dom
Quindicinale - anno XLVII n. 11
K
U
L
T
U
R
N
O
V
E
R
S
K
I
L
I
S
15. junija 2012 - Euro 1,00
T
POSTA ITALIANE S.P.A. - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE - D.L. 353/2003 (CONVERTITO IN LEGGE 27/02/2004 N° 46) ART. 1, COMMA 1, NE/PD- IN CASO DI MANCATO RECAPITO RESTITUIRE ALL’UFFICIO DI PADOVA DETENTORE DEL CONTO, PER LA RESTITUZIONE AL MITTENTE - TAXE PERÇUE - TASSA RISCOSSA - 35100 PADOVA - ITALY
Langobardu nie vi@, mi pa smo œele tle. A na nevarni poti
˘
e œeststuo liet je biu #edad veliko an pomebno miesto, kàr so lieta 569 Langobardi s krajan Alboinan udarli po dolinah, zasedli miesto an nastavli glih u njin suoj parvi dukat. Potle so se arztresli po Italiji an pouserode pustil' monumente od kulture, od viere an kiek od izika. Diakon Paolo, ki je napisu njih zgodovino, je na duzin pravu, kuo je œlo u tistih cajtih an nie pozabu pokazat, de so jin probleme parkladal’ Slovani, naœi predniki, ki so œli za njimi. Langobardi so se ustavli u #edadu, Slovenj so se pa polastil' bli¡njih bregi an dolin, tistih kraju, kjer donas imamo naœe vasi in ¡ivimo ku klauarni ostajki tistega slovanskega naroda, ki se nie bau uojskovat z mo@nejœimi Langobardi. Narod, ki je znu branit an obdar¡at sojo dostojanstvo an sojo posebnost tau¡int liet, kàr je korlo tudi z oro¡jan u rokah, dokier Napuljon nie razmetu celo Evropo. Na kako vi¡o smo Slovenj œele ¡ivi. Longobardu nie vi@. Ostal' so njih kulturni an vierski monumenti, an zauoj tuolega je niesto #edad parœlo pod peruota Unesca, ki ga je oznanu ku @lovieœko svetouno premo¡enje. Italijanski an slovenski minister za kulturo sta parœla, za praznovat Langobarde. Pru za pru ne nje, zak' od njih ostajajo kake kosti, ostajki njih vierskega monumenta, ki je Langobardski tempel, an kiek druzega. La¡e je obdar¡at 'no cierkuco, ki tardi vesoko an @astitljivo kulturo nadoda, ki ga nie vi@, kakor naœo sloviensko kulturo, ki je œele ¡iva u judeh naœih dolin a je glih u telih te¡kih cajtah na tisti nevarni poti, ki so jo prehodil' an kon@al' Langobardi. #e puojde takuo naprej, od nas Slovenju bojo ostale cierkuce arzparœene po brezieh an bulah, prauce an zgodovina starih uojski. Kàr nas na bo vi@, @ez kajœno desetljetje, se bojo strokovnjaki kumral' an pravli, de je za smart naœega naroda kriu neusmiljeni donaœnj razvoj, progreœ. Na deblo stare lipe pred kako cierkuco bojo parbil' 'no lapido, ki bo takole pravla: »Tle, u telih hostah so ¡iviel' nieki judje, ki so znal’ pre¡iviet use te¡ave tau¡int an petstuo liet. Pa so u zadnjih treh al' œtierih generacijah zgubil' use: duœo, izik, kulturo, identiteto an ponos. Od nas kaj bo ostalo? #e ¡e sada smo takuo zmieœani, de ven@part od nas na vie vi@, duo je, zak' ga na briga viedet an priznat, od kod pride? Riccardo Ruttar
DEŒELA FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA DAJE DOVOLJENJA ZA NOVE KAMNOLOME
Ne@emo novih ran na beneœkim teritoriju N
a teritoriju Nediœkih dolin bojo odparli nove kamnolome, nove gjave, iz katerih bojo kopali okrasni kaman, ki mu pravijo pietra piasentina. De¡ela Furlanija Julijska krajina, ki daje dovoljenja za kamnolome, je par¡gala zeleno lu@ za œe adno gjavo v Hlasti. Odparlo jo bo podietje SAPPT di Cecino&C Snc iz Tavorjane. Ka¡e, de je biu odgovor za umeœ@anje v prostor (Valutazione di impatto ambientale) pozitivan. Se pravi, de bojo juœki ljudje œe naprej kopali v naœo zemljo in lepuo slu¡ili. Bene@ija bo imiela nove rane, pa bojo doma@i ljudje od tuolega imieli malo in ni@. Nie dugo od tega, kàr je podbunieœki œindik Piergiorgio Domenis odkriu, de je de¡elni svet (regionalni konsej) spremeniu staro normativo za kanolome. Po novim zakonu naj bi kamunam odpla@ali za œkodo 20 centu na kubi@ni metar kamanana za prodajo in ne za kubi@ni metar vekopanega materiala. Domenis pravi, de bojo zatuo kamuni od kamnolomu imieli manj ku 10 par stuo tistega, kar so do sada imieli. Œindaki so na sre@anju z regionalnim aœeœorjam za ambient, ki je Luca Ciriani, vpraœali, de se tuole spremeni. On je obljubu, a muore stvar iti skuoze regionalni svet (konsej). Pa tudi @e bi za lon dali zlate sude, je politika odperjanja novih kamnolomu nespametna. Glaboke rane, ki jih dielajo teritoriju in se vidijo dele@ naokuole, nieso prava rie@ za karje, ki mislijo, de je liep ambient njih te narven@ bogatija in turizem tista ekonomska veja, od katere se puno troœtajo. Zatuo je potriebno dar¡ati lepuo odparte o@i, de na ostanemo okrajeni. Lepuo je trieba dar¡ati odparte o@i in natiegati uha tudi glede velikega elektrovoda iz Okroglega v Vidan. ˘e nomalo cajta vse mu@i okuole tiste velike infrastrukture, ki bi lahko dala smartni ¡lah re@anskin dolinan, a dobro vemo, de Terna in Eles po tiho dielata, de bi jo nastavli. S projektam mislijo priti na dan, kàr bo vse skuhano in ju na bo nobedan mou vi@ ustaviti.
Doma@i œindiki so zaskarbljeni tudi zaki po novim zakonu, naj bi kamunam odpla@ali za œkodo 20 centu na kubi@ni meter prodanega in ne vekopenega kamana
● beri na 5. strani LA CITTÀ DUCALE non è solo longobarda, ha ricordato il ministro Turk alla festa Unesco
Cividale non taccia la presenza degli sloveni
C
ividale è «crocevia e punto d'incontro delle civiltà latina, tedesca e slava». È «dunque imprescindibile per la nostra città consolidare il rapporto con la vicina Repubblica di Slovenia». L'ha affermato il sindaco della città ducale, Stefano Balloch, in occasione della cerimonia del 4 giugno con cui Cividale è stata inserita ufficialmente nella lista del patrimonio mondiale dell'umanità Unesco nell'ambito della rete «I Longobardi in Italia. I luoghi del potere (568-774)». Le parole del primo cittadino sono da sottoscrivere senza esitazioni. Peccato, però, che abbia completamente taciuto la presenza in città della nutrita comunità slovena (e di sue importanti istituzioni) e del suo «imprescindibile» ruolo nei rapporti con la Benecia e la Slovenia. Bene ha fatto, allora, il ministro dell'Istruzione, della scienza, della cultura e dello sport della vicina Repubblica, ˘iga Turk, a evidenziare che Cividale non è solo longobarda. «Il vostro museo ar-
cheologico custodisce uno dei primi documenti in lingua slovena, il Manoscritto di Cividale risalente al XV secolo», ha ricordato nel proprio intervento, per poi sottolineare i doveri che il Comune ha nell'applicazione della legge di tutela della minoranza slovena. A dire il vero, Turk, ha espresso «rico-
noscimento» al sindaco «per aver saputo risolvere, con grande tolleranza e comprensione, la questione», mentre è noto che ci sono importanti nodi ancora irrisolti, quali il rilascio delle carte d'identità bilingui e l'apertura dell'ufficio, previsto dall'art. 8 della legge statale 38/01, attraverso il quale i cittadini della comunità slovena (anche quelli non residenti nei comuni nei quali è applicata la legge di tutela) possono rivolgersi alla pubblica amministrazione e da essa ricevere risposte e documenti nella propria lingua. L'affermazione del ministro, evidentemente non compiutamente informato sullo stato delle cose, va allora presa quale buon auspicio per un'efficace tutela della minoranza slovena anche a Cividale. Solo così, per usare le parole di Turk, «contribuirà a consolidare ulteriormente la fratellanza e la collaborazione lungo un confine che abbiamo finalmente aperto in ambo i sensi». E. G.
V TELI ÆTEVILKI POSOÅJE Dekan kardinalskega zbora Angelo Sodano na obisku • stran 2 ÆPIETAR Æindik poviedu podsekretarju Rupertu, de bo hram dvojeziåne æuole parpravljen do konca lieta • stran 5 KOZCA Spomin na pre Rina Markiåa ob 30. oblietnici smarti • stran 9 ÆPORT/NOGOMET Real Pulfero v velikem finalu za regionalni amaterski naslov • stran 13 Redakcijo smo zakljuåili 12. junija ob 14. uri
2
dom
VERSKO ¡IVLJENJE
stran
SPOROÅILO OB ZAÅETKU evropskega prvenstva v nogometu
Papeœ: Nogomet je æola za spoætovanje drugega in preseganje individualizma
15. junija 2012
A MONTEAPERTA IL BACIO DELLE CROCI presieduta dal pievano di Tarcento, mons. Corgnali
Nel segno della fraternità tra le comunità di confine Gianpietro Carniato
«S
ogomet »je œola, ki u@i spoœtovati N druge ter presegati individualizem in egoizem,« je zapisal pape¡
Benedikt XVI. v sporo@ilu, ki ga je pred za@etkom evropskega prvenstva v nogometu poslal predsedniku Poljske œkofovske konference Jozefu Michaliku. Trinajsto evropsko prvenstvo poteka od petka 8. junija do nedelje 1. julija na Poljskem in v Ukrajini. »Ta œportni dogodek ne vklju@uje samo organizatorje, œportnike in navija@e, ampak na razli@ne na@ine in na razli@nih ¡ivljenjskih podro@jih vso dru¡bo. Tudi Cerkev ne ostaja ravnoduœna do tega dogodka, œe posebej kar se ti@e duhovnih potreb tistih, ki pri njem sodelujejo,« piœe pape¡, ki je ob tem izrazil zadovoljstvo nad sre@anji, katehezami, bogoslu¡ji in molitvami, ki jih Cerkev na@rtuje v @asu prvenstva. Spomnil je tudi na besede Janeza Pavla II., da namre@ œport, zaradi svojega potenciala, postane pomembno orodje za sploœni razvoj osebe in koristen dejavnik za izgradnjo dru¡be, ki je po meri @loveka. Ob@utek za bratstvo, velikoduœnost, iskrenost in spoœ-
tovanje telesa so nedvomno kreposti, ki so nepogreœljive pri vsakem dobrem œportniku in ki prispevajo k izgradnji civilne dru¡be, kjer nasprotovanje zamenja œportna tekmovalnost, spor zamenja sre@anje in sovra¡no nasprotovanje zamenja zdrava primerjava. Œport ni cilj, ampak sredstvo. Postane lahko posredovalec @loveœkosti in pristnega razvedrila, spodbuja osebo, da dá vse od sebe in se odvrne od tistega, kar lahko pomeni nevarnost ali œkodo zanj in za druge, je dejal Janez Pavel II. Benedikt XVI. je v sporo@ilu nadaljeval, da je nogomet pomembna œola, ki vzgaja za spoœtovanje drugega, tudi spoœtovanje œportnega nasprotnika, ki vzgaja v duhu osebnega ¡rtvovanja, ki je dobro za celotno skupino, ter vzgaja za ovrednotenje odlik vsakega elementa, ki tvori moœtvo. Z eno besedo, œport vzgaja za preseganje logike individualizma in egoizma, ki pogosto zaznamuje @loveœke odnose, in odpira prostor za logiko bratstva in ljubezni, ki lahko edina na vseh ravneh omogo@i spodbujanje pristnega skupnega dobrega, je izpostavil pape¡.
OD 15. DO 17. JUNIJA bo obiskal Kobarid in Tolmin
Kardinal Angelo Sodano v Posoåju d 15. do 17. junija bo na obiO sku v Tolminu njegova eminenca Angelo kardinal Sodano,
bivœi dr¡avni tajnik pri Svetemu sede¡u, sedaj pa dekan kardinalskega zbora. Kardinal Sodano bo med svojim obiskom v Poso@ju obiskal Muzej 1. svetovne vojne in italijansko kostnico v Kobaridu, vojaœke kapelice, ki so jih zgradili italijanski in avstrijski vojaki in Tolminski muzej. V soboto 16. junija, ob 19. uri, bo v tolminski ¡upnijski cerkvi vodil somaœevanje, pri katerem bodo sodelovali apostolski nuncij v Sloveniji mons. Julius Janusz, novi in bivœi koprski œkof mons. Jurij Bizjak in mons. Metod Pirih. Sledila bo ve@erja v ¡upniœ@u. Svoj obisk v Koprski œkofiji bo kardinal Sodano zaklju@il v nedeljo 17. junija, ob 11. uri, v novogoriœki knokatedrali s somaœevanjem, pri katerem bosta sodelovala apostolski nuncij mons Janusz in koprski œkof mons. Jurij Bizjak. Dekan kardinalskega zbora prihaja v Poso@je, ker je po koncu prve svetovne vojne njegov o@e delal pri urejanju vojnih grobiœ@ na obmo@ju Tolmina in Kobarida. Minister za kulturo ˘iga Turk, ki bo kardinala spremljal pri delu njegovega obiska skupaj z direktorjem urada za verska vpraœanja Silvestrom Gaberœ@kom, je izjavil, da je bil kardinal Sodano pomembna osebnost v postopku osamosvajanja in mednarodnega priznanja Slovenije; na to mesto je bil imenovan tri dni po osamosvojitvi Slovenije in si je po nalogu pape¡a Janeza Pavla II. prizadeval za mednarodno uveljavitev slovenske dr¡ave. Zato je v Sloveniji zelo dobrodoœel gost.
ar@an pozdrau usien uan, ke ste parœle za fjeœto Svete Trojice». Con questo saluto in sloveno, il vicario foraneo di Tarcento, monsignor Duilio Corgnali, ha dato inizio, domenica 3 giugno, al solenne rito del Bacio delle croci, nel santuario della Santissima Trinità di Monteaperta. Otto comunità sono confluite ai piedi del Gran Monte per riproporre un antichissimo rito, momento di riflessione, di testimonianza della propria identità e della propria storia, di impegno a conservare gli antichi legami di fratellanza. Questi, ancora una volta, i contenuti della tradizionale, antichissima cerimonia celebrata nell’incanto di una chiesa che ha sempre esercitato un fascino particolare sulle genti delle valli del Torre e della vicina valle dell’Isonzo. Documenti storici, infatti, testimoniano che il santuario fu, per secoli, considerato la Chiesa-madre delle comunità religiose del Nord-est e delle confinanti località slovene. Assenti, purtroppo, le croci della riva sinistra del Natisone, un patrimonio smarrito con la scomparsa del decano di Caporetto, Franc Rupnik. Da registrare, comunque, che tale assenza è stata in parte compensata dal saluto del celebrante e dalla lettura in sloveno di uno dei quattro brani evangelici proposti nel corso della processione, ma anche dal canto finale Lepa si, lepa si, ro¡a Marija. All’avvio del rito, sotto il porticato della chiesa, con il saluto di benvenuto alle sette comunità religiose che hanno incontrato quella di Monteaperta, è seguita la spettacolare processione attorno al santuario e, infine, la messa solenne. Non è così venuto meno il fascino
Il bacio delle croci all’inizio della celebrazione dell'antichissimo rito del «Bacio delle croci», una kermesse religiosa tra le più datate in Friuli, appuntamento che sopravvive a testimonianza di un rapporto sociale e religioso che per secoli unì genti di una stessa etnia, di un identico credo. Questo fu il vero miracolo della Madonna che, secondo un'antica leggenda, apparve nel maggio del 1241 a un gruppo di pastori che pascolavano le loro greggi sui prati ai piedi del Gran Monte. All’omelia, il celebrante ha indicato nel «vero cristianesimo la capacità del dialogo universale con il prossimo, la volontà di un sincero confronto con tutti, cominciando dai più vicini». Concelebravano due sacerdoti argentini, con i diaconi Leopoldo Pantarotto e Diego Mansutti. Da registrare che il forfait non è stato soltanto delle croci slovene, ma anche del capretto che, come da antichissima
ZAKLJUÅIL SE BO V NEDELJO 17. junija v Dublinu na Irskem
Svetovni evharistiåni kongres
Katedrala svetega Patrika v Dublinu slovesno sveto maœo, ki jo bo daroS val prefekt vatikanske kongregacije za œkofe, kardinal Marc Ouellet, se bo v nedeljo 17. junija v Dublinu na Irskem zaklju@il 50. mednarodni evharisti@ni kongres, ki od nedelje 10. junija, praznik Reœnjega telesa in krvi, poteka pod geslom Evharistija – ob@estvo s Kristusom in med nami. Organizatorji pri@akujejo okrog 80 tiso@ romarje iz stotih dr¡av. Na ravni vesoljne Cerkve ob@asno potekajo mednarodni evharisti@ni kongresi, na katerih se zberejo delegati z vsega sveta. Ob premiœljevanju besedil
iz Svetega pisma in obhajanju maœ razpravljajo o vpraœanjih, ki se nanaœajo na duhovne, zgodovinske, teoloœke, katehetske, katehumenske, ekumenske in prakti@ne vidike evharistije. Zadnji, 49., je bil leta 2008 v Quebecu v Kanadi. Naslovili so ga: Evharistija - Bo¡ji dar za ¡ivljenje sveta. Z besedo evharistija kristjani pojmujemo eno najve@jih skrivnosti vere, zato tudi njen pomen lahko razumemo in postopno odkrivamo samo v veri. Evharistija je sinonim za Gospodovo ve@erjo, lomljenje kruha, maœo oziroma obhajilo.
tradizione, doveva essere donato al celebrante all’offertorio. Inconvenienti di uno spopolamento generalizzato. Alla croce di Monteaperta-Viœkorsa (portata da Renato Pascolo) avevano fatto ala quelle di Platischis-Pletiœ@a (Rita Zossi), di Lusevera-Bardo (Luisa Cher), di Villanova-Zavarh (Remo Negro), di Chialminis-Vizont (Bepi Disint), di Montemaggiore-Brezje (Maurizio Tomasino), di TaipanaTipana (Bruno Coos), di RamandoloRomandou (Ernesto Mauro), di Vallemontana-Konolec (Rosa Cuciz). La parte religiosa della giornata ha, infine, lasciato posto al momento conviviale, un supporto molto apprezzato che la Pro loco di Monteaperta ha offerto ai numerosissimi fedeli, con conforti enogastronomici di produzione rigorosamente casereccia che hanno invogliato a prolungare l'incontro fino a tarda sera.
