Giornale Dom

Page 1

Quindicinale | petnajstdnevnik - anno XLIX n. 13 15. julija 2014 - Euro 1,20

Posvet v Špietru

Dvojezična šola

Nova ljubezen do slovenske identitete stran 2

Oddelek vrtca bodo namestili v Sauodnji stran 7

Kmetijstvo v Plestiščah

Nediške doline

Stavijo na kvaliteto tipičnih domačih proizvodov stran 10

Lutkovni festival letos od 18. do 20. julija stran 9

Posta Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, Ne/PD- in caso di mancato recapito restituire all’ufficio di Padova detentore del conto, per la restituzione al mittente - TAXE PERçUE - TASSA RISCOSSA - 35100 Padova - Italy

UVODNIK

Minoranze fede e cultura Marino Qualizza

I

l 5 luglio, si è svolto il convegno organizzato dal centro Veritas di Trieste, sotto la direzione di p. Mario Vit, che nel frattempo ci ha lasciati per entrare nel mistero di Dio. Ci aveva riflettuto a lungo negli anni trascorsi nella zona di Pulfero e se n’era fatto una ragione di vita per sé e per tutti noi. Il tema è stato svolto su due piani, quello biblico, affidato al prof. Rinaldo Fabris e quello teologico culturale, al sottoscritto. Il prof. Fabris ha collegato due eventi biblici, Babele e Pentecoste, per evidenziare la contrapposizione dialettica tra i due eventi. Con Babele abbiamo da una parte l’esaltazione politica dell’assolutismo statale, che impone a tutti una sola lingua, una sola cultura, nella piena assimilazione. E dall’altra il giudizio di Dio che pone fine a quella politica di sudditanza a senso unico, per avviarla in un’altra direzione. Questa è data dalla Pentecoste cristiana. Il dono dello Spirito Santo si esprime nella valutazione positiva di tutti i popoli sulla terra, come pure delle loro lingue. Infatti, tutti sentivano parlare gli Apostoli nelle loro lingue. Non c’è evento più forte e significativo di questo per tendere all’incontro di tutti i popoli nel rispetto, nell’accoglienza e nella condivisione cordiale. Questo avviene nella linea dell’incarnazione, cioè dell’inserimento totale del Figlio di Dio nella nostra umanità e nella nostra storia. È la legge dell’incarnazione che deve guidare ogni scelta e attività della nostra chiesa. Nel mio intervento ho ricordato brevemente la svolta importante data da papa Giovanni XIII con l’enciclica Pacem in Terris del 1963 e interventi successivi a partire dal concilio e con l’altra importante enciclica di Giovanni Paolo II Slavorum Apostoli sull’attività dei santi Cirillo e Metodio e sulla forza del Vangelo che valorizza ogni lingua e cultura. Trattando della nostra storia passata e recente, ho voluto ricordare il ruolo delle Amministrazioni civili ed ecclesiastiche nella Benecìa. Sul piano civile c’è stato un grave ritardo, per non parlare degli ostacoli, a motivo di una assente o addirittura errata formazione civile sulle minoranze linguistiche, non tanto in sede teorica – c’è la Costituzione che parla chiaro agli artt. 3 e 6 – ma in sede operativa. (segue a pag. 2)

Reforma lokalnih avtonomij, ki jo parpravlja Dežela, je zelo nevarna za Benečijo

Se bomo utopili v laškim muorju? V videnski provinci mislijo kamune povezati v devet okraju-ASO. Nediške doline naj bi ble s Čedadam, Terske pa s Čento. Rezija in Kanalska dolina z Guminam. V novih telesih bi veliki kamuni v ravnici ukazovali tudi gorskemu teritoriju in Slovencam. Pametna rešiteu pa bi biu posebean ASO za kamune konfinskega pasu, kjer je priznana slovenska manjšina >> beri na 5. strani

SOTTO LA LENTE

Riflessione sul mancato avvio dell'insegnamento bilingue a Taipana e Vedronza

Una rinnovata tensione al bene comune

S

tando alle dichiarazioni rese alla stampa lo scorso 2 luglio dal sindaco Guido Marchiol, anche nelle scuole del comune di Lusevera l'insegnamento bilingue italiano-sloveno non partirà nel prossimo anno scolastico. Già in precedenza avevamo registrato la rinuncia del Comune di Taipana. Cos'è intervenuto a provocare il dietrofront delle due amministrazioni? Non certo il quadro uscito dalle recenti elezioni, considerato che orientamento e personale politico rappresentano continuità con coloro che nella non lontana primavera 2011 avevano, praticamente all'unanimità,

approvato la richiesta del passaggio al modello bilingue, poi accolta dalla Giunta regionale lo scorso dicembre. È stata la prospettiva di scorporare i plessi di Vedronza e Taipana dall'istituto comprensivo di Tarcento per passarli a quello bilingue di San Pietro al Natisone a minare il progetto. I genitori, favorevoli invece all'introduzione graduale del bilinguismo nel contesto scolastico attuale, si sono tirati indietro. È lecito, allora, porre la questione se davvero l'insegnamento italiano-sloveno sia possibile solo nell'ambito del comprensivo bilingue di San Pietro o se qualcuno, chissà per quale

capriccio, abbia imposto una lettura riduttiva della legge di tutela. I conoscitori della realtà di Taipana, Lusevera e dintorni da tempo sostenevano che la proposta dell'istituto comprensivo tarcentino era l'unica ad avere possibilità di essere accolta, eppure non sono stati ascoltati. Forse qualche solone nostrano ha ritenuto quel progetto troppo moderato, magari attendista e pieno di distinguo, e ha sentenziato una posizione di chiusura. Risultato? L'insegnamento dello sloveno nella Slavia occidentale resta al palo. E a essere danneggiati sono i bambini, privati di una vantaggiosa opportunità di cre-

scita culturale, e l'intera minoranza, che vede non ancora riconosciuto il diritto all'istruzione in madrelingua a una parte della sua comunità. C'è da confidare, allora, che ci siano margini per rimediare al pasticcio e che nei pensatoi postelettorali dell'area «progressista, estremista, massimalista, radicale» (così i dizionari danno il contrario di «moderato») si mediti sui pericoli rappresentati dalla tentazione dell'autosufficienza e del pensiero unico, facendo emergere una rinnovata tensione al bene comune. La Slavia ne otterrebbe grandi vantaggi. R. D.


2

versko življenje

stran

>> continua da pag. 1

Minoranze fede e cultura È sempre in agguato un nazionalismo, magari di segno contrapposto, che non è in grado di apprezzare la realtà e di farla sua, sposandola letteralmente. La chiesa udinese non ha fatto migliore figura fino all’arrivo, nel 1973, del vescovo mons. A. Battisti. È stato il primo ad apprezzare il lavoro dei sacerdoti, che già dall’inizio del secolo XX, con il giovane I. Trinko e poi con i suoi allievi Čedarmaci, avevano alzato la voce per difendere la dignità del nostro popolo. L’orizzonte dal Matajur in giù si è aperto, ha bisogno di consolidamento e di presenza attiva e convinta. Anche l’iniziativa della messa del sabato nella chiesa di S. Pietro al Natisone è un segno di questo cambiamento, tanto più efficace, quanto più seguito. Marino Qualizza

San Volfango ricorda don Mario Laurencig Nel «senjam» della chiesa di San Volfango (Drenchia), domenica 20 luglio la comunità ricorderà don Mario Laurencig nel 25° della morte. Alle 12 mons. Pietro Brollo, arcivescovo emerito di Udine, presiederà una solenne Santa Messa, quindi guiderà la processione con il Santissimo Sacramento e benedirà una targa a ricordo di don Mario Laurencig. Canterà il coro «Tri doline» di Cravero. Seguirà presso l’ex scuola elementare il pranzo comunitario con musica e festa, organizzato dall’associazione pro Drenchia. Questa è l'iscrizione sulla targa: «Don Mario Laurencig, indimenticabile pastore, è stato per 55 anni parroco di San Volfango in Drenchia. Ha donato, senza riserve, tutta la sua vita per il Signore e per queste nostre valli. “Ist san dobri Pastir. Dobri Pastir dà njega življenje za ouce.” (Jan 10,11)»

16. NAVADNA NEDIEJA

Ušenica an ljuljka Evangelij po Mateju (13,24-30)

oviedu jim je drugo pargliho; reku je: »Nebeško kraljestvo je podobno človieku, ki je posadiu dobro sienje na svoji njivi. Tist cajt, ki so ljudje spali, je paršu njegà sovražnik, zasjù ljuljko med ušenico an šu proč. Kàr je ušenica zrastla an šla v klasje, se je pokazala tudi ljuljka. Paršli so gospodarjovi hlapci an mu jali: ›Gaspuod, al’ niesi posadiuj dobrega sienja na svoji njivi? Od kod torej ljuljka?‹ Jal jim je: ›Sovražan človek je tuole nardiu.‹ Hlapci pa so mu rekli: ›Češ torej, de gremo in jo poberemo?‹ ›Prù ne,‹ je jau, ›de na rata, de med pobiranjam ljuljke na izpulite kupe z njo tudi ušenice. Pustite, naj obie kupe rastejo do žetve. Ob čajtu žetve pa porčem tistim, ki bojo želi: Zberite narpriet ljuljko in jo povežaite v snope, de jo sažgemo, ušenico pa spravite v muoj hram.‹«

dom

INCULTURAZIONE DELLAZgodovina FEDE al centro di un--interessante convegno a San Pietro al Natisone Zgodovina kultura kultura

«Innamoriamoci nuovamente Proglobimo Proglobimo in in premislimo premislimo della nostra identità slovena» Mons. Marino Qualizza: «Questo è l’unico modo per rispettare noi stessi e gli altri» Mons. Rinaldo Fabris: «L’appiattimento non crea unità, ma conflitto e divisione»

«M Ilaria Banchig

inoranze linguistiche tra inculturazione della fede ed eredità storica» questo il titolo del convegno che ha avuto luogo sabato 5 luglio nella sala parrocchiale di San Pietro al Natisone, organizzato dal Centro culturale «Veritas» di Trieste, dall’associazione «Don Eugenio Blanchini» di Cividale e dalla forania di San Pietro al Natisone. «Ha senso parlare di minoranze – si è interpellato il biblista mons. Rinaldo Fabris – al giorno d’oggi quando tutti a livello umano dovrebbero avere una pari dignità?». È già l’episodio della Pentecoste ad affermare il diritto di ogni uomo a pregare il Signore nella propria lingua. «Gli apostoli – ha spiegato mons. Fabris – colmi di Spirito Santo, erano in grado di diffondere il Verbo in tutte le lingue, perché la comunicazione non è fatta di parole, ma di una sintonia profonda dello spirito». All’opposto, invece, nel capitolo della Genesi in cui si parla della Torre di Babele, il popolo che parlava una sola lingua, usando le stesse parole, viene disperso e «il Signore confuse la lingua di tutta la terra». Perché Dio decide di disperdere un popolo che parlava la stessa lingua e che aveva raggiunto l’unità? «Il sogno di una lingua sola – ha sottolineato mons. Fabris – porta all’uniformità e all’appiattimento

delle altre identità. Questo è il metodo usato dai regimi totalitari. Questo appiattimento non crea unità, ma all’opposto conflitto e divisione». Un appello all’unità all’interno della comunità delle valli del Natisone è arrivato dal teologo mons. Marino Qualizza. «Dobbiamo iniziare a conoscere meglio e ad apprezzare nuovamente la nostra identità fino ad innamorarcene. Questo è l’unico modo per rispettare noi stessi e di conseguenza gli altri», ha detto mons. Qualizza. «La profonda educazione religiosa cristiana della nostra comunità tendeva a sottolineare l’obbedienza nei confronti dell’autorità civile e religiosa – ha spiegato mons. Qualizza –. Questo senso di obbedienza non ha dato modo alla popolazione di prendere in mano il proprio destino». Ci furono alcuni sacerdoti in grado di opporsi e di rivendicare i diritti a usare la propria lingua nelle chiese e

L’incontro come eredità spirituale di padre Mario Vit

Da sin.: mons. Marino Qualizza, mons. Rinaldo Fabris e Simone Bordon.

nelle case di questa comunità: mons. Ivan Trinko, don Giuseppe Cramaro, don Anton Cuffolo, don Pietro Qualizza e don Angelo Cracina. «L’annuncio del Vangelo – ha proseguito mons. Qualizza – è fondamentale, affinché la gente prenda coscienza di sé. Israele diventa popolo il giorno in cui stringe l’Alleanza con Dio. Accogliendo Dio, Israele impara ad accogliere e a conoscere sé stesso». È l’incontro con l’Altro a creare una comunità basata sui principi di solidarietà. Il convegno è stato dedicato a p. Mario Vit, gesuita e organizzatore da diversi anni di questi incontri nelle valli del Natisone a cui era molto legato. «L’incontro di quest’anno –

ha detto Giorgio Banchig, presidente dell’associazione Blanchini, che all’inizio del convegno ha ricordato la figura di p. Vit – è da considerarsi l’eredità spirituale di p. Mario che lo aveva già programmato durante il Terentius day dell’anno scorso». Padre Mario Vit, che da dicembre riposa nel cimitero di Sant’Andrea, è stato ricordato con una messa domenica 13 luglio a Erbezzo. All’inizio del convegno hanno salutato i presenti anche l’assessore e già sindaco del comune di San Pietro al Natisone, Tiziano Manzini, il direttore del centro «Veritas» di Trieste, Dario Grison, e il direttore del consiglio foraniale, Simone Bordon, che ha moderato l’incontro.

SVETI OČE FRANČIŠEK si ni vzel dopusta. Tudi ko je bil v Argentini ni imel počitnic

Papež si ne privošči oddiha

P P

15. julija 2014

apež Frančišek v juliju in avgustu ne bo imel jutranjih maš v domu sv. Marte, v juliju pa so odpovedane tudi njegove sredine splošne avdience, pa vseeno si sveti oče ne bo vzel dopusta. Kot je za spletni portal Vatican Insider pojasnil vatikanski tiskovni predstavnik p. Federico Lombardi, papež sam določa svoj urnik in ima zelo naporen ritem življenja, saj se čuti poklicanega v službo Gospoda z vsemi svojimi močmi. Tudi ko je bil nadškof v Buenos Airesu ni imel počitnic, je še pojasnil p. Lombardi. Kot dodaja omenjeni spletni portal, se je Frančišek od svoje izvolitve do danes po jutranji sveti maši pogovarjal z 12 tisoč verniki in ni imel nobenega dneva počitka. Vstaja 15 minut do petih in ima le pol ure popoldanskega počitka. Zato ni nenavadno, da je moral v zadnjem času zaradi slabšega počutja odpovedati kakšna srečanja, nazadnje v petek, ko bi moral obiskati rimsko

bolnišnico Gemelli. Frančišek si tudi ob torkih, dnevih, ko njegovi predhodniki niso imeli avdienc ali drugih obveznosti, ne privošči počitka, ampak takrat sprejema ljudi, ki jih ni mogel uvrstiti v program svojih obveznosti čez teden. Urniki papežev so v zadnjih 100 letih postali zelo natrpani. Kratek pogled v statistiko nam to lahko pomaga bolje razumeti. Papež Frančišek je v svoje obveznosti dodal jutranjo mašo v domu sv. Marte ob prisotnosti približno 60-ih vernikov. Tudi njegovi predhodniki so sicer vsako jutro darovali mašo v kapeli papeškega stanovanja, vendar pri tem niso imeli homilije ali pred seboj televizijske kamere ali mikrofonov Radia Vatikan. Frančišek je od marca 2013 do danes v domu sv. Marte daroval 229 maš, imel prav toliko pridig, in se po maši rokoval z vsakim od prisotnih vernikov – teh naj bi bilo skupno najmanj 12 tisoč. Doslej je papež v Rimu

ali na potovanjih vodil 95 večjih bogoslužnih slovesnosti, pri čemer je izrekel 73 pridig. Od marca 2013 do danes je Frančišek napisal eno okrožnico – »Luč vere, eno apostolsko spodbudo Veselje Evangelija«, tri apostolska pisma, 4 motu proprije in 45 uradnih pisem. Izrekel ali poslal je 55 sporočil, med katerimi je bilo več videosporočil. Imel je 231 govorov, k tem pa je treba prišteti še nedeljske nagovore – teh je bilo 73. Doslej je imel 54 sredinih splošnih avdienc, ki se jih je skupaj z angelusi po ocenah Prefekture Papeške hiše udeležilo več kot 6 milijonov ljudi. Papež je veliko časa namenil srečanju z verniki, prisotnimi na trgu sv. Petra. V papamobilu se vedno zapelje po celotnem trgu in se približa tudi najbolj oddaljenim. Številna srečanja papeža z verniki so zaradi velike udeležbe tudi pozimi potekala na trgu sv. Petra. Skupno je Frančišek ob takih priložnostih na prostem preživel več

kot 150 ur. Doslej je opravil dve potovanji v tujino – v Brazilijo in Sveto deželo – in štiri po Italiji, obiskal je pet rimskih župnij. Nadalje je nemogoče prešteti vse ljudi, ki jih je papež posamezno sprejel v avdienco, kot tudi vse bolnike, ki jih je Bergoglio srečal. Frančišek si je dal veliko dela tudi z osebno korispondenco. Na teden prejme 4 tisoč pisem, vsak dan jih osebno prebere kakšnih 15 in daje navodila za odgovore. V posameznih primerih se osebno odzove prek telefona.


dom

zgodovina - kultura

15. julija 2014

NUOVE IPOTESI

stran

3

Zgodovina Zgodovina - kultura - kultura

sull’origine del piccolo affresco del volto di Cristo, sulle pareti della grotta di Antro, attribuito a Jernej di Škofja Loka

Furono i Templari ain premislimo portare Proglobimo Proglobimo in premislimo il «Volto santo» nella Grotta d’Antro? Croci patenti, fiore della vita e filetti certificherebbero la loro presenza Giorgio Banchig

L

a seconda ipotesi sull’origine del «Volto santo» di Antro si incrocia con la presenza di uno degli ordini cavallereschi medievali nella Grotta di San Giovanni. Poiché si tratta di una storia del tutto inesplorata e priva di fonti scritte mi limiterò a fare dei cenni proponendomi di riprendere l’argomento quando avrò acquisito ulteriori dati e fatto i debiti approfondimenti. Di scritto esiste solo un piccolo indizio nel volume di MGB. Altan «Ordini cavallereschi in Friuli. Templari, Giovanniti, Teutonici. Antichi ospedali e storia dell’assistenza in Friuli» (Reana del Rojale 1998) dove la Grotta d’Antro viene ricordata come punto di sosta lungo la via che i pellegrini provenienti dal Nord percorrevano per raggiungere i luoghi santi. Nel capitolo dedicato all’elenco degli «xenodochi, ospitali, ospizi, fondazioni cavalleresche» e dei cenobi «che avevano tra i loro scopi quelli dell’ospitalità ed assitenza» l’autore ricorda anche San Giovanni d’Antro del quale scrive: «Ricetto e santuario antichissimo. Cenobiolo guarnente la strada di Val Natisone verso la Slavia. Sec. VIII» e come fonte cita il volume di Mario Brozzi «Il ducato longobardo del Friuli», Udine 1981, p. 92 e segg. Si tratta di una testimonianza tanto labile quanto preziosa ai fini della fondatezza dell’ipotesi sulla presenza di un qualche ordine cavalleresco nella Grotta d’Antro e della conseguente possibilità che il «Volto santo» sia stato dipinto nel contesto di quella temperie. Nel Volume Altan si sofferma in particolare su tre ordini cavallere-

Il «Volto santo» con il fiore della vita.

schi: Templari, Giovanniti e Teutonici. Il più noto è senz’altro quello dei Cavalieri del Tempio o Templari. Costituito ufficialmente nel 1128 l’Ordine monastico aveva il compito, tra gli altri, di proteggere e difendere anche con le armi i pellegrini che si recavano sui luoghi santi. Nell’arco di un paio di secoli l’Ordine crebbe divenendo sempre più potente e ricco, acquistando territori in tutta l’Europa, in particolare in Italia e in Francia dove furono fondate chiese e sedi dei monaci guerrieri. Anche quando la Terrasanta fu definitivamente perduta (1187 caduta di Gerusalemme, 1291 caduta di S. Giovanni d’Acri) l’Ordine continuò a prosperare, proseguendo la sua opera di difesa dei pellegrini. A raccogliere l’eredità dei Templari, che nel 1314 furono violentemente soppressi, fu l’ordine dei Giovanniti o Ospedalieri ed anche quello Cavalieri teutonici che continuarono l’opera di assistenza e di cura dei pellegrini lungo i percorsi che portavano ai luoghi santi. È possibile che uno di questi ordini abbia adibito la Grotta d’Antro in luogo di sosta dei viandanti? È possibile per due ragioni. La Grotta d’Antro costituiva un rifugio sicuro e sufficientemente ampio per ospitare numerose persone. Dai materiali e dalle tecniche di costruzione

nonché dalle giunture che si notano nella volta del tunnel d’ingresso si deduce che esso, assieme a quello parallelo nel quale scorre il torrente in caso di forti piogge, fu costruito in tre momenti successivi. Si tratta di un’opera di enormi proporzioni che richiese una grande maestria e maestranze esperte che potevano essere assicurate solo da un’organizzazione, come un ordine cavalleresco, che disponeva di una solida struttura e di notevoli mezzi finanziari. È probabile quindi che uno di quegli ordini abbia ampliato e ristrutturato il complesso monumentale di origine bizantino-longobarda. La probabile presenza di un ordine cavalleresco nella Grotta è, inoltre, testimoniata da alcuni segni che si riscontrano in chiese o luoghi dove è certificata la presenza dei Templari o di altri ordini cavallereschi. Si tratta di una «croce patente» (croce a bracci uguali che si allargano nella parte esterna) e del «fiore della vita» a sei petali, o stella a sei punte entrambi inscritti in un cerchio. Sia la croce che il fiore sono di colore rosso bruno, dipinti su malta bianca e si trovano sulla parete rocciosa sinistra circa all’altezza del «Volto santo». Frammenti di croci e fiori si notano sulla stessa parete, mentre croci patenti si notano anche

Lacerto di croce patente.

