnach.
� � V @etrtek 29. marca, ob 18. uri, bojo na sede¡u Slovenskega svetovnega kongresa v Ljubljani (Cankarjeva 1/IV), odparli samostojno razstavo poznane beneœke slikarke Lorette Dorbolò iz Bijar@a. Naœo umetnico bo predstavu umetniœki kritik Jo¡ko Vetrih iz Gorice. Razstavo v Ljubljani kupe parpravljajo Slovenski svetovni kongres, Kulturni dom iz Gorice in Inœtitut za slovensko kulturo iz Œpietra. Razstava bo odprta vse do 26. obrila, od pandiejka do petka, od 8. zjutra do 3. popudan in v vi@ernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami.
8
IZ NAŒIH DOLIN
stran
15. marca 2012
L’ASSOCIAZIONE AMBIENTALISTA ha inviato al nuovo governo di Lubiana un dettagliato documento KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Kratke Brevi brevi kratke
Skgz vabi Napolitana, de se sre@a s Slovenci Kakor smo ¡e pisali, bo predsednik Italije Giorgio Napolitano pomladi lietos parœu v Bene@ijo, de bi se pokluonu partizanam brigade Osoppo v kraju Topli uorh, v kamunu Fuojda. Datum Napolitanovega obiska œe nie dolo@en. Dobro bi bluo pa, @e bi predsednik Napolitano ob tisti parloznosti sre@u tudi predstavnike Slovencu v videnski provinci. Na tako sre@anje je pred tiedni predsednika pozvau Svet slovenskih organizacij (Sso), tuo je adna od dvieh te narbuj velikih organizacij slovenske manjœine v Italiji. V torak je vabilo parœlo tudi iz de¡elnega sveta Slovenske kulturno gospodarske zveze (Skgz), ki je zasedau v Gorici.
Ora il Wwf chiede che l’elettrodotto Udine-Okroglo venga interrato �
� �
Pro loko Petjag ima novo vodstvo 4. mar@a so v Petjagu imieli volitve, na katerih so vebrali novo vodstvo (direttivo) doma@e Pro loco Ponteacco, ki skarbi tudi za vasi Lipa in Me@ana. Votalo je kar 108 @lanu. Izvoljeni so bli Claudia Bait, Marina Pocovaz, Marcello Franz, Paolo Cencig, Graziella Birtig, Teresa Chiappetta, Marzia Petricig, Erik Tuan, Patrizia Mattelig, Laura Mattelig in Francesco Coren. Vodili bojo Pro loko do lieta 2015. V pandiejak 12. mar@a je novo vodstvo imielo parvo sejo, na kateri so vebrali predsednika, ki je Francesco Coren, podpredsednika, ki je Claudia Bait, sekretarije, ki sta Marzia Petricig in Patrizia Mattelig. Vsakemu @lanu vodstva so dali nalogo, de skarbi za ‘an poseban sektor. ��
Ilariji Banchig nagrada Estroverso V saboto 10. mar@a so v Tavagnaccu podelili nagrade Estroverso, ki jih vsake lieto daje doma@i kamun. Gre za nate@aj, na katerim udele¡enci muorejo prevesti v italijanski al’ furlanski jezik literaturo za otroke iz raznih evropskih jeziku. Za slovenski jezik je udobila Ilaria Banchig, ki je prevedla Kri¡ado, ki jo je napisu Miroslav Koœuta. Ilariji, ki je sodelavka Doma, iskreno @estitamo. ��
Rifiuti differenziati, Drenchia oltre il 50% Dopo la recente installazione di numerose campane per la raccolta dei rifiuti differenziati (carta, plastica e vetro) a Drenchia è stata superata la soglia del 50% di rifiuti differenziati. La percentuale è destinata ad aumentare in quanto è stata richiesta un’ulteriore assegnazione di campane per coprire adeguatamente tutto il territorio. Il senso civico dei cittadini si è subito dimostrato concreto, contribuendo così al miglioramento ambientale in genere e del territorio. Prossimamente è prevista anche una giornata ecologica promossa dalla Riserva di caccia di Drenchia che si ripromette di recuperare rifiuti ingombranti ancora presenti sul territorio. A questo scopo il Comune organizzerà il servizio di trasporto con l'azienda gestrice dello smaltimento dei rifiuti. In definitiva è stato sufficiente attrezzare il territorio con idonei contenitori per ottenere un immediato riscontro in merito alla differenziata a dimostrazione della sensibilità dei cittadini di Drenchia verso l'ambiente. ��
dom
Ma Terna ed Eles, che progettano l’infrastruttura, non hanno risposto nemmeno alle richieste dei sindaci
� M. K.
I
l Wwf dice no al raddoppio di Krœko, a nuove centrali idroelettriche sull Isonzo e chiede l’interramento dell elettrodotto Udine-Okroglo. Sono questi i punti fondamentali delle osservazioni del Wwf sul Pen (Piano energetico nazionale) 20102030 della Repubblica di Slovenia, che l’associazione ambientalista ha inviato in febbraio ai competenti ministeri del neo-insediato Governo di Lubiana. Secondo gli ambientalisti è deludente l’approccio al problema degli elettrodotti transfrontalieri: il Piano prevede infatti la costruzione di un nuovo elettrodotto da 400 kV tra Okroglo e Udine entro il 2018, senza neppure accennare al fatto che possa essere realizzato in cavo interrato, anziché su linea aerea. Stante l’impatto di gran lunga minore che una linea interrata comporterebbe rispetto ad una aerea, tale omissione è incomprensibile, specie in una procedura con finalità ambientali come la Vas. Il Pen assegna un ruolo rilevante, almeno nelle dichiarazioni di intenti, alle politiche per l’efficienza energetica e le fonti rinnovabili, ma è ambiguo rispetto alla collocazione di nuove centrali idroelettriche: l’auspicio degli ambientalisti è che non ne venga costruita nessuna lungo il corso dell’Isonzo, rispetto al quale una proposta di legge punta invece ad eliminare lo status del fiume come inestimabile bene naturalistico (sollevando vibrate proteste, sia in
Na Kaninu ¡e obstaja vkopan daljnovod in bi ga lahko potegnili v Italijo Beneœki Sloveniji in ponekod v Poso@ju je spet razburjenje zaradi na@rtovaneV ga daljnovoda Okroglo-Viden, saj se v prizadetih vaseh v Sloveniji in Italiji bojijo, da bi omenjeni daljnovod œel @ez Kolovrat - torej @ez Beneœko Slovenijo. Ob
Slovenia sia in Italia). Intanto, nell Alta Valle dell Isonzo un gruppo di lavoro ha prodotto un documento nel quale si analizza l’impatto dell’elettrodotto transfrontaliero sul territorio e lo si definisce insostenibile. Lo studio è a disposizione dei comuni sia sloveni che italiani. Infatti, nell’incontro dei sindaci della Benecia e dell Alta Valle dell Isonzo, lo scorso 21 gennaio, era stato chiesto alla Eles e alla Terna, le grandi aziende preposte al trasporto di energia elettrica in Slovenia e in Italia, di comunicare entro un mese il tracciato dell’elettrodotto Okroglo-Udine, indicando il punto esatto dell attraversamento del confine. Il mese è passato da un bel pezzo (tra poco saranno due), ma non si ha notizia di alcuna risposta né da Lubiana, né da Roma.
tem pa kot, da nih@e ne ve, da daljnovod ¡e obstaja na Kaninu in bi ga bilo treba samo posodobiti in podaljœati v Italijo @ez popolnoma nenaseljeno obmo@je. ˘e od leta 2005 je straœenje s traso daljnovoda povzro@ilo veliko nepotrebnega razburjenja v Beneœki Sloveniji. Potem se je to poleglo z obljubljenimi pogajanji elektri@nih distributerjev iz obeh dr¡av, sedaj pa je javnost v delu Poso@ja in Bene@ije spet razburilo vztrajanje na pre@enju daljnovoda @ez Kolovrat. Iz ministrskih logov je bilo ¡e sliœati tola¡ilne informacije, da so za zadnji daljnovod v pripravi œele predhodne œtudije, obstaja pa tudi zamisel, da bi daljnovod speljali @ez Baœko grapo ali Œentviœko planoto in severneje v Italijo. Toda, kje iti @ez mejo, @e ne @ez Kolovrat? Obstaja ¡e daljnovod po Soœki dolini do vzno¡ja Kanina in gre po trasi, kjer ni niti planinskih poti, do viœine 2200 metrov na smu@iœ@u, kjer je delno vkopan v teren. Od tukaj bi ga potegnili v Italijo (Na ˘lebeh-Sella Nevea) in po najkrajœi trasi po Reklanski dolini do Vidma. Prav ta trasa bi lahko bila nesporna in celo koristna, saj bi v izkop @ez smu@arsko progo obenem polo¡ili tudi cevi in elektri@ne kable za umetno zasne¡evanje œe zgornjega dela smu@iœ@a na obeh straneh meje.V Poso@ju se ¡e desetletja borijo za dokon@anje smu@iœ@a na Kaninu in tukaj bi se lahko z obema dr¡avama naœli pri skupnem in ne le enostranskem interesu. V @asu, ko nemara Ministrstvo za okolje in prostor œe ni prejelo pobude za pripravo dr¡avnega prostorskega na@rta za omenjeni daljnovod, ki predvideva, po sprejeti Strategiji razvoja elektroenergetskega sistema Slovenije, tudi gradnjo daljnovoda Okroglo-Videm do leta 2020, v predra@unski vrednosti 65 milijonov evrov, bi bila obravnava te variante œe pravo@asna. (m. m.)
SABATO 24 MARZO AD ANTRO la presentazione della nuova guida al sito che è una perla di natura, arte e storia
La Grotta d’Antro sia volano per il turismo
U
na storia antichissima, che si perde nei millenni, tanti enigmi ancora da risolvere e un intreccio tra arte, natura e ambiente tra i più affascinanti e complessi del Friuli. Sono le caratteristiche che contraddistinguono la Grotta di San Giovanni d'Antro, un gioiello incastonato sul versante destro della valle del fiume Natisone, a 348 metri sul livello del mare, nel territorio del comune di Pulfero, a pochi passi dalla Slovenia. Un complessi che ospita due cappelle, un altare barocco e un lungo percorso speleologico nella montagna. Sulle vicende della Grotta e sui suoi misteri, dalla “leggenda della regina” alle streghe d'acqua “krivapete”, il comune ha dedicato una guida che sarà presentata nella sala di ingresso della cavità sabato 24 marzo prossimo, alle 16. La pubblicazione con testi e foto di Mario Krivec, realizzata grazie alla collaborazione dello storico delle Valli del Natisone, Giorgio Banchig, di Maria Banchig, Luciano Fa-
sano e don Mario Qualizza, conta 47 pagine. È tascabile, a colori, illustrata, in carta patinata e con testo in 4 lingue: italiano, inglese, tedesco e sloveno. La pubblicazione, che gode del patrocinio della Comunità montana Torre, Natisone e Collio, è stata realizzata anche grazie all'aiuto concreto di diversi sponsor locali, tra cui la Banca di Cividale, i ristoranti “All'Antica”, “Gastaldia d'Antro”,
“Alla Trota”, “Al Vescovo”, all'azienda agricola di Silvia Floram e al laboratorio della Gubana Cedarmas. Con le foto di Mario Krivec e l'acquarello di Renato Paoluzzi, la guida è stata fortemente voluta dall'amministrazione municipale di Pulfero, guidata dal sindaco Piergiorgio Domenis. Il primo cittadino intende, infatti, dare un nuovo e importante slancio alla pro-
mozione dello splendido complesso, facilmente raggiungibile non solo dal turista italiano ma anche da quello proveniente da Slovenia, Croazia, Austria e Germania. La Grotta, di proprietà demaniale e in parte della Chiesa locale, è affidata legalmente al Comune di Pulfero. Per le visite e la gestione è attiva poi un'associazione che porta il nome dell'antichissimo luogo. Ben segnalata dalla strada statale 54 Cividale-valico di Stupizza, la Grotta si trova nel borgo di San Silvestro d'Antro e resta aperta, dal 15 marzo prossimo, sia il sabato, con orario 14.30-17, che la domenica, con orario 11-12/14.30-17. Per chi vuole visitare il sito fuori orario, o chiedere maggiori informazioni, si può chiamare i numeri +39 0432.709065 +39 339 7435342. Il costo d'ingresso, che è più un contributo per il mantenimento del complesso, è di soli 3 euro (2 euro per bambini, over 65 e gruppi). http://www.comune.pulfero.ud.it
KME#KA ZVEZA je imiela svoj ob@ni zbor par Koœonah
Zanimanje za kmetijstvo
V
petak 9. mar@a so se naœi kmetje, ki so zbrani v @edajski sekciji Kme@ke zveze, zbrali v gostilni Al ceppo par Koœonah v kamunu Prapotno, de bi pregledali, kakuo je œlo lieto 2011 in kaj se troœtajo za lietoœnje lieto. Predsednik Giuseppe Specogna je poviedu, s katerimi problemi se sre@avajo kmetje v Bene@iji in potardiu, de je kmetijstvo ¡ivljenskega pomiena za doma@e vasi in doline. Sekretar Stefano Predan je doluo¡u, de v telim cajtu ekonomske krize med mladimi raste zanimanje za kme@ko dielo. Poviedu je tudi, de bi bluo dobro, @e bi se rodila samuo adna unija gorskih kamunu za nediœke in terske doline.
