dom
Quindicinale - anno XLVII n. 12
K
U
L
T
U
R
N
O
V
E
R
S
K
I
L
I
S
30. junija 2012 - Euro 1,00
T
POSTA ITALIANE S.P.A. - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE - D.L. 353/2003 (CONVERTITO IN LEGGE 27/02/2004 N° 46) ART. 1, COMMA 1, NE/PD- IN CASO DI MANCATO RECAPITO RESTITUIRE ALL’UFFICIO DI PADOVA DETENTORE DEL CONTO, PER LA RESTITUZIONE AL MITTENTE - TAXE PERÇUE - TASSA RISCOSSA - 35100 PADOVA - ITALY
Via le ultime tracce dell’ex confine. Assenti le comunità cristiane
I
n questi giorni stanno smantellando i bunker costruiti sul nostro territorio durante gli anni della guerra fredda. Da noi in Benecia, era almeno tiepida, perché ne sentivamo il calore malsano che ammorbava l'aria della nostra convivenza. Non è una scoperta d'oggi il fatto che eravamo all'avamposto di un fronte e di uno schieramento che ci ha tenuto sotto tutela e ha impedito ogni minimo sviluppo per permetterci di rimanere sul territorio. Le conseguenze, pesantissime, le stiamo pagando in questi anni, quando è evidente che non ce la facciamo a ripopolare un ambiente ormai svuotato anche spiritualmente. Ma non gettiamo la spugna, anche perché i segni di un cambiamento li vediamo in diversi luoghi. A Robi@/Stupizza hanno finalmente smantellato le strutture dell’ex valico sloveno (sul versante italiano l’opera era stata fatta mesi fa); la caserma dei Grani@arji a Staro Selo è diventata casa da gioco; a Prossenicco quella della Guardia di Finanza, un agriturismo dal nome beneaugurante: «Brez mej/Senza confini». A questi segni così indicativi desideriamo si aggiungano anche altre iniziative che ne stabiliscano la continuità, nello spirito dell'incontro e della collaborazione. Così salutiamo con entusiasmo l'incontro degli amministratori italiani e sloveni, che si farà a S. Pietro in occasione della festa del patrono. Vorremmo che questi incontri fossero stabili e non sporadici, per dare al territorio dell'ex confine quelle possibilità di crescita e di sviluppo, individuabili in diversi settori e quindi capaci di dare un contributo importante ben oltre la sopravvivenza, in qualche modo stabilizzata. A tutto questo però bisogna dare un'anima, perché corriamo il rischio di volare ancora basso. E quest'anima, ha almeno due obiettivi: arrivare ad una accoglienza cordiale tra le popolazioni a ridosso dei due Stati, per non dimenticare che abbiamo un'origine ed una lingua comune. Non sono cose da poco, ma ancora troppo poco valutate. Il secondo obiettivo è quello dell'anima cristiana, cioè quello che noi cristiani possiamo e dobbiamo dare. Qui c'è un deficit che va colmato. C'è assenza di incontri pressoché totale fra le nostre comunità cristiane, dopo gli anni abbastanza buoni di fine del secolo scorso, cioè una decina di anni fa. Bisogna riprendere il cammino, perché è nostro preciso compito e
originale contributo. Nessuno lo farà al nostro posto. Marino Qualizza
V BENEÅIJI JE BILA SKRITA POD TLAMI PRAVA ŒELIEZNA ZAVESA PRUOTI VZHODU
Poderjajo zadnje sledi prekletega konfina
V Nediœkih dolinah vekopavajo in poderjajo bunkerje, ki so jih bli zakopali v zemljo in zvartali v kaman po drugi svetovni vojski. Fotografije, ki jih objavljamo v teli œtevilki Doma, ka¡ejo, de je bla prava ¡eliezna zavesa pruoti vzhodu. Dá se zastopiti tudi, zaki za Bene@ijo nie bluo mo¡nosti razvoja. Trieba jo je bluo izprazniti, de bi imieli sudadi fraj roke na naœim teritoriju. Hvala Bogu, so tisti cajti mimo. Lahko ¡ivimo v mieru in sodelujemo z vsemi sosiedi ● beri na 6. strani
V PETAK 29. JUNJA se bojo v Œpietru zbrali ¡upani konfinskega pasu Italije in Slovenije
Poso@je je pravi zgled za turizem v Bene@iji
V
petak 29. junja se bojo œindiki/¡upani in drugi administratorji Bene@ije in Poso@ja spet sre@ali. Tele krat parvi@ na italijanski strani. Tema, na katero se bojo pogovarjali, de bi uœafali skupan jezik za @ezkonfinske projekte, je sodelovanje v turizmu, ki je ekonomska veja, od katere se puno sadou troœtajo na adni in te drugi strani bivœega konfina. Za@elo se je parvo polietje. V Poso@ju ¡e kar margoli od turistu. Puni so hoteli, kme@ki turizmi, kampi, gostilne, restavracije. Pru lepuo je videti. In je trieba pohvaliti ljudi, ki so vse tuole za@eli v te¡kih cajteh na koncu prejœnjega stuolietja, kàr je razpadala Jugoslavija in je bla ekonomija na kolienih, zatuo ki se je poderju komunisti@ni samoupravni sistem. A so znali vœafati te pravo pot razvoja. Nieso œli gledat buogvie ki. Nieso imieli finan@ne mo@i. Stavili so na bogatije, ki so jih imeli. Tuo je liep ambient, bregi, So@a, zgodovina in takuo naprej. Napravli so pravo izbiero in sada pobie-
rajo saduove. In œigurno jih bojo œe naprej, v œe buj obiuni mieri. Vse tuole se je zgodilo v lietih, v katerih so na naœi strani œli v naspruotno smier. Vasi so se le naprej praznile in ciela Bene@ija je ekonomsko nazadovala. #etudi ima bogatijo podobno tisti v Poso@ju. Ima nedotaknjeno naravo, lepe bregi, rieke, slavno zgodovino, kulturne spomenike, obi@aje in navade, kakor v
nobednim drugim kraju v Italiji. Je namre@ te narbuj zahodni part velikega slovanskega sveta in kulture. Tuo bi bluo samuo par sebe zadost, de bi partegnilo tav¡inte in tav¡inte obiskovalcu in turistu. Kje drugje imajo Landarsko jamo in takuo œtevilne votivne ciervice z zlatimi utarji? Kje imajo bregi s tajœnim pogledom, de se lahko vidi, kakor z Matajurja, od Benetk do Istre? Kje imajo takuo dujo naravo, @iste vode, mier? Kaduo drugi se lahko ponaœa, de je muost med latinsko in slovansko kulturo? In œe in œe bi lahko naœtieli. Problem je, de se tele velike bogatije sami Bene@ani ne zaviedajo. Œe garœ. Zdi se, de je vsaj dobremu partu ljudi tuolega œpot. Zatuo se je trieba troœtati, de bo sre@anje v Œpietru za@etak nove poti. Poso@je je zaries dobar zgled. In tam imamo dobre parjatelje, ki nas bojo znali lepuo podu@iti. M. K.
V TELI ÆTEVILKI BENEÅIJA Odkrimo dost æteje vsak kamun v novih Gorskih unijah • stran 5 ÆPIETAR Famoætar in dekan mons. Mario Qualizza bo 7. luja pieu zlato maæo • stran 7 NEDIÆKE DOLINE Od 20. do 22. luja bo po vaseh spet festival lutk • stran 9 REZIJA Dëlajmo ukop za no zübet noæo ækulo • stran 11 Redakcijo smo zakljuåili 26. junija ob 14. uri
2
dom
VERSKO ¡IVLJENJE
stran
DOMA IZ PODBARNASA je biu famoætar na Koroækem
30. junija 2012
OBISKAL JE KOBARIÆKI MUZEJ in druge kraje priåe grozot v åasu 1. svetovne vojne
»Esule« g. Lovro Petriåiå obhaja 60-lietnico parve svete maæe
Kardinal Sodano po poteh svojega oåeta v Posoåju
elovœki ’esule‘ bo pel novo »C maœo na Sv. Viœarjah dne 17. julija. Vsi motorizirani ’sve@eniki‘
R. D.
»N
aj vam zaupam, da sem priœel sem tudi zaradi obljube, ki sem jo bil dal svojemu zdaj ¡e pokojnemu o@etu Giovanniju, ki mi je pogosto dejal: ”Ko ti bo mogo@e, pojdi pogledat lepe tolminske kraje, kjer sem bil kot vojak l. 1919 – takoj po koncu prve svetovne vojne – in kjer sem po bli¡njih gorah pobral veliko trupel in skupaj z vojaœkim kaplanom poskrbel za njihov dostojen pogreb.“ Obljubil sem mu, da bom œel, in danes sem vesel, da sem lahko obljubo izpolnil. Tudi on je gotovo vesel, ko me s kakœnega nebeœkega okna gleda tukaj med vami in z vami pri molitvi za mir v svetu.« S temi besedami je dekan kardinalskega zbora in nekdanji dr¡avni tajnik Svetega sede¡a Angelo Sodano med pridigo v soboto 16. junija v tolminski ¡upnijski cerkvi obrazlo¡il razlog in namen svojega obiska v Tolminu in Kobaridu. S kardinalom so somaœevali apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz, oba primorska œkofa, Metod Pirih in Jurij Bizjak, msgr. Mitja Leskovar z vatikanskega dr¡avnega tajniœtva ter 11 duhovnikov iz tolminske in kobariœke dekanije. Pri sveti maœi so bili navzo@i tudi tolminski ¡upan Uroœ Bre¡an, kobariœka ¡upanja Darja Hauptman, nekdanji bovœki ¡upan in poslanec Danijel Krivec ter veleposlanica
bodo romali tjagor in ni izklju@eno, da tudi pre@[astiti] Jakob bo silil na Viœarje, ako mu bo mogo@e najti ’mulo‘, da ga ponese. Velika pobo¡nost dale@ od ’krokarjev‘.« S telimi nomalo skrivnostnimi besiedami je la¡anski vikar pre Anton Cuffolo v pismu z dne 30. junja 1952 kaplanu slovenskih emigrantu v Belgiji g. Zdravku Revnu oznanu parvo maœo beneœkega ’esula‘ pre Lovra Petri@i@a, doma iz Podbarnasa v Œpietarskim kamunu, in mu poviedu, de bojo doma@i duhovniki (sve@eniki) œli na Viœarje, kam bi rad œu tudi on (Jakob), @e bi uœafu koga (mula), ki bi ga peju. In maœa na Viœarjah je pomenila veliko distanco od doma@ih nacionalistu (krokarjev). Torej monsinjor Lovro Petri@i@ je lietos biseromaœnik, obhaja 60-lietnico maœniœkega posve@enja in parve svete maœe. Pot, ki jo je novomaœnik prehodu, de bi na Viœarjah pieu parvo maœo, je bla zlo te¡avna in starma. ˘e dejstvo, de jo je pieu dele@ od rojstne vasi, povie marskaj, kot povie marskaj njega ’izbiera‘ kon@at teoloœke œtudije v Celovecu in bit posve@en v duhovnika od krœkega œkofa, ne pa od videnskega. Kot g. Cuffolo piœe v pismu z dne 14 luja, je g. Petri@i@ potlè maœavu tudi v Gorenjem Barnasu: »Ko bo slovesno pel v doma@i vasi, nas ne bo nobenega, da ne bo prisiljen vabiti œe ’biri@ev’. Bodo samo doma@i in laiki. Pripravljajo mu velike re@i tudi kot… znak so@ustvovanja do ’esula‘«. Mons. Lovro Petri@i@ se je rodiu 23 mar@a 1927 v Podbarnasu. Po parvih œuolah je stopnu v vidensko semeniœ@e, kjer je ostù do lieta 1950, kàr se je preseliu v semeniœ@e krœke œkofije v
Celovcu. V duhovnika je biu posve@en 13. luja 1952; do lieta 1953 je biu kaplan v fari Sagritz, potlè do lieta 1959 v ˘elezni Kapli / Eisenkappel. Dne 1. voœta 1959 je biu imenovan za famoœtra Œentilja ob Dravi / St. Egyden an der Drau, kjer je ostù skor 53 liet, tuo je do 20. maja lietos, kàr so se mu farani, duhovniki bli¡njih far, predstavniki oblasti in slovenskih organizacij zahvalili za opravljeno dielo. V pozdravu svojim faranom je g. Lovro naœteu veliko œtevilo diel, ki jih je opravu v Œentilju. »Zahvaljujem se vsem za brezpla@ne ure – je jau, – ko smo obnavljali vseh œest cerkva, gradili farni dom, novo cerkev.« Brez œtieti kapilarno pastoralno in kulturno dielo œe posebe z mladimi. Nu¡ej Tolmajer se je famoœtru zahvalu v imenu Krœ@anske kulturne zveze za njega trud par ohranjanju kulture doma@e slovenske skupnosti. G. Lovro Petri@i@ se bo s slovesnim somaœevanjam spuomnu 60-lietnice maœniœkega posve@enja v saboto 14. luja, ob 11. uri, prù na Viœarjah, kjer je pieu parvo maœo. Dom @estita g. Petri@i@u in mu ¡eli œe puno liet pastoralnega delovanja med naœimi ljudmi.
S. PIETRO/Giornata di studio
POGOVOR z novogoriækim dekanom A. Rupnikom. »Poråinj in Topli uorh sta kraja molitve in sprave«
Don Gismano sulle nuove questioni morali
Novogoriæki in æempetrski duhovniki odkrili Poråinj
uhovniki novogoriœke in œempearà don Franco Gismano, docente S di teologia morale presso lo Studio Dtrske dekanije vsako leto obele¡ujejo prilo¡nost dies sanctificatelogico interdiocesano di Gorizia, Trieste e Udine, il relatore alla giornata di studio che avrà luogo sabato 7 luglio, dalle ore 10 alle 13, nella sala consiliare di San Pietro al Natisone, organizzata dal Centro culturale Veritas di Trieste, diretto da p. Mario Vit, il gesuita dalle decennali e assidue frequentazioni delle Valli del Natisone. «Nuove questioni morali» sarà il tema che nelle sue declinazioni presenta sviluppi stimolanti e non privi di soprese. Verranno affrontate, infatti, questioni di grande attualità, quali: pluralismo e fondamenti morali; coscienza morale e modelli culturali; ammissibilità o meno dei cosiddetti principi non negoziabili. L’incontro sarà moderato da Simone Bordon, direttore del Consiglio pastorale foraniale. La giornata di studio è organizzata, con il patrocinio del Comune di San Pietro, in collaborazione con la forania e l’associazione «don Eugenio Blanchini». «A ben guardare – scrive don Gismano – la crisi di comportamento è oggi configurabile come ‘crisi di legalità’ ovvero di (in)coerenza tra una indicazione normativa socialmente stabilita e il comportamento di chi è tenuto a seguirla».
tionis s skupnim pre¡ivljanjem dneva za boljœo povezanost duhovnih pastirjev in izmenjavo mnenj o vsakdanjem delu. Tokrat so imeli prilo¡nost obiskati slovenski kraj Por@inj/Porzus v osr@ju Beneœke Slovenije, kjer se je Devica Marija leta 1855 prikazala desetletni Teresi Dush, spregovorila »po naœe« in ji pustila pomembno sporo@ilo. O obisku izrednega svetega kraja smo pokramljali s prijaznim dekanom Nove gorice Aleœem Rupnikom. Gospod dekan, kdaj ste obiskali Por@inj in kako je priœlo do tega? »23 duhovnikov dveh dekanij je stopilo na ta sveti vrh 6. junija, saj se romanja Slovencev 14. aprila nismo uspeli udele¡iti. Z odprtimi rokami nas je sprejel misijonar p. Ciril #arga, ob njem pa upravitelj p. Vittorio Ghenda, p. Carlo Gamberoni iz Œkednja ter ¡upan ob@ine Ahten Sandro Rocco. Gamberoni je to pomembno, a zamol@ano zgodbo raziskoval, zdaj urejuje gradivo in pripravlja dragoceno publikacijo v slovenœ@ini. Radi bi, da se o¡ivi obisk svetiœ@a in doma@nost slovenskega jezika.« Ste to zgodbo poznali ¡e prej? »Zanjo smo izvedeli pred kratkim, a
Kardinal Sodano v Kobariækem muzeju 1. svetovne vojne Republike Slovenije pri Svetem sede¡u kard. Sodano. »Zahvaljujem se slovenski vladi in lokalnim oblastem, da so mi Maja Lovren@i@ Svetek. Dopoldne je kardinal Sodano obiskal omogo@ili ta zanimiv obisk,« je dodal Kobariœki muzej prve svetovne vojne, in poudaril, da bo to pozitivno izkuœnjo kjer so ga spremljali predsednik sloven- z obiska Kobariœkega muzeja prenesel ske vlade Janez Janœa, minister za kul- s seboj v Vatikan in od tam napotil v turo ˘iga Turk, nuncij v Sloveniji Poso@je tudi nove obiskovalce. »Razlogov za veselje nad tem obiJuliusz Janusz, direktor Urada za verske skupnosti pri slovenski vladi skom je ve@, œe posebej zaradi tega, ker Silvester Gaberœ@ek, tolminski prefekt je bil Vatikan med prvimi, ki je Zdravko likar, kobariœka ¡upanja Darja Slovenijo priznal in kardinal Sodano je Hauptman in kobariœki ¡upnik Jo¡ko ob tem imel pomembno vlogo, za kar Bric. Predsednik Sveta slovenskih smo mu generacije, ki ¡ivimo v svoorganizacij za vidensko pokrajino bodni Sloveniji, hvale¡ne,« je po Giorgio Banchig je imel s kardinalom sre@anju v Kobariœkem muzeju povedal kratek pogovor in mu daroval izvod premier Janez Janœa. Naslednji dan je dekan kardinalskega @asopisa Dom, zbornik o mons. Gujonu in italijanski prevod Rebulovega roma- zbora z bogoslu¡jem v novogoriœki konkatedrali Kristusa Odreœenika sklena »Nokturno za Primorsko«. »To je œola miru in humanosti za nil obisk zgodovinskih krajev iz prve nove generacije Evropejcev.« Je izjavil svetovne vojne na severnem Primorskem. V homiliji je zagotovil svojo molitev in podporo, da bomo S. Pietro / Convegno sulla situazione pastorale tako v Sloveniji kot v Evropi in po Nell’ambito dei festeggiamenti per i 50 anni della prima messa del vicario foraneo vsem svetu znali biti graditelji soglasja parroco di San Pietro al Natisone, mons. Mario Qualizza, è stato organizzato un conin miru. vegno sulla situazione pastorale delle Valli del Natisone, che si terrà giovedì 5 luglio, Visok vatikanski predstavnik se je na alle ore 20.30, nella sala consiliare di San Pietro al Natisone. Dei profondi mutamenkoncu svojega obiska v Sloveniji sre@al ti avvenuti in questi ultimi decenni in campo pastorale come pure in ambito sociale ed œe s slovenskimi œkofi, z zunanjim economico nonché delle prospettive future parleranno il gesuita p. Mario Vit, direttoministrom Karlom Erjavcem in s predre del Centro culturale Veritas di Trieste, e alcuni operatori pastorali della forania. sednikom dr¡ave Danilom Türkom.
