DOM

Page 1

dom

Quindicinale - anno XLVII n. 14

K

U

L

T

U

R

N

O

V

E

R

S

K

I

L

I

S

T

31. julija 2012 - Euro 1,00

POSTA ITALIANE S.P.A. - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE - D.L. 353/2003 (CONVERTITO IN LEGGE 27/02/2004 N° 46) ART. 1, COMMA 1, NE/PD- IN CASO DI MANCATO RECAPITO RESTITUIRE ALL’UFFICIO DI PADOVA DETENTORE DEL CONTO, PER LA RESTITUZIONE AL MITTENTE - TAXE PERÇUE - TASSA RISCOSSA - 35100 PADOVA - ITALY

KAMUNA PODBUNIESAC IN KOBARID BOTA KUPE ODPARLA OTROÆKE JASLI IN DOM ZA TE STARE

Projekta, ki odperjata nove poti in nove cajte

Kaduo bi mislu samuo kajœno lieto nazaj, de bi v Podbuniescu odparli jasli za otroke iz Bene@ije in Poso@ja in v Kobaridu skupni dom za te stare? 18. luja sta za tuole podpisala pismo o namerah podbunieœki œindik Piergiorgio Domenis in njega kobariœka kolegica Darja Hauptman. Se pravi, de je @ezkonfinsko sodelovanje iz liepih besied in ¡elji prerastlo v konkretne projekte. beri na 5. strani

V TELI ÆTEVILKI PREDSEDNIK NAPOLITANO Finanåne podpore manjæinam nisto stroæek, temveå investicija za æiræo skupnost • stran 4 POGOVOR Natalia Ciccone maturirala z odliko v Celovcu • stran 7 BENEÅIJA Naj Unije goratih obåin izra¡ajo slovensko identiteto • stran 8 KANALSKA DOLINA Slovenci kliåejo na pomoå, da bi naæli reæitev nevzdrœnemu stanju v SKS Planika • stran 11 Redakcijo smo zakljuåili 31. julija ob 14. uri

VSAKOLIETNA SRE#ANJA slovenskih, furlanskih in koroœkih vierniku so za@ela pred 30 lieti

Ruomanje treh de¡el bo 18. voœta na Viœarjah

P

o œestih lietih se ruomanje treh de¡el - Slovenije, Furlanije Julijske krajine in Koroœke, vra@a gor, kjer se je rodilo lieta 1982, glih 30 liet odtuod. Seviede na Svete Viœarje, na parljubljeni bo¡ji poti, ki jo ¡e œest stuolietju in pou obiskujejo Slovenci, Furlani in Niemci. Gre za pravo duhovno srediœ@e treh velikih evropskih kultur, slovanske, latinske in germanske. Bo v saboto 18. voœta. »Z Marijo naproti lietu viere. Sre@na ti, ki si viervala« je tema, ki jo je zbrala videnska nadœkofija, ki ruomanje gosti. Pape¡ Benedikt XVI. je namre@ proglasiu lieto viere ob 50. oblietnici za@etka drugega Vatikanskega koncila in 20. oblietnici novega katekizma katoliœke cierkve. »V telih te¡kih cajtah je potriebno, de se damo pod varstvo Matere Bo¡je – je v vabilu na ruomanje napisu videnski nadœkof mons. Andrea Bruno Mazzocato –. Na Viœarje bomo nesli vsak svoje proœnje in bomo vsi kupe molili za cierku, za Furlanijo in celo Evropo. Z bratri ljubljanske nadœkofije in krœke œkofije bomo laho poglobi-

li vezi med cierkvami, ki so med sabo sestre.« Sveta maœa bo ob 11. uri. Kupe z videnskin nadœkofam jo bota molila ljubjanski nadœkof mons. Anton Stres in krœki (celovœki) œkof Alois Schwarz. Moltive in piesmi bojo v petih jezikih - latinskem, slovenskem, italijanskem, furlanskem in niemœkem.

Ruomanje na Svete Viœarje bo tudi parlo¡nost se z molitvijo zmisniti na nadœkofa Alfreda Battisti, ki je umaru na za@etku lietoœnjega lieta. Par njemu se je rodila zamiseu za skupno ruomanje Slovencu, Furlanu in Koroœcu. Bla je preroœka iniciativa, saj v tistih lietah se je ¡eliezna zavesa zdiela zelo mo@na in je bla Slovenija pod Jugoslavijo in komunisti@no diktaturo.

EDITORIALE

L’Arcivescovo a Drenchia ha scoperto una diversa verità

I

l nostro Arcivescovo, mons. Andrea Bruno Mazzocato, ha voluto farci una bella sorpresa venendo a farci visita a Drenchia domenica 15 luglio. La prima domenica libera da cresime ed altre incombenze pastorali programmate l’ha voluta dedicare alle nostre due comunità, poste sul crinale del Kolovrat a stretto contatto con la Slovenia, che dall’alto della montagna si affaccia sulla pianura friulana. Daremo in cronaca il resoconto della giornata; qui vogliamo sottolineare un passaggio importante dell’omelia del Vescovo, passaggio ricordato volutamente a Drenchia e a San Volfango. Esprimendo la gioia di incontrare le nostre due comunità, ha fatto un’affermazione che ci ha positivamente colpiti. «Venendo qui da Udine ho avuto la percezione di avere dinanzi un’altra realtà. A Udine, nelle commissioni pastorali, si vedono le cose in teoria e spesso perfino in astratto, perché molti dei consiglieri non sono mai stati in queste zone. Anche per me si è trattato di una diversa verità, perché i luoghi, le distanze, rendono le cose più vere e ricche, senza nascondere le difficoltà collegate», ha affermato l’Arcivescovo. Se dal punto di vista topografico le difficoltà sono ben evidenti, non possiamo dimenticare la storia religiosa di queste comunità e la perseveranza attuale nella fede, frutto di una fedeltà a quanto ricevuto in una educazione e formazione cristiane che non accennano, per fortuna, ad invecchiare. Mons. Mazzocato ha potuto vedere e sentire nei canti, la testimonianza di una fede che si è incarnata felicemente nel substrato culturale e linguistico della Benecìa in particolare, ma anche nelle altre zone confinarie, che vanno da Prepotto a Tarvisio. Coloro che conoscono più da vicino la nostra vita cristiana e non solo, si rendono conto del tesoro che portiamo con noi, ora – possiamo dirlo – in vasi d’argilla, perché le forze diminuiscono ed i ricambi generazionali sono precari. È sempre più urgente una convergenza di forze tra tutte le componenti della comunità, anche in rapporto con la società civile che, in alcuni settori, è più aperta di quella ecclesiale alle esigenze culturali. Si veda il caso della scuola bilingue, dove si insegna la nostra lingua slovena che, invece, non trova spazio culturale nella liturgia, che per forza dovrebbe essere bilingue. Speriamo che l’indicazione dell’Arcivescovo stimoli fantasia e impegno. Marino Qualizza


2

VERSKO ¡IVLJENJE

stran

20 PERSONE si sono affidate alla protezione della Vergine

A Cornappo l’imposizione dello Scapolare della Madonna del Carmelo

dom

31. julija 2012

DOLGOLETNI FAMOÆTAR V ÆENTILJU g. Lovro Petriåiå je na Viæarjah obhaju biserno maæo

»Moje œivljenje je tesnuo povezano z viæarsko Marijo«

mportante incontro di fede domenica Idello 15 luglio a Taipana per l’imposizione Scapolare della Madonna del

Monte Carmelo a venti persone desiderose di affidarsi alla Vergine. «Per l’occasione – spiega il diacono Leopoldo Pantarotto – è stata celebrata la messa dedicata alla memoria di Nostra Signora del Monte Carmelo, ricorrenza che cadeva il giorno seguente ma che, per motivi pratici, è stata portata a domenica. A causa del maltempo, inoltre, da Debellis, ove sorge il capitello della Madonnina e doveva essere officiata la messa, è stato necessario spostare la celebrazione nella chiesa di Cornappo». Presenti il parroco don Vittorino Ghenda, il diacono Leopoldo e i membri del coro di Taipana, diretto dal maestro Davide Clodig. «I neo-consacrati – spiega Pantarotto – hanno raggiunto i nostri borghi dalle provincia di Udine, Gorizia e Pordenone. La decisione di consacrarsi alla Santa Vergine è stata sentita come il richiamo che Gesù fece dalla Croce a Maria, come Madre dell’umanità, e come risposta dei suoi figli, rappresentata da Giovanni». Dopo aver spiegato le origini della devozione è stato imposto lo Scapolare ai 20 fedeli, tra cui una bambina e alcuni ragazzi. «Lo Scapolare è costituito da due cordoncini uniti a due piccoli rettangoli di lana marrone che, messi al collo, pendono

L’imposizione dello Scapolare

G. Lovro Petriåiå na Svetih Viæarjah s svojimi bivæimi farani iz Æentilja. Spodaj v sauonski farni cierkvi

sul petto e sulla schiena. Oltre ad assicurare una protezione del tutto speciale per questi tempi difficili, con lo Scapolare si ottengono numerose indulgenze plenarie e parziali». Dopo la consacrazione, sono seguiti dei momenti conviviali, accompagnati da musica popolare locale. Nella serata un abbraccio e un “arrivederci” al prossimo anno tra i convenuti. «Con l’augurio che questa devozione possa coinvolgere sempre più persone nella preghiera e all’imitazione di Maria, e non venga intravvista come una forma di possibile religiosa ipocrisia e di mera superstizione». P. T.

saboto 14. luja se je g. Lovro Petri@i@ varnu na Svete Viœarje, de bi kupe z ¡lahto, drugimi duhovniki (med njimi tudi dva njegova soœolca iz videnske nadœkofije) in bivœimi farani iz Œentilja na Koroœkem obhaju 60-letnico maœniœkega posve@enja in parve svete maœe, ki jo je kot »ezul« pieu v od vsieh Slovencu priljubljenem Marijinem svetiœ@u. Na za@etku maœe se je rektor viœarskega svetiœ@a mons. Dionisio Mateucig zahvalu g. Petri@i@u, zatuo ki je vedno parpravljen nuditi svojo pomuo@, spovedovat in maœevat za œtevilne ruomarje, ki parhajajo iz Slovenije, Koroœke in Furlanije. Med pridgo v slovenskem, italijanskem in niemœkem jeziku je g. Petri@i@ pehodu dolgo in vi@krat starmo pot duhovniœkega ¡ivljenja od kaplanovanja v farah Sagritz in ˘elezni Kapli do 53-lietnega famoœtrovanja v Œentilju ob Dravi, kjer je do¡iveu »veliko veselih ur ampak tudi marsikatero razo@aranje«. Vsiem pa, œe posebe mladim in ministrantam, se je iz sarca zahvalu za

Olimpijske igre kot priloœnost za zbliœevanje vernikov

Evropski œkofje pozivajo vse atlete in vernike, ki bodo posredno ali neposredno spremljali olimpijske igre v Londonu, naj vidijo v œportu »lekcijo za ¡ivljenje«. Te besede so bile izre@ene v nedeljo, 22. julija, vsem italijanskim atletom in atletinjam ter olimpijskim odborom, ki so prisostvovali pri maœi v cerkvi sv. Petra v Londonu. Med maœo je bilo prebrano pismo kardinala Angela Bagnasca, ki pravi, »da nas Olimpijska listina spominja, da je namen olimpijskih iger pomagati graditi boljœi svet«. »Olimpijski dogodek, kjer se soo@ijo narodi in dr¡ave, ki predstavljajo razli@ne kulture in tradicije, lahko postane preko tega idealna mo@, zmo¡na, da odpre nove poti, in v@asih lahko nepri@akovano prese¡e napetosti, konflikte, krœenja @lovekovih pravic.«

V

sodelovanje. Posebno zahvalo je nameniu farnemu svetu, œkofijskim predstojnikam, ob@ini Vrbi, ki mu je parœla na pomuo@ in ga imenovala za @astnega ob@ana, ter cerkvenemu pevskemu zboru, ki je pieu pri slovesni sveti maœi. «Moje ¡ivljenje – je g. Petri@i@ poviedu po italijansko – je tesnuo

IZ RUSIJE SE JIH JE UDELEŒILA visoka cerkvena in drœavna delegacija

DOPO SETTE ANNI di prezioso e delicato restauro

Spominske slovesnosti za umrle ruske vojne ujetnike pri Ruski kapeli sv. Vladimirja pod Vræiåem

Ritornato nel duomo di Cividale il maestoso crocifisso che accomuna i popoli del Patriarcato di Aquileia

nedeljo, 29. julija, so se s spominV sko slovesnostjo in molitvijo za rajne pri Ruski kapeli sv. Vladimirja

pod Vrœi@em kon@ale letoœnje slovesnosti za med prvo svetovno vojno pri gradnji ceste @ez prelaz Vrœi@ tragi@no preminulimi ruskimi vojnimi ujetniki. Iz Rusije se jih je udele¡ila visoka cerkvena in dr¡avna delegacija; cerkveno je vodil vikar moskovske eparhije œkof Sava Voskresenski, dr¡avno pa namestnik predsednika zgornjega doma ruskega parlamenta Jurij Vorobjov. Maœo za umrle ruske vojne ujetnike je 28. julija v ¡upnijski cerkvi Marije Vnebovzete v Kranjski Gori daroval ljubljanski pomo¡ni œkof dr. Anton Jamnik. Ta je v svojem nagovoru med drugim spregovoril o nujnosti povezovanja sestrskih cerkva, da bo tako Evropa zadihala z obemi krili plju@, kot je dejal ¡e pape¡ Janez Pavel II in je dodal, da »upanje @loveka ni v tem, da se vse sre@no kon@a, ampak da zares ohranjamo zavest, da ima vsak dogodek nek pomen.« Tudi ta nesre@a pred 96. leti je po njegovih besedah rodila sad, »da se lahko danes sre@ujemo, molimo za spravo, za lepe odnose in gojimo prijateljstvo v vsej pestrosti ¡ivljenja«. Po maœi je sledila tudi molitev vikarja moskovske eparhije œkofa Save Voskresenskega, sodelovali pa so tudi @lani ruskega pevskega zbora. »Danes smo se zbrali predvsem zaradi svetlejœega sporo@ila ruske ceste in kapelice – je v svojem nagovoru na nedeljski slovesnosti dejal slovenski premier Janez Janœa –. Vojni ujetniki, vojaki tedanje carske Rusije, so to pravoslavno kapelico zgradili kot hram upanja in tola¡be v najte¡jih ¡ivljenjskih preizkuœnjah.« Vodja ruske delegacije Jurij Vorobjov pa je ob tem dejal, da Rusija in Slovenija od vzpostavitve diplomatskih odnosov uspeœno sodelujeta na vseh podro@jih. Dodal je, da Ruska kapelica ni le kraj spomina na tragi@ne dogodke prve svetovne vojne, ampak tudi potrditev duhovne sorodnosti in vzajemne naklonjenosti slovenskega in ruskega naroda.

otto il suo sguardo ancora «S passerà la vita, la storia, i momenti belli e tristi della nostra comunità cividalese. Lui è la nostra unica fonte di salvezza. Oggi il maestoso Cristo ligneo ritorna sotto i nostri occhi perché lo sguardo si possa posare su di lui per riscoprire la nostra fede». Così l’arciprete monsignor Livio Carlino ha introdotto la cerimonia con benedizione solenne del riposizionamento del celebre Crocifisso del XII secolo, assente dal Duomo da quasi 7 anni, prelevato dalla Soprintendenza che ne ha curato un delicato, prezioso restauro. A presiedere la funzione, venerdì 13 luglio, l’arcivescovo Andrea Bruno Mazzocato che ha fatto ingresso nella basilica di Santa Maria Assunta, gremita di fedeli. «La bellezza artistica del Crocifisso attira il nostro sguardo – ha detto l’Arcivescovo –. In lui vediamo la gloria di Dio, perché porta in sé il senso della vita. La sua immagine deve portarci in ginocchio davanti a lui. Così ritroveremo la fede, l’umanità nel nostro cuore, la forza di supportare le sofferenze e le avversità». Luca Caburlotto, soprintendente per i beni storici, artistici ed etnoantropologici del Friuli Venezia Giulia,

ha interpretato questo avvenimento di fede e di arte come «una festa di tante comunità, non soltanto di quella di Cividale, ma anche di quelle slovene, croate, austriache un tempo accomunate nel patriarcato di Aquileia, sotto il quale ebbe origine questo splendido Cristo in croce. Sotto questo simbolo è auspicabile il rifiorire di una stagione di unità, di collaborazione, di restauro del rapporti culturali e umani». G. C.

povezano z viœarsko Marijo» in ¡e od tekrat, ko je moja nuna par karstu dvakrat par nogah ruomala na Viœarje, dele@ od naœe vasi kakih stuo kilometru. »Na viœarsko Mati Bo¡jo – je jau – sam se obarnu kot œtudent teologije v videnskem semeniœ@u, kàr so me vsi zapustili zuna moje dru¡ine in slovenskih duhovniku iz Nediœkih dolin. Ona je posluœala moje proœnje in mi je pomagala na poti k duhovniœtvu. Kàr sam pieu parvo sveto maœo na Viœarjah, so beneœki duhovniki tardili, de je tuo pravi @ude¡ viœarske Matere Bo¡je.« Naj povemo œe, de je g. Petri@i@ pieu biserno maœo tudi v Sauodnji na prazniku svetih patronu Mohorja in Fortunata. V tisti parlo¡nosti je o duhovniœkem ¡ivljenju in te¡avah, ki jih je g. Petri@i@ prenesu, spregovoriu odgovorni urednik Doma mons. Marino Qualizza. V nediejo 5. voœta, ob 12. uri pa bo biseromaœnik pieu sveto maœo v rojstni fari Gorenj Barnas. R. D.

18. NAVADNA NEDIEJA

»Jest sam kruh œivljenja« Evangelij po Janezu Tisti cajt, kàr so ljudje videli, de tam nie ne Jezusa ne njega u@encu, so sami stopili v barke, odpluli v Kafarnáum in iskali Jezusa. Kàr so ga naœli na drugi strani jezera, so mu rekli: »Rabi, kadà si se znaœu tle?« Jezus jim je odgovoriu in reku: »Resni@no, resni@no, poviem vam: Ne iœ@ete me zatuo, kier ste videli znamenja, ampak kier ste jedli kruh in se nasitili. Ne dielajte za jedilo, ki mine, temve@ za jedilo, ki ostane za ve@no ¡ivljenje in vam ga bo dau Sin @loveku; nanj je namre@ vtisnu pe@at O@a, Buog.« Tada so mu rekli: »Kaj naj storimo, de bomo dielali Bo¡ja diela?« Jezus je odgovoriu in jim jau: »Bo¡je dielo je tuo, de vierjete v tistega, ki ga je on poœju.« Rekli so mu: »Kajœno znamenje torej dielaœ, de bomo videli in ti viervali? Kaj nardiœ? Naœi o@etje so jedli mano v puœ@avi, kakor je pisano: Kruh iz nebes jim je dau jesti.« Jezus jim je jau: »Resni@no, resni@no, poviem vam: Nie vam Mojzes dau kruha iz nebes, ampak moj O@a vam daje resni@ni kruh iz nebes. Bo¡ji kruh je namre@ tisti, ki parhaja iz nebes in daje svetu ¡ivljenje.« Tedaj so mu rekli: »Gospuod, vselej nam daj tega kruha!« Jezus jim je jau: »Jest sam kruh ¡ivljenja. Kduor pride k meni, gotovo ne bo la@an, in kduor v me vierje, gotovo nikoli ne bo ¡ejan.« 6, 24-35


dom

31. julija 2012

ZGODOVINA

- KULTURA

stran

3

I VERBALI DELLE VISITE PASTORALI OFFRONO UNA DESCRIZIONE precisa di ogni comunità e una relazione ampia sulla situazione materiale delle chiese

Il pievano de Benedictis e il suo difficile rapporto con la Schiavonia

«Zuan Paolo Vasig di Taypana correndomi drio con una cortella per amaciarmi, et se non mi ritirava in chiesa di Santo Stefano sarei stato mal trattato da esso con pericolo di perdere la vita»

Tarcisio Venuti

I

verbali delle visite pastorali nelle chiese della Slavia friulana rappresentano una fonte interessantissima di notizie e dati non solo dal punto di vista ecclesiastico ma anche sociale, linguistico e culturale. Nella puntata precedente abbiamo ricordato la visita che Agostino Bruno di sebenico, canonico cividalese e luogotenente del Patriarca, compì a Nimis nell’ottobre del 1601. Avendo già compiuto il lungo tragitto che lo aveva portato a piedi nei paesi della montagna tarcentina, non si sentì di fare altrettanto per la montagna sopra Nimis e Attimis, perciò invitò quegli abitanti a presentarsi a lui a Nimis. Era il 9 ottobre 1601 quando si presentò il pievano de Benedictis al cospetto del signor luogotenente patriarcale nel luogo della sua abitazione, nella predetta villa di Nimis, vicino la Chiesa nella casa del signor Paolo del Conte di Tricesimo e cittadino di udine, e presentò due memoriali nei quali elenca le condizioni economiche delle chiese ed i suoi redditi e provisioni. In queste relazioni spiega le ragioni che lo hanno costretto a trasportare il SS.mo Sacramento dalla parrocchiale dei Ss. Gervasio e Protasio alla chiesa di S. Stefano di Centa. La prima causa è che quella parte di

S. Gervasio, che era già popolata, è al presente quasi del tutto deserta. La seconda perché quando s’aveva a portare il SS. Sacramento agl’infermi, per essere loco di pochi habitatori, non si trovava ben spesso chi l’accompagnasse, cioè chi portasse una torcia o candella, cosa tanto indecente et affatto intollerabile. La terza per la maggior comodità di battezar quelle creature, che dalla montagna vengono portate alla giornata; essendo che dalla parte di S. Gervasio non sono più che tre villette con 190 anime di comunione, et qua da questa di S. Stefano 6 ville, sulle quali si trovano 370 anime di comunione, oltre seicento in circa, che sono nella villa di Nimis. La quarta acciò nel dar l’Olio santo il curato (degli Slavi), la cui habitazione è stata sempre nella parte popolata di S. Stefano, possa con maggior facilità et prestezza servirsene. La quinta perché mentre io mi ritrovavo nella visita di questa pieve, per negligenza del monaco (sacrestano, ndr), vidi la lampada del SS. Sacramento denza foco. La sesta per evitare il pericolo, et lo scandalo grande altre volte successo ne la sudetta chiesa di S. Gervasio, che la coppa del SS. Sacramento non sia rubata, cosa che difficilissimamente può avvenire in questa di S. Stefano per la gran multitudine di populo. (P. Berbardino de Benedictis,