Giuseppe Specogna in Stefano Predan na obånem zboru
dom
15. marca 2012
IZ NAŒIH DOLIN
stran
9
KULTURNO DRUŒTVO RE#AN je predstavilo lepe bukva o tradicionalni predbo¡i@ni pobo¡nosti, ki je zna@ilna za Bene@ijo
Devetica bo¡i@na po vaseh lieœke fare u@i moliti in pieti po sloviensko �
Famoœtar Saracino: pejali jo bomo naprej, saj jo usak moli s sarcam
� Giorgia Zufferli
M
imo je œlo ¡e puno liet, odkar je kulturno druœtvo Re@an kupe z lieœko faro nazaj o¡ivielo tole liepo navado, ki so jo naœi te stari klical' Devetica bo¡i@na. Zdielo se nam je prù napisati vse, kar je liepega v teli bo¡ji andohti, ki je zaries 'na liepa, vesela, pomembna an posebna priprava na Bo¡i@ po naœih dolinah. Takuo je napisano na prvi strani bukvi Devetica bo¡i@na po vaseh lieœke fare, ki so jo predstavli u nediejo 4. marca u garmiœkim kamunskim hramu par Hlo@ju. Sre@anje se je za@elo s pozdravam doma@ega œindaka, ki je Eliana Fabello, natuo je Davide Tomasetig zagodu na klavir Fantje pruot cierkvi gredo an #eœ@ena si Marija, medtem ko je Stefania Rucli prebierala moliteu za Marijo. Aldo Clodig, ki je kupe z Margherito Trusgnach parpavu bukva, je predstavu
G. Federico Saracino, Aldo Clodig in ætevilna publika par Hloåju na predstavitvi bukvi o Devetici molitve, piesmi an interviœte, ki so jih nardil' ljudem buj par lietah. Upraœal' so Fonœa Œtiefnovega, al' se zmisle kjek posebnega od Devetice. Takuo je odguoriu: »Ja ben, Bo¡i@ se je bli¡u, œtrukji, gubance an œe ki. Pa kar imam œele pred o@mi, bi jau v uœesah, je bluo veliko ropotanje v cajtu precesije, kàr je biu da¡. Smo nucal' vsi koœpe s cvekami nabite an hodit po laœtu je bla prù 'na velika muzika…«. Lieœki famoœtar, gospuod Federico Saracino, je na predstavitvi poviedu, de so v stari predbo¡i@ni andohti tri pomembne re@i, na katerih se je uriedno ustaviti. Parva je pomembnost ljudske molitve: Devetico usak moli s sarcam; zatuo moltiteu pride do sarca te drugega @lovieka. Druga je, de je aktivna andoht: usi molijo an piejejo takuo, de tudi te maldi imajo parlo¡nost se navasti molitve in piesmi naœe slovienske tradicije. Tre@ja je skupna moliteu. Zatuo je g. Saracino zahvalu use ti-
ste, ki delajo za ohranit telo pobo¡no navado, ki usako lieto di@emberja o¡ivlja lieœko faro. »Pejali jo bomo nimar napri, brez gledati dost ljudi bo parœlo. Saj Evangelij pravi: kjer se zberata dva @lovieka al' vi@ ljudi u mojem
D. Tomasetig in S. Rucli
imenu, jest sam med njimi,« je zaklju@u lieœki famoœtar. Nato je Clodig poviedu, de je Devetica zaries stara tradicija. Zmislu se je na gospuoda Angela Cracino, ki je v njega bukvacah »Devetica Bo¡i@na v podutanski fari« pisu, de je ranca Lucija Oœnjak, Betacova ta z Oœnjega, ki je umarla lieta 1940 stra 97 liet, pravla, de so nosil' Marijo po vaseh ¡e, kar je bla nje nona œele otrok. Na koncu so pokazal' usiem lepe fotografije, ki so zbrane u bukvah an so Pita¡ove sestré iz Dreke zapiele pobo¡ne piesmi. Trieba je poviedati, de so tudi za lietoœnji Post v Lieœki fari parpravli liep program. Kri¡ova pot, ki je za@ela 24. febrarja, bo œla napri do 1. obrila usak petak u drugi vasi. U petak 9. mar@a u hiœi pre Azeglia je bluo misijonarsko sre@anje. Rudy Chiabai an g. Beppe Marano sta pravla o misijonarskim potovanju, ki sta ga nardila u Albanijo.
S
Svizzera. La lontananza causerà delle fratture nella famiglia… Nel film si troveranno scene dolci, dure, forti, ma sempre tanto espressive, vere, spontanee, interpretate in modo estremamente convincente. «Agli attori va il mio profondo ringraziamento – dice Rojatti –. Ringrazio pure tutti gli altri personaggi che, se pur con ruoli minori, hanno sempre cercato, con pazienza, di seguire il mio percorso di lavoro». Durante la proiezione de «L'uomo di Stregna», un primo lavoro apprezzato dalla critica, il regista ha avuto, con soddisfazione, il «suo» pubblico. Spera di riaverlo anche alla proiezione di «Ritornerò per Natale» a montaggio ultimato.
PUNO LJUDI SE JE UDELE˘ILO pohodu od Stare gore do Dolenjega Tarbija in po stazici umetniku u Tapoluovem
Na sprehodu, de bi spoznali lepote in bogatije naœih dolin
U
nediejo 26. febrarja je vi@ ku 60 ljudi hodilo po stazici Cai 747 od Stare gore do Sriednjega na pohodu, ki ga je parpravla pro loko Nediœke doline. Na za@etku je bluo te¡kuo, zatuo ki je bla staza nomalo starma, a so se pohodniki odahnili, kàr so parœli h cierkvici sv.
Œinklau¡a. Tist cajt, ki so po@ival', so posluœal', kaj se je zgodilo v tistim kraju med parvo svetovno vojsko. Natuo so œli napri do cierkvice sv. Jakoba, par Dolenjem Tarbju, odkod se vid odpre od Laœkega do Slovenije an pred o@mi se ima Matajur. Usi veseli so parœli do gostilne Sale e pepe u Sriednje, kjer jih je @akala okusna
(
Kratke Brevi brevi kratke
Ripubblicato «Lingue d’Europa» � � Per iniziativa della Comunità montana del Torre, Natisone e Collio è stato di recente ripubblicato il dizionario pratico italiano-friulano-sloveno-tedesco-inglese «Lingue d’Europa» di Marijan Brecelj e Gianni Nazzi, che apparve a dispense sul «Messaggero Veneto» di Udine nel 1995. L'opera, accolta con favore dal pubblico e dagli studiosi, fu ristampata tre anni dopo dall'allora Comunità montana Valli del Natisone, in collaborazione con il distretto scolastico di Cividale del Friuli. Andata esaurita anche tale prima ristampa, si è provveduto a ripresentarla ora, in una nuova veste rinnovata, grazie al finanziamento ottenuto a cura dell'Ufficio cultura-minoranze della Comunità montana del Torre, Natisone e Collio. I fondi del finanziamento sono quelli della legge regionale per la tutela della minoranza linguistica slovena. Com'è scritto nella presentazione firmata dagli autori – che si sono avvalsi, per la compilazione dell'opera, della collaborazione di Anna Buliani Gozzi e Sergio Fantini per il tedesco e di Enrico Del Giudice e Silvana Fachin Schiavi per l'inglese – il dizionario si propone di assolvere, con le sue 627 pagine, alle prime e più elementari necessità di carattere linguistico mettendo in contatto tre civiltà diverse: germanica, latina e slava.
Savogna, gli orari del dispensario
«Ritornerò per Natale», nuovo film di Paolo Rojatti sulle Valli
ono da poco terminate le riprese del film «Ritornerò per Natale» girato da Paolo Rojatti nelle Valli del Natisone con personaggi presi dalla strada. È stato un lungo percorso di lavoro, ostacolato, spesso, da mille difficoltà legate all'attesa di momenti particolari di ricerca delle locations, alla disponibilità degli attori. Questi, per tutta la durata delle riprese, si sono offerti con grande spirito di dedizione, impegnandosi sempre per dare il meglio di sé stessi. Nel film i personaggi si muovono in un ambiente contadino, accuratamente scelto dall'aiuto regista, Oddo Lesizza di Oborza. Rojatti, originario di Stregna, ha girato questo film nelle Valli del Natisone con personaggi del posto perché, ricorda, che qui ha conosciuto un ambiente puro, ricco di emozioni, con gente genuina che, nei tempi lontani, ha affondato le mani nella terra e si è incurvata sotto il peso di fatiche e privazioni. Gli interni sono stati girati in una casa di Oborza, messa gentilmente a disposizione da Gianfranco Snidarcic, semplice e adatta a raccontare la sua storia. Gli attori principali sono Edda Duriavig di Oborza, Sergio Fon di Cividale e il bambino Matteo Osgnach di Merso di Sopra. La storia racconta la vita di una famiglia povera ma felice. Le difficoltà quotidiane costringono il capofamiglia ad emigrare in
KRATKE - BREVI - KRATKE
doma@a vi@erja. U nediejo 11. mar@a je pro loko Nediœke doline organizala u Topolovem œe adan pohod. Vi@ ku 70 ljudi se je zbralo par potoku an œlo parnogah po stazici umetnikov, kjer so zbrane instalacije festivala Postaja Topolove. Na koncu so se uœafal' par Hlo@je an pogledal' Rutarju
muzej priet ku so œli na vi@erjo u gostilno Alla posta, kjer jim je Maria Primosig skuhala beneœke dobruote. Pro loko Nediœke doline parpravlja ¡e novi pohod. U nediejo 15. obrila bo pejala na sprehod na Matajur. � G. Z.
� � A Savogna è stato riaperto il dispensario farmaceutico sempre nei locali di via Kennedy 38, adiacente all'ambulatorio medico. Lo abbiamo scritto nello scorso numero. Ma c’erano impecisioni sugli orari di apertura. Ecco quelli corretti: martedì dalle 9 alle 11, giovedì e venerdì dalle 11 alle 13 in concomitanza con l’ambulatorio medico. Il servizio è garantito dalla dott.ssa Pierangela D'Alessandro e dal suo staff.
�
Lo sloveno tornerà sul sito web
riferimento alla nota apparsa sul Vs. Icangiornale il 29 febbraio c.a., si comuniche la criticata mancata traduzione del sito in lingua slovena è solo temporanea in attesa che l'Insiel, società che gestisce il sito per conto della Regione Friuli Venezia Giulia, predisponga il modello della pagina web tradotta. Le richieste per l'implementazione della stessa sono già state avanzate agli organi preposti. Allo stato attuale sono in fase di soluzione alcune problematiche tecniche legate alla programmazione delle pagine web. D'altronde gioverà far presente, per una corretta informazione, che in tutti i nuovi siti comunali del F.V.G., compresi quelli di San Pietro al Natisone, Pulfero, ecc. le pagine in sloveno sono in fase di allestimento Il comissario straordinario dott. Daniele Damele
Registriamo con piacere la precisazione del Comune di Savogna. Con l’auspicio che la traduzione della pagina web in sloveno non venga rinviata alle calende greche e non si ripeta l’incresciosa situazione del sito internet della Regione dal quale le notizie in sloveno mancano ormai da oltre un anno.
10
TERSKE DOLINE
stran
15. marca 2012
dom
IL PROGETTO DI MONITORAGGIO DEL FELINO è condotto in collaborazione con il Parco delle Prealpi Giulie KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Kratke Brevi brevi kratke
Riaperte le Grotte di Villanova-Zavarh
Tanamea regno del gatto selvatico L’Università individua tre esemplari �
L’ateneo friulano ha organizzato anche una scuola invernale incentrata sulla fauna alpina omeoterma
� Paola Treppo
I Al via la stagione turistica delle Grotte di Villanova. Nei mesi invernali il Gelgv, Gruppo gestore delle cavità, ha iniziato ad attrezzare alcune parti della Grotta Nuova finora riservate ai soli speleologi, per ampliare gli itinerari delle visite speleoturistiche. Ci sono anche altre novità, tra cui nuove convenzioni con diverse realtà di richiamo della regione: il Museo archeologico medioevale di Attimis, l'Antiquarium della Motta e Mostra del fossile di Povoletto, il Castello di Duino, il Parco Zoo Punta Verde di Lignano e l'Immaginario scientifico di Trieste. Soddisfatto il presidente del Gelgv, Mauro Pinosa. Info grottedivillanova.it, 392.1306550. Orari fino al 15 giugno 1012/14-18
��
A Villanova tornano i cavalieri Templari
l territorio del Parco Naturale delle Prealpi Giulie si conferma ancora una volta area di rilevante importanza ambientale. A dimostrazione della straordinaria biodiversità di questo lembo verde del Friuli ci sono alcune nuove recenti scoperte sul gatto selvatico (slov. divja ma@ka, lat. felis silvestris). Che il micione dalla coda a batuffolo, peculiare per le sue striature, fosse presente nel parco non era aspetto sconosciuto. Ma adesso, con la sua cattura, è arrivata la certezza. A seguire, passo dopo passo, il progetto di monitoraggio del felino è stato un gruppo di ricerca che fa capo alla Facoltà di scienze agrarie e ambientali dell'Università di Udine, col coordinamento del ricercatore Stefano Filacorda, esperto del comparto e collaboratore anche per l'Ente parco Prealpi. L'equipe, che ha avviato la ricerca lo scorso anno, e che continuerà l'indagine anche nel 2012 e 2013, è riuscito a intercettare, fino a ora, tre gatti selvatici. I mammiferi sono stati catturati con sistemi che non procurano sofferenza e quindi sono stati dotati di uno speciale collare, molto leggero. In questo modo, tramite l'invio di segnali elettronici, gli esperti saranno in grado di conoscere lo spostamento dei gatti selvatici e di conoscere meglio le loro abitudini. «Abbiamo operato nell'area di Tanamea
– spiega Filacorda – col posizionamenti di gabbie-trappole. Purtroppo, non comprendendo la finalità del nostro lavoro, alcune persone, ignote, hanno più volte chiuso le trappole, impedendoci di procedere come da scaletta. C'è il timore, cioè, che la cattura del felino possa causare dolore all'animale e che il progetto stesso lo danneggi. È vero, invece, e va chiarito, il contrario: conoscere questo mammifero, appartenente a una specie protetta, significa tutelarlo, favorire la sua permanenza nel parco, quindi nel suo habitat naturale». Il micione è stato cercato anche in altre aree: non solo in Val di Musi, tra Lusevera e Tanamea, ma pure in area monte Cuar, nella zona Armentarie, a Trasaghis, Forgaria e in Val Aupa ma è stato individuato solo in Alta Val del Torre. «In questa zona vive bene perché è numerosa la presenza di piccoli roditori di cui si nutre. C'è da dire che il gatto selvatico è presente, in Italia, solo nella fascia nord-est del FriuliVenezia Giulia, in una parte dell'Appennino e in un lembo della Liguria. Più numerosi gli esemplari che vivono, invece, nel nord e centro dell'Europa, in particolare nell'area dei Carpazi» Quello che vive nel Parco, inoltre, è in gatto non ibridato con il domestico, quindi in un certo senso più puro. Il gruppo che lo cerca e lo vuole tutelare (anche solo scattandogli delle fotografie con il sistema del foto-trappolaggio), è composto da ricerca-
La cattura di un gatto selvatico nell’area di Tanamea tori, tecnici dell'università, dottorandi e studenti provenienti da tutta l'Italia. Per i giovani che approfondiscono il settore, l'ateneo udinese ha organizzato, di recente, pure la «Winter School» , una scuola invernale di una settimana incentrata, appunto, sul monitoraggio della fauna alpi-
na omeoterma nei mesi freddi, in collaborazione con l'associazione «Il villaggio degli orsi» di Stupizza, il Comune di Lusevera e il Parco. A queste speciali lezioni nel verde, anche in notturna, hanno partecipato 25 studenti, provenienti da ogni parte d’Italia.