je res nekaj posebnega. 8. septembra 1855, torej v @asu Lurda, se je Marija trikrat prikazala deklici in ji v beneœki slovenœ@ini sporo@ila, da so nedelje in drugi zapovedani prazniki sveti, dela prosti dnevi, namenjeni posve@anju. Poleg tega je œe poudarila ¡eljo, naj ljudje ne preklinjajo. Simboli@no je Marija vzela srp in na dan rojstva Device Marije po¡ela travo za kravo male Terese, da njej ni bilo treba.« Por@injsko prikazovane je œe vedno skrivnost… »Pomisli, da v Breginjskem kotu, samo 10 km od Por@inja, zelo malo ljudi ve zanj. Meja med ideologijami in sistemi je vse presekala. Izbrali so strategijo molka, niti enega objavljenega spisa ni bilo, ne za ne proti. Uradna oblast je stvar zamol@ala, ljudje pa so vedno romali z ro¡nim vencem v roki.« V bli¡ini je tudi Topli Uorh… »Na bli¡njih obronkih Toplega Uorha pri Por@inju v ob@ini Fojda so februarja 1945 garibaldijevi komunisti@ni partizani pod vodstvom Maria Toffanina-Giacce pobili 16 belih, ”ozopovskih“ partizanov. Med njimi je bil tudi Guido Pasolini, brat slavnega Pier Paola. Por@inj in Topli uorh sta skupaj kraja molitve za ¡rtve in predvsem sprave.« Kakœne ob@utke ste odnesli nazaj v
Kapela prikazanj v Dolini dolino? »Po ozki in slikoviti cesti se pride v ta odro@ni kraj, da ni @udno, zakaj si ga je Marija izbrala. Lepo urejen kraj in prijazni ljudje so nas sprejeli, spoznali smo tudi redovno skupnost Marije od srca Jezusovega, tam ¡ivijo 4 brazilske in ena italijanska sestra. Por@inj je poln duhovne energije in zgodovinskih pomenov, zakar ga vsekakor velja obiskati!« Jernej Æåek
13. NAVADNA NEDIEJA
»Talíta kum« Evangelij po Marku Tisti cajt, kàr se je Jezus parpeju z barko spet na drugo stran, se je zbralo par njim veliko œtevilo ljudi. Biu je par jezeru. Tekrat je parœu adan od predstojniku sinagoge, Jaír po imenu. Kàr ga je zagledu, je padu k njega nogam in ga zlo prosu, reko@: »Z mojo h@erko je zlo huduo. Pridi in polo¡i roke nanjo, de ozdrave in ostane par ¡ivljenju!« In œu je z njim. Parœli so od predstojnikove hiœe in rekli Jaíru: »Tvoja h@i je umarla. Kaj œe nadlegujeœ u@itelja?« Jezus je sliœu, kaj so rekli, in je jau predstojniku sinagoge: »Ne buoj se, samuo viervi!« In nobednemu nie dovoliu, de bi œu z njim, zuna Petru, Jakobu in Janezu, Jakobovemu bratru. Kàr so parœli pred predstojnikovo hiœo, je vidu ljudi, ki so jokali in zlo ¡alovali. Vstopu je in jim reku: »Kaj se razburjate in jokate? Deklica nie umarla, ampak spie.« In posmehovali so se mu. On pa je vse poœju pro@i in vzeu za sabo o@eta in mater deklice ter tiste, ki so bili z njim, in stopu @ja, kjer je bila deklica. Deklico je parjeu za roko in ji reku: »Talíta kum,« kar v prevodu pomeni: »Deklica, re@em ti, vstani!« Deklica je takoj vstala in hodila; imiela je namre@ dvanajst liet. Od za@udenja so bili vsi iz sebe. On pa jim je strogo naro@iu, naj tega nobedan ne izvie, in je ukazu, naj ji dajo jesti. 5, 21-24. 35b-43
dom
30. junija 2012
ZGODOVINA
- KULTURA
stran
3
IL DETURPAMENTO DI UNA MONTAGNA STORICA TRA TORREANO E FAEDIS sulla cui cima si ergeva una chiesa antichissima
Per San Lorenzo in Monte avanzavano pretese i patriarchi e i Cucagna
Per la sua posizione si suppone che la chiesa sia stata costruita su un antico fortilizio, rientrante nella linea difensiva longobarda
Tarcisio Venuti
I
l feudo di Soffumbergo nel secolo XII era proprietà della Chiesa di Aquileia; nel secolo seguente ci si presenta come una Gastaldia patriarcale ed i patriarchi vi fecero volentieri soggiorno. Ritornò ad essere feudo nel secolo XV. In questo feudo era compresa la borgata di Valle / Podcirku, mentre le borgate di Pedrosa / Pedroza e Costalunga / Vile erano sotto la giurisdizione dei Cucagna di Faedis e, religiosamente, Valle sotto Campeglio, mentre Pedrosa e Costalunga sotto Faedis. Tutte queste ville alpestri si trovano oltre i 600 metri di altitudine. Sopra di esse svetta il monte S. Lorenzo, sede di un’antichissima chiesa dedicata a S. Lorenzo martire. Il culto di S. Lorenzo è paleocristiano, molto antico. Qualche titolo è certamente primitivo, prebizantino; altri titoli hanno origine nell’alto Medioevo, alcuni nei secoli XI-XIV. Nel basso Medioevo, S. Lorenzo era invocato contro le malattie dei bovini. La zona ricca di boschi e di pascoli richiedeva un potente ausiliatore. Per questo monte avanzarono pretese i Cucagna di Faedis, perché ritenuto sotto la loro giurisdizione, è ricordata la controversia per la solennità di S. Lorenzo nel 1319 proprio tra il patriarca e i castellani di Cucagna. Nei documenti del secolo XIV riguardanti la parrocchia di Faedis sono registrati alcuni lasciti per S. Lorenzo in Monte. È
possibile che la chiesetta montana sia stata eretta a comodo delle borgate sottostanti, in quanto le chiese di Faedis e di Campeglio erano troppo distanti. Ma quando? Forse nel 1200, al tempo che in Campeglio risiedeva ufficialmente un vicario curato? Oppure in tempi più remoti sul limite della difesa anti avarica? In atti notarili compare sotto la data del 10 agosto 1458 la consacrazione della chiesa di S. Lorenzo in Monte. Per cui acquista significato il documento del 1460, già esistente nell’archivio parrocchiale di Prestento, in cui compaiono i capi famiglia di Valle di Soffumbergo, di Reant e di Pedrosa, a chiedere di costruire una fornace sul vicino monte Noâs, per riparare la preesistente chiesetta di S. Lorenzo in Monte. Questa chiesetta da sempre rivelò difficoltà di manutenzione. Per la sua posizione dominante, alcuni hanno supposto che essa sia stata costruita su un antico fortilizio, rientrante nella linea difensiva anti avarica e slava, messa in piedi dai Longobardi. Il terremoto del 1511 fu catastrofico. La chiesetta di S. Lorenzo si rovinò, per cui si dovette riadattarla completamente, tanto da richiedere una nuova consacrazione. L’atto recita: »Noi Luca Bisanzio vescovo di Cattaro, suffraganeo e Vicario Generale nel Patriarcato di Aquileia, il giorno di S. Lorenzo in questo mese d’Agosto 1568 indizione 11.ma, per grazia dello Spirito Santo secondo il rito di Santa Romana Chiesa, abbiamo di nuovo
L’attuale chiesa di Valle/Podcirku dedicata a S. Pietro e S. Lorenzo consacrato la chiesa di S. Lorenzo con l’altare maggiore… alla presenza del magnifico signore Giovanni dei Nobili di Strassoldo ecc…». Dall’Archivio Capitolare di Cividale
A causa del terremoto del 1511 la chiesa si rovinò, per cui si dovette riadattarla completamente, tanto da richiedere una nuova consacrazione
elenchiamo alcuni atti riguardanti le vicende di questo sacello. Il 30 aprile 1702 è registrato un decreto capitolare a favore dell’eremita Girolamo Aloy di S. Lorenzo. Indi il 21 novembre 1725 il vicario curato di Campeglio partecipa l’esito delle elezioni in merito all’eremita (santese – muini) di S. Lorenzo; ed il 27 dello stesso mese è datata la definizione capitolare a pro dell’eremita di S. Lorenzo di Campeglio. Il 7 marzo 1743 è annotato un permesso capitolare per restauri nella chiesa di S. Lorenzo. Per il restauro del coro di questa chiesa esiste un permesso capitolare datato 13 giugno 1752. In data poi 24 maggio 1757 compare una supplica per fare una campana per S. Lorenzo. E la risposta affermativa da parte del Capitolo fu concessa nello stesso giorno. Il 19 giugno 1760 si convoca la Vicinia in Campeglio per convenire sulle spese dei lavori esegui-
ti per la chiesa di S. Lorenzo. Quindi il 19 ottobre 1769 si convoca la Vicinia in Valle di Soffumbergo per trattare della demolizione della chiesa di S. Lorenzo. Ma il 19 giugno 1772 si registra un decreto di Mons. Girolamo Gradenigo, arcivescovo di Udine, che ordina il restauro della chiesa di S. Lorenzo di Soffumbergo. In seguito il 18 aprile 1773 ci fu Vicinia in Canal di Soffumbergo in merito alla chiesa di S. Lorenzo. Furono uditi i vicini di Valle, di Pedrosa e di Canal. C’è da registrare una relazione espressa dal vicario curato di Campeglio al Capitolo di Cividale sullo stato in cui si trova la chiesa di S. Lorenzo, in data 6 maggio 1773. Sicchè il 4 luglio del medesimo anno si tenne Vicinia a Campeglio per demolire la chiesa di S. Lorenzo. Così il 15 luglio 1773 viene inoltrata alle autorità competenti la lettera per la demolizione della chiesa. Dopo un anno di carteggio, il 9 giugno 1774 pervenne il permesso dell’autorità civile per demolire la chiesa di S. Lorenzo di Valle di Soffumbergo. Il 10 agosto 1774 seguì il Decreto del luogotenente Corner che permetteva la demolizione della chiesa di S. Lorenzo di Valle. E l’11 agosto 1774 arrivò il permesso arcivescovile di demolizione della chiesetta. Il 23 marzo 1775 si fece Vicinia a Campeglio per erigere nella nuova chiesa di Valle una cappella che, secondo il decreto capitolare, autorizzava a collocare l’altare di S. Lorenzo, della chiesa demolita, nella medesima nuova chiesa. E ancora l’8 giugno 1779, in seguito alla distruzione della citata chiesa di S. Lorenzo, i legati della stessa furono trasferiti nella chiesa di S. Pietro di Valle. Nel 1899 la chiesetta di S. Lorenzo in Monte si ridusse ad avere solo i muri perimetrali. (2 - fine)
PISMA LAŒANSKEGA ŒUPNIKA ANTONA CUFFOLA MISIJONARJU ZDRAVKU REVNU, ki je veliko skrbel tudi za beneæke izseljence v Belgiji
Kuha se poseben koledar za leto 1953 po Mohorjevem vzorcu za œganjarje V pismu z dne 30. junija 1952, v katerem g. Cuffolo misijonarju Revnu posreduje veselo novico o prvi sveti maœi g. Lovra Petri@i@a - Ezula na Viœarjah (glej na 2. strani), beremo nasvete in popravke glede neke publikacije o Bene@iji, ki jo je najbr¡ sam g. Reven pripravljal. Na koncu pisma beremo: »Se kuha tudi poseben ”Koledar“ 19531 po Mohorjevem vzorcu za ¡ganjarje.1 Tako se mora nekaj delati, ko ne pustijo pri miru spati.« Gre seveda za prvi »Trinkov koledar«, ki so ga slovenski duhovniki izdali ob 90. rojstnem dnevu mons. Ivana Trinka. Za gradivo sta veliko prispevala Cuffolo in Reven. V pismu z dne 14. 7. 1952 Cuffolo potrjuje Revnovo sodelovanje pri snovanju Trinkovega koledarja: »Skrbi me vam pisati zaradi vaœega ”emigrantskega“ prispevka za koledarijo. Kar prosim vas za to, kar ste ponudili, ker druga@e bo preve@ enoli@en, @e bo notri sama Jakoparija.2 Vi ¡e veste, kako sestaviti (prispevek), da bo interesanten posebno za emigrante. Tu se bodo prijeli za lase, ko jih bo iznenadil in se bodo pohujœali nad drznostjo. Lovili ga bodo in znjim kurili, tamgor pa … ga bodo zelo veseli. Ne@emu sem obljubil ”blago“ za ko-
nec tega meseca ali prve dni prihodnjega. Vaœ prispevek naj ima tale temo: ”S[lovenski] Bera@i v Belgiji“3 in naj bo tak, da bo zanimal dru¡ine in nje same. Tudi sliko kake skupine, pevskega dru¡tva itd. Pri@akujem Jakob po poskrbel tudi nekoliko bolj obœirnega ”katekizma“ prikrojenega tako, da Bera@i4 bodo poznali bivœe ”jazbine“ svojih tih starih. Seveda za jezikoslovce bo koledar slu¡il kot œmesnica […] Jakob dela za analfabete, kakor je on. Se gre za prvi poskus in za pustiti za nami dokument onih, ki … jih ni.« Naslednje pismo predstavlja izrazit primer kripti@nega pisanja g. Antona Cuffola. Treba se je veliko truditi, da bi dojeli popoln pomen vseh besed in izrazov. Pisec je uporabil ta cifrirani kodeks, da bi ne posredoval informacij, ki bi lahko œkodovale njemu in drugim zavednim Slovencem v slu@aju, da bi njegova pisma padla v roke doma@ih nacionalistov ali tajnih slu¡b. Da bi bilo besedilo bralcem nekoliko bolj jasno, smo pripravili slede@i »slovar@ek«: Sveto mesto = Rim / na@elnik nautarum na skali = pape¡ (nauta = krmar, na skali = Sv. Sede¡, Vatikan) / ribolov = pastoralno delo / tukajœnji krmar = videnski nad- œkof Giuseppe Nogara / sokrmar =
Najbr¡, da tudi godrnjanje v krajih krtin in preko lu¡ jih je podpiralo. Moliti kar naprej! Nadle¡ni sosednji srœeni in njih ¡lahta so postali bolj nervozni in koljejo bolj previdno; Jakobu bi napravili evtanazijo, ko bi mogli, pa, hvala Bogu, reve¡a podpira temve@e zdravje, @imbolj molijo ”in expiratione“. Tudi zmagovita daritev novega levita, s prikuho ”in excelsis“, jim je podrezala
greœno vest in vzbudila strah, da bi ne izvedel Nauta na skali. Povod strahu [je] neprestano, @etudi previdno, oponaianje po tisku. Zopet trije” kozli@ki“ silijo v hlev seveda samo, @e se bo skrbelo za krmo, katere v teh suœavihletih in zaradi pogostih to@, je vedno manj. Ta krma je najve@ja zaskrbljenost … krmarja! srce boli @loveka pustiti, da ”kozli@ki“, ki [jih] Bog tako poredko poœilja, pridejo volku v kremplje. Treba je prisiliti pastirje vaœe paœe, da bi znali lepo po kozje meketati in ne samo pasje lajati. Zato ob vsaki priliki jih priporo@ite najve@jim svetnikom, vseh nebes. Upam, da ako bomo neprestano trkali na vrata prijatelja, ki je ¡e v postelji in ga prosili kruha za prijatelja popotnika, nam ne bo dal œkorpijonov za nas odpoditi.6 Ni@ ne omenjate vaœih po@itnic, zato sklepam, da ostanete med krtinami tudi v tej res nenavadni ”kuhalci“, ki mora biti precejœnja œe posebno v vla¡ni, soparni Krtiniji. Tu nas je pogrela do 36 stopinj na zadnje dni ¡etnika (julija), v sredu pasjih dni se je zopet dvignila do 30. Gotovo, da ste prijeli viœarske pozdrave iz viso@ine 1972 metrov (ako se ne motim). Medtem ko sem tamgori gore@e molil, me je tukaj debela to@a reœila najve@je sitnosti berarnje. Gotovo, da so se v mojo odsotnosti maœ@evali nad menoj sosednji hudi@i! […]
1. Gre za prvo izdaja Trinkovega koledarja, ki je izœel ob 90. rojstnem dnevu mons. Ivana Trinka. ˘ganjarji = Bene@ani. 2. Prispevki strica Jakopa (= A. Cuffolo). 3. Naslov prispevka v Trinkovem koledarju je
bil »Naœi djelouci v Belgji« in je bil podpisan Z[dravko] R[even] 4. Bene@ani. 5. Jezuit. 6. Jezusova prilika (Lk 11, 5-13)
pomo¡ni œkof / Kefas na skali = pape¡ (Kefas = skala = Sv. Peter) / Kraj krtin, Krtinija = Belgija / preko lu¡ = Amerika / sosednji srœeni = furlanski duhovniki nacionalisti / in expiratione = pri smrti / novi levit = novomaœnik Lovro Petri@i@ / in excelsis = Sv. Viœarje / kozli@ki = semeniœ@niki / Domá, 15. avgusta 1952 Pre@astiti in predragi gospod, […] Glas naœih emigrantov moram ie posebno pohvaliti: je vedno lepii. Posebno sem obòudoval zluodja, ki je bil prelo¡en iz koœe v ¡akelj in kljub temu je moral dac pla@ati, @e je hotel priti pod komando sv. Mihaela. Nidrm œe doslej sliœal take izpeljave. ko bom dobre volje, bom tudi jaz romal z njim po isti poti, pa bolj nevarnih poteh in za ve@ji lonec. Pred par tedni me je obiskal Izusec5 Jak[ob] ˘ib[ert] iz Svetega mesta za pokramljati z menoj in se pokratko@asiti. tretji dan je moral ¡e zopet na delo. Med drugim je pravil, da na@elnik nautarum na skali je osebno pou@en o te¡ko@ah ribolova v tukajiœjih mlakah, a da za sedaj za izboljœanje mlake, starina in bolehnost tukajœnjega krmarja je najve@ja ovira. Prepri@an je, da ”bit @e bolje“, takoj bo opeœal ali pa se vdal za sprejem ponujenega sokrmarja. Glavno je, da da se zanima osebno Kefas na skali. Se vidi, da gore@e molitve niso bile bob ob steno.
Naslovnica 1. ætevilke Trinkovega koledarja
4
POGLOBIMO IN PREMISLIMO
stran
L’OPINIONE di Riccardo Ruttar
Se Stregna viene annessa al Collio...
I
n effetti l'immagine merita la copertina. Così dall'alto, con quell'inquadratura che mette al centro, in alto, sulla forma conica del monte, un campanile ed altri profili ondulati a contatto col cielo appena un po' pennellato di bianco, non l'avevo mai vista. Una foto aerea. L'avete riconosciuto? Sicuramente sì gli abitanti della valle dell'Erbezzo, dei comuni di Stregna e San Leonardo. In primo piano in basso Podsriednje (Postregna), in fondo alla serpentina che sale sul colle un gruppetto di case: Sriednje (Stregna con la sede dell'omonimo comune); sulla sinistra in alto Oblica (Oblizza, frazione del comune). Se la foto avesse avuto un'estensione orizzontale, sulla sinistra si sarebbe vista la stretta valle dell'Erbezzo e sull'altro lato della valle il mio paese natale: Jeœi@e (Iesizza). Veramente bei posti, amati e vituperati, ricchi di memorie di un'antica civiltà, misconosciuta come la stessa fotografia. «Welcome» si dichiara da sé con malcelato orgoglio, sulla copertina stessa, la migliore guida. Ma in quarta pagina si legge (con un certo stupore!): «In copertina, Panoramica Collio. Foto gentilmente concessa…» ecc. Cos'abbia da spartire Stregna con il Collio non mi è dato di sapere. Di fatto questa rivista – che merita tutto il plauso – la sua bella figura la fa. E non è mica dedicata ai soli italiani. Quando sotto il titolo ho notato quattro bandiere (italiana, tedesca, inglese e slovena) mi sono detto: finalmente! Una guida quadrilingue dove anche la lingua slovena trova dignità tra le altre! D'altronde proprio sui Colli orientali non sono pochi i produttori di vini e cibi pregiati, sia di là che di qua del vecchio confine. Ciò che per gli italiani è il Collio, per gli sloveni è Brda. Sfoglio la guida con massima attenzione, quasi riga per riga e tra l'italiano, molto in tedesco, qualcosa in inglese, finalmente scopro 12 righe in lingua slovena sotto una cartina in cui, tra colori sgargianti, compaiono Udine, Cividale, le Valli del Natisone – in bianco, come prive di significato – e giù fino a Gorizia. La cartina suggerirebbe come Colli orientali o Collio, in color rosso arancione, la fascia pedemontana da Tarcento a Corno di Rosazzo… Pazienza, una parte di Collio vi è compresa. Mi si dirà: dove vuoi arrivare con questo discorso? Denigrare una rivista prestigiosa che suggerisce le strade di Epicuro o di Lucullo? Niente affatto. Voglio esprimere, sfruttando il caso, il continuo esproprio, la mistificazione, l'inglobamento in realtà più ampie del piccolo territorio della Slavia, come se non avesse la sua identità, la sua specifica storia, la sua lingua slovena e la sua propria cultura, anche cultura del nutrirsi, oltre alla bellezza dei suoi paesaggi, della sua natura sempre più incontaminata. Una volta avevamo la gubanca, gli œtrukji, avevamo castagne, frutta, ogni tipo di prodotto della terra e tanta gente che viveva in simbiosi con un territorio coltivato e curato come un giardino. A forza di espropri, mistificazioni e pressioni, ad iniziare proprio dalla lingua e dalla cultura, agli sloveni delle Valli è stata tolta l'anima e la vita. Ci è rimasta la natura ed anche quella, bella e sublime, viene attribuita ad altri. Un peccatuccio veniale per gli interessi della «Multimedia press s.r.l.» Una sberla per chi vive, nel suo piccolo, la crisi dell'emarginazione.
30. junija 2012
dom
TI GOZDOVI SO ENA SAMA JASNOST, preproœ@ina, duhovne vaje »par excellence«
Sporo@ilo iz Ko@evskega Roga je jasno: Bodi @lovek!
Sedaj tudi ¡e uradna zgodovina priznava, da v slovenskih breznih le¡ijo kosti skoraj sto tiœo@ih, ubitih brez sodnih procesov
Uræka Mahovec radio.ognjisce.si
K
o@evski rog trezni glavo, trezni duœo, trezni telo! ˘e samo ob misli, ob pisanju o tej temi se po@utim nelagodno, ko s polnim ¡elodcem sedim na udobnem stolu, posluœam prijetno glasbo (pa @eprav je to te¡ki Beethoven). Ko@evska brezna pa@ ne dopuœ@ajo udobja, mehku¡nosti, polovi@arstva, relativizma. Ti gozdovi so ena sama jasnost, preproœ@ina, duhovne vaje par excellence. Sedaj tudi ¡e uradna zgodovina priznava, da v slovenskih breznih le¡ijo kosti skoraj sto tiso@ih, ubitih brez sodnih procesov. Z danaœnjega zornega kota sta torej (tudi @e izklju@imo pri nas obi@ajno vrednostno presojo) ve@ kot o@itna vsaj dva zlo@ina: umor in trupla, ki jih œe vedno nismo pokopali. Smrtna kazen je danes pri nas prepovedana, na pokop trupel pa nas je pred kratkim spet opozorilo Evropsko sodiœ@e za @lovekove pravice. Na teh krajih se torej sre@ujejo ¡ivljenje, krvolo@nost, trpljenje, smrt. In molk. V Rog se ponavadi odpravimo z avtomobili ali z avtobusi, redki tudi s kolesi. Ko prideœ tja, je ob soo@enju z vsem zgoraj navedenim jasno, da bi moral priti po kolenih ali vsaj bos. Da bi se prej moral postiti. Da bi moral ob stiku ¡ivljenja s smrtjo obnemeti. V taki dr¡i bi se seveda tudi misli zbistrile. Politika bi vedela, kaj je skupno dobro, gospodarstvo bi slu¡ilo @loveku, dr¡avljani pa bi se zavedali svojih pravic in dol¡nosti.