Interno della chiesa di S. Gervasio a Nimis pievano di Nimis). Da queste ed altre relazioni il pievano De Benedictis si dimostra molto attento alla situazione della sua cura pastorale, ne osserva e descrive i disordini e gli abusi e con mano ferma interviene per condannarli e rimuoverli. Ecco alcuni esempi di «dishordini delle Ville di Schiavonia: 1) Nei tempi piovosi molto adaquati, et nei tempi nevosi alla volte il curato (degli Schiavi) in essi tempi viene ricercato venire ad aministrare i SS. Sacramenti pe li infermi, nelli quali tempi hu cum grandissimo periculo passar uno fiume chiamato Cornappo, che quasi ogni anno in esso fiume se ne nega alcuno, sine far i ponti li quali si potraino fare con pocha spesa, et per questo il curato alle volte ha impedimento legittimo di non andare, il qial impedimento ho mai stimato né dì né notte, quando sono stato ricercato. 2) Item. Quando va a dir messa (il curato) nella Schiavonia, o a ministrar Sacra-

menti in esse ville le qual son discoste da Nimis migliara otto e dieci in circa, non gli vogliono dar il vivere necessario. 3) Item. Nel tempo della Quadragesima quando si a udire le confessioni et nelli altri dì che in esse ville resta per l’uso loro non li danno nessuna sorte di letto ma lo mettono sopra le paglie a dormire nelle loro stanze dove l’aiere sempre domina, li quali hanno grandi comodità di poter commodare un letto nella casa della chiesa, et dove non sono in alcuna altra stanza, del che grandemente faccio istanza». Al quarto punto il pievano pre Bernardino de Benedictis cita un episodio di tentata aggressione nei suoi confronti a causa di alcune questioni pecuniarie e per il fatto di aver trasportato il SS.mo Sacramento dalla chiesa dei Ss. Gervasio e Protasio alla filiale di S. Stefano. «Un giorno – denuncia il de Benedisctis – si levarino contro di noi alquanti qui in Centa con armi cioè Sig Giulio Brambilla [poi è cancellato questo

nome], Zuan Paolo Vasig di Taypana correndomi drio con una cortella per amaciarmi, et se non mi ritirava in chiesa di Santo Stefano sarei stato mal trattato da esso con pericolo di perdere la vita». P. Bernardino de Benedictis (in alcuni Atti: P. Bernardino Muliz de Benedictis). Non potevano mancare fin da quei tempi le liti e le rivendicazioni relative ai compensi dei sacerdoti in cura d’anime e i patrimoni delle chiese. Il de Benedictis si lamenta che «i comuni delle ville della Schiavonia non vogliono pagare quartese al curato di Attimis, solum una regalia di formazo, et lana, le qual robbe non son di pretio di ducati 6 circa. Però faccio istanza che essi debbano pagare quartese delle terre le biave che raccoglino in grande quantitò, il che pagano le ville della Schiavonia sopra Faedis in qual luogo salvano il loro curato di Faedis. Il Mag[nifi]co et Ill[ustrissi]mo Sig. Giovanni Ioseffo d’Attimis ha una lite con la chiesa di S. Andrea d’Attimis per uno boscho, il quale è stato lasciato a sopitto (profitto?) della chiesa, et che li amministratori della chiesa debbano fare celebrare una messa l’anno per l’anima sua del testatore d’esso bene, et non essendo stato preciso il giorno particolare di celebrare tal messa non pretende che sopra detta chiesa poseda tal boscho, del che chiedo aiuto da sia Sig.a Clarissima et Eccellentissima. Chiedo instanza che li huomini di attimis et ville della Schiavonia debbano accomodare la casa del curato con quel debito d’onore che si conviene perché essa è indecentissima per esso curato». Alla fine il de Benedictis annota che «sotto la cura di Attimis sono anime di Comunione tra nella villa di attimis et nelle ville della Schiavonia N° 708».

PISMA LAŒANSKEGA ŒUPNIKA ANTONA CUFFOLA MISIJONARJU ZDRAVKU REVNU, ki je veliko skrbel tudi za beneæke izseljence v Belgiji

»Kravarski Suhec« se je preril na Drœavno tajniætvo tam na Skali Ferrara, 2. 1. 1953 Sedé na doma@em stolu, imam priliko vam pisati … iz Ferrare pri Padu.1 […] V Gorici so mi obljubili, da mi bodo sem pripeljali, z avtom, na Œtefanovo Koledarje. Do danes pa sem jih zaman @akal. Ne vem, kaj pomeni: mogo@e, da jih zadr¡uje slabo vreme, saj pri nas ¡e od 28. dec[embra] neprenehoma de¡uje. Ko sem bil tam, sem na lastne o@i videl, kako so ga tiskali v Budinovi tiskarni. Pri@akujem jih dan za dnevom. O@eta od Mata[jurja]2 nisem ¡e davno videl, sliœal pa sem, da napravlja izredno lepo œtevilko v poklon pre. 90letniku,3 kakor tudi sem sliœal, da okoliœ Mata[jurja] bo poklonil tudi viden dar v imenu Bene@anov, Koroœcev in Primorcev. Ne vem pa ni@ gotovega. Morda brat o@eta Mata[jurja] vam je povedal, da o@e Mata[jurja] je imel v lombardski prestolnici sodnijsko razpravo proti ondotnemu glavnemu dnevniku,4 ki so jo zavla@evali ¡e tri leta. Priœel [je] do zastope in umaknil ovadbo: milanski prvaœki dnevnik mu je moral pla@ati precejœnjo vsoto, ki je ravno dobrodoœla za posebno œtevilko 90letnice in druge potrebe. Œe eno va¡no novico: Pred dnevi je bil v Ve@nem mestu, po svojih opravkih, pre@. Kravarski.5 Ta Suhec ni diplomat in tudi priklanjati se ne zna kakor prosja@i in vendar je po Ve@nem mestu toliko ril od

vrat do vrat, na katere ni niti potrkal, da se je preril na Dr¡avno tajniœtvo tam na Skali6. Tam je naletel na prijaznega uradnika nekega nadœkofa, œpanske narodnosti. Ta je pazljivo posluœal suhega, koœ@enega neobritega gorskega kravarskega gospoda, tako da ta nadœkof se je sam ponudil, da mu bo odprl vrata za osebno privatno avdienco. Osebno ga je peljal k majordomu in ga prosil za vstopnico k privatno avdienci. Majordom je takoj privolil ampak za par dni, ker ta in drugi dan ni bilo mogo@e privatnih avdienc, ker Skalar je imel ¡e vse okupirano. Kravarski Suhec pa ni mogel @akati, ker je moral domov zaradi praznikov. Dogovorili pa so se, da Kravarski Suhec se bo povrnil v Ve@no mesto v tem mesecu januarju in da tekrat majordom mu bo odprl vrata za seveda najkrajœo avdienco pri Kefi7 na Skali. Prijazni Œpanec je rekel za slovo Kravarskemu »Trdo dr¡ite in ni@ ne popuœ@ajte!« Kravarski je obljubil, da bo œel zopet na bo¡jo pot. Jaz pa sem pripravil kratko spomenico v latinskem jeziku, ki [jo] bo izro@il Simonu bar Joni. Jasno, da pri njem se ne bo mogel muditi ve@ kot nekoliko minut in v par bededah ni mogo@e dopovedati naœih razmer. Ali bo prav tako Kristus je rekel: »Trkajte in se vam bo odprlo«. Trkali bomo toliko, da bomo prebili vrata. Ako jih

bomo nadlegovali do sitega … nam vendar nam ne bodo dali œkorpijonov namesto kruha. Po tej poti bomo vsaj sigurni, da je zagotovo opozarjena na nas najviœja instanca. Bo¡i@ne praznike smo imeli lepe in son@ne, œele drugi dan je za@el de¡, ki neprenehoma lije. Neverjetno, da na novo leto zjutraj je bilo pravo poletno hudourje: veter, de¡, grmenje, bliskanje itd. Lep za@etek. Œe v naœi skromni vasici smo ohranili bo¡i@ne praznike po naœem. Letos pa so nas hoteli prevpiti, pokriti itd. V sosednji vasi, na naœi desnici,8 so napravili velike reklamne jaslice z vsemi modernimi iznajdbami. Na zvonik so postavili zvo@nike, k bo¡i@nici je priœlo s posebnimi korierami 70 #edajcev in iz vse doline so se stekli tja vsi vidnejœi patrioti. #edajci so prinesli s seboj tudi violine in druge inœtrumente in so peli latinsko maœo in med »ofrom« so peli ju¡ne bo¡i@ne pesmi. To petje se je sliœalo po vsej dolini in je motilo slu¡bo bo¡jo po sosednjih cerkvah. Tudi ognjevito pridigo ondotnega ¡upnika9 v … narodnem jeziku. Hoteli so pokazati, kako lep in veli@asten Bo¡i@ se lahko napravi … brez starih pesmi in navad. Kljub temu naœa cerkev je bila nabito polna in redkokdaj so ljudje tako mo@no, da ne re@em navduœeno, peli veli@astno in staro »Te dan je

G. Anton Cuffolo vsega veseja«. Sosedovim … straœilom pa so se po vsej dolini smejali. Za ve@er Sv. Silvestra pa so tukajœnji fantje napravili nad vse lepe jaslica, tako da sta jih na dva lahko nosila okoli: prav umetniœko delo. Razsvetljeno in vedno se 1. O@itno gre za zavajanje namenjeno tajnim slu¡bam, @e bi pismo padlo v njihove roke. 2. Gre za odgovornega urednika @asopisa Vojmirja Tedoldija (1919-1984). 3. Mons. Ivan Trinko. 4. Corriere della sera. 5. Gre za kravarskega ¡upnika Jo¡efa Jakulina (1920-2010) iz Gorenje Mierse. V duhovnika je bil posve@en leta l. 1944 in od takrat je bil ¡upnik v Kravarju. Do prvih 60. let je bil zaveden in bojevit slovenki duhovnik, nakar je postal zagovornik izmiœljenih teorij o

vrte@o zvezdo na drogu, z zvon@kom, ki je neprenehoma zvon@kal in pa po stari navadi so œli od hiœe do hiœe po … koledo. Bila je prava precesija: Naprej zvezda z zvon@kom, za njo jaslice, nato vsi fantje in ta zadnji je nosil velik ¡akelj za koledo (orehe, leœnike, jabolka itd). V vsaki hiœi, medtem ko doma@ini so ogledovali jaslice in zvezdo, so se fantje zlo¡ili v krog in za@eli staro koledno pesem: »Oj posluœajte vsi ljudje, / kaj vam jest poviedu bom«. Potem [so] dali roko vsem doma@inom in voœ@ili veselo novo leto. Gospodinja ali doma@a »@e@à« jim je nasula v ¡akelj »koledo« in so œli naprej od hiœe do hiœe. Kon@ali so koledovanje œele ob 2. popolno@i, ker nikjer niso œli ljudje spat, brez po@akati koledarjev. Tako smo pogostili kar tri skupine: tukajœnjo, œ@iglansko in otroœko, ki pa je hodila podnevi pojo@: »Dobro jutro, gospodinje, gospodarji / po koledo smo parœli / zdravje, veseje smo vam parnesli« itd. Vse tri skupine so so œle tudi po dolinskih sosednjih vaseh, kjer ne koledujejo ve@ po naœem. […] Duh. Ant. Cuffolo praslovanskem izvoru Beneœkih Slovencev. O tem je objavil knjigo »Gli slavi del Natisone« (Viden 1996). Objavil je tudi prevod v »staroslovanski« beneœki jezik Matejevega Evangelija »Vangel svetegha Mateu¡a« (Viden 1998) in Markovega Evangelija »Vangel Svetegha Marka« (Viden 2009). 6. V Vatikanu. 7. Pri pape¡u, ki je bil Pij XII: 8. V Landarju. 9. Landarski ¡upnik je bil g. Walter Zaban.


4

POGLOBIMO IN PREMISLIMO

stran

L’OPINIONE di Riccardo Ruttar

Facciamo delle Valli un giardino globale

G

uardo con l’occhio satellitare di Google-earth il territorio delle valli del Natisone e nell’immagine verde intenso dei boschi e dei prati si evidenziano i tracciati biancastri degli affluenti del Natisone. Oltre Ponte S. Quirino il colore cambia tendente al grigio nella pianura. La traccia del confine con la Slovenia segna un mondo chiuso in se stesso con la sola linea della statale 54 che oltrepassa la barriera della vecchia frontiera. Ora è difficile distinguere, in tutto quel verde, il pallore di agglomerati residenziali. Eppure, sebbene pochi, abitanti di paesini semivuoti resistono ancora e, come sempre nella storia, difendono coi denti ciò che credono che appartenga solo a loro. Nel lontano passato, l’autonomia, la cultura e la lingua. Oggi ci è rimasta solo questa ricchezza: la bellezza dell’ambiente. Il sindaco di Stregna vuol cambiare il Piano regolatore per permettere a un privato costruzioni ed impianti che possano rispondere alla tipologia di un turismo adeguato ai tempi. Presenta il piano con l’ausilio di esperti scelti ad hoc e, ovviamente, sveglia il vespaio e le opposte reazioni. Ai cittadini l’ardua sentenza e chi non ci sta si attrezza per dare la sveglia alla gente: per una volta esprimete il vostro parere mettendo nome e cognome su una scheda di tipo referendario. Quante volte sono passato per la strada che da Castelmonte porta verso i contrafforti del Kolovrat? Quante volte mi sono fermato a rimirare il paesaggio, a fotografare, ma anche a chiedere alle anagrafi comunali il numero, il sesso, l’età dei residenti nelle frazioni dei nostri sette comuni? E ogni volta constatavo con un senso di smarrimento l’abbandono progressivo, il vuoto e il silenzio. Tempo fa, sostenendo le ragioni della mia candidatura a sindaco del comune più emarginato e povero delle valli, esponevo agli anziani del luogo – giovani ce n’erano pochini – la necessità di aprirsi ad un possibile sviluppo adeguato alle caratteristiche ambientali, turismo compreso, anche per rivitalizzare i paesi vuoti. Gli interlocutori mi facevano capire quanto fosse al lumicino in loro ogni speranza di ripresa. Pareva mi dicessero: ma lasciateci in pace, non portateci gente tra i piedi. Avevo l’impressione che difendessero il loro diritto ad una lenta eutanasia. C’è qualcosa di oscuro, di autolesionista nel comportamento e nelle scelte della mia gente, mi sono detto spesso. E la situazione di Stregna, al di là del rispetto che porto a tutti, ne sembra un’implicita conferma. Il primo piano urbanistico regionale di quarant’anni fa decretava le Valli del Natisone come «zona silvo-pastorale», espropriando il territorio di ogni possibile sviluppo urbanistico. Oggi il piano pare realizzato in pieno e molti intendono continuare nella stessa direzione. Sarò fuori da questo coro, ma il mio parere è che non Stregna, non Drenchia, non singoli comuni debbano proporre ed esigere un piano urbanistico degno di questo nome, ma tutti insieme, per fare finalmente delle Valli un «giardino» globale, che ne caratterizzi gli aspetti non solo paesaggistici ma culturali, linguistici, storici. Per questo ci vogliono unità d’intenti, solidarietà, progettualità comune. Così non ci sarà il tal «Bepo» a voler investire, ma ci siano ˘uan, Pavel, Toni, Remo e altri a decine, perché si aprirebbe un nuovo capitolo dopo decenni di stupide lotte intestine e imbozzolamenti nelle questioni «slovene» viste come handicap e non come opportunità.

31. julija 2012

PREDSEDNIK NAPOLITANO se je mudil na tridnevnem obisku v sosednji republiki

Manjœini tesno povezujeta dr¡avi Italijo in Slovenijo

Ne sme se ju gledati samo kot finan@ni stroœek, temve@ kot investicijo za œirœo skupnost

N

R. D.

arodnih manjœin se ne sme gledati samo kot finan@ni stroœek, temve@ kot investicijo za œirœo skupnost. To je izjavil italijanski predsednik Giorgio Napolitano 11. junija v Ljubljani na sre@anju z italijansko skupnostjo v sklopu tridnevnega obiska v Sloveniji. Seveda je bilo mo@no sporo@ilo tudi italijanski vladi za sistemsko reœevanje dr¡avnega financiranja Slovencem v Italiji, saj je bil nav¡o@ zunanji minister Giulio Terzi. Govor o manjœinski politiki obeh dr¡av je bil tudi na sre@anju s predsednikom slovenske vlade Janezom Janœo. Napolitano je pohvalil odnos Slovenije do italijanske skupnosti. Janœa pa je predstavil interese slovenske skupnosti v Italiji ter izrazil upanje, da bi italijanski predsednik tudi v nadalje nudil podporo pozitivni obravnavi vpraœanj, povezanih s polo¡ajem slovenske manjœine. Sogovornika sta pozitivno ocenila razvoj bilateralnih odnosov med dr¡avama, œe posebej na podro@ju gospodarskega sodelovanja, ki se je v zadnjem letu kljub krizi okrepilo.. Predsednik Italije je bil sicer gost sloven-

G. Napolitano in D. Türk

Giorgio Napolitano in Janez Janæa v Ljubljani skega predsednika Danila Türka. Po uradnem sprejemu z vojaœkimi @astmi sta predsednika opravila pogovor na œtiri o@i. Temu so sledili pogovori med delegacijama. Sodelovala sta tudi ministra za zunanje zadeve Karl Erjavec in Giulio Terzi. Med dvostranskimi temami je bil tudi polo¡aj manjœin, ki so po besedah slovenskega predsednika ob@utljiva in so pomembno merilo kakovosti odnosov med Slovenijo in Italijo. Türk je izpostavil, da je Slovenija zavezana na@elu, da tudi v obdobju finan@ne krize ne zmanjœuje prispevka za financiranje aktivnosti italijanske narodne skupnosti v Sloveniji, in je ohrabrena, ko vidi napore italijanske vlade in de¡ele Furlanije Julijske krajine za sprotno reœevanje vpraœanj slovenske narodne skupnosti v Italiji. Obe manjœini predstavljata kulturno bogastvo in lahko v danaœnjih razmerah odigrata izjemno pozitivno vlogo v povezovanju dveh narodov, je dejal slovenski predsednik. Zato je po njegovih besedah politi@no izjemno pomembno, da obe dr¡avi pripisujeta velik pomen polo¡aju manjœin in napredku na tem podro@ju. Tudi italijanski predsednik je poudaril, da je treba varovati obe narodni manjœini in pove@ati njun politi@ni, civilni in kulturni prispevek v ¡ivljenju obeh skupnosti. Türk je po pogovorih v izjavi za medije

dejal, da ima Slovenija veliko @ast, da gosti Napolitana, ki ni samo predsednik pomembne sosednje dr¡ave, ampak tudi pomembna osebnost svetovnega formata, ki ga povsod po svetu z veseljem posluœajo, ter osebnost velike modrosti in razumevanja vseh mednarodnih vpraœanj. Napolitano se je zahvalil gostitelju in izrazil veselje, da je lahko na dr¡avniœkem obisku v Sloveniji, ki je obenem prvi dr¡avniœki obisk italijanskega predsednika v novi slovenski dr¡avi. Slovenski predsednik je poudaril, da sta Slovenija in Italija v preteklih letih razvili odli@ne politi@ne odnose, imata odli@no gospodarsko sodelovanje, ki napreduje na vseh podro@jih, in sta uspeœno naslovili nekatera te¡ka vpraœanja, ki nam jih je zapustila zgodovina. Italijanski predsednik je dejal, da sta s predsednikom Türkom zelo zadovoljna s potjo, ki sta jo opravila na podro@ju odnosov med dr¡avama, pa tudi na poti k œirœi spravi na tem obmo@ju, ki je do¡ivelo hude rane v drugi svetovni vojni. Izrazil pa je ¡eljo, da bi se ti napori nadaljevali v smeri pribli¡evanja celotne regije Zahodnega Balkana Evropski uniji. V teku obiska je Napolitano nagovoril poslanke in poslance Dr¡avnega zbora Republike Slovenije in je sre@al ljubljanskega ¡upana in prvega mo¡a slovenske opozicije Zorana Jankoviæa.

Zaœig kriœa v Strunjanu

misijon na ljubljanskem Preœernovem trgu. Oboje predstavlja neposredno obliko verske nestrpnosti in diskriminatornega odrekanja ustavno zagotovljene pravice do javnega izra¡anja. Ob tem ni mogo@e spregledati vpraœanja, zakaj slovenski kristjani ¡e desetletja patoloœko sprejemajo in s tem normalizirajo kristjanofobijo. Sovra¡ni govor, spodbujanje verskega sovraœtva ter diskriminacije, vse to je po naœi in mednarodni zakonodaji kaznivo. Zaskrbljujo@e je, da se na takœne pojave kristjani ne odzivajo dovolj. Namesto da bi se na primere nestrpnosti organizirano in dejavno odzvali, pogosto raje @akajo, kaj bodo naredile institucije, ki jih nenavadno pogosto zasedajo prikriti oz. odkriti sekularni kristjanofobi. Na omenjeni fenomen je lansko leto v posebni resoluciji opozorila Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi. V njej je vse dr¡ave pozvala, da se na zakonodajni in pravosodni ravni odzivajo na vedno œtevil@nejœe primere kristjanofobije. Dr¡avljane pa je pozvala, naj se javno odzivajo na pojave kristjanofobije, œe posebej v javnosti, politiki in na delovnem mestu. Spoœtovanje verske svobode je namre@ ena izmed temeljnih @lovekovih pravic, prav tako pa tudi lakmusov papir demokracije.

POJAVI SO ŒTEVILNI. Zaskrbljujo@e pa je, da se kristjani nanje ne odzivajo dovolj

Kristjanofobija na Slovenskem

Izraz pomeni sovraœtvo, ki se danes ka¡e v obliki negativnih stereotipov in v izklju@itvi kristjanov iz dru¡beno-politi@nega ¡ivljenja

P

uœ@ica Tavœeve v obliki »kode« je bila poslana v slovensko javnost in kristjanofobija je dobila œe enega izmed mnogih nabojev. »Zakaj ste pokojnine zni¡ali vrhunskim œportnikom, ne pa tudi duhovnikom?« se je v za@etku julija glasilo vpraœanje poslanke ˘gajner Tavœ v Dr¡avnem zboru. S tem vpraœanjem je omenjena poslanka prikazala duhovnike in katoli@ane kot priro@na »¡rtvena jagnjeta« za vse mogo@e probleme, od gospodarske krize do nepriljubljenih var@evalnih ukrepov. #eprav se je Tiskovni urad Slovenske œkofovske konference hitro odzval in posredoval informacije, da so duhovniœke pokojnine med najni¡jimi v Sloveniji in da pri upokojenem koprskem œkofu znaœa zgolj 350 evrov, so te naletele na majhen medijski odmev. Puœ@ica Tavœeve v obliki »kode« je bila poslana v javnost in kristjanofobija je dobila œe enega izmed mnogih nabojev.