Il Mandylion di S. Pietro di Chiazzacco.

sulla base dell’altare e sulle pareti della cappella gotica. Altro segno collegato alla presenza dei Templari è il filetto o triplice cinta, nota come tria. Ad Antro se ne trovano ben cinque: una sul selciato ai piedi della scalinata che porta in grotta e quattro nel paese. Una di esse si vede su quel masso che era una delle «lastre» della Banca di Antro ed è interessante notare che su una delle due gambe del «tavolo» è scolpita una croce patente. Rimando ad altra occasione l’illustrazione dell’origine e del significato di questi tre segni, in questo contesto voglio sottolineare che, in mancanza di documenti scritti, la loro simultanea presenza può rappresentare una valida testimonianza della presenza degli ordini cavallereschi in una località. Ma i Templari che hanno da spartire con il Mandylion? Il «Volto santo» di Antro rappresenta una possibile risposta a questa domanda. Perché i Templari conoscevano il Mandylion e dal 1204 (anno della sua scomparsa da Costantinopoli) fino al XIV secolo furono in possesso della Sindone. Furono perfino accusati di adorare un «idolo barbuto» che non era altro se non il volto della Sindone che appariva dopo aver ripiegato il lenzuolo in quattro parti.

Ciò contribuì al fatto che per un lungo periodo Mandylion e volto della Sindone furono confusi e sovrapposti fino a far dimenticare l’esistenza del primo. Ma il ricordo e le icone del «Volto santo» rimasero e continuarono a circolare negli ambienti degli ordini cavallereschi e altrove. Ecco quindi l’eventualità che il volto del Mandylion-Sindone sia stato dipinto al tempo della presenza dei Templari o dei loro eredi nella Grotta d’Antro. O lo hanno già trovato e lo hanno valorizzato secondo i loro canoni chiedendo a Jernej da Škofja Loka di ripristinare o dipingere il Mandylion con le macchie di sangue che appaiono sulla Sindone? In questo contesto va ricordato che Mandylion era un’icona nota nel mondo artistico sloveno. Lo dimostra il «Volto santo» dipinto nella chiesa di San Pietro di Chiazzacco–Tieje (Prepotto). Gli affreschi sono opera del pittore sloveno Janez Ljubljanski (o della sua scuola) che operò in Slovenia dal 1443 al 1459 (Venuti). Al termine di questa ricerca invito quanti ne sanno più di me ad intervenire su questo argomento, a portare nuovi elementi interpretativi, a contribuire con le loro conoscenze a capire la presenza e il messaggio del «Volto santo» della Grotta d’Antro. (5. Fine)

SKUPINA SLAVISTU na dielu, za odkrit in študierat stare navade, ki so jih naši priedniki spoštoval’ v tieku lieta

»Petjanje« ni bila nobena sramota za reveže

V

septemberski številki Doma iz leta 1980 je mons. Valentin Birtig opisu pojav beraštva v Benečiji, kakor se ga je spomnil iz otroških let. Iz več razlogov (slaba letina, nepravilno upravljanje družinskega premoženja, vojne …) so nekateri ljudje prišli na beraško palico, se podati na pot in od vasi do vasi, od hiše do hiše prositi peščico moke, košček špeha ali sira, kako palanko, da bi preživljali svoje družine. V opisovanju tega žalostnega socialnega fenomena na drugi strani mons. Birtig poudarja radodarnost in dobro srce Benečanov. Avtor v članku rabi nekatere narečne izraze: petjanje = beraštvo, beračenje; petjarji = berači. »(...)Tokrat vam predstavim navadne beneške berače, petjarje, ki v preteklih časih so kolovratili v veli-

kem številu po naših dolinah; ljudje so se tekrat preživljali izključno s poljedelstvom in letine niso bile zmeraj dobre. Če zemlja ni obrodila, so bile zares težave in pomoči ni bilo od nikoder: ne od kamuna, ne od daržave, ne od Eke (Ente comunale di assistenza), ne od socialnega skrbstva. Tedaj je moralo ljudstvo stisniti pas in včasih iskati rešitev iz težkega položaja pri beraški palici. Moramo tudi omeniti, da nekateri so postali poklicni petjarji iz življenske nuje, ker so se rodili pohabljeni in slaboumni in zato niso bili sposobni za delo. Petjanje ni bila nobena sramota za reveže, zato so hodili v velikem številu od hiše do hiše prosit vbogajme in za vsako prgišče moke so se zahvaljevali s tem, da so se pred dobrot-

niki prekrižali in molili za žive in za rajne ter jim želeli srečo v hiši in v hlevu. Petjarji so navadno peljali s seboj tudi kakega otroka in njih delavni dan se je končal zvečer, ko so se vračali domov, da pripravijo večerjo svoji revni družini. V eni vasi so poslušali tekoče novice in jih prenašali v drugo vas, zato so jih ljudje radi sprejeli v hišo in, če je bilo potrebno, so jim dali večerjo in ležišče na seniku al pa v hišnjaku. Na svojih “romanjih” so si berači navzeli dobrih pa tudi slabih navad: večkrat so postali žrtve alkoholizma in moko, naprošeno v eni vasi, so jo prodali v drugi ter denarce hitro zapili. Rade so se jih prijele vraže, ki so jih potem širili predvsem pri radovednih ženskah; poznali so tudi razne nači-

ne “zagovarjanja” proti kačam, krotam in podobnim živalim, zato so jih ljudje radi imeli ter se večkrat ravnali po njih navodilih. Naši stari Benečani so bili zelo gostoljubni do vseh, tudi do nepoznanih ljudi, ker so smatrali, da je velik greh, če niso sprejeli pod streho reveža ali če niso pomagali človeku v stiski. V prvi svetovni vojni, ko so Nemci zasedli Furlanijo, je preživelo po gorskih vaseh Benečije na desetine italijanskih vojakov, ki so zbežali iz nemških koncentracijskih taborišč. Čeprav jim je pretila nevarnost internacije in hujših posledic, so ljudje vseeno sprejemali pod streho take vojne ujetnike, ker dobro srce jim ni dopuščalo druge izbire.« Sk. Sl.


4

poglobimo in premislimo

stran

l’Opinione di

15. julija 2014

dom

STOLETNICA PRVE SVETOVNE VOJNE Predsednik Napolitano v Redipulji in na Sveti gori Zgodovina Zgodovina - kultura - kultura

Riccardo Ruttar

Prizadevanje za mir pomeni prijateljstvo

in premislimo in premislimo Chi stabilisce ilProglobimo bene Proglobimo

I

della minoranza?

l contenuto dell’intervento pubblicato di recente dal «Primorski dnevnik» contraddice il titolo «Guardando dalla prospettiva della provincia di Udine». Infatti quella di Jole Namor è «una» prospettiva e non «la» prospettiva. Molto serie le sue note circa le sperequazioni finanziarie a scapito della comunità slovena valligiana, rispetto alla goriziana ed alla triestina, nell’attribuzione dei fondi dello Stato. La nostra è stata riconosciuta, come minoranza linguistica e quindi degna di assistenza, solo a cavallo del millennio e, purtroppo, come la Cenerentola giunta in ritardo al ballo ed ormai troppo vicina alla «mezzanotte», quando, in ossequio al «darwinismo sociale», di lei rimarrà la simbolica scarpetta, ma nessun principe a ricercarla. Non si offendano le sorellastre che dispongono del 91% dei fondi, sulla cui solidarietà si può contare fino ad un certo punto. E fin qui ok. Ma l’ottica cambia quando si invita a gettare lo sguardo «su tutta la realtà minoritaria» slovena, rilevando ancora e sempre che «qualcuno», invece, «non sa guardare altro che il proprio alberello senza curarsi del bosco». Il senso è palese: da una parte la chiusura «irresponsabile» della Sso (Confederazione delle organizzazioni slovene), dall’altra la lungimiranza della Skgz (Unione culturale economica slovena). Per me, in prima fila nello scenario sloveno da parecchi decenni, nulla di nuovo; purtroppo. I miei ricordi vanno ai tempi in cui la rompiscatole Sso non esisteva ed «il Partito», la cui espressione civile portava la sigla Skgz, regolava e condizionava a piacere. Ma venne la Slovenia democratica e fu finalmente riconosciuta anche la componente negletta che prese forma nella Sso. Vennero le leggi di tutela e anche la Regione FVG riconobbe ufficialmente le due organizzazioni «di raccolta». Di certo non poteva andar bene di dividere a chi aveva tutto e da qualche anno assistiamo al cambio di strategia. Si parla di «korist manjšine - interesse della minoranza» facendolo coincidere spesso col proprio; si invoca il rinnovamento elencando «priorità» apodittiche, che poi, scendendo al pratico, si traducono nel riparto delle risorse finanziarie. Ed ecco che la componente «lungimirante» propone soluzioni che, a prima vista, appaiono logiche, addirittura ovvie. Si parla di «dvojčki – gemelli» come sarebbero le due scuole di musica a Gorizia, le organizzazioni cattoliche di Trieste, i giornali «Novi Matajur» e «Dom»… Doppioni da eliminare. Ma se fossi gemello di certo non mi lascerei sopprimere dal mio caro fratellino. Di questo si tratta, purtroppo, quando l’unico parametro è quello finanziario. E veniamo al dunque. Lo Stato finanzia per sua legge la minoranza slovena. Questa si è data una struttura organizzativa bipolare, che la stessa Regione – incaricata della distribuzione dei fondi – riconosce con sua norma. Una componente vale, e vuole più dell’altra, ha maggiori diritti, quindi deve avere di più? Ha maggior forza politica, quindi condiziona? Io non ci sto! Difendo l’autonomia, la soggettività. E poi, chi è che giudica e decide quale sia il famoso «korist manjšine»? Quale criterio vale per discriminare? Il tentativo di assorbimento e lo storno dei mezzi finanziari a favore di uno non mi pare lecito in una società che si dice pluralista e rispettosa delle differenze anche all’interno delle stesse. Nessuno può sostenere che il suo punto di vista sulla comunità slovena sia quello giusto e che quello altrui sia fuori luogo.

P

R. D.

rva svetovna vojna »nas opozarja, da moramo agesivne nacionalizme izkoreniniti ter sprožiti konkreten proces, ki bo vodil do integracije in enotnosti Evrope.« To je poudaril predsednik republike Giorgio Napolitano pred prvim dogodkom v Italiji v spomin na žrtve prve svetovne vojne ob stoletnici njenega izbruha. Šlo je za koncertno izvedbo Verdijeve pogrebne maše »Messa da requiem«. Pod taktirko slovitega dirigenta Riccarda Mutija je nastopilo kar 365 glasbenikov in pevcev iz Berlina, Chicaga, Trsta, Dunaja, Francije in Sankt Petersburga, pridružili pa so se jim tudi gojenci tržaškega in videnskega konservatorija. Poleg predsednika Italijanske Republike, so v prvi vrsti sedeli predsednik Slovenske Republike Borut Pahor in predsednik Republike Hrvaške Ivo Josipović, ter predsednica avstrijskega zveznega sveta Ana Blatnik in številni drugi predstavniki javnega življenja, kakor ministrica za obrambo Roberta Pinotti in predsednica Furlanije Julijske krajine Debora Serracchiani. Gledalcev je bilo okrog šest tišoč. Naslednji dan je Napolitano obiskal Slovenijo. Na goriškem Trgu Evrope ga je pričakal slovenski predsednik, nato pa sta na Sveti gori položila venec ob spomenik padlim vojakom ter odkrila klop miru. V nagovoru sta oba predsednika opozorila na nujnost ohranjanja miru. Predsednik Italije je dejal, da ga veseli, da ob prečkanju meje med

Predsednika Giorgio Napolitano in Borut Pahor na »klopi miru« na Sveti gori.

državama le-te sploh ni več opaziti - kar se opazi, je, kako nenaravne so vse takšne delitve. Dodal je, da je tudi to ena izmed vrednot, ki se jo vse premalo poudarja: »Prav te meje so v preteklosti prekoračile vojske, ki so bile okrutne boje na kopnem in v zraku, v vseh oblikah. Pomembno je, da se spomnimo, da se je to dogajalo, da se tega zavedamo, da pa imamo še bolj pred očmi to, da smo danes vsi ena evropska družina.« »Pričevanje in prizadevanje za mir – je poudaril Napolitano – pomeni predvsem prijateljstvo, saj mir ni samo odsotnost vojne, mir temelji na veliko tesnejših povezavah prijateljstva, sodelovanja in solidarnosti. To želiva s predsednikom Pahorjem poudariti, tako se vzpostavlja mir.« Kot je dejal gostitelj Pahor, sta oba z italijanskim predsednikom prepri-

Predsednik Pahor: Krepiti sodelovanje med državama

čana Evropejca, obenem pa oba prepričana v potrebo po ohranjanju nacionalne samobitnosti narodov in držav, ki ju predstavljata. V spravi, sodelovanju in sožitju med njima in drugimi evropskimi narodi pa vidita priložnost, da se razvijemo, je dodal. »V današnjem prelepem dnevu je tudi kanček grenkobe, ker se spominjamo na desetine milijonov žrtev, ki so plačale za mir v času prve svetovne vojne. Danes z veliko mero optimizma in z veliko vero v prihodnost s predsednikom zreva v potrebo po krepitvi najinega osebnega sodelovanja, zaupanja in prijateljstva, prijateljstva med obema narodoma in uspeha evropske ideje, ki je temelj miru in varnosti starega kontinenta,« je povedal slovenski predsednik. Predsednika sta se nato vpisala še v spominsko knjigo in se skupaj s soprogama odpravila nazaj v dolino. Pred povratkom v Rim, si je Napolitano ogledal še čudovito oglejsko baziliko.

NA DRŽAVNOZBORSKIH VOLITVAH se je prepričljivo uveljavila stranka, ki je pred dvema mesecema še ni bilo

V Sloveniji senzacionalna zmaga Mira Cerarja

N

euradni izidi volitev 13. julija v državni zbor Republike Slovenije, ki se nanašajo na približno 99,97 odstotka glasovnic, kažejo, da je zmagovalka Stranka Mira Cerarja (SMC). Volivci so ji namenili 34,61 odstotka glasov, to pomeni 36 mandatov. Na drugem mestu je SDS, podprlo jo je 20,69 odstotka volivcev, kar pomeni, da je prejela 21 poslanskih sedežev. V parlament so se uvrstili še DeSUS (10,21 odstotka oziroma deset sedežev), SD (5,97 odstotka oziroma šest sedežev), ZL (5,95 odstotka oziroma šest sedežev), N.Si (5,53 odstotka oziroma pet sedežev) in ZaAB (4,34 odstotka oziroma štiri sedeže). Ostale stranke niso presegle parlamentarnega praga. A glasovi iz tujine in po pošti, ki bi lahko predvsem spremenili položaj za SLS, ki potrebuje le okoli 200 glasov, da prestopi parlamentarni prag. Pravico voliti je imelo 1,7 milijona državljanov, svoj glas jih je oddalo 873.530, kar pomeni, da je bila volilna udeležba 50,99-odstotna. Kolumnist spletnega portala Ča-

snik.si dr. Aleš Maver je za Radio Ognjišče povedal, da je rezultat predčasnih državnozborskih volitev vsaj na prvi pogled na robu senzacije. Saj je stranka Mira Cerarja, ki je pred dvema mesecema še ni bilo, po številu mandatov dosegla rekordno zmago. »Treba je seveda priznati tudi, da je SMC zelo posegla v sredinski volilni bazen, toda ne verjamem, da bi se lahko otresla navezav na levo sredinski blok,« je poudaril. Po Maverjevih besedah je SDS doživela nepričakovani poraz, na katerega je očitno vplivalo dejstvo, da je njen voditelj in najprepoznavnejši obraz Janez Janša v zaporu. Prav tako meni, da je desna sredina doživela zgodovinski poraz. Najverjetnejši mandatar in prvi mož stranke SMC Miro Cerar pravi, da bo k sodelovanju v svoji vladi povabil vse stranke razen SDS-a, ki »neposredno ruši institucije pravne države,« zato ne vidi možnosti sodelovanja. Cerar bo takoj začel neformalne pogovore o oblikovanju koalicije. Po njegovem izid kaže, da so ljudje izbrali zavezo k neki drugačni

politični kulturi, ki ne bo razdiralna in bo prinesla izhod iz krize. Cerar meni, da ljudje zaupajo stranki SMC, da je sposobna tako politično kulturo podpreti. Zahvalil se je za glasove in dejal, da je zdaj na njemu in njegovih sodelavcih, da upravičijo zaupanje. Kot je dodal, je odgovornost velika, zato se bodo morali zelo potruditi. Podpredsednik drugo uvrščene SDS Zvonko Černač je v prvem in edinem odzivu stranke dejal, da volitve niso bile poštene, zato njihov rezultat ni legitimen. Prav tako vlada, ki bo oblikovana na teh rezultatih, po njegovih besedah ne bo legitimna in bo prej ali slej padla. Černač se je v imenu predsednika SDS Janeza Janše, ki na Dobu prestaja zaporno kazen zaradi obsodbe v zadevi Patria, zahvalil vsem, ki so glasovali za stranko ter za dobro ekipo in dober program. Spomnil je, da je bil Janša z zaporom izključen iz volilne tekme. Černač je napovedal še, da poslanci SDS v državnem zboru ne bodo prevzeli nobene funkcije, o sodelovanju na sejah se bodo odločali selektivno. Stranka DeSUS je dosegla najbolj-

ši rezultat, odkar obstaja. Njen prvak Karl Erjavec težko napoveduje, kje vidi stranko, ali v koaliciji ali v opoziciji. Kot je poudaril, je vse odvisno od tega, kaj bo zapisano v koalicijski pogodbi. Če bo ščitila upokojence in se bo ohranilo javno zdravstvo, Erjavec ne vidi večjih problemov za sodelovanje v takšni vladi. Za SD je izid tokratnih volitev najslabši do zdaj. Presenečenje je koalicija ZL (Združena levica). V državni zbor se je uspelo prebiti tudi stranki ZaAB odhajajoče premierke Alenke Bratušek. V Novi Sloveniji (N.Si) so v primerjavi s prejšnjimi parlamentarnimi volitvami rezultati izboljšali za en poslanski mandat. S tem so zadovoljni. Predsednica stranke Ljudmila Novak je poudarila, da gre za prigaran rezultat, do katerega je stranka prišla s trdim in konstruktivnim delom. Kot je dodala Novakova, je N.Si edina stranka na desnici, ki je izboljšala rezultat. Pogled na vse rezultate strank na desnici jo skrbijo, po njenem se je treba vprašati, kaj narediti v prihodnje.