11. NAVADNA NEDIEJA
Boœje kraljestvo Evangelij po Marku Tisti cajt je Jezus takole govoriu ljudstvu: »Z Bo¡jim kraljestvam je kakor s @loviekam, ki var¡e sienje v zemljo. Spie in vstaja, pono@i in podnevi, sienje pa poganja in raste, de sam ne vie kakuo. Zemlja sama od sebe rodi narpriet steblo, natuo klas in kon@no uœenico v klasu. Kàr pa sad dozori, hitro zagrabe sarp, zatuo ki parœla je ¡etev.« In govoriu je: »Kakuo naj parmierimo Bo¡je kraljestvo in s kajœno pargliho naj ga predstavimo? Tajœno je kot gor@i@no zarno, ki je takrat, ko se vseje v zemljo, manjœe od vsieh sienj na zemlji. Kàr pa je vsjano, raste in postane ve@je od vsieh zeliœ@ in naredi velike veje, takuo de morejo ti@i neba gniezditi v njega sienci.« V œtevilnih takih pargligah jim je govoriu besiedo, kakor so jo pa@ mogli posluœati. Brez parglihe pa jim nie govoriu; a svojim u@encam je posebe vse razluo¡u. 4, 26-34
dom
15. junija 2012
ZGODOVINA
- KULTURA
stran
3
IL DETURPAMENTO DI UNA MONTAGNA STORICA TRA TORREANO E FAEDIS sulla cui cima si ergeva una chiesa antichissima
Dal romitorio del Monte S. Lorenzo all’intrico di ripetitori televisivi
La chiesa in posizione preminente fungeva da ‘radiofaro’ per la gente della montagna, del fondovalle e della pianura
Tarcisio Venuti
M
erita particolare menzione il Monte San Lorenzo sopra il paese di Valle di Soffumbergo / Podcirku (Faedis). Purtroppo oggi la boscosa punta caratteristica del monte ha germogliato una selva di antenne e tralicci di ripetizione ed espansione televisiva e quindi di inquinamento elettronico, snaturando un ambiente paesaggistico di rara bellezza panoramica e nel contempo imbruttendo anche la sua qualità formale orografica. Nel tardo Medioevo per questo monte, che sottostava alla giurisdizione dei signori di Cucagna, ci furono diverse controversie tra questi giurisdicenti e il Patriarca di Aquileia. Nel 1500 avanzava pretese anche la città di Cividale. Sulla cima del monte c’era una antichissima chiesetta dedicata a S. Lorenzo martire, meta di pellegrinaggi specie nel giorno della festa il 10 agosto di ogni anno, ed era soggetta al curato di Campeglio. Nel secolo XVIII la chiesa rovinò a causa di un fulmine, secondo la tradizione popolare, ma probabilmente per incuria. Di conseguenza fu fatto scendere l’eremita (il santese) e furono riposti nella cappella sottostante di Valle di Soffumbergo l’altare e i santi «egregiamente scolpiti in legno». Così abbandonata si lasciò sfasciare i muri, dei quali, oggi, affiora qualche resto in vetta al monte. La salita al monte San Lorenzo, che così bene si scorge dai colli del-
l’anfiteatro e dai rilievi di Tarcento e Tricesimo, sembra contrastare, per la sua forma appuntita (m. 914), con il carattere orografico generale della regione. Dalla sua cima bello è il panorama che si gode. I patriarchi di Aquileia rimanevano più di frequente nel castello di Corte di Prestento che nel castello di Soffumbergo a villeggiare. E i Soffumbergo possedevano, oltre il castello o corte di Prestento, anche case a Cividale. Da rilevare che sopra il paese di Prestento si apre una spelonca: «il Foran del Landri», proprio sotto le rovine della chiesa di S. Lorenzo in Monte, che secondo alcuni esperti potrebbe ancora servire d’asilo e da fortilizio. La posizione preminente della chiesetta romitorio di S. Lorenzo funzionava da radiofaro per la popolazione della montagna e del fondovalle compresa negli attuali comuni di Faedis e Torreano. Essendo il comprensorio aggregato al Municipium di Cividale, in tempi classici si usò sicuramente un rusticus sermo di comunicazione. In seguito fissarono dimora sui monti circostanti gli Sloveni, da ciò la popolazione in sito si determinò in due elementi: Il friulano e lo sloveno. Sorse perciò la necessità di provvedere dei sacerdoti che conoscessero l’idioma sclabonico per l’assistenza spirituale. Così gli abitanti delle ville di Canal di Gravo, Costapiana, Caneola, Petrosa, Costalunga e S. Maria Maddalena, sotto la parrocchia di Faedis, parlano la lingua slava. Similmente il paese di Valle di Soffumbergo, filiale della parrocchia di
La caratteristica punta del S. Lorenzo vista dal dorso della Kraguojnca Campeglio e il borgo di Reant aggregato alla parrocchia di Masarolis. A conferma si propone la relazione del pievano di Faedis don Comello: «La chiesa matrice è eretta in questa villa di Faedis, dove tutti parlano il dialetto del Friuli, e all’incontro le comunità ossia ville di Canal di Grivò, Clabozana, Stremis, Costapiana e Gradiscutta, Caneola, Pedrosa e Costalunga sono abitate dagli slavi, i quali usano il pro-
I fedeli dei paesi che facevano capo alla chiesa venivano assistiti da sacerdoti che conoscevano la lingua slovena locale
prio lor linguaggio. E perciò vengono assistiti nella cura delle anime da sacerdoti semplici e da cappellani cooperatori, che ascoltano le lor confessioni, e in tutte le lor occorrenze, anco d’infermità mortale, li provvedono dei necessari Sacramenti, e così pure nelle rispettive loro chiese in proprio linguaggio slavo li ammaestrano nella dottrina cristiana con piena dipendenza dal parroco e dalla Chiesa parrocchiale. Tanto attesto … Faedis, addì 10 dicembre 1780. f. Pre Gio. B. Comello Pievano di S.M. di Faedis ed annesse». A proposito dell’insegnamento della dottrina cristiana si trova traccia nella visita pastorale del 20 febbraio 1913, quando Mons. Anastasio Rossi arcivescovo di Udine si portò a Valle di Soffumbergo. Giunto a Valle, constatò che i fanciulli erano preparati nella dottrina cristiana in lingua slovena, mentre quelli di Costalunga erano preparati in lingua italiana, essendo sotto Faedis. La condizione ambientale delle popola-
zioni slovene della montagna si presentava alquanto disagevole: le ville completamente prive di strade, poco favorite dalla natura perché il territorio è sassoso e ha solo una piccolissima estensione coltivabile, ma poco fertile. Nel 1604 la situazione venne brevemente descritta in questi termini: «A Clap, Clabozana e Caneola ci sono case coperte di paglia… chi vuole vivere bisogna si fatichi a far legna o carbone o lavorar terre o in altri simili esercitii». Nei documenti del secolo XIV sono registrati alcuni lasciti che persone di Canebola fecero alla parrocchiale di Faedis, a S. Maria Maddalena in Rupis, a S. Lorenzo in Monte. A quel tempo non esisteva chiesa in Canebola, di essa si trova traccia nel 1453. Ma soprattutto i giurisdicenti di Cucagna di Faedis nei testamenti si ricordavano delle loro chiese con vari lasciti, come di seguito si espone: «1374, 30 giugno. In sacrestia Ecclesie nove S. Marie de Faedis. Testamento di Simone q. Odorico di Cucagna. Lega a S. Maria di Faedis 50 libras parvorum. Alla chiesa di S. Giacomo di Cucagna mezza Marca di denari; fa legati alle chiese di S. Pietro degli Slavi e di Col Villano, indi a quelle di S. Giorgio, di S. Lorenzo di Ronchis e del Monte (S. Lorenzo presso Valle di Soffumbergo non più esistente), a quella di S. Maria de Valle (Convento di Cividale) e a quella di S. Giovanni di Pertistagno (Pre G. Batta di Faedis, ANU)». Altro lascito in data 10 maggio 1376… per la chiesa di S. Lorenzo di Monte (V. Joppi, Notariorum XII, c. 270, ms BCU). Si aggiunge il legato testamentario di Varnero de Cucanea del 1409, in favore di S. Laurentii de Monte (Catapan di Faedis). (1- continua)
PISMA LAŒANSKEGA ŒUPNIKA ANTONA CUFFOLA MISIJONARJU ZDRAVKU REVNU, ki je veliko skrbel tudi za beneæke izseljence v Belgiji
Proces proti dnevnikoma Corriere della sera in Messaggero veneto
Po sodni obravnavi je bil ’Sokrivec‘ – g. Cracina – tako iz@rpan, da ¡ivci so mu odpovedali in noge ga niso ve@ dr¡ale
Laze, 21. junija 1952 Pre@astiti in dragi g. Reven, […] Za@elo je ob 3,45 pop[poldne]1 in kazalo, da bo trajalo 3 - 4 dni. Izvedeli smo ¡e prej, da obto¡eni, oziroma njih odvetniœki zbor, so se odpovedali pri@evanja Vladike2 in morda zato mon. urednik lokalnega kat[oliœkega] dnevnika3 je ves predpoldne se klatil za mojim Sokrivcem4 in tekel od enega do drugega branilnega zbora, silil sokrivca, da naj umakne in predlagal nasprotujo@im zborom ’formule‘, ki Sokrivec je energi@no odbijal ker zanj ne@astne. Vztrajno je kljuboval pritisku in se je priœlo do razprave. ˘e tukaj v za@etku sodni zbor je pokazal sovra¡no staliœ@e in dal razumenti, da obto¡enci ne bodo … obglavljeni. Ker pa tudi on (sodni zbor) ne bi rad priœel do obsodbe, ¡e v za@etku je poklical v zaprto sobo vse prizadete in skuœal œe enkrat spraviti Sokrivca do umaknitve s pogoji, ki Sokrivec ni hotel sprejeti. In razprava je œla naprej tako, kakor pri snoparskih ’speciale‘5 - da Pilat je pomagal razbojnikom in mu@il z neprestanimi ugovori Sokrivca, da bi ga izmu@il in da bi ne mogel vzdr¡ati z ¡ivci. Seveda, izgledalo je, da obto¡enci
to¡ijo to¡itelja in da zlo@inec se mota zagovarjati zaradi svojega jezika, ki je bil edini zlo@in, ki je zagreœil. ˘e v za@etku so odvrgli dva Sokriv@eva besednika, @eœ da to¡ilec – zlo@inec nima pravice ve@ kot do enega pomaga@a – edini, ki je ostal, [je] pa ali zgubil pogum, ker je videl ¡e zgubljeno pravdo, ali pa je bil krepko podma¡en, ali pa mu je bilo za¡ugano s posledicami, ker brani izdajalca, prodanca itd. Sokrivec je krepko, trmasto odbijal napade, a poznalo se je, da je bil utrujen. Podpirala ga je le navzo@nost vseh sobratov, ki so priœli pod@rtovat, da se ne gre za enega ampak za vse. Sodna dvorana je bila nabito polna, ve@inoma z videnskimi kulturniki in odvetniki, in je kazala naklonjenost do Sokrivca, tako da najeti nasprotni osli, ki bi morali razgrajati in kazati javno nasprotno mnenje publike, so ostali kakor mumije, kakor da bi bili mutasti. Le zunaj na hodnikih, kjer so @akale najete nasprotne pri@e, je tu pa tam priœlo do hudega prerekanja z raznimi osebami, ki so jih grajale. Kon@no zagrizeni katoliœki begunec iz Zadra, ki je igral Pilata, je vpraœal Sokrivca, da naj jasno in odlo@no odgovori na
vpraœanje, da ali je res, da je antinacionalen, filot[itin], protiit[alijan] oziroma, da izpove, kakœne ‘sentimente’6 ima, ali it[alijanske] ali slo[venske]. Na to tako podlo vpraœanje, je Sokrivec odgovoril: »Jaz moje sentimente izra¡am ne s besedo ampak z dejanji. Moje lojalno obnaœanje v preteklosti mora pri@ati o mojih sentimentih«. Se ne ve zakaj, da po teh besedah je nasprotni odvetnik vpraœal za besedo in rekel: »Ta pravda je mu@na za vse, predlagam 5 minut prekinitve«. Pilat mu je takoj ugodil. Posliœalci smo se oddahnili, œtevilni @asnikarji in tudi fotografi, ki so priœli iz Milana tudi. Vsa sodnija pa – obto¡enci, odvetniki, to¡ilec – so bili klicani v zaprto sobo. Videli smo, da so takoj poslali po tistega monsinjorja meœetarja, ki je bil izginil, ko je videl, da ne bo uspeha. Smo takoj razumeli, da se gre za odlo@ilni napad ali dvoboj. Vsi smo slutili, da tam notri se bo skuhala obsodba. Medtem v avli, po hodnikih je bilo vse ¡ivahno komentiranje in grajanje pristranskega zadar¡anja dalmatinskega Pilata, ki najbr¡ je hrvatske krvi (poturica) Bina. Le tu pa tam se je @ul glas proti Sokrivcu. Po eni uri in pol (ob 8. zve@er) pravica povrnila in predsednik Bina je tako rahlo in z nizkim glasom pre@ital sklep posvetovanja, @etudi med publiko so kri@ali. »#itaj glasneje«, da nismo razumeli, za kaj se je œlo in œele od ust do ust smo izvedeli, da se je priœlo do sporazuma in da
Sv. Donat nad Lazami to¡ilec je umaknil obto¡bo. Nobene izjave, nobenega komunikata. Nih@e ni izvedel, kaj se je vrœilo pri zaprtih vratih. Javnost bi morala izvedeti za podrobnosti le iz dnevnikov naslednjega dne. Vse se je mirno razœlo. Tudi Sokrivec in jaz sva se umaknila za preno@evanje k videnskemu prijatelju. Sokrivec je bil tako iz@rpan, da ¡ivci so mu odpovedali in noge ga niso ve@ dr¡ale - ni mogel ne ve@erjati ne spati. Po@asi je povedal, kako v … mu@ilnici je bilo vse @ezanj, kako svoji branilci, sodniki, nasprotniki, monsinjorji, vsi so mu svetovali, da naj umakne, ker druga@e …, naj pomisli na posledice, tako da reve¡ ¡e ni imel ve@
kontrole na samega sebe in kon@no se je moral le podati. Sestavljen je bil verbal, ki pa ni bil za javnost, in pa komunike, ki potem je bil pre@itan od predsednika. Za kakœno izjavo ali preklic ni mogel ni@ dose@i, obvezali so se samo, da bodo oni, tajno pla@ali vsak svoje stroœke in stroœke svoje pravde. Njegovi odvetniki (vsi trije) so izjavili, da no@ejo ni@ (mogo@e da so imeli ¡e v ¡epu Jude¡eve groœe). Obto¡enci so dali @astno besedo, da bojo v svojih dnevnikih drugo jutro prinesli samo objektivno kroniko razprave, kar seveda niso obdr¡ali, ker, kakor ste @itali, ta kronika je bila skrajno strupena. Pozabil sem, da v @asu pogajanj Sokrivec je priœel ven iz sobe se posvetovat s sobrati, ki so bili na hodniku, [in] jim povedal na kratkim za polo¡aj. Sobratje so mu svetovali, da naj pristane na predloge, ker druga@e bi bilo slabœe. Mene ni bilo zraven, ker sem varoval sodno dvorano. Tako torej se je doseglo, kar narve@ se je moglo v tako obupnih razmerah. Kulturna javnost videnska in drugih herojev je odnesla zelo dober utis o zna@ajnosti Sokrivca in o njegovi koraj¡i in sploh o nas vseh. To bo moralno œkodovalo nasprotnikom in zlasti ugledu sedanje … pravice. Pravili so mi, da nekateri dopisniki iz tujine niso mogli dobiti dovoljenja za dostop. Komentar prepustim vam in tudi previdni razglas po svetu. […] duh. Anton Cuffolo
1. Sodna obravnava je bila 18. junija v Vidnu 2. Videnski nadœkof Giuseppe Nogara. 3. V resnici gre za tednik videnske nadœkofije »La vita cattolica«. Od l. 1938 do 1962 je bil odgovorni urednik msgr. Vittorio Tonello.
4. Pseudonim za spro¡itelja postopka – podutanskega ¡upnika Angela Cracine. 5. Posebno faœisti@no sodiœ@e (snoparski = ironi@ni naziv za faœisti@ni. Iz slovenske besede snop, it. fascio, simbol faœizma). 6. #ut, zavest.
4
POGLOBIMO IN PREMISLIMO
stran
L’OPINIONE di Riccardo Ruttar
Il turismo può funzionare se valorizza le peculiarità
L'
invito per lo scorso 5 giugno nella sala consiliare di S. Pietro prospettava l'esame delle «possibilità di sviluppo del settore turistico anche in forma organizzata ed associata». La sala era quasi gremita da operatori turistici, speranzosi dell'ennesima svolta nella prospettiva di uno sviluppo di cui tanto si parla ma che, nel concreto, non riesce a soddisfare neppure la metà dell'offerta. I turisti vanno altrove. Sebbene nell'invito si proponesse anche l'approfondimento delle «criticità», al tavolo della presidenza difettava l'udito sull'argomento spostando l'attenzione al necessario sguardo al futuro. Encomiabile. Ma per trovare una cura adeguata ad una qualsiasi malattia, un qualsiasi emulo di Esculapio, il dio greco della medicina, si preoccupa dell'anamnesi, vale a dire della «raccolta dalla voce diretta del paziente di informazioni, notizie e sensazioni utili per una diagnosi efficace». Pensiamo alla salute! – è il messaggio – non parliamo di malattie. Ci vuole la famosa «massa critica» di operatori turistici per favorire la «reazione a catena» positiva ma – viene detto – l'organizzazione della stessa spetta agli operatori non agli amministratori. Sarà! Gli interventi, tuttavia, hanno evidenziato il disagio dello scollamento, dell'«ognuno pensa per sé». Ma niente discorsi sulle occasioni perse, meglio disquisire sulle opportunità. Esempi positivi ce ne sono, basta guardarsi attorno. La vicina Slovenia diventa (ma guarda!) un esempio da seguire: loro, gli sloveni, sì, che sono organizzati ed efficaci. E per questo a breve è previsto un incontro tra i sindaci delle amministrazioni confinanti. Chi avrebbe mai pensato qualche tempo fa che da oltre confine potesse fluire, assieme l'acqua del Natisone, qualcosa di buono e di imitabile? Quel che non poterono l'affinità linguistica e culturale, la politica, il diritto, il buon senso, ecc. lo potrà l'interesse, il denaro? Ben venga. Metaforicamente, finalmente i «comunisti» hanno smesso di mangiar bambini, ma pane comune e companatico, guadagnati col saperci fare, e «fare insieme». La voce più chiara e più forte dall'assemblea è stata, a mio avviso, proprio questa: una visione, una prospettiva, un intento, un'organizzazione che pensino all'insieme, al bene ed allo sviluppo comune per avere voce e proposte chiare e forti, per far conoscere ed apprezzare quanto le Valli possono offrire al vacanziere odierno. Qui io chiamerei alla responsabilità i nostri amministratori che, volenti o nolenti, debbono «far quadrato» e non un'armata Brancaleone dell'«io penso ai fatti miei». Se voglio i turisti, devo mostrargli una strada degna del nome, fornirgli obiettivi di interesse, luoghi di ristoro e soggiorno credibili, iniziative qualitativamente valide. In poche parole una struttura logistica ed organizzativa che i cosiddetti operatori locali non hanno il potere di instaurare. Se, ad esempio, il Sentiero della pace è un valore, bisogna mettersi d'accordo per un percorso stradale che non si fermi al nuovo ponte di Crostù per far poi gimcane fino a Clodig ed oltre. Oppure, se Cividale non volesse brillare di sola luce propria, si potrebbero ricordare Antro e gli «zlati oltarji» delle nostre chiesette oltre che raccontare, nell'ambito del turismo culturale e religioso, la storia eccezionale ed unica degli «schiavoni di Antro e Merso», delle Banche, delle Vicinie, e, magari, anche favorire il recupero della lingua e della cultura autoctone. Piuttosto che continuare a fare poco prospettiche lotte linguistiche sul problema di una doppia identità valligiana che la si vuole conflittuale, quando le ragioni del conflitto stesso sono di bassa lega politica. Sì, il messaggio che leggo nel breve convegno pomeridiano è anche quello di un richiamo alla coerenza. Se non si valorizza ciò che ci distingue, beh, allora si vendano le Valli ai cinesi e, sui pianori attorno alle chiesette, ci troveremo risaie e nei paesi filande. Loro non perdono l'identità per questo, noi, dobbiamo chiederci solo quando l'abbiamo persa e se intendiamo riprendercela.
15. junija 2012
dom
ALOJZ REBULA je odgovoril na vpraœanja Doma ob predstavitvi svoje trilogije v Vidnu
»Kot vi Bene@ani, tudi jaz nisem imel slovenskih œol«
Ivo Jevnikar, Alojz Rebula, mons. Marino Qualizza in Giorgio Banchig Ezio Gosgnach
P
rofesor Alojiz Rebula se nekako smatra za Bene@ana. »Kot Slovenci v Bene@iji in Reziji, tudi jaz nisem imel slovenskih œol. Imel sem v bistvu italijanske œole, saj sem se uradno za@el slovensko u@iti na univerzi, ko sem œtudiral klasi@no filologijo. Druga@e tudi jaz nisem imel kakœke slovenske vzgoje,« nam je zaupal 7. junija v Vidnu ob predstavitvi svoje trilogije v italijanskem jeziku, ki jo je izdala zalo¡ba Edizioni San Paolo. Knjige in Rebulovo miœljenje je razlo¡il teolog in odgovorni urednik Doma mons. Marino Qualizza. Pozdravili so svetnik Mario Canciani za vidensko ob@ino, mons. Rinaldo Fabris za Katoliœko œolo kulture in Giorgio Banchig za zdru¡enje don Eugenio Blanchini, ki je sre@anje priredilo. 88-letni tr¡aœki pisatelj je rade volje odgovoril na vpraœanja, ki smo mu jih postavili. Kako dojemate Bene@ijo in kaj veste o Slovencih v videnski pokrajini? »Bene@ijo imam pri srcu, kot vsi zavedni Slovenci, saj je skrajni rob slovenskega in slovanskega sveta. Geografsko pa jo poznam malo. Eden od razlogov je, da sem @lovek brez avtomobila, kar je izredna stvar v danaœnjih @asih. Ko bi imeu avto, bi se
privoœ@il ve@ vaœe Bene@ije, Rezije in tako naprej. Pa@ mi je dosti o vaœih kraju pripovedoval prijatelj Pavle Merku, ki je takoreko@ po srcu Bene@an. Pri vas sem bil redko. V Reziji vsega skupaj dvakrat za malo @asa, toliko, da sem videl pokrajino, dolino in tiste vrhove okrog nje. Druga@e pa sem poznal Rezijane, ki so neko@ hodili okrog Trsta in pomagali ljudem. Poznal sem nekatere velike ljudi in intektualce iz Bene@ije. Monsinjorja Ivana Trinka sem osebno videl œe v @asu, ko sem bil v videnskem semeniœ@u in potem sem ga obiskal v neki dru¡bi na njegovem domu na Tr@munu. Potem sem poznal duhovnika Miho Dorboloja, ki je hodil poleti na Viœarje in je bil moj profesor Italijanœ@ine. Ampak pokrajine same nisem spoznal tako dobro, kot bi jo lahko spoznal, ko bi imel ve@ mo¡nosti za to. Je pa Bene@ija v srcu.« Prav gotovo pa dobro poznate te¡ave, ki so jih imeli in jih œe imajo Slovenci v Bene@iji, Reziji in Kanalski dolini, da bi ohranili svojo narodno identiteto. »To je glavni punctum dolens tega, odkar sta Bene@ija in Rezija leta 1866 priœli pod Kraljevino Italijo. Od takrat je za@ela njuna Kalvarija, ker Italija ni bila œe sposobna tiste œirine, tiste sposobnosti, da bi lahko ona sprejela to svojo etni@no druga@nost. #asi so bili dosti bolj ozki. Da-
nes do¡ivljamo neki evropski moment, takrat je bilo druga@e, da ne govorim o tem, kar je priœlo leta 1922, ko se je vsedlo tukaj eno gibanje, ki je imelo za na@rt kulturni genocid Slovencev ne samo Bene@ije, ampak celotne Julijske krajine. Bila je tragi@na doba. Upajmo, da se ne bo nikdar ve@ ponovila in upajmo, da bo izu@ila ne le nas, ampak Italijo samo, da bo spoznala svojo napako.« Ali tudi vi menite, da je veliki @ude¡, da se je v Bene@iji ohranila slovenska govorica, @etudi ni bilo mo¡nosti, se œolati v materinœ@ini? »Absolutno, to je @ude¡. Kot je bil pri meni do neke mere. Sam sem se moral nau@iti slovenœ@ino. Œlo mi je od srca in sem se je tudi nekaj nau@il, @e zdaj piœem slovenske knjige.« A je knjiga Nokturno za Primorsko spomenik tudi beneœko slovenskim duhovnikam? »Vsekakor je. Posebno, ker je dukovnik Filip Tercelj, ki mi je dal navdih, œirokosr@en. Nisem napisal biografije. Njegovo ¡ivljene je le izhodiœ@e za roman. Roman pa je stvar domiœljije, ki, @e je nekaj vredna, pove mogo@e ve@ kot statistika. Odslikava realnost sveta. Mislim, da ta knjiga, ¡e zato ki se dogaja na teritoriju, ki je na meji z Bene@ijo, ne hote povdaraja ves slovenski zahod vklju@no z Bene@ijo.«
IL TESTO DEL PROMEMORIA che Confederazione delle organizzazioni slovene e Unione culturale economica slovena hanno consegnato al presidente
Ecco cosa gli sloveni hanno chiesto a Napolitano
L
due organizzazioni di riferimento per la minoranza slovena della Regione Friuli Venezia Giulia – Slovenska kulturno gospodarska zveza/Unione culturale economica slovena e Svet slovenskih organizacij/Confederazione delle organizzazioni slovene –, nel corso dell’incontro del 29 maggio all’Hotel Carnia hanno consegnato al presidente della Repubblica, Giorgio Napolitano, il seguente promemoria. Per la nostra comunità l'aspetto scolastico rappresenta senza dubbio un punto fondamentale. Al riguardo si ritiene necessaria la predisposizione di una normativa adeguata alle esigenze specifiche del sistema scolastico, visto anche il costante aumento delle iscrizioni nelle scuole slovene di Gorizia e Trieste, anche sulla base della proposta di legge presentata dalla senatrice Tamara Bla¡ina nell'aprile 2011 e di quella presentata dai senatori Antonio Fosson, Oskar Peterlini, Helga Thaler Ausserhofer e Manfred Pinzger. Un altro aspetto importante riguarda il finanziamento statale previsto dalle sud-
dette norme, in particolare dalla legge 38/2001. Come più volte espresso in più sedi istituzionali l'incertezza alla quale ricorriamo ogni anno sui finanziamenti non ci permette di operare con la necessaria tranquillità. Auspicabile sarebbe un finanziamento sistematico dei fondi. Ci preoccupano, inoltre, i tagli riguardanti il finanziamento all'editoria. Se questi venissero attuati la gestione dell'unico quotidiano in lingua slovena di Trieste, il Primorski dnevnik, e delle altre testate in lingua slovena diverrebbe difficile. Altrettanto dicasi per le precarie prospettive della sede regionale RaiI FVG nell'ambito della quale è inserita la redazione in lingua slovena. Riteniamo importanti anche i rapporti istituzionali e siamo fortemente favorevoli alla istituzione di un tavolo di lavoro, quale elemento di coordinamento e raccordo tra la rappresentanza della minoranza slovena ed i ministeri competenti in materia di tutela, nell'ambito del quale esporre le nostre aspettative e affrontare le questioni irrisolte. Riteniamo, inoltre, che
La delegazione slovena ricevuta dal presidente Napolitano
la nuova legge elettorale, alla quale si sta lavorando, dovrebbe garantire l'accesso alla rappresentanza nei vari organi istituzionali di candidati appartenenti alla minoranza slovena, come previsto dalla legge 38/2001. È altresì auspicabile, in base alla stessa legge, una soluzione adeguata alla problematica legata alla restituzione di beni immobili quali il Narodni dom in via Filzi a Trieste, quello sito nel rione di S. Giovanni a Trieste e del Trgovski dom, in Corso Verdi a Gorizia. Nel contesto della nostra minoranza, la comunità slovena presente in provincia di
Udine è senza dubbio la parte più debole. Ciò è dovuto a vari fattori che hanno origini nel passato, in particolare dal dopoguerra in poi. Anche i terremoti del 1976 hanno lasciato il loro segno. Ma, nonostante le difficoltà proprio dagli anni Settanta in poi vi è stata una forte presa di coscienza della nostra cultura ed identità. (...) Dagli anni Ottanta a San Pietro al Natisone (Udine) opera con successo la scuola bilingue (scuola dell'infanzia, scuola primaria di primo e secondo grado) e seppure si trovi ad operare con notevoli difficoltà strutturali, rappresenta un modello didattico per l'Europa.