I VOLONTARI hanno sostenuto di recente un’impegnativa esercitazione antincendio assieme al Corpo forestale
Appuntamento a Villanova delle Grotte domenica 18 marzo per la «Giornata della remissione» promossa dal Sovrano ordine militare del Tempio di Gerusalemme. Dalle 10.30, la Commenda Forum Iulii, partecipa a una messa nella chiesa di San Floriano e, alle 11.30, depone una corona d'alloro innanzi il Monumento ai Caduti. La cerimonia entra nel vivo alle 12, nel piazzale “Jacques de Molay”, slargo che il Comune ha dedicato a de Molay, capo dell'Ordine dei Templari, processato poi dagli stessi e, nel 1307, assoggettato alla tortura, avallando le tesi ingiuste dell'accusa; quindi condannato alla prigionia a vita. Interverranno le autorità locali e il gran priore d'Italia dell'OsmtJ, Walter Grandis.
��
Monteaperta, tiglio trasformato in orso � � Il Gruppo Ana di Monteaperta fa scoppiare il caso della scultura «della discordia». Con risparmi e sacrifici, gli alpini recuperano il vecchio tiglio della frazione, simbolo dell'aggregazione della comunità locale, e ne ricava una bella statua raffigurante un orso, di oltre 2 mt. Il plantigrado è emblema del Comune e l'Ana vuole donar l'opera al municipio, perché utenti, turisti e cittadini possano ammirarla nell'atrio. Per questo, dopo un invito informale, senza risposta, il capogruppo Ivano Carloni ha spedito una missiva al sindaco Elio Berra, per sollecitare l'installazione e organizzare un'inaugurazione. Carloni intende però, prima, farle fare un «pellegrinaggio» in pick-up in tutte le frazioni di Taipana.
La Protezione civile di Taipana è sempre in allerta
V
olontari di Protezione civile e Squadra antincendio boschivo di Taipana attivi in piena sinergia con gli uomini del Corpo forestale di Attimis. La stazione della Val Malina ha da poco una nuova figura di riferimento, il comandante Giovanni Marassi, che tra i suoi obiettivi ha anche quello di aggregare il più possibile i sodalizi locali di Protezione civile dell’area. Non a caso, il 25 febbraio scorso, squadre di Pc e uomini al comando di Marassi hanno organizzato un'esercitazione di antincedio boschivo cui hanno partecipato le squadre che fanno capo ai municipi di Taipana, Attimis, Povoletto e Faedis. Nel gruppo, che conta oltre 150 volontari, è compreso anche il sodalizio di Nimis. L'esercitazione avrebbe dovuto svolgersi alle sorgenti del Natisone; prevedeva un'azione coordinata di spegnimento di un incendio alle pendici del Gran Mon-
C
te. «Tuttavia – spiega il coordinatore comunale di Taipana della Protezione civile, l'assessore Fabio Michelizza –, a causa delle abbondanti nevicate, l'attività è stata spostata in Valcalda». Ed è lì che i 27 volontari delle varie squadre hanno installato una stazione di pompaggio, un vascone per il rifornimento dell'elicottero munito di benna e delineato una serie di tracciati entro i quali eseguire lo spegnimento del rogo.
Quello di Taipana è un territorio sensibile sul fronte incendi: basti pensare ai focolai che si sviluppano con significata costanza in località «Campo di Bonis» e al grande rogo che, nella primavera del 1997, impegnò per 10 giorni volontari di Pc e forestali per domare le fiamme. Proprio per essere sempre pronti, questo tipo di esercitazione congiunta sarà eseguita, d'ora in poi, con maggiore regolarità. La squadra di volontari di Taipana è
composta da circa 30 tra uomini e donne, di cui 10 del Gruppo Aib. Accanto al coordinatore Michelizza, ci sono, alla guida del gruppo, il caposquadra Giovanni Coos e il caposquadra Aib Luciano Floridi. Importante la loro presenza, nel capoluogo e nelle frazioni, non solo sul fronte incendi ma anche per la salvaguardia della comunità nel caso di galaverna, nevicate massicce e ricerca di persone. � P. T.
La Pro loco Subit promuove il suo territorio a tutto tondo
'è la promozione turistica della frazione e delle sue bellezze, da quelle naturali e ambientali, a quelle dell'agricoltura di montagna, al centro del programma 2012 della Pro loco Subit. Il sodalizio, presieduto da Bruno Del Bianco, ha un direttivo di dieci membri e opera anche attraverso la figura di riferimento del vicepresidente, l'imprenditore Bruno De Bellis. Direttivo e soci si sono riuniti in assemblea agli inizi di marzo per il bilancio 2011 e per stendere il calendario degli eventi per l'anno in corso. Fino a oggi sono state organizzate con successo la festa dell'Epifania, con folta partecipazione di tutti i bambini che vivono con le loro famiglie nelle frazioni montane di Attimis (sono ben 56), e «Carnevale insieme a Subit» con la tradizionale
sfilata da un'abitazione all'altra, in una nuvola di coriandoli, balli e canti. «Per l'intrattenimento dei più piccini - dice Del Bianco - risulta veramente importante l’attività della nostra socia Fabiana Dorbolò e di suo marito Fabiano Nigris. Ricordo, inoltre, che eventuali ricavati derivati dalle nostre manifestazioni vengono in parte devoluti proprio ai bambini, a quelli meno fortunati, tramite l'associazione Onlus “Luca”. Crediamo importante stare accanto ai giovani: sono il nostro futuro e quello dei nostri paesi». Scorrendo il programma delle manifestazioni 2012, il presidente si sofferma in particolare sulla festa patronale di Sant'Anna, quest’anno il 28 e 29 luglio: «È molto attesa, molto partecipata, fino a 400 persone, e si esten-
de su più giornate. Ogni anno cerchiamo di migliorarla e arricchirla: accanto alla celebrazione religiosa, infatti, c'è il concerto bandistico, il concorso con premiazioni “Angolo fiorito”, una mostra dedicata all'artigianato locale e una mostra fotografica». Si aggiungono, poi, l'estrazione della tombola, altri spettacoli di intrattenimento e serate danzanti con complessi musicali. Il 17 e 18 maggio, la Pro loco accoglierà i ragazzi della scuola media per far fare loro escursioni nel territorio del comune di Attimis e Faedis, un'attività di trekking nel verde. Del Bianco e la Pro loco, inoltre, si impegneranno al massimo per sfruttare tutte le potenzialità di «Lipa/Tiglio», edificio di accoglienza inserito nel sistema dell'Albergo diffuso. (p. t.)
dom
15. marca 2012
REZIJA/KANALSKA DOLINA
stran
11
PRESENTATO A TARVISIO il progetto di edilizia convenzionata. Potrebbe essere interessata l’area dell’ex stazione
Prima casa in Valcanale? Il problema si risolve in cooperativa di abitazione Primorska in Koroœka pojeta v Ukvah v nedeljo 25. marca okviru pevske revije »Primorska poje« bo 25. marca ob 14.30 v kulturnim cenVNastopili tru (v bivœi mlekarni) v Ukvah koncert. bojo vokalna skupina »Anton Klan@i@« in moœki pevski zbor »Anton
� Luciano Lister
L
o scorso martedì 6 marzo, al centro culturale di Tarvisio, si è tenuto un incontro, volto alla presentazione del progetto di edilizia convenzionata «Cooperative di abitazione». A detta del sindaco di Tarvisio, Renato Carlantoni, questa iniziativa potrebbe in parte risolvere il problema che alcuni riscontrano nell'acquisto della prima casa. Tra i presenti, il presidente di Legacoop Fvg, Daniele Casotto, ha cercato di fornire al pubblico in sala una spiegazione dell'iniziativa. Con una cooperativa di abitazione, che può essere avviata con perlomeno 9 soci, si può accedere ai contributi previsti dalla legge regionale 6/2003 (fino a 25.000 euro) ai fini della realizzazione di alloggi con funzionalità di prima casa. Il procedimento rende possibile ai soci di avere voce in capitolo rispetto alle caratteristiche con cui si configureranno gli alloggi e la prospettiva di realizzare una casa con costi più contenuti, indubbiamente attrattiva soprattutto per le famiglie più giovani. E a detta dell'assessore all'Urbanistica, Igino Cimenti, tra le aree che po-
trebbero venire interessate dall'iniziativa figura quella nei pressi della stazione ferroviaria dismessa di Tarvisio Centrale - di recente acquistata da una società, che si è già dimostrata interessata rispetto ad un possibile avvio di un percorso di questo tipo. A questo incontro sul tema è previsto ne segua un altro nelle prossime settimane, in cui sarà illustrato un piano economico di massima dell'intervento. Al di là della legittima necessità della valutazione costi-benefici che comporterebbe l'effettiva realizzazione dell'opera, in Valcanale resta tuttora presente un discreto numero di immobili non ancora allocati - o allocati ma occupati per pochi giorni durante l'anno, in qualità di «seconde case». Se quanto riportato sulle pagine dello scorso numero del «Dom», rispetto ai costi degli immobili a cavallo dei tre confini ha un effettivo riscontro nella realtà, resta da chiedersi se la prosecuzione verso ulteriori investimenti edilizi rientri nel modello di sviluppo più consono ad una conversione in prospettiva turistica della zona.
Klan@i@« iz Mirna (Slovenija), oktet Ro¡marin iz Kostanjevice na Krasu (Slovenija), dvojni kvintet Svr¡ in moœki pevski zbor Foltej Hartman iz Avstrije in oktet Alja¡ iz Kopra (Slovenija). S tem, da revija ni tekmovalnega zna@aja, je nivo pevskih nastopov zelo raznoli@en. Zbori nastajajo iz mnogih razlogov in revije se udele¡ijo bodisi tisti, ki so bolj naklonjeni do¡ivljanju petja v dru¡bi v prostem @asu, bodisi tisti, ki se udele¡ijo tudi tekmovanj. Zanimivo je, da kljub temu, da bojo dogodek gostili v Ukvah, ne bo nastopil noben zbor iz Kanalske doline. Ravno v Ukvah je neko@ bilo ¡ivahno, saj so bile pevske formacije kot »Planinka« in »Ojstrnik«. Dandanes so v Kanalski dolini drugi uspeœni zbori, kot na primer »Viœarski oktet«, ki poje v œtirih jezikih doline: italijansko, furlansko, slovensko in nemœko. »Primorska poje« se je letos za@ela 2. marca na gradu Dobrovo. Revije se bo udele¡ilo ve@ kot dvesto zborov na dvaintridesetih koncertih na Primorskem in v Furlaniji-Julijski krajini. K uresni@itvi prireditve prispevajo Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih druœtev, Zveza cerkvenih pevskih zborov in Zveza slovenske katoliœke prosvete. (l. l.)
