dom
Quindicinale - anno XLVIII n. 16
K
U
L
T
U
R
N
O
V
E
R
S
K
I
L
I
S
T
15. septembra 2013 - Euro 1,00
POSTA ITALIANE S.P.A. - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE - D.L. 353/2003 (CONVERTITO IN LEGGE 27/02/2004 N° 46) ART. 1, COMMA 1, NE/PD- IN CASO DI MANCATO RECAPITO RESTITUIRE ALL’UFFICIO DI PADOVA DETENTORE DEL CONTO, PER LA RESTITUZIONE AL MITTENTE - TAXE PERÇUE - TASSA RISCOSSA - 35100 PADOVA - ITALY
ÆTEVILO VPISANIH V DVOJEZIÅNIM INÆTITUTU JE MOÅNUO ZRASTLO. VSE KUPE JE 262 ÆUOLARJU, 14% VIÅ KU LANI
Nimar vi@ otruok se v œuoli v Œpietru u@i po slovensko
V vartacu in primarni œuoli dvojezi@nega inœtituta je skor polovica vsieh vpisanih v Nediœkih dolinah. V Terskih dolinah so novi vpisi reœili vartac v Tipani, a se œe naprej troœtajo dvojezi@ne œuole. V Kanalski dolini pa so finan@ne te¡ave za slovenœ@ino
UVODNIK
V Œpietru maœa po slovensko 80 liet po prepuovedi
T
beri na 5. strani
V TELI ÆTEVILKI VERSKO ŒIVLJENJE Pred 100 leti so italijanski kapucini prevzeli Staro goro slovenskim duhovnikom • stran 2 DEŒELA FURLANIJA J. K. Po novem bo œupanski mandat trajal najveå 10 let • stran 7 OBLETNICA Veliko pobud, da bi oznaåili stoletnico prve svetovne vojne • stran 8 REZIJA/28. SEPTEMBRA Obeleœili bodo evropski dan kulturne dediæåine • stran 11 Redakcijo smo zakljuåili 10. septembra ob 14. uri
SOTTO LA LENTE Festa della montagna sul Matajur in un clima di rispetto e fratellanza
Così si seppellisce il «maledetto confine»
L
o spirito di fratellanza, nel rispetto di ogni lingua e cultura, che si respirava nell’aria quest’anno alla Festa della montagna sul Matajur è stato davvero eccezionale. Davvero nessuno ha sentito più la presenza di quel «prekleti konfin», di quel «maledetto confine» che per decenni ha diviso le genti e ammorbato il clima culturale e sociale. Mentre camminavo lungo il sentiero che unisce tre comuni di Italia e Slovenia, mentre sentivo gli interventi in italiano e sloveno delle autorità, mentre vedevo la gente di entrambi i versanti davvero unita come un solo popolo, il pensiero è tornato alle feste della montagna di appena un paio di decine di anni fa. Ho rivisto la cima della montagna piena di gente solo dal versante italiano e due minacciosi «grani@arji», le guardie di frontiera di Tito, sul versante allora jugoslavo, che con kalaœnikov imbracciato e grosso cane lupo al guinzaglio si curavano che nessuno mettesse piede oltre la linea confinaria.
Ho risentito parole pronunciate esclusivamente in italiano, con gli organizzatori della festa attenti che non scappasse una sola frase in sloveno. Addirittura ogni anno si curavano di chiamare per la santa messa in vetta vescovi e sacerdoti da ogni
dove, purché non fosse il parroco del posto, il battagliero mons. Pasquale Guion. Ricordo ancora lo sconcerto su molti volti dei «maggiorenti» locali dell’epoca quando venne a celebrare mons. Pietro Cocolin, arcivescovo di Gorizia, e si premurò di salutare i fedeli anche in sloveno. Grazie a Dio, tempi passati e, speriamo, definitivamente sepolti. Era davvero bello, domenica 1 settembre, vedere il grosso cippo di confine trasformato in base per i vessilli non dei due Stati che lì si incontrano, bensì delle due organizzazioni alpinistiche Cai e Planinska dru¡ina Bene@ije. Era davvero bello notare i diffusi cenni di approvazione alle parole di don Natalino Zuanella: «Confermiamo la volontà di vivere in pace con tutti, di rispettarci reciprocamente, dopo un secolo segnato dalle guerre, dall’odio e dalle divisioni politiche e ideologiche». La strada è segnata. Percorriamola con convinzione. Ezio Gosgnach
akuo, ki smo se pogovorili na koncu miesca junja, smo s œetemberjam za@eli nazaj moliti sveto maœo po sloviensko v farni cierkvi sv. Petra v Œpietru. Za@eli smo bli maja, potlè smo se odsonili dva miesca an je sada parœu cajt, de gremo napri an de dar¡imo par¡gano lu@ za nas an za tiste, ki ¡elé, de se ohrani naœa doma@a besieda tudi v cierkvi. Pisali smo ¡e, de lietos je 80 liet, odkar so faœisti prepoviedali slovenski jezik v beneœkih cierkvah. Lepuo, modro an pametno je, de nas tala oblietnica vœafa œele pokoncu, ¡ive an kura¡ne. Takuo zgodovina ka¡e, de kajœan krat naœi sovra¡niki, ki se uperjajo pruoti kulturi, nimajo nimar zadnje besiede an na zadnjo zmagajo ljudjè, ki niemajo velike mo@i. Prepuoved se ti@e zgodovine a je za nas maœa kjek vi@, zak' nie za@ela 80 liet odtuod. Povezana je s Kristusan an On je odpart na bo¡jo neskon@nost. S tolo maœo ¡elimo dar¡ati ¡iv plemen viere an posebno nje originalnost, zak je naœa viera tarduo an veselo povezana z vsakdanjim ¡ivljenjan. Tuole je u@love@enje Boga. V Kristusu je postau @lovek an dau vsakemu @lovieku an vsakemu narodu @ast an dostojanstvo. U@lovecenje pomeni tudi, de je cierku odparta vsiem ljudem an na pusti nobenega zuna. Takuo, de vsi narodi, vsa ljudstva an vsi jeziki morejo lahko hvaliti an @astiti Boga. Pomislimo, de je tuole narbuj velika rie@, ki nam pride od viere. Nobedan na sviete na spoœtuje @lovieka ku Kristus, Bo¡ji sin. An je tolo spoœtovanje parporo@il cierkvi, de bo nadaljevala, kar je On za@el. Lepuo bi bilo, de bi tala maœa imiela kajœno povezavo tudi z dvojezi@no œuolo takuo, de tarkaj v civilnem takuo tudi v cerkvenem ¡ivljenju nastane tisto sodelovanje, ki ima samuo adno skarb: pomagati @lovieku postati @lovek. Sveta masa je vsako saboto ob 7. uri zvi@er v Œpietru. Troœtamo se, de bo udele¡ba dobra, de tudi zbudì novo zanimanje an nomalo veselja, ki smo ga vsi potriebni. Marino Qualizza
2
VERSKO ¡IVLJENJE
stran
15. septembra 2013
dom
NA GUOD MARIJE BANDIMINCE se je ponovila obljuba videnske cierkve, ki jo je po potresu zaåeu nadækof Alfredo Battisti KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Kratke Brevi brevi kratke
»Nadaljujmo z molitvijo za mir«
Molili za mier v Siriji in parporoåili lieto upanja videnske nadækofije
Na Stari gori se je zbralo 4 tavœint vierniku Vodu jih je msgr. Mazzocato
I. B.
T Po molitvi Angelovega @eœ@enja v nedeljo 8. septembra se je pape¡ Fran@iœek zahvalil vsem, ki so se na razli@ne na@ine pridru¡ili dnevu posta in molitve proti vojni v Siriji in celem svetu. Obenem je pozval, da bi ta zavzetost trajala œe naprej: »Nadaljujmo z molitvijo in delom za mir! Vabim vas, da bi œe naprej molili, da se takoj prenehata nasilje in pustoœenje v Siriji ter da bi s prenovljeno vnemo delali za pravi@no poravnavo bratomornega spora.« Molimo pa tudi za druge dr¡ave na Bli¡njem vzhodu, je œe nadaljeval pape¡ Fran@iœek: »Posebej za Libanon, da bi naœel za¡eleno stabilnost in bil œe naprej zgled sobivanja; za Irak, da bi sektantsko nasilje pustilo mesto spravi; in za proces miru med Izraelci in Palestinci, da bi napredoval odlo@no in pogumno. Molimo za Egipt, da bi si vsi Egip@ani, muslimani in kristjani, prizadevali za skupno gradnjo dru¡be v dobro celotnega prebivalstva. Iskanje miru je dolgo ter zahteva potrpe¡ljivost in vztrajnost! Nadaljujmo z molitvijo!« (r. v.)
24. NAVADNA NEDIEJA
Æu bom k Oåetu Evangelij po Luku
In reku je: »Nieki @lovek je imeu dva sina. Mlajœi med njima je reku o@etu: ›O@e, daj mi part premo¡enja, ki mi parpada!‹ In arzpartiu jima je imietje. #ez nomalo dni je mlajœi sin spravu vse stvari kupe in odpotovau v daljno de¡elo. Tam je z razuzdanim ¡ivljenjam sniedu svoje premo¡enje. Kàr je vse zapravu, je v tisti de¡eli nastala huda lakota in za@eu je tarpieti pomanjkanje. Œu je in se pridru¡iu niekemu meœ@anu tiste de¡ele, ki ga je poœjù na svoje posestvo past svinje. ˘elel se je nasititi z ro¡i@i, ki so jih jedle svinje, pa mu jih nobedan dal. Parœu je k sebe in jal: ›Koliku hlapcu mojega o@eta ima kruha v obilju, jest pa tle umieram od lakote. Vstù bom in œù k o@etu in mu reku: O@e, greœiu sam pruoti nebu in pred tabo. Nisam vi@ vriedan, de bi se klicu tvoj sin. Vzemi me za adnega od svojih hlapcu.‹ In vstu je ter œù k o@etu. Kàr je biu œe dale@, ga je o@e zagledu in se ga usmilu; parteku je, ga objeu in poljubil. Sin mu je rekel: ›O@e, greœiu sam pruoti nebu in pred tabo. Niesam vi@ vriedan, de bi se klicu tvoj sin.‹ O@e pa je naro@il svojim slu¡abnikom: ›Hitro parnesite narbuojœ obla@ilo in ga oblecita! Dajta mu parstan na roko in sandale na noge! Parpejajte pitano tele in ga zakoljita ter jejmo in se veselimo! Tele muoj sin je biu namre@ martu in je o¡iveu; biu je izgubljen in je najden.‹ In za@eli so se veseliti.« (15,11-24)
udi na tradicionalnim ruomanju videnske nadœkofije 8. œetemberja na Stari Gori so ljudje molili za mier v Siriji. »Za@eli smo molit za mir ¡e v@era v videnski stolnici kupe s pape¡am Fra@iœkam, ki je molu na placu sv. Petra v Rimu. Molimo tudi donas v telim svetiœ@u, ki je posve@eno Mariji Devici, Kraljici meru«, je jal videnski nadœkof msgr. Andrea Bruno Mazzocato v svoji pridgi. Parporo@iu je Devici Mariji novo pastoralno lieto videnske cierkve. Namienjeno bo upanju. Ruomanja, ki je bluo lietos 38. po varsti, se je udele¡ilo parbli¡no 4 tau¡int ljudi iz ciele nadœkofije. Msgr. Mazzocatu je poviedu, de je parsotnih puno vierniku, ki so parœli tle ¡ivet od dele@a in ki bogatijo naœo dru¡bo in naœo cierku. »#epru smo razli@ni, nas dar¡i kupe le tista viera«, je poviedu nadœkof. Na dugim je guoriu o stuolietnici kapucinov, ki so 6. œetemberja lieta 1913 parœli na Staro goro. Po maœi na starogorskem placu je sledilo petje »Magnificat« v svetiœ@u. Kot je ¡e navada so par maœi molili in pieli v italijanskem, furlanskem, slovenskem in niemœkem jeziku. Po slovensko je bluo parvo berilo in dvie proœnje, ki jih je prebrau Bepo Qualizza. Parva: »Za sveto bo¡jo cierku, pape¡a Fran@iœka, nadœkofa Andreja Bruna, œkofe, duhovnike, diakone, pomo@nike, redovni-
ke in vse, ki se trudé, de bi oznanjali Vangel.« Druga: »De bi Gaspuod œenku naœim faram duhounike, diakone, redovnike, mo¡e an ¡ene, ki bojo gore@e posvetili suoje ¡ivljenje za dobro vsieh.« Na koncu maœe je zapiela tudi skupina iz
Eritreje, ki se je udele¡ila ruomanja. Ruomanje na Staro goro ima ¡e dugo tradicijo. Gre za obljubo, ki se je lieta 1976 za@ela na iniciativo takratnega nadœkofa. Msgr. Alfredo Battisti je po katastrofalnem potresu, ki je 6. maja tierju tav¡int ¡ivljenj
in ogromne materialne œkode, parporo@iu starogorski Materi Bo¡ji celo nadœkofijo. Fotografije na Stari Gori je nardiu Oddo Lesizza. Poglejta jih na www.dom.it
GIUNTI IL 6 SETTEBRE 1913 SOSTITUIRONO I VICARI SLOVENI con l’impegno di provvedere ad un frate che conoscesse la lingua slovena
I padri cappuccini da 100 anni a Castelmonte N el corso dell’annuale pellegrinaggio diocesano a Castelmonte è stato ricordato anche il centesimo anniversario dell’affidamento del santuario mariano ai frati cappuccini. Era il 6 settembre 1913, infatti, quando il decano di Cividale, mons. Valentino Liva, accompagnò nella nuova abitazione p. Eleuterio Tonini da Rovigo, primo custode del santuario, e fra Gottardo da Montedellebotte. Si concretizzavano così gli auspici del Capitolo di Cividale, che era il vero amministratore della parrocchia e del santuario, il desiderio dell’arcivescovo di Udine, mons. Antonio Anastasio Rossi, e dei pellegrini friulani e sloveni che salivano a Castelmonte sempre più numerosi. Ma il traguardo, raggiunto quel sabato 6 settembre di cent’anni fa, fu preceduto da un lungo cammino di trattative, scambi di lettere, incontri, colloqui e di qualche malumore ed incomprensione. Fino all’arrivo dei padri cappuccini Castelmonte era anche una parrocchia retta da un vicario curato nativo della Slavia, nominato dal Capitolo di Cividale, che conosceva lo sloveno, l’italiano e il friulano e poteva così confessare e predicare ai pellegrini nella loro lingua. Della parrocchia facevano parte anche alcuni paesi vicini della valle del Judrio. L’idea di affidare ad un ordine religioso la cura del santuario non era nuova. Già nel 1901 la fabbriceria che amministrava i beni della parrocchia ed era espressione del Capitolo, dopo la morte del vicario don Valentino Zuanella di Rodda, propose «di affidare il servizio di quella chiesa ad un qualche ordine di preti regolari, conoscendo la difficoltà di dare un buon andamento al
Sacerdoti e pellegrini a Castelmonte in una foto d’epoca Santuario». Il Capitolo fu d’accordo e all’arcivescovo scrisse che riguardo all’affidamento del santuario ad un ordine religioso «tutti l’hanno accolta con vero plauso e sono desiderosi di vederla realizzata». L’arcivescovo accolse volentieri la proposta, ma obiettò che il concorso per la nomina di un nuovo curato era già aperto e vi era un aspirante. In ogni caso ciò non doveva rappresentare un ostacolo all’arrivo dei religiosi perché al nuovo curato poteva essere affidata una nuova mansione. A don Zuanella nel 1901 succedette don Giovanni Sinicco da Lusevera, il quale nel 1905 si ritirò a causa della sua salute malferma; venne sostituito da don Antonio Trusnich di Sverinaz (Grimacco), che fu l’ultimo sacerdote sloveno a reggere effettivamente il santuario e la parrocchia di
Castelmonte. Dopo vari contatti nei mesi di luglio e agosto 1913 si arrivò ad una intesa e il 3 settembre fu firmata la convenzione tra mons. Rossi e il provinciale p. Odorico. Nel corso delle trattative sulla loro venuta, si aprì la questione della sorte che si doveva riservare al curato, considerata l’inopportunità e le difficoltà della convivenza tra due «autorità» religiose. Per questo fu deciso di trasferire la residenza del curato a Cialla. Ne diede comunicazione all’arcivescovo il decano di Cividale, mons. Valentino Liva: «In quanto alla residenza del curato, che dovrebbe stabilirsi a Cialla, la popolazione è pronta a costruire all’uopo una casa nuova, ed in via provvisoria metterebbe a disposizione del curato una casa privata. Potrebbe forse sorgere qualche difficoltà da parte degli abitanti di San Pietro di Chiazzacco che
pretenderebbero di ospitare essi il curato». Nella lettera all’arcivescovo, mons. Liva, tra le altre, affrontò una questione sempre presente nelle trattative per l’affidamento del santuario ad un ordine religioso: la presenza di un sacredote con conoscenza della lingua slovena. Il decano nella lettera a mons. Rossi come primo punto delle richieste del Capitolo scrisse: «venga addetto al suantuario anche un padre che conosca la lingua slava, essendo grande il numero dei pellegrini provenienti dalla Slavia». E in una lettera ai cappuccini di Venezia mons. Liva insistette: «per motivi che le dirò in altre occasioni, la prego di mandare al più presto anche il padre sloveno, perché il Santuario ne abbisogna veramente». La richiesta di mons. Liva venne recepita nel primo punto della convenzione sottoscritta il 3 settembre 1913 dall’arcivescovo Rossi e dal provinciale dei cappuccini, p. Odorico da Pordenone, dove si legge: «il santuario sarà ufficiato da due padri, uno col titolo di custode, l’altro di assistente più un fratello laico quale sacrestano. Di questi due padri, uno deve essere atto a parlare la lingua slava». Non siamo in grado di dire quando e in quale misura questa disposizione fu osservata. Sappiamo però che dopo la prima guerra mondiale su questa questione si aprirà una accesa polemica tra l’arcivescovo Rossi e il clero sloveno della Benecia. G. B.
Le citazioni sono tratte da documenti degli archivi capitolare di Cividale e arcivescovile di Udine, riportati da F. Nazzi in www.fauna31.wordpress.com (passim)
dom
15. septembra 2013
ZGODOVINA
- KULTURA
stran
3
1L 24 GIUGNO 1923 LA GRANDIOSA MANIFESTAZIONE RELIGIOSA che ha allarmato i ras anticlericali della Beneåija già inquadrati nel fascismo
Il Congresso eucaristico più devoto e commovente di tutta l’Arcidiocesi
Vi parteciparono 8000 fedeli, 5 bande musicali e 27 cantorie. Fu l’ultima grande festa religiosa prima della proibizione dello sloveno
Ilaria Banchig
I
l 24 giugno ricorreva il 90° anniversario del Congresso eucaristico foraniale che si svolse a San Pietro nel 1923. È opportuno ricordare l’evento, non solo per la portata che ebbe (Cuffolo la definisce «la processione più ben organizzata, più devota, più commovente di tutta l’Arcidiocesi»), ma soprattutto perché fu l’ultima grandiosa festa del popolo della Slavia prima della dura proibizione dell’uso della lingua slovena nelle chiese dell’arcidiocesi di Udine avvenuta nel 1933 su ordine dello stesso Mussolini. Il Congresso eucaristico foraniale di San Pietro al Natisone si inserisce nell’ambito del Congresso eucaristico diocesano. «Col Congresso – scrive Nazzi – s’intendeva riportare il popolo alla pratica cristiana e se ciò sembrava più urgente che mai dato lo scompiglio morale e sociale che trovava nella ballomania e nelle agitazioni sociali la massima espressione, non si era tenuto conto dell’indisponibilità del popolo a programmi di austerità e di penitenza prima che i problemi del quotidiano non fossero pesantemente ricaduti sulle spalle dei singoli. […] Il popolo fiaccato dal fallimento delle speranze nutrite prima nel fango e gelo delle trincee e poi nell’esaltazione delle manifestazioni di piazza, avevano dovuto riprendere, come prima e più lontano di prima, la via dell’emigrazione. La politica e le istituzioni, dopo averlo illuso e deluso, lo stavano ora conculcando senza via di scampo. Quale momento migliore di questo per un Congresso, per un appello al grande ritorno?».1 Per prepararsi al Congresso eucaristico foraniale furono organizzati nelle varie parrocchie diversi «mini congressi». Que-
sto accadde anche nella parrocchia di Lasiz. Venerdì 22 e sabato 23 giugno furono celebrate due messe coram exposito e alla sera ora di adorazione con la predica del padre lazzarista Giovanni Sdraulig (18661956) di Seuza (Grimacco), ricercato oratore sacro noto nella Slavia e in Slovenia. In questi giorni a disposizione dei fedeli c’erano anche 4 confessori. La domenica del Congresso eucaristico di Lasiz ci furono due messe con un «record» di 300 comunioni. Il parroco di allora, don Antonio Cuffolo, descrive nel Libro storico della parrocchia di Lasiz l’ampia partecipazione dei fedeli così: «Dopo la Messa processione col SS.mo fino a Tarcetta… I fedeli procedevano per quattro e con tutto ciò i primi entravano a Tarcetta mentre gli ultimi erano appena fuori di Lasiz. Anche i fascisti sono stati trascinati dall'entusiasmo generale ed hanno partecipato, inquadrati, alla processione. La cantoria ha cantato a musica canti eucaristici latini e sloveni, intercalati dalla Banda di Vernasso. Le strade erano adornate con verde e con archi… Vesperi coram exposito cantati dalla cantoria di Vernasso… Otto sacerdoti… Record di pellegrini».2 Il congresso foraniale si tenne dopo numerosi rinvii domenica 24 giugno 1923, festa di S. Giovanni Battista. Costò 9.558,60 lire pagato «con oblazioni spontanee».3 I preti si erano tassati 50 lire a testa e allo stesso fine «vengono eliminati i piatti nei pranzi delle sagre».4 Del Congresso eucaristico foraniale parla sempre Cuffolo nel Libro storico della parrocchia di Lasiz. «Oggi domenica, festa di S. Giovanni, alle ore 8 del mattino a S. Pietro la campa-
trionfali. Al ponte S. Quirino, posto di controllo, hanno contato 8000 partecipanti alla processione. Lungo la processione erano disposte 5 bande musicali, con 27 cantorie delle Cappellanie. A S. Quirino era tutta Cividale a presenziare alla processione. L’hanno giudicata la processione più
ben organizzata, più devota, più commovente di tutta l'Arcidiocesi. Vi hanno partecipato tutti i Sindaci della Benecia con le rispettive bandiere comunali. Il Maresciallo dei RR.CC., il famoso Nonnino, ha però sequestrato le suddette bandiere. Alla processione è seguita la Messa pontificale di mons. Liva durante la quale mons. Nigris, professore del Seminario, ha fatto un breve discorso eucaristico. Dopo la Messa, chiusura con la benedizione eucaristica ed il canto Bog bodi hvaljen (Dio sia benedetto, ndr) a pieno popolo… Mai si è visto e mai si vedrà a S. Pietro uno spettacolo simile, mai nella Bene@ija un entusiasmo uguale. Se si pensa che nella forania sono circa 17000 anime, bisogna pur dire che tutti coloro che potevano camminare sono scesi a S. Pietro a dare onore a Gesù eucaristico… Questo spettacolo di fede ha però allarmato i ras anticlericali della Bene@ija, già inquadrati nel fascismo che si sono subito messi all’opera nella lotta contro il prete».5 Oltre ai ras l’allarme arriva fino in curia a Udine. Il congresso di S. Pietro ha avuto «troppo scuccesso, troppo grande il trionfo e senza bisogno dei consigli, aiuti, anzi nonostante gli ostacoli delle gerarchie».6 La grande partecipazione degli abitanti della Benecia all’iniziativa riaccende nel vicario generale, mons. Luigi Quargnassi, i sospetti di un desiderio di indipendenza da parte della Slavia. Il Congresso eucaristico di San Pietro ebbe un tale successo che in seguito altre parrocchie del Friuli espressero il desiderio di imitarlo. Scrivevano dalla parrocchia di Sacile: «Chiediamo autorizzazione per allestire carro trionfale come Slavia».7 In seguito al Congresso mons. Petricig rileva un aumento della frequenza alla partecipazione alla messa e alla comunione.8
1. F. Nazzi, http://fauna31.files.wordpress.com 2. Libro storico della parrocchia di Lasiz, II vol., 13.5.1923. 3. Libro storico della parrocchia di Lasiz, II vol., 1923. 4. ACAU, Congreghe foraniali, rel. for. di S. Pietro, 27.9.1922.