Sulla scia di questa importante e significativa esperienza, in base alle normative vigenti, si sono mosse altre amministrazioni comunali, appoggiate dai genitori, per chiedere l'introduzione di quel modello didattico nelle proprie scuole (comuni di Taipana e Lusevera) e l'introduzione sia dello sloveno che del tedesco (comuni di Malborghetto-Valbruna e Tarvisio). Tutto ciò riteniamo sia molto positivo perché si inserisce nel contesto dell'integrazione europea Con lo stesso spirito sono in corso diversi progetti europei che promuovono la collaborazione transfrontaliera. Dispiace segnalare, infine, che ignorando volutamente i pronunciamenti degli slavisti italiani che hanno definito come sloveni i dialetti parlati dalla popolazione, da parte di influenti circoli nazionalistici si tende a non riconoscere questo dato scientifico e quindi a demonizzare le leggi di tutela, creando a volte delle situazioni di forte disagio che arriva fino al razzismo nei confronti della minoranza e dell'intero popolo sloveno.
dom
IZ NAŒIH DOLIN
15. junija 2012
stran
5
IL REFERENTE PER LE MINORANZE DEL MINISTERO ALL’ INTERNO ha dedicato un apposito incontro alla questione
Manzini al sottosegretario Ruperto: scuola bilingue pronta entro il 2012 �
Sostegno all’istruzione in italiano e sloveno anche alle superiori e in altre realtà territoriali della provincia di Udine
A
L’incontro dedicato dal sottosegretario all’Interno, Ruperto, alla scuola bilingue Udine oltre al sindaco Manzini, sono intervenuti la dirigente dell'istituto commprensivo, ˘iva Gruden, la presidente del consiglio d'istituto, Elena Domenis, i presidenti provinciali di Sso e Skgz, Giorgio Banchig e Luigia Negro, il vicesindaco e assessore ai Lavori pubblici di San Pietro, Mariano Zufferli, e l'assessore all'Istruzione, Aurelio Massera. Nel corso dell'incontro, inoltre, è stata sottolineata la crescente richiesta delle famiglie e delle amministrazioni di Lusevera e Taipana per l'istituzione di scuole bilingui; in Val Canale, invece, oltre all'italiano e allo sloveno viene auspicata l'introduzione anche del tedesco. Da parte sua il sottosegretario Ruperto ha, tra l'altro, sostenuto la necessità di estendere l'istruzione bilingue alle scuole superiori e di allargarla anche in altre realtà territoriali ed ha annunciato che la scuola in lingua slove-
na e bilingue sarà uno dei temi principali all'ordine del giorno del tavolo di lavoro governo-minoranza che si riunirà in tempi relativamente brevi. Il tavolo di lavoro sarà composto da rappresentanti del ministero degli Interni e di altri ministeri nonché dagli esponenti delle organizzazioni della minoranza slovena, della regione, degli enti locali, del comitato paritetico, ai quali di volta in volta potranno aggiungersi altri soggetti in base ai temi trattati. Il sottosegretario Saverio Ruperto ha iniziato l'intensa mattinata triestina incontrando la delegazione unitaria della minoranza slovena (il sottosegretario ha però insistito sull'espressione comunità di cittadini italiani di origine slovena e sul fatto che la tutela è un fatto interno dell'Italia), composta dalla senatrice Tamara Bla¡ina, dai presidenti di Sso e Skgz, Drago Œtoka e Rudi Pavœi@, dal consigliere regionale Igor Kocijan@i@ e dal segre-
(foto Slomedia)
tario regionale della Slovenska skupnost Damijan Terpin, con i quali ha affrontato i temi che riguardano l'attuazione della legge di tutela, la certezza e l'aumento dei finanziamenti, la corretta grafia dei nomi e cognomi sloveni, l'elezione facilitata in parlamento dei rappresentanti della minoranza, il sostegno al quotidiano Primorski dnevnik e agli altri organi di stampa, la definitiva soluzione dei problemi finanziari legati alla convenzione governo-Rai sui programmi sloveni. Ma dell'importante ruole e delle difficoltà dei mezzi di comunicazione si è parlato nel corso di un particolare incontro con il sottosegretario al quale hanno partecipato Mario #uk per la redazione slovena della Rai regionale, Rado Race per il quotidiano Primorski dnevnik, Jurij Paljk per il settimanale Novi glas, Jole Namor per il Novi Matajur, Giorgio Banchig per il Dom e Darko Bradassi per il portale Slomedia.it.
MENTRE A CLASTRA SI STA PER APRIRE UN’ALTRA FERITA i primi cittadini protestano per i minori introiti
Cave di pietra, rientra l’allarme sulla compensazione �
(
Kratke Brevi brevi kratke
Unione montana, prima assemblea Scattano dal 14 giugno i 6 mesi (180 giorni) entro i quali deve diventare operativa la nuova Unione dei Comuni montani delle Valli del Natisone. Per quella data Tiziano Manzini, come sindaco del comune più popoloso del nuovo ente, ha convocato la prima assemblea dell'Unione. Ne fanno parte i sette sindaci e Fabrizio Dorbolò, consigliere comunale di San Pietro, che è stato eletto (con 18 voti su 33) nell'assemblea dei consiglieri di opposizione, tenutasi il 4 giugno. Il primo compito dell'assemblea è redigere lo statuto dell'Unione. «Dalla Regione abbiamo ricevuto una bozza. Valuteremo cosa va bene e cosa va cambiato, perché su diversi aspetti abbiamo la facoltà di decidere autonomamente – fa sapere il sindaco di San Leonardo, Giuseppe Sibau –. Entro la fine dell'anno speriamo di chiudere. Io intanto, quale amministratore temporaneo della Comunità montana Torre, Natisone e Collio, devo seguire il piano di subentro»
��
� J. B.
ll'inizio di questa settimana la giunta del comune di San Pietro al Natisone ha approvato il progetto esecutivo per la ristrutturazione dell'edificio della scuola bilingue di viale Azzida. Lo aveva annunciato il sindaco Tiziano Manzini nel corso della particolare audizione che il sottosegretario agli Interni, Saverio Ruperto, ha voluto dedicare proprio alla scuola bilingue nell'ambito degli incontri con i rappresentanti della minoranza slovena che si sono svolti venedì 8 giugno presso la prefettura di Trieste. I lavori, ha assicurato Manzini, partiranno quanto prima e dovrebbero concludersi entro la fine dell'anno. All'audizione erano presenti oltre al sottosegretario Ruperto, il prefetto e commissario del governo per la Regione Friuli Venezia Giulia, Alessandro Giacchetti, il prefetto di Gorizia, Maria Augusta Marrosu, il responsabile dell'area per il raccordo con gli enti locali della prefettura di Udine, Giovanni Maria Leo, ed altri funzionari del ministero. Sui problemi della scuola e sulla sentita richiesta di istruzione bilingue in provincia di
KRATKE - BREVI - KRATKE
Piesmi za beneœki Senjam do 30. junja � � Jeseni lietos bo na Liesah Senjam beneœke piesmi, se pravi festival novih skladb v slovenskih dialektah, ki se guorijo v videnski provinci. Organizava ga Kulturno druœtvo Re@an. Kduor ¡eli se udele¡iti Sejma ima cajt do 30. junija, de bi poœju besedila in glasbo svoje piesmi. Zbierajo jih Aldo Clodig, Margherita Trusgnach in Davide Clodig. Na za@etku luja bojo vebrali narbuj vriedne piesmi in pieuce. Dielo bo intenzivno, saj bo trieba hitro ¡a@eti snemati CD.
V Bardih na pohodu od @esenj do @esenj
L’assessore regionale Ciriani rassicura i sindaci: si tornerà ai livelli precedenti
S
embra rientrato l'allarme per la compensazione, il cosiddetto «onere di coltivazione», che gli estrattori devono ai Comuni sul cui territorio insistono le cave. La questione dovrebbe essere risolta dal Consiglio regionale nell'imminente sessione per l'assestamento di bilancio «Il problema sorge – spiega il sindaco di Pulfero, Piergiorgio Domenis – dall'emendamento modificativo del comma 3 dell'articolo 7 della Legge regionale 21 del 1997. Tale emendamento, proposto dal consigliere regionale Alessandro Colautti, è stato approvato in Consiglio regionale nella seduta del 4 maggio scorso. Prevede, in sostanza, che l'onere di coltivazione, per le sole pietre ornamentali, venga applicato non al materiale escavato ma solo a quello commerciato. Ne consegue che i Comuni sul cui territorio sono presenti cave di pietra ornamentale, introitano ora, rispetto a prima, neanche il 10% dell'importo relativo agli oneri di coltivazione. In concreto, l'attuale situazione per gli enti locali, è addirittura peggiore rispetto a quando l'onere di coltivazione per le pietre ornamentali era quantificato in 0,20 euro per metro cubo escavato».
Piergiorgio Domenis
Giuseppe Sibau
«Considerato che il Dgr 56/2010, approvato dall'attuale Giunta regionale, stabiliva che il disagio derivante dall'esercizio dell'attività estrattiva relativa alle “pietre ornamentali” e ai “calcari” è il medesimo, ritengo, unitamente ad altri amministratori locali – prosegue Domenis – che l'onere di coltivazione debba essere applicato, come per i “calcarei“, al materiale escavato e non solo a quello commerciato. Come facciamo a controllare, peraltro, quanto e cosa di quello che viene estratto non viene poi commercializzato?». I sindaci di Pulfero, San Leonardo,
San Pietro al Natisone, Torreano, Faedis, Forni Avoltri e Paluzza si sono incontrati con l'assessore regionale all'Ambiente, Luca Ciriani, per trovare una soluzione. «Il vicepresidente del governo regionale – riferisce il sindaco di San Leonardo, Giuseppe Sibau –, ci ha assicurato di voler riportare le cose allo stato precedente. Ci vuole una modifica alla legge da parte del Consiglio regionale, ma sono fiducioso che ciò avvenga in breve nelle sessione di assestamento di bilancio». Intanto a Clastra dovrebbe partire una nuova cava. «C'è stata la richiesta per l'avvio di una cava, una cosa molto piccola per quello che so io, da parte della Sappt di Cecino&C Snc in un'area già destinata all'estrazione di pietra. Dalle informazioni che mi ha
dato lo stesso titolare della ditta, si tratta di un'appendice a un attività già in essere e che prevede anche il ripristino con il materiale di risulta della cava di Rossi. So che sono in corso trattative tra le due aziende», fa sapere Sibau. Lo stesso sindaco di San Leonardo ci tiene a precisare che «con la nuova normativa è la Regione a decidere. Al Comune viene data solo un'informazione e chiesto se sussistano fatti oggettivi che comportino lo stop. I Comuni hanno buoni strumenti per bloccare la coltivazione in aree non dedicate a cave, altrimenti c'è poco da fare. E la zona di Clastra nel piano regolatore è destinata a questa attività da oltre 15 anni». � E. G
� � Na za@eku luja je u Bardah praznik @erieœenj. Tudi lietos so parpravli bogat program, u katerim je biu uklju@en 8. pohod od @eœenj do @eœenj. Lietoœnjega pohoda se je udele¡ila tudi skupina planinskega druœtva Cai Nediœkih dolin. Pohod, ki ga je organizalo Planinsko druœtvo Brda, je poteku u severnem delu Bard, po turisti@ni peœpoti, ki je imenovana #mpevka. Dobila je ime po stari sorti @erieœenj, ki je bila u@asih prisotna u Bardih. Od vinske kleti, so se so spustil' po lahki poti skozi vinograde u severozahodni zmeri. Hodil' so do patoka Œebe@ an po stazi do kapelice par Œlovrencu. Od tam so se usi lahko ogledal' liep panorama po Bardih. Priœli so do Slav@e an Gradno, kjer so nomalo po@ival' blizu cierkve sv. Jurija. Po stazi so œli do najviœje to@ke pohoda, kjer so jih organizatorji @akali an jin ponudli dobar sok an puno @erieœenj. Z vrha so se spustil' podse u dolino patoka Vedrijanœ@ek. Œli so po ozna@eni poti do vasi Vedrijan, @ez dolino patoka Imenjœ@ice do Plahtona, Spodnjega Drnovka an napri do vinske kleti. Po poti so se najedli @erieœenj, saj so dobil' u usakin kotu drugo drevuo s @erieœnjami. (gz)
dom
15. junija 2012
IZ NAŒIH DOLIN
stran
7
V #EDADU SO 4. JUNIJA praznovali priznanje, ki so ga parjeli zaradi Langobardu. Povabili so tudi slovenskega ministra
Tudi Bene@ija ima kulturne bogatije, ki so vriedne vpisa v seznam Unesco �
Minister ˘iga Turk odguoriu pozitivno: trieba je napraviti mrie¡o vi@ kraju, ki imajo podobno vsebino
� Ezio Gosgnach
K
akor #edad, je tudi Bene@ija vriedna biti na seznamu Unesco, v katerim so te narbuj velike bogatije sveta. Tuole je parœlo na dan v pandiejak 4. junija, kàr so praznovali vpis @edajskega miesta v tisti seznam zaradi Langobardu. Na sre@anje so povabili tudi slovenskega ministra za kulturo ˘igo Turka, ki je biu ob teli parlo¡nosti parvi krat v Bene@iji. Z njim sta bla tudi ambasador v Rimu, Iztok Miroœi@, in generalna konzulka v Trstu, Vlasta Valen@i@ Pelikan. Iz Œpietra, kjer se je ustavu na dvojezi@ni œuoli, je minister œu v #edad in sre@u predstavnike slovenske manjœine. Predsednik kulturnega druœtva mons. Ivan Trinko Michele Obit, provincialna predsednika krovnih organizacij Luigia Negro (SKGZ) in Giorgio Banchig (SSO) ter predsednica Paritetnega odbora za slovensko manjœino Jole Namor so mu arzlo¡li ¡ivljenje, dielo in probleme Slovencu v Bene@iji, Reziji in Kanalski dolini. Banchig je med drugim poviedu, de imamo v Nediœkih dolinah bogatije, ki bi jih lahko dieli v Unescov seznam. Omenu je Landarsko jamo, v kateri so tudi langobardski ostanki, pa je nieso uklju@ili v @edajski projekt, in znamenite votivne cierkvice, ki so sad kuœta in diela slovenskih mojstru. V sosednjem Poso@ju ¡e vi@ liet dielajo, de bi v Unescu seznam kulturnih bogatij sveta vpisali dre¡niœki pust. Ministra Turka smo vpraœali, al' bi se na dalo napraviti skupan projet in vpisati tudi beneœki pust, ki je dre¡niœkemu zelo podoban. Odguoriu je pozitivno. »Slovenija – je jau – se za@enja nimar buj zaviedati pomiena, de vpisuje svojo dediœ@ino v seznam Unesca. Sada nam bo skor sigurno uspeu vpis idrijske mine ¡ive-
ga srebra. Pa na smiemo pozabiti, da je Unesco ¡e bogato zastopan v Evropi, zatuo je vpis evropskih bogatji zelo te¡ak. Lahko pa pomaga napraviti mrie¡o iz vi@ kraju za nieko podobno vsebino. Takuo, de glede telih maœk in telega pusta bi bilo potriebno uœafati v Evropi adno serijo podbnih vsebin. V Sloveniji jemamo telo stvar riesno in se bomo za tuole potrudili.« Turk je potle guoriu na proslavi @edajskega kamuna, ki je bla v cierkvi urœulinskega samostana. Poviedu je, de #edad nie samuo kraj Langobardu, saj je v miestu tudi adno izmed parvih dokumentu v slovenskim jeziku iz 15. stuolietja. Zmisnu je tudi, de muora @edajski kamun skarbieti za pravice Slovencu, ki ¡ivijo na njega teritoriju. Na koncu je sre@u italijanskega ministra za kulturne dobrine Lorenza Ornaghija. »Telega povabila v #edad – je komentiru Turk – sam zelo veseu. Dejansko miesta ob konfinu za@enajajo zastopiti, de tele nieso vie@ miesta, kjer se zgodi konfin, kjer je paza med dviema dr¡avama, med dviema kulturama in narodoma ampa, de za@enjajo nucati tisti potencial, ki jim ga tuole daje. Torej de iz konfina nastajajo sti@iœ@a. #edad tuole dobro zastopi.« Kajœan vtis pa je minister dobiu iz obiska v Bene@iji? »Dober. Lepuo je videti, da se slovenski jezik œiri, da parhaja na dan nou interes za dvojezi@ne œuole na teritoriju, kjer dugo cajta takih œuol ni bluo, de vriednost vi@jezi@nosti spoznava tudi italijanski narod. Tela je dejansko narbuj izpostavljena to@ka slovenskega narodnega ozemlja in vendar tukaj stoji. Vendar tukaj slovenska identiteta ostaja in ratava buj mo@na. Muoramo razumeti tele prostor ku niek most, @ez katerega ciela Slovenija stopa v Italijo. Vi pa muorate biti najprej ponosni in veseli, de ste Slovenci in nucati tuole, ku prednost v telih krajah in kar gre za œirse stike.«
»Pisu bom italijanskemu kolegi, naj se hitro rieœijo problemi dvojezi@ne œuole«
Il ministro Turk: inaccettabile la situazione della scuola bilingue a situazione in cui è costretta a operare la scuola bilingue di San Pietro al Natisone L è «inaccettabile». Lo ha affermato a chiare lettere il ministro dell'Istruzione, della scienza, della cultura e dello sport della Repubblica di Slovenia, ˘iga Turk, lunedì 4
giugno al termine della visita all'istituto comprensivo statale con lingue d'insegnamento italiana e slovena. «La questione è infelice – ha proseguito il ministro –. Scriverò al mio collega italiano (Francesco Profumo, ndr), affinché si impegni ad accelerare la soluzione, visto che essa procede in maniera talmente lenta da far pensare che l'attuale situazione di precarietà si possa protrarre all'infinito. Questo non lo vogliamo assolutamente. Nei rapporti con le autorità politiche italiane abbiamo il dovere di evidenziare i problemi nei confronti dei quali lo Stato italiano a nostro avviso dovrebbe reagire più efficacemente. La dispersione in diverse sedi della scuola bilingue è inaccettabile nel lungo periodo. Comprendiamo che si debba mettere in sicurezza la sede, ma il problema va risolto. La soluzione non può prolungarsi nel tempo. Per il modello didattico di questa scuola è necessario che gli alunni e gli insegnanti siano concentrati in una sola sede». Turk ha visitato l'istituto bilingue in occasione della sua partecipazione alla cerimonia con cui Cividale è stata ufficialmente inserita nella lista del Patrimonio mondiale dell'umanità Unesco che ha visto la presenza del ministro dei Beni culturali, Lorenzo Ornaghi, dell'assessore regionale all'Istruzione, Roberto Molinaro. Quest’ultimo ha evidenziato che «con la sua presenza il ministro sloveno sottolinea la dimensione europea del Friuli Venezia Giulia e testimonia l'intensa cooperazione che ci lega alla Repubblica di Slovenia». Al termine della cerimonia nella quale sono intervenuti, tra gli altri, il sindaco di Cividale, Stefano Balloch, il suo predecessore, Attilio Vuga, il presidente della Provincia di Udine, Pietro Fontanini, e l'arcivescovo emerito di Udine, mons. Pietro Brollo, Ornaghi e Turk, entrambi in visita a Cividale per la prima volta, si sono confrontati in un incontro a porte chiuse sulle politiche culturali adottate dai rispettivi Paesi. È stata evidenziata la necessità di ricordare l'imminente centenario dell'inizio della prima guerra mondiale ponendo l'accento sui valori della pace, dei diritti umani e della democrazia. Turk, nella sede del circolo culturale intitolato a mons. Ivan Trinko, ha incontrato una delegazione della comunità slovena della provincia di Udine. In quell'occasione, Giorgio Banchig, presidente provinciale della Confederazione delle organizzazioni slovene (Sso) ha ricordato che anche le Valli del Natisone hanno ricchezze culturali degne di essere comprese nel patrimonio Unesco, magari in un percorso comune con la vicina Slovenia, a partire dalla grotta di San Giovanni d'Antro e dalle chiesette votive tardogotiche.