C’È IL PROGETTO DI REALIZZARE due nuove centraline idroelettriche in località Rio Nero e Coritis
Lo sfruttamento dell’acqua sia a beneficio di Resia
D
i frequente si tende a confondere «il bene pubblico acqua» con il «servizio pubblico di distribuzione dell'acqua potabile». La differenza sta nel fatto che il servizio di distribuzione dell'acqua potabile deve essere pubblico, o perlomeno a controllo pubblico, per renderlo immune da speculazioni economiche private. Il fatto che l'acqua sia un bene pubblico non significa che sia riservato agli enti pubblici. Si era fatto un gran parlare, anche sulle nostre pagine, sull'opposizione alla realizzazione a Resia della centralina idroelettrica «Resia_2 Ponte Rop». L'opera, ostacolata dalla tenacia e determinazione del comitato spontaneo che è riuscito a far ritirare il progetto da parte del Consorzio industriale di Tolmezzo, è stata al centro di polemiche in accesi incontri pubblici. Durante queste assemblee era stato anche detto che erano in cantiere due nuove centraline una in località Rio Nero e una in località Coritis. La conferma di tale intenzione è stata ufficializzata, almeno in parte, sul Bollettino Ufficiale della Regione n. 9 del 29 febbraio 2012 dove si apprende che il Consorzio per lo sviluppo industriale di Tolmezzo ha presentato in data 21.7.2011, alla Direzione centrale ambiente, energia e politiche per la montagna, la domanda, sucessivamente integrata, di concessione per derivare acqua in sponda destra del Torrente Resia alla quota di 609 m s.l.m. in località Coritis nel comune di Resia. Questa derivazione viene chiesta nella misura massima
Case tradizionali a Coritis di 1,248,00 l/s., media di 581 l/s. e minima di 120 l/s atti a produrre, con un salto indicato di 53 m, la rideterminata potenza nominale media di 301,89 KW. L'acqua verrebbe restituita in sponda destra del Resia, alla quota di 554,30 m s.l.m., in prossimità del Rio Ronk. Le norme che disciplinano le iniziative imprenditoriali in materia di sfruttamento della risorsa idrica a scopo idroelettrico prevedono la pubblicazione degli estremi della domanda di concessione mediante avviso da esporsi all'albo pretorio dei comuni sul cui territorio amministrativo verranno a ricadere le opere costituenti l'impianto idroelettrico e, nel caso in cui la portata massima richiesta sia superiore ai 100 l/s, nel Bollettino Ufficiale della Regione. Ciò al fine di consentire a chiunque (soggetto pubblico o privato) di proporre progetti aventi il medesimo oggetto e che organismi competenti sono tenuti a valu-
tare in modo comparativo al fine di scegliere quello che presenti la più razionale utilizzazione della risorsa idrica. Viene dunque valutato l'impianto e non il soggetto proponente. Il Consorzio industriale di Tolmezzo, infatti, non è il solo ad aver presentato, entro i termini stabiliti, la richiesa di derivazione ma sono state inoltrate, all'organismo regionale preposto, anche altre domande da perte di: Fuccaro Fabrizio in data 5.2.2010, Energiapura s.r.l. in data 6.05.2011 e dal Comune di Resia nella stessa data in cui ha presentato Cosint. Come già detto in premessa l'acqua per legge è pubblica e appartiene al demanio e proprio perché si tratta di un bene pubblico chiunque può chiederne l'utilizzo per i fini consentiti dalla normativa. Spetta poi all'autorità competente valutare, attraverso idonea istruttoria volta a contemperare i vari interessi – pubblici e/o privati – coin-
volti, se concederlo o meno. È importante sottolineare che l'attuale quadro normativo, nel rispetto degli indirizzi comunitari, non pone preferenze tra i soggetti richiedenti la concessione a derivare, ma solo priorità legate alla tipologia d'utilizzo, mettendo al primo posto il consumo umano. In particolare qualsiasi soggetto privato o pubblico, che abbia intenzione di intraprendere delle iniziative imprenditoriali nel settore idroelettrico, può presentare delle proprie istanze di derivazione idroelettrica e/o delle varianti sostanziali alle derivazioni idroelettriche in essere. Non v'è dubbio comunque che, come cittadini di Resia, auspichiamo che il ricavato economico derivante dallo sfruttamento idroelettrico dell'acqua che scorre lungo la valle possa avere una ricaduta sulla popolazione locale la più diffusa possibile; e che il modo migliore perché questo accada è che lo sfruttamento idroelettrico avvenga a cura del Comune di Resia, affinché questi possa investire i proventi in opere pubbliche. Per conoscere i modi e i tempi per la visione del progetto, per la presentazione di eventuali opposizioni ed osservazioni e la data in cui verrà effettuata la visita locale d'istruttoria, bisognerà aspettare l'avviso che verrà esposto all'albo Pretorio del Comune di Resia. Questo avverrà sucessivamente all'emissione del parere vincolante dell'Autorità di Bacino territorialmente competente. � Sandro Quaglia
KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Kratke Brevi brevi kratke
Kanalska dolina in Rezija na televiziji V nedeljo 11. marca je televizijska oddaja »Mikser« (Rai3Bis - slovenski program, okrog 20.50) gostovala kulturni delavki iz Rezije in Kanalske doline. Luigia Negro je gledalcem predstavila stvarnost doline Rezije, kjer bi se razvojni model na turisti@nem podro@ju lahko povezal z naravno lepoto doline in s promocijo rezijanskega nare@ja. Ob tej prilo¡nosti je predstavila tudi Dvd-risanko z naslovom »Ta Rozajanska lisïca«. Anna Wedam je predstavila stvarnost Kanalske doline iz perspektive kulturne delavke, ki je doma v Ukvah. Kljub obrobni legi v okviru Italije, velja Kanalska dolina za geografsko bolj odprto obmo@je, saj le¡i na kri¡iœ@u z Avstrijo in s Slovenijo. Ponovitev »Mikser« bo v @etrtek 15. marca ob 20.50.
� �
Ass 3 prima a pagare le forniture sanitarie Stando alla classifica redatta a fine 2011 da Assobiomedica, associazione delle imprese dei prodotti biomedicali, l'Azienda per i servizi sanitari n. 3 «Alto Friuli» – nel cui territorio ci sono anche Resia e Valcanale – figura come la migliore in assoluto per pagamento delle fatture (61 giorni), con una tempistica che si è anzi ridotta, tra ottobre e dicembre, di 19 giorni. È seguita da altre aziende sanitarie della regione, quali quella del Medio Friuli e del Friuli Occidentale, che riportano analoghe riduzioni dei ritardi, con attese di 67 e 75 giorni. Nella stessa classifica, i quantitativi più consistenti di giorni di ritardo vengono registrati tutti in Campania.
� �
Ka bilu anu ka bo ta-na Kurïti ta-na Korïti so bile köj Nejprid planïne, jë manæalu nu malu
wsiga: nï bilu mlïna, jüdi so mëli hodet w mlen dö na Solbico. Nï bilu carkve, za wöjo isagä sa mëlu nistet kärstit dö w Osoanë. Pa sitmiæëriha nï bilu anu te märtve ni so mëli je nistet pog'at dardu dö na Ravanco. Manæala pot: jë bil köj dan tröj za ¡ivïno anu to bilu dalë@. Nï bilu œkule anu utruce – æi nï bil du, ka an mël kiraga za ga nawü@it – ni nïso mugle tet w œkulo anu ni nïso znali ni pïsat, ni lajät. Nï bilu akwedota, ni bile lü@i, nï bilu telefona. Po@asu, po@asu, rë@ï so parœle pa gorë na Korïtu. Cirkuw ni so jo naredili tu-w lëtu 1889 ziz türanon. Tu-w lëtu 1925 ni so g'ali pa orlej (na bila karjë rivinana tu-w potreso od lëta 1976 zawöjo isaga ni so bili jo walili). Tu-w lëtu 1928 ni so naredili sitmiæeri tu-w Osoanë itaku ni so mugle podiwat ito te märtve. Tu-w lëtu 1950 jë se naredila œkula pa æi w¡ë tu-w lita nazëd ni so bili poslali naga maeœtrina za wü@it. Tu-w lëtu 1955 ni so naredili akwedot anu trumbo, tu-w lëtu 1958 ni so og'ali butëgo ziz uœtirïjo. Drügë lëtu ni so naredili pot. Tu-w lëtu 1962 duœäl telefono; tu-w lëtu 1966 lü@ anu tu-w lëtu 1970 fonjatüre. Tu-w lëtu 1976 pa izdë potres an rivinel wso ves ano jüdi so slï. Injën ostala prazna ves nï ve@ nikar anu niœæi mo so pravi da ni majo naredït dno "centrale idroelettrica". Upajmo, da to bodo uridno pa za iso lipo vasïco. (s. q.)
12
POSO@JE
stran
15. marca 2012
dom
EVROPSKA POSLANKA ZOFIJA MAZEJ KUKOVI# je v Kobaridu organizirala sre@anje na temo »Slovenija de¡ela zdravja« KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Kratke brevi brevi kratke
Bovec bo dobil ¡upana 25. marca Na nadomestnih ¡upanskih volitvah v Bovcu, ki so potekale v nedeljo 11. marca, so volivci namenili najve@ glasov neodvisnemu kandidatu Siniœi Germovœku, ki je prejel 39,3 odstotka glasov. Drugi je bil kandidat SDS, Davor Gaœper@i@, ki je prejel 36 odstotkov vseh glasov, tretiji pa kandidat Desusa, Robert Trampu¡, ki je prejel 24,7 odstotka glasov. Bovec bo zato dobil svojega novega ¡upana v drugem krogu. V nedeljo 25. marca se bosta v balota¡i pomerila Germovœek in Gaœper@i@.
��
#istilna akcija 23. in 24. marca
Leto je naokoli in zopet so se za@ele priprave na ponovitev velike akcije O@istimo Slovenijo, ki bo potekala 24. marca, v œolah in vrtcih pa 23. marca. Projekt se tokrat œiri na globalno raven, in sicer v sklop globalne pobude O@istimo svet (World Cleanup 2012), katerega skupni cilji so odstranjevanje nezakonito odlo¡enih odpadkov, zdru¡evanje in ozaveœ@anje ljudi. Poudarek letoœnje akcije je predvsem na @iœ@enju divjih odlagaliœ@, @iœ@enju okolice bivalnih skupnosti, ulic, sprehajalnih ter pohodniœkih poti. Glede na lanske izkuœnje smo tudi v Zgornjem Poso@ju dokazali, da lahko skupaj marsikaj spremenimo ter dvignemo ozaveœ@enost prebivalstva. Upamo in verjamemo, da se iz tega tudi kaj nau@imo in za@nemo razmiœljati predvsem o dolgoro@nih reœitvah, ki bi pripomogle do boljœega in @istejœega ¡ivljenja. Prepri@ani smo, da skupaj zmoremo ve@. (j. u.)
Nove prilo¡nosti za posoœki turizem iz skupin, ki imajo telesne omejitve �
˘e petina evropskega prebivalstva se zaradi svojih telesnih omejitev sre@uje s te¡avami pri potovanjih
� Mateja Mohoriå
N
edavno je Poso@je obiskala poslanka v Evropskem parlamentu, Zofija Mazej Kukovi@. Najprej se je udele¡ila posoœkega kolegija, kjer so ji predstavniki lokalne uprave predstavili stanje v treh posoœkih ob@inah, naœe @ezmejno sodelovanje in se tudi zazrli v prihodnost. Udele¡ila se je tudi sre@anja z obrtniki in se seznanila s stanjem v drobnem gospodarstvu ter v pogojih za podjetniœtvo v Poso@ju. Zve@er pa je v Domu Andreja Manfrede organizirala okroglo mizo na temo Slovenija, de¡ela zdravja in turizma. Kot govorci so se ji pridru¡ili œe gostiteljica, ¡upanja ob@ine Kobarid, Darja Hauptman, direktorica LTO Bovec, Cecilija Ostan in direktor LTO Soto@je, Janko Humar. V zanimivem pogovoru so predstavili poglede na razvoj turizma v Poso@ju, na prilo¡nosti, ki se ka¡ejo predvsem na
V okviru projekta Alisto (Na krilih zgodovine/Ali sulla storia), ki se izvaja v okviru @ezmejnega sodelovanja Slovenija - Italija (v katerem sodeluje tudi Fundacija Poti miru v Poso@ju), je bilo 2. marca v Kobariœkem muzeju zanimivo predavanje o tematiki letalstva na soœki fronti. Mag. Matja¡ Ravbar je predstavil razvoj avstro-ogrskega letalstva od njegovih za@etkov pa tja do konca prve svetovne vojne. Predstavil je avstro-ogrska vojaœka letaliœ@a in njihovo lokacijo ter funkcijo, ki jo je opravljalo letalstvo na soœki fronti. Predavanje je bilo dobro obiskano predvsem s strani lokalnega prebivalstva, ki z zanimanjem spremlja dogodke, ki so povezani s tematiko soœke fronte. (u. m) � �
Darja Hauptman in Zofija Mazej Kukoviå V torek si je poslanka ogledala Mlekarno Planika v Kobaridu, ki je s predelavo lokalnega mleka primer dobre prakse v slovenskem prostoru. Direktorica mlekarne, Anka Lipuœ@ek Miklavi@, je poudarila, da je obstoj kmetijstva v Poso@ju zelo pomemben tudi za turizem, saj so kmetje tisti, ki zemljo obdelujejo in nekje ohranjajo poglede na naœ biser, reko So@o. Delovni obisk v Poso@ju je zaklju@ila v
podjetju Hidria AET, kjer se je seznanila s prizadevanji podjetja, da razvijajo visoko tehnoloœke produkte na demografsko ogro¡enem obmo@ju. Poso@je ima @udovito naravo, ljudje so tukaj zelo gostoljubni, prijazni. Usmeritev na zdravstveni turizem in izboljœanje dostopnosti pa bi tem krajem prineslo œe dodatno prepoznavnost, ¡ivljenje in energijo.