Miro Cerar

Battelli in Göncz ostajata poslanca italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti. Tudi v tolminskem okraju, ki zajema občine Bovec, Kobarid in Tolmin, je slavila SMS. Prejela je 30,26 odstotkov glasov. Sledijo SDS s 27.97, DeSUS z 8,22, NI s 7,34, ZL s 6,53 in SLS s 6,10. V Državni zbor je bil v vrstah SDS za poslanca potrjen Danijel Krivec iz Bovca. Ezio Gosgnach


dom

v ospredju

15. julija 2014

stran

5

LA GIUNTA REGIONALE ridisegna le autonomie locali mettendo assieme montagna e pianura. Slavia divisa in due entità

iz iznaših našihdolin dolin

Arrivano gli Aso, «megacomuni» terske terskedoline doline che uniscono territori non omogenei

rezija/kanalska rezija/kanalskadolina dolina Un’alternativa è l’unione dei Comuni nei quali è presente la minoranza slovena Shaurli: Torre e Natisone insieme

P

Ezio Gosgnach

olitiche e risorse per il territorio montano della Slavia condizionate da Manzano, Buttrio, Tricesimo e Cassacco? San Giovanni al Natisone e Reana del Rojale che mettono becco sui fondi stanziati dalle legge 38/2001 per i comuni nei quali è insediata la minoranza slovena? Non è fantascienza, ma quanto prefigura il disegno di legge sul sistema Regione-Enti locali, che in Friuli Venezia Giulia disegna 14 unioni di comuni con potestà statutaria e regolamentare. Esse svuoteranno di competenze i comuni e assorbiranno quelle delle Comunità montane. Piuttosto «megacomuni» che «miniprovince», dunque, sotto il nome di Ambiti sovracomunali ottimali (Aso) nei confini degli attuali ambiti socio assistenziali. La presentazione dell’impianto della riforma alla Giunta regionale ha avuto luogo nella seduta del 4 luglio ed è stata preceduta da forti malumori sul territorio. La forzatura di voler mettere assieme territori non omogenei, di montagna e di pianura, ha portato alla manifestazione di contrarietà da parte di numerosi sindaci, in primo luogo del Gemonese e della Valcanale, ma anche del Pordenonese. Tanto è bastato a imporre una frenata. «Solo a seguito di un percorso partecipato, nel corso del quale raccoglieremo spunti, riflessioni e proposte sarà possibile approvare in via preliminare il disegno di legge in Giunta e illustrarlo al Consiglio delle autonomie locali», ha affermato Paolo Panontin, l’assessore regionale alle Autonomie locali. «Dopo l’estate e un nuovo ciclo di incontri – ha

fatto sapere – porterò il disegno di legge alla definitiva approvazione per passare il tutto all’esame della competente commissione consiliare e dell’aula». Non pervenute, invece, le reazioni degli amministratori della Slavia. Nella recente campagna elettorale avevano discusso di aggreazioni molto limitate – la questione era se uno o due Comuni per le Valli del Natisone –, mentre ora si trovano spiazzati di fronte a un quadro molto più vasto e complesso. Nel concreto, le Valli del Natisone (Drenchia, Grimacco, Pulfero, S. Leonardo, S. Pietro al Natisone, Savogna e Stregna, con l’aggiunta di Prepotto e Torreano) si troverebbero ad essere unificate con Cividale, Buttrio, Corno di Rosazzo, Manzano, Moimacco, Premariacco, Remanzacco e S. Giovanni al Natisone. Le Valli del Torre (Lusevera, Taipana, Attimis, Nimis e Faedis) con Tarcento, Cassacco, Magnano in Riviera, Povoletto, Reana del Rojale e Tricesimo. Una via d’uscita, in realtà ci sarebbe. La indicano il vicepresidente del Consiglio regionale, Igor Gabrovec, e il suo partito, la Slovenska skupnost. Si tratta della legge statale di tutela della minoranza slovena, che all’articolo 21 sancisce che, nell’area di applicazione, l’assetto amministrativo, l’uso del territorio, i piani di programmazione economica, sociale e urbanistica e la loro attuazione devono tendere alla salvaguardia delle caratteristiche storico-culturali. «Prevedere forme più o meno velate di aggregazione forzata di territori soggetti a tutela con altri, magari molto più ampi, che non hanno le stesse esigenze, non può che portare a forme di riduzione del livello di tu-

ASSEMBLEA PRESIDENTE E DIRETTIVO

posoc posoc ˇje ˇje

U

sport sport

In rosso i confini degli Aso, in giallo quelli dell’area della minoranza slovena.

tela», afferma Gabrovec. Da parte sua, Cristiano Shaurli, capogruppo del Pd in Consiglio regionale, fuga i timori di scelte imposte dall’alto. «Panontin parte dagli ambiti socio-assistenziali, perché questi hanno alle spalle un rodato periodo di funzionamento, ma la sua è una proposta aperta. Ora devono esprimersi i territori. Che i nuovi enti sovracomunali siano economicamente, socialmente e linguisticamente omogenei dipenderà dalle scelte de-

gli amministratori locali. La mia idea personale non è un mistero, perché la sostengo da quando ero sindaco di Faedis: Valli del Torre e del Natisone dovrebbero stare insieme. Ma c’è anche la possibilità di costituire subambiti fortemente omogenei, penso all’area montana e alla minoranza slovena».In definitiva, ora il pallino è nelle mani degli amministratori comunali. «Saranno loro a scegliere e, naturalmente, si assumeranno le responsabilità», conclude Shaurli.

IGOR GABROVEC zaskrbljen zaradi predloga reforme krajevnih uprav

Avtonomija za Slovence

D

eželni svetnik Slovenske Skupnosti, zbirne stranke Slovencev v Italiji, je precej kritičen do reforme krajevnih uprav, ki jo snuje deželna vlada. »Prvi osnutek deželne reforme krajevnih uprav, ki po ukinitvi Pokrajin posega v področje politično-upravne avtonomije zlasti majhnih Občin – odgovarja na vprašanja Doma –, me zaskrblja in nujno je, da se že v tej sorazmerno zgodnji fazi soočimo še najprej med izvoljenimi javnimi upravitelji slovenskega jezika in narodnosti. Tako zasnovana reforma za enkrat jasno trči v zajamčene pravice Slovencev na naselitvenem območju dvaintridesetih občin od Milj do Trbiža, saj v ničemer ne upošteva naših specifičnih potreb in tudi ne prednosti, ki jo predstavljamo za čezmejno sodelovanje in utrjevanje večkulturnosti in večjezičnosti FJk.« Slovenci v videnski pokrajini smo posebno zaskrbljeni ob napo-

vedi, da bo Benečija razdeljena, saj bi Nediške doline spadale pod čedajski okraj, Terske doline pa pod čentarski. A je bojazen umestna? »Seveda, bojazen je na mestu in prav je, da ponudimo naše alternativne predloge. Tudi za Slovence na videnskem je bistvenega pomena, da se ne porazgubijo dragocene izkušnje dosedanjega sodelovanja med občinami, ki jih označuje zgodovinska prisotnost in pečat slovenske identitete. Pri tem mislim tudi na vlogo, ki so jo imele Gorske skupnosti za spodbujanje gospodarskega razvoja.« Po novem pa bi o upravljanju goratega teritorija imele glavno besedo velike občine v nižini. Celo Manzano, Tricesimo… »Tudi na to sem opozoril pristojnega odbornika Panontina in pravzaprav vse kolege vladne koalicije. Smisel Gorskih skupnosti je bil v tem, da so spodbujale predvsem razvoj odročnih krajev, ne pa velikih

centrov v dolini. Zato bi bil scenarij, ki ga navajate, res paradoksalen.« Kaj bo pa z uveljavljanjem pravic Slovencev v novem upravnem okviru, ki ga snuje dežela? »Spet moramo glasno opozarjati, da nas ščitijo državni zakoni in tudi mednarodni sporazumi, evropske listine in sama ustava. Sam statut FJk v 3. členu navaja načelo, da so vsem prebivalcem, ne glede na njihovo jezikovno pripadnost, priznane iste pravice in zagotovljeno spoštovanje specifičnih kulturnih in jezikovnih karakteristik. Ne gre tudi nikdar pozabiti Osimskega sporazuma, ki izhajajoč iz Londonskega memoranduma določa, da na območju, ki je naseljeno z narodnimi in jezikovnimi manjšinami, ne sme priti do upravnih sprememb (kakršno je npr. združevanje občinskih uprav), ki bi škodile narodnostnemu obstoju obmejnih skupnosti med Italijo in takratno Jugoslavijo, danes Slovenijo. Podobna

Igor Gabrovec

obveza je vključena tudi v Evropski konvenciji o zaščiti manjšin iz leta 1995. S tem dokumentom se države obvezujejo, da ne bodo sprožile nobenega postopka, ki bi lahko na kakršenkoli način spreminjal razmerja oz. ravnotežja manjšinskih narodnih skupnosti.« V 21. členu državnega zaščitnega zakona je navedeno, da mora vsa-

n sistema istituzionale basato su due pilastri: la Regione e il Comune, quest'ultimo inserito in una logica di «area vasta», con l’obiettivo di arrivare a un'organizzazione dei servizi per i cittadini più efficiente, snella e meno costosa. È questa la filosofia alla base del disegno di legge di riforma del sistema Regione-Enti locali. Nel disegno si individuano innanzi tutto gli ASO, come area adeguata per la promozione e lo sviluppo del territorio, per l'esercizio in forma associata di funzioni comunali, sovracomunali e di area vasta e per la gestione coordinata di servizi. Si punta, in sostanza, a far tendenzialmente coincidere gli ASO con i distretti sanitari e con gli ambiti di pianificazione territoriale. Sul piano istituzionale i Mandamenti così individuati hanno natura giuridica di Unioni fra Comuni, dispongono perciò di potestà statutaria e regolamentare. Il governo è affidato ad un'Assemblea (organo di indirizzo, composto dai sindaci e da un numero di consiglieri variabile a seconda della popolazione), a un presidente (eletto fra i sindaci componenti l'assemblea) e a un direttivo (organo esecutivo). Ai Mandamenti viene lasciata ampia autonomia nella definizione dei propri statuti, nel rispetto di alcuni requisiti di democraticità e di rappresentanza delle minoranze. I Mandamenti gestiranno funzioni comunali, provinciali e regionali oltre a quelle delle Comunità montane in fase di soppressione.

ka sprememba krajevnih uprav upoštevati tudi potrebe slovenske manjšine. »Točno tako. V tem členu je zapisano, da na tem območju morajo upravna ureditev, raba teritorija, gospodarsko, družbeno in urbanistično načrtovanje ter njihovo izvajanje tudi v primeru razlaščanj težiti k zaščiti zgodovinsko-kulturnih značilnosti. Besede so jasne in v pravni državi morajo imeti tudi svojo veljavo!« Zagotovo bi bila optimalna rešitev v ustanovitvi posebnega okraja za obmejno območje videnske pokrajine, kjer je priznana slovenska manjšina. »Lahko razmislimo na enega ali več okrajev. Pomembno je, da povezujemo občine, ki so si med seboj podobne, ki jih družijo sorodni cilji in razvojni programi. V našem primeru se dodaja jezikovno-kulturni element, ki je bistveni del identitete nediške, terske, rezijanske in kanalske doline. Rešitve pa moramo izoblikovati sami preden nam jih bo kdo od zunaj vsiljeval. Zato sem predlagal, da se najprej dobimo kot slovenski izvoljeni v občinskih svetih.« E. G.


6

iz naših dolin

stran

L’INTERVENTO

15. julija 2014

dom

Il ritorno dei falciatori sabato 19 e domenica 20 lugliodolin suidolin prati lungo la strada panoramica che porta a Tribil iz iz naših naših

La nostalgia è una leva per avere terske terske doline doline un futuro migliore

L

Mario Midun

a storia evolutiva insegna che non è la specie più forte a sopravvivere, e nemmeno la più intelligente. Sopravvive la specie più predisposta al cambiamento. Questa è una delle lezioni migliori di Charles Darwin. Viene spontanea a tal proposito una riflessione su una iniziativa che si svolgerà sabato 19 e domenica 20 sui prati della strada panoramica che porta a Tribil. Un gruppo di amici, che potremmo identificare come «abitatori» tra le chiese di San Nicolò di Iainich e quella di San Giovanni di Tribil, vogliono riprodurre la fienagione come veniva praticata nelle Valli, per secoli: falciando con la falce a mano; rastrellando col rastrello di legno; conservando il fieno in meda... Che oggi si proponga ciò in una festa potrebbe sembrare un nostalgico grido che rimpiange i tempi passati e ai protagonisti si potrebbero muovere forti sospetti di indisposizione al cambiamento. Quindi questi abitatori, che ancora vivono abitando e lasciandosi abitare da questi luoghi, sarebbero destinati alla scomparsa, proprio come insegna la selezione naturale nella teoria evolutiva. Ma questo, naturalmente, è solo il giudizio di un interprete superficiale. È tutt’altro il senso della festa rievocativa che si vuol fare. La portata simbolica di immagini e scene che appartengono al passato e non torneranno (anche se si è tagliato il fieno con la falce a mano per almeno 500 anni nelle Valli) si apre verso un futuro che crediamo possibile e migliore di oggi. La nostalgia, che pure c’è, dev’essere vista come una leva che spinge con forza alla crea-

rezija/kanalska rezija/kanalska dolina dolina posoc posoc ˇjeˇje sport sport

Nella foto: Un’immagine dell’edizione dell’anno scorso.

zione di condizioni di vita migliori per il futuro. Proprio la nostalgia di una vita semplice e felice ci fa riflettere su un equilibrio tra uomo e territorio (questo scosceso, impervio, ma affascinante territorio) che un tempo si era creato e ora decisamente si è perduto. Gli uomini nelle Valli hanno dato prova di essere come «funamboli» che abilmente camminavano sulle corde sospese da terra, ma non cadevano; riuscivano a raccogliere le uova che facevano le galline a Topolò prima che precipitassero. L’equilibrio era anche visibile nel paesaggio con una giusta disposizione di terreni dediti a prato, a bosco, a seminativi e a centri urbani. Ora ci sono pochi paesaggi aperti e sereni perché non ci sono quasi più audaci acrobati all’altezza della situazione; esperti di equilibri economici e affettivi; veri abitatori delle Valli che trovano il senso del loro

vivere lavorando in «questo luogo» (senza che sia solo un posto per dormire, mentre i rovi minacciano gli abitati). Molti disperdono il potenziale affettivo in relazioni e «amicizie» lontane e virtuali e preferiscono non coinvolgersi troppo con «questa gente». Una festa che vuol far sorgere domande. È il nostro territorio inadeguato per l’uomo d’oggi, visto anche che dai nostri pendii scivolano verso luoghi più comodi ogni anno tante persone e, coloro che non partono fisicamente abdicano ogni impegno? O sono gli uomini d’oggi ad essere inadeguati per le nostre ambiziose vette che, se raggiunte, mostrano orrizzonti sconfinati? È il luogo che abbisogna di trasformazioni (magari con politiche che incentivino non si sa bene cosa)? O sono gli abitanti che devono rinascere come uomini nuovi e coraggiosi, veri abitatori, eredi di degne generazioni passate?

PADRE MARIO VIT CONTINUA AD ESSERE VICINO ALLE VALLI DEL NATISONE

P

adre Mario Vit continua ad essere vicino alla sua comunità di elezione anche dopo la sua morte e la sua sepoltura nel cimitero di Calla che lui stesso aveva scelto come sua ultima dimora. Lo fa con il suo messaggio e la sua testimonianza che sono stati ricordati domenica 13 luglio durante la santa messa celebrata in occasione del 50° anniversario della sua consacrazione sacerdotale avvenuta il 12 luglio 1964 a Chieri (To). P. Alberto Remondini, che ha concelebrato assieme al parroco di San Pietro, mons. Mario Qualizza, e a don Davide Larice, che settimanalmente presta assitenza spirituale nelle parrocchie del comune di Pulfero, ha ricordato la «curiosità e l'attenzione» di p. Mario nei confronti delle diversità culturali e linguistiche e del confine che, diceva, agli occhi degli uomini divide, ma agli occhi di Dio mette a contatto e unisce gli uomini. Mons. Qualizza da parte sua ha sottolineato la propensione

di p. Vit ad accogliere tutte le persone senza preconcetti nella ricerca di ciò che unisce e crea fiducia reciproca. Il sindaco di Pulfero, Camillo Melissa, ha espresso gratitudine a p. Mario per il servizio prestato nelle parrocchie del comune ed ha ricordato le sue analisi sociologiche sulla comunità delle Valli e le proposte pastorali che partivano dalla riproposizione delle tradizioni religiose popolari. P. Mario Vit, ha sottolineato Caterina Dolcher del Centro culturale Veritas di Trieste, convinto che nella storia era conservata l'impronta di Dio, si è immerso nella storia delle sue comunità ed ha incarnato le sue proposte nella storia degli uomini. La grande partecipazione di gente da varie provenienze ideali e geografiche, la presenza del sindaco di Cividale, Stefano Balloch, dell'assessore e già sindaco di S. Pietro, Tiziano Manzini, del consigliere provinciale Fabrizio Dorbolò dimostrano quanto sia vero che dove è stato p. Mario ha lasciato tanti amici.

INCONTRO Serracchiani-Balloch-Telesca sul sistema sanitario a Cividale

JEZIKOVNA OKENCA žrtve finančnih rezov

L’ospedale funzionale per le Valli del Natisone

Vprašanje zaščite

P

roseguendo gli incontri con i sindaci dei Comuni dove hanno sede le strutture cardine del sistema sanitario del Friuli Venezia Giulia, la presidente della Regione Debora Serracchiani ha incontrato il 30 giugno, a Udine, il sindaco di Cividale Stefano Balloch. Assieme all'assessore alla Salute Maria Sandra Telesca, la presidente ha illustrato al sindaco le linee principali della riforma della Sanità che saranno sottoposte entro breve al Consiglio regionale. Nel corso dell'incontro, franco e costruttivo, l'assessore Telesca si è soffermata sul ruolo che la Regione ha delineato per l'ospedale di Cividale, sostenendo che tale struttura dovrà continuare a rappresentare un presidio sanitario per il territorio e prevedere tutte le attività di diagnostica e di cura, orientando la propria attività sempre di più verso i settori della post-acuzie e della lungodegenza.