Minister Turk na dvojeziåni æoli v Æpietru da za slovensko izobra¡evanje Igor Tull. Michele Coren mu je arzluo¡u skarbi starœu, ki videjo, de projekt, de bi postrojili stari hram gre naprej zelo po@aso in nieso za@eli dielati na sriednji œuoli Dante Alighieri, de bi lahko sparjeli pod le tisto strie-
(
Kratke Brevi brevi kratke
Gaberœ@ek direktor za verske skupnosti
Minister Turk s predstavniki Slovencev videnske province
S
lovenski minister za izobra¡evanje, znanost, kulturo in œport, ˘iga Turk, se bo oglasiu par italjianskim ministru za œuolo, ki je Francesco Profumo, in ga vpraœu, de bi, priet ku se more, reœili problem prestoru dvojezi@ne œuole v Œpietru, ki je ¡e vi@ ku dvie lieti odtuod muorla zapustiti svoj hram in je od tekrat arstresena na treh lokacijah. »Tela zgodba je nasre@na. Jest bom viœno napisu adno pismo svojemu italijanskemu kolegu, de bo gledu stvari pejati naprej buj hitro. Za kar viem, re@i se reœujejo, ampa na adno takuo po@asno vi¡o, de bo lahko stanje, ki ga imamo donas, ostalo dugo naprej al' celuo za nimar. Tuolega si definitivno ne ¡elimo, zatuo ki si ¡elimo, da bi okuole tele œuole ratu adan center ne samuo u@enja po slovensko, pa tudi slovenske kulture, seviede potle parjateljstva in vsega, kar se ob adni taki ustanovi plede,« je minister poviedu v pandiejak 4. junja, potle, ki je obisku œuolo. Ministra so sparjeli vodja regionalnega urada za slovenske œuole, Toma¡ Sim@i@, direktorica dvoje@nega vi@stopinjskega inœtituta ˘iva Gruden in predsednik Zavo-
KRATKE - BREVI - KRATKE
ho tudi puobe in @e@e, ki hodijo v dvojezi@no sriednjo œuolo. »Mislimo, de bi italijanska dr¡ava muorala reagirati buojœ – je Turk jau za radijsko oddajo Okno v Bene@ijo –. Se na smie pustiti na dugo, de tela œuola v Œpietru niema
svojih prestoru in je arztesena. Mi zastopimo, de so parœli na dan stati@ni problemi in de hram nie siguran. Ampa problem je potriebno reœiti. Na more iti naprej. Za tako œuolo je pomembno, de so otroci druga@nih generacij kupe, de starœi, ki imajo druga@ stare otroke, jih parpejejo le na tisti prestor, de so tisti, ki u@ijo po slovensko na kajœno vi¡o vsi kupe in takuo naprej.« Minister je poviedu, de je veseu, de je tudi v dru¡inah, v katerih guorijo samuo po italijansko, velik interes za dvojezi@no œuolo in de tele model vpraœajo tudi, kjer ga do sada ni bluo. V mislih je imeu seviede Tipano, Bardo in Kanalsko dolino. »Slovenija ¡e sada pomaga tudi pri razvoju œuolstva. Mi se bomo œe naprej prizadevali pomagati u@iteljem s polietnimi œuolami, s œtudijskimi materiali, tudi s kajœno materialno pomo@jo, kakor je biu avtobus, ki otroke vozi v tolo œuolo.« »Tiste, kar sem videu par direktorici, par u@iteljah in par starœah je nieka velika energija, je optimizem. Vi@ tuolega nucamo tudi v Sloveniji, de na vidimo vsierode samuo problemu, ampa tudi pot, de bi œli naprej,« je jau Turk.
Velik prijatelj Bene@ije Silvester Gaberœ@ek je bil pred kratkim imenovan za direktorja Urada za verske skupnosti pri slovenski vladi. Ta organizem, ki je do pred nekaj meseci deloval kot samostojni organ, je zdaj v sklopu Ministrstva za izobra¡evanje, znanost, kulturo in œport. »Videm se kot most med dr¡avo in verskimi skupnostimi. Tale je urad za sodelovanje z verskimi skupnostimi in za odpravljanje te¡av, ne pa proti verskim skupnostim in za ustvarjanje te¡av. Naœe poslanstvo je iskanje skupnih reœitev v dobrobit vseh dr¡avljanu. V Sloveniji imamo 44 registriranih verskih skupnosti. Najve@ja je seveda katoliœka, na drugo mesto pride evangelikanska, ker je domorodna. Sledijo srbska in makedonska pravoslavna ter islamska. Ostale so pa manjœe. Se pravi nove religije in podobno,« nam je povedal. Diplomirani etnolog in profesor sociologije, Gaberœ@ek, se je rodil 1. januarja 1952 v Tolminu, kjer je obiskoval osnovno œolo in gimnazijo. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je diplomiral iz etnologije in sociologije, potem pa leto dni specializiral kulturno antropologijo na Fakulteti za politi@ne vede Cesare Alfieri v Firencah. Od œtudentskih let je povezan z mednarodno uveljavljenim katoliœkim Gibanjem fokolarov. Od julija 1992 je zaposlen na Ministrstvu za kulturo, najprej kot svetovalec ministra, nato kot svetovalec Vlade RS, v treh mandatih je bil dr¡avni sekretar, nato sekretar na Ministrstvu za kulturo zadol¡en za kulturno dediœ@ino in zdaj pa direktor Urada za verske skupnosti. ��
#aniebola-Podbela vpisi do 17. junja
� � V nediejo 24. junja bo 18. mednarodni pohod prijateljstva od #aniebole skuoze dolino Rouna do Podbele v spomin nepozabnega kulturnega in socialnega dieluca Ada Conta . Vpisovanja do 17. junja sparjemajo v baru la Taverna v #anieboli (telefon 0432 728709), v oœtariji Bristol v Fojdi (telefon 0432 728580,) na kiosku/edikoli Mattea Gujona v Fojdi (telefon 0432 728828), par dru¡ini Cont (telefon 0432 728545). Vpisnina koœta 7 euru. Vklju@eni sta spominska majca in paœtaœuta. Pohoda se lahko udele¡ijo tudi otroci.
8
IZ NAŒIH DOLIN
stran
15. junija 2012
dom
VENERDÌ 29 GIUGNO A SAN PIETRO AL NATISONE importante incontro tra gli amministratori di Bene@ija e Poso@je KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Kratke Brevi brevi kratke
Lepi programi za guod sv. Ivana � � Za sveti Ivan so se v nekaterih vaseh v Bene@iji ohranile stare navade, ki jih bojo obnovili tudi lietos. V Gorenjem Tarbiju bojo v saboto 23. junja zjutra parpravli tradicjonalni liker no@ino: vsak, ki bo parœu, bo parjeu vse ingrediente in ri@eto, za ga parpravit; lahko ga bo potlé nesu damu. Popudan bojo nabral' cvetje in parpravli kri¡ace in krancelne za nuo@ sv. Ivana. Zvi@er bo za pit par kme@kim turizmu La casa delle Rondini in potlé se bo lahko œlo parnogah do kresa. Ob 21. uri bojo par¡gal' kries sv. Ivana; bojo muzika in kulinari@ne degustacije okuole ognja (doma@e ¡ene bojo parpravle tipi@ne jedila, ki so œtrukji an marve). Parpravlja: Polisportiva Gorenj Tarbi. V Dolenjem Tarbiju bojo par¡gali kries ob 7. uri zvi@er. V programu je veselica s kulinari@nimi degustacijami. Parpravli bojo kri¡ace in krancelne; godle bojo ramonike. Tuole parpravlja pro loco Stregna. Svetega Ivana bojo praznovali tudi v garmiœkim kamunu. V saboto 23. junja ob 7. uri zvi@er bo degustacija zej in vina, ob 9. zvi@er bojo par¡gali kries na Lu¡ah par Hostnim. Ob 11. pono@i bojo v Jo¡ulnovi oœtariji par Hlo@je pravli pravce in stare navade no@i svetega Ivana. Pogram je parpravlo kulturno druœtvo Re@an. Ob parlo¡nosti svetega Ivana bo v @etartak 21. junja ob 20. uri v Sriednjem Vi@erja na travniku. Restavracvije Sale&Pepe, da Walter, Gastaldia d'Antro in al Vescovo-Œkof bojo kupe z agriturizmam La casa delle rondini parpravle jedila z dobruotami, ki jih rodi doma@a zemlja. Vi@erja koœta 40 euru. #e bo slava ura, jo bojo odlo¡li na naslednji @etartak 28. junja. Iniciativo parparvlja Kme@ka zveza v sodelovanju z zdru¡enjam Schipettino iz Prapotnega, z Albergo diffuso Valli del Natisone, z dru¡bo KB 1909, z dru¡bo Qbik caffè in z zdru¡enjem E. Blanchini. De bi rezervirali mesto se je trieba do 19. junja oglasiti par Kme@ki zvezi v #edadu (telefon 0432703119 od ponedeljka do sobote od 8.30 do 12.30, elektronska puoœta kz.cedad@libero.it).
Opasilo in karst na sv. Martinu
� � Opasilo na sv. Martinu, ki se je za@elo ¡e lieta 2003, se je lietos ponovilo u nediejo 10. junja. Do zadnjega se je zdielo, de se ne bo moglo iti gor h cierkvi, saj ni bluo ni@ dobrega z uro. Pa @etudi je bluo zjutra magleno, opudan se je gor zbrala velika skupina ljudi. Par maœi je pieu zbor mladih iz lieœke fare an je biu utar lepuo napravljen, œe malo krat takuo. Bluo je puno ro¡ an ta par kraju pa 'na oflokana majhna sklieda z ¡egnano uodo, saj so imiel' tudi karst male Dore. Na koncu maœe je bla precesija okuole cierkve. Potlé so se usi kupe zbral' pred cierkvijo, za praznovat, pojest an popit u liepi dru¡bi.
Il rilancio turistico della Slavia passa per la collaborazione transfrontaliera �
Intanto si sono confrontati amministratori e operatori delle Valli
� R. D.
S
arà il turismo al centro dell'incontro che si terrà il prossimo 29 giugno, a partire dalle ore 16 nella sala consiliare di San Pietro al Natisone/Œpietar, cui parteciperanno i sindaci della fascia confinaria dei comuni appartenenti al territorio della Comunità montana del Torre, Natisone e Collio/Ter, Nadi¡a in Brda e del Poso@je/Valle dell'Isonzo. Il convegno dal titolo «La cooperazione transfrontaliera tra turismo, ambiente e cultura: proposte concrete su progetti avviati e nuove prospettive di sviluppo» è stato promosso dall'amministratore temporaneo della Comunità montana, Giuseppe Sibau, che, a nome di tutti i primi cittadini valligiani, ha voluto mantenere la promessa di ritrovarsi insieme nelle Valli del Natisone, fatta lo scorso gennaio a Tolmin in occasione del tradizionale incontro di inizio anno degli amministratori dei comuni di confine. A introdurre i lavori ci saranno gli interventi dello stesso Sibau e del sindaco di Tolmin, Uroœ Bre¡an. Il convegno, aperto a tutti, vuole essere un momento di riflessione e confronto sul
Posvet o turizmu 5. junja v Æpietru tema del turismo e sulle collaborazioni presenti e future. A questo proposito interverranno due relatori d'eccezzione, Janko Humar, direttore del Lto Soto@je (l'agenzia turistica di Kobarid/Caporetto e Tolmin/Tolmino) e Guglielmo Favi, direttore del Torre Natisone Gal con grandi esperienze in questo campo. L'incontro darà la possibilità di mettere a confronto le due realtà con l'obiettivo di rafforzare la cooperazione e dare slancio a progetti futuri nel campo del turismo. Al dibattito seguità l'intervento dell'assessore regionale a Cultura, politiche internazionali e comunitarie, Elio De Anna. Nella sala polifunzionale di San Pietro ci sarà, quindi, il recital musicale del soprano Sonia Dorigo, accompagnata al pianoforte dal maestro Angelo Comisso. Il tema del turismo non è stata una scelta casuale in quanto si inserisce come cornice alle riunioni operative promosse dalla Comunità Montana del Torre, Natisone
e Collio al fine di riorganizzare il settore del turismo nelle Valli del Natisone, profondamente fragile e poco organizzato. Lo scorso 5 giugno, infatti, si è continuato a parlare di turismo in occasione della riunione avvenuta tra i sindaci, operatori turistici e associazioni delle Valli del Natisone. Al tavolo dei relatori c’erano, assieme all’amministratore temporaneo della Comunità montana, il sindaco di San Pietro, Tiziano Manzini, e il presidente di Torre natisone Gal, Mauro Veneto. Forte è stata la partecipazione e quindi l'interesse riscontrato, numerosi sono stati gli interventi e le opinioni. Tra le proposte ha riscontrato un notevole interesse l'idea proposta dall'imprenditrice agricola Bo¡ica #rnec, che ha proposto di creare un'agenzia turistica vera e propria per le Valli del Natisone, paragonabile a quella presente nella Valle dell'Isonzo, che funga da reception per tutti gli alloggi e impieghi giovani volenterosi con la cono-
scenza di più lingue. Un altro intervento interessante è stato quello del ristoratore Luca Coccolo, che ha proposto di realizzare due grandi cartelli multimediali da installare a Ponte San Quirino e Castelmonte su cui siano riportate tutte le strutture ricettive con segnali luminosi che indicano la disponibilità (verde: posti disponibili, rosso: esauriti) e una striscia luminosa con gli eventi che scorrono. Questi cartelli sono stati adottati da tempo in ogni meta turistica del Trentino e avrebbero un impatto immediato soprattutto per i visitatori di passaggio. È emersa anche la necessità di puntare sulle nuove tecnologie, sul web marketing e sui sistemi satellitari di georeferenziazione dei sentieri naturalistici anche transfrontalieri. Da tutti gli incontri finora svolti si è percepita la volontà, ma soprattutto la necessità, di dare una svolta al settore e creare un progetto coordinato, evitando gli errori fatti in passato. Il Gal Torre Natisone si è dimostrato disponibile a dare l'appoggio necessario alla realizzazione del progetto e si sta impegnando a realizzare un master plan 2013/2020 incentrato sullo sviluppo del territorio. L'obiettivo degli amministratori è indirizzato principalmente a ottenere una «massa critica», così come l'ha definita l'assessore regionale al Turismo, Federica Seganti, al fine di entrare, insieme alla Strada dei vini, al consorzio Dolce Nord Est e a Cividale, nei parametri regionali e comunitari per sfruttare tutte le opportunità promozionali che offre l'agenzia «Turismo FVG».
ZAKRAMENT KRISTUSOVEGA TELESA je parjelo 19 otruok iz œpietarskega in podbunieœkega kamuna, 4 iz sauonskega
Parva obhajila v Œpietru in v Sauodnji
N
a koncu velikono@nega cerkvenega cajta so po farah parva sveta obhajila. Tuole se seviede gaja tudi v Bene@iji. V nediejo 3. junja, na guod Presvete Trojice je iz rok famoœtra, ki je mons. Mario Qualizza, v Œpietru parvi krat parjelo zakrament Kristusovega Telesa in Karvi 19 otruok iz far podbunieœkega in œpietarskega kamuna. Njih imena so: Aurora, Eleonora, Shanja, Jessica, Irene, Sanja, Camilla, Lisa, Manuela, Giulia, Natalie, Nikolaj, Stefano, Gabriel T., Gabriel Q., Andrea, Luca, Tommaso in Michael. Tele otroke sta na parvo sre@anje s Kristusam parpravli katehistinje Susanna Scuderin in Sandra Manzini. Otroci in starœi so par maœi molili tudi po slovensko. Na Majnca, v nediejo 27. maja, so tudi œtirje otroci iz sauonskega kamuna parjeli parvo obhajilo. Maœo je v sauonski farni cierkvi molu famoœtar gaspuod Bo¡o Zuanella. Imena otruok so: Deney Tavaglione (tata je Andrea, mama Sabina Crestani), Sara Iuretig (tata je Gianni, mama Ketty Gosgnach), Claudio Massera (tata je Aldo, mama je Laura Iuretig) in Giuseppe Comensig (tata je Michele, mama je Donatella Iuretig).
Na fotografijah otroci par parvim obhajlu v Æpietru (zgoraj) in v Sauodnji (spodaj)
Bene@ija pod Beneœko republiko sklopu Beneœkih kulturnih dnevu, ki jih parV pravlja Inœtitut za slovensko kulturo, v @etartak 14. junja ob 18.30 v sejni dvorani v kamunskim hramu v Œpietru bojo predstavili bukva Ob respectum gentium barbarorum. Per timore delle barbare genti. La Slavia Veneta 1420-1797, ki jih je napisu Massimo Zoppi, izdala pa zadruga Most. Guorili bojo Jo¡e Pirjevec, vodja oddelka za Zgodovino na Univerzi na Primorskem v Kopru in Ines Beguœ, raziskovalka na isti univerzi. Moderator bo Giorgio Banchig. Parsoten bo tudi avtor.
dom
15. junija 2012
IZ NAŒIH DOLIN
stran
9
V TORAK 19. JUNJA SE GA BOJO V KOSCI zmisnili ob 30 oblietnici smarti. Pieu bo zbor Re@an, ki ga je on ustanoviu
Rino Marki@ duhovnik, ki je ljubu svoje ljudi in slovensko kulturo �
Nanj so se z zaupanjem obra@ali vsi, ki so imieli te¡ave in probleme, ki so potrebovali nasvet in dobro besiedo
� J. B.
S
pomin na pre Rina Marki@a je œele ¡iu. Na posebno vi¡o v Re@anski dolini, kjer je slu¡u ku duhovnik. A mu je ciela Bene@ija du¡na hvale¡nosti. Zmisnili se ga bojo ob trideseti oblietnici smarti v torak 19. junja v Kosci. Ob 19. uri bojo zmolili na njega grobu na vaœkim britofu in ob 19.30 bo v cierkvi sveta maœa, ki jo bo vodu mons. Giulio Gherbezza od somaœevanju drugih duhovniku. Pieu bo zbor Re@an, ki ga je pre Rino nastavu in vodu. Tiste duge precesije od farne cierkve do britofa se nieso pozabil' tisti, ki so se udele¡il' pogreba pre Marki@a. Bluo je v Kosci, v pandiejak 21. junja 1982. Farna cierku nie mogla sparjet ljudi od vsepovsod, ki so parœli zadnji krat pozdravit in se poklanjat pre Rinu, œe mlademu duhovniku, aktivnemu kulturniku in zviestemu Slovencu. Tisti pogreb, ki ga je vodu videnski nadœkof Alfredo Battisti in so se ga udele¡il' po-
mo¡ni œkof Emilio Pizzoni, kakih 70 duhovniku in neœtieto œtevilo ljudi z adne in druge strani meje, je pokazu, kakuo je biu tele slovenski duhovnik parljubljen, cenjen in spoœtovan. Njega nepar@akovana in hitra smart je pretresla njega farane in vso Re@ansko dolino, kjer je pre Rino pre¡iveu skor vso njega duhovniœko ¡ivljenje (samuo tri lieta je biu famoœtar v laœki vasi Vissandone); veliko praznino je za sabo pustu v vsieh – duhovnikih, viernikih, parjateljih –, ki so ga poznali in cenili njega duœnopastierko in kulturno dielo, œe predvsiem so ob@udovali njega parjaznost, ljubeznivost, dobro sarce, poni¡nost in odpartost. Nanj so se z zaupanjem obra@ali vsi, ki so imieli te¡ave in probleme, ki so potrebovali nasvet in dobro besiedo. Videnski nadœkof je na pogrebu med pridgo opisu dobar karakter pre Rina in œe posebe njega ljubezen do svoje zemlje, svojih ljudi in doma@e slovenske kulture. Tarpeu je, je jau msgr. Battisti, zauoj ki so se vasi praznile; imeu je par
sarcu ohranjanje slovenskega jezika in navad; prepri@an je biu, de kristjanska viera postane mesuo v doma@i kulturi; trudiu se je, de bi ljudje imieli zaviest o svojem dostojanstvu in pravicah, ki sta jih Drugi vatikanski koncil in italijanska Ustava priznala. Njega pastoralno in kulturno dielo v lieœki in ko¡iœki fari je rodilo obilne saduove, ki so vidni œe donas. Naj omenimo le druœtvo in zbor Re@an, ki je
mo@nuo po¡ivielo kulturno ¡ivljenje v Re@anski dolini in je postalo model za druga druœtva in iniciative. Pisu je za naœ Dom in sodelavu z Radio Tarst A. Vse tuole je rodilo veliko naspruotovanje doma@ih nacionalistu, ki so pre Rina napadal' in obrekoval' in z njim tud lieœkega famoœtra pre Azeglia Romanina, ki je podperju njega dielo in mladih okuole njega. V tistih lietih so ble mo@ne in dielovne tajne organizacije, ki so se zaganjale pruot duhovnikam in kulturnikam, ki so dielali, de bi po¡ivieli doma@o slovensko kulturo in ble priznane pravice Slovencu videnske province. Vse tuole nie pomagalo œibkemu zdravju pre Rina, ki je mu@é tarpeu in se vpraœu zakì tarkaj sovraœtva do naœega maternega jezika in do ljudi, ki dielajo za ga ohranit. Odgovora nie dobiu, kier le velika hudobija, globoka ignoranca in osebni interesi peljejo do tega. A hodobija, ignoranca in interesi nieso bli doma par pre Rinu. Mons. Marino Qualizza je ob smarti pre Rina Marki@a v Domu napisu: »Za vse to, don Rino, smo ti an ti bomo hvale¡ni. De bi vsi spoznali tvojo vrednoto, de tarpljenje in ¡alost, ki si jih imeu v tvojim ¡ivljenju, naj bi pomagala naœemu ljudstvu za novi preporod in lieuœo bodo@nost«.