5. Libro storico della parrocchia di Lasiz, II vol., 24.6.1923. 6. F. Nazzi, http://fauna31.files.wordpress.com 7. ACAU, Congresso Eucaristico, telegramma, 27.6.1923. 8. ACAU, Visite pastorali, S. Pietro al Natisone, 1923.
Uno scorcio sulla processione del 24 giugno 1923 na grande ha dato il segnale della processione. Tosto si sono mosse le 27 Cappellanie già disposte lungo S. Pietro ognuna con la sua popolazione, il suo sacerdote, croci, stendardi, cantorie ecc... Il SS.mo è stato collocato su di un carro trasformato in altare trainato da 8 cavalli bianchi. Sul carro erano in atto di adorazione il Decano di Cividale, mons. Liva coi due missionari P. Sdraulig e P. Klan@nik e bambini vestiti da angioletti. La processione ha percorso in un'ora e mezza la strada di Vernasso, ponte S. Quirino, Azzida, S. Pietro attraverso un corridoio ininterrotto di artistici archi
V CUFFOLOVEM DNEVNIKU USODNI DNEVI PRED 70 LETI, ki so sledili premirju med Italijo in zavezniki. Partizani v Nediæki dolini in zopet slovenska pridiga
Povsod vihrajo slovenske zastave Italijanski mediji se v teh dneh spominjajo na 70. obletnico usodnega 8. septemberja 1943, ko je general Pietro Badoglio oznanil, da je Italija podpisala premirje z zavezniki. Do podpisa je priœlo 3. septembra v kraju Cassibile, na jonski obali Sicilije. Novica o premirju se je hitro razœirila po vsi Italiji in povzro@ila veliko zmedo med ljudmi, œe posebej v italijanski vojski, ki je bila prisotna na raznih frontih in je ostala brez navodil. Kaj se je v teh usodnih dneh zgodilo v Bene@iji? Da bi zvedeli, kako so ljudje sprejeli novico o premirju, se moramo œe enkrat obrniti na la¡anskeka ¡upnika g. Antona Cuffola, ki je dan za dnem v svojem dnevniku zapisoval dogodke, ki jim je bil sam pri@a ali jih je sliœal po radiu. (jb) 8. septembra 1943 Premirje! Badoglio1 je s posebno poslanico naznanil italijanskemu narodu, da se mu je posre@ilo skleniti z zavezniki premirje, vsled katerega mora italijanska vojska prekiniti vsako akcijo proti napredujo@im zavezniœkim armadam in se mora upreti vsako-
mur, ki bi se hotel polastiti italijanskega ozemlja. 14. septembra 1943 Polom Italije Kakor navadno, je tudi tokrat premirje pomenilo polom ter navduœilo hrabre junake, da so vrgli puœke v jarek, pograbili @im ve@ plena iz vojaœkih zalog in po najkrajœi poti zbe¡ali proti domu ali v objem nemœkih vojakov in nato v nemœka taboriœ@a. V tem so se posebno izkazali @astniki. V nekaj dneh so maloœtevilne nemœke patrulje zajele na stotiso@e zbeganih Italijanov. Tri italijanske divizije so morale izro@iti vso opremo in oro¡je maloœtevilnim partizanom. Po vseh naœih hribih sre@avaœ be¡e@e, la@ne in raztrgane italijanske vojake, ki te spraœujejo po Nemcih, katerih se boje bolj od hudi@a. V naœih krajih œe ni sliœati za Nemce. Povsod, od Breginja do Trsta, vihrajo le slovenske zastave. V #edadu pa je pravi direndaj. Italijanski vojaki se kri¡ajo eni gor, drugi dol - vsak proti svojemu domu, oprtani z velikimi nahrbtniki naropanega blaga. Tudi naœi hribolovci, zlasti hribo-
lovke tekmujejo z laœkimi in ropajo po kasarnah in vojaœkih zalogah. Oro¡niki se imajo za razreœene vsake slu¡be, saj ni ve@ Italije, pravijo. 15. septembra 1943 Italijo zasedajo Nemci Novice zbiramo ob radiu. Nemci so brez velikega truda zasedli ¡e vso Italijo. Tudi Rima so se ¡e polastili, medtem ko so kralj, Badoglio in vlada izginili neznano kam, menda k zaveznikom na Sicilijo. Vatikan je prevzelo Nemœko varstvo. Vrata cerkve sv. Petra in Vatikana so se zaprla in vse je mo@no zastra¡eno. 16. septembra 1943 Italijanska Republika Nemcem se je posre@ilo osvoboditi Mussolinija s padalci, ki so se spustili na goro, kjer so nezvesti Badoljanci2 stra¡ili Du@eja v neki planinski ko@i. Ustanovili so Italijansko faœisti@no republiko. Sam reœeni Mussolini se je oglasil po nemœkem radiu in napovedal novo Republiko ter vabil Italijane, naj se zdru¡ijo z Nemci in pre¡enejo iz Italije sovra¡nike-
zaveznike. Nemci so izdali bando, vsled katerega morajo vsi italijanski vojaki ali bivœi vojaki polo¡iti oro¡je in se nemudoma javiti pri najbli¡jem nemœkem komandu za mobilizacijo proti zaveznikom pod novo Republiko. Tudi po naœih vaseh so razglasili bando. Nobeden od naœih fantov se ni odzval - vsi so pripravljeni zbe¡ati v hribe.
18. septembra 1943 Karabinierji razoro¡eni Partizanom se pridru¡uje vedno ve@ naœih fantov. Le ti so pod komando Kali¡a3 v@eraj napadli karabinjersko kasarno pri Sv. Lienartu ter razoro¡ili in poslali rakom ¡vi¡gat karabinjerje, danes pa one v Œpietru. Navduœenje med ljudstvom je veliko.
Partizani so tukaj! Priœli so iz Kobarida in zasedli Œtupco. Najbolj drzen je doma@in Kali¡, ki brez strahu hodi po vaseh v novi uniformi in s puœko na rami. Ta je pogumno nastopil pri mo@ni posadki italijanskih vojakov in ji ukazal, naj se pobere z naœega sveta. Oficirji so se obotavljali in se izgovarjali, da @akajo navodila od zgoraj. Nato je Kali¡ oboro¡il œe pet doma@ih fantov in je z njimi pobral vojakom vse oro¡je, ¡ive¡ in motorno vozilo. Prestraœeni vojaki se niso branili in so se razoro¡eni podali proti #edadu Nemcem v roke.
19. septembra1943 Zopet slovenska pridiga! Zadnja pridiga v slovenskem jeziku je bila pri nas 18. avgusta 1933. Danes, po desetih letih, se je v naœi cerkvi zopet pelo slovenske pesmi in duhovnik je pridigal slovensko. Ko so ljudje zopet sliœali slovenske pesmi in slovensko besedo, so z nasmehom zadovoljstva izra¡ali svoje veselje in s pogledi dra¡ili politi@nega tajnika in njegove navzo@e podrepnike, ki so takoj povesili glave. Po maœi so se jim glasno smejali pred cerkvijo!
1. Pietro Badoglio (1871-1956), italijanska vojaœka osebnost in politik. Po odtrsnitvi Mussolinija je 25. julija 1943 Badoglio postal ministrski predsednik in v tej funkciji vodil faze premirja. 2. Z nazivom Badoljanci / Badogliani so ozna@eni partizanski oddelki, ki so jih sestavljali italijanski vojaki in so bili povsem
neodvisni od CLN (Narodnoosvobodilnega odbora) ter naklonjeni zaveznikom in vladi ju¡ne kraljevine. 3. Gre za Avguœtina Cedarmaza, vulgo Kali¡a, iz Œ@igli (Podbuniesac), ki se je pridru¡il slovenskim partizanskim enotam in se je odlikoval pri œtevilnih vojaœkih akcijah proti Nemcem in njihovim zaveznikom.
4
POGLOBIMO IN PREMISLIMO
stran
L’OPINIONE di Riccardo Ruttar
Vorrei finalmente parole di verità sull’«inutile strage»
G
uardando dall’alto, all’ombra delle tre croci, le enormi gradinate di pietra bianca che scendono dal Monte Sei Busi, il famoso sacrario di Redipuglia, mi invadeva un senso di smarrimento inconsueto; in mente mi frullavano reminiscenze dei miei studi di storia, di Bismarck il prussiano, dell’attentatore di Sarajevo, dell’inizio del conflitto il 28 luglio 1914, dell’Italia, che dalla Triplice Alleanza con Austria e Prussia saltava dalla parte opposta, nell’Intesa con Francia e Regno Unito, per dichiarare guerra e iniziare la propria «Inutile strage» il 24 maggio 1915. Riccardo Di Giusto, per primo ci lasciò la pelle sulle pendici del nostro Kolovrat. Milioni di morti in ogni angolo del mondo, distruzioni… la vita di uomini, padri, mariti, fidanzati, figli che valeva meno di una pallottola di piombo. Per cosa? Per chi? Perché? Il sacrario sotto di me è una incredibile tomba collettiva. Lì, sotto i miei piedi, sotto quella immensa scalinata giacciono le povere ossa di 100 mila soldati italiani, 39.857 identificati e 60.330 ignoti. Il blocco marmoreo a coperchio della tomba del Duca d’Aosta simboleggia il potere ed il trionfo del Duce, che nell’appello delle squadre fasciste esigeva il grido: «Presente!». Non credo che esista un simbolo più eloquente del «trionfo» fascista. Un sacrario per dimostrare che l’individuo non vale nulla se non come umile e docile supporto alla «vittoria» del dittatore. E che razza di vittoria fu la «seconda» guerra mondiale? Io sono sempre lì, come inebetito, sotto le croci di quel Calvario, con l’immagine di mia madre, che, salendo dal basso sui gradini degli scaloni, si sofferma a leggere i nomi dei caduti, nella speranza di trovarvi quel Sibau Giovanni che da tempo ricerca in tutti i sacrari/ossari del Triveneto. Aveva due anni quando l’ha visto partire lungo il viottolo sotto casa. Gli si era abbarbicata ai pantaloni, gli unici a festa, stirati in fretta da sua madre all’arrivo perentorio della cartolina precetto. «Tata, ne iti! Tata, ne iti!- Papà non andare, non andare papà!». A due anni l’aveva capito dal terrore che leggeva negli occhi della madre e nella dignitosa rassegnazione del padre. Non l’ha trovato quel nome, mia madre. Chi avrebbe distinto le ossa di suo padre in quella montagna di 60 mila scheletri senza nome ammucchiati nelle immense celle sotto le croci a fianco della cappella votiva? Il sacrificio inumano alla follia della guerra; l’enfasi monumentale di un eroismo estorto con la forza e celebrato per i fasti futuri del grande «dittatore». Ed ognuno, come mio nonno, come i suoi fratelli, ognuno di quei 100 mila che hanno inondato col sangue le trincee del fronte, aveva la sua piccola storia che nessun monumento ricorda, nessun romanziere racconta. Quello che mi fa indignare, oltre l’insensatezza intrinseca della guerra, è l’uso demagogico e strumentale del sangue versato non per la difesa della vita propria, dei propri cari e dei compatrioti, ma per l’abuso di un potere insensato. E poi chiamarli eroi dal pulpito del potere da parte del carnefice. Nessuno di loro voleva morire, siamo sinceri. Ognuno avrebbe ripreso volentieri in mano la vanga o il martello e gettato il fucile. In due settimane, dopo la rotta di Caporetto, del nostro esercito i morti, feriti, prigionieri e dispersi furono 350 mila, e 400 mila gli sbandati. E i monumenti vanno ai generali! A celebrare il centenario vorrei finalmente parole di verità su quell’«inutile strage»; vorrei che si guardasse la guerra con gli occhi di mia madre; che la si sentisse col cuore di mia nonna che ha perso il marito e quattro fratelli in quel conflitto e che, non essendo fuggita davanti alla calata delle affamate truppe austro-tedesche dopo Caporetto, le venne sequestrata l’unica mucca che possedeva. Che ci si indignasse con la mia forza, quando venni a sapere da mia madre che la nonna dovette risarcire lo stato italiano della sua mucca, con l’accusa di «collaborazionismo col nemico». Questo era la guerra. Non quella celebrativa dei libri di scuola. Passando davanti ai monumenti ai caduti leggo spesso l’elenco dei nomi e la loro età. Sento pietà per loro e quasi rancore verso chi li ha mandati a morire. E mi tormenta il rammarico che l’umanità non abbia ancora imparato la lezione.
15. septembra 2013
dom
BORIS PAHOR je v Kobaridu govoril ob dnevu spomina na œrtve totalitarizmov
Naj sprava med Slovenci temelji na ljubezni in strpnosti
Naj ålovek drugemu ne stori, åesar ne bi œelel, da drugi stori njemu
Miran Miheliå
O
srednja slovesnost ob evropskem dnevu spomina na ¡rtve vseh totalitarnih in avtoritarnih re¡imov, kar sicer obele¡ujemo 23. avgusta, je v Sloveniji potekala 30. avgusta 2013 v Kobaridu v organizaciji Œtudijskega centra za narodno spravo, ob@ine Kobarid, druœtva slovenskih izobra¡encev iz Trsta, œtudijskega kro¡ka Anton Gregor@i@. Dopoldne je potekal mednarodni znanstveni posvet na temo faœizma in antifaœizma na Primorskem, osrednja slovesnost pa je v ve@ernih urah potekala na Kobariœkem trgu. Slavnostni govornik je bil slovenski pisatelj iz Trsta Boris Pahor, ki je tudi tokrat posvetil posebno pozornost razkrivanju zgodovine mladim, saj se lahko trpljenje v neki obliki totalitarizma ponovi, @e je resnica o njem prikrita ali prikrojena nekim danaœnjim politi@nim monopolom je osrednja prireditev ob Evropskem dnevu spomina na ¡rtve vseh totalitarnih in avtoritarnih re¡imov potekala kar na pravem kraju, saj je Poso@je do¡ivelo krutost vseh treh totalitarizmov, pred tem
œe za doma@ine in ne le vojake uni@ujo@o Soœko fronto prve svetovne vojne, ki so ji je sledile okupacije, totalitarizmi in prelivanje krvi pri njih uveljavljanju in odporu proti njim. Zbrano skoraj tiso@glavo mno¡ico, je najprej pozdravila kobariœka ¡upanja Darja Hauptman, potem pa direktorica Œtudijskega centra za narodno spravo Andreja Vali@ Zver. Prisotna sta bila tudi evropski poslanec Milan Zver in predsednik dr¡avnozborske komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu Danijel Krivec. Slavnostna beseda je torej pripadla Borisu Pahorju, stoletniku in borcu za pravice Slovencev in drugih manjœin v Evropi, tudi samemu ¡rtvi vseh treh totalitarizmov - faœizma, nacizma in komunizma. Torej, ¡iva pri@a vseh totalitarizmov 20. stoletja, zato se je lahko verodostojno in podrobno dotaknil vsakega od njih. Za@el je s faœizmom, ki ga je spoznal kot otrok, ¡e v njegovem porajanju, ko je leta 1920 njegova dru¡ina z grozo do¡ivela po¡ig Narodnega doma v Trstu. Takoj za tem je bil kot œolar pri@a takojœnjemu okupacijskemu obnaœanju Italije, ob tem sam do¡ivel zasmehovanja zavoljo svojega jezika, ki je bil v svoji de¡eli ozna@en kot jezik barbarov. Potem je opozoril na grozote nacizma, zlasti v uni@ujo@ih taboriœ@ih in nekatere »depandanse« (Dora-Mittelbau) znanih, ki jih je izkusil tudi sam, œirœa javnost pa jih œe danes premalo pozna, ker so jih nekako prikrili. Okusil je tudi komunizem, ki je korakal
na oblast s pomo@jo ideje o osvoboditvi izpod okupacije, z idejo o enakosti vseh ljudi, socialni enakosti… Ko je priœel na oblast se je izkazalo, da so bile vse te obljube dane s figo v ¡epu in »nejeverne« je ¡e med revolucijo @akala »krvava rihta«, @e so bili sumljivi, da ne verjamejo, kaj œele, @e so ali so to pokazali javno. V praksi so bile metode prihoda na oblast in ohranjanja te izrojene v prijeme, ki so bili podobni faœizmu in nacizmu. Ob tem je izpostavil ne@loveœka zasliœevanja s strani re¡ima, ki so obto¡ene s@asoma zlomila, da so priznali krivdo, @eprav je niso storili. Nekaterim, ki so priœli iz koncentracijskih taboriœ@, ki so do¡iveli zasliœanja, @eœ, da so se vrnili le pod pogojem, da so izdajali tovariœe, se je podrl ob tem svet in so si vzeli ¡ivljenje. »Taboriœ@e, kjer mu@iœ tvojega lastnega tovariœa je prvenstvo hudobije. Tega ni po@el niti faœizem, niti nacizem,« je poudaril. Po Pahorjevem mnenju, bi v sedanjem @asu oblasti kapitala v rokah politike vseh barv in globalizacije, morala biti prisotna univerzalna eti@no-moralna dr¡a, ki temelji na pravilu, da naj @lovek drugemu ne stori, @esar ne bi ¡elel, da drugi stori njemu. Slovencem je polo¡il na srce spravo na podlagi medsebojne ljubezni, strpnosti pa tudi na osnovi zavesti o pripadnosti lastni kulturi. O trpljenju zaradi vojn in diktatur je nazadnje spregovorila kantata Skrivnost ro¡ v gorah skladatelja Avgusta Ipavca, v izvedbi pevskih zborov iz Poso@ja.