È poi stata accolta con interesse la proposta avanzata dal sindaco Balloch di poter prevedere il collegamento tra i posti letto di degenza disponibili ad attività di ricerca e di tirocinio, raccordate con la funzione universitaria di Geriatria, creandovi un'apposita sede di studi. L'ospedale di Cividale, ha proseguito Telesca, dovrà entro breve implementare le funzioni necessarie sul territorio e già dal prossimo mese di settembre potrà disporre di almeno quattro posti di hospice. All'interno dell'ospedale verrà inoltre attivato un Centro per le cure primarie che accoglierà i medici di famiglia e altre figure professionali atte a garantire continuità assistenziale; per quanto riguarda le urgenze, queste dovranno trovare risposta nell'ambito dell'apposito Piano regionale. Balloch, dopo avere manifestato le esigenze del territorio, con particolare riferimento alle Valli del Natisone

e alle peculiarità dell'area, ha ricordato che la razionalizzazione della struttura è già avvenuta in passato. Mentre la messa in rete con l'ospedale di Udine favorirà lo sviluppo del percorso indicato dalla Regione, assicurando il dialogo tra la struttura periferica di Cividale e l'ospedale di riferimento. Il sindaco ha infine chiesto che si tenga conto della necessità di assicurare l'attività delle emergenze al Pronto Soccorso nell'arco delle ventiquattro ore, per poter assicurare un servizio efficace. A tal proposito, Serracchiani e Telesca hanno espresso la volontà di garantire la sicurezza per la salute dei cittadini e l'emergenza attraverso un Piano regionale che copra tutte le aree del territorio del Friuli Venezia Giulia, assicurando che i cittadini che necessitino di cure appropriate vengano condotti nelle strutture in grado di risolvere ogni specifico problema. (ARC/CM)

D

eželni svet FJk je 11. junija sprejel po urgentnem postopku zakon, ki vsebuje vrsto nujnih ukrepov v zvezi z zaposlovanjem za določen čas v krajevnih javnih upravah. Deželni zakon odgovarja tako na hude težave po nedavni razsodbi ustavnega sodišča, ki je razveljavilo deželni zakon o javnem zaposlovanju iz leta 2010 in s tem tudi v naši deželi uvedlo zelo stroge količke in omejitve na tem področju. Med prvimi žrtvami je bilo tudi delovanje jezikovnih okenc, ki na osnovi državnih in deželnih zaščitnih zakonov jamčijo spoštovanje osnovne pravice, da se pripadniki priznanih narodno-jezikovnih manjšin na javno upravo lahko obračajo v lastnem jeziku. »Znašli smo se tako v paradoksalni situaciji, ki je značilna za ta čas v tej državi. Pravico do dvojezičnosti v javni upravi, začenši z jezikovnimi okenci in prevajalskimi službami, marsikje jamčijo pogodbe na določen čas, saj so temu namenjena finančna sredstva vezana na letne projekte, ki so po definiciji, seveda,

Slovensko okence v Čedadu.

terminski. Brez terminskih pogodb bi tako odpadla zakonsko in pravzaprav ustavno zajamčena pravica, javnim upravam (Pokrajinam, Občinam, bivšim Gorskim skupnostim) pa bi bilo istočasno onemogočeno, da koristijo temu namenjena sredstva na osnovi zaščitne zakonodaje«, je poudaril deželni svetnik SSk Igor Gabrovec, ki je v dogovoru tudi s kolegom Stefanom Ukmarjem (Ds) pripravil dopolnilo k zakonu. »Pričakovati je, da bo novi deželni zakon potrdila in sprejela tudi rimska vlada, saj bo drugače postavljen pod vprašaj sam smisel zaščitnih zakonov in posredno spoštovanje mednarodnih sporazumov, ki zavezujejo Italijo«, zaključuje podpredsednik Deželnega sveta Igor Gabrovec.


dom

iz naših dolin

15. julija 2014

stran

7

ZARADI VELIKEGA ŠTEVILA VPISANIH bo v novim šuolskimiz lietu adna sekcija vdolin sosiednjim kamunu iz naših naših dolin

Dvojezični vartac vdoline Sauodnji terske terske doline Direktorca gre na pension rezija/kanalska rezija/kanalska dolina dolina Živa Gruden je puno dielala, de bi paršlo do slovenske šuole v Benečiji. Natuo jo je vodila cielih trideset liet

N

Larissa Borghese

ovuo šuolsko lieto se bo šetemberja za špietarsko dvojezično šuolo odparlo z novuostmi. Zauoj pomanjkanja potriebnih prestoru v študentskim domu v Špietru so pomislili namestiti adno sekcijo vartaca v Sauodnji. V tistin kamunu imajo lepe prestore za otroško šuolo, pa so jo zaparli štier lieta odtuod, zaki nie bluo otruok. S soje strani je sauonjski kamun napravu vse potriebne štopienje, de bi na te narbuojšo vižo sparjeu otroke. Nie samo dau na razpolago prestore, a bo tudi pomau par prevozu otruok s šuolabusam. »Napravli smo vse potriebne prošnje. Dežela Furlanija Julijska krajina nam je objubila, de nam bo dala do šetemberja al' otuberja denar, de bi pokril’ žive štroške, pride reč tiste za ogrevanje, luč an drugo,« nam je poviedu šindik, Germano Cendou. »Veseli smo, de adna sekcija dvojezične šuole pride v naš kamun – je doluožu – takuo de oživi tudi vas. Troštam se, de tuole na bo samuo za adno lieto ampa de bo šlo naprej. Upam tudi, de tela izbiera bo šla pru tudi staršem. Sigurno bojo veseli šuolskih prestoru, ki so lepuo ureje-

ni.« Direktorca dvojezičnega vičstopinjskega inšituta, Živa Gruden, nam je arzložla, de »kar se tiče tele sekcije v Sauodnji, še čakamo na odgovor gledé organika, pride reč učiteljic, ki bojo imenovane iz lestvic, ki so se pred kratkin obnovile.« V Sauodnjo bo hodilo v vartac od 20 do 25 otruok od 100, ki jih je vse kupe vpisanih v vartac dvojezične šuole. Pride reč, de bo niek vič ku 70 otruok ostalo v Špietru. Kakuo bojo odločili, kateri bojo šli v Sauodnjo? »Predvsiem po izbiri staršu s tem, de tist, ki je priet na lestvici (graduatoriji) ima pravico priet izbierat,« nam je

Germano Cendou

posoc posoc ˇjeˇje sport sport

Hram v Sauodnji, kjer bo dvojezični vartac. Zapart je od lieta 2010.

poviedala direktorica. Sauonjska sekcija nie začasna rešitev, če se pomisli na pomanjkanje prestoru v špietarskem študentskim domu an na tuo, de še niso začeli diel, de bi postrojili an prerunali stari sedež dvojezične šuole v Špietru, na

Živa Gruden

ciesti, ki peje v Ažlo. Zatuo se lahko misli, de sekcija v Sauodnji bo odparta nomalo liet. Druga velika novuost je, de bo dvojezični vičstopinjski inštitut v novim šuolskim lietu imeu novega direktorja al’ direktorico, saj bo Živa Gruden hmalu šla na pension. Deželni šuolski urad je 7. luja objavu, de je prestor direktorja na razpologo. Takuo bo po tridesetih lietah dvojezična šuola obarnila stran v svoji zgodovini, saj jo Živa Gruden vodi od vsega začetka. Že priet je puno dielala, de bi paršlo do nje ustanovitve. Potle jo je pejala skuoze vse štopienje, od začetka ku popunoma privaten inštitut do priznanja, parifikacije an podaržavljanja. Na začetku sta bla samuo vartac an primarna šuola, v zadnjih lietah so odparli tudi nižjo sriednjo šuolo. Število učencu je iz lieta v lieto rastlo an bo v novim šuolskim lietu preseglo rekordno številko 270.

CIVIDALE La ventitreesima edizione del Mittelfest dal 19 al 27 luglio

Segnali di inquieta bellezza

È

stata presentata mercoledì, 9 luglio, nel refettorio del Convento di Santa Maria in Valle, a Cividale, la 23ª edizione di Mittelfest, che quest’anno si svolgerà nella città ducale dal 19 al 27 luglio. Il cartellone di quest’anno intitolato «Segnali di inquieta bellezza», conta più di 50 eventi tra musica, teatro e danza. «Possiamo contare – ha detto a Dom Franco Calabretto, direttore artistico di Mittelfest – su molte prime assolute. Da un lato c’è l’omaggio alla grande tradizione, dall’altro l’attenzione all’innovazione e alla sperimentazione. Il Mittelfest di quest’anno sarà una vetrina di spettacoli internazionali, ma darà molto

spazio anche alle eccellenze del territorio, soprattutto ai giovani o a giovani compagnie ed enti. La mission del festival è di essere vetrina che recepisce e al contempo strumento di promozione». Come si conciliano la memoria, che quest’anno è inevitabilmente legata alla Prima guerra mondiale, e la bellezza? «Mittelfest – spiega ancora Calabretto – racconta la quotidianità e riflette sui temi importanti che la quotidianità eredita. Allo stesso tempo si appella agli elementi che si oppongono alla gravità e alla pesantezza di quei ricordi. È un appello alla forza della cultura e della bellezza, ideali fragili che hanno bisogno di essere custoditi».

Il Mittelfest che è dalla sua nascita considerato vetrina sull’Europa centro orientale non deve perdere il contatto con il Friuli. «Il Mittelfest – ha detto il presidente Federico Rossi – è importante per il Friuli perché la nostra è una regione europea. Qui ci sono le cosiddette minoranze che sono la testimonianza viva delle grandi culture dell’Europa. Mittelfest può, in questo senso, aiutare anche la politica regionale a dare buone motivazioni per rilanciare la specialità del Friuli». Alla presentazione di Mittelfest hanno salutato il pubblico anche il sindaco di Cividale, Stefano Balloch, il Presidente della V commissione enti locali, cultura, sport, Vincenzo

CRISTIANO SHAURLI IN VISITA ALLA COOPERATIVA MOST

I

l capogruppo del Pd in Consiglio regionale, Cristiano Shaurli, ha incontrato mercoledì 9 luglio, nella sede della Confederazione delle organizzazioni slovene (Sso) a Cividale, il direttivo provinciale della stessa confederazione e i rappresentanti della cooperativa Most che edita il quindicinale Dom e il bollettino di informazione Slovit.

Durante l’incontro sono stati affrontati i temi della politica linguistica regionale, dei finanziamenti alle istituzioni della minoranza slovena in provincia di Udine, della riforma degli enti locali e dei rapporti transfrontalieri. Shaurli ha sottolineato la necessità di lavorare sullo status della lingua, secondo modelli di successo sperimentati a livello europeo, per

arrivare a una tutela più efficace della comunità slovena in provincia di Udine, che è anche la parte più debole della minoranza. «In questo senso – ha sottolineato Shaurli – i media, quali il Dom e lo Slovit, non possono essere considerati meramente dei mezzi di informazione, ma vanno considerati soprattutto come strumenti di promozione linguistica».

Izredna podpuora muzeju SMO Dežela Furlanija Julijska krajina je, na predlog deželnega odbornika za kulturo Giannija Torrentija, namenila izredno finančno podpuoro Slovenskemu multimedijskemu oknu (Smo) v Špietru in Ribiškemu muzeju Tržaškega primorja v Križu. Smo-ju je namenjeno 50 tisoč evrov, Ribiškemu muzeju v Križu pa 60 tisoč. Podpuoro bo prejel tudi muzej kmečke kulturne dediščine v Fagagni. Pristojna komisija je predlog odbornika vnesla v proračunski zakon, ki ga bo deželni svet odobriu konac miesca. Zadovoljna za odločitev sta slovenska svetnika, Stefano Ukmar in Igor Gabrovec. Muzej Slovensko multimedialno okno je bil urejen v Špietru v okviru strateškega projekta JezikLingua, ki je biu financiran v okviru Programa čezkonfinskega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. Center, s pomenljivim naslovom »Krajinski in pripovedni muzej«, je adan od maloštevilnih muzejev v Italiji načartovan v multimedialni interaktivni obliki in parkazuje kulturno krajino od Julijskih Alp do muorja in obiskovaucu ponuja interaktivno ter vičplastno potovanje po poti spoznavanja krajevne kulture, od atlasa do kulturnih krajin in bukvi, ki guori skuoze slikovne zgodovine in poslušanja jezikov in glasbe.

Dobrodošli doma v Škofji Loki V saboto 5. luja se je v zgodovinskem centru Škofje Loke odvijala prireditev »Dobrodošli doma«, festival Slovencu, ki žive v zamejstvu an po svietu, ki ga parpravja Urad vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Program so parpravle skupine iz Slovenije, Nemčije, Bosne, Hrvaške, Argentine, Kanade. Nastopila je tudi folklorna skupina iz Rezije. V Škofji Loki so gostje imieli parložnost si ogledati mesto, grad in muzeje.

Zapustu nas je Mario Gosgnach Da sin.: Maffei, Rossi e Calabretto.

Martines, e Marco Maria Tosolini della Fondazione Crup. Presente in sala anche l’on. Serena Pellegrino. Il biglietto da visita di Mittelfest è stato il concerto svoltosi il 6 luglio a Redipuglia, in cui il maestro Riccardo Muti alla presenza dei presidenti di Italia, Giorgio Napolitano, Slovenia, Borut Pahor e Croazia, Ivo Josipović, ha diretto la «Messa da Requiem» di Giuseppe Verdi. Ilaria Banchig

V sriedo 2. luja se je hitro po cieli Benečiji arzšerila novica, de je na svojim duomu v Ažli umaru Mario Gosgnach, Blažove družine iz Matajura. Imeu je samuo 65 liet. Že mlad je šu s trebuham za kruham v Žvicero, kjer je sreču ženo Tončko Mihelič (poročila sta se na Stari gori) in sta se mu rodila Andrej ter David. Aktiven je biu par društvu beneških emigrantu, saj je nimar ljubu svoje kraje, slovenski jezik in domače navade. Kàr se je v osandesetih lietah prejšnjega stuolietja varnu v Matajur, je biu med te parvimi, ki so skarbieli za senjam svetega Louranca, tradicionalni pust in druge kulturne inicitive. Biu je tudi predsednik sekcije ex emigrantu v vasi. Tudi v Ažli, kjer se je zazidu hišo, je puno skarbeu, de bi se ljudje daržali kupe. Pieu je v zboru Matajur iz Klenja in biu med ustanovitelji Planinske družine Benečije. Z njimi je sodelovau, dokar mu je zdravje tuole dopustilo. Puno ljudi se je zbralo par pogrebni maši, ki je bla v Ažli. V imenu vsieh Slovencu mu je zadnji pozdrav dala predsednica Planinske družine, Luisa Battistig. »Toja staza življenja – je jala – je že paršla do konca, do liepega brega. Takuo sada nas gledaš od varha. Mi pa tle ostanemo za nimar hvaležni tebe an toji družini. Buog ti loni za vse an v mieru počivi.«



dom

iz naših dolin

15. julija 2014

PREDSTAVITEV

stran

9

bukvi Odda Lesizze o koritah je bila v Špietru 27.naših junija dolin iz iz naših dolin

Korita in napajalniki so bili terske terske doline doline središče vaškega življenja

Festa di Sant'Anna a Subit

rezija/kanalska dolina dolina De na bojo šli v pozabo, je Oddo Lesizzarezija/kanalska fotografu v vaseh Nediških dolin korita in napajalnike. Nekatere so donas popunoma posoc posoc ˇjeˇje zapuščene Giorgio Banchig

K

orita in napajalniki so bli središče vasi, kjer so se ljudje srečevali, žene so klepetale, čečè in puobi so se snubili, možje so govorili o dielu in kravah, otroc so norčevali. V adni besiedi korita in napajalniki so bli središče vaškega življenja, kakor so ble cierkve, oštarije in šuole. Tuole je bluo jasno poviedano na predstavitvi bukvi, v katerih sta Oddo Lesizza in Dario Colombin zbrala stuo fotografij od korit in napajalniku Idarske in Nediških dolin in jih je izdala Zveza slovenskih izseljencu – Slovenci po svetu. Na predstavitvi, ki je bla v petak 27. junja v puni špietarski kamunski dvorani, so spregovorili špietarski šindik Mariano Zufferli, predsednik Zveze izseljencu Dante Del Medico, profesor na videnski univerzi Mauro Pascolini, »čečè« iz Zverinca, Rosina Tomasetig in Ernesta Feletig ter avtorja Lesizza in Colombin. Njih dielo je trajalo kakih pet liet

in v dolgim potovanju od vasi do vasi sta zbrala kakih 300 fotografij od korit in napajalniku, ki so zagotavljali življenje ljudi in žvine in vsake sorte izmenjave med prebivalci nieke vasi. Dielo Odda Lesizze, je jau prof. Pascolini, «izhaja predvsiem iz globoke želje, de se ohrani pomemban del zgodovine njega dolin in de se za tiste, ki bojo paršli za nami, ohrani dragocen arhiv podob, priet ku naša družba al pa celuo sama narava izbrišejo tele sledi, ki so dajale in še dajejo lepo podobo telih kraju in ljudi.« Kakor je v bukvah razvidno, so korita in napajalniki izdielani na vse možne viže: od preprostega žliepa do kamanovih in cimentovih korit, od dolgih napajalniku do pokritih korit z »lavadorjam«, kjer so žene prale blaguo. Donas so nekatere korita in napajalniki popunama zapuščeni, v drugih šele teče voda, nekateri so napunjeni z zemljo in v njih rastejo rože, drugi so zlo lepuo postrojeni in kažejo vso njih lepoto in mojstarsko dielo njih ustvarjalcu. Vse pa šele pričajo o vaseh punih ljudi, otruok in mladih, o tardnem dielu ljudi, o kumetuški

LUTKOVNI FESTIVAL bo od 18. do 20. luja

sport sport

Da sin.: Colombin, Lesizza, Del Medico, Zufferli e Pascolini.

S telimi bukvami se ohrani del zgodovine

ekonomiji teritorija, o močnem skupnem življenju, o kulturi in viernosti ljudi. Prù o tuolem sta pričali Rosina in Ernesta, ki sta guorili o življenju,

ki je bluo v Zverincu, kàr sta bli mladi in je korito na vasi predstavljalo središče življenja, kraj srečanja in diela še posebno žen in čeč, ki so v nji prale, točile vodo, medtem ko so se pravle novice in »bašadale«; čečè pa so le upale, de pride blizu tist puob, ki jim je biu všeč. Predstavitve se je udeležilo veliko ljudi ter šindaki iz Podbuniesca Camillo Melissa, iz Podutane Antonio Comugnaro in provincialni svetnik Fabrizio Dorbolò.

OBLIZZA celebrato il battesimo di Thomas

Lutkovni festival Oblizza in festa

T

udi lietos bo med 18. in 20. lujam v Nediških dolinah lutkovni festival »Marionette e burattini nelle Valli del Natisone.« Prireditev bo v sedmih kamunah Nediških dolin (Dreka, Garmak, Podbuniesac, Sauodnja, Sriednje, Svet Lienart in Špietar) in tudi v Prapotnem in v Tovorjani. Tud telo lieto je program zlo bogat. Začne v petak 18. luja ob 19. v Tauarjani s prestavitvijo Daniele Castiglione »La beffa delle vacche«. Le v petak ob 21.30 v Nokuli (Špietar) bo na odru Cta (Centro teatro animazione e figure) z igro »L’occhio del lupo«. V saboto 19. luja v Seucah (Prapotno) ob 17.30 le Cta bo predstavilo »Il pesciolino d’oro«. Ob 19. v Utani bo na odru igra Giorgia Gabriellija »Baracca 8, Pulcinella liberatutti«, ob 21. pa v Bijačah skupina Fran-

ceschini performingarts bo prestavla »Old rock clown painting show«. V nediejo 20. luja v Preserju ob 17.30 bo »Va’, dove ti porta il piede« Laure Kibel. Ob 19. v Lombaju bo igra »…Cavoli a merenda« skupine La Casa degli gnomi. V Čeplešišču ob 21. Divadlo Piki iz Slovaške republike bo predstavlo »Storia di mucche«. Festival lutk, ki je lietos 21. po vrsti, parpravja CTA iz Gorice in ga podperja Gorska skupnost Ter, Nadiža in Barda, s sodelovanjem vseh kamunu, kjer se odvija. Tela iniciativa je zlo important za naše kraje, saj parkliče vsako lieto puno ljudi v vasi Nediških dolin, ne samuo iz Benečije, ampa tud’ iz ciele Furlanije Julijske krajine in celuo iz Veneta. V telih dvajsetih lietah je biu festival nimar velik senjam za te male in te velike gledauce.