Vse bi se postavilo na pravo mesto, @e bi bile osnovne civilizacijske norme jasne in bi po njih tudi ¡iveli. Nepomembne misli bi ob roœki realnosti zbledele, ostala bi le nepremagljiva ¡elja po ¡ivljenju. Nedavno sem dejala, da @lovek v Rogu postane bolj @lovek, kristjan pa bolj kristjan. A je vsekakor tudi res, da brez osnovne dr¡e telesa, brez sklonjene glave in brez kle@anja ne bomo v polnosti dojeli posve@enega kraja. Lani na Teharjah me je na primer neka gospa prav trdo »prijela«, ker sem izrazila nestrinjanje z izborom knjig za Cankarjevo priznanje (takrat je bila to ravno vro@a tema). @eœ, ali sem sploh prebrala knjigi, ali vem, kaj v njih piœe, ali sem umetnica, da bi lahko presojala, kaj je umetnost, oziroma pedagoginja, da bi vedela, kaj je za otroka dobro … Po prvem œoku, da moram o takih re@eh diskutirati na takem kraju, sem ji poskuœala obrazlo¡iti, a popolnoma brez uspeha. Kraj sam torej ni dovolj. Mogo@e bi daljœi postanek v spominskem parku kaj bolj zalegel, a bistvena je dr¡a, s katero tja pridemo. Prepri@ana sem, da ta gospa niti o tamkajœnjih dogodkih ni imela kaj dosti pojma. Verjetno je morala le pripeljati svoje starœe in ho@eœ no@eœ posluœati govorance. Nenazadnje je bil tam tudi marsikdo od naœih vodilnih, pa o@itno ni zaleglo. Rog, Teharje, Huda jama in vrsta drugih grobiœ@ so kraji preprostosti, ki je v danaœnji kompleksnosti ¡ivljenja (vsaj v naœih
o@eh je nadvse kompleksno) ne zaznamo ve@. Niti kristjani ve@inoma ne. Zgra¡amo se nad »drugorazrednostjo« teme, naœa dejanja pa poka¡ejo, da je tudi za veliko ve@ino od nas ta tema resni@no drugorazredna (da ne re@em œe @esa slabœega). Œtevilo ljudi, ki se tam zbira, je takoreko@ zo¡eno na svojce pobitih. Takih pa je seveda vedno manj. Kje so torej tisti, ki svoje prepri@anje, da gre za prvorazredno temo, tudi ¡ivijo? Bo @ez dvajset let, ko bodo svojci pomrli, pri spominski maœi le œe peœ@ica »ideoloœko nadudlanega« podmladka? Ko tole piœem, se mi zazdi @udno, da œe nih@e v Ko@evskem rogu ne organizira duhovnih vaj v tiœini. Asketski kraj, soo@anje z onostranstvom, prava gora spremenjenja! Pa se ob tej misli le nasmehnem. Ne, ker ne bi bila na mestu, ampak ker niti marsikateri duhovnik (kaj œele, da bi to pri@akovala od laikov) ne zmore iti v Rog le kot @lovek. Brez ideologije in predsodkov. Le kot @loveœko bitje - kot del stvarstva, ki je zaradi tam storjenih grozodejstev œe vedno ranjeno (@e se tega zaveda ali ne). Trdim, da prave krize, o kateri sicer neprestano govorimo, ne v dr¡avi ne v Cerkvi œe ni. Ko bo, se bomo toliko streznili, da bomo sposobni odvre@i balast, utihniti in razumeti jasno sporo@ilo Roga, ki ni ni@ drugega kot preprosto povabilo vsakemu od nas: Bodi @lovek!
IL PRESIDENTE DI «TERRE SUL CONFINE» lancia un provocazione affinché la storia sia rispetatta, ricordando anche i crimini dei fascisti italiani
«Dopo Auschwitz, la nazionale venga a Gonars» A
lla vigilia dei campionati europei in Polonia, lo scorso 6 giugno gli azzurri della nazionale di calcio hanno trascorso una parte della giornata in visita ad Auschwitz, il campo di sterminio nazista. Ad accogliere l'allenatore, Cesare Prandelli, i giocatori e i dirigenti è stato il direttore del museo del lager, con il presidente della comunità ebraica italiana Renato Gattegna e il direttore del Museo dell'Olocausto di Roma Marcello Pezzetti. I giocatori, con le audio guide alle orecchie, hanno varcato il cancello con la scritta «Arbeit macht frei». Dopo un'ora e un quarto di visita ad Auschwitz la nazionale si è spostata a Birkenau, il campo di sterminio nazista dove fu ucciso un milione di ebrei, a tre chilometri dal lager principale. «È una giornata che ti lascia sconvolto. In questo momento sento solo un grande vuoto», ha commentato il calciatore Riccardo Montolivo, che non ha trattenuto le lacrime all'ascolto dei tre sopravvissuti di Auschwitz che sul binario del lager di Birkenau hanno raccontato scene della loro tragedia. «Non si poteva non ve-
Italijanska nogometna reprezentanca v Auschwitzu in grobnica v Gonarsu nire qui - ha aggiunto l'azzurro ai microfoni di Rai Sport - è il momento di guardarsi dentro e io sono sconvolto». A proposito della visita ai campi di sterminio tedeschi, il prof. Ferruccio Tassin, coordinatore della associazione culturale di Visco «Terre sul confine», ha scritto un commento. «La nazionale di calcio visita Au-
schwitz: bene! Era ora di finirla con una compagine pedatoria confinata in schemi e muscoli. Impegno ci vuole nella storia! Ma è bene sapere, per gli italiani, che in tali orride pagine, le italiche schiere non furono seconde. Ancora si parla, sempre, di comportamenti, scaricati sui nazifascisti, quando invece, integralmente, solo fascisti furono», sotolinea.
«Nell'articolo (agosto 1938) dell'Idea del Popolo – prosegue Tassin – si scrive: “L'Informazione Diplomatica nella sua nota n. 18, di fronte alle impressioni e deduzioni estere, afferma che in realtà il 'razzismo' italiano data dal 1919, come documentato. E dopo aver ricordato che S. E. Mussolini dichiarò nel congresso del partito del 1921 che il Fascismo deve preoccuparsi del pro-
blema della razza e che i fascisti devono occuparsi della salute della razza colla quale si fa la storia, così continua: se il problema rimase per alcuni anni allo stato latente, ciò accadde perché altri problemi urgevano e dovevano essere risolti”». Conclude Tassin: «Dunque, fascismo maestro di Hitler: si dimentica, si condanna il prossimo, dimenticando proprie colpe gigantesche. La nazionale potrebbe andare ad Arbe, Rab, in Croazia: in campi fascisti morirono per fame più di 1500 Sloveni e Croati. Oppure a Gonars (Ud), dove si contano oltre 400 morti di vari campi, in un sacrario costruito dalla Jugoslavia. Oppure vengano a Visco (Ud), dove il campo è intatto, salvato dalla Soprintendenza e fatto morire dal Comune. Qui, per il calcio, c'è una ragione in più: vi è nato Enzo Bearzot nel 1927; comune di Joannis, parrocchia di Visco (segnato nei suoi registri di battesimo). Vengano e vedranno come un campo fascista che imprigionò migliaia di Jugoslavi viene lasciato morire per togliere ogni traccia di responsabilità pesanti ed eterne».
dom
IZ NAŒIH DOLIN
30. junija 2012
stran
5
SARÀ UN INCONTRO DI LAVORO il vertice dei sindaci della Slavia e dell’Alta valle dell’Isonzo il 29 giugno a San Pietro
L’ora di una politica turistica forte capace di far da volano allo sviluppo �
Sibau: mi aspetto che venga ribadita l’intenzione di collaborare e che emerga la volontà di passare ai fatti concreti
� Ezio Gosgnach
S
top a una politica di promozione raffazzonata e di basso livello. Basta chiacchiere e sterili polemiche. No a preconcette posizioni di chiusura. È il momento di compiere passi decisi per una politica turistica forte, finalmente in grado di sfruttare al meglio le risorse naturali, culturali, storiche e artistiche di cui la Slavia è ricca per fare volano di sviluppo economico. Giuseppe Sibau, amministratore temporaneo della Comunità montana del Torre, Natisone e Collio, si attende molto dall'incontro che venerdì 29 giugno a San Pietro al Natisone vedrà confrontarsi i sindaci della fascia confinaria della provincia di Udine con i colleghi dello Zgornje Poso@je/Alta valle dell'Isonzo. Non un incontro formale e di cortesia, per ricambiare quelli tenutisi di recente a Tolmin e Bovec, dunque, ma un tavolo di lavoro, capace di dare ali ai progetti comuni dei quali si parla da tempo. «Sono molto ottimista – fa sapere Sibau alla vigilia del vertice –. Mi attendo delle indicazioni forti da entrambe le parti. Ho colto una marcata disponibilità alla collaborazione anche negli incontri precedenti, anche se poi non sono seguite azioni concrete. Però lo spirito è quello giusto. Anche dalla cerimonia
per l'iscrizione di Cividale nel patrimonio dell'Unesco grazie ai longobardi, alla presenza dei ministri della cultura di Italia e Slovenia, è emerso che una forte progettualità transfrontaliera è nell'interesse di tutti. Abbiamo voluto mettere il turismo al centro dei lavori perché, in primis da parte nostra, ma anche da parte dell'Alta valle dell'Isonzo, c'è l'esigenza di diventare partner. Già sono in atto collaborazioni tra gli operatori turistici, in primo luogo albergatori e ristoratori. Dall'incontro di San Pietro mi aspetto che venga ribadita l'intenzione di una forte cooperazione e che si passi a fatti concreti». «Il consorzio turistico delle Valli del Natisone, per il quale come Comunità montana ci stiamo fortemente adoperando negli ultimi tempi – prosegue l'amministratore temporaneo della Comunità montana – dovrebbe essere la struttura operativa che ci permetterà di relazionarci e di operare con Cividale e le valli del Torre, da una parte, e la valle dell'Isonzo dall'altra. I tempi sono maturi. La gente vuole fare qualcosa su scala più vasta rispetto a ciò che è attualmente esistente. Anche per avere il sostegno economico previsto dalle leggi ed erogato solo in presenza di una struttura turistica ad hoc, rispondente ai requisiti richiesti dalla Regione. Altrimenti resteremmo tagliati fuori. Sento che c'è da parte di tutti e tre i territori la volontà di fare,
Dalla cima del monte Matajur all'insegna del motto l'unione fa la forza, e di collaborare con i comuni della Slovenia». Il consorzio Dolce Nord Est, che promuove il turismo nelle Valli del Torre, ha già lanciato l'idea di costituire un Gruppo europeo di collaborazione territoriale (Gect). La proposta sarà certamente sul tavolo venerdì 29, nella sala consiliare di San Pietro al Natisone. Il convegno dal titolo «La cooperazione transfrontaliera tra turismo, ambiente e cultura: proposte concrete su progetti avviati e nuove prospettive di sviluppo» avrà inizio alle 16 ed è aperto al pubblico. A introdurre i lavori ci saranno gli interventi dello stesso Sibau e del
sindaco di Tolmin, Uroœ Bre¡an. Seguiranno le relazioni di Janko Humar, direttore del Lto Soto@je (l'agenzia turistica di Kobarid/Caporetto e Tolmin/Tolmino) e Guglielmo Favi, direttore del Torre Natisone Gal. Quindi il dibattito, che si annuncia particolarmente ricco di spunti, idee e proposte. Le conclusioni saranno tratte da Giuseppe Napoli, vicedirettore delle relazioni internazionali e comunitarie della Regione Friuli Venezia Giulia. Alle 18, nella sala polifunzionale di San Pietro ci sarà un recital musicale che avrà per protagonista la soprano Sonia Dorigo, accompagnata al piano da Angelo Comisso.
CONTINUANO LE RIUNIONI PRELIMINARI negli enti del Natisone e del Torre per arrivare alla definizione degli statuti
Ecco quanto pesano i comuni all’interno delle Unioni �
Non più un voto per municipalità come nelle vecchie Comunità montane, ma calcolo di popolazione e territorio
S
otto la presidenza dei sindaci dei due comuni più popolosi, Tiziano Manzini di San Pietro per le Valli del Natisone, e Cristiano Shaurli di Faedis, per le Valli del Torre, continuano le assemblee dei primi cittadini e dei rappresentanti delle opposizioni al fine di redigere gli statuti delle due nuove Unioni dei comuni montani che prenderanno il posto della Comunità montana del Torre, Natisone e Collio. La legge regionale 14/2011, che ha riordinato gli enti locali in territorio montano, ha semplificato gli organi amministrativi. L’organo sovrano, l’assemblea, è composta solamente dai sindaci dei comuni e da un rappresentante delle minoranze consiliari. Ma è stato modificato anche il principio che nelle vecchie Comunità montane assegnava un voto per ogni membro dell’assemblea, introducendo l’istituto del voto ponderato in base al numero degli abitanti di ogni singolo comune e alla sua superficie, in cui il fattore demografico vale il 75 per cen-
SIMULAZIONE DI VOTO PONDERATO PER L’ADOZIONE DELLO STATUTO ŒKA UNIJA UNIONE DEL NATISONE/NEDIŒ
UNIONE DEL TORRE/TERSKA UNIJA
Drenchia/Dreka
4,10%
Attimis/Ahten
20,00%
Grimacco/Garmak
7,74%
Faedis/Fojda
20,00%
Pulfero/Podbuniesac
20,02%
Lusevera/Bardo
14,10%
San Leonardo/Sv. Lienart
19,45%
Nimis/Neme
20,00%
San Pietro al Nat./Œpietar
20,02%
Taipana/Tipana
15,90%
Savogna/Sauodnja
10,13%
Opposizioni/Opozicije
10,00%
Stregna/Sriednje Opposizioni/Opozicije
to e quello territoriale per il 25 per cento, fermo restando che il voto del rappresentante delle opposizioni conta il 10 per cento. In base a questo criterio è sato calcolato il «peso» di ogni comune nella rispettiva assemblea in fase di approvazione dello statuto (vedi la tabella sopra). Lo stesso statuto, tuttavia, potrà prevedere una diversa ponderazione. Per un maggiore peso della condizione di «montanità» del territorio, si sta già battendo il sindaco di Taipana, Elio Berra. «Il tessuto sociale compromesso oltre misura e la marginalità devono contare – afferma –. Da decenni la Regione ha trasformato la
KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Kratke Brevi brevi kratke
Savogna al Tar il 26 settembre � � Si terrà il prossimo mercoledì 26 settembre davanti al Tribunale amministrativo regionale (Tar) del Friuli Venezia Giulia l’udienza sulle elezioni comunali di Savogna. Lo scorso 7 maggio, infatti, Germano Cendou è stato proclamato sindaco con un solo voto di margine su Paolo Cariola. Questi, appreso che nel seggio del capoluogo erano state annullate quattro schede, ha presentato ricorso, ritenendo che tre di quei voti sarebbero stati validi e andrebbero assegnati a lui. Cariola diventerebbe sindaco di Savogna se il Tar gli desse ragione per almeno due delle schede, mentre se convalidasse un voto solo primo cittadino resterebbe Cendou. Considerato l’esiguo numero delle verifiche da espletare, ci si attende che il Tar emetta la sentenza già lo stesso 26 settembre. Naturalmente, contro la decisione potrà essere presentato ricorso al Consiglio di Stato.
Kresuovi arzsvetili nuo@ svetega Ivana
� � V nediejo 24. junja je biu svet Ivana. Za tele guod so se v nekaterih vaseh v Bene@iji ohranile stare navade, ki so jih obnovili tudi lietos. Gre za kresuove, kri¡ace in kancilne napravjene iz ro¡, za posebne jedila. Na viljo so sv. Ivana praznovali v Gorenjem Tarbiju, v Dolenjem Tarbiju, par Hlo@je in na Lu¡ah par Hostnim. Kme@ka Zveza je 21. junja parpravla pa Ve@erjo na travniku v Sriednejm. Velik kries, ki ga vidita na fotografiji, je arzsvietlu nuo@ svetega Ivana v Gorenji Dreki.
V Seucah so se varnili sanosieki
8,53% 10,00%
pianura in montagna per farle avere il sostegno a essa destinato. Ora con le leggi sulle Unioni, attraverso il voto ponderato, i grossi Comuni di pianura sono in grado di fare il bello e il cattivo tempo». Infatti, nelle Valli del Torre, i due comuni interamente e davvero montani, cioè Taipana e Lusevera, conteranno appena il 30 per cento. «Decisioni in assemblea non ne abbiamo ancora prese – continua Berra –, ma è assodato che capoluogo dell’Unione sarà Faedis. Insisterò, tuttavia, che gli uffici siano dislocati su tutto il territorio. A Taipana vorrei quello per lo sviluppo della montagna. Così almeno ci resterà qualcosa, visto che sembrano destinati alla chiusura la sta-
zione dei Carabinieri e l’ufficio postale». Meno burrascosa appare la situazione nelle Valli del Natisone, dove il territorio è più omogeneo dopo l’uscita dei Comuni di Cividale, Prepotto e Torreano. Dopo la prima assemblea tenutasi lo scorso 14 giugno, i sette sindaci e il rappresentante delle opposizioni (Fabrizio Dorbolò) hanno deciso di riunirsi ogni giovedì, fino alla fine del mese di luglio per giungere quanto prima alla definizione dello statuto. L’Unione dovrebbe iniziare a funzionare entro la fine dell’anno. � E. G
� � V saboto 23. junja so v Seucah v praponskim kamunu varnili sanoseki. Zbrali so se ¡e ob 6. zjutra, nabrusili kose in za@eli sie@i travo. Dopudan so kosili traunike in suœili, popudan so pa grabli in nardili kopo. Ob teli parlo¡nosti so vsi lahko kupili dobruote doma@e zemje (foto Oddo Lesizza).
6
IZ NAŒIH DOLIN
stran
30. junija 2012
dom
V BENE#IJI PODERJAJO BUNKERJE, ki so jih bli zakopali v zemljo in zvartali v kaman v cajtu hladne vojske v strahu pred napadam z vzhoda
Izkopavajo ¡eliezno zaveso
Da se zastopiti, zaki za Nediœke doline nie bluo mo¡nosti razvoja. Trieba jih je bluo izprazniti, de bi imieli sudadi fraj roke na teritoriju
J. H.
V
Nediœkih dolinah vekopavajo in poderjajo bunkerje, ki so jih bli zakopali v zemljo in zvartali v kaman po drugi svetovni vojski. Fotografije, ki jih objavljamo na teli strani, ka¡ejo, de je bla prava ¡eliezna zavesa pruoti vzhodu. Da se zastopi tudi, zaki za Bene@ijo nie bluo mo¡nosti razvoja. Trieba jo je bluo izprazniti, de bi imieli sudadi fraj roke na naœim teritoriju. Hvala Bogu, so tisti cajti mimo. Takuoklicana hladna vojska je parœla h kraju pred 23 lieti, kàr so padli komunisti@ni re¡imi. Podarla se je tudi Jugoslavija in se je rodila fraj in demokrati@na Slovenija, ki je v Evropski uniji in tudi v zvezi Nato. Se pravi, de so italijanski in slovenski sudadi kupe. V Vidnu je ¡e puno liet skupna brigada Italije, Slovenije in Mad¡arske (Uogarske). Pred kratkim so na Œtupci tudi na slovenski strani podarli veliko konfinsko lobjo nad ciesto. V prestorijh nekdanje milice in carine ¡e napravljajo velik turisti@ni
center. V Starem selu je kasarna grani@arjev ¡e pred lieti postala igralnica, na Kolovratu pa turisti@ni center. V Prosnidu je v kasarni finace kme@ki turizem, ki ima lepo ime "Brez mej". Za svet Petar (29. junja) se bojo v Œpietru zbrali œindiki/¡upani iz Bene@ije in Poso@ja. Bo ¡e drugo sre@anje lietos. Pogovorjali se bojo kakuo kupe razviti turizem. Izginjajo te zadnji ostajki konfina, ki pa je œele ostù v nekaterih "zarukanih" glavah. »Veselo pozdravljamo diela, ki jih napravljajo tele cajte, de bi odstranili od naœe de¡ele tiste bunkerje, ki so jih zgradili v cajtu hladne vojne, ki je bila za nas zadost mo@na. #ast Bogu, de se je sviet vsaj nomalo spremeniu. Za tuo, de bi vse tuole nadaljevalo, je pametno, de tudi mi kristjani damo svoj doprinos, de bomo pomagali rasti telemu malemu drevesu mirù in sprave in de Bene@ija in Poso@je postaneta nazaj kraj ¡ivljenja in medsebojnega spoœtovanja,« je napisu naœ odgovorni urednik, mons. Marino Qualizza, v uvodniku tele œtevilke Doma.