»Kristjanofobija« ali »kristofobija« sta izraza za opis pojavov, s katerimi pravniki in sociologi ozna@ujejo vsa dejanja stigmatizacije, diskriminacije in nasilja nad kristjani. Mednarodna organizacija »Observatorij nestrpnosti in diskriminacije kristjanov« s sede¡em na Dunaju poudarja, da sta omenjena izraza sestavljena iz besede »krœ@anski« oz. »Kristus« ter besede »fobos«, ki pomeni »nerazumen strah«. Izraza torej pomenita iracionalna dejanja sovraœtva do Kristusa, kristjanov oz. do krœ@anstva na sploœno. Danes se ta dejanja ka¡ejo v obliki ustvarjanja negativnih stereotipov in socialni izklju@enosti, v diskriminatorni zakonodaji in pristranskih sodbah sodiœ@ ter v izklju@itvi kristjanov iz dru¡benega in politi@nega ¡ivljenja. Slovenski kristjani so bili v preteklem sistemu dolga desetletja pri@e œtevilnim oblikam kristjanofobije, kot so fizi@ne likvidacije kristjanov, ruœenje cerkva ter

dom

»apartheidu«, ki se je kazal v diskriminatornem odrekanju temeljne @lovekove pravice do zasedanja dru¡beno odgovornih mest. Z nastopom demokracije so bili mnogi prepri@ani, da bodo kristjani dele¡ni pozitivnejœe podobe v dru¡bi, vendar vedno ni bilo tako. #e se omejimo samo na zadnje leto, lahko naœtejemo œtevilne oblike ustvarjanja predsodkov, stigmatizacije, stereotipizacije in celo diskriminacije katoli@anov v Sloveniji. Tako so nekatere politi@ne stranke pred zadnjimi dr¡avnozborskimi volitvami zlorabile Cerkev in krœ@anske simbole za politi@no obra@unavanje in manipulacijo. Primer novembrske volilne konvencije Liste Zorana Jankoviæa Pozitivne Slovenije z vlogo igralca Jonasa ˘. kot meniha je bil o@iten primer ¡aljenja kristjanov. Enako velja za volilni spot Pavla Gantarja in stranke Zares, v katerem je bila katoliœka Cerkev vnaprej obto¡ena, da krœi volilni molk. V aprilu je odmevala za

nekatere sporna in pristranska odlo@itev Mateje Jadri@ Zajec, okro¡ne dr¡avne to¡ilke, da so besede Svetlane Makarovi@ o tem, da je potrebno sovra¡iti Cerkev, œe vedno stvar ustavno zagotovljene pravice do svobode izra¡anja. Viktorji na nacionalni televiziji, oddaja Jezus je bil pijanec, ki so jo na veliki @etrtek predvajali na Radiu ena ter promocijska oddaja na Valu 202 z naslovom »Kazen za izstop iz Cerkve je izob@enje?«, so samo nekateri primeri kristjanofobi@ne izgradnje medijske podobe kristjanov. Vrh letoœnje kristjanofobije pa najdemo v majskem za¡igu strunjanskega kri¡a in sporni odlo@itvi mestnih oblasti, da œtudentom teologije prepove aprilski uli@ni

Tadej Strehovec


dom

31. julija 2012

V OSPREDJU V NAŒIH DOLIN

stran

5

PISMO O NAMERAH sta podpisala doma@i œindik Piergiorgio Domenis in kobariœka ¡upanja Darja Hauptman

V Podbuniescu bojo hlietu odparli parve @ezkonfinske otroœke jasli �

De¡elo Furlanijo Julijsko krajino vpraœajo pomuo@ 50 tav¡int evru, de bi prerunali hram elementarne œuole

� Ezio Gosgnach

L

epuo je ¡ivieti brez konfina, ne samuo zaki se hodi naprej in nazaj brez problemu, pa tudi zaki se da napraviti lepe in pametne re@i za ljudi na obieh straneh. Kaduo bi mislu samuo kajœno lieto nazaj, de bi lahko v Podbuniescu odparli otroœke jasli (a¡ilo nido) kupe za otroke iz Bene@ije in Poso@ja? A se bo tuole hlietu zgodilo. V sriedo 18. luja sta za tuole podpisala pismo o namerah (lettera d’intenti) podbunieœki œindik Piergiorgio Domenis in njega kobariœka kolegica Darja Hauptman. Se pravi, de je @ezkonfinsko sodelovanje iz liepih besied in ¡elji prerastlo v konkretne projekte. »Za@enjamo prù od mikanih, od jasli za otroke, ki imajo do tri lieta. Troœtamo se, de bo tuole sodelovanje med Podbuniescam in Kobaridam rastlo kupe z njimi,« nam je veselo poviedu Domenis. Otroœkih jasli v Bene@iji œe nie, pa otruok je premalo, de bi jih odparli. V Kobaridu pa je previ@ vpisu v jasli, ki jih ¡e imajo. Takuo se je rodila ideja, de bi @ezkonfinske in sevieda dvojezi@ne jasli odparli v Podbuniescu. De¡elo Furlanijo Julijsko krajino so vpraœali pomuo@ 50 tav¡int evru, de v novi namien prerunali hram, kjer je bla elementarna œuola. #e bo œlo vse po poti, bi jasli odparli jeseni 2013. A je pa interes starœu za vpis svojih otruok? »Kajœan miesac nazaj – odgovarja Domenis – v sodelovanju z Zavodam za slovensko izobra¡evanje smo vpraœali starœe te malih otruok v Nediœkih dolinah, al’ so zatuo. Zaœtieli smo kajœnih 20 otruok in smo zatuo œli naprej s projektam. Troœtam se, de ga uresni@imo. Za nas kamun je ¡ivljenskega pomiena. Otroci so naœa prihodnost. Vartac (a¡ilo) ¡e imamo. Elementarno œuolo so nam pa zaparli lieta 2010, zaki nismo imieli za-

dost vpisu. Ostù pa je hram, ki je postrojen. Le malo diel je potriebno, de bi ga dieli na mest za jasli. Sevieda bojo v jaslah guorili po italijansko in po slovensko. Otroci se bojo navadli oba jezika in tuole je donaœnji dan prù liepa stvar. Dvojezi@nost bo velika bogatija, ki jo bojo naœe jasli nudile.« Na kobariœki ob@ini so vabilo na sodelovanje dobre voje sparjeli. ˘upanja Hauptmanova je navduœena na @ezmejno sodelovanje a predstavlja podbunieœka iniciativa tudi reœiteu za te¡ave, ki jih imajo. »Vi@krat se v Kobaridu zgodi, de se v jasli vpiœe vi@ otruok, kot jih lahko sprimemo. Mislim, de bojo v Podbuniesac parhajali otroci predvsiem iz robiœkih vasi a tudi iz drugih kraju, kier ¡e sada hodijo otroci v vartac in v dvojezi@no œuolo v Œpietar.« Kàr smo kobariœko zupanjo vpraœali, al’ bo s telim projektam konfin dokon@no padu, je odguorila: »Mislim, de je meja ¡e padla. Kàr gledam sebe in moje parjatelje v Bene@iji lahko re@em, de je nie vi@. Ampa s tajœnimi pobudami, kot je tista za jasli, obstaja samuo na papirju in jest sam zelo vesela. Sodelovanja je med Poso@jem in Bene@ijo vsak dan vi@. Nimar vi@ je skupnih projektu. Kot Kobardci, ki se med beneœkimi parjatelji zelo lepuo imajo, tudi jest se med beneœkimi œindiki zelo lepuo po@utim.« Tudi Domenis pravi, de je projekt œe buj pomemben, buj important, kakor same jasli, zakì odperja nove poti in nove cajte. »Zaries za@enjamo dielat kupe z naœimi sosiedami iz Slovenije. Troœtam se, de je tele te parvi projekt, ki bo pelju za sabo œe puno drugih, ne samuo za podbunieœki kamun, a za celo Bene@ijo. Tudi za Terske doline. Puno liet smo posluœali samuo lepe besiede in ideje. Pomislimo na @edajski œpitau. Vsi so pravli, de je trieba, de rata @ezkonfinski. Pa nobedan nie nardiu konkretnih œtopinj v tisto smier. Sada pa bojo œpitau zaparli.

Senza confine. Nido a Pulfero, casa per anziani a Kobarid

I

l sindaco di Pulfero/Podbuniesac, Piergiorgio Domenis, e la sua collega di Kobarid, Darja Hauptman, lo scorso 18 giugno hanno sottoscritto una lettera di intenti per l’avvio di un progetto che li vede uniti nella realizzazione di un percorso che porti alla creazione di un asilo nido e una casa di riposo transfrontalieri. Si tratta del primo esempio di collaborazione fattiva, a servizio reale delle comunità locali, cui si dà avvio dopo la caduta della storica cortina di ferro. «Nel corso degli anni la collaborazione tra i due Comuni posti a cavallo del confine italo-sloveno si è consolidata in vari settori, tra i quali la programmazione europea e la valorizzazione turistica -–spiega il sindaco di Pulfero, Piergiorgio Domenis –. Questa sinergia territoriale ha sempre dato riscontri positivi, tanto da indurre le due amministrazioni municipali ad ampliare l’ambito e l’oggetto delle future collaborazioni». Il Comune di Pulfero intende realizzare per questo un asilo nido in un edificio di proprietà, ovvero in parte dei locali della ex-scuola elementare (nella foto). Vista la posizione baricentrica, l’immobile e il nido costituiranno un punto di riferimento importante sia per le famiglie della Valli del Natisone che dei territori contermini del Poso@je/Alta valle dell’Isonzo. Per la realizzazione del progetto, il Comune di Pulfero richiederà un apposito finanziamento regionale di circa 50 mila euro per il miglioramento strutturale della ex-scuola e un fondo minore, a parte, per il suo arredamento con finalità accoglienza per i bambini. Il servizio, di seguito, sarà affidato in gestione a una cooperativa o altro soggetto privato, tramite la sottoscrizione di una specifica convenzione. «Quella che sarà accolta in questo nuovo asilo transfrontaliero – dice Domenis –, sarà la vera e prima generazione senza confini: nascerà e crescerà, cioè, senza l’idea del limes, del valico, della differenza e della lontananza. La nostra è una scelta di completa apertura e integrazione, in un’Europa che è di tutti, soprattutto dei giovani e giovanissimi». Condivide appieno il pensiero di Domenis la collega Hauptman: «È una splendida idea ed è per noi un piacere collaborare non solo a livello turistico con Pulfero ma anche per i servizi alla popolazione. A Kobarid abbiamo un asilo nido statale, sostenuto dal Comune; quando il numero di posti disponibili, oggi 28, sarà raggiunto, daremo l’indicazione alle famiglie sull’accesso alla struttura di Pulfero». L’amministrazione guidata dalla Hauptman, inoltre, metterà a disposizione di nonni e nonne di Pulfero la casa di riposo in fase di progettazione nella cittadina. Domenis sostiene il progetto perché darà la possibilità di scegliere tra la casa di riposo di S. Pietro, quelle friulane e quella nascente di Kobarid. (p. t.)

V Kobaridu dom za te stare

K

amuna Podbuniesac in Kobarid imata namien sodelovati tudi na podro@ju starejœih generacij. »V Kobaridu se prizadevamo, de bi odparli dom upokojencu (rikovero za te stare) in sma se s œindakam Podbuniesca pogovarjala, de bi tudi za tist projekt podpisala pismo o namerah, de bi biu skupan in @ezkonfinski. Viem, de naœi beneœki parjatelji zelo radi pridejo v Kobarid, de zelo radi pridejo v naœo ljubo Slovenijo. More biti, de bi kajœan ¡eleu svoja starejœa lieta pre¡iveti prù v Sloveniji. Seviede

bo v Kobaridu dobrodoœeu,« nam je poviedala kobariœka ¡upanja Darja Hauptman. Podbunieœki œindik Piergiorgio Domenis je za tuo, de bi lahko tudi Bene@ani hodili v dom za te stare v Kobarid. »Par nas imamo ‘no tajœno strukturo v Œpietru – je poviedu – a nie mesta za vse. Starih ljudi je nimar vi@. Problemi so sada in jih bo nimar vi@. Naœi ljudje muorejo hoditi v #edad a tudi dej, v Vidan, San Daniele…. Sigurno v Kobaridu naœ @lovek se bo po@utu buj doma ku po Furlaniji.«

Darja Hauptman in Piergiorgio Domenis

PODBUNIEŒKI KAMUN »pozabu« na doma@i jezik, ki je tudi jezik velikega œtevila obiskovalcu

Turisti@ne tabele brez slovenskega jezika

#

e je prù pohvaliti ljudi, ki imajo v rokah podbunieœki kamun za lepo pobudo @ezkonfinskih in dvojezi@nih jasli, po drugi strani pa jim je trieba potegniti uha za turisti@ne tabele, ki so jih pred kratkim nastavli. Tabela, ki ka¡e v Landarsko jamo, je brez vsake slovenske besiede in tabele, ki pozdravljajo ljudi, ki parhajajo na teritorij kamuna, imajo slovenski pozdrav napisan na malim. Tuole je nespametno, saj so takuo zanemarili lokalni jezik, ki je tudi jezik sosiedu in velikega œtevila turistu, ki iz Slovenije parhajajo v Bene@ijo. Tudi na konferenci kamunu iz Bene@ije in Poso@ja, ki je bla konac junja v Œpietru, so jasno poviedali: De bi turizem rastu v nediœkih in terskih dolinah, je trieba guoriti in pisat tudi po slovensko.

KRATKE - BREVI - KRATKE

(

Kratke Brevi brevi kratke

Un’esorbitante richiesta dell’Anas Un esercente in comune di Pufero si è visto chiedere dall’Anas il pagamento annuale di oltre 4.700 euro per l’utilizzo dell’accesso dalla strada statale 54 a un posteggio auto (privato) per la clientela e di 400 euro circa per un secondo accesso all’immobile (privato) che ospita l’attività. Nella missiva Anas Spa precisa che, in caso di mancato pagamento e di mancata risposta, si procederà alla chiusura degli accessi. «Mi chiedo com’è possibile che in una zona disagiata come la nostra si voglia andare a pesare ancora una volta su chi cerca di lavorare con sacrificio, offrendo un fondamentale servizio al cittadino», ha reagito il sindaco di Pulfero, Piergiorgio Domenis, non appena ha appreso la notizia dell’esorbitante richiesta.

��

Umaru velik parjatel Slovencu

saboto 21. luja je v vidanskim V œpitalu umaru Arnaldo Baracetti. Imeu je 80 liet. Biu je provincial-

ni in regionalni konsilier ter, od lieta 1976 do lieta 1987, trikrat deputat. Mo@nuo se je tuku za pravice Furlanije. Nardiu je puno, de bi parlament sparjeu zakone za obnovo Furlanije po potresu, za ustanoviteu videnske univerze, za zaœ@ito furlanskega jezika, za razvoj obkonfinskih kraju. Nimar je biu naklonjen Slovencam in senzibilen do problemu Bene@ije. Tudi politi@ni naspruotniki so mu zmieraj priznavali, de je pametan in modar @lovek, dosledan v svojih idejah in neutrudljiv dielovac. #etudi je biu vpisan v Komunisti@ni partiji Italije (Pci), je biu narpriet furlanski avtonomist. In Furlanijo je mo@nuo branu, tudi kàr je zaparu aktivno politi@no kariero. Pred lieti je zapustu Demokratsko stranko, zatuo ki je biu prepri@an, de tela politi@na sila na diela zadost za furlanski jezik in za avtonomijo Furlanije od Tarsta. V zadnjih lietah je dielu v Odboru za avtonomijo in obnovo Furlanije (Comitato per l'autonomia e il rilancio del Friuli). Neutrudeno je dielu za Furlane, Slovence in vse manjœine. Potuku je na vse vrata brez, de bi gledu katerim opcijam parpadajo poglavarji. Naj povemo samuo, de je febrarja 2001, pod dokument v podpuoru zaœ@itnemu zakonu za Slovence pobrau podpise videnskega œindika Sergija Cecottija, ki je biu tekrat v Severni ligi/Lega Nord, rektorja videnske univerze Marzija Strassoda, ki je biu ¡e sparjeu kandidaturo desne sredine za predsednika videnske province, in nadœkofijskega vikarja za kulturo mons. Duilija Corgnalija. Z Baracettijam smo Slovenci v videnski provinci zgubili velikega parjatelja. Naj v mieru po@iva!


6

IZ NAŒIH DOLIN

stran

31. julija 2012

dom

V NEDIEJO 15. LUJA je maœavu par Devici Mariji in par Svetim Œtuoblanku. Na koncu se je pogovarju z doma@imi duhovniki KRATKE - BREVI - KRATKE

(

Kratke Brevi brevi kratke

A Trinco la Casa rurale del territorio � � A Trinco, dallo scorso 15 luglio e su iniziativa della Pro Drenchia, è aperta la «Casa rurale del territorio-Museo di Drenchia». I locali ospitano una raccolta di testimonianze sulla vita contadina e rurale in paese e narrano la storia delle comunità locali. Importante il contributo dei residenti e di chi, emigrato ma ancora fortemente legato a Drenchia, ha voluto consegnare oggetti, strumenti, documenti e immagini di un tempo per realizzare l’allestimento. La collezione è molto eterogenea: raccoglie non solo attrezzi del lavoro, utensili per la casa, strumenti per l’attività di coltivazione e cura dei campi, ma anche serrature con chiavi di produzione artigianale. Nutrita la raccolta di santini, importanti testimonianze della religiosità popolare

Mostra fotografica a San Volfango È stata inaugurata domenica, 29 luglio la mostra fotografica dedicata alla vita di un tempo a Drenchia, in particolare alle scolaresche. L’allestimento, con immagini d’epoca delle famiglie del posto, si può visitare nei locali della ex-scuola elementare della frazione di San Volfango. A organizzare l’evento, con il patrocinio del Comune, è l’associazione Pro Drenchia. ��

Nadœkof Mazzocato v Dreki spoznu lepoto, bogatijo in te¡ave Bene@ije �

»V pastoralnih komisijah v Vidnu se gledajo re@i teoreti@no. Donas sam videu pa te pravi obraz telih kraju«

� R. D.

V

idenski nadœkof mons. Andrea Bruno Mazzocato je biu v nediejo 15. luja na obisku v dreœkih farah par Devici Mariji in par Svetim Œtuoblanku. »Dan se je kazu zelo muhast v vremenu. Kadar sam se vozu od Vidna pruoti Bene@iji, okuole devete ure, so @arne magle pokrivale naœo de¡elo. Pa je mo@an vietar zaganju magle, takuo de, kadar sam parœu v #edad, se je ¡e vi@ videlo. Par Mariji Devici v Dreki je okuole desete ure œe malo de¡evalo,« pravi mons. Marino Qualizza, ki ¡e pouno liet skarbi za tisto faro. »Manjkalo je 15 minut do za@etka svete maœe, a œkofà nie bilo videti, takuo de smo bili parsiljeni za@et maœo brez njega. Pa glih kàr smo pieli Gospod usmili se nas, je stopu na vrata mons. Mazzocato. Kàr smo pieli Glorijo, je biu par oltarjam in je œu naprej z maœo.« Sam œkof je arzluo¡u: »Na zamierta mi za zamudo, zak' adan velik drieu je padu na ciesto in smo bli nomalo ustavljeni.« Tuole mu je dalo parlo¡nost poviedati, de je tisti dan zaries zapoznu realno stanje v Nediœkih dolinah. »V pastoralnih komisijah v Vidnu se gledajo re@i teoreti@no, celuo ab-

Vierniki v cierkvi par Svetim Ætuoblanku

straktno. Donas sam pa videu te pravi obraz telih kraju, spoznu njih te pravo bogatijo a tudi te¡ave, ki jih imajo ljudje tlegor.«

Maœa par Mariji Devici je bla, ku v vsako nedeljo. Ljudje so jo veselo spremljali z doma@imi navadnimi piesmi in molitvami takuo, de je biu mons. Mazzocato zaries veseu. Par Svetim Œtuoblanku je bila glavna maœa, zak' je biu senjam. Okuole cierkve je bluo lepuo oflokano in tudi notre je bluo oliepœano s cvetjam in ro¡ami. Zbralo se je bluo puno ljudì, ki so s famoœtram, ki je g. Federico Saracino, veselo sparjeli œkofà. Pieu je zbor Tri doline iz Kravarja. Za dreœki kamun je biu vi@eœindik Michele Co-

Na Kolovratu so nastavili lesen observatorij

nediejo 22. luja so na Kolovratu nastavli in odparli arhitektonsko strukturo, ki V jo je nardiu Studio QRZ (ahitekta Francesco Qualizza in Rocco Repezza) iz Vidna v sodelovanju s kulturnim zdru¡enjam Modo. Gre za lesen paju, s katerega

se lahko gleda na Julijske Alpe, na furlansko ravnico in na muorje. Biu je liep praznik. Narpriet je guoriu dreœki œindik Mario Zufferli, natuo je Fabio Bonini od doma@ega kulturnega druœtva Kobilja glava peju ljudi gledat ostanke parve svetovne vojske, na koncu je imiela koncert skupina Cameramia. Struktura bo stala na Kolovratu adno celuo lieto.

ren, ki je imeu parlo¡nost se pogovoriti z nadœkofam in mu poviedati stanje Dreke. Ob koncu maœe se je arzvila precesija z Najsvetejœim okuole cierkve. Œe garmielo je. Par sre@i, kàr je te zadnji stopu v cierku, se je ¡e tretji@ v tistim dnevu spustila velika in mo@na tu@a, ki pa ni trajala na dugim. »Nediejo smo zaklju@ili z liepim kosilam. Bli so vsi duhovniki œpietarske foranije takuo, de smo mogli tudi govoriti in razpravljati mirno in pametno o problemah donaœnje pastorale,« nam je poviedu mons. Qualizza.


dom

31. julija 2012

IZ NAŒIH DOLIN

stran

7

INTERVISTA CON LA DICIANNOVENNE VALLIGIANA che ha concluso con successo sette anni di studio, apprendendo ben quattro lingue

Da Sorzento a Klagenfurt. Natalia Ciccone matura a pieni voti alla «Slovenska gimnazija»

Ora studierà medicina. Ai coetanei consiglia di apprendere lo sloveno e altre lingue: sono garanzia per il futuro