NA ZNANSTVENEM POSVETU V PROSTORIH FUNDACIJE POTI MIRU so sodelovali zgodovinarji, ki se ukvarjajo z obdobjem med letoma 1920 in 1943
Faæizem in protifaæizem na Primorskem seœeta v åas 1. svetovne vojne
Zaåelo se je s pojavo iredentizma in italijanske okupacije Posoåja
23.
avgusta je bil evropski dan v spomin na vse ¡rtve totalitarnih in avtoritarnih re¡imov. V tem sklopu je 30. avgusta potekal v prostorih Fundacije Poti miru v Kobaridu mednarodni znanstveni posvet pod naslovom »Faœizem in antifaœizem na Primorskem«. Po besedah direktorice Œtudijskega centra za narodno spravo Andreje Vali@ Zver so pri izbiri Kobarida za osrednjo slovesnost ob evropskem dnevu spomina na ¡rtve totalitarizmov pretehtale tri stvari: »preboj pri Kobaridu v prvi svetovni vojni, 75. obletnica poskusa atentata na Mussolinija v Kobaridu in 70. obletnica kapitulacije faœisti@ne Italije leta 1943.« V uvodnem delu posveta poleg Andreje Vali@ Zver, so pozdravili prisotne ¡upanja ob@ine Kobarid Darja Hauptman, Ivo Jev-
nikar (Druœtvo slovenskih izobra¡encev iz Trsta) in ˘eljko Cimpri@ v imenu Fundacije poti miru. Da bi boljœe razlo¡ili pojav faœizma, njegovo delovanje in posledice, so strokovnjaki v prvem delu posveta natan@no predstavili zgodovino Italije od njene zdru¡itve do leta 1921, ko se je rodil faœizem. Renato Podberœi@ iz Œtudijskega centra za narodno spravo je spregovoril o zgodovini Italije od njene zdru¡itve do prve svetovne vojne in o pojavu iredentizma. Miha Urœi@ iz Fundacije poti miru v Poso@ju je pa natan@no predstavil italijansko okupacijo v Poso@ju med prvo svetovno vojno. Pod@rtal je, da je v tem obdobju veliko ljudi umrlo nedol¡no. O ¡rtvah totalitarnih re¡imov s poudarkom na faœizmu je spregovorila tudi Tamara Griesser Pe@ar iz
Andreja Valiå Zver
Œeljko Cimpriå
Œtudijskega centra za narodno spravo. Poudarila je, da ¡rtve avtoritarnih re¡imov niso samo tisti, ki so umrli, ampak so vsi tisti, ki se niso mogli œolati, ki so se morali prilagoditi re¡imu in niso mogli imeti normalnega ¡ivljenja. V drugem delu posveta so pa strokovnja-
ki predstavili bolj natan@no faœizem. Mira Cenci@ je predstavila protifaœisti@ne narodno-obrambne organizacije. Govorila je o Tigr-u, o Tajni krœ@anski socialni organizaciji in o Osvobodilni fronti. Bla¡an Torkar iz vojaœkega muzeja Slovenske vojske je poro@al o delovanju faœi-
sti@nih represivnih organov v Julijski krajini med obema vojnama. Da bi pre¡iveli, tudi veliko Slovencev je moralo delati v teh enotah. Ferruccio Tassin, podpredsednik Inœtituta za socialno in versko zgodovino iz Gorice, je govoril o faœisti@nih koncentracijskih taboriœ@ih v Gonarsu in v Viscu. Pomembno je ne pozabiti to, kar se je dogajalo v preteklosti. To je bil prav namen tega posveta. »Krvni davek Primorske – beremo v sporo@ilu Œtudijskega centra za narodno spravo – je bil ogromen v @asu prve svetovne vojne, pa tudi med drugo svetovno vojno in po njej. Danes smo kot dr¡avljani Slovenije in dr¡avljani Evrope zavezani k spoœtovanju @lovekovih pravic, svobode in demokracije. Ne prelagajmo tega bremena na prihodnje rodove. Zapustimo jim dediœ@ino, ki bo temeljila na spoœtovanju pravic, svoboœ@in in dostojanstvu @loveka.« I. B.
dom
V OSPREDJU
15. septembra 2013
stran
5
ŒTEVILO VPISANIH V DVOJEZI#NIM INŒTITUTU je mo@nuo zrastlo. Vse kupe je 262 œuolarju, tuo je 14% vi@ ku lanske lieto
V Nediœkih dolinah se polovica otruok v vartacu in primarni œuoli u@i tudi po slovensko VPISI V ŒOLSKO LETO 2013-2014 VRTEC
I
II
III
SK
+/-
Svet Lienart
31
-2
Œpietar
46
-1
Podbuniesac
14
-2
83
+ 19
174
+14
IV
V
35 (+10) 28 (+8) 20 (+1)
Dvojezi@na Œpietar Skupno Nediœke doline PRIMARNA ŒOLA
I
II
SK
+/-
10 (-4) 15 (+2)
60
+6
21 (+3) 17 (+3) 15 (-1) 15 (-3)
82
-5
24 (-5) 29 (+11)
129
+9
49 (=) 49 (-11) 59 (+6)
271
+4
SK
+/-
14 (+2) 11 (-5) 16 (+9)
41
+7
Œpietar
48 (+21) 28 (-1)
32 (=)
108
+20
Dvojezi@na Œpietar
18 (+3) 15 (-2)
7 (+3)
50
+4
199
+31
17 (+10) 8 (-2)
Svet Lienart
14 (-7)
Œpietar
Skupno Nediœke doline 61 (+9) 53 (=) SREDNJA ŒOLA Svet Lienart
�
10 (=)
30 (+6) 24 (-1) 22 (-2)
Dvojezi@na Œpietar
� Luciano Lister
III
La scuola bilingue cresce di molto, ma Manzini è scettico sulla soluzione «college» ono ormai quasi la metà – attorno al 48 per cento – i bambini delle Valli del NaS tisone iscritti alla scuola dell’infanzia e primaria dell’istituto statale bilingue di San Pietro al Natisone. L’aumento, rispetto all’anno scorso, è del 7,5 alle elementari
I
II
III
Skupno Nediœke doline 80 (+27) 54 (-8) 65 (+12)
V Terskih dolinah so novi vpisi reœili vartac v Tipani. V Kanalski dolini so pa finan@ne te¡ave za u@enje slovenœ@ine
� R. D.
Œ
uole so spet odparle vrata. Narlieuœa novica na za@etku œuolskega lieta 2013-2014 je, de je œtevilo u@encu v dvojezi@nim vi@œtopinskim inœtitutu v Œpietru, kjer u@e po slovensko in po italijansko, mo@nuo zrastlo. Vse kupe bo v vartacu, primarni in ni¡ji srednji œuoli imeu 262 œuolarju, se pravi 32 œuolarju vi@ ku lani. Dvojezi@na œuola ima 19 otruok vi@ ku lani v vartacu, 10 otruok vi@ v primarni œuoli in 4 vi@ v sriednji œuoli. Se pravi, de se v Nediœkih dolinah u@i tudi po slovensko skor polovica vsieh œuolarju. V dvojezi@nem vartacu je 47,7 par stuo vsieh malih od 3 do 6 liet, v primarni œuoli pa 47,6 vsieh vpisanih v Nediœkih dolinah. V dvojezi@ni ni¡ji sriednji œuoli, ki pa so jo odparli malo liet
odtuod, je dobrih 25 par stuo vsieh upisanih. Razveselijvo je tudi, de je narbuj vesako œtevilo vpisanih v parvih lietnikah, kar pomeni, de zanimanje (intereœ) za slovenski jezik raste iz lieta v lieto. Tuole @etudi dvojezi@ni inœtitut ima œe naprej prestorske te¡ave, saj je arzpartjen v vi@ hramah po Œpietru. In diela za novi sede¡ nieso se za@ela in se na vie kada se bojo. Œtevilo vsieh vpisanih v œuolah v Nediœkih dolinah se je v parmerjavi z lanskim lietam pove@alo za 55 otruok. Vsieh kupe jih je 644. #e pogledamo na novo lieto v œuolah, kjer u@e samuo po italijansko, je trieba poviedati – kakor smo ¡e pisali in je bluo ¡e od lani jasno –, de so v Sauodnji zaparli primarno œuolo. V Nediœkih dolinah se je v œuolah z italijanskim u@nim jezikam œtevilo u@encu
zmanjœalo. Lietos bo v vartac in v primarno œuolo v Nediœkih dolinah hodilo 10 otruok manj ku lani. Œtevilo pa je zraslo v srednji œuoli. V parvem razredu v Œpietru je 48 vpisanih, 21 vi@ ku lani. Pogledmo œe stanje v terskih dolinah in Kanalski dolini, kjer imajo otroci tudi nomalo ur u@enja po slovensko. Direktorica œuol v #enti Annamaria Pertoldi je poviedala, de liepa novuost za telo lieto je, de je v Tipani zraslo œtevilo vpisanih v vrtcu, zatuo ga na bojo zaparli, kakor je lani kazalo. Lietos bo 5 otruok vi@ ku lani. V Tipani imajo 13 upisanih v vartacu in 19 v primarni œuoli. V Njivici, kamun Bardo, je 13 otruok v vartacu in 20 v primarni œuoli. Seviede, se v Terskih dolinah œele troœtajo, de bojo hmalu imieli dvojezi@no œuolo tudi par njih. V Kanalski dolini @akajo na trijezi@no œuolo, kjer bi u@ili po slovensko, po niemœko in po italijansko. Lietos pa se tu@ejo, de bi obdar¡ali ure slovenskega jezika, ki jih ¡e imajo. V ˘abnicah in v Ukvah v vartacu je œtevilo vpisanih vi@ al manj ostalo ku lani. V ˘abnicah jih je 16, v Ukvah pa 28. V primarni œuoli je v Ukvah 40 otruok.
e addirittura del 29,68 per cento all’asilo. Con un incremento dell’8,69 per cento alle medie inferiori, l’intero istituto fa segnare un balzo del 14 per cento rispetto al 2012/2013. Anche a fronte di queste cifre, la questione della sede si fa sempre più pressante. Ma il sindaco di San Pietro al Natisone, Tiziano Manzini, non fornisce notizie confortanti. «Per la bilingue ci siamo mossi per tempo insieme a dirigenti, genitori, rappresentanti della Regione – afferma –. Ci siamo incontrati a S. Pietro con l’assessore regionale Panariti, i genitori e i politici locali. Ci siamo confrontati anche con la direttrice scolastica regionale Beltrame. A distanza di tre mesi non abbiamo ancora mezza risposta di quella che potrebbe essere la soluzione. Anzi, sappiamo meno che sei mesi fa. Almeno sei mesi fa avevamo delle speranze. Ma dopo l’incontro con i rappresentanti della Regione tenutosi 3 mesi fa non abbiamo ricevuto mezza risposta». Riguardo alla richiesta dei genitori e delle organizzazioni della minoranza slovena di spostare la sede dell’istituto bilingue da viale Azzida al «college», Manzini dice di non volersi esprimermi in merito «perchè sono delle scelte che andranno fatte a livello di consiglio comunale. Spero nell’unanimità da parte del consiglio, visto che in passato ci eravamo espressi all’unanimità per la ristrutturazione di viale Azzida. Bisognerà discuterne, come è stato già accennato nell’ultima riunione che abbiamo fatto con i rappresentanti politici regionali. Sono scelte da fare che non riguardano soltanto il futuro prossimo. Sono scelte fondamentali che voglio condividere con tutti». Ma richiesto di un’opinione personale, Manzini, risponde: «Ci tengo ad avere a San Pietro i due istituti scolastici, ma anche la scuola superiore. Non vorrei con questa scelta perdere un tassello». È bloccata, intanto, anche la ristrutturazione della sede della scuola media monolingua. «Avevamo i fondi per partire quest’anno – sbotta il primo cittadino –. Abbiamo fatto un mutuo in tempi non sospetti, quando non sapevamo neanche che il patto di stabilità dovesse entrare in vigore. Per assurdo, non abbiamo un centesimo dall’ente con cui abbiamo già stipulato il mutuo e abbiamo già pagato una rata a giugno. Noi paghiamo gli interessi, ma non possiamo eseguire i lavori. Non sappiamo quando la vicenda si sbloccherà. Si sta parlando di superare il patto di stabilità per gli interventi che riguardano la scuola, ma questo ci penalizza». Con l’inizio del nuovo anno scolastico è stata chiusa la scuola primaria di Savogna. S. Pietro diventa, quindi, sempre di più il centro scolastico per tutte le valli. «Per noi sono onori, ma anche oneri – sottolinea Manzini –. Onori, perché comunque diventiamo un centro scolastico importante. Oneri, perché i costi di gestione aumentano. Con il mondo della scuola c’è un rapporto non sempre idilliaco. I dirigenti pretendono dall’amministrazione comunale sempre maggiore supporto, perché anche loro a livello economico sono all’osso, come noi. Il problema è far capire agli utenti che i tempi buoni e belli stanno per finire. Bisogna cominciare a ragionare insieme. Io ho cominciato già a farlo con alcuni rappresentanti dei genitori. Da qui a cinque anni bisogna vedere cosa ne sarà dei servizi che i comuni riusciranno a dare alle strutture scolastiche. A maggior ragione per un comune come S. Pietro che dà servizi ad altri comuni. Questo preoccupa noi amministratori soprattutto in prospettiva». (e. g.)
CI SONO I FONDI per la scuola dell’infanzia e primaria. Non per medie e superiori
Sloveno a singhiozzo in Valcanale
A
nno scolastico nuovo e problemi vecchi per l’insegnamento dello sloveno in Valcanale/Kanalska dolina. Al momento attuale ci sono le condizioni perché l’insegnamento parta senza problemi nelle scuole dell’infanzia di Ugovizza/Ukve, Tarvisio/Trbi¡ Città e Camporosso/˘abnice e nelle scuole primarie di Ugovizza, Tarvisio Città e Tarvisio Centrale. Questo grazie all’intervento della Comunità montana del Gemonese, Canal del Ferro e Valcanale, che ha stanziato fondi per l’anno scolastico in arrivo. Contattato dal Dom, Antonio Pasquariello, dirigente dell’Istituto omnicomprensivo di Tarvisio «Ingeborg Bachmann», conferma però il momento d’incertezza generale circa i finanziamenti per le lingue minoritarie. «Il contributo della locale Co-
munità montana – spiega il dirigente scolastico – permetterà di soddisfare le esigenze di spesa solo fino a marzo; in ogni caso, malgrado la situazione d’incertezza, c’è un orientamento favorevole a completare l’anno scolastico, trattandosi di una spesa relativamente irrisoria. Il circolo culturale sloveno «Planika» darà il proprio contributo con due ore d’insegnamento di sloveno settimanali nel plesso di Ugovizza; per quanto riguarda la scuola secondaria di primo grado e le prime classi delle scuole secondarie di secondo grado di Tarvisio, invece, voglio ricordare come sia già saltata da tempo l’esperienza di sostegno da parte della Repubblica di Slovenia, che aveva fornito un’insegnante apposita». Spaziando sull’insegnamento delle altre lingue minoritarie proprie della Valcanale,
diversa è la situazione per tedesco e friulano. Per il tedesco il quadro è più positivo che per lo sloveno, dal momento che nelle scuole dell’infanzia e primarie della zona ci sono risorse di personale interno con adeguati titoli e che la materia è consolidata come cattedra nella scuola secondaria di primo grado e all’Istituto tecnico per il turismo di Tarvisio. Ed anche al liceo scientifico, grazie ad un adattamento del curricolo, si dispone di cattedre. «Pur facendo leva su diverse strumentazioni – confronta Pasquariello – per il tedesco si copre un’esigenza educativa che va dai tre anni d’età alla maturità, mentre per lo sloveno questa si blocca alla classe quinta della scuola primaria». L’insegnamento del friulano, invece, vive una situazione paradossale: dal momento che gli insegnanti
che dispongono dei requisiti richiesti per l’insegnamento dalle normative sono pochi – ed ancora meno quelli che optano per salire in Valcanale – in zona viene offerto a macchia di leopardo. Intanto Anna Wedam per l’associazione/zdru¡enje «don Mario Cernet» ed Alfredo Sandrini, presidente del circolo culturale tedesco «Kanaltaler Kulturverein» hanno incontrato, a nome dei rispettivi sodalizi, il vicepresidente del Consiglio regionale,
Igor Gabrovec (Unione Slovena-Ssk). All’incontro, cui erano presenti anche i consiglieri regionali del Pd Stefano Ukmar e Franco Codega (quest’ultimo è presidente della commissione che si occupa dell’istruzione), Wedam e Sandrini hanno chiesto alla Regione di impegnarsi a coprire ogni anno le spese per gli insegnanti di sloveno e tedesco della zona – perlomeno finchè non verrà raggiunta una soluzione in merito all’iter d’istituzione della scuola trilingue. Va evidenziato che due unità che insegnassero sloveno e tedesco in Valcanale comporterebbero una spesa complessiva di 50.000 euro l’anno – una spesa irrisoria nel fiume di denaro dei bilanci regionali. Al termine della riunione, i tre consiglieri hanno espresso l’impegno a reperire i fondi necessari già per l’attuale anno scolastico. «L’obiettivo finale – ha affermato Gabrovec – resta quello di giungere a una scuola completamente trilingue». � Luciano Lister
dom
IZ NAŒIH DOLIN
15. septembra 2013
stran
7
NA INICIATIVO ROLEMED, ISK IN ARLEF. Parstopila sta tudi slovenska @asopisa iz videnske province Dom in Novi Matajur
V Podbuniescu se je rodila mrie¡a @asopisu, ki branijo materne jezike � I. B.
V
Podbuniescu se je rodila mrie¡a manjœinskih @asopisu (gjornalu) v Italiji. Nastala je na pobudo »RoleMED« (Rete di osservazione delle lingue emergenti del Mediterraneo), Inœtituta za slovensko kulturo, Arlef (Agjenzie pe Lenghe furlane – De¡elna Agencija za furlanski jezik) in ob@ino Podbuniesac. V mrie¡i sodelujeta slovenska @asopisa iz videnske province »Dom« in »Novi Matajur«, furlanska @asopisa »La Patrie dal Friûl« in »Il Diari«, @asopis v ladinskim jeziku«La Usc de Ladins« in »Eja«, ki je v sardinskem jeziku. #asopisi, ki smo jih naœtieli, bojo sodelovali, de bi na internetu parpravili skupno spletno stran, v kateri bodo objavljene novice, ki zanimajo jezikovne skupnosti v Italiji. Predstavniki manjœinskih @asopisu so se sre@ali v Podbuniescu 28. avgusta. Na tem sre@anju so guorili o stanju manjœinskih @asopisu, o reœitvi skupnih problemu in o skupnih projektah za naprej. Diego Corraine od sardinskega @asopisa »Eja« je predstavu skupne te¡ave, ki jih imajo ponavadi manjœinski @asopisi. Ponavadi pripadniki manjœin nieso imeli parlo¡nosti, de bi se œuolali v maternim jezi-
Larissa Borghese in William Cisilino v Podbuniescu ku, tako de jim je zelo te¡kuo brati, zastopiti in œe posebno pisati v svojim jeziku. Corraine je pod@artu, da v taki situaciji nie mogo@e, de bi ljudje dobro poznali manjœinsko skupnost in de bi dieli h kraji predsodke (pregjudicie).Tuole je parvo dielo manjœinskih @asopisu, ki pomagajo, de bi ljudje imieli direktan stik s svojim jezikam in kulturo.
SAN PIETRO AL NATISONE assieme a Pulfero e Savogna
Unione per 3 comuni L
’unione intercomunale dei servizi tra San Pietro al Natisone, Pulfero e Savogna è in dirittura d’arrivo. «Con Savogna e Pulfero abbiamo avuto già molti incontri. Presumo che partiremo dall’1 ottobre dopo le deliberazioni dei consigli comunali. Restano da definire i dettagli, ma la linea generale è già stata tracciata. E spero si aggiunga anche qualche altro comune», fa sapere il sindaco di San Pietro al Natisone, Tiziano Manzini. Ma quali potrebbero essere gli altri comuni, oltre al terzetto promotore? «Altri sindaci vogliono restare autonomi, ma non possono restarlo in eterno, perché i cittadini chiedono, e giustamente, servizi efficaci – risponde Manzini –. Gli altri colleghi non si sono fatti avanti, ma qualcuno sarà presto costretto a farlo. C’era la Comunità montana che poteva erogare dei servizi a tutti i comuni, adesso non è più così». Le tre amministrazioni valligiane, secondo la bozza di regolamento dell’associazione, metteranno in comune i servizi di diversi settori. Per quanto riguarda l’area amministrativa, per esempio, la proposta è quella di condividere provvedimenti relativi al commercio, l’informazione turistica e di creare uno sportello unico per le attività produttive. Verranno gestite insieme anche le funzioni dell’istruzione pubblica quali gli asili nido, centri vacanza, le mense e i trasporti scolastici e i pre e post accoglienza. Lo
PRAZNIK na Liesah
Famoœtar Saracino dvejst liet duhovnik
a Bandimico je bluo na Liesah veselo. Famoœtar g. Federico Saracino je prazN novau dvejst liet odkar je biu posve@en v du-
hovnika. Skor vse tele lieta je biu v Nediœkih dolinah, saj je biu famoœtar v podbunieœkim kamunu in je, po kratkim cajtu za famoœtra v Pertegadi in za kaplana v videnskim œpitalu, 19. mar@a 2006 parœu v Re@ansko dolino. Skarbi za Liesa, Tapoluovo, Kozco, Svet Œtuoblank in Gorenji Tarbij.
Tiziano Manzini stesso vale per quanto riguarda il settore sociale e sanitaro che comprende la struttura residenziale del ricovero anziani, i servizi di assistenza inabili, assistenza domiciliare e, in generale, tutti quei servizi che riguardano infanzia e minori. Di questa categoria fanno parte anche la carta famiglia, il bonus energia, i lavori socialmente utili, quelli di pubblica utilità, ecc. I tre comuni condivideranno anche le funzioni culturali e ricreative quali biblioteche e musei, la gestione di impianti sportivi e ricreativi, lo sportello «Informagiovani» e la programmazione e la gestione delle attività culturali. Oltre all’area amministrativa l’unione dei servizi inciderà anche nei settori economico-finziario (controllo di gestione e sulle società partecipate) e in quello di gestione del personale (trattamento economico, giuridico, formazione e reclutamento del personale, relazioni sindacali).