V Beneåiji poderjajo bunkerje, ki so jih bli nardili v cajtu hladne vojske
(foto Oddo Lesizza)
Un soldato rivela: «La consegna era quella di far saltare i ponti e le abitazioni civili che ostacolavano i nostri cannoni»
La strategia era quella di svuotare il territorio incentivando l’emigrazione
N
on era un'invenzione della propaganda, ma un fatto concreto. La «cortina di ferro» esisteva nella realtà e, a dispetto di convinzioni radicate, anche dalla nostra parte del confine. Basta guardare le foto dello smantellamento, tuttora in corso, della «Linea Maginot» nostrana. Si tratta di installazioni sotterranee realizzate tra gli anni Cinquanta e Sessanta al confine con l'allora Jugoslavia. Dal Monte Sei Busi alle nostre valli si sviluppava un sistema di fortini sotterranei attivi fino alla fine della Guerra fredda, grossomodo vent'anni fa. Si componeva di centinaia di bunker e casematte, occultate e a macchia di leopardo. Era definito «soglia di Gorizia», la prima barriera contro un'eventuale invasione da Est da parte delle truppe del Patto di Varsavia, che tuttavia avrebbero dovuto prima attraversare l'intera Slovenia, considerato che la Jugoslavia era non allineata e non faceva parte del blocco mi-
litare sovietico. In ogni caso, dentro le torrette e giù per gli stretti corridoi di cemento, in un tempo recente migliaia di uomini dei reparti di fanteria d'arresto si addestravano e si tenevano pronti a fronteggiare l'invasione. Sul sito internet http://it.politica.internazionale.narkive.com, il 15 dicembre 2008, tale MMAX ha pubblicato quanto segue: «Ho fatto la mia naja ai confini con la ex Jugoslavia nella fanteria d'arresto io ero distaccato con il 120esimo battaglione Fornovo in un posto (…) che si chiama Purgessimo nelle valli del Natisone. Sostanzialmente presidiavamo un complesso di bunker con cannoni/mitragliatrici sotto il monte Matajur. La nostra consegna era far saltare i ponti/abitazioni civili che ostacolavano i nostri simpatici cannoni MECAR 90/32 (…) resistere non più di 15 minuti e poi (se sopravvivevamo, cosa alquanto discutibile) attaccare alle spalle. Quando non ero tra i monti ero furiere e ho visiona-
Un centro turistico all’ex frontiera metà giugno sono state smatellate le strutture di confine sul versante sloveno A dell’ex valico di Robi@/Stupizza (foto a fianco). Sul versante italiano la grande tettoia e le cabine che venivano utilizzate dalla polizia di frontiera per i controlli non-
ché lo spartitraffico sono stati tolti diversi mesi fa. Resta però abbandonata la caserma: il Comune di Pulfero attende di entrare in possesso dell’immobile, ma la burocrazia va per le lunghe. Molto più rapidamente si evolve la situazione in Slovenia. In una parte dell’edificio che ospitava poliziotti e doganieri è già stato allestito il ristorante «Par konfinu», gestito da Robert Kav@i@, ex sindaco di Kobarid, già titolare del noto locale «Kotlar». Prossimamente Pavel Tonkli, proprietario di un eco-agriturismo a Breginj, aprirà una tavola calda e uno spaccio dei propri prodotti. Prevede di allestire anche delle camere. Al posto del duty free shop demolito anni fa, lo studio dentistico Koroœec, già molto frequentato da pazienti italiani, farà sorgere un poliambulatorio.
to sia i piani di “distruzione” che le informazioni di intelligence sul “nemico” di competenza della nostra piccola porzione
di fronte. Si sapeva tutto, dal numero potenziale delle truppe... al nome/nazionalità del battaglione nemico… che nello speci-
fico sarebbe stato ungherese». Impossibile verificare del tutto le rivelazioni dall'ex fante, ma la sua descrizione è dettagliata. Infatti, il sistema di fortificazioni era imperniato proprio sul Karkoœ (o monte Purgessimo), che al di qua di Ponte San Quirino, faceva da vertice a una sorta di lettera «V» che si apriva da una parte verso Vernasso e su fino a Spignon e dall'altra verso Castelmonte. E dalla strategia che sottostà a una siffatta linea difensiva, si può comprendere come mai il territorio della Slavia non sia stato interessato dalle politiche di sviluppo economico, ma sia stata incentivata all'inverosimile l'emigrazione. La logica fila: meno gente, meno intralci alle operazioni militari. Con la caduta del Muro di Berlino anche la nostra «Maginot» è andata in pensione. Per fortuna, non è mai entrata in funzione, ma ha ugualmente provocato grandi danni alla nostra gente e al nostro territorio. Ora viene smantellata. Così non potrà portare nemmeno i benefici che sarebbero derivati da un suo, magari parziale, sfruttamento a fini turistici.
dom
30. junija 2012
IZ NAŒIH DOLIN
stran
V NEDIEJO 8. LUJA bo œpietarski famoœtar in vikar prazvovau 50 liet duhovniœkega posve@enja. 5. luja bo pastoralni posvet
Zlatomaœnik mons. Mario Qualizza: Bene@ija je narlieuœi kraj, kjer ¡ivieti
Duhovnik iz Kravarja je biu tudi mo@an alpinist, saj je lieta 1974 v Himalaji parœu na varh 7.200 metru, na kater pred njim nie stopu nobedan @lovek
Ezio Gosgnach
V
nediejo 8. luja bo velik guod za Œpietar in vse Nediœke doline. Doma@i famoœtar in vikar mons. Mario Qualizza bo ob 20. uri v farni cierkvi pieu zlato maœo. Za parpravo bo v @etartak 5. luja ob 20.30 uri v kamunski dvorani pa posvet o pastoralnim stanju v Bene@iji. Le tist dan bojo v faru¡u odparli rastavo fotografiji o parvi maœi, ki jo je mons. Qualizza pieu v rojstnim Kravarju 1. luja 1962. Posve@en je biu v videnski katedrali dva dni priet. Mons. Qualizza, kateri so vaœi spomini na 50 liet oduod? »Puno re@i imam tu glavi. Vse so lepe, adna lieuœ ku ta druga. Sam œu v seminar, zatuo ki mi se je zdielo, de je prù takuo. Videu sam naœe gospuode nunce in se troœtu biti, ku oni. Njih ¡ivljenje in dielo mi je bluo vœe@. Za parvo maœo je biu velik senjam u Kravarju, kier pred mano ni bluo obednega duhounika v vasi. Okuole mene je bla dru¡ina, puno ¡lahte in ciela vas. Lepuo smo se poznal', zaki, kàr so ble po@itnice, sam dielu ku usi te drugi gor tode. San sieku travo, kopu, nosu darva...« Vaœa parva pastoralna œlu¡ba pa je bla nomalo @udna… »Sam œu v Solbico. Doma@i famoœtar je œu na obisk v Kanada in je vpraœu, naj ga kajœan nadomesti za 'an par tiednu. Veseu sam sparjeu, saj niesam videu ure za@eti dielati ku maœnik. Obisk tistega famoœtra v Kanada se je zdujœu in sam biu gor v Reziji 50 dni. Potlé sam œu za kaplana v faro sv. Kvirina v Vidnu. Nobedan se nie @aku, de poœljajo v miesto glih mene, ki so mi pravli, de na morem iti v kraje, ki nieso manjku tau¡int metru vesoko nad muorjam. Dol sam biu 6 liet in sam se lepuo lepuo uœafu.
Famoœtar je biu zaries puno bardak in sam biu saldu s te mladnimi in otrokami. Potlé sam dielu drugih 6 liet s te mladimi Katoliœke akcije/Azione cattolica videnske nadœkofije in ku animator za parve lieto od gimnazije v seminarju. Bluo je puno dobre volje, puno ¡ivljenja in veseja.« Lieta 1974 ste œu za famoœtra v Naborjet. »V Kanalski dolini sam biu samuo, kàr me je gospuod Jaculin z moto kajœankrat vozu gor tode. Sem viedu samuo, kje je tele Naborjet. Jal’ so mi, de je biu pravi prestor zame. Sparieu sam in œu subit gor. Med vesokimi gorami san se saldu dobro uœafu. Buj je bluo vesoko, buj veselo sam œu.« Malo priet ste œu na Himalajo ne kakor duhounik, pa kakor alpinist. »Imeu sam sre@o, da so me vebral' v tisto odpravo gor na te narbuj vesoke bregi sveta, de bi osvojil' varh, na kater @lovek nie œe stopnu. 8 nas je bluo in sam 4. voœta 1974 parœu na varh vesok 7.200 metru. Vzdieli smo mu Cima Friuli. Pred nam' nie bluo gor nobednega. Proval' so nieki Kanad@ani in Kitajci. A nieso imiel' sre@e. Na niekim kamanu so bli zatu@eni 4 cveki v spomin na 4 alpiniste, ki so ¡eliel' prit na varh in so atu umarli.« Naborjet ste zapustiu lieta 1985, de bi œu ne dele@, v Tabljo. »Kakor v Naborjetu, san se uœafu lepuo lepuo z ljudmi. Biu sam œele zdrau in v mo@eh. Lieta 1998 pa me je nadœkof Battisti poœju v Œpietar, v rojstne kraje.« Al' ste spoznu, de pravi prù pregovor Nemo propheta in patria /Nobedan nie prerok v svoji domovini? »˘e kàr sam œu v seminar, sam se troœtu, de bom duhovnik tle tode. Pa niesan biu viervu, de so naœe doline takuo druga@ od tistih, ki sam jih biu zapustu. A sam tle zelo rad«
Kaj se @akate od posveta, ki bo 5. luja, o pastoralnem stanju v Bene@iji? »Ankrat je bluo puno ljudi in je bluo ¡ivlenje popunama druga@. Potriebno se je uœafat in poguorit, kakuo se ¡ivi viera donaœnji dan. Tle po naœih vaseh je puno puno znamunj viere. Ljudje so jo ¡iviel' usak magnjen tam doma in v cierkvi. Viera je bla vsierode. Tudi v doma@im slovienskim
guorenju: Dobar dan Buog dì; Buog ¡egni; Buog dì sre@o… Sadale je vse druga@. Silno je se uœafat in se zastopit, kakuo bi mogli ¡ivieti tisto viero, ki smo jo parjel' od naœih te starih in je narguorœ naœa bogatija in premo¡enje. Saj daje troœt naœemu ¡ivljenju na zemlji. Naœa Bene@ija je zaries liepa na vse kraje. Tudi zdrava je. Na viem, kje se more uœafati buj liep kraj za ¡iviet ku tle.«
7
»Mama je jala: #ast Bogu an Materi Bo¡iji, zak’ so ble moje molitve usliœane« elika gnada je imieti u dru¡ini adV nega duhovnika an kadar je posve@en za tole misijon, se do¡ivi kieki
posebnega. Use tuole mi pride pogostu tu pamet an se na more pozabiti tisti dan – bluo je na 29. junija 1962 –, kadar je biu moj brat Mario u Vidne posve@en za maœnika. Seviede, se je malomanj usa dru¡ina, Tonhova iz Kravarja, zdru¡ila za tole okuolestavo. Na konac andohti nas je naœ Mario, gospuod Mario, poklicu stran an nam je jau: »Navada je, de duhovnik, ku parvo dejanje, po¡egne svojo dru¡ino.« Takuo ki nas je po¡egnu, se je naœa mama za@ela jokat od velikega veseja. An grede, ki so ji tekle suze je jala: »#ast Bogu an Materi Bo¡iji Mariji, zak' so ble moje molitve usliœane.« Tele besiede so stresle tudi mene an san se prepri@u, de je glaboka viera vepla@ana an je takuo naœa mama imiela tisto povra@ilo, ki ga je bila zaries uriedna, zak' so bli tisti te¡ki @asi za use. Za starœe, ki vidijo snuova maœovati na oltarje, je velika gnada, ki so jo dosegli. Bepo Qualizza
Parva maæa mons. Marja Qualizze 1. luja 1962 v Kravarju
V KOSCI JE V TORAK 19. JUNJA BENEŒKOSLOVENSKEGA DUHOVNIKA ob 30. oblietnici smarti po@astilo veliko œtevilo duhovniku in vierniku
Zemlja, kri in jezik. Pre Rino Marki@ nam je puno zapustiu
»#
e uœeni@no zarno na pade v zemljo in ne umrie, ostane samuo; @e pa umrie, obrodi obilo sadu.« S telimi besiedami iz evangelija svetega Ivana lahko povzamemo viersko sporo@ilo in @lovieœki pomien, ki ga je imielo somaœevanje v spomin na pre Rina Marki@a ob 30. oblietnici njega prerani in hitri smarti. Po molitvi na britofu, se je ko¡iœka farna cierku napunla tisti torak 19. junja: v koru je bluo kar 11 duhovniku – vsi doma@i famoœtri in drugi beneœki duhovniki ter trije, ki so œtudierali s pre Rinam – na ganku je pieu zbor Re@an, ki ga je ustanoviu in vodu pre Rino. S sestrami pokojnega so se spominske svete maœe udele¡ili ljudje iz far Tapoluove, Liesa in Kosca, kjer je pre Rino slu¡u skor vse njega duhovniœko ¡ivljenje; bli so parjatelji in znanci, ki so na adno al’ drugo vi¡o poznal' pre Rina, z njim sodeloval' in, takuo ki je poviedu mons. Giulio Gherbezza, famoœtar v Reani in bivœi generalni vikar videnske nadœkofije, cenil' njega mili in rahlo@uten karakter, njega poni¡nost, njega @lovieœko in kulturno sensibilnost, predvsiem njega radodarnost. Na pre Rina in tudi na dolgolietnega lieœkega famoœtra pre Azeglia Romanina
Somaæevanje v Kozci. se je spuomnu doma@i famoœtar Federico Saracino, ki se je zahvalu vsiem, ki so sodeloval' par organizaciji spominske svete maœe. Na koncu je mons. Marino Qualizza postavu pre Rina in njega dielo v pravo kristjansko lu@. »Vodila ga je modrost, ki jo najdemo v Svetem pismu in ki jo moremo zaklju@iti v treh besiedah: zemlja, kri in jezik,« je jau mons. Qualizza. V telih besiedah je povzeta »@udovita zgodovina bo¡jega ljudsva, to
g. Markiå (desno) na maratonu po Beneåiji z Aldam Klodiåam je tudi naœa, zak smo bo¡je ljudstvo«. Kaj je pomenila za g. Rina zemlja, naœa beneœka, slovenska zemlja? Zemlja, je poudaru, »je zibiela naœega ¡ivljenja, poezija naœih dolin in hribov, ¡uborjenje naœih studencev in potokov, lepota naœih bivœih seno¡et, zelena barva naœih hosti in velikanstvo Matajurja. V tolo zemljo je bil g. Rino zaljubljen in je kazu tolo ljubezen s poezijo in z muziko«. An kri kaj pomeni? »Kri – je odgovoriu odgovorni urednik Doma – pomeni
¡ivljenje, gore@nost, ljubezen, veselje, dru¡ino, sorodostvo, prijateljtsvo, sodelovanje, solidarnost in, na dne, ¡ivo viero, ki ti daje muo@, pogum in ki ti pomaga spoznati bratre in sestre in znjimi ¡ivieti v tisti veliki dru¡ini, ki je naœa Cierku.« In jezik pa, kaj nam prave in kaj zbudi v naœim sarcu? »Jezik niso samo besiede, bukva, gramatika in kjek takega. Jezik je naœa duœa, je naœa posebnost in osebnost, je mo¡nost sre@anja, spoznanja, ljubezni. Je naœa zgo-
dovina in naœa bodo@nost.« »Za vse tuole – je zaklju@u mons. Qualizza – je skarbeu g. Rino, se je veseliu in tudi tarpeu, na nieko vi¡o je tudi umaru. A ne zastonj, zak on je ostau z nami in tudi njegovo dielo.« Naj povemo œe, de na koncu maœe je famoœtar v Gradiœki ob So@i s koreninami v Oblici, pre Maurizio Qualizza, ko¡iœki cierkvi œenku kelih pre Rina, ki mu ga je Rinova mama darovala, kàr je parvi@ parœu maœavat v Oblico.
8
IZ NAŒIH DOLIN
stran
30. junija 2012
dom
PRESENTATO A S. PIETRO il libro «Ob respectum gentium barbarorum» di Massimo Zoppi edito dalla cooperativa «Most» KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Kratke Brevi brevi kratke
Nagrade SLORI-ja za univerzitetna dela Slovenski raziskovalni inœtitut - SLORI razpisuje nagrade za zaklju@na univerzitetna dela. Na razpis v letu 2012 se lahko prijavijo kandidati, ki so diplomirali/magistrirali/doktorirali na univerzah v akademskem letu 2010/2011 ali v akademskih letih 2008/2009 in 2009/2010, sicer in pod pogojem, da se œe niso prijavili na SLORI-jeve razpise. Kandidati lahko prijavijo naloge, ki predstavljajo pomemben ali izviren doprinos k poznavanju slovenske skupnosti v Italiji. Rok oddaje prijavne dokumentacije je 9. julij na sede¡u SLORI ali po poœti (s priporo@enim pismom oddanim najkasneje 9. julija 2012). Razpis in prijavni obrazec sta obljavljena na spetni strani www.slori.org. ��
Auser videnske province v Barnasu � � V nediejo 24. junja so se v Barnasu zbrali @lani in prostovoljci (so@i in volontari) od Auser ciele vidanske province. Narpriet so se ogledali cierkvico svetega Jerneja in druge bli¡nje kraje alpa so œli par nogah do Bija@, kjer so pogledali arheoloœke izkopanine gradu Ahrensperg. Po skupnim kosilu, je praznovanje œlo naprej cieu popudan z veselo muziko in plesam. Auser je velika organizacija, ki v cieli Italiji skarbi za parlietne in stare ljudi.
L’autogoverno sotto la Serenissima ha segnato gli sloveni della Benecia �
Jo¡e Pirjevec: se esistono ancora, lo devono alla Repubblica di Venezia
� R. D.
V
enezia ha concesso l'investitura feudale relativa alle Banche di Antro e di Merso ad una comunità «che non aveva traccia di servaggio, a uomini da sempre liberi». È quanto ha affermato Massimo Zoppi nel corso della presentazione del suo libro «Ob respectum gentium barbarorum - Per timore delle barbare genti. La Slavia Veneta 1420-1797», edito dalla coop Most e presentanto il 14 giugno a San Pietro, nell'ambito dei «Beneœki kulturni dnevi», le giornate culturali della Benecia organizzate dall'Istituto per la cultura slovena. A Zoppi ha fatto eco lo storico Jo¡e Pirjevec, direttore del dipartimento di storia presso l'Università del Litorale a Capodistria / Koper, che all'università di Padova è stato relatore della tesi dalla quale l'autore ha sviluppato la sua ricerca storica. Pirjevec ha sostenuto che «l'autogoverno ha segnato la mentalità ed il modo di essere degli sloveni della Benecia. Se esistono ancora lo devono alla autonomia goduta sotto la Repubblica di Venezia». Ma c'è anche
Joœe Prjevec, Ines Beguæ, Giorgio Banchig in Massimo Zoppi na predstavitvi knjige o beneæki samoupravi un lato negativo che è quello di aver seguito la decadenza della Serenissima, la quale nel '700 attraversò una profonda crisi che la portò alla scomparsa ad opera di Napoleone nel 1797. Agli sloveni della Benecia, come pure ai confinanti friulani, ha spiegato lo storico sloveno, mancò una borghesia illuminata e mancò soprattutto un monarca, della lungimiranza della regina Maria Teresa d'Austria, che promosse l'istruzione e diede impulso alle identità nazionali. In questo clima il popolo sloveno, che per molto tempo non è riuscito a costituire un'entità nazionale, con l'illuminismo e poi con il romanticismo si affermò come identità culturale per poi esprimersi in un soggetto politico e infine in uno stato. Gli sloveni della Benecia, invece, ha ricordato Pirjevec, nonostante avessero seguito politicamente e socialmente la storia
dei friulani, grazie all'esperienza dell'autogestione hanno conservato la propia identità slovena con il determinante contributo dei preti, ma in seguito anche con l' esperienza dell'emigrazione che ha fatto scoprire loro sì di essere poveri come tantissimi italiani, ma anche di essere diversi per lingua e cultura». Se oggi, ha concluso Pirjevec, c'è il miracolo della riscoperta e dell'affermazione della lingua e della cultura slovena in Benecia lo dobbiamo a «questa storia lunga e dolorosa». Ines Beguœ, ricercatrice presso l'Università del Litorale di Capodistria / Koper e studiosa della storia della Benecia e del sistema della autonomie sotto la Repubblica di Venezia, ha sostenuto che con il volume di Zoppi «gli sloveni della Benecia, a distanza di 120 anni dalla Slavia Italiana di Carlo Podrecca, hanno a disposizione
un'opera molto più completa e originale sulla storia dei loro antenati, vissuti sotto la Serenissima». Il volume offre le basi per ulteriori ricerche sulla storia delle Valli del Natisone, in particolare per quanto riguarda lo studio della storia militare, del sistema economico e dei problemi antropologici e sociali. Per quanto riguarda i suoi studi sulla Slavia, Ines Beguœ ha parlato dei risultati delle sue ricerche sulle attività e le risorse economiche del territorio. E non solo sull'agricoltura, di cui viveva quasi tutta la popolazione, ma anche sul piccolo commercio nell'Europa centrale ed il contrabbando. Nell'ambito dell'indagine sui collegamenti tra l'aspetto economico e l'autonomia, la ricercatrice ha dedicato particolare attenzione al confine visto come specificità locale: in cambio della difesa dei passi alpini hanno avuto diversi privilegi ed agevolazioni da parte di Venezia.