Ezio Gosgnach

V

uole fare il medico Natalia Ciccone, diciannovenne di Sorzento, la prima «Bene@anka» che ha ottenuto la maturità alla «Slovenska gimnazija» di Celovec/Klagenfgurt. Lo scorso mese di giugno si è diplomata con il massimo dei voti nella cinquantesima sessione di maturità del prestigioso liceo carinziano, nella sezione «Kugy», dove si insegna in sloveno, tedesco, italiano e inglese. Ora si accinge a studiare medicina, con ogni probabilità a Lubiana. «Ho già ricevuto la comunicazione di aver superato l’esame di ammissione – racconta – anche se, prima di decidere definitivamente, attendo di sapere se posso iscrivermi a Vienna o in Germania». Come si sente dopo gli esami? «Sono molto soddisfatta per l’esito, che è

il coronamento di sette anni di studio». Perché ha scelto di frequentare la «Slovenska gimnazija» a Klagenfurt? «All’inizio sono stati i genitori a decidere per me. Hanno ritenuto che lassù avrei appreso meglio le lingue rispetto alle scuole italiane. Poi la scelta di continuare fino in fondo è stata mia e ora sono molto contenta. Ho frequentato la materna e le elementari all’istituto bilingue di San Pietro al Natisone e questo mi ha dato la preparazione necessaria per affrontare quel ginnasio in Carinzia, nella sezione dove l’italiano si insegna fin dalla prima classe». Di quante lingue si sente padrona? «Sicuramente dello sloveno e dell’italiano. Ho appreso anche l’inglese e il tedesco, che lì si insegna come lingua madre, anche se la lingua d’insegnamento del ginnasio è lo sloveno. Anche fuori dalla scuola parlavo soprattutto in sloveno, dato che vivevo in un

»Guardo al futuro della Benecia con ottismismo. Grazie al lavoro delle organizzazioni slovene la situazione migliorerà«

Natalia Ciccone con i genitori e la nonna collegio della minoranza slovena». L’inserimento nella realtà carinziana le ha creato difficoltà? «All’inizio è stata davvero dura. Ma, dopo il primo impatto, già dal secondo anno non ci sono state più difficoltà. Stare in collegio, poi, mi ha reso più autonoma. Anche se c’erano gli educatori, ero indipendente nello studio. Seguivo il mio metodo. Questa esperienza mi ha dato davvero molto. Di certo una dimensione europea, se non mondiale». Quali differenze ha riscontrato nel modello scolastico? «Rispetto alle elementari c’è stata la novità che frequentavo al mattino, con un solo rientro pomeridiano. Poi ho notato una grande differenza con le superiori in Italia, facendo il paragone con mia sorella minore che va al liceo scientifico. Qui studiano di più rispetto a quanto facessi io, eppure il mio profitto era maggiore. In primo luogo nell’ap-

prendimento delle lingue. In Austria durante le lezioni si usa esclusivamente la lingua che si deve apprendere. Ad esempio, durante le lezioni d’inglese ci si rivolge al professore in quella lingua e non in sloveno. In Italia, invece, si parla in italiano anche durante le lezioni di lingua straniera. Per quanto riguarda le materie insegnate, i programmi sono simili a quelli italiani». E l’esame finale com’è? «Più facile. All’inizio di maggio ho fatto gli scritti (sloveno, tedesco, inglese e matematica). Sono durati una settimana e ho potuto prepararmi solo per quelli. Poi a scuola frequentavamo solo le ore delle materie (biologia, italiano e tedesco) da portare agli orali di fine giugno, quindi ho potuto preparami per bene. Il tutto in un’atmosfera rilassata, perché le commissioni sono interne». L’atteggiamento degli studenti austriaci è diverso rispetto ai nostri? «No, gli studenti sono studenti dappertut-

to e da tali si comportano. Tuttavia ho frequentato una scuola non grandissima e con allievi provenienti in larga parte dalle file della minoranza slovena in Carinzia. Sembra una grande famiglia. Comunque c’era anche un gruppetto di italiani». E la vita in Carinzia com’è? «La diversità si nota in primo luogo nel cibo. Mangiano cibi molto interessanti, molto differenti da quelli italiani. Li ho assunti anch’io, così adesso sono in difficoltà. Quando cucino a casa faccio spesso cose che mi piacciono tanto, ma non incontrano i favori dei miei familiari. Per il resto il modo di vivere carinziano è simile al nostro». Le è pesato andare via dalle nostre Valli? «Non sono andata via. Mi sono solo allontanata un po’. E lo farò ancora. Ma tornerò sempre qui, dov’è casa mia». E come vede il futuro della nostra realtà? «In modo ottimistico. Ho dedicato la tesina di maturità alla comunità slovena della Benecia. Così ho conosciuto la storia della mia terra e ho scoperto che si lavora molto per la lingua slovena. Grazie alla scuola bilingue, alle varie organizzazioni culturali, alla scuola di musica, al teatro… la situazione migliorerà». Consigli ai giovani delle Valli di imparare lo sloveno e altre lingue? «Sicuro. La conoscenza delle lingue è la migliore garanzia per il futuro». Ora, dunque, ha scelto di fare medicina… «Questo è sicuro. Non so ancora dove, perché mi sono iscritta dappertutto. Non in Italia, perché ciò per me rappresenterebbe un passo indietro. Vorrei andare a Vienna o in Germania o in Inghilterra, ma i test di ammissione erano molto, molto difficili. Da Lubiana, invece, mi hanno già comunicato che ho superato l’esame d’ingresso».

PUST JE BIL KRIV da se je Giampaolo Macorig zaljubil v Jelko in preselil v Dre¡nico

Poslovno nadarjen Bene@an iz Ma¡erol naœel svoj dom pod idili@nem Krnom

G

ostiœ@e Jelkin hram v Dre¡nici praznuje letos trideset letnico otvoritve in lahko bi rekli, da je to tudi jubilejni praznik dre¡niœkega turizma. Nahaja se sredi Dre¡nice, nad zgodovinskim krajem Kobaridom in reko So@o. Kot nepremagljivi varuh bisera dobrote v srcih teh dobrih ljudeh se v nebo dviga visok zvonik bo¡jepotne cerkve Srca Jezusovega, viœje pa varuh doline, kot mogo@na skalna trdnjava – vrh Krna. Kot je povedala Jelka Rakuœ@ek, vodi sedaj njih turisti@no ponudbo ¡e sin Klavdij Rakuœ@ek, za@etki pa so bili postopni, toda polni navduœenja, kljub dvomom v œirœi okolici, da tukaj lahko neka dru¡ina ¡ivi tudi samo od turizma. Jelka je pred tremi desetletji za@ela uresni@evati svoje poslovne sanje iz ni@. Od takratne ob@ine Tolmin je vzela v najem star objekt, in v njem odprla dejavnost z dvema sobama, ponudbo doma@e hrane in to@ilnico, gostinski prostor in sanitarije. »Pust je kriv«. S temi besedami je svojo zgodbo pri razvoju turizma v Dre¡nici za@el Jelkin ¡ivljenjski in poslovni partner Giampaolo Macorig. Leta 1986 so se v Ma¡eruolah, kjer je bil doma, in œe drugih vaseh v Bene@iji dogovorili, da tradicionalnega pusta pripravijo skupaj. Povabili so dre¡niœke »pustuove« v Ma¡eruola in ¡e naslednji vikend so Dre¡ni@ani njih povabili na pustno prireditev v Dre¡nico. Tako, so priœli prav v gostilno Jelkin Hram, kjer je spoznal Jelko in postopoma je bilo sodelovanja vse ve@.

Nad Dre¡nico je bil takoj navduœen, saj je bilo takrat gor ¡ivljenje tako, kot se je neko@ ¡ivelo v Bene@iji. Vse je ¡ivelo: od kmetijstva do tradicionalnih prireditev ob cerkvenih praznikih s sejmom, plesom, lepim doma@im petjem, pripravo doma@ih jedi in pija@e… Ljudje so sodelovali prostovoljno in to je œe danes nekaj, kar se ne da kupiti. Po besedah Giampaola je bilo v Dre¡nici, tudi po potresu 1998, druga@e kot v Bene@iji in mali kmet je lahko obstal. V Dre¡nici se je ¡e prej, v letih 1992/93 za@el razvijati adrenalinski œport, posebno jadralno padalstvo: dobra termika, celo leto prijazna klima na stiku sredozemskih in alpskih vremenskih vplivov… »To lokacijo izjemnih mo¡nosti naglega turisti@nega razvoja jadranja s padali, ob œe mnogih adrenalinskih œportih, je odkril pokojni vsestranski œportni zanesenjak in jadralec s padalom Miro Fratina iz Kobarida. Zaradi njegovega zgleda in vztrajnih povabil znancem, je prihajalo gor vse ve@ tovrstnih gostov. Tako so postajale potrebe po dodatnih zaposlenih v naœi ponudbi vse ve@je. Tako sem se leta 1994 tukaj zaposlil tudi sam. Leta 2004 smo imeli tukaj zopet potres in zaradi poœkodb smo morali gostilno zapreti in popraviti. Zaradi ve@jega povpraœevanja turistov, smo morali za te potrebe zgraditi œe en nov objekt in ponudbo prilagodili naœim glavnim gostom œportnikom.« Razvoj gre v smeri dviga kvalitetne specializirane ponudbe

Jelka Rakuæåek in Giampaolo Macorig

Jelka Rakuœ@ek je povedala, da je œla leta 2006 v pokoj in @eprav vodi podjetje sedaj sin Klavdij z ¡eno, imata onadva, kot vsi upokojenci, pregovorno œe manj @asa zase. Pri njih si lahko gostje privoœ@ijo mnoge kme@ke jedi, ve@ji obrok ali pa tudi samo pija@o, sladoled, sladice... Le¡iœ@ imajo toliko, da lahko preno@ijo cel avtobus gostov, kadar pa jih obiœ@e œe ve@, lahko pri njih jedo, prespijo pa tudi v apartmajih sosedov, saj bo imela kmalu vsaka druga hiœa v Dre¡nici apartma ali vsaj sobe. Iz Jelkinega hrama se lahko podate na œtevilne zanimive izlete, saj le¡i vas Dre¡nica pod Krnom ... in v naro@ju drugih hribov, ki so izhodiœ@e proti bovœkim in bohinjskim goram. Danes je gostiœ@e preraslo v manjœi dru¡inski hotel, ki je s œiroko pale-

to storitev, doma@nostjo in profesionalnim pristopom pridobil stalne goste, ki se k nam vra@ajo ¡e 20 let. Tudi zato, ker se prilagajajo njihovim ¡eljam, saj pri njih lahko najamete apartma, sobo z zajtrkom, pol penzion ali polni penzion. Ponujajo doma@e specialitete, po ¡elji pa tudi vse drugo. Kot je videti, je osebje prijazno, postre¡ba hitra in so cene nizke. Stalni gostje najraje naro@ajo doma@e jedi iz njih standardne ponudbe: sirova juha, doma@a skuta in sir, »nadelana« polenta, frika, doma@i njoki, divja@ina, kozli@ek, jedi z ¡ara, dre¡niœki œtruklji, doma@i œtrudelj… Doma@o hrano lahko okuœajo v jedilnici s 50 sede¡i in 40 sede¡i na letnem vrtu. Neketeri gostje pravijo, da bi se morala gostilna klicati »Jelkin hrammm«, tako je tam hrana fina. Poleg po@itka in doma@e hrane se njih lahko sprostijo tudi z razvajanjem telesa v masa¡nem bazenu ali finski savni. Za tiste, ki se ¡elite povezati z virtualnim svetom, je v sobah in gostiœ@u vedno na voljo dostop do brez¡i@ne povezave. Na voljo je tudi

skupni prostor z ra@unalnikom in projektorjem, ki je gostom vedno na razpolago. Specializirali so se za jadralno padalstvo, zato so njih storitve izpopolnjevali predvsem na tem podro@ju. Ponujajo vse kar pilot potrebuje na enem mestu. Za vse, ki ne letijo, a bi si to ¡eleli, pa po dogovoru poskrbijo, da jih s tandemom odpelje pod nebo izkuœen pilot … Ponudbo jadralnega padalstva vodi sin, ki je tudi sam inœtruktor. Padala izposojajo, testirajo, tudi prodajajo. V sodelovanju z drugimi podjetji pa ponujajo œe vse ostale adrenalinske vodne œporte, vodenje po gorskih poteh. V razvojnem smislu pa si ¡elijo obliko zdru¡enja vseh v turizmu, da bi s pomo@jo turisti@ne takse in ob@insko finan@no pomo@jo zgradili manjkajo@o infrastrukturo za skupne potrebe. Prav tako pa tudi povezave s turisti@nimi ponudniki v Bene@iji, da uskladijo skupne razvojne ideje in ¡e obstoje@o ponudbo tako, da bodo skupaj œe bolj uspeœni. Miran Miheliå


8

IZ NAŒIH DOLIN

stran

31. julija 2012

dom

LE ORGANIZZAZIONI SLOVENE esortano i sindaci a scrivere gli statuti nel rispetto delle leggi di tutela della minoranza KRATKE - BREVI - KRATKE

(

Kratke Brevi brevi kratke

Festival lutk parnesu puno veseja

La cultura slovena definisca identità e specificità delle Unioni montane �

Ma dal centrosinistra arrivano segnali negativi per il futuro degli enti sovracomunali non ancora in funzione

� R. D.

Puno veseja za te male a tudi za te velike je parnesu lietoœnji festival lutk v Nediœkih dolinah, ki mu pravijo »Marionette e burattini nelle Valli del Natisone«. Finan@no ga je podparla Gorska skupnost Ter, Nedi¡a in Barda, ki je organizacijo zaupala lutkovnemu gledaliœkemu centru CTA (Centro teatro animazione e figure) iz Gorice. Program je za@eu v petak 20. luja v Hlasti (Sv. Lienart), kjer je goriœki CTA pokazu »Pravco modre @ebele/La storia dell’ape blu«. (foto Oddo Lesizza) ��

Senjam v Utani

� � V nediejo 22. luja se je puno ljudi zbralo v Utani na sejmu cierkve svetega Abrahama. Parœli so vasnjani in prebivauci bli¡njih vasi, tisti, ki so ostali doma in tudi tisti, ki ¡ive v Furlaniji in po svietu. Opudan je bla sveta maœa, ki jo je molu doma@i famoœtar g. Rinaldo Gerussi. Natuo je senjan œu veselo naprej cieu popudan. Napravili so puno dobrih re@i za jesti in za piti. Za muziko je poskarbeu Roberto Bergnach, ki je lepuo natiegu svojo ramoniko na batone. (foto Oddo Lesizza)

I

sindaci e i rappresentanti delle opposizioni consiliari sono al lavoro per la redazione degli statuti delle nuove Unioni dei comuni montani del Natisone, del Torre e del Canal del Ferro-Valcanale, che entro la fine dell’anno dovrebbero sostituire le soppresse Comunità montane. A essi i comitati provinciali della Confederazione delle organizzazioni slovene (Sso) e Unione culturale economica slovena (Skgz), riconosciute dalla Regione come rappresentanti della minoranza slovena, rivolgono un appello affinché gli statuti siano scritti in forma bilingue, venga evidenziata la presenza della comunità slovena e si scriva la toponomastica anche in sloveno. Sso e Skgz chiedono che la denominazione ufficiale dei nuovi enti faccia riferimento ai nomi storici del territorio (ad esempio, Slavia/Bene@ija) e venga espressa in forma bilingue. La questione sarà certamente vagliata dai primi cittadini con la dovuta attenzione, anche perché, oltre a definire l’identità e la specificità dei nuovi enti sovracomunali, si tratta di dare attuazione a precise disposizioni legislative statali e regionali. Per quanto riguarda l’Unione del Natisone, un comunicato stampa dell’amministratore temporaneo della Comunità montana nonché primo cittadino di San Leonardo, Giuseppe Sibau, informa che i sette sindaci e il rappresentante delle minoranze si sono incontrati ogni settimana, dal 13 giugno scorso sotto la presidenza di Tiziano Manzini in qualità di sindaco del comune più popoloso, per discutere l’elaborazione dello statuto, il piano di subentro e il progetto di scissione del disciolto ente sovracomunale Torre Natisone Collio. «L’esito delle discussioni sulla stesura dello statuto ha evidenziato, finora, una buona condivisione dell’assemblea sui va-

ri punti – spiega Sibau –. Sono sufficientemente ottimista. Credo che entro i prossimi mesi riusciremo a completare la sua elaborazione senza grandi contrapposizioni. Più complessa sarà l’elaborazione del piano di subentro. Dal confronto sull’assetto organizzativo, sul personale e sulla distribuzione logistica degli uffici e dei servizi, è emersa la quasi unanime convinzione che, mettendo assieme le risorse, si riuscirà a erogare ai cittadini servizi più puntuali e di maggior qualità». Anche nelle Valli del Torre l’assemblea dell’Unione montana è al lavoro sotto la presidenza di Cristiano Shaurli, sindaco di Faedis. Questo comune dovrebbe fungere da capoluogo, anche se il sindaco di Taipana, Elio Berra, ha chiesto che gli uffici del nuovo ente siano diffusi sull’intero territorio. Il clima è, comunque, molto costruttivo. Ad esempio è stato già deciso che il voto ponderato in assemblea darà lo stesso peso alla componente demografica e a quella territoriale, mentre la legge regionale indica il 75 per cento alla popolazione e il 25 per cento alla superficie. Ma per la nascita delle Unioni montane si profilano ostacoli di carattere politico. Secondo il consigliere regionale Franco Iacop (Pd) è sempre più evidente «la necessità di un nuovo intervento legislativo per correggere e specificare le confuse indicazioni previste dalla legge regionale n.14/2011», che ha istituito le Unioni montane. «Si confermano le nostre perplessità – afferma il consigliere – in merito alla necessità di individuare più puntualmente le funzioni tra Unioni e Comuni, sulla modalità di suddivisione del patrimonio dell'ex Comunità, e in particolare dei beni che oggi rimangono in Comuni che non hanno aderito alle Unioni stesse e sulle modalità di assegnazione del personale, oggi delle Comunità montane e domani da suddividere tra gli enti successo-

Progetti transfrontalieri, arrivano i fondi. Ma Tarvisio protesta metà luglio è stata resa nota la A graduatoria dei progetti per la cooperazione transfrontaliera tra Ita-

ri: Unioni, Comuni e Province. In pratica serve ritornare a ragionare su tutta la sostanza della riforma». Il cui autore, Andrea Garlatti, si è dimesso da assessore regionale. Ora la competenza sulle autonomie locali è passata a Elio De Anna. La candidata del centrosinistra alla presidenza della Regione, l’eurodeputato Debora Serracchiani, nell’intervento fatto a Lusevera domenica 29 luglio ha parlato chiaro: «La scelta di chiudere le Comunità montane in toto è stata errata: è vero che alcuni di questi enti comprendevano paesi di fatto di pianura ma sarebbe stato sufficiente rivedere l’organizzazione. Con questa scelta ora siamo nell’incertezza: l’iter per nuove unioni tra Comuni è complicato e si è creato un divario tra municipi di serie A, che vogliono stare da soli perché già forti, e comuni di serie B, costretti a fare gruppo perché troppo piccoli e deboli». E già si è diffusa la voce che, se dovesse tornare al governo della Regione alle elezioni della prossima primavera, il centrosinistra sarebbe intenzionato a cambiare radicalmente la riforma. E in questa prospettiva, alcuni sindaci di centrosinistra potrebbero attivarsi al fine di allungare i tempi di approvazione degli statuti e quindi non permettere il decollo delle Unioni fino all’appuntamento con le urne.

PODUTANSKEGA FAMOŒTRA so se zmisnili v #edadu ob 20. oblietnici smarti

Liep spomin na monsinjorja Cracino

S

ala u pala@i Costantini u #edadu je bla u saboto 28. luja takuo napunjena, de je bluo te¡kuo se gibat, pa nie bla zadost za use judi, ki so parœli za prirediteu, ki jo je dru¡ina Costantini, kupe z drugimi druœtvi (med katerimi I. Trinko in Slovenci po svetu) organizala pod o@jo od Cesare Costantini, ki je tudi vodu dugo kulturno vi@er. U liepin an œarokin vartu so kazal’ uso sojo umetno lepoto kuadri, ki sta jih namalala Guido Tavagnacco iz Rama¡aga an Lucilla Micheli z Rijeke na Harvaœkem. Naslou kulturnega vi@era je biu »U iskanju identitete«. An zaries, ¡e od za@etka, ku »Kaplje kulture«, je bluo prù luœtno posluœat muziko an piesmi od »Steli duo«, ki stoji za Stefanio Rucli za klavirjan an Elise Iovele, delikaten an mo@an glas sopran. Italijanske, slovienske, niemœke besiede so plule po ajariu u melodiji an lepota se je kazala na obrazijh mladih artistk, obie iz naœih kraju. Prisar@ne »Kaplje zgodovine« so padle na posluœauce, kàr je mons. Marino Qualizza guoriu o pokojnin mons. Angelu Cracini od 20. oblietnici smarti. Biu je podutanski famoœtar u te¡kih an hudih cajtih druge svetoune uojske. »U dobrih an slavih

Govor mons. Qualizze in »Steli duo« (foto Oddo Lesizza) okuolestavah – je poviedu direktor Doma – je biu mons. Cracina zaries tarde skorje posebno, kàr je bluo za prenaœat mo@ne vietre an nevihte, ki jih je ¡ivljenje parnaœalo. Biu je duhovnik, ki je, posebno potle k’ je ratu kaplan u Gorenjin Barnase an famoœtar u Podutani, stuoru o¡iviet u sebe kupe z italijansko duœo tudi slovienske kornine soje dru¡ine an use uriednosti vezane na tele dvie duœe«. Po@aso je u sojin pastoralnin dielu znu o¡iviet stare slovienske tradicije, molitve, piesmi, bo¡i@no devetico, an takuo napri. Biu je pastier an mentor an referen@na to@ka za use ostale duhovnike nediœkih far. Parpravjen je biu branit, tudi pruot mo@nin naspruotnikan, valuorje, ki

so jih Slovienci ohranil’ s sojo viero, izikan an kulturo. Mons. Cracina je biu tudi kulturnik, zak’ se na smie pozabit, de je on pokazu cielemu svietu pomembnost anti@nega slovienskega dokumenta, ki je Starogorski rokopis. Generalni vikar uidanske nadœkofije an biuœi @edajski famoœtar mons. Guido Genero je potardiu kake intelektualne intereœe je imeu mons. Cracina, an kuo je tudi znu pustit za sabo u publikacijah sojo znanje. Moderator je biu Franco Fornasaro. Na duzin se je potegavu vi@er, pa usi so ostal’ omamljeni od not, ki sta jih arpistka Marta Vigna an flautist Stefano Fornasaro

potegnila uon s sojih instrumentu. Nie ki re@, kulturni vi@er je imeu sojo riesno bogatijo an tudi obisk puno oblasti, ku predstaunico de¡ele FJK, Bruno Zuccolin, @edajskega œindika, Stefana Ballocha, an predstavniku slovienskih organizaciji, an œe. Kier je bla deseta oblientnica smarti Marina Vertovca, predsednika druœtva I. Trinko, se je nanj spuomnu donaœnji predsednik Michele Obit. Na koncu so se prisotni razparœil’ miez miz u vartu, kier je bluo za jest an pit an se poguarjat. Za ankrat so se Slovienci lahko @ul’ doma u #edadu. � Riccardo Ruttar

lia e Slovenia. Venti di essi hanno ottenuto il finanziamento. Tra quelli che riguardano la fascia confinaria della provincia di Udine va segnalato «Bimobis» (lead partner il Comune di Tolmin) che ha ottenuto 1,5 milioni di euro per la pista ciclabile ad anello lungo la valle del Natisone e quella dell’Isonzo (Kobarid, Tolmin, Kanal, Nova Gorica, Brda, Collio, Cividale, Pulfero). Escluso, invece, «Natisone bike» (lead partner Torre natisone Gal, Las Torre Natisone) che prevedeva un altro anello (Robi@, Borjana, Podbela, Robidiœ@e, Bocchetta di S. Antonio, Subit, Platischis, Ponte Vittorio, Breginj, Sedlo, Borjana). Un milione di euro è andato, poi, al progetto «Pot miru-Via di pace» (lead partner è la Provincia di Gorizia, ma un ruolo fondamentale lo gioca la Fondazione Poti miru v Poso@ju di Kobarid) per la valorizzazione del fronte della prima guerra mondiale dalle Alpi all’Adriatico. 450 mila 693 euro sono stati assegnati a «Rural» (lead partner il Comune di Prepotto) per lo sviluppo del turismo rurale e la promozione di prodotti tipici. Del progetto «Zborzbirk» (lead partner il Centro di ricerca scientifica Sazu di Ljubljana), che valorizza le collezioni museali ed è stato finanziato con 999 mila 725 euro, sono partner l’Istituto per la cultura slovena di San Pietro al Natisone e i comuni di Taipana e Lusevera. Da sottolineare anche che è stato finanziato con 605 mila euro il progetto «Enri», per le energie rinnovabili e risparmio energetico per il terzo settore, del quale è lead partner la Confederazione delle organizzazioni slovene (Sso). Assente è la Valcanale. Sono stati bocciati i due progetti presentati dal Comune di Tarvisio. Secco il commento del sindaco, Renato Carlantoni. Da noi interpellato, ha così rispostoi: «Il Comune di Tarvisio ha fruito di numerosi finanziamenti di bandi Interreg, come per il progetto della pista ciclabile fra Italia e Slovenia; quest’anno non c’è stato riscontro. Una questione d’interesse è comunque rappresentata dalla ristrutturazione del collegamento basso della miniera di Cave del Predil con Log pod Mangrtom – che è stata bocciata». Rispetto alle critiche dell’opposizione circa la presunta scarsa progettualità dell’amministrazione a fronte dei fondi comunitari disponibili, il sindaco sottolinea gli sforzi: «La progettualità c’è, va ricordato, nonostante il Comune non disponga di un ufficio preposto. Comunque ora verificheremo i principi in base a cui agli altri sono stati erogati i fondi piuttosto che a noi». � R. D.


dom

31. julija 2012

IZ NAŒIH DOLIN

stran

9

27. LUJA JE BIU V ŒPIETRU petnajsti kongres Zveze Slovenci po svetu. Potardili potriebo po ohranjanju slovenskega jezika

Dielo z naœimi ljudmi po svietu je œe naprej investicija v rast in upanje �

Identiteta pomieni predvsiem materin jezik, kultura v œarokem smislu besiede in povezava z rojstnimi kraji

� J. B.