Prvo pre@enje kaninskega podzemlja od spodaj navzgor
� �
O letalstvu na soœki fronti
podro@ju usmerjanja na skupine turistov, ki imajo razli@ne telesne omejitve. Evropsko prebivalstvo se stara in ¡e petina se jih zaradi svojih telesnih omejitev sre@uje s te¡avami pri potovanjih. Ti ljudje so za Poso@je obetavna tr¡na niœa saj druga@e cenijo ¡ivljenje zdravi. Dostopnost destinacije bi veljalo izboljœati predvsem v smislu izgradnje primerne infrastrukture, ki se za@ne s primernimi cestami, œe ve@ji pomen pa bi morali posvetiti @ezmejnemu sodelovanju na podro@ju zdravstvenega turizma. S tem bi lahko ubla¡ili pritisk sezone in goste razporedili na vse letne @ase. Prav Poso@je, ki je nekako odmaknjena destinacija, nudi izjemno prilo¡nost. Ljudje tukaj so zelo ustvarjalni, v njih sta posebna volja in trma, ki ju velja izkoristiti. Okrogle mize se je udele¡ilo lepo œtevilo turisti@nih delavcev, ponudnikov, vsi posoœki ¡upani, dva slovenska poslanca in drugih obiskovalcev.
b 40-letnici Jamarske sekcije PD Tolmin so izO dali zbornik, katerega izdajo je podprla tudi Ob@ina Bovec. Jamarstvo ima v Tolminu dolgo zgodovino, saj so ¡e leta 1924 ustanovili ilegalni planinski klub Krpelj. Poleg planinstva so gojili tudi raziskovanje jam. Krpljevci so ¡e takrat prvi@ raziskali in dokumentirali okoliœke jame. Zaradi pritiska faœizma je dejavnost druœtva zamrla, povod za obuditev pa je priœel v letu 1968. In 27. marca 1971, so ustanovili Jamarsko sekcijo pri Planinskem druœtvu Tolmin. Tako je Andrej Fratnik leta 1988 v sodelovanju s pisano sestavo zamejskih jamarjev iz Trsta, kot prvi iz Slovenije presegel magi@no mejo 1000 metrov globine v #ernelskem breznu na Rombonskih podih. Leta 1992 je Dejan Risti@ sam preplezal brezno
#ehi 2 do globine 1.200 metrov. Poseben mejnik je bilo tudi raziskovanje Kanina v letu 2005, v Mali Boki so sodelovali pri odkritju povezave z breznom BC 4 na Kaninskih Podih, cel sistem sedaj meri 6.656 metrov z viœinsko razliko 1.319 metrov. Poseben uspeh je tudi najgloblje pre@enje na svetu doslej, ki meri skoraj 1.300 viœinskih metrov. V sklopu sekcije deluje tudi jamarski reœevalni center, skrbijo pa tudi za jamarski podmladek. Letoœnji prvi pristop BC 4 od spodaj navzgor, pomeni v podzemnem svetu enako, kot v gorniœtvu in alpinizmu Mount Everest. Lahko pa si le predstavljamo, kako se lahko jamarji v tesnih, neprehodnih podzemnih rovih prebijajo skozi navidezno neprehodne o¡ine. Blatne, spolzke, mokre, z glavo navzdol, po@ez ali navzgor, vedno v stalni pripravljenosti
na morebiten nepri@akovan vdor vode. Prvega pre@enja sistema Mala Boka-BC4 od spodnjega vhoda navzgor so se udele¡ili @lani Jamarske sekcije planinskega druœtva Tolmin: Tjaœa Rutar, Iztok Mo¡ir in Dejan Risti@ Pre@enje je trajalo 28 ur. Vstopili so 18.02.2012 ob 09:30 v Malo Boko na nadmorski viœini 433m, izstopili pa so 19.02.2012 ob 13:30 skozi vhod v brezno BC4 na pobo@ju 1298 m visokih Kaninskih Podov. Njihovo delo in raziskovanja razkrivajo neiz@rpne mo¡nosti odkrivanja podzemnega sveta Bovœke in sliœati je, da nekateri tuji jamarski vodniki ¡e tr¡ijo vodenje svojih turistov po la¡je dostopnih jamah. � Miran Miheliå
LETA 1952 JE NEPRETRGANO SNE˘ILO KAR 50 UR. Nato so plazovi odnaœali doma@ije, hleve in senike
Pred 60 leti je v vasi nad So@o zapadlo 4 metre snega
V
mesecu januarju in februarju tega leta, smo skoraj neprizadeto posluœali radijske vesti in v dnevnem @asopisju prebirali novice o katastrofalnem sne¡enju v de¡elah na jugu Balkana. Le redki med nami so se ob gledanju posnetkov spomnili na katastrofalne posledice sne¡enja, ki je pred polnimi œestdesetimi leti zajelo zgornje Poso@je. Prvo ve@je sne¡enje leta 1952 je Slovenijo in naœe kraje zajelo ¡e prve dni februarja. Sne¡enje, ki je ob@asno prehajalo v de¡evje, je spremljal mo@an veter. V ponedeljek 11. februarja, pa je pri@elo mo@no neprekinjeno sne¡iti. Sne¡na odeja se je iz ure v uro dvigovala. Nepopravljivi pesimisti so napovedovali sodno uro. Nebo nad Poso@jem in Bene@ijo se je pri@elo po@asi vedriti œele v sredo, po polnih petdesetih urah nepretrganega sne¡enja. V dolini od Tolmina do Kobarida in proti Bovcu so namerili od dva do tri meta debelo sne¡no odejo. V gorskih vaseh nad So@o pa je zapadlo tri metre in ve@ snega. V Trenti je dosegla viœina zapadlega snega obilne 4 metre. Iz srede na @etrtek 14. februarja, so Poso@je pri@eli ogro¡ati sne¡ni plazovi,
Vojaki odstranjajo sneg na cesti v Borjano ki so se pro¡ili iz strmih, takrat œe ne zaraœ@enih pobo@ij gora. Plazovi so odnaœali senike, planinske hleve, mlade gozdove, hleve z ¡ivino in doma@ije; v #adrgu, na Volarjih, v Borjani, na ˘agi in Bovcu. Plaz, ki se je odtrgal z Rombona, je v Bovcu zasul Kavsovo hiœo. Reœevalci so izpod ruœevin potegnili œest trupel. Rafael Kavs, pa je kljub zdravniœki pomo@i zaradi te¡kih poœkodb naslednji dan umrl. Na ˘agi so v plazu izgubili
¡ivljenje trije doma@ini. V Borjani je stari o@e enajstletne deklice s skupino sovaœ@anov z golimi rokami, izpod desetine kubikov snega in ruœevin, kljub nevarnosti novega plazu reœil vnukinjo Marico in njeno staro mamo. ˘al mami Rozaliji in bratu Andreju, ki so ju odkopali naslednji dan, ni bilo ve@ pomo@i. V Prebejku pod Krasjim vrhom je v plazu s @redo ovac preminil Jakob Koren, Baœkelj, o@e desetih otrok iz Magozda. V
svoji jami, kaverni pod pobo@jem Slemena nad vasjo Krn, pa je pod plazom kon@al svoje spokorniœko ¡ivljenje krnski puœ@avnik Gabrœ@ek. Poso@je je ostalo odrezano od ostalega sveta. Ceste od Mosta na So@i proti Kobaridu, Breginju na Livek in proti Bovcu so bile neprevozne. Delavci Elektra, vodovodne oskrbe in telefonisti so v ne@loveœkih pogojih, s pomo@jo planincev in izurjenih smu@arjev popravljali poœkodovane napeljave. Oblast je mobilizirala vse, za delo sposobne moœke. Vsi skupaj so s pomo@jo vojakov z lopatami @istili ceste in pomagali vaœ@anom ogro¡enih vasi. Na pomo@ sta prisko@ili anhovska cementarna in vojska z razpolo¡ljivo mehanizacijo. V odro@ne vasi so s padali odmetavali najnujnejœa ¡ivila in medicinske pripomo@ke. Plazovi so œe dolgo v pomlad vrœali iz gora in opozarjali na mo@ neobvladljive narave. Zgradili so nove hiœe. V nove hleve pripeljali ¡ivino in sve¡o krmo, toda strah pred nepredvidljivo nesre@o je prizadete vseskozi spremljal tudi sredi son@nih poletij. � Paå
dom
ŒPORT
15. marca 2012
stran
CALCIO. DOPO 13 RISULTATI UTILI CONSECUTIVI la prima squadra delle Valli ha subito due sconfitte preoccupanti
La Valnatisone torna in affanno Drenchia/Grimacco non decolla
�
Il Real Pulfero sconfitto in casa resta in corsa per il primato. Bene le due formazioni di Savogna
KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Kratke Brevi brevi kratke
Basketvalli terzo in Coppa Friuli Nella terza giornata del girone di Coppa Friuli il Basketvalli ha ospitato la compagine udinese della Cdu. L'incontro è stato caratterizzato da un primo tempo ampiamente sotto tono da parte dei valligiani che hanno chiuso i primi venti minuti spuntando la miseria di 19 punti contro 36 degli avversari. Nel secondo tempo c'è stata la reazione del team biancoverde che però non è riuscito a recuperare interamente lo svontaggio subendo soprattutto i lunghi avversari. Il punteggio finale ha visto prevalere la Cdu per 67:61. La settimana successiva i Bv hanno ospitato il Finge roll Tavagnacco, quarta sfida del girone. Il primo tempo è stato equilibrato e ha visto un minimo vantaggi ospite all'intervallo di metà partita. Alla ripresa i valligiani hanno dimostrato maggiore compattezza e precisione al tiro degli avversari trascinati dalle buone prove di Miani, Busolini e Iussig; decisivo nel finale anche Iveta con alcuni rimbalzi offensivi. Ora i biancoverdi sono al terzo posto in classifica con due partite vinte e due perse. Ecco il tabellino dell'ultima partita vinta 76 a 69: Iussig 16, Miani 27, Not 2, Busolini 17, Pelizzo 6, Iveta 8.
��
� Bepo Qualizza
S
i è conclusa la fase ascendente della Valnatisone. Dopo tredici risultati utili consecutivi, ha incassato due sconfitte, la prima 2-0 a Fagagna e la seconda, con lo stesso punteggio, sul campo di casa contro la capolista Lumignacco. Con questi risultati, deve stare molto attenta a non essere risucchiata nelle zone basse della graduatoria, anche se alle spalle della compagine valligiana c'è un nutrito gruppo con problemi di classifica. Ciò però non vuol dire che si può dormire sugli allori. Sono sufficienti, infatti, solo alcune partite negative per trovarsi invischiati nella lotta per evitare la retrocessione. Per gli Juniores Regionali, non avendo problemi di classifica, l'unico problema è quello di non essere sconfitti e possibilmente di vincere, come è successo contro il Tricesimo fuori casa, dove i nostri hanno inflitto ai collinari un secco 4-0. È seguito il 2-2 interno con la Sangiorgina. C'è poco da aggiungere a quello che già si sa della formazione Allievi alle prese con la seconda fase del torneo, nella quale è chiamata al difficile compito di rimanere nel girone Regionale.
13
La formazione Pulcini della Valnatisone, ora impegnata nel torneo primaverile Dopo il 4-0 subito ad opera della Sanvitese, sono arrivati lo 0-0 con Moimacco e l'1-1 in casa con il Muggia. Dopo la goleada di Reana, i Giovanissimi si sono ripetuti ospitando il Chiavris al quale hanno segnato 9 gol senza subirne alcuno. Il tutto presentando in campo una formazione composta dalle «seconde linee», ossia da quel gruppo di giocatori che poco sono stati utilizzati nel corso del campionato. In campo ci sono nuovamente anche Esordienti e Pulcini cha hanno dato inizio al torneo primaverile. In queste categorie, com'è noto, gli incontri sono articolati in tre tempi e il numero dei goal è solo indicativo, non essendo prevista una classifica. Nel campionato Amatoriale Figc il
Real Pulfero, a sorpresa, ha conosciuto sul campo di casa un'inaspettata sconfitta ad opera del Pieris per 1-0. Ma il riscatto non si è fatto aspettare: a Fagagna è stata vittoria per 2-0. Il duello per il primato con il Forcate è, invece, destinato a protrarsi fino alla fine, considerato che il Brugnera, terzo in classifica, è distanziato di una decina di punti. L'Sos Putiferio di Savogna nel girone di Eccellenza del «Collinare», continua positivamente. Se avesse osato qualcosa di più nella prima parte del campionato, ora sarebbe a ridosso delle prime. Evidentemente, l'intenzione era quella di disputare un torneo tranquillo, anche se potenzialmente gli obiettivi potevano essere più ambiziosi. Lo confermano l'1-1 con la Termokey e il 3-0 inflitto al Climassistence.
In Prima categoria il Drenchia/Grimacco pizzeria «le Valli», dopo aver inflitto un vistoso 6-1 al Farla sul campo di Majano, non è andato oltre lo 0-0 interno con il Turkey Pub. Ora la squadra del presidente Cristian Rucchin dovrà lottare strenuamente per non retrocedere, dato che sono in programma degli autentici spareggi, nei quali è coinvolta la formazione valligiana. Opposto è il discorso per la Savognese. In Seconda categoria continua a volare: ha vinto 2-1 sul campo dell'Arcobaleno, 2-0 con l'Ars calcio nelle gara di recupero e 1-0 in casa sul fanalino di coda «Il gambero» di Amaro. In quest'ultima partita gli ospiti hanno dato del filo da torcere ai padroni di casa, ma si sa che solo il risultato è buono per la classifica, non il gioco.