Starœi otrok dvojezi@ne œole na te@aju slovenœ@ine v sklopu projekta Jezik-Lingua
S
trateœki projekt Jezik-Lingua, ki je sofinanciran s sredstvi Programa za @ezmejno sodelovanje Slovenija-Italija 2007-2013 in zasleduje promocijo in œiritev rabe slovenskega jezika v Italiji oziroma italijanskega jezika v Sloveniji ter boljœe poznavanje kulture in tradicije s pomo@jo dragocenih danosti ozemlja, na katerem poleg ve@inskega prebivalstva ¡ivita tudi dve manjœini - v Sloveniji italijanska in v Italiji slovenska, predvideva med raznimi dejavnostmi tudi te@aje slovenskega jezika za negovorce slovenœ@ine in te@aje slovenskega jezika za starœe otrok, ki obiskujejo œole s slovenskim u@nim jezikom in dvojezi@no œolo v Œpetru. Med te sodi 40 urni te@aj, ki se je odvijal v Œpetru od februarja do konca maja in je bil namenjen starœem otrok, ki obiskujejo dvojezi@no œolo ali vrtec v Œpetru. Nekateri od teh starœev so se œe prej udele¡ili 40 urnega te@aj slovenœ@ine za negovorce, ki se je prav tako v sklopu projekta Jezik-Lingua (na fotografiji projektni mened¡er Ivo Corva) odvijal v #edadu od septembra do decembra lani. Te@aja sta bila dobro obiskana. Na te@aju za starœe se te@ajniki niso sre@ali samo s sploœno slovenœ@ino, ampak tudi z jezikom, ki se uporablja v œolskem okolju. Seznanili so se z razli@nimi tematikami, kot so œolski interier, nakup œolskih potrebœ@in, dogajanje v razredu idr. Tako so usvojili osnovno znanje, ki je potrebno za komunikacijo z u@itelji in drugim osebjem v œoli ali vrtcu. Pouk se je odvijal zelo intenzivno, a v prijetnem in sproœ@enem vzduœju. Po kratkem opisu slovni@nih pravil je delo vedno temeljilo na prakti@nih primerih. Brali in posluœali so dialoge, besedila, jih dopolnjevali in na koncu dialoge tudi odigrali. Veliko je bilo prakti@nega dela, te@ajniki so simulirali situacije, ki se navadno odvijajo v œoli: pogovor na roditeljskem sestanku, pogovor z otrokom, nakup œolskih potrebœ@in in knjig. Ob vsem tem pa so spoznavali tudi na@in ¡ivljenja v Sloveniji, praznike, kraje in seveda tipi@ne jedi. Zelo motivirani starœi so ob te@aju obiskali tudi gledaliœko predstavo Saj razumete v izvedbi Slovenskega stalnega gledaliœ@a iz Trsta. Na zadnjem sre@anju so vsi uspeœno opravili preizkus znanja in podali mnenja, iz katerih je bilo razvidno, da so bili zadovoljni in da bi si ¡eleli œe ve@ takœnih pobud. Te@aj z enako vsebino so priredili tudi v Romjanu, in sicer na osnovni œoli s slovenskim u@nim jezikom. Tudi tam so v okviru strateœkega projekta Jezik-Lingua organizirali poleg te@aja slovenœ@ine za starœe tudi te@aj osnov slovenskega jezika za negovorce. Te@aji projekta Jezik-Lingua za negovorce so se odvijali tudi na Tr¡aœkem, in sicer na Op@inah in v Miljah. Udele¡ba je bila œtevilna, sluœatelji pa so povedali, da jim je bila slovenœ@ina predstavljena v pozitivni lu@i in da bi se radi œe ve@ nau@ili.
dom
30. junija 2012
IZ NAŒIH DOLIN
stran
9
LANI GA NIE BLUO ZARADI FINAN#NIH PROBLEMU, lietos pa ga je podparla Gorska skupnost Ter, Nedi¡a in Barda
Festival »Marionette e burattini« bo v Bene@iji o¡iveu od 20. do 22. luja 19. »Postaja Topolove« odpre 30. junja 1. luja bo v vasi tradicionalni senjam
KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Kratke Brevi brevi kratke
Oborza in festa per Sant’Antonio
V
�
V programu je devet predsau, po adna v vsakim kamunu Nediœkih dolin
� R. D.
V
Nediœke doline se vra@a festival lutk, ki mu pravijo »Marionette e burattini nelle Valli del Natisone«. V petak 20., v saboto 21. in v nediejo 22. luja bo devet predstau, po adna v kamunah Dreka, Garmak, Podbuniesac, Prapotno, Sauodnja, Sriednje, Svet Lienart, Œpietar in Tavorjana. Vasi, urniku in nastopu nieso œe dolo@ili. Novica pa bo sevieda arzveselila otroke in njih starœe. Festival je finan@no podparla Gorska skupnost Ter, Nedi¡a in Barda in takuo je o¡iveu, potlé ki ga lani nie bluo, @etudi se lietoœnja izvedba na more parmierti te parvim, kajœnih dvejst liet od tega, kàr so lutkovne skupine parhajale
iz ciele Evrope v drugi polovici miesca luja. V destih dneh so imiele kakih 40 predstav: po 4 na dan. Œpietarski kamun je biu ustanoviu nagrado »Zlata lutka« za te narbuojœe prestave. Gledaliœke skupine, ki so jo parjemale, so jo potlé ponosno nosile. Lutkovni festival »Marionette e burattini nelle Valli del Natisone« bo 19. krat. Zelo dobro je, de je o¡iveu, pa za naprej je trieba, de se varne na stare cajte, saj ima velik pomien za naœe kraje. Vsako lieto je parvla@u veliko œtevilo otruok in dru¡in v Bene@ijo. Parhajali so iz ciele Furlanije-Julijske krajne in celuo iz Veneta. Predstave so ble po velikih in majhanih vaseh, v dolini in v briegu. Vsierode so ble velik senjam za te male in te velike gledauce.
saboto 30. luja za@ne devetnajsta »Postaja Topolove«. Oparli jo bojo ob 5. popudan in puojde naprej do 15. luja. V programu je kar 67 to@k. Lahko bomo posluœali muziko in poezijo, bomo vidli filme in fotografije, se sre@ali z imenitnimi ljudmi. Tudi lietos umetniki pridejo iz cielega sveta, celuo iz #ile, Nove Zelandije in Zdru¡enih dr¡au Amerike. Pa seviede tudi iz Slovenije, Italije, de¡ele Furlanije Julijske krajine in beneœkih dolin. Lietoœnjo Postajo bojo ku po navadi odparli na sred vasi. Pozdravili bojo organizatorji, predstavniki oblasti in nekateri umetniki. Natuo bo v Julijovi hiœi sre@anje s pisateljem Veitam Heinichenam. Pruoti vi@eru bojo v Koderjani predstavili bukva »Zverinice prijateljice«, ki so nastale prù v vasi; napisu jih je Matja¡ Pikalo, narisu pa Cosimo Miorelli; potlé bo imiela koncert skupina »Autodafè«. V no@i bo »Prokjekt Bach«: Antonino Puliafito, bo igru na violon@el, Rudy Fantin pa na klavir. V nediejo 1. luja bo v Tapoluovim vaœki senjam. Opudan bo slovesna sveta maœa, kateri bo sledila tradicionalna precesija s Presvetim po vasi. Sledilo bo skupno kosilo. Pozno popudan bo glasbeno-gledaliœka predstava »Krajica Vida«. Tekst je na podlagi poznane pavce parpravu Aldo Clodig. Za glasbo in orkestracijo pa je poskarbeu Davide Clodig. Par projektu sodeluje tudi Beneœko gledaliœ@e. Nastopili bojo otroœki zbor Mali lujerji, mladinski zbor in mali orkester Glasbene matice Œpietar, pieuci Martina Canalaz, Michele Perrone, sopran Elisa Iovele v vlogi krajice Vide in bas-bariton Goran Ruzzier v vlogi Atile. Kar bo padla tama, bojo v @ast »diklan« iz Bene@ije projektirali film »Aleksandrinke«, ki ga je nardiu Metod Pevec. Cieu program lietoœnje Postaje je na internetu na naslovu www.stazioneditopolo.it
NA LIESAH 24. junja
Armati di tanta buona volontà e con l'entusiasmo che contraddistingue la loro età, i giovani di Oborza hanno riproposto i festeggiamenti di S. Antonio recuperandone gli elementi più peculiari e tradizionali. Dopo qualche anno di celebrazioni un po' sottotono, nella seconda domenica di giugno la frazione è stata nuovamente addobbata di bandiere a festa e le sue strade accuratamente ripulite per rendere omaggio al santo patrono. Dal capitello adiacente al campo sportivo è partita la processione sul percorso in salita che ha condotto i fedeli alla chiesetta, ove padre Mario Molena ha celebrato la messa. Egli è tuttora molto ben voluto dalla popolazione locale, avendo ricoperto la carica di parroco oborzese per lungo tempo ed essendo stato promotore di numerose iniziative che hanno dato pieno respiro al paese. La festa è poi proseguita al campo sportivo e, tra la pastasciutta, le musiche tipiche e il torneo di calcetto, si è protratta per l'intera giornata. (Lorenzo Paussa)
� �
50. lietnica kapele na varhu Matajurja
Biermalo se je 34 mladih
V nediejo 1. luja opudan bo matajurski famoœtar g. Bo¡o Zuanella darovau maœo na varhu Matajurja. Pieu bo zbor Renzo Basaldella. Za tist dan je @edajski CAI parpravu spomin na 50-lietnico odkar so zazidali cierkuco na @ast Kristusu Odreœeniku. Ob teli parlo¡nosti bojo ob 11.30 odkrili tudi lapido alpinskim bataljonam Cividale, Valnatisone in Monte Matajur, ter po¡egnili nou prapor @edajske sekcije italijanskega planinskega druœtva. ��
V
nedejo 24. junja, na guod rojstva Janeza karstnika, je biu na Liesah velik senjam. Biermalo se je kar 34 puobu in @e@ iz far re@anske in nediœke doline. Zakrament kristjanske popunosti so parjeli iz rok videnskega nadœkofa, ki je mons. Andrea Bruno Mazzocato. Z njin sta somaœevala doma@i famoœtar g. Federico Saracino in mons. Marino Qualizza.
PO VELIKIM USPEHU prirediteu v miescu junju pod naslovam »Kàr jo pieje kukuca«
Re@an na dielu za 30. Senjam beneœke piesmi
K
ulturno druœtvo Re@an z Lies je v miescu junju spejalo liep program z naslovam »Kar jo pieje kukuca«. Za@eli so v saboto 16. junja z vi@eram »Zapuojmo jo na sred vasi«, ki je biu lietos v vasi Seuce. Nastopili so zbor Re@an, vokalna skupina Sne¡et, Beneœko gledaliœ@e in harmonikarji. Zbralo se je tarkaj ljudi, de je organizatorjam zmanjkalo za jesti in za piti. V nediejo17. junja so parpravli pa Pohod @ez namiœljeno @arto iz Tapoluovega na Livek, ki je parjateljsko sre@anje med sosiedi, ki jih je po drugi svetovni vojski partiu te¡ak konfin. Pohodi ankrat iz Tapoluovega na Livek in drugi krat z Livka v Tapoluove so parpomali, de je tist prekleti konfin padu lieta 2007. Tudi lietos so Bene@ane prù lepuo sparjeli. Pozdravila sta jih tudi kobariœka ¡upanja Darja Hauptman in garmiœka Liliana Fabello.
Pohod »åez namiæljeno årto« iz Tapoluovega na Livek
V Seuci so zapieli na sred vasi Zadnja iniciativa v programu je biu tradicionalni kries Svetega Ivana, ki so ga
par¡gali v saboto 23. junja zvi@er na Lu¡ah par Hostnim. Par Hlo@je so imieli
pa vi@er o jedilah, navadah in pravcah za sv. Ivan Pa sada Kulturno druœtvo Re@an na po@iva, saj ¡e parpravlja 30. Senjam beneœke piesmi, ki bo novemberja. Kduor ¡eli se udele¡iti Sejma ima cajt do 30. junja, de bi poœju besedila in glasbo svoje piesmi. Zbierajo jih Aldo Clodig, Mar-
gherita Trusgnach, Davide Tomasetig in Davide Clodig. Na za@etku luja bojo vebrali narbuj vriedne piesmi in pieuce. Dielo bo intenzivno, saj bo trieba hitro ¡a@eti snemati CD. Pa œe pred Sejmam, bo na za@etku jeseni kulturno druœtvo Re@an parpravlo vi@er poezije »V nebu luna plava«.
10
TERSKE DOLINE
stran
30. junija 2012
dom
ALESSIA BERRA consolida la propria attività di imprenditrice agricola portata avanti con grande forza di volontà KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Kratke Brevi brevi kratke
Lusevera, in cassa ci sono 468 mila euro
I prodotti di Zore nell’Alta Val Torre Spaccio nell’ex latteria di Vedronza �
L’immobile sorge sulla statale di Uccea Era stato ristrutturato dal Comune proprio per un allevamento caprino
� Paola Treppo
Ammonta a 468 mila euro l'avanzo di bilancio del Comune di Bardo/Lusevera di recente discusso in assemblea civica. «Si tratta - spiega il sindaco, Guido Marchiol - di un risultato ottenuto grazie a un'operazione di sistemazione di molteplici giacenze in più capitoli del bilancio. Non è un avanzo riferito al 2011, ma una somma ottenuta con una sorta di pulizia su un periodo che parte dal dopo sisma e che arriva fino a oggi. Abbiano cercato di recuperare tutti i fondi e i microfondi sparsi in capitoli diversi e impegneremo parte della somma, almeno 250 mila euro, per la manutenzione della viabilità del paese. La cifra restante sarà usata per compartecipare a spese per nuovi progetti finanziati». ��
Immigrati trasferiti a Vedronza Cambio di dimora temporanea a Lusevera per gli immigrati accolti in Friuli e alloggiati per diversi mesi all'albergo trattoria «ai Ciclamini» di Tanamea. Parte delle persone che hanno ricevuto asilo politico, tutti giovani, sono stati spostati in un alloggio fuori dal comune e parte si trovano, invece, da pochi giorni, nel locale «da Stefanutti», a Njivica/Vedronza, struttura che era stata chiusa di recente. Il trasferimento si è reso necessario anche per il prossimo cambio di gestione dell'albergo «ai Ciclamini», il cui contratto di affidamento da parte del Comune è scaduto. Dopo un primo monitoraggio, l'amministrazione comunale ha individuato due possibili nuovi conduttori, entrambi della zona.
H
a solo 33 anni, Alessia Berra. Esile, occhi chiari, capelli corti. Ma è forte, determinata. E non potrebbe essere altrimenti. Dal 2006 ha scelto di trasformare il suo sogno in realtà e ci è riuscita. Con sacrificio e tanta volontà. A darle l'energia per arrivare al traguardo sono stati l'amore e il forte attaccamento alla sua terra, Tipana/Taipana. Non un posto qualunque, quello dove ha deciso di avviare la sua attività agricola, ma un luogo che porta il nome di una stella, quella più luminosa, il sole. Ed è l'astro, unito alla meda, cioè il covone di fieno, il simbolo della sua attività imprenditoriale. Alessia lavora a «Zore», che significa alba: là dove i raggi di luce di ogni nuovo giorno arrivano prima che altrove, a Taipana. E Zore è il nome dell'azienda di cui è titolare. Creata dal nulla, vicino alla ex-casermetta a presidio dell'area confinaria, la realtà frutto dell'affezione di Alessia per la sua terra e per gli animali oggi è una grande struttura: conta la stalla, i recinti annessi dove alleva 115 capre, il laboratorio per la trasformazione del latte, uno spaccio per la vendita diretta. Per arrivarci bisogna raggiungere Tipana/Taipana e poi prose-
guire per Plestiœ@a/Platischis. Ma i clienti non mancano: lo scorso anno il 60% della produzione è stata smerciata sul posto, senza bisogno di spazi promozionali su internet. Parte dei latticini Alessia li vende a ristoranti o negozi selezionati di #enta/Tarcento, #edad/Cividale e Viden/Udine, o nei mercati di qualità, tra cui quello ormai frequentatissimo di Œpietar/San Pietro al Natisone organizzato nel periodo natalizio. Di poche parole, Alessia Berra: una donna concreta, che guarda ai fatti. Sveglia alle 5 e mezza, mungitura alle 6.30, poi si passa alla pulizia della stalla e alla lavorazione del latte delle capre. La razza, la «camosciata delle Alpi», immune alla Caev, un particolare tipo di encefalite, è resistente e produce molto latte: 8-9 quintali all'anno per capo. Le 115 amiche di Alessia arrivano dalla Lombardia e a «Zore» vivono più che bene. Nei mesi freddi restano in stalla mentre in estate, da giugno a ottobre, pascolano all'aria aperta. L'azienda di Alessia, terreni in parte di proprietà, in parte in affitto o in comodato, si estende per 25 ettari, tutti recintati. «Il lavoro è duro – dice, con sguardo se-
Alessia Berra nel suo spaccio all’interno dell’azienda «Zore» rio –; si munge la mattina e anche la sera, per 10 mesi all'anno, tutti i giorni». Ed è fiera, Berra, perché a darle una mano, in stalla, ci sono solo donne, e del posto: Silvana Debellis e la giovane Diana Vazzaz. Nel suo spaccio caciotte, formaggio un po' più stagionato, yogurt, formaggio cremoso da spalmare, latte, ricotta. D'inverno anche salsiccia, salame e salumi tutti rigorosamente e solo di carne caprina. Da giugno di quest'anno le delizie ricercatissime di Zore si potranno acquistare anche a Njivica/Vedronza di Bardo/Lusevera. Il Comune della Terska dolina/Alta Val del Torre, infatti, ha affidato i locali della ex-latteria del borgo ad Alessia che,
così, avrà modo di vendere i suoi prodotti anche a valle. L'immobile, che sorge sulla statale che porta a U@eja/Uccea e in Slovenia, era stato ristrutturato in passato dal Comune, non senza difficoltà, proprio con finalità di spaccio e proprio per un'azienda agricola del posto che si occupava di allevamento di capre. Quel progetto originario non andò in porto mentre ora, con la presenza e la determinazione di Alessia, diventa realtà, andando ad arricchire l'offerta turistico-gastronomica dell'Alta Val del Torre. L'apertura, burocrazia permettendo, è prevista tra la fine di giugno e l'inizio di luglio.
��
Kreslin e Zuf de ˘ur in concerto a Canebola
Il Piccolo festival del Fvg domenica 8 luglio alle 21 fa tappa a Œintonih/Bocchette Sant'Antonio sopra #aniebola/Canebola, in comune di Fojda/Faedis. Il concerto, che vedrà protagonista Vlado Kreslin, il cantautore più noto e apprezzato della Slovenia, e il gruppo goriziano «Zuf de ˘ur» assume un significato particolare poiché si tiene a ridosso del confine e con la partecipazione del Comune di Kobarid, a testimoniare una volta di più non solo la positiva collaborazione avviata, ma anche la ferma volontà a considerare questa vicinanza una grande risorsa, come dimostrano i diversi progetti transfrontalieri avviati dall'amministrazione comunale di Faedis. Collabora anche l'associazione culturale «Lipa».
��
SABATO 30 GIUGNO E DOMENICA 1 LUGLIO appuntamenti di fede e festa popolare nell’Alta Val Torre
Madonna della salute a Lusevera e kries a Musi
V
iœkorœa/Monteaperta di Taipana ha dato avvio anche per il 2012 all'antico rito del Bacio delle croci e, adesso, la suggestiva e sentita celebrazione continua nella vicina Bardo/Lusevera. L'appuntamento è per la prima domenica di luglio, il primo del mese, sul sagrato della chiesa dedicata a San Giorgio. Qui la croce della parrocchiale accoglierà e darà il benvenuto a quelle dei vicini borghi e località della Terska dolina/Alta Val del Torre e Karnajska dolina/Val Cornappo, alle 11.30. Ci saranno le croci delle comunità di fedeli di Zavarh/Villanova delle Grotte e Ter/Pradielis (Bardo/Lusevera), Visont/Chialminis (Neme/Nimis), Viœkorœa/Monteaperta, Brezje/Montemaggiore, Plestiœ@a/Platischis, Prosnid/Prossenicco e Tipana/Taipana (Tipana/Taipana). Dopo il saluto e il tradizionale bacio sarà celebrata la messa
D
solenne per la ricorrenza della Madonna della Salute. Si tratta di un appuntamento molto atteso e particolarmente sentito dalle genti delle Valli del Torre e Val Cornappo che poi, terminato il rito, si incontrano per un momento conviviale, sempre sul sagrato della chiesa, in una piccola festa organizzata dai componenti
il locale «Centro ricerche culturali». La celebrazione solenne si ripeterà anche nel pomeriggio: alle 15 ci saranno i Vesperi e la processione con la statua della Vergine per le vie del paese. Al termine, la croce di Lusevera saluterà quelle degli altri borghi con un arrivederci al 2013.
Un tempo i fedeli raggiungevano a piedi, in processione, la chiesa di San Giorgio a Lusevera e le croci si vedevano giungere dalle colline. Resta, oggi, il forte attaccamento a questa significativa tradizione, unito al desiderio della popolazione di riunirsi in un giorno di festa. L'antichissimo rito sarà preceduto, il 30 giugno, dall'accensione del «kries» di San Giovanni, in località Mu¡ac/Musi, nel comune di Lusevera: qui la comunità si incontra e, spontaneamente, costruisce la pira da dare alle fiamme non appena scendono le tenebre, attorno alle 21.3022. Il fuoco estivo sarà preceduto da una processione, alle 19, e subito dopo da una messa nella chiesa di Musi. Il «kris», chiamato anche «polovin», arderà nei pressi dell'edificio sacro. � P. T.