O eksperiencah manjœinskih mediju so potlè guorili Giuseppe Brincat malteœke skupnosti, Mohand Tilmatine berberske skupnosti, Xavier Lamuela katalonske skupnosti, Lucia Gross urednica ladinskega @asopisa »La Usc de Ladins«, Mauro Tosoni petnajstdnevnika »Il diari«, Christian Romanini urednik mese@nika »La patrie dal Friul« in William Cisilino, ki je na sploœno
govoril o stanju furlanskega tiska. O eksperiancah slovenskih mediju v videnski provinci sta guorili @asnikarki Jole Namor za tednik »Novi Matajur« in Larissa Borghese za petnajstdnevnik »Dom«. Oba sta v Bene@iji puno nardila, de bi se slovenski jezik ohranu in rastu. Veliko sta parpomala k rasti narodne zavesti. Kot vsi manjœinski @asopisi sta na za@etku imiela problem, de ljudje nieso poznali slovenske pisave. »Resni@na tragedija Bene@ije – je jala Larissa Borghese – je obupno demografsko stanje. V sedmih kamunah Nadiœkih dolin, ki so bli do malo liet nazaj @isto slovenski, sada ¡ivi manj kot 6 tav¡int ljudi, med katerimi je puno starih. Lieta 1921 je na le tistim teritoriju ¡ivelo kar 21 tav¡int ljudi. Seviede so vsi guorili po slovensko. Le tista fotografija vaja za Terske doline, Rezijo in deloma za Kanalsko dolino. Tuole pomeni, de Slovenci v Videnski provinci dielamo z vsiemi mo@mi, de bi pre¡ivieli. V teli bitki so mediji, kakor je Dom, nepogreœljivi.« Na posvetu, ki ga je vodu Cisilino, so pozdravili tudi podbunieœki œindik Piergiorgio Domenis, predsednica Inœtituta za slovensko kulturo Bruna Dorbolò in Fabio Chiocchetti predsednik ladinskega inœtituta za kulturo iz doline Fassa.
Sindaci al massimo 10 anni
lle elezioni comunali della prossima primavera il sindaco di San Pietro al Natisone, A Tiziano Manzani, non potrà concorrere per un terzo mandato. Sarà questo il principale effetto nella Slavia della riforma approvata lo scorso 6 settembre dalla Giunta re-
gionale e il cui cardine è la reintroduzione in tutti i comuni del limite di due mandati consecutivi per la carica di sindaco. Negli altri comuni interessati al voto, non avranno problemi i primi cittadini di Grimacco, Eliana Fabello, Stregna, Mauro Veneto, Lusevera, Guido Marchiol, e Resia, Sergio Chinese, tutti al primo mandato. Così pure il vicesindaco reggente di San Leonardo, Teresa Terlicher. Fuori dai giochi erano già con l’attuale legge, perché al terzo mandato, i sindaci di Pulfero, Piergiorgio Domenis, Prepotto, Gerardo Marcolini, Taipana, Elio Berra, e Malborghetto-Valbruna, Alessandro Oman. In linea con gli obiettivi programmatici indicati dalla presidente Debora Serracchiani, la Giunta regionale del Friuli Venezia Giulia, su proposta dell'assessore alle Autonomie locali Paolo Panontin (nella foto a fianco), nelle linee guida di una riforma in materia di elezioni degli organi delle amministrazioni comunali, che si concretizzerà già nelle prossime settimane in uno specifico disegno di legge, c’è anche la previsione delle quote di genere e della doppia preferenza di genere, votazioni in un'unica giornata, di domenica. Anche nell'ottica di razionalizzare e semplificare la disciplina vigente, esso raccoglierà in un unico «corpus» normativo tutte le disposizioni in materia, attualmente contenute in diverse fonti regionali e statali. «Abbiamo voluto dotare la Regione Friuli Venezia Giulia di una disciplina compiuta e organica – ha spiegato la presidente Serracchiani -–approvando un unico testo in cui saranno indicate le modalità di elezione e la trasformazione dei voti in seggi, le disposizioni sul procedimento elettorale, sulla propaganda elettorale e sul regime delle spese». «Anche in vista dell'appuntamento elettorale della prossima primavera, che vedrà coinvolti 129 Comuni, vogliamo ottenere un testo normativo chiaro, semplice e pratico – ha sottolineato Panontin – per facilitare l'attività di tutti i soggetti coinvolti: uffici regionali e comunali, partiti e movimenti politici. Frutto del susseguirsi e sovrapporsi negli anni di una trentina di diversi interventi legislativi statali e regionali, le norme sulle elezioni amministrative applicate nella nostra regione –ha concluso Panontin – appaiono ormai disorganiche e frammentate».
KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Kratke Brevi brevi kratke
Tudi o dvojezi@ni œuoli v Œpietru
� � V petek 30. voœta sta se v Tarstu sre@ala slovenski ambasador v Rimu Iztok Miroœi@ in predsednica de¡ele Furlanije Julijske krajine Debora Serracchiani. Guorila sta o stanju odnosa med de¡elo in sosednjo Republiko in pregledala odparte probleme. Potardila sta skupno naspruotovanje izgradnji plinskega terminala v ˘avljah. Pogovarjala sta se tudi o problemih slovenske manjœine v Italiji. Miroœi@ je izpostavu probleme dvojezi@ne œuole v Œpietru, Serracchianijeva pa je obljubila, de bojo gledali hitro uœafati te narbuojœ reœitev. Kmalu naj bi v Rimu sklicali tudi stalno delovno omizje za slovensko manjœino.
Lettera. Brezje -Montemaggiore vive In seguito all’articolo da voi pubblicato riguardante la visita dell’Arcivescovo nella frazione di Montemaggiore di Taipana – Brezje, ci terrei ad alcune precisazioni: la prima riguarda la cappelletta votiva della Madonna di Lourdes, abilmente restaurata dal sig. Moretti Roberto con l’aiuto di uno sparuto gruppetto di volontari: essa si trova esattamente all’entrata del paese e non sulla strada che conduce a Platischis (mi venga concesso un po’ di sano campanilismo anche se non sono nativa del luogo). Vorrei anche rendere noto che erano almeno quarant’anni che non veniva impartito il sacramento della Cresima in questo sperduto paesino di montagna e che questo avvenimento ha fatto sentire alcuni di noi ancora più uniti. Colgo l’occasione per ringraziare il diacono Diego per l’opportunità che ci ha regalato, ma soprattutto permettetemi di ringraziare in modo molto particolare: Donato con i suoi ragazzi, Ivan, Daniele, Elisa e Chiara con il suo pancione, Redento, i due Paolo e Maurizio che con fatica ed umiltà hanno ripulito l’intero paese; e poi ancora: Gina, Elena con Debora e Federica, la loro presenza rende meno amara la mancanza del nostro amico Ferruccio, Cristina, Elsa, Gabriella ed Eleonora che, tra la pulizia della chiesa e una mano di vernice, sono riuscite a preparare degli ottimi e non pochi stuzzichini per la delizia del palato di tutti gli ospiti intervenuti in questa particolare giornata. Grazie molte, infine, a Benvenuta che per tutta l’estate, con tanto amore e fantasia, addobba la chiesa con i fiori della montagna. Chiedo scusa se dimentico qualcuno e perdonatemi se ogni tanto esprimo le mie idee in maniera un po’ troppo «calorosa». Ragazzi, non molliamo, perché, nonostante tutto Montemaggiore vive! Simonetta Bisiacco
8
IZ NAŒIH DOLIN
stran
15. septembra 2013
A TUTTI I LIVELLI si stanno preparando le manifestazioni per ricordare l’anniversario del terribile conflitto KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Kratke Brevi brevi kratke
Novi Matajur, Obit odgovorni urednik
Centenario prima guerra mondiale, partita la macchina organizzatrice �
Ma la Slavia resta al margine delle inizitive finora programmate Grande fermento a Kobarid
� Ilaria Banchig
C Tiednik Novi Matajur ima novega odgovornega urednika, ki je Michele Obit. Dosedanja urednica Jole Namor, ki je tednik vodila skor 30 liet, se je v œtevilki, ki je izœla 28. voœta poslovila od braucu ku odgovorna urednica. Napisala je, de je biu Novi Matajur v telih lietah œpiegu ¡ivljenja Slovencu v videnski provinci, kar bo sigurno tudi za naprej. Namorjeva bo œe naprej dielala na uredniœtvu in je seviede œe naprej predsednica paritetnega odbora za slovensko majœino. Tiedan potlé, se pravi 4. œetemberja je novi odgovorni urednik Obit, ki je tudi predsednik kooperative, ki izdaja tednik in kulturnega druœtva Ivan Trinko, med drugim, napisu: »Novi Matajur bo œe naprej, kot je bil in je, ‘svetilnik’ za vse (posameznike, skupine, druœtva, tudi politi@ne komponente tega teritorija), ki se borijo in trudijo za ohranitev slovenske kulture in slovenskega jezika v celem obmejnem obmo@ju te de¡ele. Bomo, kot smo doslej, pisali kriti@no, ko bo treba, z navduœenjem, ko se nam bo to zdelo primerno. Ne bomo pozabili na kroniko naœih vasi, ker nismo sami na tem svetu, pa bomo œe dajali pozornost tudi temu, kar se dogaja izven naœega teritorija, predvsem v naœi de¡eli in v bli¡nji Sloveniji. ˘elimo biti, @e se bo dalo, œe bolj odprti, biti prostor, kjer se sre@ujejo ideje, sanje, kritike in dvomi. Ogledalo, navsezadnje, te realnosti.«
��
Maria Drej@jova dopunla 100 liet
dom
on il centenario della prima guerra mondiale alle porte, è partita la macchina organizzatrice delle commemorazioni dell’«inutile strage», come papa Benedetto XV definì il conflitto che vide coinvolto pesantemente il territorio dell’attuale regione Friuli Venezia Giulia soprattutto nella sua area di confine (Slavia, Resia e Valcanale) ed ebbe per epicentro il Poso@je (alta valle dell’Isonzo), ora in Slovenia. Numerose sono le iniziative che si stanno organizzando in tutta la regione e nella vicina repubblica per commemorare i tragici eventi di un secolo fa e per sfruttare l’anniversartio in chiave turistica. Per quanto riguarda le valli del Natisone è ormai nota l’intenzione del comune Drenchia di portare una tappa del Giro d’Italia del 2015 sul monte Kolovrat, dove il 24 maggio 1915 cadde il primo soldato italiano, Riccardo Di Giusto. Proprio sul Kolovrat lo scorso 7 settembre la Pro loco valli del Natisone ha organizzato un’escursione. Analoga iniziativa si è svolta l’1 settembre a Resia dove Marco Pascoli ha guidato gli interessati in un’escursione nella vallata sulle tracce lasciate dalla guerra. Nel comune di Pulfero, ci ha fatto sapere il sindaco, Piergiorgio Domenis, tra la fine del 2013 e l’inizio del 2014, verrà allestita una mostra sul conflitto. Molto più avanti nella programmazione sono a Kobarid (Caporetto). Tra il 16 e il 18 agosto scorsi nella sede della «Fondazione Poti miru» si è tenuto un workshop a cui hanno collaborato diverse organizzazioni non governative di sette paesi: Repubblica Ceca, Ungheria, Polonia, Romania, Slovacchia e Slovenia. In quest’ambito sono state presentate le diverse iniziative per il centenario della Grande guerra.
Durante l’incontro «Poti miru» e il «Visegrad Working group of military cementeries» (Gruppo di lavoro di Visegrad per i cimiteri di guerra), che ha organizzato il workshop, hanno firmato un patto di collaborazione per promuovere la ricerca e la conservazione dell’eredità lasciata dalla prima guerra mondiale. Sempre «Poti miru» è impegnata nella realizzazione di un sentiero di riconciliazione da Bovec a Duino che sarà inaugurato nel 2015 a Gorizia, in piazzale Europa Unita, probabilmente alla presenza dei presidenti della repubblica italiano e sloveno. Nel luglio 2017 verrà ricordata la 12ª battaglia dell’Isonzo (meglio conosciuta come battaglia di Caporetto) con un concerto in cui il maestro Muti dirigerà le bande militari. Il 12 novembre 2018, per commemorare la fine del conflitto mondiale verrà sottoscritto un documento di impegno alla pace tra gli stati che furono in quell’epoca antagonisti e tra gli enti e le istituzioni coinvolti nella commemorazione. Tra il 2014 e il 2018 nella valle dell’Isonzo si svolgeranno anche concerti, presentazioni di libri e mostre sull’argomento. Il comune di Cividale ha, invece, aderito al progetto proposto dalla provincia di Gorizia. Le iniziative dedicate alla commemorazione del conflitto che si inseriscono nel più ampio progetto «Action», che prevede la formazione di una rete tra enti locali di Italia, Slovenia, Croazia e Austria, si svolgerebbero a partire dal 2014 nell’arco di 24 mesi. A livello regionale l’organizzazione degli eventi per commemorare la prima guerra mondiale è diventata una proposta di legge. «A dire il vero – commenta il vicepresidente del consiglio regionale, Igor Gabrovec – si tratta di un testo che ricalca il lavoro della VI commissione della legislatura scorsa, al quale avevo attivamente
Ostanki parve svetovne vojske na Kolovratu partecipato e che per poco non siamo riusciti a portare al vaglio dell'Aula». Lo scorso 3 agosto la presidente della regione Debora Serracchiani in accordo con l’assessore alla cultura Gianni Torrenti ha illustrato il programma di eventi. Verrà data priorità al progetto «Carso 2014», in collaborazione con la Provincia di Gorizia, al progetto interregionale dell’agenzia Turismo Fvg che realizzerà un portale web specifico, alla catalogazione e al restauro di cimeli della guerra della collezione De Enriquez a Trieste La Regione parteciperà, inoltre, al progetto «Albo d’oro» che con la collaborazione delle associazioni d’arma regionali si pone l’obiettivo di ricordare ogni caduto. Si procederà, inoltre, con la ristrutturazione dell’ossario di Oslavia e dell’Ufficio informazioni e accoglienza dell’ossario militare di Redipuglia. Si attende, inoltre, il riconoscimento da parte dell’Unesco dei siti della Grande guerra. «Il centenario della Prima Guerra mondiale – dice ancora Gabrovec – sia momento di riflessione e riconciliazione, la commemorazione di un evento tragico che ha visto i nostri nonni e bisnonni contrapposti su fronti diversi e tuttavia unificati nel sognare la pace, il ritorno alle famiglie e alla quotidianità negata».
Le tappe del conflitto 28 luglio 1914 dichiarazione di guerra dell’Austria alla Serbia. Dalla parte dell’Austria si schiera la Germania, dall’altra si mobilitano Inghilterra, Francia e Russia (Triplice Intesa) in difesa della Serbia. 26 aprile del 1915 Patto di Londra: il governo italiano si allea segretamente con la Triplice Intesa e si impegna nella guerra contro l’Austria. 23 maggio 1915 entrata in guerra delle truppe italiane. 1917 ingresso nel conflitto degli Stati Uniti a fianco della Triplice Intesa e ritiro della Russia, impegnata entro i propri confini con la Rivoluzione. 24 ottobre1917 disfatta di Caporetto 4 novembre 1918 l’Austria firma la pace con l’Italia 11 novembre 1918 armistizio tra Alleati e Germania
BOTTA E RISPOSTA tra il presidente della Provincia di Udine e il consigliere di opposizione delle Valli del Natisone
Dorbolò e gli errori «consapevoli» di Fontanini �
U soboto 31. voœta so u Jesi@ju nardil’ ‘no veliko feœto za Marijo Clinaz, Drej@jove hiœe, ki je dopunla 100 liet. Maria se je rodila 18. voœta 1913 u vasi. Bla je u@iteljica (meœtra). Sada ¡ivi u Vidne s h@erjo Annamarijo. U rojstni vasi so ji za¡elieli use narbuojœe tudi te druga h@i Franca, zeti an navuodi, ciela ¡lahta an usi vasnjani. Seviede med njimi je biu tudi regionalni konsiljer Giuseppe Sibau. Parsotni so bli tudi podutanski vi@eœindik Teresa Terlicher, aœeœor Martina Marcuzzi in drugi predstavniki kamuna. Kamun ji je œenku puœji ro¡, vasnjani pa lepo pododo Device Marije. Za œe buj veliko veseje je poskarbeu Cristopher Chiabai s sojo ramoniko na batone. Mario Bosu, ki ¡ivi u Œviceri an je biu doma na po@itku, ji je s suojin liepin glasan zapieu poznano sloviensko piesam »Lepa naœa domovina«.
��
Parla di lingua «slava», mentre nelle sue campagne pubblicitarie «La Provincia di Udine tutela la lingua slovena»
U
n errore «storico, linguistico e culturale», ma «probabilmente politicamente consapevole». Così il consigliere provinciale Fabrizio Dorbolò (Sel) commenta le dichiarazioni del presidente Fontanini che, nel dibattito sui cinquant’anni di autonomia della regione Friuli Venezia Giulia, ha affermato: «Di più si deve fare per tutelare le lingue minoritarie diffuse in Friuli Venezia Giulia: il friulano, la cui comunità di parlanti è quella prevalente a livello statale tra le lingue minoritarie, ma anche la minoranza tedesca e quella slava». Infatti, mentre l’esponente leghista parla correttamente di friulano (e non romanzo o latino) e di tedesco (non germanico), per lo sloveno usa il termine generico «slavo», cioè quello di un gruppo che comprende una quindicina di lingue, quasi a dire che gli sloveni delle valli del Natisone e del Torre, di Resia e della Valcanale sono una sorta di figli di nessuno, secondo il presidente della loro Provincia non degni nem-
meno del loro nome proprio. Così facendo, Fontanini va in contraddizione con lo stesso ente, del quale è capo. La Provincia, infatti, da anni sa che sul proprio territorio ci sono gli sloveni. Ha addirittura promosso una campagna pubblicitaria con lo slogan «Varuj svoj jezik, pomagaj rasti doma@i kulturi». La spiegazione (in italiano) sullo stesso manifesto è eloquente: «La Provincia di Udine tutela la lingua slovena. Nella nostra terra si parla con orgoglio lo sloveno, un vero patrimonio di cultura e conoscenze a disposizione dei nostri giovani». Non fa fatica, allora, il consigliere Dorbolò a parlare di «errore consapevole» da parte del numero uno di palazzo Belgrado. «Voglio innanzitutto sottolineare – scrive – che uno degli elementi che ha determinato la specialità e l’autonomia della nostra Regione è stata ed è tuttora la presenza della minoranza linguistica slovena». E affonda il colpo: «Come ho già avuto modo di dire
La campagna della Provincia per la lingua slovena in Consiglio provinciale, il presidente Fontanini e la maggioranza di centro-destra, che governa ormai da quasi 15 anni l’ente provinciale ha tutelato (male) il friulano, facendo una propaganda di valorizzazione, che in atti concreti non c’è mai stata, e quasi sempre a discapito della altre due impor-
tanti culture presenti sul territorio provinciale: il tedesco e lo sloveno! Detto ciò, prendo spunto positivo dalle dichiarazioni del Presidente della Provincia e in coerenza con quanto dichiarato mi aspetto un accoglimento totale della proposta che ho già annunciato e che a breve formulerò e porterò in discussione chiedendo l’approvazione del Consiglio provinciale sulla denominazione quadrilingue dell’ente così come di seguito: Provincia di Udine (italiano), Provincie di Udin (friulano), Pokrajina Videm (sloveno), Provinz Udine (tedesco). E di conseguenza chiederò di adeguare la cartellonistica stradale, i portali della Provincia, le indicazioni degli uffici e le carte intestate. Tutto ciò nel rispetto delle leggi di tutela nazionali 482/99 e 38/01 e della legge regionale 26/07, ma soprattutto nel rispetto di tutta la popolazione amministrata dalla Provincia di Udine che è composta dalla maggioranza friulana e dalle minoranze slovena e tedesca». «Se tale proposta dovesse essere respinta – conclude il consigliere Dorbolò –, si evidenzierebbe una totale incoerenza con quanto appena dichiarato e un non rispetto delle minoranze del nostro territorio che vanno tutelate a pari merito».