Giovanissimi e Allievi pronti al via
PLANINSTVO
Sodelovanje beneœkih in kobariœkih planincev ¡e dolgo traja
K
obariœko planinsko druœtvo je bilo ustanovljeno leta 1952. ¡e takoj po odprtju meje je navezalo stike s @edajskimi planinci. Ob nastanku prvega beneœkega druœtva v sedemdesetih letih prejœnjega stoletja se je povezalo tudi z beneœkimi planinci. Nepozabno je naœe skupno sre@anje leta 1975 na Matajurju smo zaklju@ili, kjer se je zbrala velika mno¡ica beneœkih in kobariœkih planincev. Sre@anje na Matajurju smo zaklju@i v vasi Matajur, kjer nas je sprejel matajurski ¡upnik Paskval Gujon. Tedaj je beneœko druœtvo vodil Jo¡ko Kukovac. Beneœko druœtvo je nato za nekaj let zamrlo in prvi ponovni za@etki segajo v leto 1986, ko smo beneœki in kobariœki planinci skupno organizirali sre@anje obmejnih slovenskih planinskih druœtev iz Slovenije, Italije in Avstrije v Dre¡nici. Tedaj se je zbralo ve@ kot 2000 planincev. Iz Bene@ije so priœli mladi planinci Ezio Goœnjak, Miha Koren in Peter Zuanella, ki so s œe nekaterimi drugimi beneœkimi planinci leta 1992 ustanovili Planinsko dru¡ino Bene@ije. Od tedaj do danes je dejavnost beneœkih in kobariœkih planincev tesno prepletena. Organiziramo mnoge skupne prireditve kot so septembrsko sre@anje na Matajurju, tek iz Su¡ida do Nokul, Burnjak, pohodi na Krn in Miklav¡ev pohod na Krasji vrh, no@ni pohod na Matajur, pohod na Breœki Jalovec in spominski pohod h Krnskemu jezeru. Mno¡i@no se udele¡ujemo tudi po-
hodov z Livka v Topolovo in iz @enebole v Podbelo. Najve@ji skupni izlet obeh druœtev je vsakoletni ve@dnevni obisk alpskih tritiso@akov in œtiritiso@akov. Povzeli smo se ¡e na Mont Blanc, Monte Roso, Breithorn, na ve@ vrhov v Dolomitih, na Monviso in na ve@ tritiso@akov v italijanskih in francoskih zahodnih Alpah. Lani smo obiskali Bosno in Dalmacijo. Letos pa bomo julija pet dni na obisku v @rnogorskih gorah in v Dalmaciji. Beneœke in kobariœke planince ve¡e trdno prijateljstvo. Nismo samo znanci. Smo pravi prijatelji: se skupno veselimo in smo trdno povezani ob ¡alostnih dogodkih. Ve¡e nas navezanost na skupne vrednote, na lepoto gora in narave. Koba-
riœki planinci bi Bene@anom najraje ukradli Matajur, ki ga bo¡ajo tople ju¡ne sape;
Planinska dru¡ina ima 20 liet
P
laninska dru¡ina Bene@ije bo lietos praznovala 20 liet, saj se je rodila di@emberja 1992. Na tuole so povdarili na lietnim ob@nim zboru, ki je biu 3. mar@a v slovenskim kulturnim centru v Œpietru. Naœi planinci, ki jim je vse@ hoditi po bregeh in imajo par sarcu slovensko kulturo, so tudi za lietoœnje lieto parpravli prù bogat program. 1. febrarja je za@ela telovadba, ki je vsako sriedo in vsak petak od 19. do 20. ure v palestri sriednje œuole v Œpietru. Puojde naprej do 27. obrila. Vse œtieri nedieje febrarja so organizali tradicionalni te@aj smu@anja v Podklostru (Arnoldstain) na Koroœkim. 3. mar@a je za@eu v bazenu v #edadu tudi te@aj plavanja, ki puojde naprej vsako saboto. Iz programa naj omenimo œe vzpon na Etno na Siciliji od 6. do 9. obrila, izlet v #arno goro od 18. do 22. luja in ruomanje parnogah na Otok, v Marijo Woerth na Koroœkim 25. in 26. voœta. Seviede, Planinska dru¡ina bo poskarbiela, de bo ko@a Dom na Matajure odparta vaski konac tiedna skuoze celuo lieto.
odkoder se kar te¡ko zopet spustimo v osoje in dolge sence kobariœke doline. Bene@ani pa bi nam najraje ukradli Krn. Hrepenijo po visokem, œiljastem nosu, ki jih dra¡i, ko ga gledajo iz beneœkih dolinic. Letos bo kobariœko druœtvo praznovalo œestdeset let delovanja, beneœki planinci pa dvajset let ustanovitve njihove planinske Dru¡ine. Vseskozi smo trdno povezani. Zakaj ne bi skupaj praznovali? Recimo v oktobru, na vrhu Matajurja ali pri ko@i na planini Kuhinja pod Krnom. Naj bo to vr¡ena kost, ki naj jo glodajo naœi beneœki prijatelji. ˘elim, da bi med beneœkimi in kobariœkimi planinci za vedno trajalo trdno prijateljstvo in so¡itje. � Zdravko Likar
L'Asd Velo club Cividale Valnatisone/Kolesarski klub Bene@ija ha presentato ufficialmente, come da programma, sabato 10 marzo, le squadre dei Giovanissimi e degli Allievi, in piazzetta «Ferruccio Vidussi», a Cividale del Friuli. La quindicina di Giovanissimi sarà seguitia dai direttori sportivi Denis Macorig e Loris Michelutti, fra di essi anche due bambine. I 4 Allievi primo anno (15 anni, nella foto sopra) saranno seguiti dai direttori sportivi Valnero Siega e Adriano Miani. Sono: Alberto Lombai, Stefano Sudero, Davide Malisani e Andrea Petrussa, e il D.S. Valnero Siega. Prima gara il 25 marzo per gli Allievi e 1 aprile per i Giovanissimi. � �
Pokal v futsalu je bil v Kobaridu V soboto, 3. ter v nedeljo, 4. marca se je v œportni dvorani v Kobaridu odvijal zaklju@ni turnir slovenskega pokala v futsalu. V soboto smo videli polfinalna dvoboja med Oplastom in Predilnico Litija ter med Puntarjem in Dobovcem Trgovine Jager. Obe sre@anji sta se kon@ali z rezultatom 2 : 4. V nedeljskem finalu sta tako igrali ekipi iz Dobovca in Litije, ki je po zmagi z 1 : 3 osvojila svoj tretji zaporedni naslov in osmi skupaj. Nogometna zveza Slovenije je organizacijo finalnega turnirja pokala Slovenije v dvoranskem nogometu zaupala Oplastu, ki v letoœnjem letu praznuje 10-letnico delovanja. ��
14
stran
DOMA@A KULTURA
Jeœiœke zgodbice
MIESAC MAR# U NAŒIH DRU˘INAH
U Petruovi dru¡ini jih je bluo œest. Lucjan je biu œuoœtar
➔ Patroni pomo@niki: Clemens August Clemens August von Gallen se je rodiu 16. marca lieta 1878 ku enajsti sin, u plemenitni dru¡in grofu, ki je œtiela trinajst otruok, u gradu Dinklage blizu miesta Vechta (Nem@ija). Po œuoli je za@eu, u Fribourgu u Œvici, œtudijat literaturo, zgodovino an filozofijo. Imeu je samuo 20 liet, kàr med potovanjan u Rim, je biu sparjet od pape¡a. Po teli udienci se je sam odlo@u se diet na pot duhouniœkega poklica. Imeu je 26 liet, kàr 28. maja lieta 1904, u stolnici miesta Münster, je biu posve@en za duhounika. Dvie lieta buj pozno, je ku kaplan œu u Matijevo cierku u miesto Berlin. Po œest liet je ratu kurat u cierkvi berlinskinskega kamuna St. Clemens. Od lieta 1919, za deset liet se je uarnu ku ¡upnik u fari Sv. Matija. Potlè so ga spet poklical’ u Münster ku ¡upnika mestne cierkve St. Lambert. Po sedanandvajst liet duœnopastierskega diela, u liete 1933, je biu imenovan za münsterskega œkofa. Kàr je parœu na varh nacionalsocializem, œkof Clemens August mu je biu zlo tardni nasprotnik. Njega spise an pridge so za tuo ostali velika pri@a u zgodovini. Tri pridge, ki jih je imeu u polietju 1941 an ki so pravle o napadih na samostane an eutanaziji u œpitalah, so ble na koncu uiske poznane po cielin svietu. Na dan 21. febrarja lieta 1946 je biu uradno imenovan za kardinala. Uarnu se je u Münster 16. marca, kjer so ga spariel’ z triumfalnin sprejeman. Na ¡alost pa, samuo œest dni potlè, bluo je 22. marca, mu je pokinla apendicite an je hitro umaru. Podkopal’ so ga u Ludgerjevo kapelo, ki je bla u veliki Paulovi cierkvi u Münstru ¡e poœkodovana od ujske. Pape¡ Wojtyla ga je 20. di@emberja lieta 2003 razglasiu za bla¡enega. Po smarti pape¡a Wojtyla, pape¡ Benedikt XVI, 9. otuberja lieta 2005, ga je razglasiu pa za sve@enika. Za njega muo@ an kura¡o, ki jih je imeu, Clemens August von Gallen je biu poimenovan »Leu Münsterja«.
Kajœna ura bo Nova luna @etartka 22. parnese priet motno uro, potlè pa pomladni zrak z jasno an sparjetno uro. Parvi kuart lune petka 30. marca parnese spet mraz an zimsko uro, pa samuo za kajœan dan. U torak 20. je pomladni ekuinocjo, kàr dan je dug glih tarkaj ku nuoc. U saboto 24. zadnja sabota miesca, kàr puojdemo spat, muoremo se zmisint pomaknit œpere naœih ur adno uro napri: @e je puno@i, denemo œpere na adno. Drug dan bomo spal’ ‘no uro manj, pa bomo imiel’ ‘no ur vic dneva. Na son@no uro se uarnemò zadnjo nediejo otuberja.
Radoviednost Tuole hitro ¡ivljenje, ki ven@ part od nas ga muore prenest, nan pusti malo cajta, @ez tiedan, za skuhat kjek buojœega. Se zmisnen mojo nono, kàr san bla majhana, za diet kuhat an mineœtron je potrebovala vic ku dvie ure: bie¡ du vart po bledo, @ebulo, merin, braskvi; potlè pober an okozuli grah, deni ga kuhat an obu¡gaj ga, obur kompier, operi ga, preber, zrie¡i an oper use zeje, ki se jih je navadno sadilo an sijalo. Nie bluo œe u misleh kupit tist zamarznien mineœtron, ki se ga predaja donaœnj dan u ¡akjace an ki se lahko var¡e tu lonac, sa je ¡e o@ejen, opran an zrie¡en. Pa sigurno nie takuo sauoritan an niema take posebne diœave. Statistike pravejo, de, naj zauoj cajta, naj zauoj ki usak niema varta, usake lieto kupemo vic takih zamarznjenih jedil. Vic ku kajœan pa utegne sam jih napravt antà jih zamarzniet, ki je œe buojœa rie@. Muoremo pa se zmisint na usako rie@ napisat, kadà smo jo parpravli. #e skuhamo sugo za obelit paœto, zmisinmo se, de more ostat zamarznjen ne vic ku 2 miesca, ku parbli¡no use druge jedila ¡e kuhane. Mesuo saruovo ga muoremo ponucat po 4-6 miescah, @e je petelin al dindjot po 12 miescah, mesuo zamlieto po 1-3 miescah, klobasice po 2 miesce. Important je, de tele jedila so zamarznjene u majhane porcjone, takuo je buj lahko ponucat samuo, kar imamo potriebo. Statistike pravejo, de 31% od intervistanih nuca vic krat na tiedan zamarznjene jedila, 39% samuo, ankrat na tiedan an 20% trikrat na miesac. Na usezadnjo, hvala Bogu de imamo take mo¡nosti, sa take zamarznjene saruove jedila so nimar buojœe ku tiste s konservanti, pa kàr napravemo doma mineœtron ku naœa nona, se @uje ¡e od dele@a.