Dieci ettari di terra fanno un angolo di paradiso al Pian delle Farcadizze
ieci ettari di terra e, nel mezzo, un piccolo agriturismo fatto con travi di legno a vista. Tre mucche, undici cervi, 35 pecore, una decina di maiali, un cavallo e tanti animali dell'aia, dalle galline alle oche fino alle anatre e ai tacchini. Ma anche orti con verdure di stagione. E un parco didattico. Non è la vecchia fattoria, ma la realtà, unica nel suo genere, di «Zaro», un paradiso che non ti aspetti in uno spicchio di paradiso verde nella Slavia al confine con la Slovenia. L'azienda agricola è di quelle «vere»: qui si lavora tutto l'anno e l'accoglienza del turista amante del mangiar sano in un contesto ambientale del tutto incontaminato è solo una piccola parte dell'impegno della famiglia Zaro: Antonio, 48 anni, e la moglie Patrizia Cividin, 50, si danno da fare dalla mattina alla sera per tutti i giorni dell'anno per curare la «loro» terra. Un luogo dal fascino particolare, immerso nel fresco di Rauna/Pian delle Farca-
dizze, in comune di Fojda/ Faedis, sulla strada che dal paese di #aniebola/Canebola porta a Robidiœ@e in Slovenia o a #arni varh/Montefosca in comune di Podbuniesac/Pulfero. Da Zaro, due sale e un po' di tavolini all'aperto, tutto parla di genuinità e di autenticità: i piatti sono fatti a mano, e sono uno diverso dall'altro. Il vino, anche se il menù non lo specifica, è biodinamico, così come la farina per le paste e i pasticci delle prime portate. Ortica, sclopit e fiori di zucca, ma anche il kamut, sono biologici. Mele, piccoli frutti e dolci sono locali, fatti in casa. Nel nome della tradizione e dello strettissimo legame con la terra che la famiglia Zaro sente con questi luoghi. Dal negozio arrivano solo pochi «ingredienti», tra cui sale e caffè. Con Antonio e Patrizia, in cucina e ai tavoli, ma anche nei campi, ci sono le figlie, Martina, 18 anni, e Irene, 15 anni. Soprattutto nelle fine settimana, quando il
Patrizia, Irene e Antonio Zaro piccolo agriturismo si riempie. E, unita al piatto, la cultura. Nel cortile esterno un cerchio di panchine in legno accoglie, d'estate, chi vuole raccontare le sue poesie e le sue storie, o cantare e diffondere la musica nel verde. Tutto attorno al fuoco. Il programma «Storis e boris», che nel 2011 ha avuto un grande successo, non sarà ripetuto quest'estate, ma gli appuntamenti con le note e le parole non mancheranno. L'8 luglio, ad esempio, attorno al falò si esibirà il coro «Latela» di Udine, appena scende la sera. (p. t.)
dom
30. junija 2012
REZIJA/KANALSKA DOLINA
stran
11
SVETOVALSKI SKUPINI »Zelena Kanalska dolina« in »Drugi Trbi¡« bosta glasovali proti urbanisti@nim spremembam
»To je nepremi@ninska spekulacija« Trbiœka opozicija proti varianti œt. 51 Un nuovo bando per la gestione del parco geominerario di Cave del Predil ra le problematiche che il Comune di Tarvisio si trova un po' inaspettatamente T ad affrontare quest'estate spicca quello del parco geominerario di Cave del Predil/Rabelj, che per il paese rappresenta un potenziale in termini turistici. In una no-
�
Namesto odtujevanja javnih zemljiœ@ in stavb predlaga, da ob@inska uprava var@uje pri nepotrebnih nakupih
� Luciano Lister
T
rbiœka opozicija je v teh dneh precej anga¡irana. Poleg skupne izjave o vpraœanju rudnika v Rablju sta opozicijiski skupini Zelena Kanalska dolina in Drugi Trbi¡ objavili tudi izjavo o varianti œt. 51 (Na@rt o nepremi@ninskih odtujitvah in nepremi@ninskih ovrednotenjih za leto 2011). Po mnenju opozicijskih skupin je ta ukrep napa@en in nevaren, saj ponovno odpira mo¡nost gradnje »drugih«, po@itniœkih hiœ ter s tem podpira vnovi@no operacijo prodaje javnega premo¡enja. Opozicijski svetniki na trbiœki ob@ini so mnenja, da z varianto œt. 51 ob@ina za@enja nekakœno »nepremi@ninsko œpekulacijo«: zemljiœ@a javne narave,
Dëlajmo ukop za no zübet noœo œkulo
Reziji aljboj za rüdi? KTu-w Reziji prid ki potres lëta
öj za litos jë rivala skula pa tu-w
1976 wsaka ves mëla œkulo. Po potreso ta-na Ravanci jë se naredila ta nöwa œkula za spravit wse otroke od Rezije tu-w nin somin mëstë. Litos cëla œkula ki na sprawja azilo, elementari ano medie na ma napïsani 68 njy. Za to rozajonsko dolïno mët œkulo to jë na valïka boatïja za wöjo ki na œkula na skarbï za w@it mo na dajë pa dëlo karjë judin. Wsakë lëto jë rüdi manj otruk ano tu-w elementari to se pö@alo gjat wkop to pyrwo, to drüo ano to trëtnjo klase. To be bilo œköda zübit iso œkulo dëlajmo ukop, za no jo zübet. (s. q.)
ki trenutno niso urbanizirana, zakonska ina@ica spremeni v zazidljiva ter jih posledi@no postavi na dra¡bo. Tudi poslopji bivœega vrtca in vojaœkega muzeja v Rablju bodo odslej namenjeni bivanju, seveda v prodajne namene za napolniti javno blagajno. »Namesto odtujevanja predlagamo, da ob@inska uprava utrdi var@evanje pri nekaterih nepotrebnih, celo odve@nih nakupih,« so napisali v varianti. Zelena Kanalska dolina in Drugi Trbi¡ opozarjajo tudi, da na seji ob@inskega sveta ne bodo samo glasovali proti omenjenemu ukrepu, a bodo tudi poskuœali omejiti – kolikor bo mo¡no – œkodo, ki bo po njihovem mnenju nastala za ob@insko obmo@je s pripravo ustreznih pripomb varianti œt. 51.
ta congiunta i consiglieri di minoranza Toniutti, Moschitz e Lazzarini vedono la chiusura della miniera a turisti e visitatori come «frutto degli errori commessi negli ultimi anni dall'amministrazione Carlantoni nella gestione del parco geominerario». A detta dei consiglieri si è sbagliato da un lato a voler escludere la Regione dalla gestione del compendio (esponendo il comune al rischio degli imprevisti che possono verificarsi nelle gallerie e mettendo a repentaglio la gestione museale della miniera); dall'altro a sottoscrivere un accordo con controparte privata, senza considerare il tema dell'occupazione a Cave. Ricordiamo che in paese hanno preso forma negli anni due cooperative: quella che ha creato il museo e quella che si è occupata delle manutenzioni alle dipendenze del commissario straordinario Luciano Baraldo. Entrambe si trovano da mesi in situazione precaria. Christian Della Mea, assessore all'Industria nella giunta Carlantoni proveniente da Cave del Predil, spiega: «Ci siamo trovati un compendio minerario da gestire, ma anche l'atto aggiuntivo dell'ex commissario Vespasiano. Onde evitare di andare in causa - perché questo atto aggiuntivo prevedeva il ritorno del Gruppo Cividale - abbiamo dovuto stipulare un accordo col Gruppo stesso. Ci auguriamo che il nuovo contratto venga mantenuto dalle due parti, che sono il Gruppo ed il Comune. In esso si prevede che la manutenzione ordinaria sia a carico del primo, quella straordinaria a carico del secondo. Circa la gestione degli impianti, va ricordato che richiedono una certa manutenzione, visto che si trovano sottoterra e sono esposti ad un elevato tasso di umidità». Della Mea fa sapere che «il Comune emetterà un nuovo bando a breve. Abbiamo rivisto solo alcuni punti (fra cui i costi di gestione) e la cifra si aggira sempre intorno ai 95.000-96.000 euro. Il parco geominerario è rimasto chiuso perchè l'asta è andata deserta e stavolta c'è stata un'analisi più approfondita rispetto al bando precedente. Col prossimo cercheremo anche di arrivare a fine stagione turistica con la scadenza, così da non rischiare più di restare scoperti». In merito alla ricerca del necessario gestore temporaneo, che dovrebbe coprire il servizio nel mese mancante, tuttavia precisa: «Trovare un nuovo gestore è importante e se lo troviamo bene, ma è chiaro che deve essere uno in grado di saperlo fare. Per le diverse cose che vanno gestite (trenino, ecc) serve personale con molte competenze. Nel peggiore dei casi il parco resterà chiuso finché non ci sarà un nuovo gestore». Su altre corde concludono la loro nota Toniutti, Moschitz e Lazzarini, che ricordano come l'ex commissario straordinario Vespasiano avesse a suo tempo destinato alla cooperativa deputata alla gestione del compendio la cifra di circa 320.000 euro annui, che non pesava sulle casse comunali e rimarcano che «ora, dopo i tanti proclami della campagna elettorale, la cifra messa a bando ammonta appena a 95.000 e guarda caso la gara è andata deserta». (l. l.)
KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Kratke Brevi brevi kratke
29. junjia ob@ni zbor srediœ@a Planika Na sede¡u Slovenskega kulturnega srediœ@a v Kanalski dolini v Ukvah (v bivœi mlekarni na trgu Latteria) bo v petek 29. junija redni ob@ni zbor Planike ob 17.30 v prvem sklicu in ob 18.30 v drugem sklicu. Na dnevnem redu je poro@ilo o dejavnosti v letu 2011 in predlogi za leto 2012; obra@un 2011 in predra@un 2012; dolo@itev @lanarin 2012; predsednikovo poro@ilo; volitve novih upravnih organov in morebitna vpraœanja (razno). Za ob@ni zbor vlada veliko zanimanje med Slovenci v Kanalski dolini, ki si ¡elijo sprememb in sve¡ega zraka pri vodenju njihove osrednje kulturne ustanove.
� �
Pellegrinaggi al Monte Lussari Già da qualche settimana è ripartita la stagione estiva dei pellegrinaggi sul Monte Lussari/Svete Viœarje. Per chi non volesse affrontare la salita passando per il Sentiero del Pellegrino o per uno dei percorsi alternativi, fino al 16 settembre la cabinovia è funzionante tutti i giorni, dalle 9 alle 17.15 nei giorni feriali e dalle 8.30 alle 18.15 nei giorni festivi. Al Santuario la Messa è celebrata ogni giorno alle 10, alle 11 ed alle 12; anche alle 15 nei giorni festivi. Fra gli eventi che avranno luogo nel borgo di Lussari nel corso di quest’estate, il 5 agosto ci sarà l'Incontro delle tre Slovenie (degli sloveni della Slovenia, delle comunità d'oltreconfine e di quelle d'emigrazione). La stagione dei pellegrinaggi si concluderà domenica 7 ottobre, giornata in cui si terrà una processione - così come avvenuto in apertura di stagione. Ulteriori informazioni alle pagine web www.tarvisiano.org e www.promotur.org ��
LA PIEVE DI PRATO ha ospitato un bel concerto di canti tradizionali sloveni, tra i quali sono molto suggestivi quelli resiani
«Sveti Sinti Lawdiæ», una preghiera che unisce
N
ella suggestiva cornice della Pieve di Santa Maria Assunta a Prato, sabato 2 giugno, la comunità della Val Resia ha ospitato la nota cantante slovena di canti popolari tradizionali Ljoba Jen@e, i musicisti Janez Jocif e Duœan Osojnik ed il coro giovanile Kud di Medvode che ci hanno regalato un concerto dal titolo «Sveti Sinti Lawdiæ. Naœe stare wü¡e». La serata è stata organizzata dal Circolo culturale resiano «Rozajanski Dum» in collaborazione con la Parrocchia di Santa Maria Assunta in Resia. Questo gruppo di persone è venuto a Resia per cantare i canti tradizionali dell'area culturale slovena e pertanto anche alcuni della nostra valle, perché ne sono appassionati e desiderano che non cadano nell'oblio. Li ringraziamo tanto per tutto l'impegno che hanno profuso nei mesi di preparazione, soprattutto per pronunciare bene le parole dei canti resiani ed anche per le emozioni che ci ha trasmesso durante l'esecuzione dei vari canti. Ma vediamo di conoscerli meglio. Ljoba Jen@e è una libera artista di Cerknica e si dedica alla raccolta di canti popolari e delle favole già da trenta anni. Dapprima ha iniziato nei suoi luoghi nativi, nei pressi del lago di Cerknica, poi ha ampliato la sua attività in tutta la Slovenia e oltre. Si impegna affinché la tradizione non venga dimenticata. Come abbiamo avuto modo di sentire durante la presentazione, nel 1995
Il coro giovanile Kud di Medvode e la cantante Ljoba Jenåe nella Pieve di Prato a Resia e nel 1996 ha cantato alcuni canti resiani in Himalaya presso i monaci tibetani al Festival dell'incontro tra Oriente ed Occidente «Idriart». Ha partecipato a numerose conferenze etnomusicologhe internazionali dove ha proposto la preghiera «Sveti Sinti Lawdiæ» come esempio dell'incontro di due culture e religioni, che hanno in se profonde radici e conservano il proprio patrimonio spirituale. Il presidente del circolo culturale «Zbilje» ha spiegato che già da molti anni questo sodalizio unisce gli artisti, organizza, produce e coproduce in varie forme le pratiche artistiche. Dodici anni fa hanno iniziato a far rivivere i tradizionali falò (kres). Nell'ambito del circolo, tra i giovani, è nata l'iniziativa di dedicare le proprie
energie alla tradizione dell'antico canto popolare. Sotto la guida di Ljoba Jen@e ha dapprima raccolto la tradizione orale dei canti popolari di «Zbilje» ed in seguito si è dedicata ai canti di Resia. Per la dizione degli antichi canti resiani vengono aiutati dal linguista dr. Matej Œekli. I canti presentati al concerto sono frutto di una ricerca effettuata da Ljoba Jen@e presso gli archivi e le varie pubblicazioni di canti antichi, in particolare i lavori di Paolo Merkù e dell'Accademia delle Scienze di Lubiana ma anche con la preziosa collaborazione di Cirila Madotto di Coritis che conserva ancora viva memoria di questi canti. Durante il concerto vi è stato modo di apprezzare il suono prodotto dagli antichi strumenti musicali, come l'or-
gano portativo, la ciaramella, il flauto ed il hurdy gurdy, che il musicista Janez Jocif con amore speciale raccoglie e suona. Questi strumenti musicali vengono ricostruiti in base alle raffigurazioni sugli affreschi delle chiese medievali slovene. Per lo più, questi oggetti sono raffigurati in mano agli angeli sul soffitto dei presbiteri. Molto particolare ed apprezzato dal numeroso pubblico presente è stato il suono emesso dal gong, con il quale Duœan Osojnik ha fatto iniziare il concerto in un’atmosfera d'altri tempi. Infatti questo antico strumento musicale trascendentale, che era già usato nelle corti reali, oggi sta tornando in uso nelle pratiche terapeutiche. � Sandro Quaglia
12
POSO@JE
stran
30. junija 2012
dom
OB PRAZNIKU SVETEGA ANTONA je krajevna skupnost organizirala tradicionalni sejem, ki je kljub slabemu vremenu uspel KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Kratke brevi brevi kratke
Poletna muzejska no@ v Tolminu
Kobariœka tr¡nica je v poletju redno odprta vsak torek in vsako soboto �
Nudi doma pridelano lokalno hrano
10 let ene najlepœih knji¡nic v Evropi
� Nataæa Hvala Ivanåiå
O
Breœan in Balloch v muzeju V soboto 16. junija so slovenski muzeji ¡e deseto leto zapovrstjo pripravili niz prireditev, ki potekajo pod skupnim imenom Poletna muzejska no@. V Tolminskem muzeju so topel ve@er pre¡iveli v znamenju Cockte. To œe vedno zelo priljubljeno in cenjeno brezalkoholno pija@o predstavljajo na gostujo@i razstavi Slovenskega etnografskega muzeja, ki bo v Tolminskem muzeju na ogled do 7. septembra. Celoten otvoritveni ve@er so posvetili spominu na 50., 60. in 70. leta prejœnjega stoletja. Letoœnjo tolminsko muzejsko no@ so, poleg sproœ@enega vzduœja in œtevilnih obiskovalcev razli@nih generacij, zaznamovali œe nekateri pomembni gostje. ˘e v popoldanskih urah si je muzej ogledal dekan kardinalskega zbora Angelo Sodano s spremstvom. Ve@ dni se je mudil v Poso@ju in spoznaval kraje, kjer je po 1. svetovni vojni krajœi @as slu¡boval njegov o@e. V ve@ernih urah, ko je bilo prijetno muzejsko vzduœje na viœku, pa ga je v spremstvu tolminskega ¡upana Uroœa Bre¡ana obiskal tudi ¡upan mesta #edad, Stefano Balloch. Prav vsi so muzej zapuœ@ali z nasmehi in navduœenjem ter v ¡elji, da bi bilo podobnih muzejskih sre@anj v bodo@e œe ve@. � �
˘ivljenje v Reziji neko@ in danes Rezijani so zaradi posebne zemljepisne lege svoje lepe doline, ki ote¡uje pogoste stike z drugimi, skozi stoletja ohranili kulturne zna@ilnosti v nare@ju, glasbi in plesu. ˘ivljenje v Reziji neko@ in danes ter del literarne ustvarjalnosti v zadnjih letih sta Luigia Negro, predsednica KD Rozajanski dum, in Sandro Quaglia, predstavnik KD Muzej rezijanskih ljudi, predstavila v petek, 15. junija 2012, v Knji¡nici Tolmin.
� �
b prazniku sv. Antona je Krajevna skupnost Kobarid organizirala tradicionalni kobariœki sejem. Tudi letoœnjo prireditev so, tako kot lani, s tekom po kobariœkih ulicah otvorili otroci vrtca Kobarid in osnovnoœolci OŒ Kobarid ter otroci iz podru¡ni@nih œol. Sledila je otroœka gusarska predstava v izvedbi Teatra Cizamo. Sobotni sejemski dan se je pri@el z otvoritvijo tr¡nice v Kobaridu. Ob@ina Kobarid si v sodelovanju z Druœtvom za samooskrbo prizadeva, da v letoœnjih poletnih mesecih kobariœka tr¡nica ponudi tako doma@inom kot turistom doma@o, doma pridelano, zdravo lokalno hrano. Tr¡nica je bila prvi dan, kljub slabemu vremenu, dobro obiskana in obiskovalci so si lahko kupili doma@e sadje, zelenjavo, pecivo, mle@ne izdelke, doma@e ¡gane pija@e, razne napitke iz zeliœ@,… Kobariœka tr¡nica je od 10. junija naprej odprta vsak torek, od 10 do 12 ure in soboto, od 9 do 11 ure.
b praznovanju desete obletniO ce delovanja je Knji¡nica Kobarid pripravila kulturno prirediV okviru kobariækega sejma je potekala Ætukljada V okviru vseslovenske, rekreativno ekoloœke akcije Voda za vedno se je tudi letos, ¡e tretji@ zapovrstjo, v organizaciji podjetja X-Point in sodelovanju Kajakaœke zveze Slovenije po reki So@i spustilo 70 ljubiteljev voda, œporta in narave. Koœarkaœki turnir trojk pa se je zaradi slabega vremena preselil v telovadnico OŒ Kobarid. V sklopu kobariœkega sejma je ¡e @etrti@ zapored potekala Œtrukljada, na kateri so osnovnoœolci prikazali pripravo kobariœkih œtrukljev, gostinci kobariœkega gastronomskega kroga pa so
SLOVESNOSTI V LOGU POD MANGARTOM sta se udele¡ila tudi predsednika Slovenije in Bosne in Hercegovine
Spomenik v prvi svetovni vojni padlim Boœnjakom
V
Poso@ju je mnogo pokopaliœ@ iz prve svetovne vojne. Najve@ja je italijanska kostnica v Kobaridu, Nemœki vojaki pa so pokopani v kostnici v Tolminu. Padli vojaki œtevilnih narodov, ki so sestavljali avstro-ogrsko armado, so pokopani v pokopaliœ@ih od Loga pod Mangartom na Bovœkem do Modrejc in Klav¡ na Tolminskem. V zadnjih letih œtevilne dr¡ave postavljajo spomenike svojim padlim. Tudi dr¡ava Bosna in Hercegovina se je odlo@ila, da postavi spomenik Boœnjakom, padlim v prvi svetovni vojni. Najve@ pokopanih Boœnjakov je na pokopaliœ@u v Logu pod Mangartom. Izbira kraja za postavitev spomenika je bila zato samoumevna. Na pokopaliœ@u v Logu pod Mangartom je pokopanih skoraj 900 vojakov. Okoli 40 odstotkov pokopanih na tem pokopaliœ@u je Boœnjakov vseh treh narodnosti in treh ver: muslimanov, Hrvatov in Srbov. 7. junija letos sta predsednik Republi-
Predsednik Danilo Türk govori v Logu pod Mangartom ke Slovenije dr. Danilo Türk in predsednik Predsedstva Bosne in Hercegovine Bakir Izetbegoviæ odkrila na pokopaliœ@u v Logu spomenik, ki ga je izdelal kipar Mirsad Begi@. »Spomenik, ki smo ga danes odkrili, ne poveli@uje herojstvo in vojaœke uspehe, to je spomenik @loveœkemu ¡ivljenju
Œkof Jurij Bizjak blagoslovil cerkev v Dre¡nici kalo praznovanje stoletnice tamkajœnV je cerkve Srca Jezusovega. Hkrati so do-
nedeljo 17. junija je v Dre¡nici pote-
ma@ini in œtevilni obiskovalci obele¡ili tudi zaklju@ek popotresnih obnovitvenih del, ki so na cerkvi potekala v zadnjem letu. Navzo@e je pozdravil Darko Kurin@i@, ki je predstavil zgodovino cerkve, potek njene gradnje pred sto leti in obnovitvena dela v preteklem letu. Koprski œkof Jurij Bizjak je obnovljeno cerkev blagoslovil in v njej daroval maœo, ki se je za@ela s procesijo okrog cerkve. Po slovesnosti so se doma@ini in gostje pred cerkvijo zadr¡ali ob gola¡u, za katerega so poskrbeli lovci in ob dobrotah, ki so jih spekle doma@e gospodinje. (j. b.)
obiskovalcem v dveh urah skupno postregli skoraj 400 kobariœkih œtrukljev. Vreme letos organizatorjem res ni bilo naklonjeno, tako da se podelitev nagrade Zlato jabolko Fundaciji Poti miru v Poso@ju z zanimivim kulturnim programom ni vrœila na kobariœkem trgu, temve@ v hotelu Hvala, kjer so pevci Pevskega zbora Iskra iz Bovca otvorili podelitev presti¡ne nagrade. Kobariœki sejem se je zaklju@il v nedeljo, kjer so se mladi vozniki z avtomobil@ki Jumicar pobli¡e spoznali s pravili v cestnem prometu.
tev, na kateri so zbrane pozdravili takratni ¡upan ob@ine Kobarid Pavel Gregor@i@, nekdanji direktor Knji¡nice Cirila Kosma@a Tolmin Viljem Leban, aktualna ¡upanja Darja Hauptman ter direktorica knji¡nice Jo¡ica Œtendler. Gostja ve@era je bila Manca Koœir, pomembno ime na podro@ju bralne kulture, ki je z nami delila svoje navduœenje nad knjigami in branjem. Da je bil ve@er œe prijetnejœi, sta poskrbela glasbena gosta, Mojca Kri¡ni@ z violino in Aleksander Ipavec s harmoniko. (Jerneja Berginc, bibliotekarka - Knji¡nica Kobarid)
in tragiki smrti,« je v nagovoru povedal slovenski predsednik. Slovesnosti v Logu se je udele¡ilo veliko ljudi, tudi pomembnih nosilcev javnih funkcij. V bosanski delegaciji je bil tudi @lan Predsedstva Bosne in Hercegovine ¡eljko Komœi@. Prisoten je bil tudi mufti dr. Ned¡ad Grabus.