dom
15. septembra 2013
IZ NAŒIH DOLIN
stran
9
OB GORSKIM PRAZNIKU SO NA MATAJURJU veselo odparli stazo, ki povezuje Sauodnjo, Podbuniesac in Kobarid
Po »Poti treh kamunu« se lahko pozime naœtima tekaœko smu@anje
� Ezio Gosgnach
T
olminski prefekt Zdravko Likar je v nediejo 1. œetemberja pod varham Matajurja poro@iu kamune Sauodnja, Podbuniesac in Kobarid. Germanu Cendou, Piergiorgiu Domenisu in Darji Hauptman je nastaknu na roko rinko. »O¡enu sam jih, de bojo tarduo dar¡al’ kupe na adni in drugi strani Matajurja. Telo parjateljstvo muora trajat za nimar. Na smie biti ve@ nobenega prekletega konfina,« nam je poviedu. Odpartje okoune poti treh kamunu, ki gre okuole varha gore Matajur, skuoze teritorij Kobariœkega, Sauonjskega in Podbunieœkega kamuna je bla narlieuœa to@ka v programu letoœnjega gorskega praznika. »Tela pot se je rodila, zatuo ki je naœ parjatelj Zdravko vekuœtu tel pohod. Vœafala sma se in jo prehodila kupe. Nardiu sam par fotografij, sem jih nesu na Gorsko skupnost. Dali son nam majhan kontribut, za jo uredit in tudi ob@ina Kobarid je dala prispevek. O@edli smo jo. Sada je tle in nas ve¡e kupe,« nam je arzluo¡u Cendou. Domenis je dodau: »Sem glih mislu, de se je Matajur rodiu brez nobednega konfina. Potle so ga ljudje arzpartili. Tela pot nam ka¡e, de je prù, de so konfini padli in de se Slovenci, ki ¡ivé v Italiji in v Slovenji, kupe vœafajo in poveselijo.« Kobariœka ¡upanja Darja Hauptman nie skrivala zadovoljstva. »Za me – je poviedala za Dom – je tela pot veliko veselje, de je kon@no parœlo do parve œtopinje, de smo tri ob@ine nardile nieki kupe. Tele je
za@etek @esa novega, je za@etek dobrega sodelovanja, za@etek skupnih projektu. Imamo veliko idej. Vsi smo Slovenci. Zdi se mi, de lahko kupe veliko nardimo.« Na odpartju poti treh kamunu sta bla tudi provincialni mo¡ Fabrizio Dorbolò in podpredsednik de¡elnega sveta Igor Gabrovec. »Muoramo zastopiti – nam je poviedu –, de se tele prostor arzvija in ljudje se povezujejo. Konfini se odperjajo, ampa ljudje, kultura, parsotnost, ¡ivljenje ostaja. Tuole je nova pot tudi dokazala.« Ob praznovanju so ¡e mislili tudi naprej. Okouno pot treh kamunu so spejali 1500 metru vesako nad muorjam. Duga je tri kilometre in 300 metru. Lahko bo pozime slu¡ila tudi za tekaœko smu@anje (sci da fondo). »Bi bla ura in cajt, de bi nucali
Æindika Podbuniesca in Sauodnje, Jur’ Domenis in Germano Cendou, sta po »poroki« poljubila œupanjo Kobarida Darjo Hauptman. Kuka jih prefekt Zdravko Likar, ki jih je poroåiu. veliko bogatijo Bene@ije, ki je prù Matajur, za turizem. Tekaœka proga bi bla prava stvar,« je poviedu Domenis. Likar ima ku nimar jasne ideje. »Vsako zimo hodim s tekaœkimi œkijami po teli poti ki ni te¡ka, je liepa, nie duga. Sada muoramo dobiti stroj, de lahko stu@emo ‘no lepo progo. Tlej pade po dva metra snega in je ravno. Idealen kraj je za tekaœko smu@anje.« Zatuo sta sevieda Cendou in Hauptmanova, ki misli tudi na progo za gorska kolesa (mountain
o sveti maœi so na varhu Matajurja lepe besiede v duhu meru, parjateljstva, soP delovanja po slovensko in po italijansko poviedali podpredsednik de¡elnega sveta Igor Gabrovec, komisar na gorski skupnosti Giuseppe Sibau, sauonski œindik Germano Cendou, provincialni mo¡ Fabrizio Dorbolò, Tolminski prefekt Zdravko Likar, predstavnik @edajskega Cai Claudio Busolini in predsednica Planinske dru¡ine Bene@ije, Luisa Battistig.
bike). Na vpraœanje al’ bi lahko de¡ela Furlanija Julijska krajina sko@ila na pomo@, je Gabrovec odguoriu, de »je trieba povezati zimsko turisti@no ponudbo, ki jo daje Slovenija, s ponudbo naœe de¡ele.« Na Gorskim prazniku na Matajurju, ki ga, pod pokroviteljstvam Sauonjskega kamuna, parpravja Gorska skupnost Ter-Nedi¡a-Barda v sodelovanju s Pro loco Matajur, Planinsko dru¡ino Bene@ije in Cai Valnatisone, je bla tudi tradicionalna maœa na varhu. Matajurski famoœtar g. Bo¡o Zuanella je v pridgi poviedu, de italijanska cierku 1. œetemberja praznuje dan za ohraniteu stvarstva. »Varvati pa na smiemo le narave in okolja. Najparvo muoramo varvati @lovieka, sevieda z njega jezikam, kulturo, navadami in farbo ko¡e«. Pieu je zbor »Planinska ro¡a« iz Kobarida. V ko@i »Pelizzo« so predstavil’ bukva »La donna che rincorreva le nuvole«. V programu je bla tudi kolesarska dirka iz Œpietra. Odparti so bli bogati kioski, v katerih nie manjkalo za pijti in za jesti (mesuo na grilji an paœta). Nastavli so bli tudi artificialno steno za pliezanje. Vse fotografije o gorskem prazniku na www.dom.it
NA MATAJURJU so kon@no odparli astronomski observatorij. Slu¡u bo za znanstvene namiene in bo parklicu turiste
Na Lazeh so zvezde in planeti zaries buj blizu
KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Kratke Brevi brevi kratke
Il rispetto parte dall’identità
� � Momento importante di ogni festa della montagna sul Matajur è la messa trilingue, sloveno-friulano-italiano, celebrata in vetta dal parroco don Natalino Zuanella. Introducendo il rito, che è stato accompagnato dal coro «Planinska ro¡a» di Kobarid, don Zuanella ha ricordato che l’1 settembre la Chiesa italiana celebra la «Giornata per la salvaguardia del creato». Ha detto: «Oggi si celebra l’ottava giornata per la custodia, la salvaguardia e la tutela del creato. Il mondo è bello perché è vario e dobbiamo tutelarlo non soltanto perché è un dono del Creatore, ma perché è patrimonio comune dell’umanità e dobbiamo conservarlo per le generazioni future. Tema di quest’anno: la famiglia educa alla custodia del creato. L’educazione inizia in famiglia, continua a scuola e nella società. In questo campo c’è ancora molto da fare. Anche se noi siamo tutti planinci, vediamo per la montagna tante porcherie, scatolette di ogni tipo. C’è ancora tanto da fare. Noi non dobbiamo difendere, tutelare e rispettare soltanto l’ambiente naturale che ci circonda. Prima di tutto, e tanti lo dimenticano, dobbiamo rispettare tutte le persone che vivono sulla terra, con la loro lingua, cultura e tradizioni, il colore della loro pelle, cioè conservare la nostra identità, ma rispettare l’identità di tutti gli altri popoli. Ci troviamo su un territorio dove da secoli si incontrano popoli diversi per lingua e per cultura, ma uniti dalla stessa fede. Anche oggi in questo incontro tradizionale dei popoli confermiamo la volontà di vivere in pace con tutti, di rispettarci reciprocamente, dopo un secolo segnato dalle guerre, dall’odio e dalle divisioni politiche e ideologiche».
Inaugurazione a Varta@a
Erika Balus spiega la tradizione della »Roœinca« a Vartaåa Famoætar je poœegnu
Æindik je preriezu trak
Tele je te velik teleskop
Observatorij je na Lazeh
N
tah so spoznali, de narbuj vesaka gora v Bene@iji nie parmierna za zimske œporte in so oba œkilifta pobrali. Hrama pa nieso podarli. Pomislili so, de bi ga nucali v druge turisti@ne namiene. Rodila se je ideja, de bi v tistih prestorah namestili teleskop in vse kar je potriebno, de bi gledali planete in zveze. Strokovnjaki pravijo, de je tist kraj zaries posebno dobar za tist namien. Pogled je œarok in lu@i, ki so v ravnici, malo in ni@ motijo.
Za observatorij bo skarbielo furlansko astronomsko meteoroloœko zdru¡enje Afam. Slu¡u bo za znanstvene, a tudi za didakti@ne namiene. Sigurno ga bo obiskalo puno ljubitelju astronomije in tudi puno radoviednih ljudi. Prava rie@ bo za razvoj turizma. Na odpartju so bli, med drugimi, sauonski œindik Germano Cendou, œpietarski œindik Tiziano Manzini, komisar na gorski skupnosti in de¡elni svetnik Giuseppe Sibau, regionalna svet-
nika Silvana Cremaschi in Roberto Novelli, provincialni odbornik videnske province Marco Quai in provincialni svetnik Fabrizio Dorbolò. Observatorij je po¡egnu doma@i famoœtar g. Bo¡o Zuanella.
a Matajurju, na kraju, ki mu doma@i ljudje pravijo Na lazeh – tamgor je tudi ko@a Pelizzo – so v saboto 31. voœta odparli astronomski observatorij na Matajure. De bi ga napravila, je gorska skupnost Ter, Nedi¡a in Barda prerunala hram, ki je ankrat slu¡u ku za@etna postaja te parvega œkilifta, ki je vozu smu@arje na Matajur. Zazidali so ga bli na koncu œestdesetih liet prejœnjega stuolietja. Po kakih dvejstih lie-
Fotografije na Lazeh je nardiu Oddo Lesizza. Poglejta jih na www.dom.it
� � È stato finalmente inaugurato il centro visite con annesso punto ristoro a Varta@a di Savogna. Il sindaco di Savogna Cendou con la presenza dei sindaci di San Pietro al Natisone, Grimacco e il neo consigliere provinciale Dorbolò hanno tagliato il nastro per quello che dovrebbe diventare il punto di partenza per le escursioni del Matajur. La nuova gestione è nelle mani dalla signora Alessia della Cooperativa Sorgente che ha già ben capito le esigenze e le problematiche da superare per far ripartire il turismo del Monte Matajur. (testo e foto da burnjak,blogspot.it)
10
TERSKE DOLINE
stran
15. septembra 2013
dom
MONS. RAVIGNANI A PORZUS ha presieduto la celebrazione nel 158° anniversario dell’apparizione della Madonna KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Kratke Brevi brevi kratke
Da Porzus appello a tutti i Turco
«Oggi più che mai abbiamo bisogno di credere, di pregare e avere fede» �
Attraverso la Vergine, alla piccola Teresa Dush il Padre ha consegnato un messaggio che parla di umiltà
� Paola Treppo
È un appello a incontrarsi, conoscersi e scoprire insieme le proprie radici comuni quello lanciato in maniera spontanea da Giuseppe Turco, un cittadino nato a Udine nel 1949. Visitando il camposanto di Porzûs di Attimis, l’uomo ha notato come metà delle sepolture siano di persone che portavano il suo stesso cognome. Da qui la decisione di indagare sul motivo della curiosa concentrazione. Giuseppe, il cui nonno è proprio originario del borgo, ha scoperto che le alture verdi sopra Attimis furono «colonizzate» da questo popolo, tra il 1400 e il 1500. «Alcuni guerrieri turchi, posata la spada, scelsero di abitare queste alture di vedetta da cui si vede anche la luce del mare», spiega. Il bisnonno di Giuseppe, Mattia, era il sacrestano della chiesa di Porzûs, mentre la bisnonna, una Dush, faceva la commerciante di legname e, riporta Giuseppe, «parlava e scriveva in italiano, sloveno e tedesco».
��
Si sistema la piazza del municipio Accesso al palazzo del Municipio più agevole, semplice e sicuro a Vedronza di Lusevera grazie a un progetto approntato dall’amministrazione comunale che, anche grazie a un contributo erogato dalla Regione, pari a 25 mila euro, provvederà a sistemare lo spazio antistante la sede dell’ente. Sono previsti, in particolare, il rifacimento del piano di calpestio, oggi in cattivo stato di conservazione, e il potenziamento del posteggio che, a cantieri chiusi, vedrà raddoppiato il numero degli stalli disponibili. Tra le altre opere pubbliche si conta pure quella inerente il miglioramento della rete di illuminazione sul tratto LuseveraMicottis. Per quest’ultimo intervento è in fase di stesura il progetto definitivo. � �
Taipana ricorda Adriano Noacco � � Il Comune di Taipana ricorda domenica 15 settembre la figura di Adriano Noacco, nel primo anniversario della morte. Poeta, scrittore, amante della natura e insegnante, appassionato di micologia, ha pubblicato diversi studi a indirizzo poetico, naturalistico e ambientale. Il programma della giornata dedicata a Noacco, nato il 14 luglio del 1933 e mancato il 12 settembre dello scorso anno, prevede il saluto del sindaco, Elio Berra, alle 16, in sala consigliare del municipio; seguiranno gli interventi di Sandrino Coos, che presenterà e modererà l’evento, dello storico Paolo Pellarini, di Paolo Garofolo, Francesco Galasso, Guglielmo Cerno e Riccardo Chiesa. L’intermezzo musicale sarà curato dal maestro Guido Freschi al violino e dal maestro Alan Cechet alla chitarra; il programma in note prevede l’esecuzione di musiche di Bach, Paganini, Schubert e Bizet.
A
ttraverso la Vergine Maria, apparsa alla piccola Teresa Dush, «il Padre ha voluto ancora una volta consegnarci un messaggio che parla di umiltà e di fede». L’arcivescovo emerito di Trieste, mons. Eugenio Ravignani, ha sottolineato più volte l’importanza dell’innocenza e della preghiera per trascorrere una vita serena in mezzo agli altri, in occasione della messa solenne officiata nel 158° anniversario delle apparizioni della Madonna a Por@inj/Porzus di Attimis. Insieme a don Vittorino Ghenda, responsabile del santuario, il prelato ha ricordato con affetto la figura di mons. Vito Ferini: «Mi invitò, diversi anni fa, per la prima volta. E adesso sono qui di nuovo, accanto alla Vergine con la falce in mano; un gesto semplice ma denso di significati, quasi a consolare la piccola Teresa dicendole di non preoccuparsi per il lavoro nei campi, perché ci avrebbe pensato Lei al fieno per gli animali. Dio non parla ai saggi ma a chi è nell’innocenza, per portare il suo messaggio di speranza e di gioia; per dirci che non siamo soli. Oggi più che mai abbiamo bisogno di credere, pregare, avere fede e
La celebrazione a Poråinj/Porzus e (a sin.) mons. Ravignani
affidarci a Lui, come fece la veggente». La Madonna le impresse una piccola croce sulla mano che la bambina, per pudore, nascose durante la sua vita. «Non dobbiamo temere di mostrare la nostra fede ma, con umiltà vera e fiducia, aprire il nostro cuore. Il Signore non castiga, è un buono e desidera un mondo giusto. Un nuovo mondo può nascere». Folta la partecipazione alla cerimonia, risparmiata dalla pioggia e comunque celebrata in chiesa per timore del brutto tempo. Un rito accompagnato dal coro «Midwait» di Cordenons. Grazie alla disponibilità della pro loco «Amici di Porzûs», fedeli e pellegrini hanno potuto
IN SETTEMBRE al via parecchie opere pubbliche
Il comune di Lusevera apre diversi cantieri
S
ettembre denso di lavori pubblici a Bardo/Lusevera: l’amministrazione comunale e gli uffici, infatti, sono in piena attività per la prossima apertura di diversi cantieri in Alta Val del Torre, alcuni in fase di appalto e altri per cui è prevista a breve scadenza la consegna della progettazione definitiva. Tra le opere spicca la messa in sicurezza del ponte di Mu¡ac/Musi che si stacca dalla strada regionale in prossimità delle sorgenti del Torre. Grazie a una disponibilità di 160 mila euro, di cui 95 mila erogati della Regione e la parte restante attinta dalle casse del municipio, si andrà a ristrutturare il passaggio allargandolo da ambo i lati di circa 40 centimetri, posando un solettone nel piano di percorrenza dei veicoli e andando a installare un guardrail regolamentare. Il progetto prevede anche la creazione di un’area di sosta nei pressi del ponte, spazio munito di alcune panchine e di alcuni posteggi, destinato ai turisti. L’intervento generale, infatti, mira a rendere maggiormente fruibile l’accesso al Sic e all’area protetta del Parco naturale delle Prealpi Giulie. Non a caso, nel contributo è compresa la posa di una serie di pannelli informativi che accompagneranno il vi-
sitatore alla scoperta della storia di questi luoghi: la flora e la fauna del parco, lo sfruttamento delle acque del Torre in passato e l’impiego odierno del prezioso bene, fino ad arrivare alle leggende che sono nate attorno al corso. Parallelamente saranno installati dei tabelloni con le stesse informazioni anche nel Museo etnografico di Bardo/Lusevera. È in corso, poi, la gara per la costruzione della centralina idroelettrica: proprio in questi giorni, infatti, gli uffici comunali stanno operando per valutare le offerte pervenute a seguito del bando. Un altro importante lavoro che sarà presto cantierato è quello del miglioramento del tratto stradale che collega Njivica/Vedronza a Sedliœ@a/Micottis passando per Lusevera; anche in questo caso il fondo arriva in parte dalla Regione e in parte è stato attinto dalle casse del municipio, per una somma complessiva di circa 200 mila euro. Il progetto prevede la sistemazione di alcune cunette e l’asfaltatura di diversi tratti dissestati. Già in passato, grazie ad alcuni contributi erogati della Comunità montana, la strada era stata oggetto di un primo intervento di messa in sicurezza. � P. T.
trattenersi nel borgo fino alle 14.30 quando la corale si è esibita in concerto, per poi prendere parte alla processione delle 15. «Da quando mons. Ferini, insieme a don Carlo Gamberoni, ha riportato alla memoria le apparizioni della Vergine in Porzûs, nella frazione sono saliti oltre venti vescovi, a testimoniare l’importanza di questi luoghi e degli accadimenti di cui sono stati straordinari protagonisti – ha detto don Ghenda –; ricordiamo con affetto l’arcivescovo mons. Battisti, ringraziamo l’arcivescovo emerito mons. Brollo, le suore della Provvidenza e le sorelle brasiliane che seguono la Casa dell’accoglienza. Sentiamo sempre vicino l’arcivescovo di Udine, mons. An-
drea Bruno Mazzocato e ci auguriamo che il 2014 possa portare il tanto atteso riconoscimento delle apparizioni in Porzûs». Don Ghenda ha sottolineato l’importanza del santuario anche per l’unione dei popoli e per la fratellanza con la comunità della vicina Slovenia: «Un legame sempre più forte, questo, che ha già visto la presenza in chiesa e nella Cappella di 90 sacerdoti sloveni e di diverse centinaia di pellegrini». Il prossimo appuntamento in preghiera a Porzûs è per il 14 settembre col primo incontro dei Pueri Cantotes: cento ragazzi si incontreranno alle 10.30 per la messa, presieduta dal vicario generale dell’arcidiocesi di Udine, mons. Guido Genero.
Sistemato il campanile di Monteaperta opo la recente inaugurazione dell’antico organo restaurato della chiesa di ViœD korœa/Monteaperta, che ha visto unita in festa la comunità del paese, all’inizio di settembre è stato portato a compimento un nuovo intervento di miglioria del luo-
go sacro. Questa volta l’attenzione è caduta sul campanile, torre che ha resistito alle scosse del terremoto del 1976 ma che, negli ultimi anni, ha mostrato alcuni problemi legati all’impermeabilizzazione. Sono stati in particolare gli agenti atmosferici a danneggiare parte della struttura: pioggia frequente e battente, spesso legata a vento forte e a grandine, ma anche il fenomeno della galaverna e la notevole escursione termica hanno minato alcune sezioni del campanile per cui si è ritenuto necessario procedere con un intervento di consolidamento, riparazione e conservazione. Il cantiere si è concentrato nei primi giorni di settembre, complici condizioni meteo del tutto favorevoli, e ha richiesto anche l’emissione di un’ordinanza sulla viabilità da parte del sindaco, Elio Berra, per garantire la sicurezza di automobilisti e residenti. Per effettuare le operazioni sulla torre, infatti, la ditta ha dovuto mettere in campo una gru con un braccio esteso, in dettaglio una piattaforma aerea da 52 metri, occupando parte delle immediate adiacenze della chiesa di San Michele Arcangelo e San Lorenzo Diacono. L’edificio sacro, peraltro, sorge a ridosso della strada principale che taglia in due la borgata di Monteaperta, arteria dalla quale si staccano poi le vie laterali di accesso alle case. Il campanile, tutto in pietra a vista, era stato oggetto di un primo intervento dopo il sisma del ’76: allora, per rafforzare la torre, si intervenne con la creazione di una struttura interna tutta in cemento armato; nella stessa occasione, per motivi di sicurezza, fu tolta la parte sommitale, composta da una serie di colonnine, sempre in cemento. Oggi il tetto è in coppi, spiovente, a quattro falde, e su di esso spicca la croce. Al di sotto la cella campanaria, che non presenta alcun problema e quindi il corpo principale con pietra a vista, elemento, quest’ultimo, che caratterizza tutto il complesso sacro. Sempre a Monteaperta si sta pensando al recupero della vecchia canonica, edificio su due piani da tempo non utilizzato che richiederebbe una manutenzione straordinaria piuttosto onerosa. (p. t.)
dom
15. septembra 2013
REZIJA/KANALSKA DOLINA
stran
11
KONEC AVGUSTA STA SE V OB#INI NABORJET OV#JA VAS odvijali ob@uteni slovesnosti
V Ukvah novi vodnjak spominja na ¡rtvi v poplavi pred 10 leti
� Luciano Lister
M
ed petkom 30. in soboto 31. avgusta so se v Kanalski dolini odvijale slovesnosti ob desetletnici poplave. V petek zve@er so se dogodki pri@eli v Ukvah s koncertom, ki ga je organizirala pevska skupina »Viœarski oktet«. Pred koncertom je ¡upnik Mario Gariup blagoslovil novi vodnjak pred cerkvijo, ki ga je dala urediti ob@ina. Vodnjak ima posebni pomen, saj ga sestavijo dva stebra – roza in modre barve – ki spominjajo na dve osebi, ki sta izgubili ¡ivljenje med poplavo, Gerti Schnabl iz
Ukev in Bruno Urli iz Naborjeta. Po blagoslovitvi se je v njunem spominu odvijal koncert v cerkvi. Nastopili so: pevski zbor iz Ukev, kvintet »Tivoli» (Lesce, SLO); moœki pevski zbor Männerdoppelsextett (Klagenfurt/Celovec, A) in doma@i »Viœarski oktet«. Nastopila je tudi Rosvita Schnabl – sicer sestra pokojne Gerti, ki je neko@ pela v skupini »Viœarski kvintet« – ob glasbeni spremljavi Carlija Schluga. Med koncertom so do besede priœli tudi krajevni ¡upnik Mario Gariup, ki je zbranemu ob@instvu razlo¡il kako je priœlo do tega, da so v Ukvah po petih letih spet imeli
novo cerkev, naborjeœki ¡upan Alessandro Oman, ki je obrisal doganjanja v tistih dneh in in¡enir Gianpaolo Anselmi, ki je bil med osebami, ki so bile odgovorne za obnovitvena dela v Ukvah. Naslednji dan se je osrednji del prireditev nadaljeval v Naborjetu. V vaœki cerkvi je bila slovesna maœa, ki ji je sledila sve@anost pod œotorom. Prisotni so bili ¡upani ob@in, ki jih je prizadela poplava; ¡upani sosednjih ob@in in druge de¡elne in dr¡avne oblasti. Med pridigo je ¡upnik Mario Gariup spet omenil dogajanja v dneh ob poplavi. Po maœi so blagoslovili tovornjak skupine prostovoljcev civilne zaœ@ite iz Naborjeta, in so
potem œli v povorki od cerkve v œotor, ki so ga uredili na obmo@ju, kjer je naborjeœko œportno igriœ@e. Pod œotorom je v prilo¡nostnih govorih po pri@akovanjih prevladoval spomin na ¡rtvi in ¡elja po nadaljnem razvoju doline na turisti@ni@nem in gospodarskem podro@ju, tudi z ustanovitvijo trijezi@ne œole. Na slovesnost v Naborjetu so povabili po dva predstavnika iz vsake skupine, ki je prisko@ila na pomo@ v dneh po poplavi. Priœli so ljudje iz Trsta, Furlanije, Avstrije, Slovenije, Nem@ije. Slovesnost v Naborjetu, prav tako kot koncert v Ukvah, se je torej odvijala v @isto mednarodnem duhu.