E

migracija in identiteta sta tesnuo povezani. Tuo je bluo œe ankrat poviedano na 15. kongresu Zveze Slovenci po svetu, ki je biu 27. luja v Œpietru na temo Investicija v rast in upanje. In identiteta pomeni predvsiem materin jezik, kultura v œarokem smislu besiede in povezava z rojstnimi kraji. Vse tuo je imielo œe poseban pomien, kier je bluo vse tuo poviedano pred skupino mladih, ki so parœli iz vsega sveta, de bi od blizu poznali kulturni ambient, v katerem so se rodili njih starœi al nononi. De tele njih bivanje na zemlji njih priedniku je bluo za mlade zlo nucno, je ¡e œpietarski œindik Tiziano Manzini vidu v njih o@eh, kàr so posluœali slovenske piesmi, ki jih je zapieu zbor Tri doline iz Kravarja. O potriebi po znanju je-

zika bli¡njega je v malo dneh œe ankrat v Œpietru poudaru de¡elni funkcionar Giuseppe Napoli, ki se je parto¡u, de se nie navadu po slovensko. Poznati jezike bli¡njih, je jau, je glavnega pomiena œe posebe za mlade, ki imajo parlo¡nost z lahkoto hoditi po sviete. De¡elni svetnik Igor Kocijan@i@, ki je predstavlju tudi predsednika Renza Tonda, pohvalu Zvezo, ki diela, de bi ohranila ¡ive kulturne korenine v mladih generacijah emigrantu. Predsednik Zveze Dante Del Medico je s svoje strani poudaru potriebo po ohranjanju naœega doma@ega jezika, de bi ne bli @ez kajœno lieto parsiljeni se u@it slovenski jezik od emigrantu, kakor je ratalo Ircam, ki so jim muorli emigranti v Argentini u@it gaelski jezik. Naœa dol¡nuost je ohranit identiteto, ki je najve@ji zaklad, ki ga imamo. V tem poemienu se zastopijo besiede italijan-

R. Mattelig, T. Manzini, D. Del Medico, J. Namor in G. Napoli skega predsednika Napolitana, ki je med njega obiskam v Sloveniji poudaru, de manjœine nieso nieka to@ka v dar¡avni bilanci, pa prestavljajo investicijo. Del Medico se je tudi parto¡u, de so naœi mladi spet parsiljeni zapustiti rojstne kraje in iti iskat zaslu¡ek po svietu in je spuomnu, kakuo so emigranti parpomal’ spremenit naœo de¡elo in po svietu œerit »Made in Italy«. Tudi novinarka Jole Namor je poudarla potriebo po ukoreninjenu v do-

ma@o kulturo œe posebe, @e @emo bit protagonisti v naœem globaliziranjem svietu. Œe posebe je velikega pomiena naœ slovenski jezik, ki, medtem ko je biu zani@evan, donas predstavlja perspektivo za ekonomsko rast. Kongres je potardiu Danteja Del Mecica za predsednika. V odbor so bli izvoljeni podpredsednica Graziella Coren, Philippe Birtig, Aleksej Kalc, Daniela Lauretig, Renzo Mattelig in Isabel Topatigh.

INTERVENTI FORTEMENTE POLEMICI contro la politica regionale alla tradizionale festa degli ex emigranti a Lusevera

«Da anni la montagna è depredata dalla pianura»

KRATKE - BREVI - KRATKE

(

Kratke Brevi brevi kratke

»Folkest« navduœu tudi Bene@ijo

� � Zaparu se je Folkest, ki je te narbuj velik festival etni@ne muzike v naœim koncu Evrope. Na njim vsako lieto nastopajo pievci in bendi iz celega sveta. Koncertu je bluo desetine cieu miesac luj. Tudi v Bene@iji. 21. luja je v Klenju nastopila portugalska skupine Ne’ Ladeiras, 25. luja par mlinu v Bija@u je biu pa koncert irske skupine Paul Bradley Trio. Zbralo se je bluo zaries puno ljudi (poglej fotografijo). Na koncu Folkesta je biu velik koncert v miestu Spilmbergo. Godli in pieli so pet dni. V petak 27. luja je pred publiko stopila tudi beneœka skupina BK evolution, ki se je telo veliko @ast zaslu¡ila zatuo, ki je udobila konkorœ »Suonare @ Folkest«.

Gabriella e Stefano sposi d’argento

R. Mattelig, G. Marchiol, D. Del Medico in D. Serracchiani

L

a montagna «non ha bisogno di assistenza. Ha bisogno di investimenti». Così la europarlamentare del Pd e candidata alla presidenza della Regione, Debora Serracchiani, si è espressa durante il suo intervento a Lusevera, domenica 29 luglio in occasione della Festa degli ex emigranti. «Il nostro impegno deve essere quello di mantenere e sviluppare le grandi ricchezze e potenzialità di queste zone, di garantire le diversità – ha detto –. Oggi, con la crisi, si parla molto di economia, rischiando di mettere in secondo piano il re-

sto, col rischio di perdere le cultura e le tradizioni. È necessario, se serve, copiare le buone pratiche messe in atto con successo all’estero o in altre parti d’Italia perché la montagna diventi volano per il turismo e la valorizzazione di prodotti unici». Il sindaco Guido Marchiol ha messo in evidenza la grave difficoltà che vivono i paesi montani: «Ci aspettano ancora giorni di sacrificio. Qui i tagli sono già iniziati e dovremo combattere perché non vengano chiuse la posta, la farmacia, la scuola. Perché restino aperti l’unico distributore di carburante e i bar. Ciò accade per-

ché, per troppi anni, la montagna è stata vista come terra da sfruttare, “depredata” dalla pianura». All’incontro c’erano anche Dante Del Medico e Renzo Mattelig, rispettivamente presidente e direttore dell’Unione emigranti sloveni del Friuli V.G. Mattelig ha presentato il nuovo libro «Po poteh sveta. Sulle strade del mondo» che raccoglie le testimonianze di molti emigranti e, in coda, quelle attualissime dei giovani che sono stati accolti in Alta Val Torre in fuga dalle miserie e dalle lotte di Nigeria e Libia. Tutto il ricavato della vendita del te-

sto, di 240 pagine, sarà devoluto a favore della scuola per bambini con lesioni gravi dell’udito della città argentina Villa Gobernador Galvez. Alla Festa dell’emigrante in mostra pure i quadri realizzati in occasione della seconda edizione di «Planet Bardo. Espressioni artistiche in Alta Val Torre»: hanno partecipato Deny Botus (Belgio), Kohout Ondrej ed Eva Vones (Repubblica Ceca) Gregor Maver (Slovenia), Luigi Moderiano, Margitt Pittscheller e Grazia Renier (Italia). � P. T.

Ro¡inca v Dreki

D

ruœtvo Kobilja Glava je tudi lietos parpravlo liep program za Ro¡inco v Dreki, se pravi za velik vierski praznik Marijinega vnebovzetja, ki pa ima okuole sebe lepe kulturne navade. Za@nejo s konferenco. V @etertik 2. voœta ob 20.30 bo na Solarjeh arhitekt Renzo Rucli guoriu na temo »Kam podjo naœe vasi. Ki ostane po naœih vaseh, ka se more narest«. V petik 3. voœta ob 20. bo par Trinke Beneœko gledaliœ@e pokazalo komedijo »Mo¡ naœe ¡ene«. #e bo de¡, bo tam na kamune. V @etertik 9. voœta ob 20.30 bo na Solarjeh Enrico Baracca guoriu o jagi an jagrih: »Duo bo jagu na naœim sviete?« V siboto 11. voœta ob 20.30 bojo na Razpotju (Kras) predstavili trij posebne plakate z nasovam »Hodit po vaseh«. Bo muzika an bojo pravli pravce. V nedieljo 12. an pandielik 13. voœta od 17. do 18.30 bo le na Razpotju projekcija fotografij. V torek 14. voœta ob 16. bojo na Solarjeh parpravli tradicionalne snopicje z ro¡ami. Bota muzika, za piti an za jesti.

V sriedo 15. voœta bo velik senjam za Ro¡inco. Opudan bo par Devici Mariji sveta maœa s precesijo an œkampinjanjan. Po¡egnili bojo snopicje ro¡. Bo tudi razstava tradicjonalnih re@i an sladkarij.

Un forte rombo di motore echeggia poco fuori dalla chiesetta di S. Antonio, a Oborza, proprio a pochi istanti dal canto conclusivo della messa. Si potrà pensare a qualcuno che, dovendo salire nell'adiacente boschetto per raccogliere legna, abbia scelto il momento meno opportuno per il passaggio. E invece Stefano e Gabriella, al termine della celebrazione in occasione delle loro nozze d'argento, hanno trovato sul piazzale un piccolo carro, attaccato a un trattore, preparato meticolosamente dai paesani con addobbi floreali e un cartello recante la scritta «Oggi come 25 anni fa. Arrivederci al cinquantesimo». La popolazione di Oborza è infatti molto legata ai due coniugi, non solo perché l'albero genealogico di Stefano affonda le sue radici nelle valli del Judrio, ma anche per quanto lui, Gabriella e la loro famiglia hanno sempre fatto per il bene del paese. Come due novelli sposini, la coppia ha quindi percorso a bordo del simpatico mezzo il tragitto dalla chiesa alla loro dimora estiva, dove avevano già organizzato un pranzo per oltre 60 invitati, tra parenti e amici. Presente anche mons. Adriano Cepparo, che ha celebrato la ricorrenza e da quasi 20 anni è parroco di Grupignano, la frazione di Cividale dove Stefano e Gabriella risiedono. Oborza e i loro paesani augurano loro di proseguire felicemente il cammino della vita, sempre nel segno dell'amore e della fratellanza. Lorenzo Paussa

� �


10

TERSKE DOLINE

stran

31. julija 2012

dom

IL COMUNE DI LUSEVERA si è attivato a favore dei terremotati dell’Emilia da dove nel 1976 arrivarono molti aiuti KRATKE - BREVI - KRATKE

(

Kratke Brevi brevi kratke

Tre incontri musicali in agosto a Porzus

L’Alta Val Torre non dimentica e corre in soccorso di Camposanto �

Il sindaco Marchiol: la risposta dei cittadini è stata molto generosa nonostante il periodo di crisi economica

� Paola Treppo

Tre incontri dedicati alla musica nella casa dell’accoglienza «Maria Speranza Nostra» di Por@inj/Porzûs in agosto. Il primo, domenica 5, alle 18.30, vede protagonisti gli allievi del conservatorio «Jacopo Tomadini» di Udine; martedì 14 agosto, invece, alle 20, si esibisce il soprano Sandra Foschiatto accompagnata da Davide Sibilla al pianoforte. Si chiude domenica 19, alle 18.30, di nuovo con gli allevi del conservatorio. L’iniziativa, prima del genere per Porzûs, è stata organizzata in memoria di Maria Ghenda in Sibilla, Guido Della Torre e Renato della Torre, in collaborazione col consiglio pastorale del Santuario. Col patrocinio del Comune e delle pro loco di Porzûs e Attimis.

��

Sul Gran Monte anche in elicottero Tradizionale incontro alpino sul Gran Monte, sopra Taipana, sabato 11 agosto, organizzato dal gruppo Ana di Monteaperta, presieduto da Ivano Carloni. Alle 8 la prima cronoscalata Monteaperta-Sella Kriz; info e iscrizioni 345.1727187. Alle 11.30 celebrazione della messa nei prati che attorniano il rifugio (ex-ospedale militare); presiede don Michele Zanon con l’accompagnamento del tenore Giuseppe Venuti. Alle 12.30 rancio alpino. Per arrivare al rifugio: da Monteaperta (sede Ana), a piedi 3 ore e 30 minuti; da Tanamea di Lusevera (ex-polveriera) un’ora e 40 minuti. Dalle 9.30 alle 10.30 servizio di elicottero con partenza da Tanamea, (70 euro andata e ritorno; 40 euro singolo viaggio); info 0432.790337, 335.1283752. ��

Appuntamenti con la fede

Tre appuntamenti di fede in festa a Lusevera in agosto: domenica 5 messa e processione in onore della Madonna delle neve, in seno al tradizionale Raduno alpino organizzato a Musi; il 13 e 14, a Villanova delle Grotte, in piazza, sagra della Madonna dell’Assunta; domenica 19, infine, in località Chisalizza, festeggiamenti in onore del protettore delle casere, dedicati a Sant’Agostino. A Monteaperta di Taipana, invece, la comunità si incontra in festa il 4, 5 e l’11 e 12, nel centro del paese e nei pressi del santuario; organizza la pro loco in collaborazione col comitato parrocchiale. Nel capoluogo, invece, a metà mese, torna il tradizionale Ferragosto Taipanese, a cura dell’Associazione Polisportiva.

��

N

uova generosa gara di solidarietà in Alta Val del Torre. Dopo la raccolta fondi promossa per dotare il campanile della chiesa di Pradielis di una croce, in sostituzione di quella danneggiata, la comunità si è stretta ancora una volta per aiutare chi è nella necessità. E lo ha fatto col coordinamento dell’amministrazione municipale. «È stata una decisione unanime, condivisa da tutti, che ha trovato immediato riscontro – spiega il sindaco, Guido Marchiol–. I nostri concittadini sanno bene cosa significa trovarsi da un giorno all’altro senza casa e senza i propri beni, magari con un familiare o un amico che hanno perso la vita a causa del terremoto. Il ricordo del sisma del 1976 è ancora molto vivo, nonostante siano passati più di 30 anni e tutti, ormai, sia stato ricostruito. Per questo la scelta di destinare parte del nostro avanzo di bilancio è stata quasi spontanea». Così, in occasione dell’ultima assemblea civica, convocata di fatto soprattutto per deliberare il progetto di sostegno, il membri del consiglio hanno ufficializzato la volontà di aiutare Camposanto, uno dei paesi dell’Emilia colpiti dalle scosse.

«Non abbiamo scelto un comune a caso ma la realtà municipale più piccola di quel territorio – spiega Marchiol –. Questo perché anche il nostro è un piccolo comune e perché da quell’area, in provincia di Modena, arrivarono tanti generosi aiuti nel post terremoto. Vogliamo, insomma, ricambiare i numerosi gesti di generosità che ci permisero, dopo il ’76, di rialzarci e tornare a sperare nel futuro». Il primo cittadino e il consigliere comunale Renato Spaggiari hanno fatto una ricerca on line per individuare il paese più piccolo vittima delle scosse e hanno trovato Camposanto che conta 3200 abitanti. Quindi hanno contattato l’amministrazione comunale e hanno raggiunto la località, entrando in contatto diretto con il sindaco e la giunta del posto. Alcuni giorni liberi delle vacanze estive, quindi, sono stati dedicati al viaggio. Nel frattempo è stato aperto un conto corrente presso un istituto di credito di Tarcento dove, chi lo desidera, può fare una donazione a favore della popolazione di Camposanto. «Nonostante il periodo di crisi economica – spiegano Marchiol e Spaggiari – la risposta è stata veloce e molto generosa. Non solo attraverso il conto corrente ma anche

Itinerario ad anello nelle grotte di Villanova

G

iornata storica quella del 10 luglio scorso per l’Alta Val del Torre. Nel primo pomeriggio, infatti, intorno alle 14.30, dopo tanti anni di duro e appassionato lavoro, è stato demolito l’ultimo diaframma di roccia che separava due lunghi bracci nell’ambiente ipogeo delle grotte di Villanova. A dare il definitivo e simbolico colpo di piccone sono stati, insieme, il sindaco di Lusevera, Guido Marchiol, e Mauro Pinosa, presidente del Gelgv, associazione che gestisce il suggestivo sito. All’apertura del varco è seguito un brindisi in festa, con elmetti di protezione sul capo, attrezzatura e abbigliamento da speleologo. Questa operazione permetterà di accedere alla splendida cavità ipogea utilizzando l’accesso artificiale della lunga scalinata senza la necessità, poi, di fare il percorso a ritroso per uscire dopo la visita. In sostanza, con ogni probabilità già dalla stagione 2013, i turisti potranno percorrere in completa sicurezza un itinerario ad anello. «Da molti anni siamo impegnati per realizzare il sogno degli scopritori della Grotta Nuova che, già nel 1925, speravano, un giorno, di poter portare i visitatori fino alla Sala Regina Margherita - dice Pinosa -. Oggi questo sogno è più che mai vicino alla realtà». «Il progetto - osserva Marchiol - è molto importante per lo sviluppo non solo delle grotte di Villanova e di tutta l’Alta Val Torre, ma dell’intero comprensorio. Siamo convinti, infatti, che l’iniziativa avrà ricadute significative in termini di incremento turistico, a beneficio di tutta la comunità”. I lavori, in esecuzione, sono i più imponenti mai realizzati nella Grotta Nuova e richiederanno ancora alcuni mesi di tempo per essere completati. Lunga oltre 140 metri, in futuro la galleria ora collegata con il percorso già accessibile, sarà attrezzata grazie all’installazione di un elevatore a cremagliera per il trasporto dei visitatori all’esterno. Si tratta di una parte importante di un progetto di valorizzazione del sito più complesso e articolato, ideato e fortemente voluto dal Gelgv, finanziato dalla Regione e appaltato dall’amministrazione comunale di Lusevera. Per la parte già accessibile, l’orario di visita per le grotte rimane inalterato per tutta la stagione estiva di quest’anno. E l’offerta, per il turista, conta sempre qualche curiosa novità, non ultima l’esperienza di meditazione nel suggestivo spazio dell’«Angolo dei cristalli». (p. t.)

Spaggiari, i sindaci di Camposanto, Baldini, e Lusevera, Marchiol in occasione della tre giorni di “Festa per un amico”. Rispetto alle passate edizioni, infatti, quest’anno le offerte sono aumentate esponenzialmente. I fondi raccolti durante la manifestazione non permetteranno solo di aiutare Camposanto in maniera significativa, ma anche di continuare a sostenere le associazioni e gli enti da sempre destinatari della beneficienza della comunità dell’Alta Val del Torre». Festa per un amico, organizzata da un comitato spontaneo, supporterà quindi, per il 2012, pure l’adozione a distanza di 4 bambini (iniziativa nata 6 anni fa), la Comunità Piergiorgio di Udine, l’associazio-

ne «Volare insieme» di Tarcento che si occupa di giovani disabili, l’istituto Santa Maria dei Colli di Fraelacco di Tricesimo e un missionario che opera in Sud America. «La comunità di Lusevera è generosa anche perché ha ricevuto molto in termini di aiuto – ricorda il sindaco –. Basta guardarsi attorno: ancora oggi, in paese, utilizziamo immobili donati nel post sisma: la farmacia, la scuola materna, in particolare, ma anche il centro Lemgo, importante luogo di aggregazione, a Pradielis, edificio che prende il nome proprio dal paese della Germania che ha voluto esserci vicino dopo il ’76».