Eden od pobudnikov za postavitev spomenika, nekdanji slovenski minister za kulturo Jo¡ef Œkol@ je povedal, da si je kipar zamislil spominsko obele¡je kot skulpturo, ki opominja na nesmisel vojne in ki je bli¡ja poeziji kot junaœki skulpturi. Kipar Mirsad Begiæ je za spomenik uporabil razbrazdan kamen iz Poso@ja in vanj vdelal bronaste dodatke. Spomenik daje vtis, da ga opletajo veje in manjœe figure. Na spomeniku ni nobenih nacionalnih ali verskih simbolov na njegovem podstavku pa je vklesan verz pesnika Josipa Ostija: »#eprav od rojstva umiramo, slavimo ¡ivljenje in za sabo pustimo le sledi ljubezni.« Pokopaliœ@e v Logu pod Mangartom je postalo kraj romanja vseh treh narodov in treh ver Bosne in Hercegovine. Prav za prebivalce Bosne in Hercegovine, ki so pred kratkim do¡iveli krvavo vojno na svojih tleh, je romanje na kraj spomina in poudarjanje miru in so¡itja œe kako pomembno. � Zdravko Likar
VRHUNEC bo v nedeljo 8. julija s slovesno maœo
Ob@ina in ¡upnija Bovec praznujeta b@ina Bovec in ¡upnija Bovec bosta v sredo 4. julija, na god sv. Urha, praznovaO li skupni praznik. V soboto 7. julija ob 9. uri bo kolesarsko romanje k cerkvam bovœke ¡upnije. Vrhunec letoœnjega ¡upnijskega praznovanja sv. Urha bo v nedeljo
8. julija ob 10. uri s slovesno maœo, ki jo bo daroval koprski œkof Jurij Bizjak. Na 18 kvadratnih kilometrih okrog Bovca, kjer danes ¡ivi okrog 2.000 prebivalcev, je razkropljenih devet cerkva: v petih se vsaj enkrat mese@no daruje maœa, pri sv. Lenartu pa se ¡upljani organizirano zberejo enkrat letno. Cerkev sv. Trojice je spremenila svojo namembnost, o sv. Silvestru in sv. Lovrencu pa na zunaj ni ve@ vidnih sledi. Poseben dogodek bo za kolesarje in druge pri ¡upnijski cerkvi sv. Urha, kjer bo ruska slikarka Maria Bersan Maœuk predstavila nedavno poslikavo na stropu ladje. Druœtvo ARS Bovec bo v soboto 30. junija v cerkvi Device Marije odprlo tretjo razstavo iz ciklusa Ars loci - Umetnost v prostoru svetega. Letos je bil za ta projekt izbran Matej Metlikovi@. V nedeljo 1. julija bo ob 20. v isti cerkvi koncert Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem, kjer bo med drugimi predstavljena krstna izvedba nove skladbe Ambro¡a @opija na temo Metlikovi@evih umetnin. Osrednja ob@inska proslava pa bo 30. junija. Podelili bodo tudi priznanja.
dom
30. junija 2012
ŒPORT
stran
CHIUSA LA STAGIONE partono i tornei estivi, ma col pensiero già all’annata 2012-2013
KRATKE - BREVI - KRATKE
Campanello d’allarme per il calcio giovanile
La formazione del Real Pulfero, protagonista di una grande stagione tra gli amatori Figc Bepo Qualizza
L
a stagione calcistica si è conclusa sabato 16 giugno con la disputa della finale del campionato amatoriale regionale della Federazione italiana gioco calcio (Figc) tra il Forcate e il Real Pulfero. I valligiani, allenati da Severino Cedermas, sono stati sconfitti dalla pluriscudettata – 7 titoli regionali – compagine liventina 2-0, nonostante il tifo di numerosi sostenitori al seguito, recatisi a Pavia di Udine, sede della finale, anche con un pullman. Delusione finale a parte, la stagione del Real Pulfero è stata davvero ottima. La società valligiana ha incominciato a far parte del pianeta Amatoriale Figc solo due anni fa ed il salto di categoria, dalla A/2 alla A/1 è stato fulmineo.
Quest'anno è giunta alle semifinale di Coppa Regione e in campionato è stata l'unica squadra a tallonare il Forcate dall'inizio alla fine. Se la stagione ufficiale si è conclusa, sui campetti delle Valli del Natisone sono in programma diversi tornei che si disputeranno in occasione delle feste paesane o in altre circostanze, come quello di San Pietro, Solarje, Pulfero, Vernasso e, nel Zgornje Poso@je/Alta valle dell'Isonzo, a Livek e Vol@e, per citarne solo qualcuno. Non vanno in vacanza i dirigenti delle nostre società che son già alle prese nell'organizzare la prossima stagione. A causa della crisi, che attanaglia anche i club locali, si stringono collaborazioni con società vicine, al fine di assicurare la presenza ai campionati provinciali e regionali del settore giovani-
le. Valnatisone, Torreanese e Forum Julii si sono accordate affinché, dove emerga una carenza di giocatori per una determinata categoria, intervengano degli scambi per colmare i vuoti. Queste forme di collaborazione sono indispensabili per tenere in vita l'attività giovanile. Infatti, anno dopo anno, le iscrizioni ai campionati di settore, sia a livello regionale sia a livello provinciale, stanno calando a vista d'occhio. È allarmante il dato della categoria Juniores: nel corso della stagione 2010-2011 in tutto il Friuli Venezia Giulia i gironi erano sei, all'inizio del campionato 2011-2012, quello appena concluso, i gironi sono stati dimezzati a tre. Parlare di campanello d'allarme è assai riduttivo e le sorprese, purtroppo, non mancheranno al via della prossima stagione.
13
Œetemberja »Gor an dol po Bene@iji«
V sriedo 27. junja, kàr je bla tela œtevilka Doma ¡e natisnjena, so se v kamunski dvorani v Œpietru zbrali predstavniki œportnih, rekreativnih in kulturnih druœteu, ki dielajo v Nediœkih dolinah. Povabila sta jih œpietarski kamun in nogometna ekipa Savognese – s sodelovanjam kamunu Dreka, Garmak, Podbuniesac, Podutana, Sauodnja in Sriednje –, de bi jim predstavili program Vallimpiadi 2013, se pravi veliko œportno prirediteu, ki jo mislijo organizati hlietu. Lietos pa imajo v pameti parpraviti adan konac tiedan v par@akovanju tistega dogodka. Naj bi bluo od 7. do 9. œetemberja. V petak naj bi œli gledat ostanke parve svetovne vojske na Kolovrat, odparli razstavo in imieli posvet o Nediœkih dolinah. V saboto naj bi se po dolinah vozili z gorskimi kolesi (mountain bike), u@ili pliezati po @elah, ogledali Landarsko in druge jame na teritoriju. Osrednja prireditu naj bi bla v nediejo, kàr mislijo obnoviti maraton Gor an dol po Bene@iji, ki so ga letali kakih 40 liet odtuod pod furlanskim imenam Su e ju pe Sclavanie. Te narbuj duga pot, naj bi imiela okuole 40 kilometru: do Œpietra do varha Matajurja, na Œtupco, na Mijo, v #arni varh, na Klabuk, na Kraguonco in nazaj v Œpietar. Te kratka pot, okuole 20 kilometru, bi œla od Œpietra do varha Matajurja, na Œtupco, v #arni varh, k Svetemu Œtandre¡u, v Ofijan in nazaj v Œpietar.
Atletika brez meja v Bovcu Atletsko druœtvo Poso@je je v sodelovanju z Tekaœkim druœtvom Bovec organiziralo Atletiko brez meja - atletsko tekmovanje za otroke letnika 2002 in mlajœe v œportnem paku na Brajdi. Udele¡enci tekmovanja so se preizkusili v œestih disciplinah: metu vorteksa, poligonu, teku na 150 m, metu krogov, skoku z palico in œtafetnem teku. #eprav tovrstna dru¡enja najmlajœih atletov in atletinj niso v prvi vrsti tekmovalnega zna@aja - vse se to@kuje ekipno, povejmo, da so najhitreje z vsemi nalogami opravili @lani in @lanice ekipe Tmin 1, drugo mesto so osvojile ˘agarske strele, tretje pa Super teka@i. Sodelovalo je sedem ekip. Jesenski del Atletike brez meja bo predvidoma v drugi polovici septembra v Bovcu, kjer bo 14. Oktobra tudi Finale. (www.alpskival.net)
14
DOMA@A KULTURA
stran
Marijo Luke¡u je rieœu Duardovo ¡ivljenje pred Republikini
➔ Patroni pomo@niki: Anton Marija
Kajœna ura bo Parvi dnevi telega miesca bojo magleni an u@asih da¡euni. Stara luna torka 3. luja parnese priet lepo jasno an zlo gorko uro, potlè pa da¡ an buj nizko temperaturo. Zadnji kuart lune sriede 11. parnese spet jasne an zaries gorke dneve.
Za naœe zdravje Kàr se gre napri u lietah, rata, de se lahko zabemo kjek, se na zmisnemo takuo hitro use, kar cjemo poviedat al upraœat. Tuole je zadost navadno, pa, takuo ki piœejo zadnji œtudiji, se zdi, de so nekatere mo¡nosti za zbuojœat memorijo. Nekateri œienciati niemœkega inœtituta za imunobiologijo »Max Planck Institute« iz Friburga so parœli do arzkritja, kjer pravejo, de @e gremo u paleœtro, gremo hodit, se gibemo usaki dan, @elule mu¡genja, ki morebit smo zgubil’, za@nejo nazaj se obnovit. Do sada se je misinlo, de tiste @elule, ki so œle zgubjene zauoj liet, so zgubjene za nimar. Sada se vie, de posebno tiste, ki stoje u kraju mu¡genja namienjen spominu an u@enju, morejo nazaj se zbudit. Teli œienciati dajejo tud’ nasvet za kuo dar¡at zbujeno pamet. Pravejo, de dobra ginastika more bit, na primer, kàr se @esemo, zabotonamo srajco, peremo zobe al ki druzega, nardimo s to drugo roko ne s tisto navadno. Tuole store diet u dielo tud’ tiste prestore mu¡genja, ki po navadi ne dielajo. Je zadost 5-10 minut na dan, pa je va¡no, de tuo nardimo usaki dan.
RICETA
➔ Krokete z gobami #e nas je na œtier, nucamo pu kila gob, 2 eta œpecka zrie¡enega na tanke flete, 2 eta an pu kompierju, 1 @ebulo, 2 ici, zgratan kruh, uœeni@no moko, predarsin, maslo, oje extravergine, su an popar. Parvo rie@ denemo kuhat kompierje u urielo an osoljeno uodo. Kàr so kuhani, jih oburemo an zmaœ@emo tu parmierni posodi, kjer jih pustmo, dokier nieso pohlajeni. Tentega uzamemo gobe, z adno umarno cunjo jih o@edemo od zemje, brez jih diet pod uodo, an zrie¡emo u majhane koœ@icje. U majhane koœ@icje zrie¡emo tud’ @ebulo. Sada uzamemo jajca, jih zbutamo an kupe z gobami an s @ebulo jih umieœamo h kompierjam. Osolimo, popopramo an @e parprava je previc mahna, umieœamo malo zgratanega kruha. Pomajmo se z ‘no ¡lico an nardimo majhane polpete, ki jih povalmo tu uœeni@no moko an denemo cvret tu padielo, kjer smo ¡e diel gret’ oje extravergine an malo masla. Kàr so lepuo cvarte, polo¡imo jih na skoteks. Na tont polo¡emo tanke urie¡ene flete œpecka an na usako fleto polo¡emo kajœno polpeto. #e ¡elmo olepœat tont, potrosimo œe fre¡ak an tankuo zriezan predarsin, an nesimo hitro na mizo. Takuo napravjene polpete so zlo dobar predjedek, zlo dobar antipast, ki se ga more napravt tud’ tist dan priet, hranit u frigune an ocvriet zadnji moment. Loretta Primosig
dom
Jeœiœke zgodbice
MIESAC LUJ U NAŒIH DRU˘INAH
U @etartak 5. luja, je praznik Antona Marija Zaccaria. Rodiu se je u liete 1502 u Cremoni, ku sin plemenite dru¡ine. Imeu je samuo 18 miescu, kàr mu je umaru o@e an mlada mama, ki je imiela samuo 18 liet, ga je muorla sama zrast. Kàr se je odlo@u iti u Padovo, kjer je ¡eleu ratat zdraunik, miedih, je imeu samuo 18 liet. Œtudju je tud’ filozofijo, ki tako veliko radoviednost je zbujala u njin. U liete 1524, po kon@anih œtudij, se je uarnu u doma@o Cremono, kjer pa nie ankul dielu ku miedih: odlo@u se je biu za novo ¡ivljenje. U cierkvi je zbieru te mlade, katerin je u@iu katekizem. Buj pozno so za@el’ parhajat tud’ ti odrasli. Kupe so se poguarjal’ an premiœljoval’ na berila Svetega pisma. Anton Marija je biu velik parjatelj dominikanskega maniha, katerega nie znano ime, ki ga je prepri@u se upisat u œuolo za duhounike. Bluo je 20. febrarja lieta 1529, kàr je biu posve@en u duhounika. Dvie lieta buj pozno, kupe z drugimi, je ustanoviu kongregacijo »regularnih klerikov sv. Paula«. U teli moœki kongregaciji je malo potlè uœafala prestor tud kongregacija laikov an natuo œe ¡enska kongregacija »angelske sestre sv. Paula«. Tele sestre, ki so ble te parve munje brez klauzure, so tu malo cajta ratale angeli varuhi usieh tistih deklet, ki so ble pod te¡kin trucanjem. O kongregaciji sv. Paula se je hitro za@elo guorit pouserode, naj za njih pokuore, naj za njih oblieke, naj za kuo so pridgal’. Anton Marija Zaccaria je tudi tist, ki je za@eu stuort zuonit zuonuove usak petak popudan u spomin na smart Jezusa, an tuo se œele donas spoœtuva. Use, kar je bluo dielo Antona an kongregacije sv. Paula, je kajœnemu bluo napot, takuo de so bli preiskani an obto¡eni ku eretiki. Civilne an cerkvene milanske oblasti so takuo za@ele spraœevat o telin delovanju an sta se odparla dva procesi, ki pa sta pejala u kompletno oprostitu. Anton Marija je imeu samuo sedanantrideset liet, kàr tu malo cajta je garduo oboleu. Sam je zastopu, de tala boliezan ga bo pejala do smarti an takuo upraœu mo¡nost se uarnit damu u Cremono, kjer na dan 5. luja lieta 1539, je za nimar zapustu tel sviet. Po pogrebu u Cremoni, u liete 1891 njega truplo je bluo preneseno u Milan, u konvent kongregacije sv. Paula, kjer u cierkvi sv. Barnabet, œele donaœnji dan, so hranjene an @astjene njega relikuje. Pape¡ Leon XIII. ga je 27. maja lieta 1897 razglasiu za svetnika.
30. junija 2012
Jur Zad tih
K
àr san nesu muoj te parvi kri¡i@ na poti na Staro Goro, na @ast Device Marije, de bi nas use ohranila zdrave, je bluo posebno, za jo zahvalit za veliko gnado, ki jo je nardila mojemu tat'. Muoj tata Duardo je tist krat œu na Staro Goro, de bi se dar¡u objubi an pla@u petnajst maœ, kier mu je Mati Bo¡ja parœla na pomuo@ u hudi okuolestavi. Nji se je biu parporo@i u straœnin cajtu uojske, kàr so ga tiel' Titovi partizani ustrelit gu Jagnjede, ku sovra¡nika. Tuo je ratalo zauoj njega bratra Milecijuna, ki jin je stau pruot an ki je previdno uteku, takuo k' so pravli, @ja u Torin. Tekrat je bluo zadost imieti le tist priimak, de bi te ubili nadu¡nega brez nobednega procesa. Kor poviedat tudi, de so muoj tata an njega bratri, kàr so parœli gor z Rusije, zak' so bli ku italijanski dar¡avljani parsiljeni ute@ uoz parkju sovjetske Leninove oblasti, muorli iti u uojsko pod faœizman. Muoj o@a je biu poœjan du Abiœinijo, za parpravit »prestor na soncu - un posto al sole« Mussolinu. Po dugih an karvavih bitkah (Amba Alagi) se je varnu damu, pa je bluo te¡kuo viedet an zbrat, kuo an kan se luo¡t. »Partizani so parœli h mene gu Jiœi@je – je pravu tata – an me upraœal', kje je muoj brat Mileci. Ni@ niesan viedu o njin an niesan meu, kaj jin poviedat. Pa oni so tardil', de, zatuo ki san njega brat, niesan ni@ druga@en od njega. #eglih brat Mileci se nie ankul fizi@no boru pruot njin, pa@ pa samuo guoriu pruot njin an jih ¡magu, so mene nadu¡nega pobral' an pejal' gu Jagnjed, kjer so me zaparli tu 'an svinjak. U tistim para¡onu san uœafu druga dva, adnega urmoharja doz #edada an 'nega zobozdraunika dol z Rama¡aga. Parvo so poklical' zobodravnika. Storli so mu jamo skopat an gor na use, de jin je obe@u, de jin zapusti use, kar ima, za si reœit ¡ivljenje, so mu se kuarjal' an so ga atu ustrelili. 'Ne dvie ure potlé so uzel' pa urmoharia an je glih ku zobozdraunik nardiu konac.« »Kàr so parœli po me – je naprej pravu tata, – san prosu Marijo na Stari Gori, naj mi pomaga. Na vien kuo, me je parjela nieka taka @udna kura¡a, de san za@eu uekat po sloviensko. Usega san zguoriu komisarju. #ù me je uekat posebno, kàr san mu jau: Vi niesta ni@ drugega, ku œaœini. Pobivata judi brez viedet zakì an niesta uriedni œe bit klicani sudatje. An tist œleut, ki vas
Piåiå an Zamier komandiera, je pa garœ ku vi! Na tuole so me za@el' s œihtan mlatit an… tekrat je ratu @ude¡. Na okno se je parkazu komisar. Ustavu jih je an jin stuoru me pejat @ja pred anj. Dal' so mi kandrejo, storli so mi sedint an so me za@el' praœat, kar jin je œlo. Za@eu san s œtorijo od ruskega rivoluciona an grede œtorijo mojga ¡ivljenja… Na zadnjo so mi parœparal' ¡ivljenje a san jin muoru obe@at, de bon ankrat na tiedan hodu na njih komando h Kodarmacan jin pravit, kar se je gajalo po naœih vaseh.« »Nardil' so mi nieko parpustinco – je pravu tata, – de bi lahko hodu h njin. Pa mi je glih tist dokument ratu nevaran. Kàr san se malo cajta potlé vra@u damu, so me u Zamieru, ki je vasica na dnu Arbeœke doline pod Jiœi@an, ustavli Republikini, ki so Titove partizane lovil'. Moœket san imeu upart u se an so se ¡e napravjal' me cielega prefifat, kàr je u telin konfuzjone parœu uon glih Mario Luke¡u, ki je veselo an brezkarbi potardiu komandantu, de niesan œigurno partizan, de on parse¡e za me. Doluo¡u je, naj me puste an de je narlieuœa rie@ popit kupe u bli¡nji Flipovi oœtariji, saj rad pla@a za use. Nie viedu, u kajœni nevarnosti je biu, @e so bli uœafal’ u moji oblieki tist fardaman kos papierja. Gu cemine, ki san ga zazidu doma, je ostala zamautana tista parpustnica.« »Lieta buj pozno – je zaparu suojo parpuoved muoj tata – san poviedu Marjunu
(foto Dario M. Simaz)
Luke¡ovemu, kar mi je ratalo u tisti okuolestavi an de bi on lahko brez viedet draguo pla@u kupe z mano njega parjateljstvo. Obiema nan ga nieso bli parœparal' ¡ivljenja. Mario je jau: Ja, vieœ muoj Duardo, gor na tuole pa muoraœ pla@at za pit! Objeu me je an dodau: Tud' @e san biu viedu priet, te niesan biu maj ovadu, zak' se poznamo ¡e puno cajta; @e bi bluo ratalo mene, san prepri@an, de an ti si se biu obnaœu glih ku ist! Ra¡on je imeu.« Ist Marjuna glih t'kaj, de se ga zmislen, od cajta priet k' se je pobrau po sviete slu¡it ku druzi. Lepuo se ga smislen pa, kàr je parœu na stare lieta obiskavat suoje doma@e an kàr san ga @u gost ramoniko, ki jo je parnesu za sabo an na katero je godu naœe stare slovienske piesmi. Parœlo mi je na pamet use, kar mi je pravu muoj o@a. Kàr san ga vidu pred mano, san mu poviedu, de san Duardunu sin. On me je fidano stisnu roko an jau: »Zmislen se na te, kàr si œele hodu stoje ta pod mjzo. Pogled kajœan velik puob si ratu; se vid', de imaœ tan doma pametno dru¡ino; lepuo pozdravi mamo an posebno tojga tat'. Dost sma predielala, pre¡iviela an pasala kupe!« Nie viedu, de je muoj tata ¡e umaru. Kàr san mu dau tolo novico, je ostu malo brez sapat an mi jau: »Bodi veseu, si jmeu barkega tat!« Ne samuo za tuole je Mario ratu za me an velik mo¡. (24. – gre napri)
DE˘ELNA IN POKRAJINSKA PREDSEDNIKA z rezijanskimi kulturniki o prostorski stiski
SSO in SKGZ za slovenski dom na Solbici
S
lovenske organizacije in druœtva, ki delujejo v Reziji, potrebujejo primernejœo prostorsko in kadrovsko reœitev, da bi njihova dejavnost potekala v skladu s potrebami in na@rti. O teh vpraœanjih sta se 13. junija pogovarjala de¡elna predsednika krovnih organizacij, Drago Œtoka za SSO in Rudi Pavœi@ za SKGZ, ki sta se v spremstvu pokrajinskih predsednikov Giorgia Banchiga in Luigie Negro pogovarjala v Solbici s predstavniki rezijanske dru¡beno-kulturne stvarnosti. Seznanila sta se z zdajœnjim polo¡ajem tamkajœnje narodne skupnosti, ki mora kljubovati silam, ki sistemsko skrbijo za negacijo slovenskega jezika in prisotnosti. Dovolj je, da
pomislimo na huda nasprotovanja, ki jih nekatere doma@e organizirane skupine ob podpori zunanjih »braniteljev rezijanske posebnosti« izkazujejo naœim kulturnim in dru¡benim predstavnikom. Takœno stanje onemogo@a normalno ¡ivljenje in delovanje slovenskih organizacij, ki se danes soo@ajo tudi s te¡avami prostorske narave. Sede¡ nekaterih organizacij na Solbici je namre@ pod vpraœajem, kar ustvarja precejœnjo negotovost pri samem delovanju in na@rtovanju. Ob tem so omenjeni prostori neprimerni za razvoj nekaterih pobud, ki gredo v smer œiroke publicizacije rezijanske kulturno-jezikovne stvarnosti. V zadnjih letih se je namre@ bistveno
pove@alo œtevilo obiskov (predvsem iz Slovenije) doline pod Kaninom, ki jih prirejajo in vodijo prav predstavniki naœih druœtev. Na sre@anju so podprli predlog, da bi na Solbici naœli primernejœo prostorsko reœitev za delovanje nekaterih osrednjih rezijanskih organizacij, kar bodo storili ob sodelovanju in podpori obeh krovnih organizacij. Beseda je tekla tudi o namembnosti in uporabnosti kulturnega centra na Ravanci, ki je nastal s slovensko solidarnostjo v @asu popotresne obnove in postal last ob@inske uprave, ki je ve@krat gluha in celo nasprotna do upravi@enih potreb slovenskih organizacij in druœtev, ki delujejo v Reziji.
dom
30. junija 2012
Kaplan Martin #edermac 33.