Obveza za sredstva, da bi u@ili slovenœ@ino in nemœ@ino
V
e@stopenjski œolski zavod Ingeborg Bachmann ¡e ve@ let v Kanalski dolini uspeœno ponuja u@enje slovenœ@ine in nemœ@ine. ˘al gre za projektne pobude, ki so kot take vezane na trenutno razpolo¡ljivost finan@nih sredstev, ta pa so vsekakor nezadostna. V teh letih so to vrzel dopolnjevala slovenska druœtva, Ob@ina Naborjet in tamkajœnja Gorska skupnost vendar prav bi bilo, da bi se temu naœla trajnejœa in bolj gotova podpora. O tem je tekla beseda na sre@anju, ki je bilo 5. septembra v Trstu. Slovenska kulturna delavka Anna Wedam in predsednik druœtva nemœke skupnosti Alfredo Sandrini sta podpredsedniku De¡elnega sveta Igorju Gabrovcu, de¡elnemu svetniku Stefanu Ukmarju in predsedniku pristojne komisije v De¡elnem svetu Francu Codegi povedala, da se v zadnjih letih med ljudmi vse bolj uveljavlja prepri@anje o pomenu ve@jezi@nosti in da so to na@elo ¡e prepri@ano sprejele tudi tamkajœnje javne uprave in œole. Sre@anje se je zaklju@ilo z obvezo, treh de¡elnih svetnikov, da v najkrajœem
@asu evidentirajo potrebna sredstva ¡e za za@etek letoœnjega œolskega leta. »Dolgoro@no pa je reœitev v tem, da v Kanalski dolini ustanovimo popolnoma trojezi@no œolsko ustanovo« je ob zaklju@ku sre@anja poudaril podpredsednik De¡elnega sveta Igor Gabrovec.
Giornata del patrimonio culturale anche a Resia
I
tutti i luoghi della cultura statali. A questi si affiancheranno i luoghi d'arte appartenenti ad altre realtà che vorranno aderire all’importante iniziativa. Per l'occasione a Resia l’Associazione culturale «Museo della gente della Val Resia», che si occupa prevalentenente della raccolta, del restauro e della conservazione del patrimonio etnografico della vallata, in collaborazione con la parrocchia di Santa Maria Assunta di Resia ha proposto l'apertura staordinaria della mostra di oggetti di arte sacra della Pieve della Val Resia. Questa piccola ma significativa esposizione è stata allestita all'interno della torre campanaria della chiesa plebanale di Prato ed è stata realizzata quest'anno in occasione del 300° anniversario (1713 - 2013) dall'ultimo ampliamento e rinnovo della stessa chiesa. Oltre alla mostra, che sarà visitabile tutto il giorno dalle ore 10.00 alle 12.00 e dalle 14.00 alle 17.00, ogni visitatore avrà diritto gratuitamente alla visita guidata alla chiesa che sarà effettuata dagli operatori culturali dell'associazione museale sopra ricordata. La mostra presenta importanti oggetti ed arredi di arte sacra soprattutto del XVII e XVIII secolo. Alcuni di questi
(
Kratke Brevi brevi kratke
De¡elna predsednica na spletu v 4 jezikih � � Sekcija spletne strani De¡ele Furlanije Julijske krajine, ki je namenjena predsednici Debori Serracchiani, ponuja po novem del objavljenega gradiva bralcem tudi v treh v regiji priznanih manjœinskih jezikih, ki bogatijo de¡elno kulturno stvarnost »in sestavljajo teritorij s specifi@no identiteto in prvovrstno evropsko poklicanostjo.« Bralci namre@, od polovice avgusta dalje, lahko prebirajo – tudi v slovenœ@ini, furlanœ@ini in nemœ@ini – na de¡elni spletni strani http://www.presidente.regione.fvg.it/programma.asp upravni program 2013-2018, ki ga je predsednica prebrala v de¡elnem svetu na za@etku 11. de¡elne zakonodajne dobe. Pobuda dopolnjuje ponudbo ve@jezi@nega poro@anja De¡ele Furlanije J. k. na svojim spletnim portalu. Poleg uradne trijezi@ne spletne strani novic Gnovis-Novice-Nachrichten , so na voljo bralcem tudi prete¡no predstavitveni teksti v angleœkem jeziku. Furlanija Julijska krajina je edina de¡ela v Italiji, ki nudi trijezi@no obveœ@anje. Novice v treh manjœinskih jezikih osvetljujejo raznoliko dejavnost de¡elne uprave (ARC/Tis/MCH)
Vzdr¡evalna dela na kanalskih cestah Do 30. septembra ob 19. uri bo dr¡avna dru¡ba Anas poskrbela za vzdr¡evalna dela na asfaltu po dveh cestah na obmo@ju Kanalske doline in bo zaradi tega tam v nekaterih delih uvedla izmeni@no obvezno smer. Vzdr¡evalna dela bodo izvedli na dr¡avni cesti œt. 13 «Pontebbana» od km 213 do km 228, 811 (med Ukvami in bivœim mejnim prehodom z Avstrijo pri Kokovi) in na dr¡avni cesti «del Friuli» od km 81,325 do km 104,582 (med bivœim mejnim prehodom Predil in bivœim mejnim prehodom ob Beli Pe@i). (l. l.) � �
IL MUSEO DELLA GENTE aderisce all’iniziativa europea, che in Italia sarà celebrata sabato 28 settembre
l ministero dei Beni e delle Attività culturali e del Turismo anche quest'anno aderisce, insieme agli altri Stati europei, alle Giornate europee del patrimonio, ideate con l'intento di potenziare e favorire il dialogo e lo scambio in ambito culturale tra i Paesi europei. Le Giornate, fin dalla loro istituzione, sono state molto apprezzate dai cittadini che, attraverso questo momento di grande partecipazione, hanno avuto l’opportunità di conoscere lo straordinario patrimonio culturale europeo. Queste giornate sono promosse anche per riaffermare, insieme agli altri Paesi europei, radici culturali e storiche comuni, fondamentali per elaborare progetti e strategie condivise, atte a salvaguardare, tutelare, far conoscere e tramandare, anche nei momenti di crisi, il grande patrimonio culturale di tutta l’Unione. L’iniziativa, che mira ad aumentare la consapevolezza dei cittadini nei confronti della grande ricchezza che la diversità culturale genera all’interno dell’Europa, in Italia avrà luogo il giorno sabato 28 settembre. Al fine di favorire la conoscenza del patrimonio culturale in Italia verranno organizzate numerose iniziative sull'intero territorio nazionale e saranno aperti al pubblico gratuitamente
KRATKE - BREVI - KRATKE
Reliquiario a croce della S. Spina (Pieve di Prato) oggetti sono da ricondurre al tempo in cui la chiesa di Prato, come ampliamente
documentato, fu anche un santuario e meta di pellegrinaggi, documentati già dal XV secolo e soppressi agli inizi del XX secolo. Con queste giornate, che prevedono l’ingresso gratuito nei luoghi d’arte e la partecipazione gratuita a molti eventi organizzati, si permette ai cittadini di scoprire o riscoprire liberamente musei, monumenti o siti archeologici noti e meno noti offrendo lo spunto per una riflessione sulle fondamenta della nostra comune storia europea. Questa manifestazione diventa pertanto doppiamente significativa proprio per le popolazioni che vivono al ridosso di un confine tra Stati membri della stessa Unione europea (per le nostre vallate Slovenia-Italia), ma che devono compiere ancora molta strada per una vera integrazione. È necessario uno sforzo di comunicazione perché questa ricorrenza diventi un’opportunità per i cittadini dei singoli Stati europei di conoscere il patrimonio culturale delle altre realtà dell’Unione, apprezzare le differenze, cogliere le assonanze e comprendere così il senso di un’Europa comune, che non potrà essere tale senza la consapevolezza di idee, valori e sentimenti comuni. � Sandro Quaglia
Pa litos Neœ muzeo jë pokazel njaa boatïjo u-w Reziji pa litos za cël misec T avoœta jë bil ogjon »Neœ Muzeo«. Za isi muzeo skarbï Aso@acjun »Muzeo od ti rozajonskih judi«. Isa aso@acjun na jë bila gjona orë lëta 1995 ano na skarbï za veæ ra@i ana ta-mi isëmi pa za spravit te stare rë@i ano nastavit kazanja za zdëlet poznet œæë bujœë körane ano ¡ïwjöst od ti rozajonskih judi. Aso@acjun skarbï pa da ostanitë ¡ïvi köranavi od ti domaæih judi. Na jïœæë nawü@it drüge anu na dila pa wkop ziz drüimi aso@acjuni tu-w laœkin ano tu-w bolœkë. Trï lita döpö ka jë bila gjona orë aso@acjun, lëta 1998, tu-w nin prefabrikato ta-za Wurbjaci, tu-w Bili, jë se nastavilo tö pärvë kazanjë od tih stari ri@i tu-w Reziji. Prgjët bil a naredil ing. Marko Jagodic, ka an löpo pranaredil mësta ta-z nutra. Ziz aso@acjunjo so pomaali ti mladi slavinski z Tärsta ano z Orïce ka so bili parœle skuza Mladinski raziskovalni Tabor Rezija 98 ano wkop ziz timi mlodimi tu-w Reziji so dorivali nastavit kazanjë. Wsë isö jë wödil Andrej Furlan. Litos jë bila na vïdanjë na lipa stara æoniba. (s. q.)
12
dom
POSO@JE
stran
15. septembra 2013
POLETNI UTRIP KRAJEV so letos bogatile œtevilne ¡e tradicionalne prireditve, ki jih prirejajo druœtva in krajevne skupnosti KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Kratke brevi brevi kratke
Festival pohodniœtva od 20. septembra � � Tudi v letoœnjem letu bo v najlepœem @asu za pohodniœtvo od 20. septembra do 6. oktobra 2013 potekal Festival pohodniœtva. Udele¡enci festivala bodo tako reko@ lahko prehodili celo Poso@je od trentarske Soœke poti pa vse do Baœke grape. Za udele¡ence Festivala pohodniœtva velja posebna ponudba in sicer desetodstotni popust pri bivanju nad 3 no@i in ve@. Z izkuœenimi vodniki boste lahko odkrivali lepote narave in spomenike preteklosti. Festival pohodniœtva v Dolini So@e zajema organizirane pohode, ki so primerni tako za dru¡ine, kot tudi za zahtevnejœe ljubitelje gora. V @asu festivala si bo mo@ ogledati tudi razstave, muzeje ter predavanja in prireditve. Zlo¡enko s podrobnimi programom vseh pohodov v 4 jezikih lahko prejmete v TIC Kobarid ali na sede¡u Fundacije Poti miru v Poso@ju. V sodelovanju z Alpino pa lahko v @asu festivala izkoristite 10% popust za nakup izdelkov v œportnih trgovinah Alpina – bone prejmete skupaj z zlo¡enko Festivala pohodniœtva. Ve@ informacij o samem festivalu pa lahko dobite tudi na spletni strani Doline So@e, kjer so posamezni pohodi tudi opisani ( http://www.dolinasoce.com). Otvoritev festivala bo v petek, 20. septembra v Kobaridu.
V Baœki grapi izboljœujejo kvaliteto ¡ivljenja v lokalni skupnosti �
Z raznoliko vsebino aktivnosti pletejo niti med vsemi generacijami
� Olga Zgaga
P
oletni utrip krajev v gornjem delu Baœke grape so tudi letos bogatile œtevilne ¡e tradicionalne prireditve, katerih organizatorji so lokalna druœtva in krajevne skupnosti. Z raznoliko vsebino pletejo niti med vsemi generacijami. Nekatere se ponaœajo s pestrim programom œportnih aktivnosti, druge pa zajemajo iz tolmuna kulturne in etnoloœke dediœ@ine in jo kombinirajo s sodobnimi oblikami ustvarjalnosti. Prireditve so iz leta v leto odmevnejœe tudi izven Baœke grape, kjer pomembno pospeœujejo zanimanje za turisti@no neznane, pa prav tako privla@ne in zanimive kraje. Hkrati izboljœujejo kvaliteto ¡ivljenja v lokalni skupnosti. Dogodki so najgosteje zapolnili koledar v juniju. ˘e prvi vikend je etnoloœka prireditev Odmevi dediœ@ine osmi@ po vrsti odprla vrata objektov tehniœke dediœ@ine
Prezra@evalne naprave predora Bukovo na Koritnici ter Prangarjevega mlina z ¡ago venecijanko in Jakove kova@ije pred Podbrdom in postavila na ogled »tr¡nico dediœ@ine«. V Rutu so se v juniju zbrali na prazniku ve@stoletne lipe, ki se bohoti pred doma@o cerkvijo. V Podbrdu se je sredi junija 277 teka@ev podalo na progo 12. gorskega maratona œtirih ob@in. Tridnevno dogajanje so spremljali koncerti in zabavni ve@eri. Œportno in zabavno prepleten je bil tudi zadnji vikend v juniju ob krajevnem prazniku. Na Grahovem ob Ba@i je srediœ@e dogajanja œportno igriœ@e. Tam so sredi junija pripravili zabavno-œportno prireditev »Jeseniœka no@«, katere rde@a nit je bila prihajajo@e evropsko prvenstvo v koœarki. V spomin na snemanje prvega slovenskega celove@ernega filma »Na svoji zemlji« v teh krajih so se krajani Grahovega in Koritnice 22. junija zbrali na œportno obarvanem sre@anju »O@ka Orel«. Z istim name-
V FUNDACIJI POTI MIRU, razstava del iz 7. izvedbe
Atelje pod Krnom
Sko@irjeva molilka pri Sv. Lovrencu
Sodelujoåi likovni ustvarjalci (foto Gregor Maver)
� � V dogovoru z ¡upanjo ob@ine Kobarid in krajani vasi, ki svojce pokopavajo na znamenitem gri@u s cerkvijo sv. Lovrenca pod Libuœnjami, je kobariœki rojak, akademski slikar Rudi Sko@ir, izdelal podobo molilke. Veliko sliko, ki jo je umetnik opremil na neobi@ajen na@in, z enajstimi manjœimi slikami, je naslovil »Tehtanje duœ«. Sko@irjevo delo bo odslej bogatilo pred nekaj leti obnovljeno mrliœko ve¡ico na pokopaliœ@u pri svetem Lovrencu. Novo podobo pokopaliœke ve¡ice, si je poleg kobariœke ¡upanje Darje Hauptman, ¡upnika gospoda Gregorca in gospoda Silvestra Gabrœ@ka ogledalo tudi ve@ doma@inov. Ker Sko@ir za dva meseca odpotuje v Francijo, bo slika v novo opremljeni ve¡ici slavnostno blagoslovljena in œirœi javnosti predstavljena po slikarjevemu povratku meseca novembra. (Pa@)
Odpustak v Marijinem Celju V nedeljo 15. septembra bo v Marijinem Celju nad Kanalom praznovanje Odpustka. Ob 11. uri bo v cerkvi Marijinega imena slovesna sv. maœa, ki jo bo vodil g. Aleœ Rupnik. Popoldansko slovesnost ob 16. uri s petimi litanijami Matere Bo¡je in z blagoslovom podob svetogorske in starogorske Matere bo¡je bo vodil koprski œkof dr. Jurij Bizjak, sledil bo dobrodelni koncert ¡upnijskega meœanega pevskega zbora Idrija z izvedbo kantate Matije Tomca Marija Mati Slovencev. ��
V
@etrtek, 5. septembra je KD likovnih ustvarjalcev Tolmin (DLU Tolmin) v prostorih Fundacije »Poti miru v Poso@ju« v Kobaridu, odprlo razstavo likovnih del, ki so nastala na VIII. Ateljeju pod Krnom. Na razstavi se je predstavilo 55 sodelujo@ih likovnih ustvarjalcev. Razstavo in likovno sre@anje je uvodoma predstavil predsednik DLU Tolmin Gregor Maver, v spremljevalnem programu pa je s citrami nastopil Benjamin ˘bogar. Atelje pod Krnom je likovno sre@anje, ki se odvija konec meseca avgusta v
Dre¡nici. Vanj so na razli@nih ravneh vklju@ena strokovna in sploœna znanja, ki spodbujajo k reœevanju likovnih problemov ter inovativnemu razmiœljanju in ustvarjanju. Vse sodelujo@e ustvarjalce je v Dre¡nici nagovorila tudi ¡upanja Ob@ine Kobarid, Darja Hauptman. DLU Tolmin bo v letu 2014 praznovalo 40-letnico delovanja na podro@ju ljubiteljske ustvarjalnosti in zdru¡uje 35 likovnih ustvarjalcev iz ob@in Tolmin, Kobarid, Kanal ob So@i, Cerkno, Nova Gorica, Miren-Kostanjevica, Goriœka Brda, Ren@e-Vogrsko in Se¡ana.
Prireditev »Odmevi dediæåine« (foto Alenka Zgaga) nom so se 27. julija ¡e œtirinajsti@ po vrsti sre@ali krajani in zdomci ter prijatelji Baœke grape na prireditvi »Na svoji zemlji – danes«. Prijetno okolje kampa Œorli na Koritnici je zadnji vikend v avgustu gostilo ljubitelje jeklenih konji@kov iz vse Slovenije. V Str¡iœ@ah pod @rno prstjo so 11. avgusta z vaœkim praznikom »Str¡iœkarski sejem« ohranjali tradicijo praznovanja vaœkih praznikov. September bo v gornjem delu Baœke
grape spet œportno obarvan. V zibelki slovenskega gorskega teka v Podbrdu je bil 7. septembra start jubilejnega, 20. gorskega teka Ivana Anderleta na @rno prst. Ljubitelji gora in prostranih razgledov pa se bodo sre@ali na @rni prsti 21. septembra. 22. septembra se bodo pohodniki podali na Bevkov pohod iz Hudaju¡ne v Zakojco, kjer bo pri Bevkovi doma@iji kulturni program, v srediœ@u vasi pa dru¡abno sre@anje s pohodniki s Cerkljanske.