RICCHI PROGRAMMI per le tradizionali sagre

Prosenicco e Porzus si vestono a festa

A

gosto in festa nelle Valli del Torre, Val Cornappo e Val Malina.A Prosnid/Prossenicco di Taipana, il 3, 4, 5 e 6 c’è «Prossenicco in festa» a cura della pro loco, nell’area impianti sportivi. Ricco il calendario: venerdì sera musica anni ’60-’70 e ’80 con un complesso di Pordenone; sabato gara podistica con iscrizione dalle 14.30 e avvio della competizione alle 17.30 lungo i freschi e ameni sentieri della prima parte del bosco e in prossimità del fiume Natisone. In serata suonerà un gruppo austriaco. Domenica mattina apertura dei mercatini con stands dei prodotti agroalimentari tradizionali e degli artigiani e hobbisti delle Valli del Torre, del Natisone e della vicina Slovenia. Lungo le vie del borgo mostra fotografica con le immagini d’epoca concesse dalle famiglie della frazione. Alle 10 don Roberto Borlin celebra la messa per poi unirsi al pranzo conviviale. Nel pomeriggio, oltre a un momento comico con Sdrindule, ci sarà l’esibizione di un giovanissimo talento della fisarmonica, la piccola Martina, di soli 13 anni. In serata musica col complesso di Tolmino «Kolovrat skupina». Si chiude lunedì con una serata tutta dedicata ai giovani: dalle

18 karaoke, festa con le bolle di sapone e pigiama party con premiazioni dei partecipanti più simpatici alle 22. A Por@inj/Porzûs di Attimis, invece, dal 12 al 15, arriva alla sua 18ª edizione la «Festa della meda e del miele di montagna», manifestazione legata alla tradizione dello sfalcio dei prati stabili montani con la realizzazione dei tipici covoni, le “mede” appunto, e strettamente legata alla riscoperta del territorio montano e al recupero delle tradizioni agresti-popolari. L’evento ospita conferenze e laboratori tematici, con la guida di esperti sulle tradizioni popolari e sulla lavorazione di manufatti in legno, intrattenimenti musicali e gastronomici. Sempre nello splendido borgo sopra Attimis, nel giorno di Ferragosto, alle 10.30, sarà celebrata la messa solenne di Santa Maria Assunta; presiede monsignor Ermanno Lizzi, concelebra don Vittorino Ghenda. Nel pomeriggio, dalle 16.30, si prega il rosario. Il 26 agosto, invece, terza messa dell’ammalato; presiede monsignor Aldo Tonizzo con l’accompagnamento del coro «San Vito» di Marano Lagunare. � P. T.


dom

REZIJA/KANALSKA DOLINA

31. julija 2012

stran

11

V OKVIRU PROJEKTA »IDAGO« nameravajo tudi ustvariti sistem izposojanja koles ob sami stezi

#ezmejne kolesarske steze v okolici Trbi¡a imajo velik turisti@ni potencial �

Pri Beli pe@i bodo odprli preno@iœ@e za kolesarje in uredili temati@no pot po naravnem rezervatu Œikica

Pismo ministrici, SSO-ju in SKGZ-ju o stanju v Planiki

P

� Luciano Lister

I

z trbiœkih ob@inskih uradov poro@ajo, da je najopaznejœi med projekti @ezmejenega sodelovanja med Italijo in Slovenijo projekt Idago , pri katerem sodelujejo ob@ine Trbi¡, Jesenice in Kranjska Gora ter prostovoljno gasilsko druœtvo Planina pod Golico. Z njim financirajo gradnjo kolesarskih stez v okolici Trbi¡a, ki ponujajo velik gospodarski potencial. Saj povezovanje s sistemom kolesarskih prog na avstrijski in slovenski strani koristno vpliva na krajevni turisti@ni sistem. V okviru projekta nameravajo ustvariti sistem izposojanja koles, tako imenovanega bike-sharinga ob kolesarki poti. Trenutno so ¡e uredili izposojevalne postaje (nadstreœke in stojala za kolesa), ki morajo biti dostopna z javnim prevozom. Projekt se ¡e uresni@uje in dobro napreduje. Vedno v okviru projekta Idago je v okolici Trbi¡a predvidena obnova nek-

Za në zabit, da ka se predi tu-w ti lipi Reziji

danjega turisti@nega informacijskega srediœ@a v Beli pe@i, ki ga bojo spremenili v preno@iœ@e za kolesarje. Pri Beli pe@i bodo uredili tudi tematsko pot po naravnem rezervatu, ki ga imenujejo Œikica. Zgledovali se bodo po turisti@ni poti na obmo@ju Zelenci, pri Rate@ah v Sloveniji, kjer podtalni tokovi spet privrejo na dan v jezeru zelene barve, kjer izvira Sava Dolinka. Po novi tematski poti na obmo@ju Œikica bi radi uredili tudi razgledne to@ke za opazovanje te naravne posebnosti, kjer rastejo posebne rastline. V sploœnem predvideva Idago tudi pobude za la¡ji dostop do krajev na gorskem obmo@ju. V projektu ima posebeni pomen ekoloœko vpraœanje. Kolo je namre@ vozilo, ki ne onesna¡uje okolja.

PER TUTTO AGOSTO a San Giorgio la mostra sulla scuola e gli scolari in Val Resia

«Œkula anu œkolerji tu-w Reziji» �

TRozajanski dum anu Aso@acjun kultural Muzeo od tih rozajanskih jue Rozajanski kultürski @irkolo

di majo pla¡ëj zdëlet vëdët, da tu-w muzeo tu-w Bili jë na vïdanjë kazanjë Œkula anu œkolerji tu-w Reziji. Te rozajanski kultürski @irkolo Rozajanski dum w¡ë te pärve lita ko an jë pö@al dëlat an mël par sarcu skärb za naœë rumuninjë. W¡ë itadej to jë se pravilu, da jë trëbë naredit kej pa tu-w œkuli, ki pa œkula mörë pomagat dar¡at gorë naœë rumuninjë anu naœo kultüro. Anu itaku w¡ë tu-w litah 1984-1985 naœ @irkolo jë pö@al dëlat kej tu-w œkuli Od lëta 1991 dardu lëta 2007 wsakë lëtu tej se jë muglo, se jë pomagalu. Zahwaljen an bodi Göspud Bu, ka so lë@i za to slavinsko minoran@o, ka ni nan pomagajo wu@it tu-w œkuli. Prow to be bilu naredit no stopo na ta-prid anu mët œkule tej jë ta tu-w Sin Pjërinë, tu ki utrucy se wu@ïjo tuw dwa jazïka: po laœkin anu po slavinskin. Zajtö ka veæ bomo stali ziz tëmi, ka rumunïjo po slavinski, veæ æemö morët där¡at ¡ive naœë rumuninjë anu naœo kultüro. (s. q.)

o nedavnem ob@nem zboru kulturnega srediœ@a Planika, med Slovenci v Kanalski dolini vre. Ker ni priœlo do ¡eljenih sprememb v vodstvu osrednje slovenske organizacije v dolini (beri poro@ilo na prejœnji œtevilki Doma), so ¡upan ob@ine Naborjet-Ov@ja vas Alessandro Oman, ¡upnik v ˘abnicah mons. Dionisio Mateucig in ¡upnik v Ukvah g. Mario Gariup, poslali pismo ministrici Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter krovnima organizacijama Slovencev v Italiji, SSO in SKGZ. Z njim ¡elijo opozoriti na nevzdr¡no stanje. Prvim trem podpisnikom se je pridru¡ilo nad trideset slovenskih politi@nih in kulturnih delavcev v Kanalski dolini. Naj omenimo le na@elnika opozicije v ob@inskem svetu na Trbi¡u Gabriela Moschitza in @lanico izvrœnega odbora SSO Anno Wedam. V pismu poudarjajo, da kulturno srediœ@e Planika v sedanji sestavi œe zdale@ ne predstavlja Slovencev v Kanalski dolini, ne dela v njihov prid in celo œkoduje ugledu in prizadevanjem slovenske manjœine. Zato podpisniki zaktevajo, naj se Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter krovni organizaciji Slovencev v Italiji anga¡irajo in skli@ejo sestanek kanalskih Slovencev, da bi naœli nujno reœitev temu nevzdar¡nemu stanju. Problem kulturnega stanja in vzduœja, ki je nastal v Kanalski Dolini po nedavnem ob@nem zboru SKS Planike, je izvrœni odbor Sveta slovenskih organizaciji poglobil ¡e na svoji seji v Gorici 25. julija. Odbor je z zaskrbljenostjo vzel na znanje, da ni bilo vneœenih bistvenih sprememb v vodstvu druœtva, ki ostaja tako brez sodelovanja in veze z ve@ino slovenskega ¡ivlja v Kanalski dolini. Zato je po mnenju izvrœnega odbora SSO nujno vzeti v pretres ¡eljo œirœega kroga ljudi po o¡ivitvi novega pristnega duha kulturnega ¡ivljenja Slovencev v Kanalski dolini. Izvrœni odbor SSO je vzel na znanje tudi odklonilni odgovor de¡elnega odbornika za œolstvo Roberta Molinara na proœnjo ob@inskih uprav Tipane, Barda, Naborjeta-Ov@je vasi in Trbi¡a za ustanovitev posameznih dvojezi@nih oz. trijezi@nih œol. Odbor je ugotovil, da bi predlog ¡upana ob@ine Tipane Elia Berre o ustanovitvi ene same dvojezi@ne œole v Terskih dolinah verjetno naletel na boljœi odziv. Vsekakor je napovedano poviœanje u@nih ur slovenskega jezika v œolah dveh ob@in pozitiven napredek za œirjenje in uveljavitev slovenskega jezika na tem podro@ju.

Iniziativa per sensiblizzare sul pericolo della chiusura delle scuole

(

Kratke Brevi brevi kratke

Sre@anje treh Slovenij na Viœarjah � � V nedeljo 5. avgusta, se bo na Svetih Viœarjah odvijalo 24. Sre@anje treh Slovenij (mati@na, zamejska in izseljenska), ki ga vsako leto prireja ustanova Rafaelova dru¡ba. Dogodek se bo za@el ob 10.30 s predavanjem prof. dr. Jo¡eta Trontlja (predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti), ki nosi naslov Eti@ne vrednote – up za prihodnost. Sledila bo ob 12. sveta maœa, ki jo bo daroval upokojeni koprski œkof msgr. Metod Pirih skupaj z izseljenskimi duhovniki. Ob zaklju@ku bo kulturni program na ploœ@adi za cerkvijo (za@etek ob 13.), pri katerem bojo sodelovali cerkveni meœani zbor iz Podbrezij in pesnice z avstrijske Koroœke Amina Majeti@, Verena Gotthard in Kvina Hutterer. Svojo udele¡bo na sre@anju je napovedal tudi dr¡avni sekretar RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Matja¡ Longar.

Zdravstvena zlo¡enka v petih jezikih � � V okviru prizadevanj za vrednotenje krajevnih manjœinskih jezikov bo proti koncu avgusta Zdravstvena ustanova œt. 3 »Gornja Furlanija« izdala novo zlo¡enko v petih jezikih (italijanœ@ina, furlanœ@ina, slovenœ@ina, nemœ@ina in angleœ@ina) z naslovom »Varnostni ukrepi za prepre@itev padcev v bolniœnici«. S tem Ustanova namerava prispevati k zdravstveni vzgoji mlajœih uporabnikov in ljudi, ki zanje skrbijo. Nova publikacija sledi drugi temati@no povezani zlo¡enki o prepre@itvi padcev starejœih oseb v bolniœni@nem okolju. Tovrstne pobude omogo@ajo sredstva iz zakona œt. 38/2001 (zaœ@itni zakon za slovensko manjœino), ki so namenjena uporabi slovenœ@ine v javni upravi (8. @len). Bralce spominjamo, da je na Uradu za socialni marketing Z.U. œt. 3 v Guminu od ponedeljka do petka (9.00-15.00) odprto jezikovno okence za slovensko manjœino.

Il Parco delle Prealpi in autobus gratuito Scoprire le bellezze del Parco delle Prealpi Giulie non è mai stato così semplice, facile, economico, comodo ed ecologico. Fino al 25 agosto, per raggiungere diversi punti dell’area protetta si potrà infatti usare un autobus messo a disposizione dei visitatori in forma del tutto gratuita. «L’obiettivo principale della proposta – spiegano il presidente, Stefano Di Bernardo, e il direttore, Stefano Santi – è di aumentare l’accessibilità al Parco con una mobilità dolce e rispettosa dell’ambiente e di permettere ai visitatori di godersi la natura e il territorio senza essere condizionati dalle autovetture». Il progetto mette a disposizione del visitatore diversi percorsi alternativi che partono da Tarcento, Gemona del Friuli e Tarvisio per arrivare negli spazi più belli e suggestivi dell’area protetta tra cui Resia/Uccea/Sella Carnizza/Malga Coot, Lusevera e Alta Val del Torre, Chiusaforte, Moggio Udinese/Val Alba o Dordolla. Per tutte le corse, naturalmente, è previsto il rientro. Il servizio viene attivato al raggiungimento di un numero minimo di prenotazioni variabile per i singoli percorsi. Le prenotazioni si effettuano via e-mail all’indirizzo info@parcoprealpigiulie.it entro le ore 16 del giorno precedente. � �

L

a raccolta museale etnografica «Näœ muzeo» di Resia ospitata, dal 1997, in un prefabbicato risalente ai sismi del 1976 è una realtà in continua crescita e permette al visitatore l’approfondimento e la conoscenza del contesto culturale locale con particolare attenzione all’aspetto linguistico. All’interno molte fotografie ricordano luoghi, personaggi e mestieri d’un tempo, messe a confronto con immagini contemporanee, quasi a cercare di fermare il tempo e preservare la memoria storica di un luogo e della sua gente. Per tutto il mese di agosto presso questo allestimento permanente, ubicato a San Giorgio, oltre a poter seguire il percorso dedicato ad illustrare la vita nella Val Resia prima e dopo i sismi del 1976, sarà visitabile la mostra documentaria «Œkula anu œkolerji tu-w Reziji/La scuola e gli scolari a Resia» realizzata dal Circolo culturale resiano «Rozajanski dum» e dall’Associazione culturale «Museo della gente della Val Resia». L'iniziativa, volta a sensibilizzare l’opinione pubblica sull’importanza dell’istituzione scolastica sul territorio, consiste in un percorso espositivo ricco di immagini d’epoca, interviste ad insegnanti che han-

KRATKE - BREVI - KRATKE

Uno scorcio della raccolta museale a San Giorgio no prestato servizio in valle ed oggetti di uso quotidiano all’interno delle scuole. Un’istituzione educativa che si possa chiamare scuola fu garantita, anche in Val Resia, solo dopo l’unità d’Italia. La scuola italiana nel suo impianto di base è cambiata molto lentamente e per certi punti di vista non è mai cambiata. Per capirla occorre risalire al momento della nascita, cioè alla legge Casati del 15 novembre 1859. Tale provvedimento intendeva fornire un quadro unitario per la scuola del nuovo Stato in formazione, con l’obiettivo principale di garantirgli il controllo dell’istruzione. Il progetto di uno Stato laico aveva l’obiettivo di togliere alla Chiesa il suo secolare predominio nel campo dell’educazione. Va tuttavia ricordato che un ruolo importante nell’alfabetizzazione e nella salvaguardia del dialetto resiano, che adesso

trova spazio anche nelle scuole garantito da leggi dello Stato italiano, lo ebbero fino al secondo dopoguerra proprio i sacerdoti. Oggi le nostre scuole devono affrontare il problema dell’esiguo numero di iscritti che rischia di determinarne la chiusura. La mostra si propone quindi anche di sensibilizzare l’opinione pubblica su questo tema così importante e attuale per la comunità resiana suggerendo, come possibile alternativa, l’istituzione di una scuola bilingue, come d’altronde già sperimentato da decenni presso l’istituto bilingue di San Pietro al Natisone e come richiesto dai comuni di Lusevera, Taipana, Malborghetto e Tarvisio. L’esposizione è visitabile fino al 31 agosto tutti i giorni, dalle 10 alle 12 e dalle 15 alle 17. � Sandro Quaglia


12

POSO@JE

stran

31. julija 2012

dom

ZA GOD SVETEGA URHA so letos pripravili œtevilne verske in civilne prireditve v okviru praznovanja okroglih obletnic KRATKE - BREVI - KRATKE

(

Kratke brevi brevi kratke

Pustolovski park v Kampu Koren

V Bovcu so zdru¡eno proslavljali ¡upnijske in ob@inske praznike �

Slovesno maœo je daroval koprski œkof

20-letna zgodovina in delo druœtva ARS Bovec letoœnjim slovesnostim v Bovcu spada tudi proslavljanje 20K letnega delovanja Druœtva ARS Bo-

� Miran Miheliå

T

� � V soboto 7. julija so v Kampu Koren v Kobaridu otvorili nov pustolovski park Reli, ki bo voden v sodelovanju s œportno agencijo So@a trend iz Kobarida. V svojih spretnostih se lahko preizkusijo otroci, mladi in malo manj mladi; skratka vsi, ki ho@ejo do¡iveti ali pa podo¡iveti svoje otroœke sanje sprehoda visoko med kroœnjami dreves ter u¡ivali v pogledih na smaragdno reko So@o. Leta 1991 je bilo na So@i svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju. Dober mesec dni pred prvenstvom je bil maja 1991 blizu Napoleonovega mosta pod Kobaridom odprt Kamp. Lastnica kampa Lidija Koren je od tedaj postopoma z marljivostjo in domiselnostjo uredila enega najlepœih in najboljœih kampov v Sloveniji. Kamp je prejel œtevilna slovenska in tuja priznanja. Od otvoritve do danes so bile v Kampu zgrajene plezalne stene, baliniœ@e, igriœ@e za odbojko na mivki, naselje brunaric in sedaj œe pustolovski park med kroœnjami dreves, kjer obiskovalcem v kampu zares ne more biti dolg@as.

Fronta, dobrodelni kulturni festival Dobrodelni kulturni festival Fronta – 2. ofenziva, je prireditev, ki jo je v Kobaridu ¡e drugo leto zapored organiziral Mkud Kobarid. Letos je festival potekal od 14. do 21. 7. Z zbranimi sredstvi bodo pomagali kupiti pripomo@ek za vzpenjanje po stopnicah motori@no prikrajœanemu fantku s Tolminskega. Na letoœnji Fronti se je dogajalo veliko zanimivega. Za najimlajœe so v dopoldanskem @asu potekale ustvarjalne delavnice, tisti, ki so bili ¡eljni œportnih aktivnosti, pa so se lahko 14. julija preizkusili v nogometnem turnirju. Œporta in adrenalina ¡eljni pa so se lahko pomerili tudi v paintballu. Ob ve@erih so s svojimi nastopi sproœ@ali ali pa pognali kri po ¡ilah priznani slovenski glasbeniki. Led je prebila skupina Skyline, sobotni ve@er pa so nam s svojimi nastopi polepœali œe Sell out, Omar Naber in Avven. V nedeljo je ob@instvo navduœila vokalna skupina 4given, za njo pa je nastopila œe skupina Ultra. Ponedeljkov ve@er so popestrili @lani Mkuda Kobaird z vokalno skupino in skupina Nikka. V torek so si obiskovalci pod zvezdami lahko ogledali filma Gremo mi po svoje in Piran Pirano. V sredo so publiko na noge dvignili Adi Smolar z Mestnimi postopa@i, naslednji dan pa so kri po ¡ilah pognali Low peak Charlie. V petek je nastopilo kar 5 skupin. Ve@er so otvorili Folk idoli, v nadaljevanju sta nastopili skupini Ne me jugat in Antioksidanti. Za njimi je sledil te¡ko pri@akovani nastop Trkaja, petkov ve@er pa je sklenil Don Mentony band. Na zadnji ve@er je ob@instvo do solz nasmejal Perica Jerkoviæ, za njim so nastopili doma@ini iz zasedbe Evil Kevil. Sledil je nastop Alye, 2. ofenziva pa se je zaklju@ila s skupino Last day here. (Meta Kranjc) ��

o poletje se na Bovœkem prepletajo ¡upnijska in ob@inska praznovanja. Tako je postal v okviru uresni@evanja demokratskih sprememb, 4. julij kot god sv. Urha, œe ob@inski praznik s œtevilnimi prireditvami v okviru praznovanja okroglih obletnic. ˘ivljenje ob@ine in ¡upnije je nelo@ljivo povezano, kot se prepleta ¡ivljenje njenih prebivalcev, @eprav je, ¡al, ve@ina medijev cerkvene vsebine œe vedno, tudi tokrat, »dosledno« ignorirala. Za@elo se je ¡e 30. junija, ko je Druœtvo ARS Bovec odprlo v cerkvi Device Marije tretjo razstavo iz ciklusa Ars loci – Umetnost v prostoru svetega, ki jo pripravlja umetnostna zgodovinarka Monika Ivan@i@ Fajfar. Za prilo¡nost tokratne razstave so izbrali imenitnega slikarja Mateja Metlikovi@a, katerega umetnine so tesno povezane z krœ@anskimi duhovnimi vsebinami. V isti cerkvi so 1. julija pripravili koncert Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem, pod vodstvom Ambro¡a #opija. Ve@er je bil tudi po@astitev 20letnice #opijeve dirigentske poti. Krstno so izvedli njegovo novo skladbo. Kot je povedal, je nastala prav po navdihu Metlikovi@evih umetnin in tudi zaradi tega jo je ¡elel predstaviti ob tej slovesni pri-

Ækof Jurij Bizjak daruje sveto maæo v Bovcu lo¡nosti prav v svojem rojstnem kraju in v cerkvici, kjer je Metlikovi@ odprl svojo razstavo. Prav tako so v organizaciji neumornih @lanov Druœtva ARS Bovec, 7. julija organizirali kolesarsko romanje k cerkvam bovœke ¡upnije, ki se je za@elo in zaklju@ilo pri cerkvici Device Marije. Pot jih je vodila @ez Trg, kjer je do prve svetovne vojne stala cerkev Svete Trojice. Na Plu¡nah so obiskali cerkvico Sv. Miklav¡a. Potem so se spustili proti gri@ku Str¡iœ@e in bovœkemu polju oz. Dugim njivam, kjer je sedaj letaliœ@e. Postali so pri krajih, kjer sta neko@ stali cerkvi sv. Silvestra in sv. Lovrenca. Potem so se odpeljali obiskat cerkvi v #ezso@i in Kal- Koritnici ter zavili navzgor proti Ravnemu lazu, kjer je bila pred nekaj leti delno obnovljena starodavna cerkvica sv. Lenarta. Tukaj se ¡upljani organizirano zberejo enkrat letno, na

Kulturno poletje v Kobaridu

Kobaridu. Otvoritev je bila 15. junija, ko smo skupaj z Turisti@nim druœtvom O Kobarid otvorili napisne ploœ@e starih hiœnih imen v Kobaridu, da le ta ne bi œla v pob@ina Kobarid je ¡e drugo leto organizatorka dogodkov Kulturnega poletja v

zabo. Za kulturni program pa je poskrbela folklorna skupina Razor iz Tolmina. V okviru kulturnega poletja v Kobaridu so se 20. junija predstavili osnovnoœolci iz podru¡ni@ne œole Breginj, Vokalna skupina Breginj, Vokalna skupina Nepozebnice iz Tolmina in harmonikaœica Elizabeta Cenci@. Veseli ritmi harmonike so kobariœki trg raz¡iveli, branje in petje doma@ih pesmi pa marsikaterega obiskovalca navduœili. Program je v nare@ju povezovala Barbara Mazora. 6. julija so obiskovalci lahko prisluhnili pesmi in glasbi iz Dre¡niœkega konca. Predstavili so se Vokalna skupina Dre¡nica ter pevci in pevke Meœanega pevskega zbora Dre¡nica. Na zvoke citer, ksilofona in harmonike pa so zaigrali mladi glasbeniki, ki so obiskovalce naravnost razne¡ili. Program pa je povezoval doma@in Miran Skubin. 13. julija pa je s svojim nastopom navduœila Folklorna skupina Janoœik – Svit iz Slovaœke, ki je lani zabele¡ila 55. obletnico delovanja. V enournem programu so mla-

svetnikov god. Pri drugih cerkvah pa se sveta maœa za vaœ@ane daruje vsaj enkrat mese@no. Od tukaj so se s kolesi spustili nazaj do Device Marije. Pri vsaki cerkvici so na kratko pomolili in sliœali kaj novega ter zanimivega o cerkvenem patronu in dogajanju skozi stoletja v povezavi s to cerkvijo in ¡upnijo. Tako jih je v bovœki ¡upnijski cerkvi pri@akala slikarka Maria Bersan Maœuk in jim spregovorila o svoji umetnini poslikave stropa cerkvene ladje, ki jo je zaklju@ila letos. Vrhunec letoœnjega ¡upnijskega praznovanja sv. Urha pa je potekal 8. julija, s slovesno maœo, ki jo je daroval koprski œkof msgr. dr. Jurij Bizjak v po@astitev 820-letnice bovœke ¡upnije. Spregovoril je o zgodovini ¡upnije in svetniœkem delovanju sv. Urha, ki nas s svojim zgledom nagovarja tudi danes. Blagoslovil je obnovljeno cerkev in novo poslikavo v njej.