Glasbena matica Œpietar je pokazala, kaj so se navadli nje u@enci
Œ
uolsko lieto na Glasbeni matici za Nediœke doline so zaparli z lepiepim vi@eram, ki je biu v torak 5. junja pred œtevilno publiko v polifunkcionalni sali v Œpietru. V parvim delu koncerta so zagodli narbuojœi u@enci. Direktor Glasbene matice, ki je Bogdan Kralj, je pohvalu kva-
liteto na œpietarskim sede¡u in nagradiu te narbuojœe œtirje u@ence, ki so: Orsola Banelli, Davide Tomasetig, Mitja Tull in Martina Tomasetig. Natuo je nastopu orkester Mlade tipke, v katerim so u@enci Glasbene matice iz Bene@ije in Tarsta, ki jih vodi Claudio Furlan.
V drugem delu pa je bla na varsti glasbeno-gledaliœka predstava Krajica Vida. Tekst je na podlagi poznane pravce parpravu Aldo Clodig. Za glasbo in orkestracijo pa je poskarbeu Davide Clodig. Par projektu je sodelovalo tudi Beneœko gledaliœ@e, ki je organiziralo te@aj za mlade in otroke, ki ga je vodila Ceci-
lia Blasutig. Nastopili in parjeli puno aplavzu so otroœki zbor Mali lujerji, mladinski zbor in mali orkester Glasbene matice Œpietar, pieuci Martina Canalaz, Michele Perrone, sopran Elisa Iovele v vlogi krajice Vide in bas-bariton Goran Ruzzier v vlogi Atile.
V NEDIEJO 3. JUNJA je bluo v cierkvi svetega Œtandre¡a v Arbe@u nagrajevanje 9. konkorœa »Kal v poeziji«
Brez kulture naœa dru¡ba na more iti naprej »T
istim, ki pravijo, de s kulturo se na je, odgovorim, de kakor nie razvoja, ¡vilupa brez inovacije, takuo brez kulture naœa dru¡ba na gre naprej.« Tuole je poviedu podbunieœki œindik Piergiorgio Domenis na za@etku nagrajevanja 9. konkorœa »Kal v Poeziji Umetnost brez meja«, ki je bluo v nediejo 3. junja v cierkvi svetega Œtandre¡a. Gosta nagrajevanja, ki sta ga povezovala Valentina Galli in Giorgio Guion, sta bla kobariœka ¡upanja Darja Haptman in tolminski prefekt Zdravko Likar. Oba sta @estitala za uspeh manifestacije, ki zdru¡uje piesnike raznih jeziku in kultur in se strinjala s podbinieœkim œindikam o velikem pomienu, ki ga imata kultura in poezija, zatuo ki prestavljata lu@ tudi v narbuj te¡kih cajtih in ulivata upanje na buojœi jutri. S svoje strani je predsednik ¡irije, ki je pregledala in vebrala narbuj lepe in vriedne poezije, Miha Obit izrazu upanje, de bo konkorœ »Kal v poeziji« œu le naprej in nudu mo¡nost œe posebe otrokam pisati,
Claudia Salamant
Piergiorgio Domenis, Darja Hauptman in Zdravko Likar
kar v sarcu @ujejo. Na temo lietoœnjega konkorœa, ki je bla »Lepo bi bilo…«, so udele¡enci pustili spoletat fantazijo. Claudia Salamant, ki je nesla parvo nagrado namenjeno odrastlim, je temo interpretala s telimi œtikjaci: »Deb mogli imiet / radoviedne, @iste o@i, / ki zagledajo lepoto sveta, / odparte, zdrave uha, / ki znajo posluœat, / pametne usta,
ki resnico pravijo« in na koncu: »Deb mogli bit, kar smo«. Mali Benjamin ˘bogar, ki hode v œuolo v Mostu na So@i in je nesu parvo nagrado za otroke, je takole pomislu: »Lepo… bi bilo imeti krila. / Razprostrl bi jih / in odletel. / Videl bi zemljo in nebo. / Bilo bi lepo. / Pa ni…«. In poznana piesnica iz Rezije Silvana Paletti, ki je bila nagrajena
od zdru¡enja Blankin iz #edada za narbuojœ poezijo v slovenskem dialektu, je na koncu napisala: »Kako to ba telo bit loto / da glas od judi ba bila / na sama ser@na wi¡a. / Dubruta vasaje limer za roko na sveto«. Da¡evni popoldne so razveselili Moravski lovski rogovi iz Moravca, ko so zagodli varsto jagarskih vi¡.
KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Kratke Brevi brevi kratke
V Dreki so napravili potriebna parkiriœ@a � � Po dugem cajtu sta v dreœkim kamune parœla h koncu dvie diela. Te parvo je œlo za potardieti zid, ki dar¡ì teren pred kamunsko hiœo; potlè so napravili novi zid na ciesti le pod kamunam. Vse tuole je bluo kon@ano malo pre Veliko no@jo. Le v tistem cajtu je œlo naprej dielo pred cerkvijo an ob ju¡nim zidu britofa, da bi parpravili an arœerili parkiriœ@e. Tuole je bluo zelo potriebno, posebno kadar so veliki prazniki an tudi pogrebi, zak' naœi ljudjè imajo veliko spoœtovanje za tiste, ki so se »lo@ili od dru¡ine an ¡lahte«, takuo ki œelè pravimo. Narbuj pa tuole se ka¡e potriebno za Ro¡inco, kadar pride tarkaj ljudì, de se @udimo, odkod se je vse tuole zbralo. Liepa hvala dreœkemu kamun, ki je poskarbeu za tolo potriebno dielo. Troœtamo se, de bo arœierjeno parkiriœ@e h nucu tudi ob nedieljah. (mq)
Il soccorso in vetrina a Cividale del Friuli Ritorna la Giornata internazionale del soccorso. Il 16 e 17 giugno a Cividale si terrà l'unico evento in regione interamente dedicato al volontariato e al soccorso. Tra le novità, la presenza dei «Firefithters» (i vigili del Fuoco della base Usa di Aviano), l'allestimento di un vero e proprio eliporto nei pressi del palazzetto dello sport e un importante convegno sul tema del soccorso aereo. Tra le ultimissime, l'accordo con «Time for Africa», associazione non profit onlus udinese, da anni impegnata nel campo della cooperazione e della solidarietà internazionale. Oltre alla conferma della presenza dei pompieri di Austria (Hermagor e Arnoldstein) e Slovenia (Kobarid) già presenti l'anno scorso, si è unita una delegazione croata (Bale). Risulta confermata anche la partecipazione dei Carabinieri, Polizia di Stato, Protezione civile, Croce rossa italiana, Corpo forestale regionale, Aeronautica militare.
��
Imparare a gestire un agriturismo � � Presso l'agenzia formativa «Ad formandum» di S. Pietro al Natisone sono in partenza i corsi di Agronomia generale e Gestione dell'agriturismo. Sono disponibili ancora posti liberi per entrambi i corsi in programma. La data di avvio è stata già fissata: si parte il 18 giugno. «Si tratta di corsi, pensati per chi intende iniziare la propria attività nel settore agricolo o che vuole incrementare le proprie conoscenze e competenze per diversificare l'attività agricola già in essere, specializzandosi nell'accoglienza turistica e nella gestione dell'agriturismo», fa sapere la responsabile della sede «Ad formandum» a S. Pietro al Natisone, Marianna Bonini, che invita tutti a contattare la sede a S. Pietro in via Alpe Adria 61 dal lunedì al giovedì dalle 15.00 alle 18.30 e il venerdì dalle 9.00 alle 13.00 (tel. 0432-727349, email: ud@adformandum.org). La partecipazione al corso di gestione dell'agriturismo abilita alla conduzione delle aziende agrituristiche e permette ai partecipanti che completano con successo il corso di beneficiare delle sovvenzioni regionali. La partecipazione al corso di agronomia generale dà diritto all'ottenimento dei benefici previsti dal PSR 2007/2013 Misura 112 - Inserimento giovani agricoltori.
10
TERSKE DOLINE
stran
15. junija 2012
LE COMUNITÀ CRISTIANE della valle del Cornappo hanno vissuto intensi momenti di fede e commozione KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Kratke Brevi brevi kratke
520 alla camminata nella natura a Porzus
Successo al di là di ogni previsione, a Por@inj/Porzûs di Attimis, per la camminata storico-naturalistica organizzata dalla pro loco «Amici di Porzûs». Le sole iscrizioni sono state 520, senza contare tutti i turisti che hanno raggiunto la bella località per una giornata di relax. L'affluenza sui prati con gli esperti di erbe ha fatto registrare la presenza di oltre 170 persone. Per gli organizzatori grande è stata la soddisfazione, per l'elevato numero dei partecipanti, inaspettato: notevole il lavoro in cucina e per tutti i volontari. Molti dei presenti sono stati omaggiati da un artista dell'incisione sul legno, Gilbert, che dopo la camminata nel bosco ha decorato con le sue mani 380 bastoni da passeggio.
dom
Cornappo e Monteaperta in festa per due battesimi e prime comunioni
��
A Vedronza torna «Artevacanza»
Daniel Stroiazzo in Lisa Filippig sta prejela prvo obhajilo
Nicholas Michelizza je bil kræåen v Viækoræi
lorosa accoglienza che è stata loro riservata. Oltre ai due battesimi, festa anche per due Prime Comunioni. Protagonisti Daniel Stroiazzo, di Monteaperta, e Lisa Filippig, di Cornappo (borgo d'origine del papà del-
la bambina). La celebrazione è iniziata partendo dal Capitello della Madonna del Rosario di Cornappo ed è proseguita, dopo una bella processione, nella chiesa del borgo, vero cuore della comunità. Ha officiato il parroco, don Vittorino Ghenda, assistito dal diacono, don Leopoldo Pantarotto. La Comunione è stata fatta sotto le due specie (Corpo e Sangue di Gesù) anche al popolo. Presente per l'occasione l'organista Paolo Canciani, di Nimis, alla direzione del coro. La chiesa era gremita di fedeli, felici di essere presenti a un evento che non si ripeteva da molto tempo. Al termine è seguito un momento conviviale nel salone sottostante alla chiesa, con la partecipazione di molti convenuti. La serata precedente, dalle 18 alle 19.30, è stata vissuta dai due bambini, con le rispettive famiglie, in modo spirituale, recitando i Vespri, con la benedizione Eucaristica e il particolare affidamento di Daniel ed Elisa alla Madonna del Monte Carmelo.
stiche e ricettive ma prima è necessario risolvere un problema». La struttura, infatti, è finita nel mirino dei ladri. Il sindaco Guido Marchiol, gli assessori e i consiglieri se ne sono accorti quasi per caso: «Abbiamo notato che le calate delle grondaie non c'erano più. Osservando meglio e facendo un sopralluogo sul
posto ci siamo resi conto che tutto il tetto, in rame, era stato asportato, con un danno di oltre 25 mila euro». Grazie alla precedente posa di una guaina impermeabile, e a un intervento rapido di messa in sicurezza, è stato scongiurato il pericolo di infiltrazioni d'acqua piovana ma serve, ora, un nuovo progetto per rifare il tetto. «Il Comune era stato destinatario di un fondo di oltre 200 mila euro per l'acquisto di arredi per l'immobile, per renderlo definitivamente utilizzabile a fini turistici. Adesso, visto il furto, almeno parte di quella somma dovrà essere dirottata per riparare la copertura». Solo dopo questo passaggio l'amministrazione municipale potrà riavviare l'iter per affidare la ex-caserma a privati tramite una specifica convenzione.
� Paola Treppo
C
omunità in festa per due battesimi e due comunioni a Cornappo e a Monteaperta di Taipana, celebrazioni che hanno coinvolto gioiosamente tutta la popolazione. Il primo è stato il battesimo di Nicholas Michelizza, nella chiesa della Santissima Trinità, a Monteaperta. La famiglia di Nicholas è arrivata da Udine e ha scelto la località montana per l'importante celebrazione cristiana perché il nonno del nuovo arrivato è originario proprio di Monteaperta. Battesimo anche per Caterina Valle, di due anni e mezzo di età, nipote di Maurizio, proprietario di un'abitazione a Debellis. Anche in questo caso la famiglia di Caterina non risiede a Taipana ma ad Adegliacco; è tuttavia molto legata al paese «dell'orso». Il rito è stato celebrato nella chiesa del
Caterina Valle je bila kræåena v Karnahti Sacro Cuore, a Cornappo. Dopo la liturgia è seguito un rinfresco cui hanno partecipato tutti i fedeli. Grande la soddisfazione e la gioia dei cornappesi nel prendere parte a una così rara celebrazione. Molto felici pure il papà e la mamma di Caterina per la ca-
A TANAMEA di Lusevera. Danno di 25 mila euro
Rubato il tetto in rame
Corsi estivi «Arte vacanza», con il patrocinio del Comune di Lusevera e della Provincia, e in collaborazione con Villanova delle Grotte e l'associazione culturale “Arte Valtorre”. Si tratta di una bella novità per Bardo che ospiterà corsi intensivi tenuti da professionisti dell'arte. A organizzare l'evento l'associazione culturale “Opera 42”. Dal 15 giugno e fino al 10 agosto, per 6-8 ore al giorno, si potrà partecipare a lezioni di arti visive, danza moderna e improvvisazione corporea, espressività teatrale, scultura, pittura e fotografia. I corsi sono rivolti a principianti e si terranno a Vedronza. Per informazioni su programmi e costi www.condello.info, +39 347 9061851, calogero@condello.info. (nella foto: una scultura di Condello) ��
Canebola, concerto di violini il 17 giugno Promosso dalla pro loco «Lipa», domenica 17 giugno alle 15 nella piazza di Canebola si terrà il concerto dei «Tradmod», gruppo di violoncellisti folk, che suoneranno canzoni prese dalla musica tradizionale friulana, per passare poi a sonorità di carattere moderno. Il complesso è composto da musicisti di fama italiana ed è capitanato da Giulio Venier. Si avvale anche della presenza di altri strumenti, oltre ai violini, come il contrabbasso e la cornamusa. La manifestazione apre una serie di eventi con l'intento di far conoscere territori e luoghi ancora poco conosciuti e di valorizzare le nostre montagne .
� �
E
ra stata ceduta al Comune di Lusevera dallo Stato, circa 8 anni fa. Al tempo l'immobile si presentava in buone condizioni poiché era stato utilizzato fino a poco prima dalla Guardia di finanza in servizio al confine con la Slovenia, in località Tanamea. L'amministrazione municipale, al tempo retta dal sindaco Claudio Noacco, procedette alla sua sistemazione. «Ottenuto un contributo dedicato, avviò una serie di opere di miglioramento e risanamento – ricorda, oggi, l'assessore al turismo e all'ambiente, Stefano Sgrazzutti –. Il progetto aveva compreso la riorganizzazio-
ne degli spazi interni, con abbattimento di alcune pareti, la tinteggiatura, il rifacimento degli impianti tecnologici e dei servizi igienici. S'era intervenuti, in particolare, sulle coperture, completamente rifatte». La destinazione del fabbricato, su più piani, adiacente la grande area verde della polveriera, era quella di accoglienza, nella forma dell'albergo diffuso. «Poi spiega Sgrazzutti - il Comune ha scelto di dare spazio ai privati e la caserma non è rientrata nell'iniziativa. È comunque volontà dell'amministrazione municipale darla in gestione a privati con finalità turi-
� IL PRESIDENTE DELL’ASSOCIAZIONE replica alle critiche di un’abitante della frazione di Taipana
Il lavoro di «Montemaggiore più» è sotto gli occhi di tutti
L
eggendo la lettera della signora Anita Tomasino: «Montemaggiore di Taipana le cose stanno cambiando» (Dom n. 8 del 30 aprile 2012), mi preme precisare che l'associazione «Montemaggiore più» che rappresento, è consapevole di aver operato in maniera responsabile e di essersi sempre prodigata per difendere il territorio e i cittadini che risiedono in quest'angolo di paradiso, come lei stessa lo definisce. Dopo il sisma l'associazione ha lavorato su più fronti per far rinascere dalla macerie la frazione di Montemaggiore, meritandosi gli elogi non solo delle amministrazioni locali e contermini, ma anche dagli enti che hanno gestito la ricostruzione, quali il segretariato del Presidente della Repubblica Oscar Luigi Scalfaro, al quale ci eravamo rivolti per ottenere sov-
venzioni, ed anche dall'indimenticato presidente regionale Antonio Comelli, dal quale abbiamo ricevuto i fondi per ripristinare la chiesa intitolata a San Michele arcangelo. Non ho bisogno, quindi, di elencare i meriti dell'associazione, dal momento che sono sotto gli occhi di tutti. Devo tuttavia sottolineare che la nuova “paladina” di Montemaggiore, nel suo intervento, dimostra di avere una memoria molto approssimativa dei fatti. La signora, infatti, non ha mai seguito la ricostruzione del paese, ed è stata assente dalla vita paesana per oltre 30 anni. E mentre Lei era lontana da qui, i volontari di Montemaggiore lavoravano alacremente per dare al paese quell'aspetto che oggi ci rende orgogliosi del risultato ottenuto.
Le case sono state riparate e in alcuni casi ricostruite, unitamente alla chiesa e a quel poco che rimaneva del tessuto sociale che ruota attorno ad essa. Grazie all'associazione, in paese era stato allestito anche un dignitoso ambulatorio dove il medico di base veniva a visitare i pazienti. Ed è sempre grazie agli associati, che hanno promosso numerose raccolte di fondi, se è stata data una sistemazione alle aree pubbliche e si è potuto asfaltare l'area sulla quale sono state successivamente allestite le strutture che servivano per le feste locali. Ma questo lungo e faticoso lavoro rischia ora di essere vanificato dalle azioni di chi, anziché apprezzare i risultati di chi è rimasto a lavorare in questi posti, ha inanellato una lunga serie di lamentele e di
proteste. Resto perplesso e meravigliato allo stesso tempo nel vedere tanto impegno per attaccare e sminuire il lavoro di tante persone, accusate di aver fatto scempio della piazza del paese, mentre il fabbricato che ospitava l'ambulatorio è stato destinato a finalità che nulla hanno a che fare con la salute dei cittadini ed il cippo e l'asta dell'alzabandiera sono stati fatti a pezzi e gettati alle ortiche perché davano fastidio. E adesso, in barba al lavoro di tanti volontari, le strutture della sagra di San Michele verranno rimosse perché deturperebbero l'ambiente. Complimenti! Di persone sensibili c'è sempre estremo bisogno! � Dante Tomasino presidente associazione «Montemaggiore più»
dom
15. junija 2012
REZIJA/KANALSKA DOLINA
stran
11
POGOVOR Z BARBARO UPALE u@iteljico slovenskega jezika na zavodu »Bachmann« na Trbi¡u. U@ila je kar 150 mladih
V Kanalski dolini se zares zavedajo, da je znanje slovenœ@ine pomembno �
»V anketi, ki sem jo izvedla v vseh razredih, je 85 odstotkov otrok menilo, da je pomembno znati tudi slovensko«
� Luciano Lister
B
arbara Upale, ki trenutno dela kot u@iteljica na Zavodu »Ingeborg Bachmann« na Trbi¡u, prihaja iz Ljubljane; po izobrazbi je profesorica slovenœ@ine in zgodovine. Pou@uje ¡e ve@ kot desetletje, predvsem slovenœ@ino kot materni jezik, zadnja leta pa tudi kot tuji jezik in jezik okolja. V vseh teh letih je delala tako s predœolskimi otroki, najstniki, œtudenti kot tudi z odraslimi. Njene u@iteljske izkuœnje torej zajemajo vse stopnje œolanja: pou@evati je za@ela v eni izmed ljubljanskih gimnazij, nato je svojo u@iteljsko pot nadaljevala v osnovni œoli, v zadnji triadi, eno leto je pre¡ivela v Œvici, kjer je pou@evala otroke slovenskih zdomcev in izseljencev. Preden je priœla na Trbi¡, je tri leta u@ila na jugu Poljske, na Œlezijski univerzi, kjer je na Oddelku za slovanske jezike Filoloœke fakultete mo¡no œtudirati tudi slovenœ@ino kot samostojen predmet. V zadnjem œolskem letu pa je pou@evala tudi migrante z razli@nih koncev sveta, ki so se odlo@ili ¡iveti v Sloveniji. Prosili smo jo za pogovor o izkuœnji v Kanalski dolini. V katerih razredih u@ite? »Na Trbi¡u sem pou@evala v 9 razredih, in sicer v 7 na stopnji scuola media in v prvih dveh letnikih na stopnji liceo. Skupaj se je tako v letoœnjem œolskem letu slovenœ@ino u@ilo 150 otrok, vsak razred je imel eno uro na teden.« Kako je priœlo do vaœega sodelovanja s trbiœkim œolskim zavodom?