Festa patronale di Sant’Anna, a Subit di Attimis, il 26 e 27 luglio, con un programma fitto di appuntamenti. A organizzare l’evento la locale pro loco, presieduta da Bruno Del Bianco. Tra gli incontri di sabato il 7° torneo di calcetto «Memorial Mario Bordin», alle 9; in mattinata la messa celebrata dai parroci della Forania, l’arrivo della corsa cicloturistica «Alta Val Malina» e il taglio del nastro della mostra di arte batik a cura dell’artista Eliana Spinelli e di quella di artigianato locale. In serata musica e chioschi aperti con tante specialità: pasticcio alle erbe spontanee, torte e bevande ai frutti di bosco, drink a sorpresa. Domenica messa alle 10.30 accompagnata dal coro «Gianni De Luca» diretto dal maestro Irina Guerra Lig Long e dal pianista Simona Coris. Alle 13 arrivano le auto d’epoca, mentre alle 15 vespero con processione animata dal Complesso bandistico Venzonese. Si fa festa fino a sera, con la tombola e l’esibizione della scuola di danza «Rosini Federico Asd» e «Dna Danza Tricesimo». In caso di pioggia sono stati allestiti ampi spazi coperti.

Canebola-Podbela Festa a Cornappo

Si è svolta il giorno 15 giugno la podistica in amicizia Canebola-Podbela. Per il gruppo dei vincitori è stata organizzata una festa nel paese di Cornappo domenica 22 giugno. Il momento conviviale è stato allietato dalla fisarmonica di Ivan.

Don Maurizio Qualizza con la reliquia di S. Giovanni Paolo II.

U

na giornata bellissima ha fatto da cornice alla solennità dei santi Pietro e Paolo nella piccola comunità di Oblizza. L’occasione è stata offerta dal battesimo del piccolo Thomas Ursic, i cui nonni hanno le radici lassù. Nella circostanza il celebrante, don Maurizio Qualizza, parroco di Gradisca d’Isonzo e amico della famiglia, ha celebrato la Messa solenne e portato per la gioia e la venerazione dei presenti, soprattutto la gente dei paesi vicini accorsi al rito, l’insigne reliquia di San Giovanni Paolo II. La liturgia è stata accompagnata per l’occasione dalla preziosa e apprezzatissima esecuzione di canti tradizionali sloveni del coro di Liessa. Don Qualizza all’omelia ha riper-

corso la vicenda vocazionale dei due apostoli, la loro inquietudine missionaria che dovrebbe caratterizzare, in senso positivo, anche la nostra fede. «Una fede – ha detto il celebrante rivolto ai genitori e padrini – nella quale voi vi impegnate per Thomas, l’impegno di un’educazione in famiglia dove oggi purtroppo questa trasmissione è venuta meno». Il battesimo è stato, pur abitando la famiglia a Bolzano, un segno di speranza per l’ormai minuscola comunità di Oblizza, sofferente, come le altre per l’abbandono della montagna. La presenza della Reliquia del Pontefice santo, che alla fine della Messa tutti hanno voluto baciare, è stata il segno che anche questa piccola comunità non è dimenticata.

Dežela FJk bo ozdravila kostanje Dežela Furlanija Julijska krajina bo gledala ozdraviti kostanje. Parnesli bodo v hosta ciele dežele, se prave tudi v Nediške doline, golazen, insekt Torymus sinensis, ki je naravni naspruotnik šiškarice, se pravi boliezni, ki je pet liet odtuod naliezla tudi kostanje v Benečiji in uničila pardielo. Do sada je bla Furlanija Julijska krajina sama dežela v Italiji, ki nie parstopila k programu za ozdraviti kostanje, češ de bojo kostanji sami ozdravili. Kaže, de se je sada premislila. Dobro novico je poviedu podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec, ki je že leta 2010 opozarjau deželo na telo problematiko. Gabrovec je med druzin podčartu, de ima kostanj v Benečiji pomembno, important, vlogo v ekonomiji teritorija.


10

terske doline

stran

15. julija 2014

dom

GRANDE SUCCESSO per l’iniziativa dell’amministrazione comunale della Val Cornappo iz iz naših naših dolin dolin

Giovani esploratori al campo di Musi Festa dei giovani esploratori a Musi di Lusevera, dal 28 giugno al 5 luglio scorsi grazie al campus per ragazzi organizzato dall’Ana di Udine in collaborazione con la Protezione civile della Regione, il Comune e gli abitanti del paese. Nel piccolo borgo verde dell’Alta Val Torre si sono riuniti 60 tra ragazzi e ragazze di età compresa tra gli 11 e i 17 anni provenienti da tutto il Friuli Venezia Giulia. Per il terzo anno consecutivo, questo vivace gruppo di adolescenti e giovani ha vissuto senza telefonino né computer, come da regolamento, immerso nella natura incontaminata del territorio delle sorgenti del torrente Torre, accompagnato alla scoperta dei segreti dei boschi dagli animatori e dagli educatori degli alpini e dai tecnici della Pc. Nessuno, in queste giornate, ha rimpianto lo smartphone e i giochi tecnologici. Anzi: per tutti loro l’incontro con la natura è stato di vero «rapimento». Accampati in 16 tende, i partecipanti hanno imparato a confrontarsi con le emergenze legate, ad esempio, a un infortunio in montagna, a un momento di isolamento forzato e ad affrontare i pericoli in maniera pratica, sul posto, facendo affidamento sulle proprie forze e sulla collaborazione e «gioco di squadra» con i compagni. Per i giovani, al termine del campo «Eagles», un riconoscimento per l’impegno svolto con responsabilità e nuova maturità.

Festa del Sacro Cuore a Cornappo

Al campo estivo di Taipana terske terske doline doline anche da Nimis e Povoletto

G

Paola Treppo

rezija/kanalska rezija/kanalska dolina dolina

rande successo, a Taipana, per il campo estivo 2014 organizzato per i bambini. «L’iniziativa ha raccolto anche quest’anno notevoli consensi – spiega il sindaco, Claudio Grassato, che si occupa direttamente del progetto –. Vi hanno aderito, infatti, ben 23 tra bimbi e bimbe e solo in parte residenti nel nostro comune. Questo ci fa capire come la qualità del servizio offerto sia molto elevata e che, per questo, i genitori scelgano, un anno dopo l’altro, di iscrivere i loro figli al campus. C’è da dire che l’amministrazione municipale tiene particolarmente ai corsi estivi: i bambini stanno insieme, si conoscono e si creano dei bei legami di amicizia. Imparano cose nuove grazie all’attività degli animatori ed educatori della “Aracon”, cooperativa cui è stata affidata l’organizzazione dell’evento attraverso i Servizi sociali facenti capo all’Ambito Tarcentino». L’obiettivo del Comune è anche quello di aiutare le mamme e i papà che lavorano. «Con i figli in buone mani, i genitori possono continuare a seguire la loro occupazione e a svolgere con più serenità i carichi domestici. Da qui la nostra scelta di agevolarli pure sotto il profilo economico: il costo di frequenza non è stato mai aumentato negli ultimi cinque anni, anche se si tratta di un’iniziativa che richiede uno sforzo finanziario abba-

posoc posoc ˇjeˇje

U

sport sport

stanza impegnativo per un municipio piccolo come il nostro». Nella retta è compreso anche il pranzo mentre il trasporto con lo scuolabus è del tutto gratuito, anche per chi viene da fuori. «Quest’anno, su 23 bambini partecipanti, due sono della zona di Povoletto e undici di Nimis. Il resto sono tutti piccoli che abitano con le loro famiglie a Taipana». Il campus ha preso avvio il 7 luglio e si chiuderà il 2 agosto. Quattro settimane dedicate all’aggregazione, dalle 8.30 alle 13.30, con diverse uscite sul territorio che comprendono anche una mattina nella piscina di Magnano, una gita ai castelli e la visita a una mostra. «La nostra scuola è molto importante – sottolinea Grassato –; abbiamo ottimi docenti e c’è una grande partecipazione dei genitori alle ini-

ARTE A LUSEVERA dal 20 al 26 luglio. È la 4ª edizione

ALLA SCOPERTA DEL RIO GORGONS

ziative che la aprono alla comunità. Splendida è stata, ad esempio, la festa di chiusura dell’anno scolastico, che si è tenuta il 27 giugno nell’area della Polisportiva: un incontro multietnico, di fatto, con la preparazione di piatti tipici di diversi Paesi, quelli da cui arrivano alcune mamme e alcuni papà dei bambini. Sono state cucinate e condivise vivande a base di cuscus, realizzate da genitori magrebini, di gusto thailandese, rumeno e il risotto brasiliano tutto a base di fagioli. Credo che anche iniziative di questo genere parlino di integrazione e che servano a far conoscere il bello e il buono che c’è in ogni cultura. Educando i bambini ad apprezzare quello che a noi grandi può apparire diverso, significa far crescere persone nuove, aperte allo scambio e al confronto senza pregiudizio alcuno».

n’escursione riuscitissima quella programmata domenica 29 giugno dal Centro Ricerche Carsiche «C. Seppenhofer» in collaborazione con il B&B «Nido delle Naiadi» di Ponte Sambo. I numerosi partecipanti da Taipana si sono incamminati sul sentiero delle cascate del Rio Gorgons che si snoda in una valle meglio conosciuta, dai locali, come Šeroka dolina, una lunga e profonda incisione valliva, costellata da una serie di cascate splendide e diverse tra loro create dal rio. Lungo il sentiero gli escursionisti, con qualche timore, hanno dovuto attraversare alcune passerelle, piuttosto ardite, sospese sopra le cascate. In particolare quella sopra la grande cascata del Rio Lieskovac che per la verità meriterebbe un po’ di accurata manutenzione. L’escursione è proseguita quindi con una visita all’azienda agricola «Zore», guidata dalla titolare Alessia Berra, che ha spiegato tutto il ciclo per la produzione dei formaggi di capra. A conclusione della giornata tutto il gruppo è stato ospite del «Nido delle Naiadi» per il pranzo a base di specialità locali e dove è intervenuto anche il nuovo sindaco di Taipana, Claudio Grassato.

PLATISCHIS Società agricola in piena attività

In 7 a «Planet Bardo» Produzioni di qualità

Un tempo nuvoloso e incerto e alcuni scrosci d’acqua a fine processione non hanno intimidito quanti hanno preso parte, domenica 29 giugno scorso, nella frazione di Cornappo, a Taipana, all’annuale festa religiosa del Sacro Cuore. Alla celebrazione, infatti, hanno partecipato circa 150 persone. La giornata è iniziata alle 11 con la messa celebrata dal diacono Diego Mansutti, con l’accompagnamento del coro di Percoto. Al termine del rito si è tenuta la processione con la statua del Santo: i fedeli hanno raggiunto la borgata superiore e quindi hanno fatto rientro in chiesa. Il pomeriggio è proseguito con un rinfresco cui tutti hanno preso parte e che è stato organizzato nella sottostante sala parrocchiale. Un incontro, quest’ultimo, allietato dalla compagnia delle fisarmoniche fino a fine giornata. Dalla comunità di Cornappo un grazie a chi ha preso parte alla cerimonia e un arrivederci al prossimo anno.

Porzus, il 20 luglio per gli ammalati Incontro di preghiera, in luglio, per gli ammalati, nel santuario di Porzûs di Attimis. L’appuntamento è per domenica 20, alle 17 con una messa che sarà officiata da monsignor Pietro Moratto, parroco di Premariacco e di Orsaria.

L

a pittura e l’arte protagoniste in Alta Val Torre, grazie all’edizione 2014 di «Planet Bardo» che quest’anno prende avvio il 20 luglio per chiudersi il 26 e animare Lusevera con una lunga e intensa settimana di cultura e incontri. Giunta alla sua 4ª edizione, l’iniziativa è supportata come sempre dall’amministrazione comunale che vede nel progetto un’importante momento di confronto. All’evento di quest’anno partecipano sette artisti provenienti da Belgio, Austria, Slovenia e Friuli Venezia Giulia. Tutti loro soggiorneranno a Lusevera per una settimana, realizzando al Centro Lemgo di Pradielis le loro opere. I quadri saranno poi esposti nella sala coperta dell’area festeggiamenti di Lusevera, in occasione della Festa degli ex emigranti. Il programma prevede l’organizzazione di due serate culturali, il 21 e il 23 luglio, sempre a Lusevera, con concerto, teatro e musica. Come ogni anno, poi, per ricordare l’evento e portare con sé un pezzetto di «Planet Bardo», il municipio provvederà a stampare un libretto di presentazione dell’iniziativa contenente anche la biografia degli artisti. «Si tratta di un momento molto importante per la valorizzazione dell’Alta Val Torre nel campo dell’arte, del turismo e della cultura – dice il sindaco, Guido Marchiol –.

C

Il progetto si pone due obiettivi. Il primo è quello di dare un’opportunità di cultura vera e vissuta a chi risiede in questi luoghi tutto l’anno, soprattutto ai cittadini di domani che, conoscendoli, anche negli aspetti più nascosti, sapranno amare e apprezzare il proprio ambiente». Il secondo obiettivo è quello di dar vita a una manifestazione che lasci il segno. «L’Alta Val Torre, la sua gente, la sua cultura – dice Marchiol – saranno oggetto di un’importante azione culturale e artistica di livello europeo che potrà dare risalto e visibilità e, quindi, nuove possibilità di sviluppo turistico a questa terra di montagna a cavallo di culture antiche, fatte di scambi, di mescolanza di linguaggi e di peculiari tradizioni». P. T.

on due ettari di superficie coltivata tra orticole e frutticole, quest’anno la «Società agricola di Platischis» confida in un raccolto migliore e più abbondante rispetto alle due stagioni passate, durante le quali i sei soci hanno lavorato soprattutto per ottenere semi sani, forti e di alta qualità. La società, infatti, che utilizza terreni nell’area della sola frazione di Platischis, punta sull’eccellenza e non sulla quantità. Non a caso, uno dei prodotti del suo paniere, il «fagiolo gigante di Platischis» rientra già nell’«Arca del gusto» di Slow Food, con l’obiettivo di diventare nuovo presidio. Accanto al «gigante», si coltiva pure il «borbottino di Prossenicco» e tutta un’altra serie di varietà frutticole e orticole. «Il sistema che utilizziamo è biologico e naturale – dice uno dei soci, Gabriele Chiopris –; per l’annata 2014 siamo molto ottimisti per quel che riguarda la brovada, che ci ha già dato grandi soddisfazioni. Il suo gusto è inimitabile e l’eccellenza delle sue caratteristiche organolettiche è legata al clima di questa zona della montagna, segnato da una notevole escursione termica». La società coltiva anche le mele, tutte bio, con piante in larga parte recuperate con fatica da un frutteto ormai coperto di rovi. Accanto alla «florina» sono state messe a dimora anche altre quattro

nuove varietà, tutte resistenti e adatte alle condizioni climatiche proprie di Platischis. Non mancano le patate, il susino e l’aglio di Resia, quest’ultimo destinato a diventare uno dei primi prodotti trasformati. Quest’anno, infatti, i soci proporranno, in anteprima, la crema di fiori d’aglio, una delizia che si potrà acquistare nello spaccio «Zore», sempre a Taipana, e anche nei negozi specializzati di Udine. Tra le colture, poi, ci sono il topinambur, coltivato grazie ai consigli forniti dalla facoltà di agraria dell’Università di Udine, in particolare dal prof. Testolin. Tra le curiosità, infine, una nuovissima sperimentazione, quella per la produzione del primissimo zafferano di montagna, grazie a un progetto realizzato da un medico di Magnano in Riviera, Alfredo Carnesecchi. «Fare impresa in montagna si può – sottolinea Chiopris –; noi ci crediamo e puntiamo sulla diversificazione dell’offerta: non solo agricoltura, ma anche turismo slow, accoglienza di gruppi nella ex latteria del borgo, recupero dei terreni incolti e abbandonati anche con l’operazione del Comune per il riordino fondiario. Fondamentale sarà, in questa avventura, il supporto tecnico dell’Ersa, quello della Regione per la sburocratizzazione e la disponibilità fondiaria per ampliare l’area coltivata». P. T.


dom

rezija/kanalska dolina

15. julija 2014

stran

11

REZIJA V spremstvu pokrajinskih predsednikov Skgz,iz Negro, in Sso, Banchig, obiskala pet središč, kulturno bogastvo doline naših dolin iz naših dolin

Generalna konzulka Sergaš terske doline terske doline iz prve roke spoznala Rezijo rezija/kanalska rezija/kanalska dolina dolina ANTICHI AFFRESCHI PERDUTI TORNANO ALLA LUCE A STOLVIZZA

posocˇje posocˇje sport

sport

V

ponedeljek 30. junija se je generalna konzulka Republike Slovenije v Trstu Ingrid Sergaš mudila na obisku v Reziji. Skupaj s konzulko Eliško Kresnič Žmavc je generalno konzulko najprej sprejel župan Občine Rezije Sergio Chinese, nato se je srečala s pokrajinskima predsedikoma Skgz Luigio Negro in Sso Giorgiom Banchigem, s katerima je obiskala pet središč, v katerih se razvija kulturno življenje ali predstavljajo kulturno bogastvo doline. Na sedežu Parka Julijskih Predalp je goste sprejel direktor Stefano Santi, ki je v prijetnem razgovoru ilustriral delovanje parka in še posebej poudaril tesno sodelovanje s Triglavskim narodnim parkom. Sledil je obisk Rozajanske kultürske hïše, ki jo je po potresu zgradila Slovenija in darovala občini. Luigia Negro je razložila delovavanje in uspehe Rezijanske folklorne skupine, ki je bila

uradno ustanovljena leta 1838 in je poznana po vsem svetu, in omenila težave, ki so nastale ob izpadu pogodbe med občino in folklorno skupino in se je pojavila konkretna možnost, da bo struktura izročena drugemu društvu. Na sedežu Muzeja rozajanskih ljudi se je generalna konzulka ogledala bogato zbirko starega pohištva, orodij in posod, ki so jih ljudje rabili v preteklosti. V popoldanskih urah je sledil obisk sedeža Zskd in Muzeja brusačev na Solbici ter srečanje s predstavniki društva ViviStolvizza. Na koncu obiska je generalna konzulka Ingrid Sergaš izrazila zadovoljstvo za obisk, ki ji je nudil priliko neposredno poznati lepo rezijansko dolino ter se dotakniti problemov in pričakovanj njenih ljudi. Po mnenju pokrajinskih predsednikov Sso in Skgz so taki obiski s strani predstavnikov oblasti iz Slovenije zelo dobrodošli in koristni, ker iz prve roke nudijo konkretno sliko problematičnega stanja in tudi dobre dosežke slovenske manjšine v videnski pokrajini.

Čezmejna železniška povezava med Beljakom/Villach (A) in Jesenicami (SLO) bo do četrtka 14. avgusta zaprta zaradi modernizacije infrastrukture na slovenski strani. Bo vsekakor urejen nadomestni prevoz z avtobusi. Prav tako do 14. avgusta bodo nočni vlaki preusmerjeni čez Celovec in Rož. Mednarodne povezave med Slovenijo in avstrijsko Koroško se utrjujejo – medtem ko javni promet med Kanalsko dolino in Slovenijo ostane še vedno popolnoma nerazvit.

Premio letterario in italiano e friulano

Giorgio Banchig, Eliška Krešnič Žmavc, Ingrid Sergaš in Luigia Negro ob spomeniku brušacev. U. D.

Železniška povezava Beljak - Jesenice

Nella foto: lacerti di affreschi rinvenuti sulle pareti della chiesa a Stolvizza.