vec. Kot so zapisali v ¡upnijskem glasilu, se je potreba po takem druœtvu pokazala leta 1992, ko je Bovœko zaznamovalo praznovanje 800-letnice ¡upnije Bovec. Iniciativni odbor za praznovanje je pripravil œtevilne prireditve, ki so se odvijale preko celega leta. Tedanja osrednja prireditev je bila slovesna maœa, ki so se je udele¡ili tudi nekateri drugi œkofje iz Slovenije, Italije in Avstrije. Praznovanja so se udele¡ili tudi predstavniki ve@ine tedanjih parlamentarnih strank. Nekateri od njih nekaj @asa niso imeli potrebe govoriti po liberal-boljœevisti@no o »lo@enosti cerkve od dr¡ave«. Organizatorje je uspeh praznovanja navdal z optimizmom, zato so sprejeli odlo@itev, da bodo z dejavnostjo nadaljevali v okviru Druœtva ARS Bovec. V obdobju 20-letnega delovanja je druœtvo pripravilo okrog 200 najrazli@nejœih prireditev: organiziralo je razstave, koncerte, predstavitve publikacij, literarne ve@ere, odkritja spominskih obele¡ij zaslu¡nim krajanom, postavitve jaslic po podru¡ni@nih cerkvah ter druge ambientalne dogodke. (m. m.)

di plesalci in godci predstavili plese, melodije in tradicionalne slovaœke noœe. Ob koncu programa so godci zaigrali œariœke melodije, ob katerih so plesalci v tradicionalni noœi zaplesali œariœ polko. Obiskovalci so bili nad plesi in melodijami navduœeni in nastopajo@e nagradili z bu@nim aplavzom. Pred nami je œe program za najmlajœe. Zabaval jih bo @arovnik Grega. Zadnji ve@er Kulturnega poletja pa si bomo ogledali gledaliœko komedijo Beneœkega gledaliœ@a »Samice«. S pestrim kulturnim dogajanjem smo tudi letos popestrili kobariœki trg in k ogledu privabili veliko doma@inov in turistov. (nhi)

OBISKUJEJO JO tiso@i pohodnikov od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Vsak @etrterk v juliju in avgustu so vodeni pohodi

Soœka pot, 20 km ob eni najlepœih alpskih rek

P

roti koncu osemdesetih let je Toma¡ Banovec, nekdanji predsednik Planinske zveze Slovenije in Sveta zavoda Triglavski narodni park (TNP), podal idejo o parkovni Soœki poti. TNP je pobudo sprejel. Po dobrih desetih letih je park pot dogradil in dokon@no opremil. Soœka pot vodi obiskovalce izpod kraœkega izvira ene najlepœih alpskih rek proti Bovcu, dobrih 20 km. Obiskujejo jo tiso@i pohodnikov, od zgodnje pomladi do pozne jeseni, mnogi tudi pozimi. Pot povezuje nekdanje steze v Trenti in So@i, stran od cestnega vrve¡a in hrupa. Pohodnik spotoma spoznava naravne vrednote, zgodovino in nadvse bogato kulturno dediœ@ino. Reko se ve@krat atraktivno pre@i preko lesenih brvi, ki so od nekdaj bile zna@ilen krajin-

ski element zgornje soœke doline. Na koncu, tik pred mejo TNP, se pot nave¡e na tematske poti bovœke Lokalne turisti@ne organizacije. Pohod po Soœki poti ni zahteven. Pot je zelo razgibana, zgledno vzdr¡evana in opremljena z lesenimi usmerjevalnimi stebri@ki. Na njej je skupaj 15 informacijskih to@k s pojasnjevalnimi tablami: velika vstopna tabla pod Ko@o pri Izviru So@e, gozd in oblike povrœja, vodni viri v Trenti, Kugyjev spomenik, Korita Mlinarice, ¡elezarstvo, ¡ivalstvo, gozdarstvo in tehniœka dediœ@ina, razglediœ@e s pogledom na Triglav, Pihavec in Kriœke pode, skalni podori pri Plajerju, rastlinstvo vla¡nih skalnih razpok, ov@ereja in sirarstvo, stavbna dediœ@ina in kon@no soœka postrv. Obisk poti se lahko po ¡elji prilagodi

razpolo¡ljivemu @asu in namenu. Poleg navedenih to@k velja obiskati tudi alpski botani@ni vrt Juliana v bli¡ini zaselka Pri cerkvi in Dom Trenta, osrednje informa-

cijsko srediœ@e TNP na Logu v Trenti. Tu se nahajajo razstave in izvirne predstavitve o naravi Julijskih Alp ter Trentarski muzej. TNP ¡e dobro desetletje organizira vodene pohode po Soœki poti. Vsak @etrtek v juliju in avgustu se vodenja za@enjajo ob 9. uri pri Ko@i pri Izviru So@e. Vodenja (tudi v tujih jezikih) se zaklju@ujejo z ogledom razstavnih prostorov v Domu Trenta, prav tako vedno poskrbimo za prevoz voznikov avtomobilov na izhodiœ@e. Trajanje vodenja je od: 3,5 do 4 ure. V juliju in avgustu se lahko pohode (povratke na izhodiœ@e, izbira odseka poti) olajœa s pomo@jo redne avtobusne povezave med Bovcem in Kranjsko goro. � Edvin Kravanja


dom

31. julija 2012

ŒPORT

stran

13

LA FEDERAZIONE NON HA ANCORA COMPOSTO I GIRONI in attesa di nuove iscrizioni. Ma in Slavia è tutto a posto

Squadre valligiane tutte al via della prossima stagione calcistica

Dopo l’impegno personale e finanziario dei dirigenti, è auspicato quello agonistico e umano dei calciatori di ogni età e categoria

Bepo Qualizza

P

er prassi consolidata, a fine luglio gli uffici della Federcalcio diramavano già la composizione dei gironi, dall’Eccellenza alla Terza categoria, ai giovanili Regionali, agli Amatori Figc. Quest’anno, invece, c’è stato uno slittamento a causa della proroga delle scadenze di iscrizione anche perché diverse società si sono trovate impreparate con le nuove procedure on-line. Ma la proroga serve, probabilmente, anche per avere un quadro completo delle squadre partecipanti, visto che si sono verificate delle fusioni tra società o delle defezioni, per cui da parte degli organi federali si spera in una decisione positiva dei club incerti se iscriversi o meno. In ogni caso, anche nella prossima stagione vedremo ridimensionato il numero delle squadre partecipanti. Per quanto riguarda il calcio valligiano, non dovrebbero esserci sorprese. Salvo sorprese dell’ultima ora, numericamente le squadre dovrebbero essere le stesse della passata stagione. Questo è un segnale positivo, ma richiederà in primo luogo uno sforzo fi-

nanziario non indifferente e un forte impegno dei dirigenti, che ancora una volta saranno chiamati a svolgere un difficile compito. Doveroso, quindi, un richiamo ai giocatori che scenderanno in campo: il senso di responsabilità è l’elemento più importante in un contesto di vita comunitaria fatto di sacrifici; il rispetto dell’impegno degli altri è lo specchio di quanto una persona è matura. E parlando di responsabilità e serietà di chi vuole affrontare una nuova avventura, con piacere abbiamo appreso la notizia che il giovane arbitro di calcio Luca Zufferli, di di Azzida, è stato promosso nei ranghi nazionali. Un avanzamento davvero esaltante, se si considera la sua giovane età. Zufferli in pochissimi anni ha bruciato i tempi. Questo notevole passo in avanti è giunto all’improvviso e inatteso. Evidentemente le doti del giovane fischietto sono state valutate molto bene. Vengono in mente le gare del campionato di Eccellenza da lui dirette nella scorsa stagione: la stampa sportiva gli attribuiva sempre un voto abbondantemente oltre la sufficienza, con addirittura un nove nell’ultima gara dei

Luca Zufferli è stato promosso arbitro di livello nazionale play-off. Si tratta di un benaugurante biglietto da visita per presentarsi sui campi della serie D. Poi, visto il suo curriculum, di strada ne farà ancora molta. Intanto il calcio estivo, quello del puro divertimento, ci offre ancora alcuni sprazzi di spettacolo con tornei che si svolgono un po’ ovunque. Va sottolineato che le squadre valligiane hanno fatto flop in quel di Livek,

dove non hanno raggiunto neanche gli ottavi di finale. Nei prossimi giorni a Vernasso, in occasione dei festeggiamenti sul Natisone, lo sport farà da padrone con diverse discipline: dal calcetto femminile a quello maschile, alla pallavolo, al podismo, alle gare in mountain-bike. La novità di quest’anno sono le esibizioni di rugby proposte dalla Udine Rugby.

KRATKE - BREVI - KRATKE

(

Kratke Brevi brevi kratke

V petak 3. voœta leté po œtengah v A¡li

V A¡li se hvalijo s starimi kamanovimi œtengami, ki gredo iz vasi pruoti Re@anski dolini. V petak 3. voœta bo doma@e œportno druœtvo »Gs Azzida« parpravlo tek po tistih œtengah. Vpisati se je trieba do 18.59 v vasi, kjer za@nejo œtenge. Sparjeli bojo narvi@ 100 atletu. Te parvi se spusti leté po œtengah ob 19. uri. Kàr jih bojo preletali vsi vpisani, bo premiacjon in potlé veselica. #e bo slava ura, bojo tekmovanje odlo¡li. Za informacije lahko pokli@eta telefon 333 4002636 al’ 339 7799442.

CICLISMO

Il Kolesarski klub Bene@ija si fa onore con Giovanissimi e storici

E. Mattana, G. Mattana, Pizzolongo, G. Michelutti e L. Michelutti

L

’ottava tappa del «Giro d’Italia d’epoca» si è svolta a Udine. L’Asd Velo club Cividale Valnatisone/Kolesarski klub Bene@ija ha voluto onorare la manifestazione. Venerdì 13 luglio il miniciclista biancorosso, G3 9 anni, Riccardo Michelutti ha fatto la ginkana «K2 minibici» e si è classificato secondo, dimostrando entusiasmo e nuova voglia di pedalare, dopo una breve pausa di riflessione volta a sperimentare altre esperienze sportive. Sabato 14 luglio si sono presentati alla seconda «K2 Cronostorica» Loris e Giada Michelutti: Lorissi è classificato al terzo posto assoluto, Giada al quarto. Domenica 15 luglio alla «Ciclostorica» hanno preso parte Edoardo Mattana, Giovanni Mattana, Michele Pizzolongo, Giada Michelutti e Loris Michelutti . Ottima la partecipazione: 70 ciclisti circa. Al termine della lunga pedalata di 80 chilometri, Giada Michelutti ha vinto il premio per la partecipante più giovane e si è classificata terza nella categoria Donne con bici storica degli anni ’77-’87, mentre Loris Michelutti è giunto terzo nella categoria Uomi-

ni con bici storica degli anni ’77-’87. La società cividalese si è piazzata seconda nella classifica a squadre. Intensa è stata l’attività dei Giovanissimi dell’Asd Cividale Valnatisone nel mese di luglio. Sabato 7 a Variano di Basiliano ha esordito Giada Mattaloni, la piccola G «zero» (sotto i sette anni) che vuol seguire le orme del fratello Alex, G4. Sabato 14 e domenica 15, nel meeting regionale a Prata di Pordenone sono state registrate buone prestazioni. Domenica 22 a Vidulis di Dignano erano presenti 5 atleti biancorossi. Ottimo l’esordio del piccolo G1 Samuele De Cecco. Venerdì 27 a Latisana i miniciclisti hanno partecipato alla gara promozionale «tipo Pista». Infine, domenica 29 a San Daniele le prestazioni dei miniciclisti cividalesi sono state coronate dal terzo posto del G6 Thomas Macorig. I prossimi appuntamenti per i Giovanissimi: mercoledì 1 agosto gara tipo pista in notturna a Martignacco; sabato 4 «Junior Bike» a Vernasso; domenica 5 gara su strada a Majano; sabato 19 «Piccola Rubaix» a S. Vito al Tagliamento.

Nella località di Montemaggiore, a soli 20 chilometri da Cividale del Friuli, perla del territorio friulano ed importante riferimento per il turismo europeo, in una cornice spettacolare di paesaggio dalla quiete e dalla natura ancora incontaminata, si erge Villa Elena. Questa splendida proprietà, immersa nel verde ed estesa su un lotto di 2000 mq, ad un’altitudine di 995 mt., oltre ad essere incredibilmente affascinante nel suo contesto naturalistico, vanta una posizione geograficamente strategica sulla pianura friulana e sul golfo di Trieste, dalla quale si possono intravvedere anche il mare e la costa istriana. Villa Elena, per le sue ampie metrature, si presta a vari tipi di soluzioni abitative e turistico commerciali. Il piano terra di 160 mq è dedicato a zona giorno, completa di sala caminetto e fogolar, mentre la zona notte è composta da sei camere e cinque bagni. Gli arredamenti, tutti su misura, sono il capolavoro e la massima espressione dell’ebanisteria locale, che insieme alle finiture di pregio, completano una presentazione capace di soddisfare anche l’appassionato più esigente. Per maggiori informazioni, Vi invitiamo a contattarci.


14

DOMA@A KULTURA

stran

Bepo je ubù parjatelja Tonina zauoj nomalo uode na koritu

➔ Patroni pomo@niki: Janez M. Vianney

Kajœna ura bo Miesac za@ne z lepo son@no uro. Stara luna @etartka 2. voœta parnese pa obla@no an da¡euno uro. Temperatura se zni¡e. Zadnji kuart lune @etartka 9. parnese spet jasno uro, @etudi ne takuo gorko ku priet. Samuo u@asih kajœan temporal pohladi gorko zemjo. Nova luna petka 17. parnese lepe son@ne dneve. Puojde takuo napri do konca miesca, kàr stara luna petka 31. parnese obla@no an da¡euno uro.

Za naœe zdravje U telih gorkih dnevih, se @ujemo usi buj trudni, ku ponavadi, sa za prenest gorkuoto ponucamo posebne energije. Zatuo, nan more parsko@nit na pomuoc pija@a naprvavjena z banano an mliekan. Denimo u mikser adno banano, ‘no taco mlieka an 5 mandul. Zamliejmo usè kupe an popimo, buojœ zguoda za fruoœtih. #e pa imamo raj marzlo pija@o, lahko dolo¡emo u mikser malo leda an lepuo zamliejemo. Banana ima u sebe potasij, ki je zlo important za sintezo protejin, asimilacijo cukerja, dobro dielo sarca, ¡iucu, miœic, za kontrolo preœjona karve, za zdravje kosti an o@i. Mandule imajo u sebe vitamino B, E, magnezij, ¡eliezo, potasij an fosfor. Zatuo so parporo@ene posebno, kàr se ima veliko potriebo energije. Zlo important je vitamina E, ki diela pruot rastju arteriosklerozne skorje.

RICETA

➔ Marmelada ardecih @ebul Miesac voœt je te pravi cajt za ardecjo @ebulo, tisto kli@eno «di Tropea». S telo @ebulo se more napravt marmelado, za jest kupe s starin sieran, ku na primier grana an tisti sieri okajeni, pa dobra je tud z prase@in mesan, al pa te dujin ku mesuo sarnjaka an mesuo dujega praset, buojœ @e spe@eno u forne. Za jo napravt nucamo kg 1,2 @ebul, 200 ml jabu@nega o¡ejda, 250 g bielega cukerja an 250 g armenega cukerja «di canna». Parvo rie@ lepuo preberemo an oburemo @ebule, ki muorejo bit zdrave, an jih tankuo zrie¡emo. Takuo zrie¡ene @ebule denemo u gla¡ovo posodo, dolo¡emo jabu@i o¡ejd, pokrijemo s cunjo an pustmo par mieru 4 ure. Parbli¡no usako uro premieœamo s leseno ¡lico. Natuo dolo¡emo bieu an armen cuker, premieœamo an pustmo par mieru œe 4 ure, brez se pozabit premeœat usako uro. Sada denemo tolo parpravo tu lonac, ki ga denemo na nizki oginj, an kuhamo parbli¡no 40 minut, brez se pozabit usakoantarkaj premeœat. Kàr marmelada je liepa gosta, jo lo¡emo u ¡e gorke va¡e, ki jih zapremo, obarnemo na zatak, pokrijemo z cunjami an pustmo, naj se lepuo pohlade. S telin dielan naœi va¡i pridejo lepuo sterilizani. Takuo napravjena marmelada se more hranit do 6 miescu. #e pa na@nemo va¡, ga muoremo hranit u frigune an ponucat tu 7 dni. Loretta Primosig

dom

Jeœiœke zgodbice

MIESAC VOŒT U NAŒIH DRU˘INAH

U sriedo 1. voœta, je praznik sv. Janeza Marije (Jean Marie) Vianney. Rodiu se je 8. maja lieta 1786 u francuoski vasi Dardilly, blizu Lyona. Mladouost je pre¡iveu u cajtu francuoske revolucije. U tistin cajtu so tudi preganjali katoli@ane. Janez, kateremu so po skriuœ ¡e od majhanega u@il’ katoliœko viero, je biu œele otrok, kàr je sam odlo@u ratat duhounik. Za@eu je takuo œtudijat latinœ@ino, ki je bla zlo important za tolo slu¡bo. Te¡kuo mu je bluo se navast tel jzik, zatuo je muoru z veliko ¡alostjo zapustit tele œtudije an tud’ semeniœ@e. Famoœtar majhanega kraja Ecully blizu Lyona, ki je lepuo poznu Janeza Marija, je biu pa prepri@an, de je te pravi za tolo slu¡bo an je gledu narest use, kar je bluo u njega mocjeh, de bi se Janez uarnu na soje œtopienje. Takuo je œlo, de u liete 1815 Janez Marija Vianney je biu posve@en za duhounika u mieste Grenoble. Za œtier lieta je u kraju Ecully opravju slu¡bo ku kaplan. Natuo mu je bla dana popunoma viersko propadena ¡upnija u kraju Ars-sur-Formans. Janez je veselo sparjeu tolo slu¡bo an z usien sarcan je za@eu duhouno dielo u teli zapuœ@eni ¡upniji. S tardin dielan an z veliko potarple¡ivostjo je œu napri po njega pot. Na koncu use dielo je bluo bogato veplacjano sa, po nekaj liet, se je vas Arssur-Formans popunoma spreobarnila. Tu malo cajta je nardiu puno diela za postrojit poruœeno cierku an jo spremenit u bleœ@e@o bo¡jo hiœo. Za@ele so takuo ruomanja u Ars, kjer vierniki so z velikin nauduœenjan posluœal’ pridge telega famoœtra, ki zatuo je tud’ pozabu na soje potriebe. Malo je jedu an tud’ malo je spau: @ez dan je pridgu, ponoc je pa spoviedu. Tekratni œkof ga je imenovau za @astnega kanonika an u liete 1855 vlada mu je spoznala titul @astnega legiona. Zatuo puno krat je tarpeu zauoj navoœljivih duhouniku, ki nieso bli veseli za tele @asti njemu dane. Malo pred smartjo je ustanoviu œuolo za dekleta an duom za saruote, ki so pre¡iviel’ samuo s pomo@ijo radodarnih judi. Umaru je 4. voœta lieta 1859 u Arsu (Francija), kàr je imeu 73 liet, bolan an popunoma »ponucan« od velikega diela u soji ¡upniji. U bronasti karsti u novi Arski baziliki po@ivajo njega posmartni ostanki. Blizu nove bazilike stoji stara cierku, kjer je œele pri¡inca, od katere je Janez Marija pridgu, pa tud’ spovednica. Pape¡ Pij XI. ga je 31. maja lieta 1925 razglasiu za svetnika an œtier lieta buj pozno, ga je imenovau za patrona usieh ¡upniku, usieh famoœtru.

31. julija 2012

Jur Zad tih

T

udi u naœi vasi so se, ku pouserode, gajale vesele an grozne re@i u cajtih, kàr se je za pre¡iviet korlo borit an branit ne samuo od zunanjih naspruotniku. Dost krat so ¡ivljenjske te¡ave an kajœna duœeuna boliezan pejale @lovieka do hudega cilja. Puno liet nazaj nomalo uoz vasi so ¡iviel’ dva bratra an ‘na sestra. Bepo, Tinac an Marjanca so imiel’ ime. Takuo k’ so pravli, Bepo je biu policiot, ki je slu¡u dol nieke u Benetkah an, na ra¡on doma@ih, ki so dielal’ grunt, je lepuo zaslu¡u an parnesu damu dobre sude. Lahko je ‘no lieto kupu an stuoru parpejat puno grazduja an puno vina, takuo de nie manjkalo dobrega vinca njemu an bratru, ki sta ga veselo u¡ivala. U kliet par hiœi, sta dar¡ala skranjeno vino tu sodu an svinjino, ser an druge dobruote tu zapartin armarje, de bi se ne veselile tudi miœi. Urata u kliet so imiele posebno pe@jo. Cvilile so nimar takuo, de usak, ki jih je odperju, je biu ovadjen. Zadost bi bluo kankerje namazat, de bi na vi@ cvililo, pa nobednemu nie parœlo u pamet. ‘An dan – takuo so pravli vasnjani – Bepo se je naveli@u posluœat tisto cvililo. Uzeu je malandrin an nie ku urata vargu uon s kankerju an se zagovarju: »Ist san jih nardiu an nastavu, ist jih moren tud’ uon vrie@ an za¡gat, @e takuo mi gre.« Takuo sta bla on an brat fraj hodit uon an not u kliet ankrat adan ankrat te drug an se svobodno obnaœat brez, de bi jih kajœan lahko ovadu, @e sta popila kajœan gla¡ previ@. Rata pa dost krat, de pija@a peje @lovieka malo uoz uma posebno, @e je ¡e @lovek ihtu an duja@ ku duje ma@ke. Glih tistega cajta je Bepo stuoru narest korito blizu hiœe. Stuoru je parpejat uodo od studenca gor z Jaunega. Uoda je lahko tekla nuo@ an dan. Pa tisto polietje je duga suœa po@aso posuœila navadne studence an je uoda za@ela zmanjkuvat u vasi. Judje, ki so jo imiel’ potriebo za se an za ¡vino napajat, so muorli hodit pekjat uodo h Bepunovemu koritu. Muora, de kajœan vasnjan al’ pa kajœna gospodinja se niesta obnaœala previ@ lepuo s telin jezljivin mo¡an an sta za@ela zahtevat pravico (pretindit dirit) do uode.