dom
15. marca 2012
Jur Zad tih
P
etruovi so bli u te parvi hiœ' na ciesti na desni strani, ku k' se pride gu Jeœi@e. Dru¡ina je bla nan mladin par sarcu, zak' u nji smo imiel' parlo¡nost se uœafat med nam' in se u@it plesat. Pogostu smo atu kupe vi@erjal'. Par njih so se tudi @e@e zbierale, kàr so ro¡e napravjale, de bi oflokale utari@, ki so ga noœil' od hiœe do hiœe za bo¡i@no devetico, al' pa kàr so verezuvale bandierce an jih parkolale na œpaje, ki so jih puobi spejuval’ za senjan u Kravarju par pot, kjer je tekla precesija. Le one so napravjale flokè al' ro¡e za bruœjanove purtone, kàr se je kajœan ¡enu. Nalé smo jih œtrubil' an motil', Petruovi so nas vedno radi sparjemal' u hiœo. Za kar se ist zmislen, jih je bluo œest u dru¡in': Mjuta, mat od Lucjana, od Drejuna an od treh @e@, Albine, Paule an Eme. Mjuto puobnen s @arnin facuolan na glavi, ki ga je nimar nosila. Imiela je 'an poseban »tik«, kier je nimar glavo tresla na stran, ku de bi pravla »ne« z glavo. Kajœan, z 'no marvo malicije, je venesu: @e jo popraœaœ, al' ga pije, ona ti odguori nimar, de ne. Malo se jo je videlo gor po vasi. Bluo je samuo, kàr je hodila s cindiarjan po uodo h koritu na plac, al' pa @e je œla @ez vas, kàr je nosila s pleteni@ico pod pasko kosilo senosiekan u seno¡eta. Te mlajœa u dru¡ini je bla Ema, ki je na ¡alost zlo mlada umarla. Zaries u veliki ¡alosti je pustila judi po usieh bli¡njh vaseh, a posebno u Jeœi@', kjer je bla dost œtieta za nje veseu karater, ki ga je kazala z usiem'. Zmislen se œele tisto bielo kaselo, ki so jo puobje nesli u britof h Sv. Lienartu. Posebno puobnen »sedmine«, ki se jih je u tistih cajtih runalo na @ast marli@a. Tu usaki vasi po naœih dolinah je bla tista navada, ki se je sada zgubila. Misinlo se je, de kàr kajœan umarje, niega duœica ostane œele, kjer je tist @lovek ¡iveu an de duœa ima potriebo puno molitve, de bi bla sparjeta od Sodnika buj @ista. Saj je famoœtar pridgu, de vi@ bi pomaganja z molitvijo od sojih bli¡njih pardobila, buj hitro bi pustila vica an bla sparieta u nebesa. Navada je bla tudi, de dokier truplo marli@a nie bluo podkopano, nie smielo bit zapuœ@eno brez varuha. Zatuo marli@a so varval' celo nuo@ manjkul na dva, ki sta ga imiela tudi du¡nuost preoblie@, poluo¡t u kaselo, lepuo ga naœtimat an mu luo¡t pata-
Lucjan Petruovu je dielu za æuoætarja noœtar u roke. Pruot vi@eru so se usi vasnjani zbieral' tu hiœi od marli@a an zmolil' tri parte ro¡arja. Kàr je andoht kon@ala, so gaspodarji dajal' za pit 'no taco vina al' kar so imiel', 'an kos siera al' pa kako bierjo salama. Usak je rad pou¡iu na @ast duœe od marli@a. Tudi sedan dni po pogrebu se je hodilo molit ro¡ar tu tisto hiœo, zatuo se je tista pobo¡na navada klicala sedmina. Po granki an ¡alostni smarti mlade Eme, Petruovi so nardil' sedmino na velikin; ojcet, ku de bi se kajœan ¡enu. Povabil’ so parvo posebe otroke, jin dal' za jest an pit, potlé pa use kupe te velike, ki so pobo¡no zmolil' navadne tri parte ro¡arja. Nie bluo Buog vie kuo luœtno, kier je moliteu œla na duzin, pa usedno je bla puna hiœa judi, ki so troœtal' an tola¡li dru¡ino an ¡lahto. Par Petruovi hiœ' je biu te stariœ od sinuovu Lucjan, ki je dielu za œuoœtarja. Zmislen se ga tu njega laboratoriju u tamneni sobici, kjer je na kopitu natuku u podplate nieke lesene cveki@e, ki so bli tanki ku fulminanti. An grede je œteu ¡lahe an guoriu med sabo: »Punf jama, punf kavi@«. Z adnin samin ¡lahan ga je partuku usak krat tu œuolino an takuo napri, brez falit. Mi otroc smo
tuole gledal' z guœtan, pa kàr so silili tu tisto »jamo« buj stari ku mi, u majhnin laboratoriju nie bluo prestora za nas. Muorli smo se pobrat, pustit naœo majhano klop an ute@ uoz naœega pi@a. Nan nie korlo re@ dvakrat, zak', @e se je zatardalo 'an magnjen, je bluo naobarno jo uœafat le s œilan tu stegno, de so ti storli zasko@it na ¡lah po koncu, zak' se je œilo zaries nastaknilo tu mesuo: bolielo je an so se ti œe smejal’ povarhu. Ta par Lucjane se je navadu miœtier Tona Valenta@u, ki se je rodiu nasre@an; manjkali so mu malomanj usi parsti, samuo na desni roki je imeu palac an kazalac, pa tarkaj je dielu, de se je navadu @arieuje œivat an potle odpriet sojo majhno delaunico ku vaœki œuoœtar. Lucjan je imeu vse lice vederbano, zak' mu se je bla puœa tu pest arznesla. Biu je poœten mo¡, nimar dobrega sarca. Ostu je par dru¡in', dokier nie pustu œila an kopita an, ku skor usi dielouni mo¡je iz naœih kraju, je œu premog kopat u Belgijske miniere, de bi kiek sudu zaslu¡u. Kàr se je varnu u doma@e kraje, je œu ¡ivet u dolino, na #imur, blizu te stare fabrike od cimenta. (17. – gre naprej)
RICETA
➔ Braskvi u forne Nucamo 20 g suhih bab, 1 stroh @esnaka, 2 @arnjaka, parbli¡no 14 peres braskvi, 200 g kompierju, ki jih skuhamo, pu eta zgratanega siera grana, oje extravergine, su an popar. Za beœamelo nucamo pu litra mlieka, pu eta masla, 2 ¡lice useni@ne moke, moœkatni oreh, su an popar. Parvo rie@ napravemo beœamelo: tu ponu denemo tajit maslo, natuo dolo¡emo moko, premieœamo an po@aso ulijemo mja@no mlieko. Meœamo lè napri an, kàr zaurieje, osolimo an zgratajmo moœkatni oreh, meœajmo œe kajœan minut, snemimo od ognja an pustimo naj se pohaldi. Sada uzamemo braskuovne peresa, jih var¡emo za kajœan minut tu urielo uodo, natuo jih denemo suœit na œkanavaco. Suhe gobe denemo u mja@no uodo. Tu padielo ulijemo malo oja, denemo stroh @esnaka, stisnjene an zrie¡ene gobe, su an popar. Potenfimo nomalo, ulijmo kako ¡lico uode an kuhmo za kajœan minut. Uzamimo beœamelo, not umeœajmo takuo tenfane gobe, @arnjake an ser grana. Natuo uzamemo posodo za foran, oflodramo dano s parmierno karto, ki jo pokrijemo s braskuovnin peresan, po varh denemo tanke flete kuhanih kompierju, beœamelo z gobami, brasvki, kompier an beœamelo an takuo napri do konca. Po varh denemo braskuovne peresa an @e kako però je uon z roba, zarobimo jo not. Pokrimo z luminjovo karto an denimo u foran ¡e gorak 180° za 40 minut. Zadnjih 5 minut snemimo luminjovo karto. Natuo snemimo iz forna, zrie¡mo na flete an dajmo na mizo. Loretta Primosig
USE, KAR SE #LOVEK NAVADI u otroœkih lietah, mu priet al’ potlé pride h nucu
Kuo je bla barka naœa meœtra ta u Goric’
K
àr sam bla majhana, san hodila tu a¡ilo dol h Hlocju. Parvo elementar san nardila gu Platcu. Potlé ist an moja sestra smo se traœferile u œuolo cju Gorico. Tam je biu kolegjo, kam smo jedli an spal'. U œuolo smo hodil’ cju sred Gorice. Usakdan so nas akompanjale meœtre dol s kolegja an so nas parœle puonj, kàr je œuola finila. Kikrat œtudieram, kuo j' bla barka meœtra tu œuol'. Bla sem ¡e tu trecjem razredu an usako soboto zadnjo uro leziona nas je u@ila »ro@no delo«. Nam @i@atam je meœtra kupila lanene platna (stoffa di lino) an nam je nardila kikje, sempli@ s kratkimi rokav. Ta spriet kikje nam je di¡enjala fajne ro¡e an usih sort dekoracjone. Kupila nam je puno sort tankega koloranega kotona. U@ila nas je œivat tele ro¡e »punto catenella«. Puobje so ¡agal' kompensat an skladal’ kupe kose, za hiœo
narest. Nucal’ so nimar »Vinavil«. Œivale smo puno cajta, ma buj ki je œlo dielo h koncu, buj sej videu liep rizultat, kuo je parœu liep dekoracjon. Kajœna od naju je bla buj napri z dielam, kajœna pa od zad. Kàr smo use finile œivat, smo dale meœtri kikje; ona nam jih je oprala an popieglala. Zaries je bla barka! 'An dan je bluo ta uone lepuo sonce an nam je meœtra jala: »Donas oblie@eta vaœe kikje an gremo cja uon, de narmo lepe fotografije«. Kàr smo obliekle naœe kikje, smo se gledale 'dna drugo, kuo smo ble lepe. Zaries nam je meœtra naredila puno fotografij an usakemu dala sojo za spomin. Sada, kàr pinsan na tiste cajte, mi pride za re@: œkoda, de naœe @i@ice niemajo tu œuol' adne ure, de bi se navadle œivat an plest. An puobje bi mogli se navast pa pletenice plest al' pa ki druzega. Naœe none so takuo barke
za kalcine an gucje plest, ma znajo tud na un@inet. Popensajta, ki liepega blaga bi parœlo uon. Kàr bi œli na merkatin, bi vidli obieœene lepe koprilete, tendine, brisauke s picam, pre¡ine, kalcine, gucje an kajœno pletenico. Za me je te buj veliko veseje videt, kar znajo narest naœi otroc z njih zlatimi ro@icami. Kuo poka¡ejo zvestuo sad njih diela. Tuole bi jin bluo hnucu, za kàr bojo velic'. Mene je bluo hnucu: sam znala œivat an, kàr mi je manjku baton, niesam praœala bednega, hitro sam ga zaœila. Usake dielo, ki se ga navadimo, nan je nucno. Lepuo je miet dobro vojo an nomalo paœjona an use, kar se navademo, priet al potlé, 'an dan nam pride h nucu. Teresa Predan-Obliåanova
Mali Garmak
dom
15. marca 2012
Kaplan Martin #edermac 26.
LETA 1933 - SMO OBSOJENI NA SMART?
stran
15
risbe: MORENO TOMASETIG
besedilo: GIORGIO BANCHIG in MORENO TOMASETIG
POVZETEK - Telo ilustrirano pripovedovanje je povzeto iz romana »Kaplan Martin Åedermac«, v katerem je slovenski pisatelj France Bevk (1890-1970) opisu teœko stanje slovenskih duhovniku v Beneåiji po prepovedi slovenskega jezika v cierkvi s strani faæizma. Po obisku karabinierju je pre Martin s sestro Katino skriu slovenske bukva v cierku svetega Mihiela in potlè æu obiskavat mamo v Karnico. Kàr se je varnù, je zaåeu premiæljevat o teœkem stanju, v katerem so se znaæli njega ljudje in on s prepovedjo slovenskega jezika. Paræla je nedieja, kaplan Martin je æu maæavat. Po branju Vangelija je zaåeu pridgo po italijansko. Moœje so se razjezili, a Åedermac je zagotoviu, de se bo on obarnu do nadækofa in celuo do papeœa. Åedermac se je udeleœiu sejma v Rupi, kjer je sreåu druge kaplane. Vsak od njih je poviedu, kakuo se je obnaæu in kaj bi bluo trieba nardit. Na œalost pa se nieso pokazal’ enotni in vsak je branu svojo idejo. Kaplan Skubin je celuo tardiu, de je trieba ubuogat darœavo. Kàr se je varnu, je v pogovoru s sestro zagotoviu, de se na bo podluoœu oblastem. Rajæ se bo dau zapriet v jeåo. Karabinierji so ga darœal’ pod kontrolo. En dan so ga paræli obiskavat. Tenent mu je ukazu, naj podpiæe dokument, ki mu ga je predstavu. Zatuo ki je Åedermac odloåno odklonu, ga je parsilu iti za njim v Åedad k prefektu. Pogovor je biu zelo napet. Kaplan je branu pravico svojih ljudi posluæati Boœjo besiedo v svojem jeziku in de tuo je interes tudi italijanske darœave.
ÅE VI MISLITE UNIÅIT NAÆ JEZIK, REZULTAT BO NASPRUOTAN. ZATUO BI MUORALI POZNAT NAÆO ZGODOVINO. STUOLIETJA SMO BLI ZVESTI PODLUOŒNIKI OGLEJSKEGA PATRIARHATA, BENEÆKE REPUBLIKE IN BUJ POZNO SMO VSI GLASOVALI ZA ZDRUŒENO ITALIJO, DE NE POZABIMO MARTVE V SVETOVNI VOJSKI. KOT DARŒAVLJANI SE ÅUJEMO ITALIJANE, ÅETUD SE NE BOJIMO PRIZNAT, DE SMO SLOVENCI. SADA PA,
V TEORIJI BO MOREBIT TAKUO, PA VI, PREÅASTITI, POZABLJATE NA NIEK DRUGEGA. PRIET VAS SLOVENCU JE V NAÆIH MEJAH ŒIVIELO LE PEÆÅICA, A SADA SO SE VAM PARDRUŒILI ÆTEVILNI DRUGI SLOVENCI Z MOÅNO KULTURNO ZAVIESTJO. PA TUO NIE VSE. DONAS JE NA DRUGI STRANI MEJE SLOVANSKA DARŒAVA. ÅE BI ŒIVIELI KJE V SREDINI ITALIJE, BI VAM NOBEDAN DIELU TEŒAV. MI ITALIJANI SMO ÆAROKOSARÅNI; ÆE V KOLONIJAH DOVOLJUJEMO V ÆUOLAH IN CIERKVAH DOMAÅI JEZIK. TLE PA SAMUO S TEM, DE PREDSTAVLJATE NEVARNOST ZA NAÆE MEJE
KI BRANIMO SVOJ JEZIK, SE NAM OÅITA, DE SMO JUGOSLOVANI. EKSCELENCA, NA SVOJE UÆESA SAM TUO SLIÆU. NAÆIM LJUDEM VI VSILJUJETE MISEU, DE SMO PRIPADNIKI NIEKE DRUGE DARŒAVE. O TUOLIM SE NAM PRIET ÆE SANJALO NIE. V DNEH, KÀR SE NAÆI LJUDJE PO VAÆI ZASLUGI ZAÅELI BUJ ŒIVUO ZAVIEDATI SVOJEGA JEZIKA, NE MORE TUO OSTAT BREZ POSLEDIC. IN TEGA NE BOMO KRIVI MI
TOREJ SMO GOTOVO OBSOJENI NA SMART?