I

lavori di ristrutturazione della chiesa parrocchiale di Stolvizza, dedicata a San Carlo Borromeo, ancora in corso, hanno permesso il ritrovamento di alcuni lacerti di affreschi e pitture murarie sette e ottocenteschi. Sono sei immagini in tutto, di alcune si ignorava l'esistenza. La più interessante immagine, non ancora ben ripulita dagli strati di pittura che la coprivano, risulta essere quella posta sulla parete della navata sud, dove, oltre a un gruppo di personaggi, è stata rinvenuta anche la croce di consacrazione della chiesa avvenuta nel 1769. Nella stessa navata da tempo immemorabile è collocata, entro una nicchia, la statua di Sant’Anna a cui la popolazione di Stolvizza è particolarmente devota. In passato nello stesso spazio era collocato anche l'altare ligneo che conteneva la statua della santa. Pertanto è plausibile che le figure che saranno riportate alla luce siano da mettere in correlazione con questa figura. Artisti di tutti i tempi hanno raffigurato Sant’Anna quasi sempre in gruppo famigliare, come Anna, Gioacchino e la piccola Maria, oppure seduta su un'alta sedia, come un’antica matrona, con Maria bambina accanto, o ancora nella posa «trinitaria» cioè con la Madonna e con Gesù bambino, così da indicare le tre generazioni presenti. Non appena l'opera d'arte rinvenuta a Stolvizza sarà restaurata, sveleremo ai lettori del Dom l'iconografia esatta. Sandro Quaglia

Il Comune di Chiusaforte/Scluse (slov. Kluže) in collaborazione con la Comunità montana del Gemonese, Canal del Ferro e Valcanale ed il patrocinio della Provincia di Udine, indice la 24a edizione del premio letterario nelle lingue italiana e friulana «Le Pigne». Il concorso è riservato ai residenti (ora o in passato) e nati nei comuni delle comunità montane del Friuli (Gemonese, Canal del Ferro e Valcanale; Carnia; Torre-Natisone-Collio; Friuli Occidentale). Il concorso è articolato in due sezioni – narrativa italiana e poesia friulana. Nella prima sezione si può concorrere con un racconto di non più di 20 cartelle dattiloscritte di 30 righe; nella seconda con un massimo di 3 componimenti. Tutti gli elaborati devono essere inediti e mai premiati. I lavori vanno consegnati alla segreteria del premio (Ufficio protocollo del Comune di Chiusaforte - tel. 0433/52030) entro il 30. 9. 2014. La giuria sceglierà un lavoro per ogni sezione, che verrà premiato con 600 euro per l’acquisto di libri. Potranno, inoltre, venire assegnati 300 euro (sempre per l’acquisto di libri) per l’opera di un autore residente nella Comunità montana del Gemonese, Canal del Ferro e Valcanale. Per ulteriori informazioni: Ufficio protocollo del Comune di Chiusaforte (tel. 0433/52030).

BOVEC V drugi polovici avgusta bo namenjena študentom iz več držav

LUSSARI Il 3 agosto il tradizionale pellegrinaggio

Že 21. leto poletna šola

Le tre Slovenie

Ž

e za 21. leto zapored organizirajo v Bovcu v drugi polovici avgusta poletno šolo, ki je sicer namenjena univerzitetnim študentom iz Italije, Avstrije, Slovenije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine ter s Hrvaške. Kulturna ponudba je v okviru poletne šole precej pestra, saj študenti dva tedna ne obiskujejo le jezikovnih tečajev, temveč se udeležujejo tudi seminarjev in delavnic. Pobudo organizira Univerza v Celovcu v sodelovanju z Univerzami v Vidnu, Trstu, Ljubljani, Mariboru in Kopru ter pod pokroviteljstvom avstrijskega Ministrstva za izobraževanje, znanost in kulturo. Namen pobude je spodbujanje medsebojnega spoznavanja med študenti na Univerzah z območja Alpe-Jadran. Študenti se v okviru Poletne šole spoznajo in skupaj zabavajo – sicer v okviru kulturnega programa, ki obravnava kulturne, družbene in zgodovinske tematike, ki so značilne za celotno območje Alpe-Jadran. Tako hodijo študenti dopoldne na eno izmed jezikovnih tečajev italijanščine, slovenščine, nemščine, furlanščine in hrvaščine; popoldne in zvečer pa se udeležijo delavnic, seminarjev in drugih dejavnosti – če ne gredo na

Pogled na Bovec.

izlet. Osrednja tematika letošnje poletne šole bo sicer povezana s stoletnico izbruha prve svetovne vojne pod geslom »Prva svetovna vojna in sedanjost«. S to tematiko bodo še posebej povezane popoldanske dejavnosti, ki bodo osredotočene na dolgoročne politične, gospodarske in družbene posledice prve svetovne vojne, ki segajo v sedanjost. Med vojno je padlo več kot deset milijonov vojakov in toliko žrtev je bilo tudi med civilnim prebivalstvom: ob nacionalizmu, imperializmu, in oboroževalni industriji je do tovrstne tragedije pripeljalo tudi veliko drugih dejavnikov. Spomin na izbruh prve svetovne vojne predstavlja po želji organizatorjev spodbudo

Nella foto: Il Lussari.

za konkretno mirovno vzgojo. Zanimivo je, da se bodo popoldanske dejavnosti odvijale trijezično: v slovenščini, italijanščini in nemščini. V teh priložnostih obravnavane tematike bodo precej strokovne: sožitje večine in manjšine v novih nacionalnih državah; vsakdanje življenje v zaledju fronte, nove ideologije (fašizem, nacizem) kot protistrategija mirovnim pogodbam itn. Kanalska dolina leži čisto ob meji z občino Bovec; s tem, da so v Kanalski dolini zgodovinsko prisotni štirje izmed petih v Bovcu naučenih jezikih, bi bilo kar spodbudno, če bi na tem področju nastala oblika sodelovanja z občino Bovec. Luciano Lister

S

ul Monte Lussari/Svete Višarje domenica 3 agosto si terrà il 26° pellegrinaggio delle tre Slovenie: degli sloveni di Slovenia, d’oltreconfine e degli emigranti. Chi vorrà salire al santuario mariano a piedi, potrà partire alle 7.30 dallo spiazzo all’inizio del Sentiero del Pellegrino. Sul sagrato dietro il santuario è prevista per le 10.30 una conferenza del prof. Tomaž Pavšič dal titolo «Slovenija, ostani naša!» («Slovenija, resta nostra!»), mentre alle 12.00 si terrà una messa solenne presieduta da mons. Stanislav Lipovšek, vescovo di Celje, insieme ai preti sloveni a servizio nel mondo. A dare una nota di colore valcanalese alla funzione e al programma

culturale saranno le esibizioni dei cori riuniti delle parrocchie di Ugovizza/Ukve e Camporosso/Žabnice e dell’ottetto maschile «Mangart» (Camporosso). Il pellegrinaggio sarà preceduto da un altro evento, riservato ad un più ristretto gruppo di giovani: i «Višarski dnevi» («Giornate di Lussari»). Dal 31 luglio un gruppo di giovani proveniente dalle già citate tre Slovenie percorrerà insieme un itinerario guidato che avrà per meta Lussari, ma che stavolta andrà dapprima in visita a Globasnitz/ Globasnica, Bleiburg/Pliberk, Eberndorf/Dobrla vas ed Eisenkappel/ Železna kapla – alla scoperta della comunità slovena carinziana per poi soffermarsi alla comunità slovena valcanalese – con visite a Malborghetto/Naborjet, Ugovizza/Ukve e Valbruna/Ovčja vas, accompagnato da gente del posto. Il gruppo a Lussari collaborerà all'organizzazione della 26ª edizione del pellegrinaggio. I due eventi sono curati dalla «Rafaelova družba» (Società di San Raffaele), un'organizzazione impegnata a tutelare l’identità slovena e cattolica tra gli sloveni sparsi nel mondo. L. L.


12

posočje

stran

15. julija 2014

dom

KOBARID Zaradi teže let iniz zaradi bolezni je bil 27. junija letos kostanj, posajen na Kobariški trg pred 150 leti, posekan naših iz naših dolin dolin

Tabor mladih gasilcev Gz Bovec in Kobarid V organizaciji GZ Bovec in tukajšnje komisije za delo z mladino, ob pomoči gasilcev iz Loga pod Mangartom, je od 27. do 29. junija 2014, potekal skupni letni tabor gasilske mladine GZ Bovec in GZ Kobarid. Povabili so še mlade iz bližnjega PGD Kranjska Gora. Tabor se je odvijal v Logu pod Mangartom v Škofijskem domu. Udeležilo se ga je kar 59 mladih gasilcev in 13 mentorjev iz PGD Bovec, Srpenica, Log pod Mangartom, Kobarid, Drežnica, Breginj in Kranjska Gora. Ne le gasilske, tudi velik del športnih in planinskih aktivnosti, rekreacije vseh vrst… so pripravili v prelepi okolici Loga pod Mangartom. Vodstvo GZ Bovec se vsem, ki so pomagali pri organizaciji tabora, mentorjem, kuharjem ter seveda predavateljem in udeležencem tabora, najlepše zahvaljuje. (m.m.)

Začela kopalna sezona pri reki Nadiži

Zgodbeterske kobariškega kostanja terske doline doline priče svetovne zgodovine rezija/kanalska dolina dolina zapisal v svetovno zgodovino. V času življenja rezija/kanalska kobariškega kostanja Po koncu prve svetovne vojne je se je zamenjalo deset oblasti, deset zastav Italija pridobila ozemlja, obljubljena v tajnem londonskem paktu. Kobarid je plapolalo na kobariškem trgu je za 25 let postal del Italije. 22. juniposoc posoc ˇje ˇje sport sport

Av-strijske čete postrojene pod kostanjem avgusta 1919. Zdravko Likar

S 1. julijem se je med 10. in 18. uro uradno začela kopalna sezona pri Nadiži, kar pomeni, da bo vse do konca avgusta veljal poletni režim s plačevanjem parkiranja na urejenih parkiriščih. Prispevek za urejanje parkirišč, za katere skrbi LTO Sotočje, bodo pobirali pri Robiču pri bifeju, pri Podbeli za mostom, pri Napoleonovem mostu in na parkirišču nad mostom Logje. Lastniki avtomobilov in avtodomov bodo za nakup celodnevne dovolilnice odšteli 8 evrov med tednom in 10 evrov med vikendom, motoristi pa bodo med tednom celodnevno parkirali po ceni 3 evre, oz. za 4 evre ob koncu tedna. Občani s stalnim prebivališčem in lastniki stanovanjskih nepremičnin v občini Kobarid imajo možnost nakupa letne dovolilnice po ceni 18€. Lastniki stanovanjskih nepremičnin na občini Kobarid na podlagi potrdila lahko kupijo letno dovolilnico. Na novo so uvedli tudi brezplačne dovolilnice za lastnike parcel. Za vse, ki nimajo stalnega bivališča v občini Kobarid in niso lastniki stanovanjske nepremičnine na območju občine Kobarid je možnost nakupa sezonske dovolilnice po cenah:32€ motor, 48€ osebni avtomobil in bivalno vozilo, 96€ minibus ter 192€ avtobus.

V Bovcu koncert ob stoletnici vojne Pihalni orkester Koper je v soboto, 28. junija v Kulturnem domu v Bovcu zaigral na spominskem koncertu V spomin in opomin ob 100-letnici začetka prve svetovne vojne. Koprski pihalci so koncert priredili v sodelovanju z Občino Bovec, prav na dan, ko se je pred natanko sto leti zgodil sarajevski atentat, v katerem je bil ubit avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand. Posebnost koncerta sta bili izvedbi dveh slovenskih novitet: skladba Soča Emila Glavnika in skladba Andreja Makorja, iz najmlajše generacije slovenskih skladateljev. Na prireditvi so nastopili še člani Društva 1313. V svojih nagovorih župan Občine Bovec, Siniša Germovšek, in slavnostna govornica magistrica Damjana Fortunat Černilogar sta podčrtala, da mir ni samoumeven, zato je potrebno ohranjati spomin na dogodke iz preteklosti, ki so prizadejali veliko gorja ter si prizadevati za pravičnost in spoštovanje drug drugega.

K

obarid je v svetu najbolj poznan slovenski kraj. Ime Caporetto je v Italiji sinonim za poraz, zlom, katastrofo. Nema priča prelomnih zgodovinskih dogodkov je bil kostanj, posajen na kobariški trg pred 150 leti. V svoji začetni rastni dobi je kostanj doživljal kraj Kobarid kot »najbolj naroden slovenski kraj«. Tedaj je v kraju bival pesnik Simon Gregorčič, ki je s somišljeniki kraj povzdignil v kulturno središče. Kostanj je imel v spominu tudi Gregorčičev žalni sprevod leta 1906, saj

je pokojni pesnik noč pred pogrebom ležal v kobariški cerkvi. Pod kostanjem so bile avgusta 1914 postrojene avstrijske čete, ki so odšle na vzhodno fronto. Italijanska vojska je Kobarid zasedla 25. maja 1915. Na trgu je bila vojaška parada in zaplapolala je italijanska zastava. Kobarid je bil eden redkih krajev ob fronti, ki med prvo svetovno vojno ni bil izseljen. V kraju je bivalo več tisoč italijanskih vojakov. Na trgu in po vseh ulicah so bile odprte številne trgovine, gostilne in tri javne hiše. Avstrijska in nemška vojska je 24. oktobra 1917 izvedla znameniti preboj pri Kobaridu, s katerim je postal Kobarid poznan po celem svetu in se je za vedno

ja 1922 so na trg pridrli fašisti iz bližnjega Čedada ter podrli kip skladatelja Hrabroslava Volariča, ki je stal le nekaj metrov stran od kostanja. Na trgu so posekali še staro lipo, simbol slovenstva. Divjali so še po Drežnici, kjer so požgali župnišče in šolo ter v Starem selu, kjer so razdejali cerkev in uničili prostore društva Svoboda. Za kostanj je bil velik dogodek 20. septembra 1938. Na trgu v Kobaridu se je zbralo veliko število vojakov in ljudi, ki so pričakali italijanskega Duceja Benita Mussolinija. Ta dan je bila slavnost na novo zgrajeni kostnici nad Kobaridom, kjer počiva 7014 italijanskih vojakov. Vesele trenutke je kostanj doživel 10. septembra 1943, ko se je na trgu zbralo več tisoč ljudi in praznovalo konec italijanske oblasti. Tedaj je bil čas znamenite partizanske Kobariške republike, ki je trajala celih 52 dni. Kobarid je bil središče obširnega osvobojenega ozemlja, v katerega so spadale tudi nadiške in terske doline ter Rezija. Kobarid je 1. novembra 1943 zasedla nemška vojska in v kraju ostala do 1. maja 1945. Zopet je kostanj videl radostne obraze ob koncu nemškega terorja, ob osvoboditvi. Na trgu pod kostanjem se je zbralo tisoče ljudi, ki so se veselili konca vojne. Od junija 1945 do 15. septembra

1947 je bil Kobarid pod ameriško oblastjo. Kostanj je videl mnogo demonstracij, saj so ljudje zahtevali priključitev k Jugoslaviji. Veselje na trgu se je ob koncu zavezniške uprave 16. septembra 1947 ponovilo, saj je bil tega dne Kobarid končno prvikrat vključen v Republiko Slovenijo. Velik kulturni dogodek je kostanj doživel 24. maja 1959, ko je bil na trgu odkrit spomenik Simonu Gregorčiču. Velika množica je prisluhnila besedam pisatelja Franceta Bevka. Kostanj je preživel rekordni dvometerski sneg leta 1952, potrese leta 1976, 1998 in 2004 ter številna neurja. Kostanj je videl mnoge znamenite voditelje, ki so šli skozi trg: cesarja Franca Jožefa in Karla I., kralja Vittoria Emanuela, Benita Mussolinija, Dwighta Eisenhowerja, Tita, Haile Selasia, Abdela Naserja. 20. oktobra 1990 je bila na trgu velika slovesnost ob otvoritvi Kobariškega muzeja. 25. junija 1991 je bila ob razglasitvi neodvisnosti Slovenije nasproti kostanja na trgu posajena lipa kot simbol slovenstva. V samostojni Sloveniji je kostanj videl vse slovenske predsednike, kralje in kraljice, mnoge predsednike držav in vlad. V času življenja kobariškega kostanja se je zamenjalo deset oblasti, deset zastav je plapolalo na kobariškem trgu. Zaradi teže let in zaradi bolezni je bil 27. junija 2014 kostanj posekan. Za vedno je odšla priča številnim zgodovinskim dogodkom. Kobariški trg je izgubil dušo.

NA SPOMENIKU NOB V IDRIJI NOVA IMENA UMRLIH PARTIZANOV

O

bčina Kobarid je ob Dnevu državnosti, 25. junija na spomeniku NOB v Idrskem postavila novo spominsko ploščo. Na starem delu spomenika so imena in fotografije 17 partizanov in drugih žrtev nacizma in fašizma. Na novi plošči pa je grb Republike Slovenije in pod njim napis: Za domovino so umrli tudi partizani. V sredini je naštetih devet umrlih partizanov in vaščan Idrskega, ki je umrl v nemškem taborišču. Vsi imajo zapisane letnice rojstva in smrti. V spodnjem delu plošče je še napis: Naše priznanje in spomin. Spomenik je posebnost, saj stoji ob

cerkvi in so na njem simboli: rdeča zvezda, dva križa in slovenski grb. Vsaj pet partizanov na novi plošči je bilo med vojno likvidiranih po ukazu partizanske komande. Vzroki so bili različni, od obtožbe anglofilstva do krutega discipliniranja s strani vodstva vojaških enot. Eno uro pred odkritjem spominske plošče na spomeniku je bila sveta maša za vse umrle partizane iz Idrskega in Mlinskega. Darovala sta jo kobariški župnik Ivan Blažič in namestnik vojaškega vikarja Matej Jakopič. Kulturni program je oblikoval MePZ Planinska roža Kobarid. Pozdravni nagovor je imela županja

občine Kobarid gospa Darja Hauptman, slavnostni govornik pa je bil sekretar na Ministrstvu za kulturo Silvester Gaberšček. V svojem nagovoru se je dotaknil Župančičevih verzov: Domovina je ena, nam vsem dodeljena in eno življenje in ena je smrt. Do sedaj nezabeleženim umrlim partizanom se je poklonila častna straža slovenske vojske in večje število praporov različnih veteranskih združenj. Odkrila jo je hčerka partizana, ki jo je ob rojstvu brez dovoljenja prišel obiskat in je bil zato naslednji dan ob vrnitvi v svojo četo ustreljen. Spominsko ploščo je blagoslovil kobariški župnik Ivan Blažič, podobno kot

je leta 1946 blagoslovil novi spomenik NOB tedanji kobariški župnik Alojzij Pavlin. Ob zvoniku je bil postavljen pano s fotografijami odkritja spomenika iz leta 1946, ko je bilo Idrsko v coni A Zavezniške vojaške uprave. Od 25. junija 2014 so na spomeniku NOB v Idrskem zapisani vsi vaščani, ki so kot partizani izgubili življenje v 2. svetovni vojni. Peter Stres

LIVEK Po maši s petjem zbora Rečan, pritrdili ploščo v spomin na Antona Klodiča Sabladoskega in kaplana Josipa

21. pohod »Čez namišljeno črto«

C

ilj 21. pohoda Čez namišljeno črto je bil Livek. Pohod, ki se je popoldne zaključil s piknikom pri Batagulčevem seniku za Krasom, je imel štiri postaje. Prva je bila vodnjak pod cerkvijo sv. Jakoba na Livku. Vodnjak, ki so ga Livčani po načrtih Pavla Mašere in Tonija Šavlija začeli graditi v času prvih pohodov Čez namišljeno črto, ima sedaj, ko so vanj vklesane tudi strani neba, dokončno podobo. Ob vodnjaku sta livški deklici Anamarija in Nena prebrali pesem o brezi, ki jo je Aldo Klodič napisal za eno izmed

prireditev na topolovški poti. Gre za pesem, ki so jo pohodniki pred desetimi leti v zapečateni steklenici položili h koreninam brez, ki so jih takrat posadili ob poti.