Œtimana beka aliboj wärba
»Po vrnitvi s Poljske v Slovenijo me je poklicala kolegica Mihaela Knez s Centra za slovenœ@ino kot drugi/tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in mi povedala, da na Trbi¡u potrebujejo u@itelja, ki bi prevzel pou@evanje slovenœ@ine. Odlo@ila sem se, da sprejmem ta izziv.« Ste ¡e prej poznala Kanalsko dolino? »Moram priznati, da o Kanalski dolini nisem vedela kaj dosti, sem pa v tem œolskem letu izvedela veliko in vesela sem, da je temu tako.« Za nekatere predstavlja pou@evanje slovenskega jezika novost. S katerimi odzivi ste se soo@ili med u@enci? In med starœi? »Mislim, da je zares velika ve@ina otrok in starœev u@enje slovenœ@ine sprejela zelo pozitivno. Zavedajo se, da je znanje vseh jezikov, ki se govorijo na tem podro@ju, pomembno in koristno.« Kako ocenjujete vaœe delo? »Prvo œolsko leto na Trbi¡u je bilo zame pestro, zanimivo in tudi naporno. Sama sem pripravljala gradivo in pou@evala v vseh razredih. Veliko otrok se je ¡e sre@alo s slovenœ@ino, kar nekaj pa je bilo takœnih, za katere je bil to popolnoma nov jezik. Pouk je moral biti torej prilagojen tako, da so na urah lahko vsi sledili, hkrati pa je moral biti tudi zanimiv in ne preve@ naporen. Pri prakti@nih stvareh v zvezi s funkcioniranjem trbiœke œole in z italijanskim œolskim sistemom mi je bila v veliko, neprecenljivo pomo@ in v oporo gospa Maria Moschitz, u@iteljica naravoslo-
Valbruna, 100 anni da pompieri
vja in matematike. Da pa so vse stvari potekale brez te¡av v organizacijskem smislu, se je potrebno zahvaliti gospodu Rudiju Bartalothu, predsedniku slovenskega kulturnega srediœ@a Planika, ravnatelju œole, gospodu Antoniu Pasquariellu, in seveda vsem slovenskim inœtitucijam, ki so omogo@ile pouk, Zavodu za œolstvo RS, Ministrstvu za izobra¡evanje, znanost, kulturo in œport RS ter Centru za slovenœ@ino kot drugi/tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V anketi, ki sem jo s pomo@jo Centra za slovenœ@ino izvedla ob koncu œolskega leta v vseh razredih, v katerih sem pou@evala, je 85% otrok menilo, da je pomembno znati tudi slovensko. Naœtevali so razli@ne vzroke, zakaj. Mislim, da je ta podatek zelo dobra popotnica za to, da bi se slovenœ@ina pou@evala tudi v prihodnjih œolskih letih.«
W
Wolfsbach, slov. Prostovoljno gasilsko druœtvo Ov@ja vas) celebrerà il proprio centenario. Nella giornata di sabato, dopo un'esercitazione congiunta antincendio boschivo tra i pompieri di Austria, Italia e Slovenia (con inizio alle 14.30), è previsto l'inizio della festa vera e propria, con l'apertura dei chioschi (18) ed una serata danzante col gruppo «Die Tregister». Domenica alle 10 i diversi gruppi partecipanti sfileranno lungo le vie del paese, al suono della banda «Bergbau und Hütten Traditionsmusik Arnoldstein» (A), per poi radunarsi sotto il tendone per la Santa Messa delle11 e i successivi discorsi ufficiali con la distribuzione dei riconoscimenti. Sempre domenica sarà inaugurata la nuova motopompa acquistata col contributo della Fondazione Crup. L'intero evento è organizzato col supporto del Comune di Malborghetto-Valbruna. Il Corpo pompieri volontari di Valbruna, che è costituito come associazione culturale, è stato fondato il 4 agosto 1912; fino ad allora era dipeso da quello di Ugovizza/Ukve. Sebbene sia stato sciolto il 18 aprile 1949 (a seguito delle dimissioni dell'allora segretario), i volontari di Valbruna hanno comunque proseguito nel prestare soccorso alle dipendenze del comando del Corpo pompieri volontari di Ugovizza. Il gruppo di Valbruna è stato ricostituito in forma autonoma il 19 dicembre 1982. (l. l.)
L’albero sloveno nello stemma resiano
L
¡ë tu-w ti starih tïmpah jüdi so œtimali wärbo/beko. Grëkavi, Romanavi, #elti, Litwanavi, anu ti jüdi, ka so ¡ïvili to do won, so œtimali wärbo/beko. Wärba/beka na bila za ozdravit, za ¡ane, za splistet plitin@ïæe anu za drügë. Wöda, lüna, worbe / beke, zëmja. Wsë na pravica? Wsë dan sami sen? Poœpehnita worbe / beke dö par wodë. Ni rastijo ta-na piæe, tu-w pïsku, ni se ni bujijo stat tu-w wodë. Njeh mihke vëje se lehku krivïjo tu-w pöwadnja, ko jë süœ ti dulgi köranavi nala¡ajo wödo ta-mi pïœkon. Wsaka mala vëjica vlëmjana od pöwadnja si nareja köran za dan növi arbul. Arbulavi, köranavi anu vëjë ni se plitëjo tej nö cidïlu anu itako to wstawja anu cidi wödo. Izdë w Reziji dö par wodë rastë radë beka anu jih jë veæ sjort. (s. q.)
(
Kratke Brevi brevi kratke
Baritussio: risposte strutturali alla crisi
abato 23 e domenica 24 giugno il S Corpo pompieri volontari di Valbruna (ted. Freiwillige Feuerwehr
TIGLIO, CUORE E AURICORNO rappresentano le origini e la storia della comunità
a storia e le origini della nostra comunità possono essere lette anche osservando i simboli che la contraddistinguono. Gli elementi principali che costituiscono lo stemma comunale di Resia sono tre: il tiglio, il cuore e l'auricorno. L'albero, che protende verso il cielo la sua cima, è un simbolo comune a molte civiltà e venne ritenuto giá in epoca preistorica un legame tra il mondo terreno e quello divino. Più tardi, ogni popolo raffigurò la propria esistenza e la propria sorte attraverso una certa specie vegetale, particolarmente importante nel suo habitat. Nella tradizione slovena, il tiglio (lipa) è l'albero sacro o della vita. Esso cresceva solitamente al centro del villaggio o come nel caso della Val Resia in mezzo alla stessa e sotto le sue fronde si riuniva la comunità detta «vicinia». Mentre a livello di mandamento, l'assemblea veniva denominava «placito». L'area sottostante al tiglio era, dunque, il centro della vita comunitaria; colà si svolgevano gli incontri e le feste. Il tiglio aveva un suo ruolo anche nel mondo spirituale; veniva piantato vicino alle chiese. Attraversando i paesi della Val Resia, in particolar modo quelli meno colpiti dai sismi del 1976, ed osservando attentamente le diverse componenti architettoniche che caratterizzano i borghi si potrà notare la raffigurazione del cuore che si deve far presumibilmente risalire al più ampio fe-
KRATKE - BREVI - KRATKE
nomeno del cardiocerebrocentrismo. Questo simbolo veniva scolpito, inciso o semplicemente dipinto anche sui muri delle abitazioni, negli stipiti o nelle chiavi di volta dei portali di ingresso alle corti. Pertanto, nell'iconografia popolare resiana, rimane ancora oggi un vago ricordo dell'antica sacralizzazione del cuore, considerato un tempo l'organo vitale per eccellenza. Il problema della localizzazione dell'anima nel corpo fu sistemizzata, sul piano scientifico, da Galeno, il più grande medico dell'antichità vissuto nel II secolo d.C. Egli sosteneva, appunto, il fenomeno del cardiocerebrocentrismo dal quale si desumeva che il cuore fosse il luogo in cui, attraverso un processo di raffinazione prodotto dal calore, il sangue venisse tra-
sformato nella cosiddetta «fiamma vitale», la materia della vita e dello spirito, che sta alla base di ogni operazione spirituale. Secondo questa teoria fisiologica la funzione che oggi consideriamo tipica del cuore (distribuzione del sangue) era invece espletata dal fegato, mentre al cervello veniva attribuito il semplice compito di contribuire al raffreddamento del corpo. Nella Bibbia (Deuteronomio) si avverte che «da una sola cosa devi guardarti: dal prendere il sangue, perchè per loro il sangue è come l'anima», da questo precetto biblico, che si riferisce agli animali macellati, gli Ebrei desumono tutt'oggi un particolare metodo di macellazione della carne, tale da escludere la possibilità di nutrirsi del sangue-anima degli animali. La riduzione del cuore a semplice muscolo avvenne solo con la scoperta della circolazione del sangue nel XII secolo, quando il medico meccanicista A. Borelli (1608-1679) negò l'esistenza della sopra citata «fiamma vitale» e ridusse il cuore ad una pompa idraulica. Infine l'auricorno, lo sloveno «Zlatorog», è il mitico animale delle Alpi Giulie, che simboleggia l'eterna lotta tra il bene ed il male; esso è il messaggero della luce e del sole ed inoltre punisce l'uomo, che ha osato violare l'integrità della natura e, con essa, la legge divina. � Sandro Quaglia
Nei giorni scorsi il caso di Tarvisio è tornato all'attenzione del Consiglio regionale. A seguito di un'interrogazione alla Giunta da parte di Enore Picco (Lega nord) – circa la crisi che avvolge Tarvisio e gli investimenti e progetti già intrapresi – è intervenuto nel dibattito anche Franco Baritussio (Popolo della libertà), già sindaco della cittadina: «La fuga verso l'Austria, la differenza sui costi della benzina, dei servizi e sulle opportunità occupazionali sono purtroppo realtà ben note a chi ogni giorno su questo territorio vive e anche a chi lo amministra, sapendo peraltro che le vere cause non si possono ascrivere così semplicemente a 20 anni di assenza di proposte di crescita serie. Già dal 1995 (caduta del confine, perdita di dogane, case di spedizione, caserme) amministratori locali, e non solo, hanno cominciato a impegnarsi su un fronte che ormai è peggio di un bollettino di guerra». Baritussio ha espresso la necessità di risposte di tipo strutturale, dando ulteriore credito all'idea dell'istituzione di zone di fiscalità di vantaggio. «L'Europa non è riuscita nell'intento di armonizzare i livelli di vita sui suoi confini interni, anzi. Da Trieste quindi si deve partire, ma poi si deve passare per Roma e arrivare a Bruxelles», sostiene Baritussio.
��
Sportello tedesco a Malborghetto
� � Fino al 30 agosto di quest’anno nel municipio di Malborghetto-Valbruna sarà attivo lo sportello rivolto alle minoranze linguistiche tedesche. Partito già il 16 aprile scorso, il servizio è rivolto in particolar modo al lavoro di documentazione del dialetto tedesco tuttora parlato in Valcanale, soprattutto a Malborghetto (in tedesco Malborgeth). Sono previste attività di diverso tipo, che spaziano dalla registrazione su supporto audio/audiovisivo di informatori parlanti il dialetto, alla traduzione dal tedesco all'italiano di lavori di laurea inerenti la tematica, al recupero di modi di dire locali. Si intende anche predisporre un Cd audio con termini tedeschi, ad integrazione del dizionario di dialetto sloveno per bambini «Pa nàœam» (si ricorda il forte influsso del tedesco sulla parlata slovena della zona). Il materiale sarà poi depositato presso l'archivio del museo etnografico «Palazzo Veneziano» di Malborghetto e sarà consultabile anche online.
12
POSO@JE
stran
15. junija 2012
dom
SVETOVNO ZDRU˘ENJE TURISTI#NIH NOVINARJEV IN PISCEV je nagrado podelilo Fundaciji »Poti miru v Poso@ju« KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Kratke brevi brevi kratke
Tretjeœolci pobrali kar 273 nagrad S 30. aprilom 2012 se je zaklju@ila ¡e œesta akcija Moja knji¡nica - Knji¡nica Cirila Kosma@a Tolmin, ki je v vseh oddelkih knji¡nice potekala od 3. oktobra 2011 dalje. Akcija, ki je bila namenjena u@encem tretjega razreda osnovne œole je ¡elela mlade bralce spodbuditi k samostojnosti pri iskanju in branju knjig ter obiskovanju knji¡nice. V sedmih mesecih poteka akcije je k prebiranju knjig uspelo privabiti 80 tretjeœolcev, ki so prebrali skupno 1379 knjig. Branje so nagradili z 273 prakti@nimi nagradami, 61 otrok je osvojilo vse œtiri nagrade. Samo zaradi sodelovanja v akciji se je v knji¡nico v@lanilo 20 otrok. (Alenka Mahajnc - Knji¡nica Cirila Kosma@a Tolmin) ��
Dogodki v Zeleni hiœi v Kobaridu V Zeleni hiœi v Kobaridu domujejo Triglavski narodni park, LTO Soto@je TIC Kobarid in Posoœki razvojni center. Konec maja in za@etek junija sta se pod streho nekdanje Pep@eve hiœe zvrstila dva lepa dogodka. V torek, 29. maja smo z otvoritvijo razstave in krajœim kulturnim programom zaokro¡ili ekoloœke delavnice Cicinadzornik, ki so od jeseni potekale v Vrtcu Tolmin. Razstava bo na ogled do 22. junija. V po@astitev Evropskega dneva parkov je bil ve@er 1. junija v Zeleni hiœi posve@en filmskim novostim. Obiskovalci so si lahko ogledali nov predstavitveni film TNP ter multivizijo zavarovanih obmo@ij v Alpah, Za Alpe. (Marjeta Albinini - Naravovarstvena nadzorna slu¡ba Triglavskega narodnega parka)
»Zlato jabolko« je v Sloveniji prva prejela Pot miru od Alp do Jadrana �
Slavnostna podelitev je bila v Kobaridu
Œkof Jurij Bizjak bo 17. junija blagoslovil dre¡niœko cerkev
� R. D.
F
undacija Poti miru, ki skrbi za dediœ@ino soœke fronte, ki se je ohranila v naravi v Zgornjem Poso@ju, je prejela pomembno in presti¡no nagrado Zlato jabolko (Golden Apple) za ve@letno uspeœno delo na projektu Pot miru. To nagrado podeljuje Svetovno zdru¡enje turisti@nih novinarjev in piscev (FIJET). Slavnostna podelitev je bila na trgu v Kobaridu 9. junija ob prisotnosti predsednika za Slovenijo Draga Bulca in drugih predstavnikov odbora FIJET iz tujine, ¡upanov ob@in Zgornjega Poso@ja ter vseh ob@in, ki sodelujejo in soustvarjajo projekt Pot miru od Alp do Jadrana, direktorice STO Maje Pak, direktorev lokalnih turisti@nih organizacij in drugih pomembnih gostov. Takole piœe v utemeljitvi podelitve nagrade. »Neprofitna in nevladna ustanova Fundacija Poti miru v Poso@ju ¡e od svoje ustanovitve decembra 2000 obnavlja in ohranja zgodovinsko in kulturno dediœ@ino iz obdobja prve svetovne vojne v Poso@ju in predstavlja to dediœ@ino v œtudijske, turisti@ne in vzgojno-izobra¡eval-
ne namene. Pri svojem delu vsa leta dobro sodeluje s œtevilnimi lokalnimi, regionalnimi, dr¡avnimi in mednarodnimi institucijami. Leta 2007 je dediœ@ino soœke fronte ter naravne znamenitosti povezala v okrog 100 km dolgo Pot miru v Zgornjem Poso@ju, ki se je z njeno koordinacijo in zglednim sodelovanjem z ob@inami in partnerji na obeh straneh meje jeseni 2011 razœirila po celotni nekdanji frontni @rti vse do morja.« »Pot miru od Alp do Jadrana je postala – nadaljuje utemeljitev – pomembna turisti@na infrastruktura in ponudba, kar je za kraje, kjer je sonaravni turizem najve@ja razvojna prilo¡nost, izrednega pomena. Prav tako ima Pot miru velik simbolni - duhovni pomen, saj povezuje nekdaj lo@ena obmo@ja, ljudi in institu-
cije ter spominja na vse ¡rtve. Œiri sporo@ilo vrednote miru in medsebojno spoœtovanje, omogo@a nove prilo¡nosti ter spodbuja sodelovanje in razvoj.« »Ustanova Fundacija Poti miru v Poso@ju s Potjo miru – piœe œe v utemeljitvi nagrade – postaja primer inovativnega in integralnega œtudijsko-izobra¡evalnega in turisti@nega produkta, za kar je v zadnjih letih prejela ve@ doma@ih in mednarodnih priznanj, med drugim je veliko prispevala k temu, da je bil Dolini So@e leta 2008 podeljen naziv Evropske destinacije odli@nosti.« Nagrado Zlato jabolko, ki v Sloveniji œe nikoli ni bila podeljena, podeljuje FIJET vsako leto tistemu projektu, ki uresni@uje cilje in ideje ohranjanja kulturne, naravne, etnoloœke in druge dediœ@ine.
b prazniku ¡upnijskega zavetnika Presvetega Srca JezusoO vega in stoletnici cerkve bo v ne-
deljo 17. junja v Dre¡nici liturgi@na slovesnost ob blagoslovu obnovljene in prenovljene ¡upnijske cerkve . Slovesnost se bo za@ela ob 16. uri z blagoslovom vseh opravljenih del na cerkvi v zadnjem @asu in s sveto maœo, ki jo bo daroval novoimenovani koprski œkof dr. Jurij Bizjak, ob somaœevanju œtevilnih duhovnikov.
� �
Usposabljanje turisti@nih vodnikov V okviru programov sploœnega neformalnega izobra¡evanja odraslih je PRC v Tolminu organiziral in izvedel tudi 50 urni program Usposabljanje za lokalne turisti@ne vodnike. V program so se vklju@ili odrasli, ki se ¡elijo na podro@ju svoje zaposlitve aktivno vklju@evati v delo turisti@nega sektorja. Udele¡ence od licence ni lo@evala samo udele¡ba na predavanjih, temve@ tudi obilica samostojnega dela. Uspeœno so namre@ morali opraviti tudi izbrano tematsko seminarsko nalogo in zaklju@no vodenje. LTO Soto@je Kobarid - Tolmin je vse tiste, ki so uspeœno opravili izobra¡evalni program vpisala v register lokalnih turisti@nih vodnikov in jim izdala licenco za vodenje na obmo@ju ob@in Tolmin in Kobarid. Posoœkemu razvojnemu centru so pri izvedbi pomagali: Lokalna turisti@na organizacija Soto@je Kobarid-Tolmin, Turisti@na zveza Zgornjega Poso@ja in Fundacija poti miru. In novope@eni vodniki? No, ti pa vas prav lepo vabijo, da v prihajajo@ih dopustniœkih dneh obiœ@ete, do¡ivite in okusite tudi dolino So@e. (Patricija Rejec, Posoœki razvojni center)
��
VOKALNA SKUPINA se je naklju@no rodila v vaœki gostilni v Poljubinju in od takrat prepeva doma, v Bene@iji in po svetu
Sne¡et, deset let na tolminskih seno¡etih in odrih
P
red dobrimi desetimi leti se je v vaœki gostilni v Poljubinju zbrala skupina desetih fantov in zapela nekaj slovenskih ljudskih pesmi. Zbrana gostilniœka druœ@ina je bila navduœena, na mizo je padel nov kvartin vina, beseda je dala besedo - in fantje so se odlo@ili, da za@nejo resno prepevati. Za novo skupino je bilo treba izbrati œe ime. Ker so se fantje radi spogledovali s preteklostjo in so jih zanimali ljudski obi@aji, jim je pogled ve@krat obstal na tolminskih gorskih travnikih oziroma seno¡etih. Ta se vedno bolj zaraœ@ajo, zato so se fantje odlo@ili, da se vsaj ena seno¡et na Tolminskem ne bo zarasla in se po doma@e poimenovali: Sne¡et. Od takrat se je zgodilo veliko zanimivega. Pevci so radi skupaj odhajali na dopust v Dalmacijo, kjer so se dru¡ili in prepevali z doma@ini. V njihovem repertoarju se je zato nabralo veliko dalmatinskih pesmi, ki jih poleg slovenskih ljudskih in nabo¡nih prepevajo na œtevilnih koncertih doma in po Sloveniji, v@asih pa zavijejo tudi v Bene@ijo, v Av-
Vokalna skupina Sneœet (foto Andrej Maver) strijo, na #eœko in œe kam. Da upravi@ijo svoje ime, se ve@krat zberejo pri razli@nih kme@kih opravilih ali pripravijo kakœno delovno akcijo. Enkrat na leto se zberejo v vasi Podmelec v Baœki grapi, kjer skupaj z doma@ini vzamejo v roke kose in v spomin na vaœkega poseb-
ne¡a Maklau@ka pokosijo njegovo seno¡et. Ob bruœenju in œvistenju kos se po dolini razlega slovenska pesem s Slakovo zimzeleno Grabljice, zapoje harmonika in zadiœi po doma@i friki, polenti in œtrukljih. Na svojih nastopih sne¡etarji razvese-
ljujejo mlado in staro, sodelujejo s pevskimi zbori iz Slovenije in zamejstva, skoraj vsako leto konec poletja pa pripravijo samostojni koncert v starem mestnem jedru Tolmina. Ve@krat so pripravili ve@er dalmatinske glasbe, slovenske ljudske glasbe, tematske ve@ere in v goste povabili pevce in pevke z razli@nih koncev Slovenije in iz tujine. Koncertov se ponavadi udele¡i ve@ kot tiso@ posluœalcev. Njihovo petje lahko posluœate na dveh glasbenih CD-jih, leta 2007 so izdali CD z naslovom Z Galien@ pa pride …, na katerem je poleg ostalih pesmi tudi nekaj tolminskih ljudskih, v lanskem letu pa so ob 10-letnici delovanja izdali drugi CD Slovenski smo fantje, od So@e doma. Danes so tisti fantje ¡e mo¡je, imajo svoje dru¡ine in jim za posedanje po vaœkih kr@mah ostane malo @asa: a veselje do petja in dru¡enja œe vedno ostaja in bo, vsaj upamo, trajalo tudi naslednjih deset let. � Peter Pavletiå
Bralnice pod slamnikom... ob So@i a festivalu mladinske literature Knji¡nico Tolmin, je prazni@ni Bralnice pod slamnikom, ki je pote- zaklju@ek ve@mese@nega sodelovanja N kal od 15. do 22. maja, je kar 4.500 mla- mladih bralcev v razli@nih projektih in
dih na 53 prireditvah bralo, razmiœljalo in ustvarjalo na skupno temo Druga@ni junaki, druga@ne knjige. Prvemu tovrstnemu festivalu v Sloveniji se je letos pridru¡ila tudi knji¡nica Cirila Kosma@a Tolmin. Festival, ki ga Miœ zalo¡ba organizira skupaj z druœtvom Bralna zna@ka Slovenije - ZPMS, Knji¡nico Dom¡ale in
dejavnostih, ki spodbujajo k branju. V Bralnicah pod slamnikom... ob So@i so otroci iz Poso@ja in Bene@ije na razstavi v galeriji knji¡nice predstavili svoje likovne in literarne dose¡ke. Pevska zbora OŒ Tolmin sta ob obisku Barbare Gregori@ prepevala njene uglasbene pesmice, najmlajœi v tolminskem vrtcu so spoznali slikanice za slepe otroke, u@en-
ce v Œpetru in Dre¡nici je obiskala Barbara Hanuœ, strokovni javnosti je bilo namenjeno predavanje Kristine Picco o kvalitetnih slikanicah, najboljœim na lite-
rarnem nate@aju je ob zaklju@ku festivala nagrade izro@il Dim Zupan. � Joœica Ætendler
dom
ŒPORT
15. junija 2012
stran
SABATO 16 GIUGNO nella finalissima affronterà i campioni in carica del Forcate
KRATKE - BREVI - KRATKE
Real Pulfero a un passo dal trono amatoriale Figc
L’Sos Putiferio di Savogna non ce l’ha fatta a qualificarsi per la semifinale del Collinare
Bepo Qualizza
M
omento fatidico per il Real Pulfero che si è guadagnato la finalissima regionale per Amatori Figc. Sabato 16 giugno alle 17 si troverà di fronte alla temibile compagine pordenonese del Forcate col compito di spodestarla dal trono, essendo campione in carica. Per diventare campione regionale la squadra valligiana dovrà compiere un'impresa, poiché gli avversari vantano un ruolino di marcia impressionante. Nel corso del campionato sono stati sempre al vertice della classifica, costantemente tallonati dai nostri. I play-off sono stati l'ultimo ostacolo che separava il Real Pulfero dalla finalissima. Nel doppio confronto con il Brugnera è uscito vincitore per 1-0
Michele Sibau fuori casa, mentre sul terreno di Podpolizza ha pareggiato 1-1. Nella finalissima, che si giocherà su campo neutro, il tecnico Severino Cedarmas dovrà rimediare a un attacco spuntato, a causa della defezione di qualche giocatore. La penalizzazione è forte, ma nel calcio nulla è scontato e nei 90 minuti di gioco tutto può succedere. Nei play-off del «Collinare», invece,
l'Sos Putiferio di Savogna si è fermato all'ultimo gradino del girone a tre. Nel primo incontro i nostri sono stati sconfitti 3-1 dal Drug Store. Poi hanno vinto a Gradisca, ma non è bastato per accedere alle semifinali. Nell'ultima fatica di questa stagione, gli Juniores della Valnatisone hanno vinto il torneo notturno di Buttrio, organizzato nell'ambito della Festa del vino, sconfiggendo i padroni di casa. Michele Sibau è stato premiato quale miglior giocatore della manifestazione. Gli Esordienti hanno chiuso l'attività partecipando al torneo «Giuseppe Tomasetig» disputato a Udine sul campo del Chiavris. Dopo aver superato brillantemente la fase eliminatoria e le semifinali, in finale sono stati sconfitti dalla Cometa Azzurra, 3-1. Anche in questo torneo è risultato miglior giocatore del torneo un giocatore della Valnatisone, si tratta di Alessio Drecogna appartenente ancora alla categoria «Pulcini». Va ricordato che Bepi Tomasetig è stato protagonista del calcio valligiano come giocatore della Valnatisone. Poi è stato dirigente della Cividalese per approdare al Chiavris. Lì da presidente ha lasciato una profonda traccia, con il rilancio del settore giovanile.