ZADNJE PREFEKTOVE BESIEDE SO ZVONILE KOT KONAC POGOVORA. ÅEDERMACA JE PARJELA TAKA ŒALOST, TAK OBUPAN POGUM, DE JE POVIEDU ZADNJE BESIEDE, KI JIH JE IMEU NA JEZIKU EKSCELENCA, TARDNO VIERJEM V BOGA PREÅASTITI, VIERTE MI, DE VAS SKUÆAM ZASTOPIT, A TLE NIE IN V NJEGA PRAVICO. TUDI LJUDSTVA GOVORA O ZAKONIH IN O JEÅI. NEKATERIH PRESTOPKU ZAKON BOJO KLICANA PRED SODBO. IN TOLAŒI NE PREDVIDEVA, A JIH ÆTRAFAMO ZLO TARDUO IN NE SAMUO ME, DE MOJE LJUDSTVO SE NE BO Z JEÅO. AHTITE NA BESIEDE, VÅASIH POSLUÆAJO TU ZIDUOVI… MUORLO ZAGOVARJAT PRED BUOGAM
VIEM, DE JE TUO STRAÆNUO, PA ZA DOBRO DARŒAVE SE NA SMIE DARŒAT RATINGO NA ÅUSTVA LJUDI AL’W MAJHANIH SKUPIN. V TELEM POGLEDU JE VSAK UPOR, VSAKA BESIEDA ZASTONJ
IN KAKOR DE BI ŒELEU ZABRISAT POMIEN ZADNJIH BESIED, JE PREFEKT NA ANKRAT VPRAÆU AL’ JE V VRSNIK SPELJANA ELEKTRIÅNA ENERGIJA? DO GOSTILNE JE SPELJANA. DO CIERKVE IN FARUŒA ÆE NE POSKARBIELI BOMO, DE SE TUO ZGODI. SAM SE BOM POTRUDIU ZA TUO BUOG LONI!
25 - GRE NAPREJ RIASSUNTO IN ITALIANO - Questo racconto è tratto dal romanzo «Kaplan Martin Åedermac» dello scrittore sloveno France Bevk (1890-1970). Narra fatti successi nel1933, quando il regime fascista vietò l’uso della lingua slovena nelle chiese della Slavia friulana. In questa puntata: don Åedermac avverte il prefetto che la proibizione dello sloveno avrà un effetto contrario a quello atteso dalle autorità anche perché gli sloveni della Benecia sono stati sempre fedeli cittadini del Patriarcato di Aquileia, della Repubblica di Venezia e dell’Italia. Il prefetto ribatte che dopo la guerra la situazione è cambiata in quanto è entrata a far parte dell’Italia una numerosa componente slovena con una forte coscienza nazionale. Per di più al di là del confine c’è uno stato slavo. «Il solo fatto che esistete – dice il prefetto – mette in pericolo l’intangibilità dei confini». «Allora siamo irrimediabilmente condannati a morte!», constata amaramente il cappellano. Il prefetto spiega che la ragion di stato non può avere riguardo dei sentimentalismi e che ogni resistenza è vana. Åedermac ricorda che anche i popoli saranno giudicati e che «il mio popolo non sarà quello che dovrà giustificarsi davanti a Dio».
16
ZADNJA STRAN
stran
15. marca 2012
KAJ KJE KAM KADÀ KUO
dom
DOMA#A MODRUOST Pride ben blek na jamo!
NEDIÆKE DOLINE • LIEŒKA FARA Usak tiedan mar@a u drugi vasi bo ob 20. uri KRI˘UVA POT: - u petak 16. mar@a par Peternielu, - u petak 23. mar@a u Dolenjim Garmaku, - u petak 30. mar@a u Zverincu - u nediejo 18. mar@a, ob 14. uri bo ruomanje na Staro goro; se gre par nogah od muosta na #emurju. #e bo da¡ ruomanje bo naslednjo nediejo 25. mar@a. - u nediejo 25. mar@a, ob 11. uri bo sv. maœa na guod Sv. Jo¡efa, pomo@nika lieœke fare. Praznovali bojo use o@uove, Jo¡efe (Giuseppe) an ˘efke (Giuseppine). Potlè bo veselica u paleœtri. - u nediejo 1. obrila, ob. 17.30 bo kri¡uva pot u Seucu an bojo po¡egnili nou kri¡, ki ga je podarila dru¡ina Pe@. • ŒPIETAR - socialno podjetje Adformandum parpravja te@aje kumetustva. Namienjeni so usiem, ki ¡ele se navasti buojœ pejati naprej kmetijo. Adformandum organiza tud te@aje niemœkega, slovenskega, ruskega, spanœkega in angleœkega izika. Za use informacione lahko pokli@ita na sede¡ Adformandum u Œpietre na telelon 0432 727349. - u petak 23. mar@a, ob 18. uri, bojo u slovienskim kulturnim centru u Œpietru predstavili pesnisko zbirko Sanje morejo plut vesoko Andreine Trusgnach. Izdalo jo je kulturno druœtvo Ivan Trinko. • LANDAR - u soboto 24. mar@a, ob 16. uri bojo predstavili nou turisti@ni vodnik u 4 jezikah Grotta di San Giovanni d’Antro: uno scrigno d’arte e storia che parla d’Oriente • PLANINSKA DRU˘INA vabi: - u nediejo 25. mar@a na pohod iz Maœere u Jevœ@ek, u Paluoga an na Marzli varh. Zberejo se par maœerski cierkvi ob 8. uri. Info: 0432/714303 - od 10. mar@a na korœ plavanja an prostega plavanja u bazenu
Dom je na Facebooku. Postani naœ prijatelj Dom è su Facebook. Diventa fan della pagina (piscina) u #edadu od 19. do 20. ure; info an upisovanje: Flavia 0432 727631 (u ve@ernih urah). - na izlet od 18. do 22. julija u #rnogoro, skupaj s Planinskim druœtvom Kobarid. Program: - u sredo, 18. julija: se gre ob 18.30 iz Œpietra. Se vozi celo no@. - u @etrtak, 19. julija: Dubrovnik. Pruot ve@eru se pride u ˘abljak, kjer bo preno@iœ@e. - u petak, 20. julija: preca zjutra vzpon na Durmitor (2.522 m), popudan kanjon Tare - u saboto, 21 julija: Podgorica, Cetinje, Budva an Kotor. Preno@iœ@e u ju¡ni Dalmaciji - u nediejo, 22 julija: kopanje u morju, ogled Splita an nazaj damu. • PLANINSKO DRUŒTVO CAI vabi:: - u petak 23 mar@a, ob 20. uri na vi@er u farni dvorani u Œpietru: «Trekking u Nepalu», guorila bo Silvia Clemencig an predstavila bo slike trekkinga. - u nediejo 1. obrila na pohod u Fojdi (Anello di Faedis), ki ga organizira skupaj z Planinskim druœtvam Cai Fuoida, info: Massimiliano Miani: 349 2983555 • DRUŒTVO SV. ŒTANDRI IZ KRAVARJA vabi:
Lahko se rezervira oglede zuna urnika. Info: 392 1306550 ali na œt. 0432 787915, ko je odprta jama. - u nediejo 18. mar@a bo sre@anje templarskih vitezu (kavalierju). Ob 10-30 bo sv. maœa, potlè polo¡ijo krancilj na monument padlim u uojski.
KANALSKA DOLINA • UKVE - u nediejo 25. mar@a, ob 14.30 u kulturnim centru (biuœa mlekarna) bo koncert u sklopu revije Primorska poje.
13.30, an popudan od 14.00 do 15.30.
• NABORJET - u saboto 31. mar@a, ob 20.30 u Beneœki pala@i bo koncert kasi@ne glasbe. Nastopu bo Gioioso String Quartet, ki bo zaigru skladbe Huga Wolfa an Franza Schuberta
• SPILIMBERGO
• TRBI˘ - do 30. mar@a u sejni dvorani ob@ine je na ogled razstava Maruœa Novaka. Odprta je od pandiejka do petka od 10. do 13. ure an u torak an @etrtak od 15. do 17.30.
- od 4. do 9. voœta na izlet u Paris. Info: Valentina 0432 723286 (u ve@ernih urah)
ÅEDAD
TERSKE DOLINE
- do 18. mar@a je u pala@i de Nordis na ogled razstava I maestri del Novecento. La rappresentazione della figura umana in FriuliVenezia Giulia. Razstava je odparta od @etartka do nedieje od 11.00 do 18.30.
• ZAVARH - odprli so Zavarœko jamo. Od mar@a do konca junija turisti@ni ogled jame je samuo ob praznikah od 10. do 12. an od 14. do 18. ure. Za œuole an skupine (min. 15 ljudje) se muore rezervirati.
- do 30. mar@a je na ogled na sede¡u #edajske banke razstava slikarke Claudie Raze z naslovam La realtà oltre il reality. Odparta je od pandiejka do petka od 8.30 do
info: pdkobarid@gmail.com
SLOVENIJA
LAÆKE - u soboto 14. mar@a, ob 21.15 u teatru Mioti bo koncert SuonareFolkest – Premio Alberto Cesa. Na odru BK Evolution, Humpty Duo an Irish&More.
POSOÅJE • KOBARID - u petak 16. mar@a ob 19. uri bojo u Kobariœkem muzeju odparli razstavo o arheoloœkem najdbiœ@u Tonovcov grad an an predstavili bukva Poznoanti@na utrjena naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu - naselbinski ostanki in interpretacija avtorju Slavka Cigleneckega, Zvezdane Modrijan in Tine Milavec ter bukva Poznoanti@na utrjena naselbina Tonocov grad pri Kobaridu - najdbe avtoric Zvezdane Modrijan in Tine Milavec. PLANINSKO DRUŒTVO KOBARID
vabe: - u nediejo 25. mar@a na Porezen
• REVIJA PRIMORSKA POJE - u saboto 17. mar@a ob 20. uri bo koncert u osnovni œuoli u Kne¡aku. Stopu bo na oder tudi zbor Matajur iz Klenja. - u nediejo 18. mar@a ob 17. uri bo koncert u zadru¡nem domu na Œkofijah. Zapieu bo tudi mieœani pieuski zbor Re@an z Lies. • LJUBLJANA - u @etartak, 29. mar@a ob 18. uri na sede¡u Slovenskega svetovnega kongresa u Ljubljani (Cankarjeva 1/IV), bo predstavitu razstave beneœke slikarke Lorette Dorbolò. Razstava bo odprta do 26. obrila od pandiejka do petka od 8. do 15. ure an zvi@er, ko so druge kulturne prireditve. SUL PROSSIMO NUMERO PUBBLICHEREMO I PROGRAMMI FINO A METÀ APRILE . A NDIAMO IN STAMPA MARTEDÌ
27 MARZO. INVIATELI
ALL ’INDIRIZZO DI POSTA ELETTRONICA
redazione@ddom.it U PRIHODNJI ŒTEVILKI BOMO OBJAVIL’ PROGRAME DO POLOVICE OBRILA . REDAKCIJO ZAPREMO U TORAK 27. MAR@A. POŒJAJTE JIH NA NASLOV ELKTRONSKE dom.it PUOŒTE redazione@d
NA SPLETNI STRANI WWW.DOM.IT VSAK DAN NOVICE IN PRIREDITVE
dom
KULTURNO VERSKI LIST
PETNAJSTDNEVNIK PERIODICO QUINDICINALE ODGOVORNI UREDNIK DIRETTORE RESPONSABILE MARINO QUALIZZA ZALO¡BA - EDITRICE MOST SOCIETÀ COOPERATIVA A R. L. UREDNIŒTVO - REDAZIONE UPRAVA - AMMINISTRAZIONE 33043 #EDAD - CIVIDALE DEL FRIULI BORGO SAN DOMENICO, 78 TEL. - FAX 0432 701455 e mail: redazione@dom.it www.dom.it Iscrizione Roc n. 5949 del 10.12.2001 STAMPA: CENTRO STAMPA DELLE VENEZIE SOC. COOP. VIA AUSTRIA, 19/B, 35129 PADOVA REGISTRAZIONE TRIBUNALE DI UDINE N. 8 - 8. 4. 2003
Naro@nine Abbonamenti
LETNA/ANNUALE € 16 PODPORNA/SOSTENITORE € 30 SLOVENIJA/SLOVENIA € 20 EVROPA/EUROPA € 25 IZVEN EVROPE/EXTRA EUROPA € 35 Poœtni ra@un/Conto corrente postale n. 12169330 intestato a Most scarl, borgo San Domenico 78, 33043 Cividale del Friuli/#edad Ban@ni ra@un/Conto corrente bancario Iban: IT85 P086 3163 7400 0010 0815 095 BIC/SWIFT: RUAMIT21CIV
Vsak dan ob 20.30 Tv dnevnik po slovensko Vsak dan, od pandiejka do sabote, poro@ila: ob 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00 an ob 19.00. Ob nediejah: poro@ila so ob 8.00 in 9.45 (zamejski tisk), 13.00, 14.00, 17.00 in 19.00; ob 9. uri sveta Maœa. Oddaje za vidensko provinco. Vsako sriedo, ob 9.30 »Tedenski komentar« o Slovencih v videnski pokrajini. Vsako saboto ob 12. 00 iz Rezije »Ta rozajanski glas«, ob 14.10 Nediœki zvon iz ¡ivljenja Beneœkih judi, vsako zadnjo saboto u miescu ob 12.30 iz Kanalske doline »Tam, kjer te@e bistra Bela«.
VSAKO
NEDIEJO OB
OKNO
B ENE @IJO www.radiospazio103.it
V
TUDI NA INTERNETU :
14.30