Druga postaja letošnjega pohoda je bila livška cerkev, kjer je bila maša s petjem pevskega zbora Rečan. Po maši so se pohodniki zbrali pred livškim župniščem, kamor so Livčani pritrdili ploščo, v spomin na Antona Klodiča Sabladoskega in njegovega strica, livškega kaplana Josipa Sabladoskega. Odkritje plošče je bila priložnost za zahvalo kobariški občini, ki je letos poskrbela za strokovno sanacijo petsto let stare lipe pri cerkvi. Gre za tako imenovano poročeno lipo (simbolno je poročena s kostanjem

iz Topolovega), ki jo je kot večino dreves na Livškem hudo prizadel letošnji žled. Z željo, da bi livška lipa še dolgo živela in da bi bil »zakon« med Topolovčani in Livčani še naprej poln sreče in zadovoljstva ob snidenjih, so udeleženci prireditve pred župniščem in ob pomoči zbora Rečan skupaj zapeli priljubljeno pesem V dolini tihi. Srečanja s Topolovčani, ki jih je vodil predsednik KD Rečan Gianni Floreancig, sta se udeležila tudi kobariška županja Darja Hauptman in Zdravko Likar. Katja Roš


dom

13

šport

15. julija 2014

stran

CALCIO Vittima della crisi economica, lo sport subisce risparmi e tagli iz per tutelare le attività. Collaborazione indispensabile iz naših naših dolin dolin

A Solarje la squadra di Volče tersketerske dolinedoline vince il Memorial Iuretig Seguiti dal Mersino e dal Drink team. Prossimi tornei il 26 e 27 luglio a Livek e dall’1 al 3 agosto a Podpolizza, Pulfero, in occasione della Festa sul Natisone

È

Bepo Qualizza

innegabile che la crisi economica coinvolga lo sport di qualsiasi disciplina a tutti i livelli. Questo induce le società a rivedere i propri bilanci, sulla base dei quali si regolano le spese utili al mantenimento delle associazioni o

rezija/kanalska rezija/kanalska dolinadolina sorte e toccata a quello di Latisaposocˇje posocˇje sport sport

Le squadre di Volče e Mersino, finaliste al «Memorial Sandrino Iuretig» a Solarje.

ad allestire una squadra competitiva. Spesso le cifre da spendere non sono disponibili per cui tagli e risparmi diventano una prassi consolidata anche in ambito sportivo. In questo senso il panorama della prossima stagione calcistica non si presenta roseo e come accade ogni anno in questo periodo, si registrano fusioni tra società, altre forme di collaborazione,

AZZIDA Sabato 12 luglio il 30° incontro nord-sud

ma anche defezioni. I numeri sono impietosi poiché ogni anno una dozzina di squadre dilettantistiche non si iscrive al campionato, senza contare quelle del settore giovanile che seguono la stessa sorte. Il progressivo ridimensionamento ha portato alla soppressione del comitato di Cervignano, che è stato accorpato a quello di Gorizia; stessa

na qualche anno fa. Si è detto della collaborazione tra società ed è auspicabile che quella tra Valnatisone, Forum Julii, Torreanese ed Audace sia confermata, soprattutto per avere a disposizione un adeguato numero di giocatori delle categorie Juniores, Allievi e Giovanissimi in modo da allestire le squadre che prenderanno parte ai campionati, a livello regionale e provinciale. A questo proposito è opportuno attivarsi con una certa sollecitudine per avere il quadro completo sul numero delle formazioni da iscrivere. Dopo i tornei di Savogna e San Pietro, si è giocato a Casoni Solarie il «Memorial Sandrino Iuretig», che è stato vinto dagli sloveni di Volče, seguiti dal quintetto di Mersino e da quelli del Drink team. Prossimi appuntamenti a Luico/ Livek il 26 e 27 luglio e, in seguito, al torneo di Podpolizza, a Pulfero, in occasione della Festa sul Natisone in programma la prima settimana di agosto.

Vertical Kilometer, vince Simon Alič

U

Le due formazioni protagoniste dell’incontro: sopra Azzida nord e sotto il sud.

I

3a edizione, con la vittoria del Nord ai rigori, per 3 a 1. La manifestazione sportiva, che ha avuto luogo presso il campetto ad Azzida sabato 12 luglio, è stata organizzata dal Comitato paesano e si è conclusa con una griglata presso il centro di aggregazione adiacente.

LIVEK/LUICO 26-27. JULIJA/LUGLIO TURNIR MALEGA NOGOMETA - TORNEO DI CALCETTO

O

d 26. do 27. luja na Livku bo 32. tradicionalni nogometni turnir, ki ga organiza športno društvo Livek. Igra se po pravilih Fife, 5+1 in 2x15 minut. Upisovanje do 24. luja, nagrajene bojo ekipe od 1. do 8. mesta, najboljši vratar, strelec in igralec turnirja. Ob igrišču na vojo brezplačno kampiranje. Dal 26 al 27 luglio a Luico/Livek si terrà il 32° torneo di calcio, organizzato dall'associazione sportiva Livek. Si gioca in base al regolamento Fifa, 5+1 e 2x15minuti. Iscrizione da effettuare entro il 24 luglio. Verranno premiate le prime otto squadre classificate, i migliori portiere, attaccante e giocatore del torneo. Possibilità di campeggio gratuito. Info: Tine Medved, 041501428; Rok Hrast 041537213.

Tornano le Vallimpiadi nelle valli del Natisone. Domenica 27 luglio in mattinata, con partenza da Stupizza alle ore 9, si terrà la «Matajur Vertical Mile». Una corsa di 7 km che sfida il monte più alto delle valli con 1.500 m di dislivello e il 21% di pendenza media, regalerà ai partecipanti emozioni forti e panorami indimenticabili. Alle 12.30 si concluderà con il pranzo presso l'area festeggiamenti a Pulfero (loc. Podpolizza) e alle ore 15 con le premiazioni. Per informazioni, Moz, cell. 3391741488. Nel pomeriggio il Matajur sarà teatro della «Downhill Marathon» in mtb con partenza collettiva di 30 concorrenti alla volta dalla cima del monte Matajur al paese di Savogna. Alle ore 12 è prevista la partenza della prima batteria, le altre seguiranno ogni 20 minuti. Alle ore 14 presso il campo sportivo di Savogna seguirà la Matadown Pasta Party con dj Set, animazione e premiazioni finali. Per informazioni Luca Bosco, cell. 3284137170. Info: www.vallimpiadi.it

STOLVIZZA Straordinaria bellezza del percorso e sinergia tra gli organizzatori

Azzida nord vincente

l tradizionale incontro di calcio tra i due versanti della frazione di San Pietro, alla sua 30a edizione, è stato vinto da Azzida nord per 9 a 6 in una bella partita sotto la pioggia battente. A precederlo, l’incontro tra gli over 40, in cui il Sud si è imposto sul Nord per 4-0 e quello femminile, alla

Vallimpiadi, il 27 luglio gare sul Matajur

na splendida giornata, ha favorito domenica 6 luglio a Stolvizza la partecipazione alla quarta edizione della «Vertical Kilometer». Il sentiero tirato a lucido dal Parco delle Prealpi Giulie e dal sempre attivo ispettore del Bivacco Igor Crasso, i servizi messi a disposizione dall’Associazione «ViviStolvizza» che non hanno nulla lasciato al caso, il sostegno del Comune di Resia, la preziosa assistenza della Protezione Civile squadra comunale di Resia e Villa Santina, del Corpo Forestale Regionale, del Soccorso Alpino, della Croce Rossa Italiana, della dott.ssa Barbarino Cristina e del Dott. Guido D’Orlando, della Guardia di Finanza di Sella Nevea, la collaborazione del gruppo Alpini «Sella Buia», del CAMA Associazione Arrotini Stolvizza e del «Museo della Gente della Val Resia», oltre al supporto indispensabile del gruppo bancario Credifriuli di Resia, del salumificio Wolf di Sauris, della Digas e del Bravi Market di Gemona, hanno permesso di presentare una spettacolare iniziativa di notevole spessore tecnico che ben difficilmente sarà dimenticata dai 194 partecipanti che hanno raggiunto Stolvizza per l’occasione. Il programma di questa edizione è stato allietato dalla presenza del gruppo folcloristico «Val Resia» che per tutta la giornata, dalla partenza alla premiazione, ha dato uno straordinario e prezioso tocco di colore catturando i presenti con il caratteristico ballo al suono degli antichi strumenti musicali della Val Resia la «citira» e la «bunkula». Come da pronostico in campo maschile l’hanno fatta da padrone gli sloveni Simon Alič, alla terza vittoria su quattro edizioni e Klemen Triler davanti all’atleta di Paluzza Matteo Piller Hoffer, mentre in campo femminile la bolognese di origine

Sopra il podio maschile, sotto quello femminile.

friulane Ljudmila Di Bert, che corre per la CMB Trento, ha preceduto la slovena Karmen Klančnik e Martina Spangaro. Ma ecco le classifiche delle prime posizioni. Classifica maschile: al primo e al secondo posto i due sloveni Simon Alič (0.40.29) e Klemen Triler, (0.44.52) del Kgt Papež; dal terzo al quinto posto gli atleti dell’Aldo Moro Paluzza Matteo Piller Hoffer (0.45.05), Alessandro Piccoli (0.45.52) e Giuseppe Della Mea (0.46.02); in sesta posizione lo sloveno Boštjan Ersavšek, Kgt Papez, (0.47.10); 7° Daniele Mati, C.S. Creta Grauzaria, (0.47.16); 8° Walter Sterini (0.47.18); 9° Riccardo Sterni, Atletica Trieste, (0.47.24); 10° Giulio Simonetti, Gemonatletica, (0.47.40); 11° Tarcisio Chinese, Aldo Moro Paluzza, (0.47.51); 12° Tizia-

no Moia, Gemonatletica, (0.48.07); 13° Maurizio Francesconi, Cavasso Nuovo Pn, (0.49.25); 14° Luca Iacolettig (0.49.35); 15° Giovanni Primus, (0.49.37), ASD Timaucleulis. Classifica femminile: Ljudmila Di Bert, Atletica Trento CMB, (0.53.15); al 2° posto la slovena Karmen Klančnik, Naklo, (0.55.39); 3° Martina Spangaro, Lateis (0.56.19); 4° Anna Finizio, Aldo Moro Paluzza, (0.59.25); 5° Sara Ferraro, Montanaia Racing, (1.01.51), 6° Cristina Moretti, Dolce Nordest, (1.01.57); 7° Luisa Conforto, GSD Val Rosandra Ts, (1.04.00); 8° Belinda Cimenti, Aldo Moro Paluzza, (1.05.19); 9° Graziella Iussa, GSA Pulfero, (1.06.31); 10° Annalisa Paroni, Montrunners Monterale, (1.11.07); 11° Federica Buttolo (1.11.21); 12° Juliana Driutti, Maratonina Udinese, (1.13.40). Meritano una menzione speciale Dino Flaugnatti e Ezio Pravisani (classe 1939), che hanno concluso la gara rispettivamente con il tempo di 1:49:15 e 1:13:32; i giovanissimi Erica Carlet del 1998 e David Canetti con il tempo rispettivamente di 1:40:18 e 1:13:25. Grande festa presso la Baita Alpina per i vincitori che sono stati premiati dal vicesindaco di Resia, Cristina Buttolo, dall’assessore del Comune di Resia, Franco Calligaris, dal presidente della Carniatletica, Maurizio Pugnetti, dal Presidente del gruppo ANA «Sella Buia» di Stolvizza, Antonio Buttolo e dal presidente dell’Associazione «ViviStolvizza» Giancarlo Quaglia. Va in archivio questa quarta edizione della «Vertical Kilometer» che le associazioni organizzatrici intendono potenziare in considerazione della bellezza del percorso e della positiva sinergia tra tutte le forze associative ed istituzionali coinvolte. Giuliano Fiorini


14

domača kultura

stran

MIESAC LUJ U NAŠIH DRUŽINAH Patroni pomočniki: Marija Magdalena Postel U sriedo 16. luja je praznik svete Marije Magdalene Postel. Rodila se je 28. novemberja lieta 1756 u majhani normandijski vasici Barfleur (Francija). Na karstu ji je bluo dano ime Julie. Družina ji je dala možnost se šuolat. Po šuolanju je šla h benedetinkan u kraju Valignes, ki so jo veselo sparjele ku munijo. Julija pa je hitro zastopila, de soja pot je bla drugod: želiela je bit blizu usien tistin, ki so bli potriebni pomuoči. Tele so ble posebno buoge čeče an dekleta, ki se nieso mogle šuolat an takuo imiet buojše življenje. Zapustila je abacijo u Velignesu an se uarnila u rojstne kraje. Tle je diela pokoncu adno šuolo, kjer naj bi se take čeče an deklata učile u elementarni šuol po kristjanskin učile, kuo pejat napri adno hišo, adno družino, kjer naj bi bluo veselo živiet. Julija u liete 1798 je obliekla suhnjo tretjega frančiškanskega reda an preuzela ime Marija Magdalena. U šuoli, ki je pejala napri, je imiela zaries puno mladih, ki so se veselo šuolale u kristjanskin učile. Bli so cajti francuoske revolucije, med kero tud cierku je bla preganjana an duhouniki so muorli utec u Anglijo. Šuola je bla zaparta an Marija Magdalena je skrivala an hranila liturgične bukva, ki drugačno bi ble poškodovane. Kàr sviet se je pomeriu an ujska je genjala, Marija Magdalena an druge štier sestre so odparle novo šuolo u kraju Cherbourg, kan tu malo cajta je paršlo vic ku tristuo otruok. Dvie lieta buj pozno, bluo je lieto 1807, je diela po koncu »red sestri karščanskih šuol usmiljenja«, kan je parhajalo zaries puno mladih, ki so želiele ratat munije. Tala kongregacjon je muorla prenest veliko težav an na koncu se nastavla u kraje Tamerville. U liete 1836 ji je bla šenkana benedetinska opatija u kraju St-Saveur-le-Vicomte, ki jo je postrojila an kjer je odločila, naj bo hiša soje kongregacije. Rim pa je uprašu, de tele munije naj bi se šuolale tud' za bit meštre an infermiere. Marija Magdalena je tuole uresničila. Potrudila se je tud' za postrojit konvente an cierkva. Soja parva bogatija ostanejo pa munije, ki jih je sama naučila an ki so kličene »munije z nasmiehan«, zauoj ki so učile z vesejan an brez punicjonu. Umarla je 16. luja lieta 1846, kàr ji je mankalo malo za dopunt 90 liet. Papež Pijo XI. jo je razglasiu za svetnico 24. maja lieta 1925.

hhh

Kajšna ura bo Do petka 18. luja ura bo jasna an ne previc gorka. Potlè zadnj kuart lune sabote 19. parnese buj oblačno uro an usako an tarkaj tud malo daža. Puojde takuo napri za kajšan dan, potlè nova luna nedieje 27. parnese buj lepe, sončne an gorke dneve.

hhh

Radoviednost Se zdi, de te narbuj star drieu na sviete rase u Kaliforniji na varhu Bielih Hribah (White Mountains). Njega šientifično ime je Pinus longaeva, an pravejo, de ima 4.800 liet an če puojde takuo napri, pride sigurno do pet taužint liet. Škoda je, de u donašnjin sviete se da malo importance drieujan an usi naravi, ki pa je takuo important za zdravo preživetje usieh nas an cielega sveta. Ankrat je bla navada usadit adno drevuo, kàr se je rodiu kajšan otrok. Tel otrok potlè je biu veseu videt rast lepuo »njega« drieu. Arzkrimo nazaj tolo navado an še vic, šenkimo an drieu parjateljan za kajšno parložnost, naše voščila, naši auguri, bojo takuo usak dan obnovljeni.

hhh

Za naše zdravje Tele je narbuojš cajt za jest tisti armen malon, šientifično ime je cucumis melo, ki po italijansko se kliče melone an ki se lepuo parmier' ga jest s saruovin paršutan. Posebno kàr je velika gorkuota, se ga zvestuo je, sa je marzlo an freško jedilo. Tel' malon ima u sebe zaries puno želieza, ki je zlo important, posebno če smo anemik. Ima pa še vitamino A an B, ki dajo veliko muoc žiucan. Nausezadnjo, poliete, kàr je gorkuota an se potmo, je dobro an parmierno ga jest vickrat, ki se more.

Riceta MARMELADA U KOSIEH Nucamo 6 etu jabuk, 4 ete brieskvi, pu litra uode, pu kila cukerja, 1 limon, pu tace sladkega vina, pu tace širopa, 1 špico kanele. Parvo rieč oburemo an zriežemo u majhane koščicje jabuke an brieskve. Natuo napravemo širop: tu pu litra uode denemo 2 eta cukerja an kàr zaurieje, pustmo, naj se kuha za 5 minutu. Snememo z ognja, doložemo olubje adnega limona, pokrijemo s pokrovan an pustmo par mieru, naj se pohladi. Tu dobaršni lonac denemo zriežene koščicje jabuk an brieskvi an pustmo, naj se kuha počaso na nizkin ognju, parbližno za tri četarte ure. Lepuo premiešamo an doložemo 3 ete cukerja, pu tace sladkega vina, pu tace priet napravjenega širopa, stisnjen limon an lè napri kuhamo, dok' se na usè lepuo zgostnieje. Sada doložemo še špico kanele an pustmo, naj se lè napri kuha parbližno za 15 minut. Natuo snememo špico kanele an denemo šele gorko marmelado tu že šterilicane gorke važe, do 1 cm pod garlan, lepuo zapremo, obarnemo, zavijemo s cunjo an pustmo, naj se pohlade. Zjutra za fruoštih al pa za napravt kako torto takuo napravjena marmelada je zaries te narbuojša. Loretta Primosig

15. julija 2014

dom

JEŠIŠKE ZGODBICE

Zidarji so igral’ na karte an pozabil’ na bitum, ki je ratu tard, ku kaman

C

Jur Zad Tih

iba an parjateu sta gledala dielo dol na Manzane. Dielo sta ušafala, pa niesta imiela sreče, de bi jim bluo ušeč tiste, kar so jin ponujal’. Takuo, de sta bla u adnim samin tiedne pod sedmimi gaspodarji. An tuole nie bluo zadost. »Znajdu san se – je naprej pravu Ciba – tu ‘ni fabriki od šaraufu, kjer so dielale čiče an žene gor od naših kraju. At san se ušafu zadost dobro. Vič škode, ki san jo dielu, buj rad me je imeu kapo. Kumral’ so se, de dielamo previč, de na morejo predat tarkaj blaga. Zatuo usak ‘an tarkaj, za de bomo počival’, je kajšan vargu ‘an tondin miez makinarju an je zamlielo nomalo koles tu makinj. Dva, tri dni so strojil’ an kose prekladal’, pa mi smo se premlajal’ an paleuhinal’ tan po fabrik’ tenčas, ki so strojil’. Diela buj parložne so ratale, kàr san dielu za zidarja al’ pa za malovarja tan par kajšnin poznanin človieku, kjer san meu parložnost bit nomalo buj fraj.« »Kje dielaš sada?«, san ga prašu.