13
Tomat e Mlinz nel memorial «Vlady»
Sabato 2 giugno ad Azzida si è svolta l'ottava edizione del memorial «Vlady», la manifestazione ciclo-podistica organizzata dal Gruppo sportivo «Azzida», in memoria di Vladimiro Tuan scomparso prematuramente nel 2004. La competizione vede gareggiare gruppi formati da due atleti ed è divisa in due frazioni: la prima frazione in mountain bike della distanza di circa 15 chilometri e la seconda a piedi per altri 9 chilometri. Al termine della gara tutti si sono ritrovati nel campetto di Azzida dove, in concomitanza con la tradizionale festa degi alpini, sono avvenute le premiazioni. All'evento ha presenziato il vicesindaco di San Pietro al Natisone, Mariano Zufferli, che ha sottolineato quanto il ricordo di Vladimiro Tuan, a cui è dedicato il memorial, sia ancora molto vivo tra noi, e ringraziando tutti coloro che hanno contribuito alla buona riuscita di questo evento sportivo, ormai divvenuto un appuntamento annuale. Sul podio sono saliti Loris Tomat e Flavio Mlinz, premiati dal presidente del Gs Azzida, Antonello Venturini e il vice Marco Venturini. I vincitori hanno concluso la compitizione in 01:27:12; al secondo posto Mauro Gubana e Amedeo Sturam (01:29:47) seguiti da Valeriano Zampa e Luca Riva (01:30:38). Nella categoria giovani si sono affermati Simone Tensi e Mauro Tomat che sono arrivati al traguardo in 01:38:47, secondi Yari Costantini e Mauro Venturini (01:58.:30), terzi Alessandro Berton e Francesco Chiabai (02:14:42). Premiate anche le migliori atlete donne: prime Donatella Cosliani e Giancarla Mingone (02:01:36), seconde Fiorella Botter e Francesca Gariup (02:12:06) e terze Lara Braidotti e Martina Tomat (02:47:02). In ricordo di Vlady è stato consegnato un omaggio floreale alla moglie Patrizia.
Cani da cinghiale, trionfo della Slavia
41° INCONTRO DEGLI ALPINISTI SLOVENI DI ITALIA, AUSTRIA E SLOVENIA
Planinska dru¡ina sul Vrœi@
D
omenica 10 giugno sul Vrœi@ si è svolto il 41° incontro degli alpinisti sloveni di Austria, Italia e Slovenia. Presso l'«Erjavceva ko@a» è stato organizzato dal «Planinsko druœtvo Jesenice». La «Planinska dru¡ina Bene@ije» ha partecipato con oltre 50 persone organizzando appositamente un autobus. Il tempo variabile ma senza precipitazioni ha permesso ai partecipanti di effettuare agevoli escursioni nei dintorni: Mojstrovka,Sleme,Glava nad Sitom e Vratca. A seguire il programma culturale con l’esibizione della banda di Kranjska Gora/Jesenice, lo scambio di doni, il saluto dei rappresentanti (primo discorso ufficiale del nuovo presidente della Pdb, Luisa Battistig) e l'incontro conviviale.
Il Friuli si è classificato per la prima volta al primo posto nel Campionato nazionale per cani da seguita su cinghiale svoltosi in Toscana: a sorpresa, infatti, il capo delegazione, Sandro Levan, di Taipana, si è piazzato in vetta alla classifica nella categoria “mute”. Altri 4 riconoscimenti, di “eccellente”, sono stati assegnati al Friuli: al segugio istriano Ciro, condotto da Pietro Chiuch, a Mojito, condotto da Michele Cagnone, a Stella e Kikka, condotti da Tristano Genio e Nicola Garlatti. Il trofeo conquistato da Levan rende merito a Miss, Wodka e Whisky, segugi di razza Ariegeois, tutti friulani poiché il capostipite proviene dall'allevamento di Mario “Pasc” Iussa, di Pulfero. I vincitori ringraziano il veterinario Roberto Dorbolò.
È stato ricordato il primo incontro organizzato dal Pd Jesenice nel lontano 1972 sulla Golica al quale aveva partecipato solo una trentina di rappresentanti sloveni di Austria e Italia. Alle recenti edizioni (sempre la seconda domenica di giugno), invece, la partecipazione è sempre molto nu-
merosa. La Planinska dru¡ina Bene@ije, come tradizione, partecipa molto numerosa. Anche in questa edizione ha fatto una bella figura, grazie soprattutto per la perfetta regia e organizzazione da parte del socio Jo¡ko Cucovaz.
Anche il karate per gli allievi della bilingue
Il 17 giugno mini ciclisti a Grupignano
T
ra le attività organizzate dall'Istituto comprensivo statale con insegnamento bilingue sloveno-italiano con la collaborazione dell'Istituto per la cultura slovena rientra anche la pratica sportiva del karate. Il corso è gestito dal «Karatek Klub Poso@je Kobarid - sekcija Œpeter». Vi partecipa una quindicina di bambini. Capaci istruttori sono la cintura nera Demi e la cintura marrone Kity. La scorsa settimana, alla presenza di numerosi genitori, si è svolto il saggio finale, nonché l'esame per le diverse categorie alla presenza di un commissario della «Karate zveza Slovenije». L'allievo Andrea ha ottenuto la cintura verde, gli allievi Stefano, Peter e Nicolò hanno raggiunto il grado di cintura arancione, mentre il resto degli allievi è diventato cintura gialla. Appuntamento per il prossimo anno scolastico con un augurio ai giovani allievi di buoni progressi, come quelli fino ad ora dimostrati.
Domenica 17 giugno si terrà a Cividale, in località Grupignano, il terzo appuntamento per i Giovanissimi organizzato in questa stagione dall'Asd Velo club Cividale Valnatisone/Kolesarski klub Bene@ija. Si tratta del trofeo «Sportivi di Grupignano». I mini ciclisti si daranno battaglia su un circuito locale di 1200 metri, da ripetersi più volte a seconda dell'età, con partenza e arrivo in via Premariacco: G1-7 anni, 1 giro; G2-8 anni, 3 giri; G3-9anni, 5 giri; G4-10 anni, 7 giri; G5-11 anni, 9 giri; G6-12 anni, 11 giri. Ritrovo alle ore 8 a Grupignano in via Premariacco. Verifica licenze: dalle ore 8 alle ore 9.30. Partenza della prima gara, con la categoria dei G1 (7 anni), alle ore 10; a seguire le altre categorie. Seguiranno le premiazioni a Grupignano, bar «Al capriccio», in via Premariacco, verso le ore 12.
14
stran
DOMA@A KULTURA
˘ene so igrale tombulo in se ponujale pre¡e tabaka
➔ Patroni pomo@niki: Vid
Kajœna ura bo Do pandiejka 18. bo jasno. Nova luna torka 19. parnese buj magleno uro pa samuo za kajœan dan. Parvi kuart lune sriede 27. parnese spet obla@no an da¡euno uro.
Za naœe zdravje #e nizke preœjon se je hitro dovizamo, sa se @ujemo œibki, brez mo@i, sarce tu@e prehitro, se mote glava, ta vesoka more ostat skrita za puno liet, zak na da takuo hitro nje sintome. Zauoj tuolega muoremo zaries ahtat an kàr se jo zmieremo an ta nizka, ki muore bit od 60 do 90, an ta vesoka od 115 do 140, niemajo tistih valuorju, je buojœ, de gremo h miedhu, ki nan bo znu poviedat, kje falmo al pa kje fali naœ organizem. Vesoka preœjon more bit kau¡a puno boliezni (glade¡u, tiroide, arteriosklerozi) an more parnest iktus an infarkt. Puno kau¡i more parpejat do tega, ku debeluost, kajenje, alkohol, stres. #e imamo take probleme, muoremo ahtat an jest z malo soljo, pustit par kraj jedila previ@ obiejene, kafè, alkohol an cigareto. Dobrò je iest puno zeja an sadja an za obelit je parporo@eno nucat oje extravergine. Dobrà navada je hodit usaki krat, ki se more, pa manjku 20 minutu na dan an ne na zadnjo, usak dan se veriezat nomalo cajta za narest samuo, kar nan je zaries uœe@.
RICETA
➔ Torta “@arna host” Na potovanju u Nem@ij san imiela parlo¡nost pokuœat tolo torto, ki je te¡kuo, de kajœnemu nie use@. Nucamo 150 g uœeni@ne moke, 200 g cukerja, 50 g kompierjove fekole, 50 g kakao u prahu, 6 jajc, 1 buœtino vaniline, 500 g smetane - pane za slad@ino, 60 g zamlietega cukerja, œiropane amarene, 100 g @arne @ikolade, 3 tace @arieœnjovega œiropa, 1 bi@erin @arieœnjovega ¡ganja. Tu adni posodi umieœamo @arnjake, 200 g cukerja, buœtino vaniline an 4 ¡lice uode. U drugi posodi zbutamo bejake an 30 g zamlietega cukerja, dok’ ne ratajo ku snieg. Natuo jih umieœamo @arnajkan kupe s uœeni@no moko, ki usujemo po nomalo usaki krat, kompierjovo fekolo an 50 g kakao u prahu. U obalasti posodi za foran, ¡e obiejeni an potroseni z useni@no moko, usujemo tolo parpravo, ki jo denemo pec u foran ¡e gorak 180° parbli¡no za 20 minut. Tentega zbutamo pano, kupe s 30 g zamlietega cukerja, natuo ote@emo amarene od œiropa. Kàr torta je pe@ena, jo snememo, po@akamo, naj se lepuo pohladi an jo prerie¡emo na tri diske. Na parvi disk polo¡emo amarene an zbutano pano. Druge dva diska lepuo zmo@emo s @arieœnjovin œiropan umieœanin s @arieœnjovin ¡ganjan. Z drugin pokrijemo torto, polo¡emo amarene, zbutano pano an po varh œe zadnji disk. Na zadnjo, po varh an use okuole polo¡emo œe ostalo zbutano pano an zribano @arno @ikolado. Denemo u frigo za an par ur. Priet ku nesemo na mizo denimo po varh œe kako amareno. Loretta Primosig
dom
Jeœiœke zgodbice
MIESAC JUNJ U NAŒIH DRU˘INAH
U petak 15. junija je praznik svetega Vida. Imeu je kratko ¡ivljenje. Rodiu se je u bogati paganski dru¡in u III. stuolietju na Siciliji an umaru kàr je biu œele otrok. Hitro mu je umarla mati an natuo je biu od o@i parporo@en dojenki Kreœenciji an pedagogu Modestu, ki sta bla kristijana an ki sta ga poskriuœ u@ila an zrasla u kristijanski vier’. Legenda prave, de je biu zlo mlad, kàr je za@eu runat @ude¡e an kàr u liete 303 je za@elo veliko preganjanje kristjanu, Vid je biu ¡e lepuo poznan. O@à, ki je gledu na use kraje ga prepri@at zapustit kristjansko viero, kàr je vidu, de tegà na utegne, ga je ovadu Valerijanu. Vid je biu takuo ujet an zapart u je@o, kjer so gledal’ ga prepri@at zapustit tisto viero, pa Vid, ki je imeu podpuoro dojenke an u@itelja, je ostù sojga prepri@anja. Natuo Valerijan ga je pustu iti, pa malo potlè ga je nazaj loviu. Tel krat Vid, kupe s Kreœencijo an Modestijan, je uteku z barko. Parœu je u donaœnjio Bazilikato, kjer je lè napri nardiu puno @ude¡u an ozdravu puno judi. Kàr je tuole zaviedu imperator Dioklecijan, ga je stuoru lovit an kàr so ga ujel’ an parpejal’ h njemu, mu je kuazu ozdravet snuova, katerga ga je maltrala bo¡ja oblast (epilesija). Vid ga je ozdravu, pa imperator, ga je stuoru useglih zapriet u je@o, kjer je biu maltran an po velikem tarplenju, oku 15. junija lieta 304, je pa umaru. Œtiet je med narbuj @eœ@ene svetnike katoliœke Cierkve. U 14. stuolietju so ga sparjel’ med œtirinajstih Pomo@niku (ti drugi trinajst so: Akacij, Barbara, Bla¡, Katerina iz Aleksandrije, Ciriak, Kristof, Dionizij, Egidij, Erazem, Eustakij, Jur, Marjeta an Pantaleon). Po usieh de¡elah se uœafajo cierkva, ki nosejo ime sv. Vida, pa te narbuj poznana je Vidova cierku u mieste Praga (#eœka Republika), kjer je hranjena relikuja Vidove roke. Druge relikuje so hranjene po cieli Europi, se prave u vic ku 150 miestah. U Italij, u kraju Mazara del Vallo, na Siciliji, kjer je u vi@ bukvah piœeno, de se je rodiu, usake lieto konac miesca voœta, se dar¡i velika precesija u zahvalo na parhod relikuji sv. Vida. Bluo je lieto 1742, kàr po velikin trudu tekratnega œkofa Giuseppe Stella, se je tuo uresni@ilo. Precesija, ki je piœena ku te narbuj zguodna u Italiji, za@ne ob œtierih zjutra an gre napri cieu dan, srebarna podoba je nesena do cierkve njemu posve@ene, blizu muorja, zazidana u prestore, od kod’ legenda prave, de je odœu z barko, kupe z dojenko an z u@iteljan, za utec o@etu an Valerijanu, ki sta ga lovila zauoj ki nie ‘teu zapustit krœ@anske viere. U Italiji se uœafa, 11 ob@in, komunu, ki nosejo njega ime.
15. junija 2012
Jur Zad tih
B
a¡iljo Luke¡u je bju tudi 'an dobar kimet, ki je u tistih lietih pardelavu narlieuœe brieskve an narbuj lepo grazduje tau Kamunj, kier je skopu fuose, za nasadit vinjike an obdelavu suoj pru liep vinograd. Pod seno¡etjo je zgradiu 'an senik, za spravjat senuo an use, kar mu je korlo. Od tan je bluo s cajtan lahko spejat damu, kàr je bla potrieba nazaj napunit doma@i skedinj. Doma je Ba¡iljo imeu 'an poseban prestorac, kjer je cinu an lotu usake sorte re@i vedielane uoz œkatolet, ki so jih dajal' sudatan za jedilo. Uoz njih je runu œoflete za œpricat Ddt pruot muhan, ki nieso manjkale. Tista navadna posoda mu je slu¡ila ni@ manj, ku adna kupjena na @edajskin placu. Tudi malne za mliet i@men al' kafe je stroju an predelavu. Za pust al' za kako posebno veselo parlo¡nost je znu dielat ku te narbuojœi ator posebno, kàr se je imeu kajœan ¡enit, pa se mu je branilo, zak' nie teu al' pa nie mu œtivanke pla@at. Njega ¡ena Milia, ki je bla poznana ku Bucka, je bla 'na pridna ¡ena, podluo¡na pa tardna. #e je kiek kuazala, jo je zvestuo pobugu. Bla je nimar dobre voje an je znala u usaki parlo¡noti pokazat sojo modruost, poviedala je kako pargliho, de je storla zastopit buj globoke re@i. Znala je tud' potroœtat, kier je viedela, de ¡ivljenje nie lahko za nobednega. Ku use matera je puno pretarpiela, kier nie mogla dat snuovan use, kar bi tiela. Pa usien je znala dat kura¡o, za iti napri z dielan an fadijo. »Ku je dielo, bo an pardielo,« je guorila pogostu. Kakor san ¡e napisu zadnji krat, je bla Luke¡ova hiœa na sred vasi. Njih otrokan nie korlo utiekat od duoma u vas, ku nan, za se hodit nor@uvat. Mi smo muorali prit z gorenjega konca, oni pa so le pred sojo
hiœo imiel’ prestor, kjer smo se usi uœafuval'. Œe posebno na praznikih, kàr se je igralo na tombulo, na trijo al' pa na damo an se je kozinalo po vasi. Grede ki so u bli¡nji Tama¡ovi oœtariji mo¡je treœjetal' an briœkulal', ¡enske so pa igrale tombulo pred hiœo al' œ@eketale an grede so si dna drugi ponujale prie¡e tabaka Svete Gjuœtine. Jemale so ga s palcan an kazalcan uoz 'dne mikene lesene œkatulce, ki se je klicala tabakiera. Posule so prie¡o @arnega prahu u jamco, ki pride na roki, kàr se zavihne gor palac, an ga udihale z nuosan. Potle so se obrisale nuos le s podlahatan, ku otroc, ki so tekrat riedko imiel' facuole u gajufah. Te stariœ od Luke¡ovih snuovu je biu Mario. On je imeu posebno povezavo z dru¡ino moje rance none. ˘e od majhanega se je parsoju gor h Zad tih, par katerih je
dielu, za parpomat u hlieve al' pa za sie@ travo ne ku hlapac pa ku, de bi biu od dru¡ine. Nie dost zaslu¡u, pa mu je Milia Zad tih nimar kiek pardala, de bi nesu damu bratran an sestran buj majhanin ku on. Tekrat so bli zlo hudi cajti za use. Posebno je bluo huduo, kàr je bla par koncu uojska, kàr se nie viedelo na katerin kraju bit, s kuon se zdru¡it, kuo se obnaœat. Duor je biu na strani faœizma, se je bau partizanu; duor je biu na strani partizanu, se je bau Niemcu an Republikinu. Use je utiekalo, se lovilo an meœalo le po naœih krajih. Tisti, ki so bli na varsti, nieso pomislili dvakrat, de bi te obsodili brez procesa an te ubili za ni@, ku kakuoœ al zajca. Glih u zvezi z Marjunan puobnen, kar mi je muoj tata pravu o re@eh, ki so se gajale po naœih dolinah u tistih naobarnih an te¡kih cajtih. »U njivci na Briegu, malo pod vasjo, smo mernuo kompierje sadil' – mi je pravu tata –, kàr smo ne dele@, tan u koncu njive pod zidi@an @ul' skripat »klik-klak« oturator od moœketa. Oglednil' smo se an videli cejat pruot nan tole oro¡je. #ul' smo jezno uekanje po rusko, naj se ne ganemo. Samuo kàr san le po rusko Kozakan odguoriu, de niemajo ni@ se bat dru¡ince, ki sadi kompier, so se pomeril' an ratal' buj brumni. Kàr pa so med poguarjanjan spraznil' fjaœk vina brez, de bi mu kiek pruot, so me pobral' an me pejal' za sabo. Tri dni smo hodil' skuoze Oblico an druge vasice do Mosta na So@i an œe napri @ez bregi. Tu usaki vasi san muoru branit an tola¡it, kier so tiel' kajœnega strejat. Samuo @ez 'an dug tiedan san se mu varnit damu. Lahko se je predstavit u kakih san uœafu ¡eno, k’ se je uoz sebe jokala od veseja. Cieu tiedan je trepetala an molila, kier nie ni@ vi@ viedela, kaj je ratalo z mano.« (23. – gre napri)
KUO JE BLUO ˘IVLJENJE ankrat an kuo je donaœnji dan v majhanih vaseh
»Sre@an je te, k’ ima bo¡ji domi@«
L
ieta gredo naglo napri an vi@krat pomislemo, kuo j' bluo ta po vaseh puno liet od tega an kuo se je ¡ivielo ta po hiœah. Kajœan sosed je 'meu kravo tu œtal' an prase tu hleu@i@ju, redil' so zajce an kakuoœa. Zmislem se, de zguoda, kàr smo ustal', smo skuhal’ ta na œporgetu kafe tu kotli@u. Ulil' smo tu kotli@ uodo an usul' kafe. Kàr je veurielo, smo po@akal', de je kafe œlo na dne, potle smo ga precedil' tu cikero an popil'. Tek je 'meu krave, je œu tu œtalo muzt an komadavat ¡vino, potle ga je @akalo dielo tam u puoj’. Nesli so gor na ramana grabje, vile, koso. Ta na pase so 'miel’ pa osunjak, not uodo an oslo. ˘ene so se zbrale cja h koritu, kjer so oprale an splaknile gvant. Kàr so ga ovile, so ga œe potukle an nesle suœit. Mi otroc smo se lovil' cja po vasi, sa nas je bluo puno. Poklical’ so nas damu, kàr je bla ju¡na kuhana. Puno krat popudan so nas sosiedi praœal' iti za njin grabit an runat lonce po sano¡et, kjer smo dielal’ do vi@era. Kàr smo pograbli use senuo, smo œli damu le cja h sosiedan ve@erjat. Zvestuo smo jedli, kar so druz kuhal', zak je bluo buj dobro an smo bli tu liepi dru¡bi. Po ve@erji smo molili ro¡ar! Kikrat so se judje zbral' ta na sred vasi an se menal', kuo jim je œla zornada. Kajœankrat so tud' zapiel' lepe piesmi. Lepuo jih je bluo @ut.