POTEKAL JE V TOLMINU, v knji¡nici Cirila Kosma@a
Festival etno glasbe
O
biskovalci Knji¡nice Cirila Kosma@a Tolmin v poletnih dneh ne berejo le knjig, ampak pogosto prisluhnejo tudi glasbi. V letoœnjem letu so se odlo@ili, da dogajanje razœirijo in prvi@ je pred knji¡nico za¡ivel Kosma@ev etno festival. Festival je potekal od 21. do 23. avgusta, na treh ve@erih pa so se predstavile doma@e in tuje glasbene skupine, ki preigravajo etno glasbo z razli@nih koncev sveta ali izvajajo avtorsko glasbo, v kateri je @utiti primesi melosa slovenskih, balkanskih in tujih pokrajin. Odprtje festivala je bilo namenjeno otrokom in njihovim starœem. #lana dueta Lunin med Mateja Gorjup in doma@in Samo Kutin sta pripravila glasbeno delavnico, na kateri sta ljudsko glasbo interpretirala ob igranju na razli@na glasbila in doma narejena zvo@ila. Pravzaprav so zvok oblikovali otroci z bobnanjem na razli@na tolkala, piskanjem v piœ@ali, brenkanjem na napete strune in ustvarili pravcati otroœki ansambel. Sledila je zasedba Horda grdih z ljudsko glasbo iz Slovenije, Gr@ije, Makedoni-
»Horda grdih« v Tolminu je, Hrvaœke, Bolgarije in Afganistana, za njimi pa sta nastopila pevka Katarina Juvan@i@ in kitarist Dejan Lapanja, ki sta predstavljala glasbo z lanskoletne zgoœ@enke z naslovom Selivke. Festival je minil v znamenju slovenske ljudske glasbe, obarvali sta ga zasedbi Rezjanab sasiedi iz Tolmina z zakladnico pesmi izpred prve svetovne vojne ter dru¡inska god@evska skupina Volk Folk iz Ilirske Bistrice. ˘ivahno je bilo tudi z Irsko glasbo, zatem pa so nastopili œe @lani Brencelj bande z avtorsko glasbo, v kateri je @utiti mo@no prisotnost slovanskih ljudskih korenin. � Peter Pavletiå
Razstava o @ebelarstvu na Bovœkem
je @ebelarstvo doma ¡e odkar pomniNajo,Bovœkem vendar pa uradno organizirano @ebelarstvo tu-
kaj nima zelo dolge brade. Vsekakor imajo tukaj tradicijo svojevrstno lokalno izdelani @ebelji panji in tudi @ebelnjaki. V prejœnjem stoletju so prevladali panji kranji@i. V bovœkem Kulturnem domu je 11. avgusta, @ebelarsko druœtvo Bovec (#D Bovec) odprlo razstavo, s katero so njih @ebelarji predstavili razvoj @ebelarstva na Bovœkem pa tudi œirœe, saj so povabili k prikazu svoje »sladke dejavnosti« tudi @ebelarje iz bli¡njih ob@in. Ob otvoritvi je predsednik #D Bovec Branko Komac opisal razvoj tukajœnjega @ebelarstva iz pisnih virov in ljudskega izro@ila. Razstava, za katero je dalo pobudo tajnik druœtva Zdravko Isteni@, govori o razvoju @ebelarstva v preteklosti in kli@e po œe eni razstavi o danaœnjem @ebelarjenju v teh krajih. Na svojo tovrstno prvo razstavo so se pripravljali kar nekaj @asa, saj ¡elijo biti @ebelje natan@ni. Medtem, ko so ljudje v@asih @ebelarili izklju@no iz
potrebe po hrani v dru¡ini, po@ne to danes ve@ina @ebelarjev zaradi veselja. Nekateri pa ¡e imajo toliko panjev, da pomeni zanje prodaja medu tudi skromno dopolnilo k osnovnemu zaslu¡ku. Zdravko Isteni@ ¡e nekaj let razvija spomin@ke z medom ali pa razne figurice iz voska, z motivi, zna@ilnimi za to dolino. Bovœki @ebelarji sodelujejo s svojimi tr¡nicami pri sejmih turisti@nih prireditev. O kakovosti njih medu, pridelanem v ekoloœko @istem okolju pa pri@ajo œtevilne zlate medalje iz mednarodnih tekmovanj, ki ne krasijo le sten domov Zdravka Isteni@a in Branka Komaca, ampak ¡e tudi mlajœih bovœkih @ebelarjev, ki jim sproti zmanjkuje medu, da bi zadostili vsa povpraœevanja. Danaœnje #D Bovec deluje od leta 2009, ko so se tukajœnji organizirani @ebelarji z za@etkom leta izpisali iz #D Tolmin in iz sekcije ustanovili lastno druœtvo. To œteje danes 25 @lanov s kakimi 230 panji. V devetnajstem stoletju je bilo na tem obmo@ju kar koli 625 panjev (po oceni iz virov zgodovinarja Simona Rutarja, najbr¡ niso vseh prijavili…), kar pomeni, da je paœe dovolj œe za dodatne panje. Vsako leto sodelujejo
pri organiziranem »medenem zajtrku« v otroœkem vrtcu. Za te potrebe podarijo okoli 12 kg medu. Za njih @ebeljo delavnost in marljivost se jim je ob otvoritvi zahvalil tudi ¡upan Siniœa Germovœek. Razstava je bila odprta teden dni, saj je tudi de¡urstvo na razstavi prostovoljno. Letos so prostovoljno urejali tudi okolico in obnovili ograjo okoli Matijevega @ebelnjaka v Bavœici, ki so ga temeljito obnovili ¡e pred leti. � Miran Miheliå
dom
15. septembra 2013
ŒPORT
stran
13
A SETTEMBRE IN CAMPO GIOVANISSIMI, ALLIEVI E JUNIORES. Sosta invernale più lunga nel calendario della stagione
A Cosizza il Merso di Sopra vince il torneo di calcetto «Over 40»
Valnatisone 2a nel «Memorial Andrea, Corrado e Gianni» per la categoria Pulcini. Nei Dilettanti la Valnatisone pareggia 0-0 con il Ronchi
Bepo Qualizza
S
ono soddisfatti i dirigenti delle società dilettantistiche perché hanno visto accolte le istanze in materia di programmazione dei campionati, che hanno preso il via domenica 8 settembre come da calendario, che prevede una sosta invernale più lunga del solito. Variazioni anche per i tornei giovanili a carattere regionale, per i quali è stato fissato l’inizio anticipato al 15 settembre e la conclusione della prima fase il 15 dicembre. I play-off e play-out si terranno, quindi, dopo la pausa invernale, ma solo per le categorie Allievi e Giovanissimi, mentre gli Juniores disputeranno il tradizionale campionato suddiviso in tre gironi, a partire dal 21 settembre. Il Real Pulfero, inserito nel girone D del campionato Amatori FIGC, potrà giocare finalmente sul campo di Podpolizza, al contrario di quanto avvenuto nella passata stagione, in cui le gare interne le ha disputate a Ziracco. L’inizio del campionato è previsto per sabato 21 settembre, con conclusio-
ne della prima fase il 21 dicembre, e ripresa a febbraio 2014 quando saranno disputati i soli play-off non essendo previste retrocessioni. La stagione calcistica dei Dilettanti ha avuto inizio a fine agosto con la disputa delle gare eliminatorie di Coppa Italia, nelle quali la Valnatisone non ha superato il primo turno. Ma lo 0-0 ottenuto sul campo del Ronchi nella prima giornata è da considerare un buon risultato visto che i valligiani erano privi di ben tre titolari. Come sempre un pubblico numeroso di spettatori ha assistito a Cosizza al torneo di calcetto «Over 40», vinto dal quintetto di Merso di Sopra, che nella finale della prima fascia ha sconfitto Vernasso per 2-0, mentre nella seconda fascia Torreano ha superato Ponte San Quirino per 2-1. Contemporaneamente è stato disputato il «Memorial Andrea, Corrado, Gianni» riservato alla categoria Pulcini e vinto dall’Aurora Remanzacco, che in finale ha superato la Valnatisone per 2-1, mentre la finalina di consolazione è stata vinta dalla Torreanese, che ha sconfitto l’Audace per 6-4.
KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Sui sentieri delle Krivapete
Domenica 29 settembre con partenza dalle ore 8.30 alle 9.30 presso il Centro visite di Varta@a, in prossimità del bivio per Tercimonte, nel comune di Savogna, si terrà la 1a marcia «Sui sentieri delle Krivapete». Si tratta di una manifestazione ludico motoria podistica, non competitiva, a passo libero e aperta a tutti (singoli, gruppi e famiglie), articolata in tre percorsi, di 7 km (attraverso le frazioni di Dus, Iellina e Masseris), 16 chilometri (che sconfina in Slovenia, a Livek ed Auœa) e di 3 km (fino a Tercimonte). Al termine della manifestazione (il costo di partecipazione è di 2 euro), i dieci gruppi più numerosi verranno premiati con cesti enogastronomici. La marcia è organizzata dalla Polisportiva Monte Matajur, con l’autorizzazione del Comitato provinciale F.i.a.s.p. Udine, e in collaborazione con la cooperativa sociale onlus «La Sorgente». Quest’ultima gestisce il centro di aggregazione e luogo di ristoro Vartacia, che accoglierà i partecipanti con un buon piatto di pasta. Per informazioni: Marino Gosgnach, cell. 3385877265 / giuliaiussig@gmail.com
Merso di Sopra, primo nell’ Over 40, e Pulcini Valnatisone a Cosizza
Kratke Brevi brevi kratke
14
DOMA@A KULTURA
stran
Takuo je Onorato Matiju padu u jamo zauoj faœanaca
Patroni pomo@niki: Robert
Kajœna ura bo Na pu œetemberja ura bo skor jasna, @eglih usakoantarkaj kajœan temporal zmo@e an pohladi gorke dneve. Stara luna @etarka 19. parnese lè napri lepe dneve an kajœan temporal. Pihu bo hladni vietar, ki bo pomau zni¡at temperaturo. Zadnji kuart lune petka 27. parnese da¡ an nizko temperaturo, posebno po gorah. U nediejo 22. œetemberja je ekvinocij, kàr nuo@ je duga glih tarkaj ku dan. Za@ne jesen an od telega dneva napri nuo@ se bo dujœala an bo rasla do zimskega solsticija, kàr za@ne pa se krajœat an dan se dujœat.
Za naœe zdravje U telin miesce je za@elo novo œuolsko lieto, priet al potlè usi smo se uarnil’ na dielo, po zaslu¡enih feriah al po@itnicah, kjer smo se odpo@il’ an preluhtal’. Sigurno, kàr smo bli na feriah al po@itnicah, cajt je teku buj po@aso an mierno. Smo ustal’ zjutra brez rapotanja ure, ki vic krat nas je vargla dol s pastieje brez usmiljenja, smo napravli dobar fruoœtih, @e ga niesmo ¡e uœafal’ napravjenega, an smo takuo za@el’ lepuo naœ dan. Miedhi, ki dielajo u »Wolfson medical center« univerze miesta Tel Aviv, pravejo, de fruoœtih je tiste, ki store zmiert ormonan, dost bomo la@ni u tistin dnevu. Takuo, @e na nardmo parmieran fruoœtih, se bomo @ul’ la@ni zlo vic an snemo, kar nan pride pod ruoke. Ob 10. uri gledmo sniest kako sadje, o pudan dobro kosilo, ob 4. popudan spet kako sadje an zvi@er kako ¡upco al zeje z ribo. Sada, ki je spet za@eu navadni tran tran, na stuojmo zgubit tele zdrave navade. Sigurno, @e smo bli na feriah pro@ od duoma, smo imiel’ parlo¡nost vickrat jest ribe, ki so takuo zdrave an dobre za naœe zdravje. Dobro je jih nest na mizo manjku trikat na tiedan sa, takuo ki pravejo miedhi, riba, posebno tista ulovjena u muorju, zbuojœa trigli@eride, kolesterolo, pa tud vas metabolizem.
RICETA
➔ #ebule an kompierji u forne Nucamo pu kila uœeni@ne moke, su, popar, malo cukerja, an eto masla, pu tace mlieka, 8 jajc, pu buœtine fece, 3 debele @ebule, 2 kompierja, kajœan pomidor, olivno oje, ro¡marin, origano, zriban ser grana. Parvo rie@ tu adni posodi usujemo pu kila uœeni@ne moke, dolo¡emo œ@ip soli, popar an ku@erin cukerja. Grede ki mieœamo, po@aso ulijemo arzstajeno maslo, pu tace mija@nega mlieka, 4 jajca, pu buœtine fece. Kàr je lepuo udielano, pokrijemo z umarno cunjo an denemo u hladni prestor, kjer pustmo, naj po@iva parbli¡no pu ure. Sada uzamemo @ebule, jih oburemo an zlo tankuo zrie¡emo, oburemo an tankuo zrie¡emo tud’ kompierje, ki jih umieœamo s @ebulo. Po varh polijemo malo olivnega oja, osolmo, popramo, potrosemo œe malo ro¡marina, origana an lepuo premieœamo. Uzamemo posodo za foran, jo obelmo an potrosemo z useni@no moko al pa stegnemo parmierno karto za foran. Arstegnemo testuo, ki po@iva u hladnin prestoru, ga polo¡emo u posodo za foran, po varh denemo u majhane koœ@icje zrie¡en pomidor, natuo polo¡emo parpravo s @ebulo an kompierjan. Par kraj zbutamo œe 4 jajca kupe z zribanin sieran grana, malo soli an popra. Polijemo na @ebulo an denemo u foran ¡e gorak 180° parbli¡no za pu ure. Loretta Primosig
dom
Jeœiœke zgodbice
MIESAC ŒETEMBER U NAŒIH DRU˘INAH
U torak 17. œetemberja je praznik svetega Roberta Bellarmina. Rodiu se je 4. otuberja lieta 1542 u kraju Montepulciano, ku trecji od 10 bratru plemenite dru¡ine. Tala dru¡ina pa, zauoj raznih dogodku je tu malo cajta zgubila soje imetje an muorla ¡iviet u reunosti. O@e je biu Vincenzo Bellarmino, mati Cinzia Cervini, ki je bla sestra kardinala Marcella Cervinija, ki je ratu pape¡ z imenan Marcel II. Imeu je samuo 18 liet, kàr je ustopnu u jezuitski red. Od lieta 1560 do lieta 1563 se je œuolu u rimski œuol’, ki je buj napri ratala Gregorijanska univerza. Natuo je biu poœjan u Firenze, Mondovì an œe u Padovo. U liete 1569 je œu u Leuven (Belgija), kjer tu malo cajta se je stuoru spoznat ku zlo cenjen pridgar. U belgijnskin kraju Gand, na nediejo Oj@ince lieta 1570, je biu posve@en za duhounika. Pape¡ Gregorij XIII. ga je u liete 1576 poklicu u Rim, kjer naj bi u@iu kontroverzno teologijo na tekratnin Collegium Romanum, donaœnj Gregorijanski univerzi. Tle je ostu dvanajst liet. Njegove lekcije so ble zvestuo posluœane, sa u@na soba se je hitro napunla mladih œtudentu, ki so ga z veliko ¡eljo an interesan posluœal’. Robert je buj pozno napisu tiste bukva, ki naj bi ble njegovo buj veliko dielo »Disputacije o spornih upraœanjih karœ@anske viere«. Tele bukva pruot eretikan so œtiete med najbuojœin dieli karœ@anskih pisatelju. U liete 1597 je Robert napisu suoj »Mali katekizem«, ki u lietah je biu preveden u œestdeset izikih. U naœi dar¡avi je nucan œele donas. U liete 1599 je biu imenovan za kardinala; od lieta 1602 je biu nadœkof u Capui an u liete 1605 se je spet uarnu u Rim, kjer je ostu do smarti. Umaru je 17. œetemberja lieta 1621 kàr je manjkalo malo za de bi dopunt 79 liet. Za nimar po@iva u Rime, u cierkvi Sv. Ignaciju, blizu Panteona. Njega grob je blizu groba sv. Alojzija Gonzaga, ki Robert je na vas glas zagovarju za svetnika. U liete 1931 pape¡ Pij XI. ga je pouzdignu za cerkvenega u@itelja an lè grede razglasiu za svetnika.
15. septembra 2013
Jur Zad tih
U
sred vasi Jeœi@je, pred Tama¡ovo oœtarijo, glih @ez klanac, se uzdignejo kamanove œtenge, ki so dajale u Matijovo hiœo. #e bi z misli mogli iti u pasane lieta telih œteng an de bi one mogle pravit, kar se je moglo videt an posluœat, bi iz njih imiel’ pred nan’ celo œtorijo naœe vasi. Atu spriet so se na majhnin doru oœtarije pod molarjan zbieral’ an sediel’ za usako parlo¡nost vaœki an juœki mo¡je. #e bi ble tiste œtenge imiele uha an o@i, bi ble mogle obsodit al’ pa hvalit, ku na sodbi, usakega vasnjana. #ule so usake sorte zgodb, novic, kreganja, zglih, piesmi, smieha an joku; lahko tudi kake skriune re@i; atu, kjer so se zaries gajale u usakdanjin ¡ivljenju naœih judi, u luœtnih an veselih cajtih, takuo k’ u hudih, te¡kih an ¡alostnih. Gor po telih œtengah se je stopilo tu Matijovo hiœo. Pod njo je biu u partlji@u hlieu, kjer so Matijovi redil’ prase. Saj je biu pouserode po naœih vaseh, al’ blizu hiœe al’ pod njo, kjer so ¡iviel’ judje, hlieu, kokoœnjak, œtala za veliko an majhano ¡vino. Par zidu Matijove hiœe so se pliezle po œpangi duge venjike bielega grazduja, ki so ku makì majal’ miez zelenin perjan. Sline so tekle nan otrokan, kàr so se tisti grozdi armenjel’ na soncu. Pa jih niesmo mogli doœe¡t, zak’ so bli previ@ na videnju. Samuo kajœan, ki je jmeu vi@ kura¡e, je dosegu an spuknu kajœan grozd. Od Matijove dru¡ine se na zmislen dost re@i. Puobnen adnega otroka, s katerin sma se kupe ritala an de so njega starœi œli preca slu¡it kruh po sviete. Buj blizu u cajtu puobnen adnega velikega mo¡a, ki je imeu ‘an trebuh ku ‘an sodi@, fine moœta@ice an pogled, ki je dielu strah. Par njin iman u pamet nieko Marijo, ‘no @udno stvar, o kateri so judje guoril’, de je imiela posebne skriune mo@i, ki jih je nucala za zdravit kajœnega, ki jo je praœu za pomuo@. Kajœan je tudi misnu, de nie bla zlò par pamet, zak’ nie ra¡onala masa na @istin. Guoril’ so, de ji je manjku kajœan petak. U pamet mi je ostala tudi ‘na œjorca, ki
so jo klical’ Milija. Dielala je za infermiero tan kje u Piemonte. Parhajala je z mo¡an al’ pa sama vsako lieto na po@itek. Pogostu je bla par nas doma, de bi popila kafè u kompaniji an se poguarjala z mojin o@iuon o zdravilah, punturah, bolieznih an takih re@i. Parhjubna an smieœna je bla an tudi dobrih ust. Nie bla zlò vesoka, pa lepuo nareta. Rada je kake œleutarije an barzelete pravla. Posebno @e je uœafala kajœnega ku mojga o@ì, ki jo je znu dra¡it. Take so œle uoz nje, de so se re¡al’ po ‘no uro zdar¡ano usak krat, ki je parœla gor h nan. Vi@ ku druge Matijove puobnen Onoratuna. Biu je ‘an mo¡ac madu an œibak. Tajœan œtaut je kazu, ku de bi biu bolan. Lahko, de je bluo glih takuo. Videlo se ga je, ki je te¡kuo sapu an zatuo muora bit, de je biu tudi u kajœnin œpitale. Imiel’ so Tan pod njivam’ nieke njivice na police, kjer so nasadil’ venjike. Kier nieso gnojil’, ne odkopoval’ an skarbiel’ za nje, so malo pardieloval’. Takuo so po@as posahnile. Njih travo smo siekli mi, na pù, tarkaj de bi dar¡al’ @edno seno¡et. An dan je Onorato parœu gledat, kuo dielamo. Glih pod naœo njivo, pod te gorenjin kosan, je biu ‘an molar, kjer smo hodil’ more jest. At je bla skopana ‘na jama, Niesan maj zastopu, za kaj so jo bli nucal’; morebit za japno kuhat. Okuole tele jame smo sediel’ an se pogouarjal’. O@a me je poœju po fiaœk uode, ki smo ga dar¡al’ tu sienc u garme. Na ¡lah se je @ulo zaflafotat fa¡ana, ki je splu an zleteu glih pred nuosan Onoratuna. Takuo se je buogi mo¡ac ustraœu, de nie mù œe guorit. Grede je at oku nas za@elo use cvikat an zletat @ja an san. Bli so majhani fa¡anaci. Subit smo jih za@el’ lovit, pa so bli takuo friœni, de niesmo rival’ ujet nobednega. Videt kuo se obnaœa ¡vina, kàr je u sili, je prù @udno. Videœ ti@a pred nuosan an misleœ: Mi na ute@eœ, sada te popaden. Priet ku se spregneœ, ¡e ga na videœ vi@. #e pogledaœ lieuœ, ga zagledaœ, ki je na harbat obarnjen an tu parkjah dar¡i ‘no pargiœ@e sena, ku de bi se pokriu z njin.