LETA 1933 - OVADUH JE ŒEF KLINJON
stran
15
risbe: MORENO TOMASETIG
besedilo: GIORGIO BANCHIG in MORENO TOMASETIG
POVZETEK - Telo ilustrirano pripovedovanje je povzeto iz romana »Kaplan Martin Åedermac«, v katerem je slovenski pisatelj France Bevk (1890-1970) opisu teœko stanje slovenskih duhovniku v Beneåiji po prepovedi slovenskega jezika v cierkvi s strani faæizma. Po obisku karabinierju je pre Martin s sestro Katino skriu slovenske bukva v cierku svetega Mihiela in potlè æu obiskavat mamo v Karnico. Kàr se je varnù, je zaåeu premiæljevat o teœkem stanju, v katerem so se znaæli njega ljudje in on s prepovedjo slovenskega jezika. Paræla je nedieja, kaplan Martin je æu maæavat. Po branju Vangelija je zaåeu pridgo po italijansko. Moœje so se razjezili, a je Åedermac zagotoviu, de tuo je bluo parviå in zadnjiå. Na sreåanju z drugimi kaplani v Rupi je gospuod Skubin celuo tardiu, de je trieba ubuogat darœavo. Åedermac pa je sklenu, de se na bo podluoœu oblastem, rajæ se bo dau zapriet v jeåo. Karabinierji so ga darœal’ pod kontrolo. En dan so ga paræli obiskavat. Tenent mu je ukazu, naj podpiæe dokument, ki mu ga je predstavu. Zatuo ki je Åedermac odloåno odklonu, ga je parsilu iti za njim v Åedad k prefektu, pred katerem je kaplan branu pravico svojih ljudi posluæati Boœjo besiedo v maternem jeziku. Medtem so karabinierji v Varsniku sekvestrali katekizme. Na sreåanju z drugimi kaplani se je Åedermac pogovarju in zaviedu, de bo nadækof branu pravice slovenskih vierniku. Kaplan Potokar je poviedu tud, de æpijon med domaåimi duhovniki je biu kaplan Skubin. Nieki nediejski popudan je Åedermac brau bukva o œivljenju sveåeniku, z vasi je sliæu slovenske piesmi in uekanje. Æu je gledat, kaj se dogaja. Na placu pred oætarijo sta se Birtiå in Rakar huduo preperjala. Iz oætarije se je dvignila slovenska piesam…
LJUDJE IZ VRSNIKA V OÆTARIJI NIESO NIKOLI PREPIEVALI SLOVENSKIH PIESMI. SADA SO SE NAPENJALI PREÆERNO IN POSMEHLJIVO PRED CIELIM SVIETAM. KAJ JIM MORE ÆE RATAT? ÆE MAÆO NAJ NAM VZAMEJO, KI JE LATINSKA
UTIHNILI SO ŒALOST, OSTALA JE JEZA. NIESO KLELI, NE STISKALI PESTI. ŒELIELI SO SE GRANKUO IMIETI ZA NORCA. VZELI SO JIM PIESAM, KI SO JO LJUBILI BUJ KU VSE NA SVIETU. POLASTILA JIH JE VELIKA UPORNOST, ÆLI SO V OÆTARIJO, NIESO SE BRIGALI ZA ÆPEHONJEVE PROÆNJE
V SVOJI PARDARŒANI JEZI SE NIESO DIREKTNO OBARNILI PRUOT KRIVCU, ISKALI SO OVADUHE. KADUO SO BLI? NEKATERI SO DAJALI ODGOVORNOST OÆTIERJU, KI SE JE CEDIU PRED VSAKO UNIFORMO IN SE V RIESNIH TRENUTKIH ZMIERAM SKRIVU. RAKAR JE ZAUOJ STAREGA SOVRAÆTVA IMENOVAU BIRTIÅA…
V CIERKVI NA SMIEMO PIET, BOMO PA TLE PIELI. ÆPEHUONJA, ZAKI SE BOJIÆ. KADUO TE BO OVADU, ÅE SAM NA POVIEÆ?
RECITE JIM, NAJ GENJAJO. SA’ ME ÆE UNIÅIJO… JUTRE BOM NA CIESTI…
JEST SAM JIM LE V CIERKVI LAHKO PREPOVEDOVAU. TLE NIEMAM MOÅI. TLE JE VAÆA HIÆA
SKUOZE OKNA SE JE OGLASILA NOVA PIESAM
SAM SLOVENSKA DEKLICA, MINKA MI JE IME…
VANAC, KA’ TI MIEÆA PO GLAVI? KAKUO MOREÆ TARDIT O BIRTIÅU, DE JE OVADUH? KAJ JE SAMUO ON V VASI? OVADUH JE ADAN, KI GA SADA NIE TLE. DONAS MU SE JE NABRALO PREVIÅ NOVIC. NESU JIH JE SEKRETARJU V LIPE
ÅEDERMAC SE JE POBRAU PO KLANCU. PARDRUŒU MU SE JE BIRTIÅ, KI JE MRAÅNO GLEDU IZPOD ÅELA. V NJIM SE JE ÆE ZMIERAM KUHALA JEZA, LE TEŒKUO JE ZADARŒAVU SARD TAKUO ME ÆE NOBEDAN NIE OBLATU. ÅE NE BO GENJU GONIT LE SVOJO, NE BOM TEGA MIRNO PRENAÆU NE BO VIÅ GOVORIU O TEBI. VANAC JE NEPREMIÆLJEN, AMPAK NIEKE SI TUDI TI KRIV…
TUO BOÆ ŒE SAM ZASTOPU. LJUDJE TE SODIJO PO LJUDEH, S KATERIMI SE DRUŒIÆ
KADUO PA JE, ÅE NIE ON?
!!!??? NIKOLI GA NIESAM VIDU ITI
KAJ, JE SAMUO ADNA POT ZA LIPO? TI NIÅ NE VIEÆ. OVADUH JE ŒEF KLINJON. NE PRAVI TEGA NOBEDNEMU
SADA VIEM, ‘DUO JE
OBLJUBI MI, DE NE NAPRAVIÆ KAKE NAUMNOSTI
BIRTIÅ JE BIU PRIZADIET V SVOJI DUÆI. PREVZELO GA JE, DE JE ZA TRENUTAK POZABU NA UŒALJENOST IN JEZO. DE SE JE RAD ZATIEKU ZA HARBAT MOÅNIH, SE MU JE ZDIELO NA MESTU IN SI ZAUOJ TEGA NIKOLI NIE OÅITU. BLUO JE PARVIÅ, DE JE POSTAU NEGOTOU !!! ???
ZMIERAM SAM MISLU, DE PRÙ DIELAM. ZAUOJ’ TEGA NIESAM NIÅ SLABÆI. DE JE TAKUO, KAKOR JE, ME NIÅ MANJ NE PEÅE KOT DRUGE… SA’ VIEM, SA’ VIERJEM…
KAKUO!? KRIV?
33 - GRE NAPREJ RIASSUNTO IN ITALIANO - Questo racconto è tratto dal romanzo «Kaplan Martin Åedermac» dello scrittore sloveno France Bevk (1890-1970). Narra fatti successi nel1933, quando il regime fascista vietò
l’uso della lingua slovena nelle chiese della Slavia friulana. In questa puntata: chiamato da una donna del paese, Åedermac si trova nel bel mezzo di un forte litigio: Rakar accusa Birtiå di essere lo spione che va a riferire alle autorità fasciste le notizie del paese. In osteria sono radunati i giovani che cantano canzoni slovene con la scusa di non poter cantarle in chiesa. Åedermac spiega a Rakar che la spia è Klinjon, che in quel momento è a Lipe a rapporto con il segretario del fascio. Lungo la strada per la canonica gli si accosta Birtiå. Il cappellano gli spiega il motivo dell’avversione di Rakar nei suoi confronti: la frequentazione di certe persone dà adito a chiacchiere e sospetti da parte dei paesani. Birtiå protesta la sua buona fede che Åedermac non mette in dubbio.
16
ZADNJA STRAN
stran
KAJ KJE KAM KADÀ KUO NEDIÆKE DOLINE • ŒPIETAR - u @etartak 28. junja bojo u sriednji œuoli odparli razstavo Stare tradicije nove ideje/Intramontabili Intrecci. Na ogled bojo diela, ki so jih nardil’ tisti, ki so se u@il’ plesti u Regionalni œuoli @ipk-sekcija Œpietar, an diela, ki so jih nardile tiste, ki so obiskovale kreativne te@aje an fotografije parvega fotografskega konkorœa U zelenih Nediœkih dolinah». Parpravlja Auser Nediœke Doline. - u petak 29. junja bo sre@anje œindiku iz Bene@ije an Poso@ja. Ob 16. uri bo u kamunski sali posvet o turizmu in ob 18. uri u polifuncionalni sali koncert sopranistke Sonie Dorigo, ki jo bo na klavir spremlju Angelo Comisso. Parpravlja Gorska Skupnost Ter, Nedi¡a in Brda. (beri na 5. strani) - u saboto 30. junja ob 20. uri v kamunski dvorani bo posvet na temo varstvo rastlin u Furlaniji Juliski Krajini. Parpravlja: Planinsko Druœtvo Cai Nediœke Doline an Gref FVG. - u @etartak 5. luja ob 20.30 u kamunski dvorani bo pastoralni posvet (beri na 2. strani) - u saboto 7. luja od 10. do 13. ure u kamunski dvorani bo œtudijski dan na temo Nova moralna upraœanja. Guoriu bo docent moralne teologije Franco Gismano. Parpravlja kulturni center Veritas iz Trsta. • BARNAS - u @etartak 28. junja ob 21. uri v gostilni Taverna fiorita bo koncert skupine Extra3&Ipo; - u sriedo 11 luja ob 21. uri bo igrala skupina Claudio Cojaniz Trio. • TOPOLUOVE - od 30. junja do 15. luja bo 19. Postaja Topolove». Odparli jo bojo v saboto 30. junja okuole pete popudan. Progam je na voljo na spletni strani www.stazioneditopo-
lo.it ali lahko sledite postaji na Facebooku. (beri na 9. strani) - u nediejo 1. luja bo Senjam, sv. maœa an precesija bo ob 12. uri. Sledila bo veselica za use. • MUCI (PRAPOTISCHIS - PRAPOTNO) - u nediejo 1. luja od 12. ure bo sriednjeveœki praznik. Parpravlja: Amici Val JudrioIderska dolina-Val Judri, Pro loco Nediœke Doline an Legambiente. • KOSTNE - u nediejo 8 luja bo senjam Sv. Mohora an Fortunata. Sv. maœa bo ob 11.30, potle bo veselica za use. • PETJAG - u nediejo 8. luja ob 19. uri bo u vaœkin centru koncert skupine Mariposas. Cristina Di Bernardo an Silvia Vicario bota godli na harfo (arpa). • PLANINSKO DRUŒTVO CAI - u nediejo 8. luja pohod na Ponzo Grande (Juliske Alpe, 2274 metru) Info: Maurizio 339 2061954 • GORENJ TARBIJ - v soboto 14. luja Srebrna kaplja puojde na izlet v Celovec/Klagenfurt an Œentjane¡/St. Johann. Bojo œli iz Œpieta ob 7. uri, ob 10. se bojo ogledali Celovec (targ an center), ob 13. uri bo kosilo an popudan bojo œli u Œentjane¡. Se bojo uarnil’ ob 21. uri. Izlet koœta 40 euru (bus an kosilo). Za se upisat pokli@ita do 9. luja na telefon 0432 703119. • LIESA - od 16. do 18. voœta Lieœka fara puojde na izlet v Assisi. 16. voœta bojo œli z Lies ob 6. uri. Ogledali se bojo Assisi in brieg Verna. 18. voœta se bojo uarnil’ ob 21.30 uri. Izlet koœta 270 euru. Za se upisat lahko pokli@te lieœko faro (0432 725012). • KRAVAR - od 15. do 21 voœta zbor Slavija puojde na izlet v Bratislavo (Slovaœka), v Debrecen an Budimpeœto (Uogarska), kjer bo tudi pieu. Za se upisat lahko pokli@te telefon 338 1642321 al’ 338 9785115
• PETJAG - od 22 do 26 voœta Anpi Nediœkih dolin organiza izlet v Dachau an Berlin. Œli bojo tudi u Ratisbono, Potsdam, Dresdo an Norimbergo. Za se upisat lahko pokli@te Daniela na telefon 0432 727557 (zvi@er) al’ Sandro na telefon 334 7453580. Prednost imajo @lani an simpatizerji.
30. junija 2012
dom
DOMA#A MODRUOST Sladka besieda rodi parjatelje an zbuojœa sovra¡nike
• SAUONDJA - od 6. do 9. setemberja puojdejo na ruomanje u Medjugorje. Za se upisat lahko pokli@te Bo¡ico na telefon 349 2459276. • ŒPIETAR - od 23. do 29. setemberja puojdejo na izlet u Como an Torin. Za use informacijone an za se upisat lahko pokli@ite Flavio na telefon 0432 727274 ali 338 6753904.
TERSKE DOLINE • #ANIEBOLA - u @etartak 28. junja ob 21. uri par Œintoniku bo koncert NatisoneNedi¡a: etni@na glazba ob meji. Pieli bojo skupina Zuf de ˘ur an kantavtor Vlado Kreslin. (Beri na 10. strani) • BARDO - u nediejo 1. luja bo praznik sv. Marije Zdravja. Ob 11. uri bo koncert Luca Annonija, ki bo godu orgle Nacchini (iz lieta 1743). Sledilo bo tradicionalno poljubljanje kri¡u an sv. maœa. On 15. uri bo œe ankrat godu Annoni an potle bojo vi@ernice an precesija z bando iz Buje. Na koncu bo koncert ramonik na batone.
REZIJA • RAVANCA - do 1. luja na sede¡u Parka Julijskih Predalp je odparta razstava Ebe De Monte I colori delle stagioni. Urnik: od torka do nedieje od 9. do 13. an od 14. do 17. ure.
GORIÆKA • ŒTEVERJAN
- od 6. do 8. luja bo 42. Festival narodno zabavne glasbe Œteverjan 2012. U petak an saboto ob 20. uri bojo tekmovalni ve@eri, u nediejo ob 17. uri bo nagrajevanj. Parpravlja: SKPD F.B. Sedej.
POSOÅJE • KOBARID - u @etartek 28. junja ob 19. uri u Kobariœkem muzeju bo otvoritev razstave Oprostite nam, oprostite nam, o vi mrtvi! - Judovski vojaki na soœki fronti. Odparta bo do 31. voœta. • ROBIDIŒ#E - u saboto 30. junja ob 18. uri bo koncert rock glasbe, Info: Turisti@na kmetija Robidiœ@e 00386 41697345 • PERATI NAD LIVKOM bo senjam sv. Petra - u saboto 30. junja ob 18. uri bo tekmovanje v mori an namiznim nogometu - u nediejo 1. luja ob 13. uri bo sv. maœa, popudan bo ples z ansamblom Obvezna smer. Za druge informacije lahko pokli@ite Franca Feleti@a na telefon 00386 41411479
• BOVEC - u saboto 30. junja ob 18. bojo u cierkvi Device Marije odparli razstavo Ars loci - Umetnosti v prostoru svetega - u nediejo 1. luja ob 20. bo u cierkvi Device Marije koncert Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem - u nediejo 7. luja ob 9. uri bo kolesarsko romanje k cerkvam bovœke ¡upnije. Parpravlja: Druœtvo ARS Bovec - u nediejo 8. luja bo praznik sv. Urha, sv. maœa bo ob 10. uri.
LJUBLJANA - u sriedo 4. luja od 13.30 naprej bo na nabrezju Ljubljanice sre@anje Slovenk in Slovencu po svetu, iz zamejstva an domovine Dobrodoœli doma. Nastopila bo tudi skupina BK Evolution iz Bene@ije.
U PRIHODNJI ŒTEVILKI BOMO OBJAVIL’ PRIREDITVE DO KONCA LUJA . R EDAKCIJO ZAPREMO U TORAK 10. LUJA . P OŒJAJTE JIH dom.it NA NASLOV redazione@d SUL PROSSIMO NUMERO PUBBLICHEREMO GLI APPUNTAMERNTI FINO A FINE LUGLIO . ANDIAMO IN STAMPA MARTEDÌ 10 dom.it LUGLIO . I NVIATELI A redazione@d - TEL.-FAX 0432 701455
NA SPLETNI STRANI WWW.DOM.IT VSAK DAN NOVICE IN PRIREDITVE
dom
KULTURNO VERSKI LIST
PETNAJSTDNEVNIK PERIODICO QUINDICINALE ODGOVORNI UREDNIK DIRETTORE RESPONSABILE MARINO QUALIZZA ZALO¡BA - EDITRICE MOST SOCIETÀ COOPERATIVA A R. L. UREDNIŒTVO - REDAZIONE UPRAVA - AMMINISTRAZIONE 33043 #EDAD - CIVIDALE DEL FRIULI BORGO SAN DOMENICO, 78 TEL. - FAX 0432 701455 e mail: redazione@dom.it www.dom.it Iscrizione Roc n. 5949 del 10.12.2001 STAMPA: CENTRO STAMPA DELLE VENEZIE SOC. COOP. VIA AUSTRIA, 19/B, 35129 PADOVA REGISTRAZIONE TRIBUNALE DI UDINE N. 8 - 8. 4. 2003
Naro@nine/Abbonamenti LETNA/ANNUALE € 16 PODPORNA/SOSTENITORE € 30 SLOVENIJA/SLOVENIA € 20 EVROPA/EUROPA € 25 IZVEN EVROPE/EXTRA EUROPA € 35
Poœtni ra@un/Conto corrente postale n. 12169330 intestato a Most scarl, borgo San Domenico 78, 33043 Cividale del Friuli/#edad Ban@ni ra@un/Conto corrente bancario Iban: IT85 P086 3163 7400 0010 0815 095 BIC/SWIFT: RUAMIT21CIV
Postani naœ prijatelj Diventa nostro amico
Vsak dan ob 20.30 Tv dnevnik po slovensko Vsak dan, od pandiejka do sabote, poro@ila: ob 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00 an ob 19.00. Ob nediejah: poro@ila so ob 8.00 in 9.45 (zamejski tisk), 13.00, 14.00, 17.00 in 19.00; ob 9. uri sveta Maœa. Oddaje za vidensko provinco. Vsako saboto ob 12. 00 iz Rezije »Ta rozajanski glas«.
VSAKO
NEDIEJO OB
OKNO
B ENE @IJO www.radiospazio103.it
V
TUDI NA INTERNETU :
14.30