Bepo je branu sojo korito an uodo, ki je on parpeju. Nie korlo dost, de bi parœlo do krega an tarkaj so se skregal’ an tarkaj so ga razka@li, de je Bepo prepoviedu vasnjanan, de bi nucal’ njega uodo. Celuo jin je zatrucu: »Te parvega, ki se parbli¡a hiœi an koritu, ga ubijen.« Judje nieso viedel’, kuo se imajo obnaœat. Puno od njih je upraœalo njega parjatelja Tonina, de bi œu @ja h Bepunu, de bi ga milostno upraœu usmiljenja na vasnjane, ki, za potola¡it ¡ejo dru¡in an ¡vine, so u takih okulestavah muorli hodit po uodo h studencu dol na Gabar, ki je biu dele@ pod vasjo. Za prat perilo, je korlo hodit daj u rieko u dolino. Bluo je pruot vi@eru, biu je ¡e malomanj mrak, kàr se je buogi Tonin, ki se je pustiu prepri@at od vasnjanu, klauarno pobrau pruot malo oddaljeni Bepunovi hiœi. Parœu je na pu pot, na bulo pod Ograjo, na vidinju z namienan, de bi zagovarju ra¡one vasnjanu. Pa Bepo, morebit nomalo parpit, nie ku uzeu puœo an ustreliu, brez upraœat duo je, ki @e an zaki se parbli¡ava.

»Ist iman samuo ‘no besiedo. Objubu san se, de te parvi, ki stope @ez konfin bo martu,« se je zagovarju Bepo. Znu je pru lepuo cejat, sa’ je Tonin padu an ostu martu na tleh. Kàr se je Bepo parbli¡u, za videt duo je imeu kura¡o se mu pokladat, je obarnu na harbat marli@a, ki je le¡u z lican na stazi, an takuo zamerku, kaj je slavega stuoru. Pretresen an obupan je ostu. Pa nie bluo ki vi@ se grivat: »Narguorœega, samega suojega parjatelja san ubu.« Prepozno je zastopu, kan pejejo sovraœtvo an jeza. Huda novica se je arzœerila po dolini ku busk. Seviede karvica je tierjala sojo pla@o. Parœli so preca poanj an pejal’ pro@. Pravli so, de je buogi Bepo nardiu prù gardo smart. Ries al’ ne, u vasi se je œieru glas, de so ga maltral’, kàr so ga parpel’ ¡ivega za konja an ga cuzgal ku hloda po ciesti dol kje pruot #edadu. Ries al’ ne, so œigurno tako smart ¡eliel’ vasnjani za @lovieka, ki je za malo uode ubiu prjatelja, ki mu je stegavu roko. (26. – gre napri)

PISMO A ZADEVI , ki razburja slovensko javnost v Kanalski dolini

Pojasnila o ob@nem zboru »Planike«

S

presene@enjem sem prebral prispevek glede Ob@nega zbora S.k.s. Planika, ki je bil objavljen v vaœem petnajstdnevniku 15. julija 2012. Je neto@en, pomanjkljv ter lahko zavaja mnenje Vaœih cenjenih bralcev. Dober @asnikar naj bi objavil prispevek, ko je preveril vsebino ne pa se nanaœal izlklju@no na trditve osebe, ki se je ob@nega zbora udele¡ila kot gost, bila je ve@krat prekinjena in pred@asno zapustila sejo. Ob@nega zbora se je udele¡ilo direktno ali preko pooblastila 76% svojih @lanov in si upam trditi, da je to zelo dober rezultat v naœem zamejstvu. Glasovanje posami@nih to@k, ki so bile na dnevnem redu, je potekalo z dvigom rok in @lani novega Upravnega odbora so bili izvoljeni soglasno. Same vsebine Ob@nega zbora ne bi se dotikal razen to@ke »poro@ila Predsednika«, ki je obravnavala poro@ilo zbranih sredstev ob neurju leta 2003 ter njihovo po-

rabo. Ob temeljitem poro@anju in pregledu dokumentacije, ki je bila na razpolago prisotnim, edini pomislek je bil izneœen s strani italijansko govore@e @lanice @eœ, da so Planika in ostale slovenske ustanove zbrale in darovale veliko vsoto ukovœki vaœki skupnosti, da pa kljub temu bo Panika pla@evala za uporabo prostorov sede¡a tridesetletno najemnino. Pozitivno je bila ocenjena tudi uvedba – S.k.s. Planika in ve@stopenjski œolski zavod I. Bachmann ob prijazni pomo@i ustanov iz matice – oziroma pou@evanje slovenskega jezika, kot kurikularni in obvezen predmet v œolskem letu 2011/2012 v sedmih razredih ni¡je srednje œole in dveh na trbiœkem liceju (skupaj 160 dijakov). Brez zamere in hvala za gostoljubnost. Rudi Bartaloth

Zahvaljujemo se bivœemu predsedniku za pojasnila. A moramo spet poudariti, da

je v slovenski javnosti v Kanalski dolini ozra@je okrog Planike dokaj napeto potem, ko je Tolmeœko sodiœ@e maja 2010 Rudija Bartalotha obsodilo na eno leto in dva meseca pogojne zaporne kazni in 470 evrov globe, saj naj bi naberko denarja med Slovenci v Italiji (138.000 evrov) ob poplavah leta 2003 iz druœtvenega nakazal na lasten ban@ni ra@un. Bartaloth je sicer ¡e med postopkom priznal svojo krivdo in poravnal nastalo œkodo. Zdaj Bartaloth piœe, da je na ob@nem zboru Planike podal poro@ilo o zbranih sredstev ob neurju leta 2003 ter njihovo porabo in poudarja, da »ob temeljitem poro@anju in pregledu dokumentacije, ki je bila na razpolago prisotnim« ni priœlo do pomisleku. Potrebno pa je povedati, da je v Planiki v@lanjenih le 37 oseb, med katerimi so tudi œtevilni Bartalothovi sorodniki (h@erka in sestra sta celo v vodilnih organih).


dom

31. julija 2012

Kaplan Martin #edermac 35.

stran

LETA 1933 - SVETI MATERI SO ODRIEZAL’ JEZIK

15

risbe: MORENO TOMASETIG

besedilo: GIORGIO BANCHIG in MORENO TOMASETIG

POVZETEK - Telo ilustrirano pripovedovanje je povzeto iz romana »Kaplan Martin Åedermac«, v katerem je slovenski pisatelj France Bevk (1890-1970) opisu teœko stanje slovenskih duhovniku v Beneåiji po prepovedi slovenskega jezika v cierkvi s strani faæizma. Po obisku karabinierju je pre Martin s sestro Katino skriu slovenske bukva v cierku svetega Mihiela in potlè æu obiskavat mamo v Karnico. Kàr se je varnù, je zaåeu premiæljevat o teœkem stanju, v katerem so se znaæli njega ljudje in on s prepovedjo slovenskega jezika. Paræla je nedieja, kaplan Martin je æu maæavat. Po branju Vangelija je zaåeu pridgo po italijansko. Moœje so se razjezili, a je Åedermac zagotoviu, de tuo je bluo parviå in zadnjiå in je sklenu, de se na bo podluoœu oblastem. En dan so ga karabinierji paræli obiskavat. Tenent mu je ukazu, naj podpiæe dokument, ki mu ga je predstavu. Zatuo ki je Åedermac odloåno odklonu, ga je parsilu iti za njim v Åedad k prefektu, pred katerem je kaplan branu pravico svojih ljudi posluæati Boœjo besiedo v maternem jeziku. Medtem so karabinierji v Varsniku sekvestrali katekizme. Åedermac je zaviedu, de je biu æpijon v vasi Œef Klinjon.

TISTO JUTRO MED MAÆO SO SE ÅEDERMACU ZAÅELE TRESTI NOGE, DE SE JE MUORU OSLONITI NA UTAR. POTLÈ KI JE SNJEDU, SE JE ÅÙ MOÅNEGA. ÆU JE PRED HIÆO, KÀR JE NAENKRAT ZAÅU CEPETANJE BUOSIH NOG

MIMO CIERKVE JE NA VSO MUOÅ LETEU PUOBIÅ, KI JE BIU VAS ARDEÅ V GOBCU, PUOT MU JE TEKU PO LICAH

DOMA SO NAROÅILI, DE HITRO PRIDITE. NONA JE SLABA…

IVANIC! KAJ PA JE?

ÅEDERMACU JE KRI POMARZNILA PO ŒILAH, ROKE SO MU OTARPNIELE. PRIET KU JE IVANIC UTEGNU POPIT KAFÈ, KI MU GA JE DALA KATINA, SE JE ŒE POBRAU PO STAZI. HITEU JE PO KRAJÆANCI, ÆE TELA MU SE JE ZDIELA PREDOLGA. HODU JE TAKUO NAGLO, DE JE PUOBIÅ LE TEŒKUO LETEU ZA NJIM

PO TIHO JE STOPNU V KAMBRO, KAKOR DE SE BOJI MOTITI IN OSTÙ ZA VRATI. KUNJADA, KI JE SEDIELA OB PASTIEJI, GA JE POGLEDALA S SOLZNIM POGLEDAM. VSTALA JE IN MU TIHO STISNILA ROKO. ZDIELO SE JE, DE MU JE TIELA NIEKE REÅ, A JE NATUO MOLÅE ÆLA IZ KAMBRE. MATI JE ÅULA, DE JE PARÆU. A ÅETUD BI GA NE BILA ÅULA, BI VIEDLA, DE JE V KAMBRI

VSO POT NIE SPREGOVORIU. VSAKA DRUGA MISEU SE JE UMAKNILA MISLI NA MATER. BRATRA JE UÆAFU PRED VRATI NA DUORU BEPAC, AL’ JE HUDUO?

»TUO NIE MOGOÅE, TUO NIE MOGOÅE!«, SI JE PONAVLJU, MEDTEM JE ÆU GO’ PO ÆTENGAH IN PO LINDI

HUDUO JE

POÅASO JE PREMAKNILA GLAVO IN GA POGLEDALA Z NA POU UGASLIM POGLEDAM. POSKUSILA SE MU JE POSMEJATI, KAKOR NIMAR, A NIE UTEGNILA. LE S TEŒAVO JE ODPARLA OÅI IN GA NIE GENJALA GLEDATI KAKUO JE, MATI? AL’ HUDUO TARPITE? ŒELITE KAJ?

ZAÅELO JO JE DUÆITI, TEKRAT SO NJE PARSTI MOÅNUO STISNILI ROKE SINA. NAENKRAT, KAKOR STRAÆNO PREBUJENA OD NIEKE MISLI, MU JE POGLEDALA V OBRAZ IN SO SE JI ÆOBE LE GANILE MARTINAC! SVETI OÅE SO NAÆI SVETI MATERI JEZIK ODRIEZAL’. TUO NIE PRAVIÅNO … TUO NIE DOBRO …

NE, NE … NE MOREM

35 - GRE NAPREJ RIASSUNTO IN ITALIANO - Questo racconto è tratto dal romanzo «Kaplan Martin Åedermac» dello scrittore sloveno France Bevk (1890-1970). Narra fatti successi nel1933, quando il regime fascista vietò l’uso della lingua slovena nelle chiese della Slavia friulana. In questa puntata: dopo aver celebrato la messa con un certo malessere ed aver fatto la colazione,il cappellano Åedermac esce dalla canonica e incontra suo nipote Ivanic. Trafelato gli comunica che sua madre stava male e c’era bisogno della sua presenza. Preoccupato, in tutta fretta si avvia verso il paese natale. Sulla porta di casa incontra il fratello che gli conferma la gravità della situazione. Salito in camera vede la madre stremata, ma ancora lucida. Con un filo di voce gli dice: «Il Papa ha tagliato la lingua alla nostra Madre. Questo non è giusto…»..


16

ZADNJA STRAN

stran

KAJ KJE KAM KADÀ KUO NEDIÆKE DOLINE • SV. ŒTUOBLANK (DREKA) - od konca luja u bivœi œoli je na ogled razstava posve@ena staremu ¡ivlenju u Dreki. So fotografije dreœkih dru¡in in œuolarju. Parpravlja: Pro Drenchia z podpuoro kamuna. Info +39 333.6414175 • BARNAS - od 2. do 7. voœta bo Barnaœki praznik. Bogat œportni program an drugo. Parpravlja druœtvo Insieme per Vernasso • ŒPIETAR - u saboto 4. an nediejo 5. voœta bo izlet an pohod na hrib Hafner (3076m). Parpravlja Planinsko druœtvo Cai Nediœke Doline. Info: 349 2983555 • PRIEVALO (SV. MARTIN) - u nediejo 5. voœta bo praznik alpinu; Ob 11.30 bo sv. maœa, potlé kosilo za use. #e bo de¡evalo bo praznovanje na Liesah. • DREKA - od @etartka 2. voœta do sriede 15. voœta bojo razli@ne inicijative za praznovat Ro¡inco. Parpravlja druœtvo Kobilja Glava. Cieu program na 9. strani. - u nediejo 12. voœta bo pohod po dreœkih vaseh. Zbiraliœ@e ob 10. uri u Briegu (Klabu@ar). Parpravlja Pro Drenchia Info +39 333.6414175 • MATAJUR - 10., 11., 12., 14. an 15. voœta bo »Senjan Sv. Lovranca an Ro¡inca«. Parpravlja Pro loco Matajur - od 11. do 15. voœta bo delovna akcija Senoseki an grabi@e na Matajurju par ko@i Dom na Matajure. Parpravlja Planinska dru¡ina Bene@ije. • GORENJ TARBIJ - u nediejo 12. voœta pruoti vi@eru bo Beneœko gledaliœ@e igralo komedijo Mo¡ naœe ¡ene. • GORENJ GARMAK - u nediejo 12. voœta bo Marijin

praznik u dobrodielne namiene. Ob 11. uri bo sv. maœa, potlè kosilo. • TOPOLUOVE - u sriedo 14. voœta bo praznik Ro¡ince. Ob 18.30 bo sv. maœa an precesija z Marijo po vasi. • ŒKRUTOVE - od 11. do 16. voœta bo »Senjan Sv. Roka«. Parpravlja Comitato festeggiamenti San Rocco - u sriedo 15. voœta ob 18.30 bo gledaliœka predstava Beneœkega gledaliœ@a. • LANDAR - do 20. voœta u farni dvorani je na ogled razstava o golaznah (insektah). Odparta je u saboto, nediejo an ob praznikah od 10. do 18. ure. Info +39 0432 726017.

• POR#INJ - u nediejo 5. an 19. voœta ob 18.30 u ruomarskem domu bo koncert œtudentu konservatorja Jacopo Tomadini iz Vidna, - u torak 14. voœta ob 20. uri bo koncert sopraniste Sandra Foschiatto an Davida Sibilla na klavir, - od 12. do 15. voœta bo praznik kopè an planinskega medu. Parpravlja Pro loco Amici di Porzus

• ROMANJE V AUSTRIJO - u soboto 25. an nediejo 26. voœta bo romanje k Mariji Worth (Austrija). Parpravlja Planinska dru¡ina Bene@ije. Info: 0432 714303

• OV#JA VAS - u saboto 4. an nediejo 5. voœta bo vaœki praznik. U saboto ob 19. ure napri bojo gasilci parparvli doma@e jedi. U nediejo ob 10. uri napri bo praznik po vaœkih poteh.

• IZLET NA MARMOLADO - u nediejo 26. voœta bo izlet na Marmolado (3343m). Parpravlja Planinsko druœtvo Cai Nediœke Doline.

• VIŒARJE - u nediejo 5. voœta bo tradicionalno slovensko ruomanje na Sv. Viœarje: ob 6.15 zbiraliœ@e u Œpietru an odhod z avtobusom, ob 8.30 prihod u ˘abnice, ob 9. odhod ruomarju po ¡elji parnogah al’ z ¡i@nico pruoti Viœarjam, ob 15.30 prihod u ˘abnice, malica an povratek proti domu. Parpravlja Planinska dru¡ina Bene@ije, info in upisovanja: Joœko 3284713118 (avtobus: 15 euro @lani, 17 euro ne @lani, 10 euro otroci do 14 let)

• VIŒKORŒA - 4., 5., 11. an 12. voœta bo vaœki praznik. Parparvljata doma@a Pro loco an farni komitat. • TIPANA - u saboto 11. voœta na Veliki glavi bo sre@anje alpinu. Program je na 10. strani - u sriedo 15. voœta bo tradicijonalni senjam za Ro¡inco. Parpravlja doma@a polisportiva.

DOMA#A MODRUOST Pridne otroke, veselo sarce ima Buog rad, an tudi judje

Druge prireditve u Terskih dolinah so na 10. strani.

KANALSKA DOLINA

• PROSNID - od 3. do 6. voœta bo Prosnid fest. Program je na 10. strani. Parpravlja Pro loco Prossenicco

dom

• FOJDA - do 26. voœta v gradu Zuccoje odparta razstava Pot pajkovih gnezdah. Na ogled je usako saboto an nediejo od 10 do 19. ure.

• KRAVAR - od 24. do 26. voœta bo doma@i senjam.

TERSKE DOLINE

31. julija 2012

• NABORJET - u petak 3. voœta ob 20.45 u Beneœki pala@i u sklopu musikalne prireditve «Carniarmonie 2012» bo koncert (flauto an arpa) - u saboto 4. voœta u Beneœki pala@i bo otvoriteu fotografske razstave Claudia Saccara «Sentieri della memoria». Razstava bo odparta do 19. voœta od torka do nedieje od 10.30 do 12.30 an od 15. do 18. ure. Info: 0428 64970 - u @etartak 16. voœta ob 20.45 u

Beneœki pala@i bo koncert Three for nat – trijo jazz (glas, contrabbasso an klavir).

POSOÅJE • TOLMIN - v tolminski knji¡nici je na ogled razstava panoramskih fotografij z najviœjih vrhov Julijskih Alp. Urnik: od ponedeljka do petka od 9.00 do 19.00 ure ter v soboto od 9.00 do 12.00. - u saboto 4. voœta ob 20.30 bo gledaliœka predstava Beneœkega gledaliœ@a. - u saboto 4. voœta bo Miganje okuol Tmina, parpravlja Œportno rekereativno druœtvo Migavci http://www.treking.si/sl/migajneakuol-tmina-2012/info-tolm12.html • VRSNO (KOBARID) - u saboto 11. voœta bo Legenda Fest. Info in program: www.vrsno.si

razstavo Gabriele Lisjak. - u saboto 18. voœta ob 8. uri bo voden planinski pohod na planino Za skalo na temo etnologije planinskega paœniœtva. Zborno mesto na kri¡iœ@u za vasi Na skali (Mala korita So@e) - u saboto 1. œetemberja ob 19.30 bo komorni ve@er 13. mednarodnega glasbenega foruma Trenta v cerkvici Device Marije v Polju v Bovcu - u nediejo 2. œetemberja ob 19.30 bo koncert solistov 13. mednarodnega glasbenega foruma v Domu Trenta. Parpravljata Triglavski narodni park in Turisti@no druœtvo So@a Trenta. • BREGINJ - u petak 24. an saboto 25. voœta bo 4. malonogometni turnir Breginj 2012. Parpravlja: Œportno druœtvo Breginjski kot. Info: www.sdbreginjskikot.com, e-mail:sdbreginjskikot@gmail.com U PRIHODNJI ŒTEVILKI BOMO OBJAVIL’ PRIREDITVE DO

• TRENTA AN BOVEC - u saboto 4. voœta ob 20. uri u Domu Trenta bo projekcija filma Steber. - u petak 10. voœta ob 20. uri u Domu Trenta bojo odparli slikarsko

PU ŒETEMBERJA . VOŒTA .

REDAKCIJO ZAPREMO U TORAK 28.

POŒJAJTE JIH NA NASLOV

redazione@ddom.it SUL PROSSIMO NUMERO PUBBLICHEREMO GLI APPUNTAMERNTI FINO A METÀ SETTEMBRE . A NDIAMO IN STAMPA MARTEDÌ 28 AGOSTO . I NVIATELI A redazione@ddom.it - TEL.-FAX 0432 701455

NA SPLETNI STRANI WWW.DOM.IT VSAK DAN NOVICE IN PRIREDITVE

dom

KULTURNO VERSKI LIST

PETNAJSTDNEVNIK PERIODICO QUINDICINALE ODGOVORNI UREDNIK DIRETTORE RESPONSABILE MARINO QUALIZZA ZALO¡BA - EDITRICE MOST SOCIETÀ COOPERATIVA A R. L. UREDNIŒTVO - REDAZIONE UPRAVA - AMMINISTRAZIONE 33043 #EDAD - CIVIDALE DEL FRIULI BORGO SAN DOMENICO, 78 TEL. - FAX 0432 701455 e mail: redazione@dom.it www.dom.it Iscrizione Roc n. 5949 del 10.12.2001 STAMPA: CENTRO STAMPA DELLE VENEZIE SOC. COOP. VIA AUSTRIA, 19/B, 35129 PADOVA REGISTRAZIONE TRIBUNALE DI UDINE N. 8 - 8. 4. 2003

Naro@nine/Abbonamenti LETNA/ANNUALE € 16 PODPORNA/SOSTENITORE € 30 SLOVENIJA/SLOVENIA € 20 EVROPA/EUROPA € 25 IZVEN EVROPE/EXTRA EUROPA € 35

Poœtni ra@un/Conto corrente postale n. 12169330 intestato a Most scarl, borgo San Domenico 78, 33043 Cividale del Friuli/#edad Ban@ni ra@un/Conto corrente bancario Iban: IT85 P086 3163 7400 0010 0815 095 BIC/SWIFT: RUAMIT21CIV

Postani naœ prijatelj Diventa nostro amico

Vsak dan ob 20.30 Tv dnevnik po slovensko Vsak dan, od pandiejka do sabote, poro@ila: ob 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00 an ob 19.00. Ob nediejah: poro@ila so ob 8.00 in 9.45 (zamejski tisk), 13.00, 14.00, 17.00 in 19.00; ob 9. uri sveta Maœa. Oddaje za vidensko provinco. Vsako saboto ob 12. 00 iz Rezije »Ta rozajanski glas«.

VSAKO

NEDIEJO OB

OKNO

B ENE @IJO www.radiospazio103.it

V

TUDI NA INTERNETU :

14.30


Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.