»Tan par Cesfa-Disfa,« je odguoriu. Drugo ime je parloženo an pride reč poderi. Tuo je bluo rečeno, de bi se posmejali, zatuo ki so u impreži (podjetju) služil’ taki dieluci, ki so bli buj za škodo, ku za nuc. Kuo so znal’ dielat, se je u nakdoti razglasilo po usieh dolinah. Take reči šigurno ne morejo ratat usakemu, ampa samuo tistin imprežam, ki imajo posebne, »špečializirane« dieluce. »Niešan petak vičer smo getuval’, smo mešal an steguval’ bitum na podu – je poviedu Ciba –. Bitumiera je bla puna bituma, kàr se je uliu tajšan daž, de smo muorali uteč pod strieho, seviede u bližnjo oštarijo. Atu smo začel’ na karte an moro igrat. Paš duo je mislu na dielo an na parpravjen bitum? Nobedan. Kàr smo u pandiejak paršli na dielo, se je biu ciment tu bitumier posušiu an ratu ku kaman. Na nobedno vižo se ga nie moglo uon spraznit. Proval’ smo z motopikan, pa nie šlo.« »De bi se ne tarkaj martrali, je kajšnemu paršlo u pamet – je naprej pravu Ciba –, nastaknit ‘an čiket križita, de bi se tist blok cimenta razklù.

Glih takuo so nardil'…«. At se je Ciba smejau an muču. »Ben, povej, kuo je šlo,« san mu jau. »Šlo je takuo, de je bitumiera usa razkuasnjena skočila po luhtu, pa je ciment ostù le tu kosu. Usi so se skrival’ an… smejal’…«. Kduor se nie smejau, je biu gaspodar, ki je muoru drugo bitumiero kupit s troštan, de mu dieluci na napavijo vič kake druge nove škode. Od tekrat se je impreža doštul’la ime »Disfa«, poderi! (68 - gre naprì)

LJUDJE V POSOČJU

Mihovo zadnje romanje

M

ihovo življenje se ni veliko razlikovalo od drugih mož njegovih let. Bilo je dokaj dolgo in pestro. Rojen kmalu po končani prvi svetovni vojni v vasici na Kobariškem, kjer je preživel radostna in mnogokrat tudi ne preveč lepa obdobja. Delo na skromni kmetiji je opustil po zaposlitvi v bližnji tovarni. Po upokojitvi je v družbi z vrstniki in znanci rad modroval ob opazovanju vaškega življenja. Vseskozi pa je ostal zvest krščanskim naukom, ki sta mu jih v otroških letih v srce vcepila mati in oče. Vsako leto sta se z ženo odpravila na romanje na Brezje, Sveto goro z župnikom in družbo na podobna romarska potovanja. Ko so naše meje še varovali miličniki in karabinjerji, torbe potnikov pa pregledovali cariniki in financarji, je neke jeseni duhovnik bližnje župnije sklenil peljati skupino faranov v Rim in Vatikan. Čeprav so vsi vedeli, da bo pot z avtobusom dolga in naporna, sta se za potovanje odločila tudi Miha in njegova Milka. Bila je še trda tema, ki so se pred domačo cerkvijo zbrali romarji. Večina z neprijetnimi občutki in rahlim strahom pred dolgim potovanjem v tujino, vendar v upanju, da bodo videli Svetega očeta in Rim. Miha se je že doma okrepčal s kozarčkom žganega, da bi lažje prenašal popotne težave in morda za nekaj časa zatisnil oči. Med dolgo vožnjo so ženske molile in pele pobožne pesmi, možje pa so raje dobre volje segli v torbe in se družno okrepčali z eno

ali drugo žlahtno kapljico. Še pred nočjo, so po nekaj krajših postankih končno prispeli na cilj. Že naslednji dan so si ogledali nekaj znamenitosti večnega mesta in se pridružili množici pri sveti maši v Vatikanu. Mihu ni bilo dano, da bi se dolgo veselil neponovljivega romanja. Večer pred povratkom v domače kraje je sedel v avtobus in brez slovesa zapustil veselo romarsko družbo. Tiho je odšel v večnost. Milka se je kljub žalosti zavedala težav, dolgotrajnih postopkov in stroškov, ki bodo sledili, če bo hotela moža pokopati doma, v rodni zemlji. Po kratkem posvetu z domačim Gospodom, šoferjem in sopotniki je bilo sklenjeno. Miha bo potoval proti domu z avtobusom v dobri stari družbi. Dolgo pot so potniki krajšali z molitvijo in prošnjami. Iz Čedada proti Kobaridu pa v strahu in negotovosti ni mogel nihče več ne moliti

ne govoriti. Na meji pri Robiču je izstopil župnik s pasaporti in možem postave povedal, od kod se vračajo. Ko je v avtobus vstopil karabinjer strogega pogleda je nastala smrtna tišina. Bežno si je ogledal prtljago in namenil več pozornosti potnikom. Ustavil se je pred sedežem, na katerem sta sedela Milka in pokojnik. »Kaj pa ta?« je pokazal na nepremično sedečega potnika s povešeno glavo. Milka je skoraj mirno zaigrala jezno soprogo. »Pijan je! Mrha. Vedno ko gremo na pot se ga napije, potem pa spi kot mrtev. Če ga zbudim pa bruha,« je še dodala in komaj zadrževala solze. Mož v uniformi je sočutno pogledal razburjeno ženico, nekaj polglasno zabrundal in pri vratih avtobusa vrnil potne liste. In pot proti domu se je odprla tudi večnemu romarju. PaČ


dom

15. julija 2014

naše pravce

MIZA, KAKUOŠ AN PALCA

15

stran

besedilo: ADA TOMASETIG - risbe: MORENO TOMASETIG

Ankrat su bli trije bratri, trije puobči. Mama je bla umarla, tata je biu umaru. Puobči su bli mikani. Težkuo jin je bluo. Te velik je jou: »Jest gren po sviete, de kupimo kruh«. Anta je šu tu nu host. Je ušafu adnega mladenča, ki je biu zluodi ma puobič ga nie poznu. Mladenč je uprašu: »Ti puobič, kan greš?«, »Jest – je odguoru – gren služit: smu trije bratri an niemamo ki jest.« Je jou zluodi: »Puj za mano, boš nu lietu ta par mene. Mene me na bo an kar ti dan za dielat, tiste boš muoru nardit. Kàr se uarnin, ti pa plačan.« Puobič je jou de ja an je šu lepuo z njin. Mladenč mu je dou puno darve an mu je kuazu kurit paku. Puobič je kuru, kuru an dušice su guorile: »Puobič, na kuri, ki nas previč pečè! Ti bomu pomale darvà znest du patok!« Gor na nu lietu je paršu zluodi an je jou: »Si zažgou use darvà, sada ti plačan: ti dan nu mizu an tu tisti mizi, kàr ju odpreš, ušafaš notre use kar boš teu.« Veseu puobič uzame tuole mizu an gre. Hode, hode, ma nie mogu pridit damu. Je paršu tu nu vas an je šu tu nu oštariju. Je prašu ženu: »Me uzamite obnuoč? Van plačan!« Žena je jala de ja an ga je uzela obnuoč. Puobič je mizu odparu an je uzeu

za jest. Žena, ki je tuole vidla, je pomislila: »Puobič, kàr zaspieš, ti jo uzamen an ti dan drugo za njo.« Puobič je šu lepuo ležat; zjutra je ustu, je uzeu mizu an je šu. Pride damu. »Ah! Sada – je jou, na buojta se, nan na bo nič mankalu!« Odpre mizu, ma nie nič ušafu an je začeu jokat. Gor na tuole se poberè po sviete pa te drug brat. Hode, hode, pride gor na tist prestor, ušafa le tistega zluodja. »Kan greš?« – ga je uprašu zluodi. »Služit«, je odguoru. »Al greš za mano?«, »Ja, – je jou puobič – ku mi plačaš jest gren.« Anta je šu lepuo za njin. »Tle – je jou zluodi – boš muoru oginj kurit čeu paku. Nu lietu bon hodu an kàr priden, ti pa lepuo plačan.« Tel puobič je hitro potiku. Za nu lietu je paršu zluodi an je jou: »Si bardak, si zažgou use darvà. Sada jest ti plačan.« Anta mu je dou nu kakuoš. »Tela kakuoš – je jou – ti bo ku sude srala.« Puobič je biu veseu: »Ku bo sude srala – je pomislu – smu gaspuodi!« Gre, gre lepuo an pride du tisto vas, du tisto oštariju ku njega parvi brat. »Bon mogu bit obnuoč?« je uprašu. »Ja – je jala žena – kuò j’ tuo de ne!« Puobič je deu kakuoš gor na mizu an je jou ženi: »Parnesite mi vino, san žejan.« Žena

parnese vinu an puobič kuaže kakuoš: »Nardi mi nu malu sudu.« Anta ku sudi su se usul’ uoz nje. »Ah – je jala žena – muoj puobič , kàr zaspieš, kuo ti ju jest uzamin an ti drugu dan.« Kàr puobič je šu ležat, žena je uzela tole kakuoš an je diela drugo na nje mest. Zjutra, puobič je ustu, je uzeu kakuoš an je šu. Pride damu, uzame kakuoš an ju upraša sude. Pa kakuoš ni dala nič. Te mal bratrac je jou: »Sada gren pa jest, bomu vidli, ki bo.« Anta gre, gre. Pride glih na tist prestor, ušafa le tista mladenča, ki ga je uprašu: »Kan greš, puobič?« »Gren služit«, je odguoru puobič. »Puj za mano nu lietu«, je jou mladenč. Anta sta šla. »Ti – je jou zluodi – zažgì tele darvà an jest, kàr pridin, ti lepuo plačan.« Zluodi je use, use viedu, kar žena je dielala. Za nu lietu je paršu an je jou puobču: »Sada ti dan tole palcu an kàr prideš čeu tistu oštariju, rec: “Palca tuci!”. Takuo bo tukla, de boju muorli parnest mizu an kakuoš.« Gre tel puobič lepuo, pride čeu oštariju, dene palcu čeh kraju an dije: »Parnesite mi jest.« Grede ki je jedu, je kuazu: »Palca, tuci!« Anta palca je začela tuč ženo. An ju je gupala, gupala do mes ramana. »Parnes uon mizu! – Je guoru puobič – Parnes uon kakuoš!« An palca je le za ženo letala. Nie bluo ki ku parnest uon mizu an kakuoš. Anta puobič je šu damu vas veseu anta su me še na vičeriju poklical’ anta su me tu rit cabnil’ anta san muorla pridit damu. (Telo pravcu mi je poviedala Veronika Basielnova od Mašer)


16

zadnja stran

stran

Kaj kje kam kadà kuo Nediške Doline >> XXI. POSTAJA TOPOLUOVE >> gre naprej do 20. luja

u saboto 19. luja: od 9. ure naprej Sui passi di Carlo Emilio Gadda, pohod s prof. Paolo Italia in Arnaldom Liberati. Organiza Pro loco Nediške doline; pruot peti uri S.L.S.s. Sound Local Specific Space (1. del) inštalacija Martina Janička; potlè u Čakalnici bo Balkan Circus, srečanje z artistom Angelom Floramo; zvičer bojo pokazal' film Tir, režiser Alberto Fasulo, srečanje z njim an s protagonistom filma, Brankom Završanom; potlè Pesem nekega časa, nastopajo mladi balkanski autorji, kratki filmi od Ivana Salatića an Stefana Ivančića, u sodelovanju s Kino Otok-Izola Cinema; u nediejo 20. luja: pruot 10. uri Kamani guorjo, pohodi an pravce po puoju; popudan Na robu, poglejmo an poslušajmo sviet, projekt te mladih Postaje; potlè Sound Local Specific Space (2. del); kàr gre sonce za brieg Lep pozdrav InC (1964-2014), rezultati diela Topoluske minimalne orkestre; zvičer bo gledališka predstava Racconti di mafia, igrajo Pif, Lirio Abbate, Antonio Alveario, Domenico Centamore. www.stazioneditopolo.it

Casa degli gnomi; Čeplešišče (Sauodnja) u nediejo ob 21.00 Storia di mucche, igra Divadlo Piki.

>>DOLENJ TARBIJ >> u saboto 19. an nediejo 20. luja

bojo siekli travo ku ankrat na senožetih blizu cieste, iz Dolenjega Tarbija do Stare gore. Ob teli parložnosti boste gledal', kuo siečejo travo s kosmi an jo pograbijo, de bi nardil' kopo. Program: u saboto ob 7. uri bojo začel' sieč travo, ob 9. uri kulcion ob 11. uri navadmo se sieč travo; u nediejo ob 11. uri potrosimo travo, ob 12.30 kosilo an ob štierih pograbli bojo senuo, de bi nardil' kopo.

>> KLENJE >> u saboto 26. luja, ob 19.30

26. vaški senjan, u programu igre za otroke an za te velike, tombola, popudan muzika z Leonardom Snidaro, ki bo igru na ramoniko an seviede na bo manjkalo kjek za pod zob: aperitiv, griljata an ocvart krompir. Organiza komitat Pro Klenje

>> AŽLA >> u nediejo 3. vošta

Crono baby mtb, za otroke od 6. do 15. lieta. Začne ob 10. uri an bo po stazi La Mot, pod Ažlo. Premjacjon an loterija par ažlanskin faruže. Organiza Gs Azzida. Info: 333 97799442

>>MARIONETTE&BURATTINI >> od 18. do 20. luja

LETNA/ANNUALE € 20 PODPORNA/SOSTENITORE € 40 SLOVENIJA/SLOVENIA € 25 e n i EVROPA/EUROPA € 30 Naročn amenti SVET/EXTRA EUROPA € 40

Togliano (Tauarjana), u petak ob 19.00 La beffa delle vacche, igra Daniele Castiglione; Nokula (Špietar), u petak ob 21.30 L'occhio del lupo, igra Cta; Selce (Prapotno) u saboto ob 17.30 Il pesciolino d'oro igra Cta; Utana (Podutana) u saboto ob 19.00 Baracca, Pulcinella libera tutti, igra Giorgio Gabrielli; Bijača (Podbuniesac), u saboto ob 21.00 Old rock clown painting show, igra Gianni Franceschini; Preserje (Sriednje), u nediejo ob 17.30 Va' dove ti porta il piede, igra Laura Kibel; Lombaj (Garmak), u nediejo ob 19.00 Cavoli a merenda, igra La

Abbon

Poštni račun/Conto corrente postale n. 12169330 intestato a Most scarl, borgo San Domenico 78, 33043 Cividale del Friuli/Čedad Bančni račun/Conto corrente bancario IBAN: IT37 O086 3163 7400 0000 0815 095 BIC/SWIFT: RUAMIT22XXX

>> PODBUNIESAC >> od 1. do 3. vošta

Praznik ob Nediži. Program: u petak ob 19.30 igra morra (premjacjon ob 23.00), ob 21.00 glasba s skupino Blue fingers; u saboto ob 9.00 začne turnir volley, ob 9.30 pa turnir malega nogometa »Memorial Federico Specogna« an »Memorial Sergio Battistig«, ob 10. uri pohod po stazah Podbunieškega kamuna, ob 17.00 tamburaši, ob 21.00 glasbeni vičer z ansambli Skedinj an z Dj Devid Di Rio; u nediejo 3. vošta ob 9.00 nogometni turnir »Mulazi«, potlè grejo naprej turnirji volley an malega nogometa, ob 9.30 ogled z vodičan (guida) speleološke strani Landarske jame, ki ga bo organizu speleološki center Landarja (de bi se upisal', je cajt do 26. luja ob 21.00, pokličite na cell. 339 7779367), ob treh igre za otroke od 3. do 13. lieta, ob 20.30 ples z ansamblom Matajur Folk Band. Bogati kioski. Organiza Proloco Natisone.

15. julija 2014

dom

Domača modruost Ženska pamet, moška muoč

>> PLANINSKA DRUŽINA BENEČIJE >> u nediejo 3. vošta

Srečanje treh Slovenij na Sv. Višarijah. Program: ob 6.15 se gre s koriero iz Špietra, se gre par nogah od Mrzle uode do Višarij. Za kosilo usak naj skarbi zase. Info: Joško, 328 4713118

>> PLANINSKO DRUŠTVO CAI >> u nediejo 20. luja

izlet u Dolomiti Pesarine. Pohod je za esperte planince. Ob 6.30 se gre s placa pred šuolmi u Špietru. Info: Gianni Zorza, cell. 333 5694082

>> u saboto 2. an u nediejo 3. vošta

pohod na goro Kristallwand (3.329 m.), u Austriji. Ob 5. uri se gre s placa pred šuolmi u Špietru, pohod je za esperte an atrecane planince.Info: Marina Trinco, 338 2584146

Kanalska dolina

Čedad >> XXIII. MITTELFEST >> od 19. do 27. luja

U programu u torak 22. luja, ob 20.30 u teatru Ristori bo Vittorio Podrecca e il teatro dei piccoli. Marionete, igral' bojo: Carlo Furlan, Lorenza Muran, Ennio Guerrato, Barbara Della Polla, Fiona Sansone; u video: Fausta Braga, Alfonso Cipolla, Eugenio Monti Colla, Giuseppina Volpicelli; visual design Antonio Giacomin Info: www.mittelfest.org

Prevodi iz italijanščine v slovenščino in obratno Traduzioni dall’italiano allo sloveno e viceversa 348 5165977 mail: info@listscarl.com

>> TRADICIONALNO RUOMANJE TREH SLOVENIJ NA SV. VIŠARIJAH >> u nediejo 3. vošta

Program: ob 7.30 odhod pruot svetišču po ruomarski stazi; ob 10.30 konferenca »Slovenija, ostani naša!«, guoriu bo dr. Tomaž Pavšič; ob 12.00 bo sveta maša, ki jo bo predsedovau celjski škof mons. Stanislav Lipovšek. Med mašo bojo pieli kupe cerkveni zbori Ukovske an Žabniške fare an nastopu bo moški oktet Mangart iz Žabnic. Od 31. luja do parve dni vošta Višarski dnevi za mlade. Organiza Rafaelova družba

U

prihodnji številki bomo objavil’ prireditve do konca vošta. Pošjajte obvestila do 28. luja na: info@slov.it - Tel.-Fax 0432 701455

Sul

prossimo numero pubblicheremo gli appuntamenti fino a fine agosto 2014. Inviateli entro lunedì 28 luglio. info@slov.it - Tel.-Fax 0432 701455

NA SPLETNI STRANI www.dom.it VSAK DAN NOVICE IN PRIREDITVE

dom

KULTURNO VERSKI LIST

Petnajstdnevnik | Periodico quindicinale Odgovorni urednik | Direttore responsabile Marino Qualizza Založba | Editrice Most società cooperativa a r. l. Uredništvo | Redazione Uprava | Amministrazione 33043 Čedad - Cividale del Friuli Borgo San Domenico, 78 tel. - fax 0432 701455 e mail: redazione@dom.it www.dom.it Iscrizione Roc n. 5949 del 10.12.2001 Stampa: Centro Stampa delle Venezie soc. coop. via Austria, 19/B, 35129 Padova Registrazione Tribunale di Udine n. 8 - 8. 4. 2003 Redakcijo smo zaključili 15. julija ob 15. uri

Najbolj brano na naši spletni strani I più letti sul nostro sito internet 1.

Vsak dan ob 20.30 Tv dnevnik po slovensko

Jasna je šla v Santiago Jasna pellegrina a Santiago

2.

Scuola bilingue in forse Težave z dvojezičnostjo

3.

Papež v Redipulji 13. septembra In memoria dell'inutile strage

4.

Vertical kilometer a Resia Vertikal kilometer v Reziji

5.

Postaja Topolove od 11. do 20. luja Stazione Topolò dall'11 al 20 luglio

Diventa nostro amico Postani naš prijatelj Seguici! Sledite nam!

Vsak dan, od pandiejka do sabote, poročila: ob 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00 an ob 19.00. www.sedezfjk.rai.it Ob nediejah: poročila so ob 8.00 in 9.45 (pregled zamejskega tiska), 13.00, 14.00, 17.00 in 19.00; ob 9. uri sveta Maša. ODDAJE ZA VIDENSKO PROVINCO Vsako sriedo ob 9.10 pregled slovenskega tiska v Videnski provinci (Dom ob 10.40) v oddaji »Prva izmena«. Vsako saboto ob 12.00 iz Rezije »Ta rozajanski glas«.

V saboto ob 21.00 in v nediejo ob 21.00

OKNO V BENEČIJO

tudi na internetu: www.radiospazio103.it


Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.