Lieta so œle napri an so te mladi za@el' hodit dielat na Manzan. Vi@ ku kajœan je predau ¡vino, zak nie bluo cajta za sie@ travo an hodit grabit senuo. Kàr so se o¡enil', so pa œli ¡ivet po Laœkem al pa tu drug kamun. Malo kajœan je ostu tu vasi. Pravejo, de nimar kajœan od dru¡ine ostane tu hiœ. Ist san med telimi, @elih je tu vas malo judi. Nimar se ima potriebo za pre-
guorit an se posmejat s kajœnim. Glih takuo te¡kuo je za naœe otroke, ki niemajo z bednim igrat an cabat balo. Kàr imamo cajt, jih pejemo tu drugo vas, kjer so njih parjatelji. Lietamo napri an nazaj. Ki moremo druga@? Usako an t'kaj @ujemo zuonit an smo ¡alostni, zak je kajœan parmanku. Naœe dielo an butige so dele@, zatuo judje premislejo iti ¡ivet blizu miesta, kjer 'majo par roce use, kar jin kor. Troœtam se, de s cajtam kajœan kupe tele stare hiœa an de se vasi nazaj napunejo. Kajœan je hiœo postroju an pride usako an t'kaj poliete damu. Poliete je gu vasi buj pituno, zak imamo fureœte an doma@e judi. #e puojdemo takuo napri, ki use ratuva buj draguo, mislin, de se po@as, po@as judje uarnejo gu bregi na dobar ajar an bojo nazaj kopal' an siekli travo. Œe priet pa bo trieba o@edit sentin, zak je use zaraœ@eno. Diejo, de je sre@an te, k’ ima bo¡ji domi@, @e ga ima ku samuo 'an bobi@. Donaœnji dan guzira navoœljivost, sovraœtvo an brezbo¡nost. Imejmo nimar tu sarc ljubezan do naœe domovine, @elih smo po sviete. Kàr ljudje morejo, pridejo nimar zvestuo damu, @elih je hiœa stara, zak tu nji je puno spominnu na mlada lieta. Teresa Predan - Obliåanova
dom
Kaplan Martin #edermac 32.
15. junija 2012
LETA 1933 - PREPIRANJE NA SRED VASI
stran
15
risbe: MORENO TOMASETIG
besedilo: GIORGIO BANCHIG in MORENO TOMASETIG
POVZETEK - Telo ilustrirano pripovedovanje je povzeto iz romana »Kaplan Martin Åedermac«, v katerem je slovenski pisatelj France Bevk (1890-1970) opisu teœko stanje slovenskih duhovniku v Beneåiji po prepovedi slovenskega jezika v cierkvi s strani faæizma. Po obisku karabinierju je pre Martin s sestro Katino skriu slovenske bukva v cierku svetega Mihiela in potlè æu obiskavat mamo v Karnico. Kàr se je varnù, je zaåeu premiæljevat o teœkem stanju, v katerem so se znaæli njega ljudje in on s prepovedjo slovenskega jezika. Paræla je nedieja, kaplan Martin je æu maæavat. Po branju Vangelija je zaåeu pridgo po italijansko. Moœje so se razjezili, a je Åedermac zagotoviu, de tuo je bluo parviå in zadnjiå. Na sreåanju z drugimi kaplani v Rupi je gospuod Skubin celuo tardiu, de je trieba ubuogat darœavo. Åedermac pa je sklenu, de se na bo podluoœu oblastem, rajæ se bo dau zapriet v jeåo. Karabinierji so ga darœal’ pod kontrolo. En dan so ga paræli obiskavat. Tenent mu je ukazu, naj podpiæe dokument, ki mu ga je predstavu. Zatuo ki je Åedermac odloåno odklonu, ga je parsilu iti za njim v Åedad k prefektu, pred katerem je kaplan branu pravico svojih ljudi posluæati Boœjo besiedo v maternem jeziku. Medtem so karabinierji v Varsniku sekvestrali katekizme. Na sreåanju z drugimi kaplani se je Åedermac pogovarju in zaviedu, de bo nadækof branu pravice slovenskih vierniku. Kaplan Potokar je je poviedu tud, de æpijon med domaåimi duhovniki je biu kaplan Skubin. Nieki nediejski popudan je Åedermac brau bukva o œivljenju sveåeniku…
Z VASI JE PARTEKLA NIEKA ŒENSKA; BILA JE ZASOPLJENA IN VSTRAÆENA. ÅEDERMAC JE ZASKARBLJEN VSTU KAJ PA JE
GOSPUOD MARTIN NIE VIEDU, KAJ NAJ SI MISLI. ZUNA S PRIŒNICE SE NIE RAD VTIKU V ŒIVLJENJE FARANU. ÅE NIE LE BLUO VELIKIH STVARI, JE RAD ZAMAŒU NA ADNO UOÅ. NIESO SE PIJANILI, OB RAZGOVORU IN BALINANJU SO POPILI GLAŒ VINA IN SE MIERNOO VRAÅAL’ DAMU. A DONAS JE BLUO, KAKOR DE BI JIH OBSEDU HUDIÅ. AL’ BI MOREBIT RADI PARVABILI KARABINIERJE V VAS? POTLE PA BI NE BLUO KONCA NASREÅ FARDAMAN!!!
VSI MOŒJE IN PUOBI SO PAR ÆPEHUONJI. KREGAJO SE. TUKLI SE BOJO
NAGLO JE STOPU PO KLANCU. OB KAPELICI JE STALA SKUPINA ŒEN IN ÅEÅ. GLEDALE SO PREPIERANJE PRED OÆTARIJO. ZAGLEDALE SO KAPLANA IN IN SE POSTAVLE NA ROB POTI. NAPRUOT MU JE ÆLA MAJHANA BIRTIÅEVA GOSPODINJA POMERITE JIH. MOJ MOŒ JE KOT IZ UMA. ÆE KRI BO TEKLA… MOJ BUOG IN SVETA DEVICA!
PRAVE, DE SAM OVADUH, ÆPIJON. DOKAŒE NAJ! POVIE NAJ, KADÀ SAM KAMU V ÆKODO OBARNU JEZIK
ZAKI SE SKRIVAÆ ZA MAÆKERO? ZAKI KÀR NIE TRIEBA? IN POTLÈ SI PAR VSAKI PRECESIJI!
BODITE PAMETNI!
PUSTITE ME, VAM PRAVIM! PREKLIÅE NAJ BESIEDE, AL’ PA GA UDARIM PO GOBCU!
OB VSAKEM ZBOROVANJU, KI JE BLUO V DOLINI, JE BIRTIÅ OBLIEKU ÅARNO SRAJCO, NA GLAVO DAU FEZ IN SE KOT GENERAL POBRAU IZ VASI TELE SO OTROÅARIJE! SA’ STE MOŒJE, NE POBALINI, IN SE LAHKO PO PAMETI POMENITE
IZ IZBE SE JE OGLASILA PIESAM, KI JE ODMIEVALA PO BRIEGU JE PA DAVE SLANCA PADLA NA ZELENE TRAVNIKE
32 - GRE NAPREJ RIASSUNTO IN ITALIANO - Questo racconto è tratto dal romanzo «Kaplan Martin Åedermac» dello scrittore sloveno France Bevk (1890-1970). Narra fatti successi nel1933, quando il regime fascista vietò l’uso della lingua slovena nelle chiese della Slavia friulana. In questa puntata: in un tranquillo pomeriggio domenicale, il cappellano Åedermac se ne sta nel suo studio a leggere le vite dei santi. Ad un certo punto arriva trafelata una donna del paese e gli riferisce che davanti all’osteria di Specogna si sta accendendo un violento battibecco. Åedermac, che di solito non interveniva negli affari privati della gente, si avvia verso la piazza dove incontra un gruppo di donne e ragazze preoccupate per quanto sta accadendo. Il violento contrasto tra gli uomini è dovuto all’accusa di fare la spia che Rakar aveva rivolto a Birtiå. Questi, offeso, afferma di non aver mai fatto del male con la lingua. Åedermac cerca di mettere pace, mentre nell’osteria si levava una bella canzone…
16
ZADNJA STRAN
stran
KAJ KJE KAM KADÀ KUO NEDIÆKE DOLINE • ŒPIETAR - u @etartak 14. junja ob 18.30 bojo u sejni dvorani na kamune predstavili bukva «Ob respectum gentium barbarorum – Per timore delle barbare genti / La Slavia veneta 14201797», ki jih je napisu Massimo Zotti. Parsoten bo avtor. Parpravljata zadruga Most an Inœtitut za slovensko kulturo • ŒPIETAR - u saboto 16. junja ob 9. uri bo parvi korœ Nordic Walking Koœta 18 euru. Zavarovani se je an se ima na posodo palce za hoditi. Korœ traja 3 ure. Za druge informacije an za se upisat lahko pokli@ite trgovino Experia u Œpietru na œt. 0432 727948 ali napiœte na experia122@gmail.com (www.experiaabbigliamento.com) • SEUC É - u saboto 16. junja ob 20. uri bo vi@er Zapuojmo jo na sred vasi. Pieli bojo zbor Re@an an vokalna skupina Sne¡et iz Tolmina. Igralo bo Beneœko Gledaliœ@e an bojo parsotni tudi godci na ramoniko iz Nediœkih dolin. #e bo slava ura bo prirediteu u paleœtri na Liesah. Parpravlja Kulturno druœtvo Re@an • TAPOLUOVE - LIVEK - u nediejo 17. junja ob 9. uri bo Pohod @ez namisljeno @rto od Topoluovega do Livka. Na Livku bo ob 11.30 sveta maœa par kateri bo pieu zbor Re@an. Trieba se je upisat. Pokli@ite Mirello na œt. 0432 725045. Parpravlja Kulturno druœtvo Re@an • ŒPIETAR - u nediejo 17. junja ob 13. uri bo pohod po stazi sv. Petra. Za vse informacijone an za se upisat lahko pokli@eta Pro loco Nediœke doline na telefon 349 3241168 (usak dan od 9. do 18. ure) al’ napiœite na info@nediskedoline.it (www.nediskedoline.it) • KOSCA - u torak 19. junja ob 19. uri bo euharisti@no slavje v spomin na g.
Rina Marchiga ob trideseti oblietnici smarti. Ob 19. uri bojo molili na njega grobu u Kosci. Ob 19.30 bo sv. maœa, ki jo bo molu mons. Giulio Gherbezza. Pieu bo zbor Re@an, ki ga je g. Marchig nastavu an vodu puno liet. • SRIEDNJE - u @etartak 21. junja ob 20. uri bo Ve@erja na travniku. Lietos sodelujejo: gostilna Sale&Pepe, kme@ki turizem La casa delle rondini, gostilna Da Walter, restavracija Al Vescovo-Œkof, gostilna Gastaldia d’Antro, druœtvo pardielovaucu vina Pokalca–Prapotno, kmetije Nediœkih dolin, razparœeni hotel Valli del Natisone an Zdru¡enje Blanchini. Parpravlja Kme@ka zveza #edad. Rezervacije na telefon 0432 703119 (od pandiejka do sabote od 8.30 do 12.30) al’ po elektonski puoœti na naslov kz.cedad@libero.it • HLODI# - HOSTNE - u saboto 23. junja ob 19. uri v Mohorinovi gostilni Alla posta par Hlo@je bo degustacija vina z zejami. Ob 21. uri na Lu¡ah (Hostne) bo kries Sv. Ivana ob 23. uri par Hlo@je u Juo¡olnovi gostilni bojo pravli pravce an stare navade no@i svetega Ivana. Parpravlja Kulturno druœtvo Re@an • GORENJ TARBIJ - u saboto 23. junja zjutra bojo parpravli tradicjonalni liker «no@ino»: usak bo prejeu use ingrediente an ri@eto, za ga parpravit; lahko ga bo nesu damu. Popudan bojo nabral’ cvetje an parpravli kri¡ace an krancelne za nuo@ sv. Ivana. Zvi@er bo za pit par kme@kim turizmu La casa delle Rondini an potle se bo lahko œlo parnogah do kresa. Ob 21. uri bojo par¡gal’ kries sv. Ivana; bojo muzika an kulinari@ne degustacje okuole ognja (boma@e ¡enee bojo parpravle tipi@ne jedila, ki so œtrukji an marve. Parpravlja: Polisportiva Gorenj Tarbij • DOLENJ TARBIJ - u saboto 23. junja ob 19. uri bojo par¡gali Kries sv. Ivana. U programu je veselica s kulinari@nimi degustacijami. Parpravli bojo kri¡ace an krancelne; godle bojo ramonike. Parpravlja: Pro loco
Stregna. • SELCE ( CLADRECIS) U KAMUNU PRAPOTNO - u saboto 23 junja ob 6. uri bo prirediteu Ura@a se sanosek/Il ritorno del falciatore. Dopudan bojo kosil’ traunike, popudan bojo pa grabli an nardil’ kopo. Usi bojo lahko kupil’ dobruote doma@e zemje. Za informacijone lahko pokli@ite Maria Miduna na telefon 349 5391638.
15. junija 2012
dom
DOMA#A MODRUOST Svet Barnabè ima tu@o na pokrovè
• ŒPIETAR - u nediejo 24. junja Planinsko druœtvo CAI Nediœke Doline organiza pohod na Creto Grauzaria 2065 m (info: Diego Scozziero 335 8367082), an na Flop - 1715 m (info: Carlo Iuri 345 5901913). Zberejo se ob 7. par œuolah. • PETJAG - u saboto 30. junja doma@a Pro loco puojde na izlet u Bergamo an Franciacorta. Uone bojo dva dni an ‘no nuo@. Koœta 170 euru. Za se upisat lahko pokli@ite Claudio na telefon 339 6571714. • A˘LA - usak @etartak ob 19.30 v a¡lanskin faru¡e trattamenti od Pranic Healing, ob 20.30 Meditazione sui cuori gemelli. Parpravlja: Danila (telefon. 339 3116666) • PETJAG - u nediejo 8. luja ob 19. uri bo u vaœkin centru koncert skupine Mariposas. Cristina Di Bernardo an Silvia Vicario bota godli na harfo (arpa). • SAUONDJA - od 6. do 9. setemberja puojdejo na ruomanje u Medjugorje. Za se upisat lahko pokli@te Bo¡ico na telefon 349 2459276. • ŒPIETAR - od 23. do 29. setemberja puojdejo na izlet u Como an Torin. Za use informacijone an za se upisat lahko pokli@ite Flavio na telefon 0432 727274 ali 338 6753904.
TERSKE DOLINE • #ANIEBOLA
- u nediejo 17. junja ob 15. uri bo na placu koncert skupine violinistu Tradmod, ki ga organizira doma@a Pro loko Lipa. - u nediejo 24. junja bo 18. mednarodni pohod parijateljstva od #eniebole skuoze dolino Rouna do Podbele. Upisovanja sparjemajo do 17. junja. Info: oœtarija la Taverna u #anieboli 0432 728709, Locanda Bristol u Fuojdi 0432 728580, edikola Matteja Gujona u Fuojdi 0432 728828, dru¡ina Cont 0432 728545. Upis koœta 7 euru. Pohod je tudi za otroke
KANALSKA DOLINA • OV#JA VAS - u saboto an nediejo 23. an 24. junja praznik za stoletnico vstanovitve skupine prostovoljnih gasilcev. Info: 335 1819460 (beri na strani 11)
REZIJA • RAVANCA - do 1. luja na sede¡u centra Parka Juliskih Predalp je odparta razstava Ebe De Monte I colori delle stagioni. Urnik: od torka do nedieje od 9.
do 13. an od 14. do 17. ure.
POSOÅJE • TOLMIN - u petak 15. junja ob 18. uri bo u knji¡nici vi@er namenjen Reziji. Predstavli bojo te zadnje bukva, ki so jih je parpravlo druœtvo Rozajanski Dum. • DRE˘NICA - u nediejo 17 junja ob 16. uri bo liturgi@na slovenost ob blagoslovu postrojene farne cierkve an praznovanje u po@astitev patrona Presvetega Sarca Jezusovega. • PERATI NAD LIVKOM bo senjam sv. Petra - u saboto 30. junja ob 18. uri bo tekmovanje v mori an namiznim nogometu - u nediejo 1. luja ob 13. uri bo sv. maœa, popudan bo ples z ansamblom Obvezna smer. Za druge informacije lahko pokli@ite Franca Feleti@a na œt. 00386 41411479 U PRIHODNJI ŒTEVILKI BOMO OBJAVIL’ PRIREDITVE DO 26. dom.it JUNJA . P OŒJAJTE JIH NA NASLOV redazione@d SUL PROSSIMO NUMERO PUBBLICHEREMO GLI APPUNTAMERNTI FINO A METÀ LUGLIO . A NDIAMO IN STAMPA MARTEDÌ 26 GIUGNO . I NVIATELI A redazione@ddom.it - TEL.-FAX 0432 701455 POLOVICE LUJA . R EDAKCIJO ZAPREMO U TORAK
NA SPLETNI STRANI WWW.DOM.IT VSAK DAN NOVICE IN PRIREDITVE
dom
KULTURNO VERSKI LIST
PETNAJSTDNEVNIK PERIODICO QUINDICINALE ODGOVORNI UREDNIK DIRETTORE RESPONSABILE MARINO QUALIZZA ZALO¡BA - EDITRICE MOST SOCIETÀ COOPERATIVA A R. L. UREDNIŒTVO - REDAZIONE UPRAVA - AMMINISTRAZIONE 33043 #EDAD - CIVIDALE DEL FRIULI BORGO SAN DOMENICO, 78 TEL. - FAX 0432 701455 e mail: redazione@dom.it www.dom.it Iscrizione Roc n. 5949 del 10.12.2001 STAMPA: CENTRO STAMPA DELLE VENEZIE SOC. COOP. VIA AUSTRIA, 19/B, 35129 PADOVA REGISTRAZIONE TRIBUNALE DI UDINE N. 8 - 8. 4. 2003
Naro@nine/Abbonamenti LETNA/ANNUALE € 16 PODPORNA/SOSTENITORE € 30 SLOVENIJA/SLOVENIA € 20 EVROPA/EUROPA € 25 IZVEN EVROPE/EXTRA EUROPA € 35
Poœtni ra@un/Conto corrente postale n. 12169330 intestato a Most scarl, borgo San Domenico 78, 33043 Cividale del Friuli/#edad Ban@ni ra@un/Conto corrente bancario Iban: IT85 P086 3163 7400 0010 0815 095 BIC/SWIFT: RUAMIT21CIV
Postani naœ prijatelj Diventa nostro amico
Vsak dan ob 20.30 Tv dnevnik po slovensko Vsak dan, od pandiejka do sabote, poro@ila: ob 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00 an ob 19.00. Ob nediejah: poro@ila so ob 8.00 in 9.45 (zamejski tisk), 13.00, 14.00, 17.00 in 19.00; ob 9. uri sveta Maœa. Oddaje za vidensko provinco. Vsako sriedo, ob 9.30 »Tedenski komentar« o Slovencih v videnski pokrajini. Vsako saboto ob 12. 00 iz Rezije »Ta rozajanski glas«, ob 14.10 Nediœki zvon iz ¡ivljenja Beneœkih judi, vsako zadnjo saboto u miescu ob 12.30 iz Kanalske doline »Tam, kjer te@e bistra Bela«.
VSAKO
NEDIEJO OB
OKNO
B ENE @IJO www.radiospazio103.it
V
TUDI NA INTERNETU :
14.30