Gledaœ ga popast, pa priet ku stegneœ roko, ¡e ga nie vi@. Onoratunu je adan fa¡an zaleteu glih @ja med noge. Mo¡ac je zasko@u u luht, ku de bi ga kajœan tu stegno ubodu. Gor na slojnin siene mu se je popuznilo an je zagarmeu du priesako pod njin. Tan zdol se je ustavu. Vas arzspraskan se je vepliezu nazaj gor na prestor, kjer je priet sedeu an je za@eu preklinjat fa¡ane an use kar pluje. Se vie, de mi smo se zare¡al’ za smiehan. Pa kàr je nazaj sednu, smo se muorli poœtenit an ga praœat, al’ se je udaru. Jau je, de je stau buojœ priet, ma de nie hudiega. U vasi judje ga nieso œmekal’, dar¡al’ so ga par kraj, zak’ jin je parielo, de je znu previ@ re@i an se je pogostu kregu. Tudi ist, za glih re@, ga niesan mú videt potle, ki mi jih je muoj o@a zauoj njega nabasu s œibo, za tri @arieœnje, ki san mu jih ukradu. Ratalo je, de so se preperjal’ on an Vizi Predac, ki je biu njega stric. Uekala sta dan druzemu re@i, za se smejat ten@as, ki je Vizi cajne pledu, Onorato je pa sedeu na sojih œtengah, ku gospuod na predruo¡nic. Nie manjkalo, de sta se oponaœala za kajœno rie@. Posebno jih je Onorato @u, zauoj ki se mu nie dalo dielat. Kàr je nie mú vi@ prenaœat an mu je bluo te¡kuo stat pruot stricu, za ga poœjat tu sak, je zmolu sojo posebno molituco. Jau mu je na œobe: »A barba Vizi, a uzam, a pal@ico, a ¡akjac an bieœ a aria monti, a Pinerolo a Moncalieri!« an se pobrau gu hiœo. Za dva minuta je nazaj veleteu uoz hiœe. Tel krat pa za pla@at ’no taco vina barbunu an œe poœtakat le buj, za smieh druzih judi, ki so radi posluœal’ njih preperjanje. Kajœan cajt potle, pa nimar buj po riedko, se ga je videlo u vasi an ist na vien, kuo an kje se je zgubu an nardiu konac. Matijova hiœa je ostala sama, prazna. #u san, de tist Matiju puober, ki je œu po sviete z dru¡ino, ¡ivi nieke u Fran@iji. Buog naj vie, @e bo on al’ kajœan drug parœu blizu, priet ku se prestara an zapuœ@ena hiœa poderè an zasuje. (49. – gre napri)
Ljudje v Poso@ju
Pri vojakih je Branko vso pamet porabil
M
ladi in manj mladi mo¡je se dobro spominjajo @asov, ko so se morali v najlepœih letih mladosti odzvati pozivu domovine. Nekateri bolj, drugi manj zadovoljni so zapustili varen dom in za leto ali dve oblekli vojaœko obleko sivo zelene barve. Tudi Branku iz vasice pod Krnom je poœtar prinesel modro kuverto s pozivom na slu¡enje vojaœ@ine nekje na jugu nekdanje skupne domovine. Stari obi@aji so velevali, da se je pred odhodom v vojsko potrebno od prijateljev in vrstnikov primerno posloviti. Ljubezen z dekletom iz sosednje vasi je bila œe skrbno skrita. Le vejica ro¡marina z rde@im nageljnom v gumbnici je izdajala njuno tiho hrepenenje. Na dan odhoda so ga pred hiœo pri@akali prijatelji, da ga pospremijo do Kobarida in naprej do Mosta na So@i, od koder je s sotrpini nadaljeval pot z vlakom proti jugu. Mati ga je pospremila do praga hiœe in s solzami v o@eh gledala za njim, ko je odhajal od hiœe po klancu navzdol. Zaskrbljeno je razmiœljala in se domislila, da ga mora vsaj œe enkrat opozoriti na previdnost. »Ahti nase in
nuci pamet!« Pazi nase in rabi pamet, je œe sliœal mamin glas preden se je pridru¡il razigranim spremljevalcem. Minilo je leto in pol, ko je Branko slekel uniformo ter se zdrav in zadovoljen, poln novih izkuœenj vrnil v svojo vas. Tu ga je @akala mati in upanje, da bo kmalu stopil na
samostojno pot ¡ivljenja. Pred njim in vrstniki, ki pred oltarjem œe niso dali zaobljube izbrankam svojega srca, so bile œe pred koncem zime, zahtevne priprave in naporno pustno praznovanje. Priprave in vsi pustni obredi so zahtevali dolge dneve in no@i veselja@enja in praznovanja uspeœnih akcij vse do Pepelnice. Mati ni preve@ z veseljem spremljala sinovih kasnih, skoraj jutranjih prihodov v doma@o posteljo. Ko je v ponedeljek po Debelnici priœel domov, je bil o@e ¡e v hlevu pri ¡ivini. Mati, ki je na œtedilnik pristavila lon@ek za kavo ga je nejevoljna okregala: »Brane, poglej se. Kakœen si! Ali veœ, koliko je ura? Kje imaœ pamet?« Branko je sezuval te¡ke @evlje in mami mirno odgovoril: »Mama, ko sem pred letom in pol odhajal k vojakom, si mi glasno naro@ila, naj rabim pamet. Ubogal sem te. Osemnajst mesecev je bilo dolgih, pa sem tam vso pamet porabil.« Mama je ostala brez besed. Branko pa je legel na toplo pe@, da bi se odpo@il za zaklju@no pustno akcijo. PaÅ
dom
15. septembra 2013
KAPLAN MARTIN @EDERMAC
LETA 1933 - »LJUBITE SVOJ JEZIK!«
59.
stran
15
risbe: MORENO TOMASETIG besedilo: GIORGIO BANCHIG
in MORENO TOMASETIG
POVZETEK - Telo ilustrirano pripovedovanje je povzeto iz romana »Kaplan Martin Åedermac«, v katerem je slovenski pisatelj France Bevk (1890-1970) opisu teœko stanje slovenskih duhovniku v Beneåiji po prepovedi slovenskega jezika v cierkvi s strani faæizma. Po obisku karabinierju je pre Martin s sestro Katino skriu slovenske bukva v cierkvi svetega Mihiela. Paræla je nedieja, kaplan Martin je æu maæavat. Po branju Vangelija je zaåeu pridgo po italijansko. Moœje so se razjezili, a je Åedermac zagotoviu, de tuo je bluo parviå in zadnjiå in je sklenu, de se na bo podluoœu oblastem. En tenent karabinierju mu je ukazu, naj podpiæe dokument, s katerim naj bi sparjeu ukaz. Zatuo ki je Åedermac odloåno odklonu, ga je parsilu iti za njim v Åedad k prefektu, pred katerem je branu pravico svojih ljudi posluæat Boœjo besiedo v maternem jeziku. Medtem so karabinierji v Varsniku sekvestrali katekizme. Na sreåanju z drugimi kaplani je Åedermac zaviedu, de bo nadækof branu pravice slovenskih vierniku. Kaplan Potokar je poviedu tud, de æpijon med domaåimi duhovniki je kaplan Skubin. Tudi v njega fari je biu æpijon: nieki Klinjon, ki je snubu kaplanovo sestro Katino. Po smarti matere je kaplan huduo zboleu. Ozdravu je poåaso… En dan je v Lipah sreåu zdravnika, ki mu se je parporoåiu, de naj ahta, kier hudobneœi mu åejo slavo. In ries! Nieko nuoå ga je zbudu vasnjan Birtiå in ga prosu, naj uteåe, kier je vidu, de so paræli puonj. Nie bluo druge izbiere ku uteå. Drug dan zjutra je biu œe v Vidnu pred ækofijo in prosu, de ga nadækof sprejme. Nadækof je Åedermacu poviedu, de prepuovedi slovenskega jezika ne on ne papeœ se niesta mogla uprieti. Åedermac je pa izrazu prepriåanje, de nadækof nie nardiu vsega, de bi ustavu prepoved. Kàr je paræu v Vrsnik ga je åakala skupina moœ. Od njih je zviedu, kuo so æle stvari, kàr so faæisti paræli puonj in je on uteku. Doma ga je parjela velika œalost in skarb. Æu je obiskat famoætra Severja, kateremu je odparu sarce. Sever mu je svetovau: »Pridgi po slovensko!« In kakor so se ljudje paråakoval’, naslednjo nediejo je kaplan Martin Åedermac po branju evangelija zaåeu pridgo po slovensko: »Predragi kristjan!i«
DRAGI KRISTJANI! ZEMLJO, NA KATERI ŒIVIMO, NAM JO JE BUOG ODMIERU V SVOJI PREVIDNOSTI. IN TUDI SLOVENSKI JEZIK NAM JE DAU, DE BI SE MED SABO ZASTOPILI. ZAKÌ PA OD NAS ZAHTIEVAJO, DE GA ZAPUSTIMO, OD NAS, KI SMO LJUDJE USTVARJENI PO BOŒJI PODOBI?
KAJ BI STORILI, ÅE BI ZAHTIEVALI OD VAS, DE ZAPUSTITE SVOJO RODNO ZEMLJO? AL’ NE BI ÆLI ISKAT PRAVICE? IN ÅE BI PRAVICO NAJDLI SLEPO, KAJ POTLÈ?
KAJ BI STORLI? AL’ BI KOT STRAHOPETCI KLONILI GLAVE IN Z ŒAKJAM IN PALCO KOT PETJARJI ÆLI PO SVIETU? NE, SAMI BI SE VZELI PRAVICO!
JA, IMA PRÙ!
JEZUS, KÌ GOVORI!
IN SADA KÌ BO?
MUOJ BUOG!
KAPLANOVA PRIDGA JE BLA RAHLO POFARBANA OD DIALEKTA, DE SO GA VSI ZASTOPILI. BESIEDE PA SO BLE IZBRANE IN TUO IZ SPOÆTOVANJA DO BOŒJE BESIEDE, A ÆE POSEBE IZ LJUBEZNI DO MATERNEGA JEZIKA, KI JE V DNEH PREGANJANJA OSTÙ LE V DRUŒINAH GEJTE, KAJ BOTE ZGUBILI! ÅUJTE, KAKUO NAÆ SLOVENSKI JEZIK LEPUO ZVONI, KAKUO PUOJE OD SARCA DO SARCA, KAKUO ODMIEVA OD DUÆE DO DUÆE! VARTE TELO BOGATIJO! NE DAJTE SI JO VZETI! KAJ BOTA STORLI SADA, KI VAM ÅEJO VZET JEZIK? AL BOTA ZNAL’ GA BRANIT? AL BOTA KLONIL’ GLAVO IN ZALAJAL’, ÅE NE ZNATE DRUGEGA JEZIKA?
NAENKRAT JE ÅÙ MOÅNO UTRUJENOST, ZAÅELO SE MU JE MOTIT V GLAVI. MUORU JE KONÅAT PRIDGO
DRAGI KRISTJANI! MOREBIT VAM DONAS ZADNJIÅ GOVORIM S TEGA MESTA. MOREBIT, PRAVIM. V TELEM HRAMU BO MOREBIT ZA DOLGO UTIHNILA MOLITEV V VAÆEM JEZIKU
NA MARSKATEREMU OÅESU SO SE ZALESKETALE SOLZE. OBÅUTLI SO, KAKUO TESNUO JE POVEZAN JEZIK Z NJIH USODO. ÅE BI JIM KADÀ PRIET GOVORIU, BI SE ÅUDLI, NE BI BLI ZASTOPILI. DONAS PA JIM JE GOVORIU IZ SARCA, NJIH DUÆE SO BLE PARPRAVLJENE KO ZORANE NJIVE
POSLUÆ, KÌ PRAVE!
… JEZUS JE BIU ZAPODIU KUPCE IZ TEMPLJA, A DONAS SO KUPCI ZAPODILI JEZUSA. TEŒKUO MI JE TUO POVIEDAT, A ZAMOLÅAT VAM NE SMIEM VIÅ. PROSIM VAS, LE ‘NO RIEÅ VAS PROSIM, OBJEMAJTE SVOJ JEZIK S TAKO LJUBEZNIJO KOT SVOJO ZEMLJO! NE DAJTE SI GA VZETI, NE PRETARGAJTE VEZI Z BUOGAM! VARTE GA KOT LUÅKO, DE NE UGASNE. PRIDE DAN, KO GA BO USODA SPET POVELIÅALA. PRIDE IN TISTI, KI SO BLI PONIŒANI, BOJO POVIÆANI. OSTALIM PA BO VZET DUÆNI MIR IN PREKLINJALI JIH BOJO OTROCI IN OTROCI NJIH OTRUOK. AMEN!
IMA PRÙ, SE MUORMO UPRIET TELEMU NAUMNEMU UKAZU!
MUOJ BUOG , KÌ BO SADA?
KAPLAN MARTIN JE POKLEKNU. CIERKU JE ZAÆUMIELA
OOOOHH! RIASSUNTO IN ITALIANO - Questo racconto è tratto dal romanzo «Kaplan Martin Åedermac» dello scrittore sloveno France Bevk (1890-1970). Narra fatti successi nel 1933, quando il fascismo vietò 59 - GRE NAPREJ l’uso dello sloveno. In questa puntata: in quella fatidica domenica il cappellano Åedermac riprende a predicare il sloveno. Affronta il tema della proibizione della lingua: è come se qualcuno espropriasse la gente della terra dalla quale trae sostentamento. Non si sarebbe forse ribellata a tale sopruso? Åedermac tesse le lodi della lingua materna, elogia la sua bellezza, la sua musicalità ed invita i suoi parrocchiani ad amarla, a proteggerla come si fa con un lume perché non si spenga. Verrà il giono, conclude Åedermac, in cui gli umiliati saranno esaltati, agli altri verrà tolta la pace interiore e saranno maledetti dai loro discendenti.
16
ZADNJA STRAN
stran
KAJ KJE KAM KADÀ KUO NEDIÆKE DOLINE • LIEŒKA FARA vabe: SVET MARTIN (Garmak) - u nediejo 15. œetemberja bo Kuatarinca s sveto maœo par cierkuci ob 12. uri, @e bo slava ura bo maœa ob 11.30 na Liesah, potlé skupno kosilo an veselica; HOSTNE - u nediejo 22. œetemberja na praznik Sv. Mateja. Ob 11.30 sveta maœa an bojo po¡egnal’ novo pot do cierkuce, karst an skupno kosilo; TOPOLOVE - u nediejo 29. œetemberja na praznik Sv. Mihiela, ob 11.uri sveta maœa an potlé skupno kosilo • VABILO NA KOSILO -od 28. œetemberja do 8. di@emberja vas vabejo na pokuœanje tipi@nih doma@ih jedì gostilne: Alla trota par Œpehonjah, All'antica na Krasu, Ai buoni amici u Tar@etu, Gastaldia d'Antro u Landarju, Le querce na Klan@i@u, Al giro di boa an Dall’Ava Bakery par Muoste, Alla cascata in Alla posta par Hlocje, Al Colovrat u Dreki, Al Vescovo u Podbuniescu, Da Na.Ti u Oœnijem, Da Walter u Utani, La casa delle rondini na Dugah, La Milanese u #arnem varhu, Ai Colli na Œpesi, Tinello di San Urbano in Da Mario v Prapotnem. Narbuojœ je mesto rezervirati. Info: www.invitoapranzo. it. • PLANINSKO DRUŒTVO CAI vabe: - u nediejo 29. œetemberja na pohod na goro Swarzenberg (1.971 m.) u Julijskih Alpah. Info: www.caicividale.it • PLANINSKA DRU¡INA BENE@IJE vabe - u saboto 28. œetemberja, kupe s Planinskin druœtvom Kobarid, na 19. tradicionalni pohod Breginj (Slo)- Breœki Jalovec (Slo) - Brezje (Ita). Se uœafate ob 7. uri u Breginju. U programu tri poti: narbuj te¡ka bo œla skuoze Musc, Nizki vrh, Breœki Jalovec (Ita) an Brezje; srednja pot bo œla skuoze Plazi-Nizki vrh- Breœki Jalovec an Brezje. Obe poti gresta naprì 7 ur. Narbuj lahna pot bo za@ela ob 8. uri iz Breginja skuoze Plazi do Brezje an bo duga 3 ure hoje. Zakju@ilo se
bo u centru Breginja. Bo poskrbjeno za pija@o an jeda@o ter za prevoz (5 euru) iz Brezij do Breginja. #e bo slava ura, bo pohod po spodnji buj lahni poti an zakju@ilo se bo u gasilskem domu u Breginju. Info: Luisa, 0432709942 Vasja Bric, tel. 0038641337379 • UTANA - GORENJ TARBIJ - 28. an 29. œetemberja Gobe u naœi de¡eli an u Nediœkih dolinah. U saboto ob 12.00 kosilo u gostili da Walter u Utani, potlé bo guoriu espert Sergio Costantini, slediu bo didakti@ni pohod po hosteh u Jagnjedu; u nediejo ob 9.30 par stari œuoli u Gorenjin Tarbiju, ob 10.00 pohod po hostieh, ob 16.00 sre@anje u gostilni Sale e pepe (Sriednje). Info: 3381587782 (pokli@ita do 24. œetemberja za pohode an dovoljenje pobiranja gob) • VARTA#A (Tar@mun) - u nediejo 29. œetemberja bo 1. hoja po stazah Krivapet. Trije pohodi: te parvi dug 7 km (skuoze Duœ, Jelino an Maœero), te drugi je dug 16 km (skuoze vasi #epleœiœ@e, Polavo, Avœo an Livek) an tre@ji 3 kilometre (do Tar@muna). Odhod od 8.30 do 9.30 iz agregcijskega centra Varta@a, ki bo skarbielo za jedì an pija@o. Organiza Polisportiva Monte Matajur, sodeluje koperativa La Sorgente. Info: 3385877265 Marino Gosgnach
Naro@nine Abbonamenti LETNA/ANNUALE € 16 PODPORNA/SOSTENITORE € 30 SLOVENIJA/SLOVENIA € 20 EVROPA/EUROPA € 25 SVET/EXTRA EUROPA € 35
Poœtni ra@un/Conto corrente postale n. 12169330 intestato a Most scarl, borgo San Domenico 78, 33043 Cividale del Friuli/#edad Ban@ni ra@un /Conto corrente bancario Iban: IT85 P086 3163 7400 0010 0815 095 BIC/SWIFT: RUAMIT21CIV
e mail: giuliaiussig@gmail.com
• PODBUNIESAC - u petak 27. œetemberja ob 20.30 konferenca Conoscere, imparare, guarire, guorila bo Danila Petricig taz Inœtituta Pranic Healing. Ustop je fraj
15. septembra 2013
dom
DOMA#A MODRUOST #e Matej (21.) je vas vedren, bo prijetna œe jesen
• PODBUNIESAC - u nediejo 29. œetemberja bo Pohod miru. U programu ob 9.30 odhod iz Podbele, okuole 12. ure se pride na Œtupco, kjer bo paœta an muzika. Pohod je za use, oble@ita se parmierno za trekking. Organiza Podbunieœki kamun, sodeluje Planinska dru¡ina Bene@ije
TERSKE DOLINE • POR#INJ - u nediejo 15. œetemberja, ob 10.30 bo sveta maœa, vodu bo mons.Guido Genero an pieu zbor Pueri cantores
POSOÅJE • MARIJINO CELJE NAD KANALOM - u nediejo 15. œetemberja bo praznik Odpustka. Ob 11. uri u cierkvi sveta maœa, vodu bo g. Aleœ Rupnik. Ob 16.00 po¡egnanje podobe svetogorske an starogorske Matere Bo¡je, vodu bo koprski œkof dr. Jurij Bizjak, potlé bo dobrodelni koncert ¡upnijskega mepz Idrija
• TOLMIN - u @etartak 19. œetemberja, ob 19.00 u knji¡nici Cirila Kosma@a bojo predstavil’ bukva legend Od Idrije do Nedi¡e, ki jih je napisala Ada Tomasetig. Bojo guoril’ Ada Tomasetig, slovenistka ˘iva Gruden an pripovedovalec Giovanni Coren. Sodelovali bojo Giacinto Iussa an Graziano Podrecca, ki sta autorja ilustracij an fotografij bukvi. Odparli bojo razstavo Giacinta Iusse, ki bo na ogled do 5. otuberja Organizajo kd Ivan Trinko, œpietarski Inœtitut za slovensko kulturo, Druœtvo artistu Bene@ije
• FESTIVAL POHODNIŒTVA - od 20. œetemberja do 6. otuberja Pohodi s parpravjenimi vodi@i, lepote narave an monumenti starih cajtu, ogled muzeju, razstav an konference. www.dolina-soce.com U PRIHODNJI ŒTEVILKI BOMO OBJAVIL’ PRIREPOŒJAJTE OBVESTILA DO 23. SETEMBERJA NA NASLOV TEL.-FAX 0432 701455 INFO@SLOV .IT SUL PROSSIMO NUMERO PUBBLICHEREMO GLI APPUNTAMENTI FINO A METÀ OTTOBRE . INVIATELI ENTRO LUNEDÌ 23 SETTEMBRE A INFO@SLOV .IT TEL .-F AX 0432 701455 DITVE DO POLOVICE OTUBERJA .
PREVODI
SVETA MAŒA PO SLOVENSKO
TRADUZIONI PREVODI
VSEH VRST IN LEKTORIRANJE TEKSTOV STROKOVNO, HITRO, NATAN@NO, PO PRIMERNI CENI, ZANESLJIVO IN ZAUPNO IZ ITALIJANŒ@INE V SLOVENŒ@INO IN OBRATNO NA 348 5165977 ALI E-MAIL: INFO@LISTSCARL.COM
TRADUZIONI PER OGNI ESIGENZA E REVISIONE TESTI DALL'ITALIANO ALLO SLOVENO E VICEVERSA: QUALITÀ DELLE PRESTAZIONI, AFFIDABILITÀ, PRECISIONE, RAPIDITÀ DI CONSEGNA, AL GIUSTO PREZZO; CELL. 348 5165977 O MAILTO: INFO@LISTSCARL.COM
Od 14. œetemberja, usako saboto ob 19. uri u farni cierkvi u Œpietru.
Na spletni strani www.dom.it vsak dan novice in prireditve
dom
KULTURNO VERSKI LIST
PETNAJSTDNEVNIK PERIODICO QUINDICINALE ODGOVORNI UREDNIK
DIRETTORE RESPONSABILE MARINO QUALIZZA ZALO¡BA - EDITRICE MOST SOCIETÀ COOPERATIVA A R. L. UREDNIŒTVO - REDAZIONE UPRAVA - AMMINISTRAZIONE 33043 #EDAD - CIVIDALE DEL FRIULI BORGO SAN DOMENICO, 78 TEL. - FAX 0432 701455 e mail: redazione@dom.it www.dom.it Iscrizione Roc n. 5949 del 10.12.2001 STAMPA: CENTRO STAMPA DELLE VENEZIE SOC. COOP. VIA AUSTRIA, 19/B, 35129 PADOVA REGISTRAZIONE TRIBUNALE DI UDINE N. 8 - 8. 4. 2003
Najbolj brano na naœi spletni strani I più letti sul nostro sito internet 1
37. Gorski praznik na Matajurju 37a Festa della montagna sul Matajur
2
Odparli pot »Po treh kamunu« Tre sindaci sposi sul Matajur
3
Maria Clinaz je dopunla 100 liet Iesizza in festa per i 100 anni di Maria Clinaz
4
Presidente e ambasciatore: soluzioni per la bilingue Iœ@eta pravo reœitev za dvojezi@no œolo
5
Quell’elettrodotto sarà devastante Hude posledice daljnovoda
Postani naœ prijatelj Diventa nostro amico
Vsak dan ob 20.30 Tv dnevnik po slovensko Vsak dan, od pandiejka do sabote, poro@ila: ob 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00 an ob 19.00. Ob nediejah: poro@ila so ob 8.00 in 9.45 (pregled zamejskega tiska), 13.00, 14.00, 17.00 in 19.00; ob 9. uri sveta Maœa. Oddaje za vidensko provinco. Vsako saboto ob 12.00 iz Rezije »Ta rozajanski glas«. Vsako sriedo ob 9.10 pregled beneœkega tiska v oddaji »V novi dan«.
V
SABOTO OB
21.35
OKNO
IN V NEDIEJO OB
B ENE @IJO www.radiospazio103.it
V
TUDI NA INTERNETU :
14.30