dom
Quindicinale - anno XLVIII n. 17
K
U
L
T
U
R
N
O
V
E
R
S
K
I
L
I
S
T
30. septembra 2013 - Euro 1,00
POSTA ITALIANE S.P.A. - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE - D.L. 353/2003 (CONVERTITO IN LEGGE 27/02/2004 N° 46) ART. 1, COMMA 1, NE/PD- IN CASO DI MANCATO RECAPITO RESTITUIRE ALL’UFFICIO DI PADOVA DETENTORE DEL CONTO, PER LA RESTITUZIONE AL MITTENTE - TAXE PERÇUE - TASSA RISCOSSA - 35100 PADOVA - ITALY
UVODNIK
Tibet parhaja v naœe doline in izbiera viere nie vi@ avtomati@na
B
esieda, ki jo vi@krat nucamo v zadnjih @asih, je globalizacija. Pride re@i, de sviet, ki je biu dele@ od nas, je parœu v naœo vas, v naœo hiœo. Al' je prù tuole, al' pa je nevarno? Odgovor ni lahak, zak' stvar ni lahka. Videmo pa, de @e pride k nam iz Kitajkega ti@i@a, ki nie naœa, posledice so, de ostanemo brez kostanja, brez burij, zak' tista ¡ivau niema nasprotniku par nas an nam takuo vzame kjek naœega an tega se na moremo braniti. Seviede je tuole samuo 'an primer. Pa kaj moremo re@i, kàr beremo, de je v Bene@iji nastau ¡e drugi budisti@ni center v Kuosti, zad za tistim v Polavi? Al' se moremo veseliti, zak' se pobo¡nost œiere an dobi nove oblike, ki o¡ivljajo kar je ¡e zastarielo par nas?Al' pa muoramo biti v skarbeh, zak' naœi ljudjè zapuœ@ajo kristjansko viero, v kateri so bili u@eni an v kateri so ¡ivieli do donaœnjih dni? Vpraœanje ima svojo pravico, @etudi re@i muorajo biti buj poglobjene, zak' nie znano, @e teli budisti@ni centri œtejejo tudi naœe ljudì al' pa udele¡enci parhajajo od zuna. Vse tuole bomo muorali lepuo raziskati, de na bomo sodili stvari, brez de bi viedeli kuo obstajajo v resnici. Za zdaj pa so pred nami odparta dvie vrata. Parva so, de je viera svobodna izbiera. Vsak ima pravico jo izbrati an grede tudi du¡nost spoœtovati vsakega, @etudi ima drugo viero. Takuo mi kristjani na moremo sovra¡iti nobednega. Naspruotno, muoramo braniti pravico vsieh an pomagati, de se bo ohranilo an okrepilo lepuo so¡itje, medsebojno ¡ivljenje, ki je pogoj meru. Druga vrata pa ti@ejo posebno nas Bene@ane. Nie novica za nobednega, de takuo, ki se œierijo hosti po naœi de¡eli, takuo se redkieje viera par nas, al' vsaj pobo¡nost. Nas nie ostalo dost v Bene@iji an œe tistih jih na videmo previ@ v cierkvi. Tala lenobà v slu¡bi bo¡ij al' je postala sploœna navada naœa an Furlanu, ki pa pusti za sabo prazno ¡ivljenje an dà parlo¡nost, de se pojavijo druge varste rastlin, al' pa je znamunje naœih @asu, ki nas pusti zadost mierne an zadovoljne? Al' pa teli novi centri zbudè v nas novo zanimanje za naœo viero, ki je vi@ ku tav¡int liet povezana z naœim ¡ivljenjem an je postala muo@ an upanje naœega ¡ivljenja? Ries je, de potrebujemo dati naœi pobo¡nosti novo muo@ an zastopiti, de je rie@ zelo riesna an jo na moremo reœiti, @e se obarnemo na drugi kraj. Zdaj pa lahko zastopimo, de viera ni avtomati@na. Zahteva svobodno izbiero. Naœo izbiero. Marino Qualizza
KOSTANJE V NEDIÆKIH IN TERSKIH DOLINAH ŒE VIÅ LIET UNIÅUJE ÆIÆKARICA
Bene@ija bo vsaj 10 liet brez svojega kostanja
De bi ozdravili drevesa je trieba s Kitajske parpejati paraksita. Za tuole je trieba imieti denar. Furlanija Julijska krajina je pa sama de¡ela v Italiji, ki nie parstopila k programu. #e pa na bojo ni@ nardili, bo donaœnje stanje ostalo 15 liet al’ œe buj na dugo beri na 5. strani
SOTTO LA LENTE Un simpatico test per il 26 settembre, Giornata europea delle lingue
Per la Ue lo sloveno è lingua dell’amore
I
n occasione della Giornata europea delle lingue (26 settembre), è comparso recentemente in rete un interessante quiz proposto dall’Unione europea per testare la conoscenza linguistica dei cittadini. Tra le domande mi ha colpito la seguente: «Quale tra queste è grammaticalmente la lingua più adatta ad esprimere l’amore?» La scelta era tra italiano, francese e sloveno. Nonostante tutti i luoghi comuni che ci porterebbero a scegliere o il francese, o l’italiano, la risposta corretta è, invece, proprio lo sloveno. Questo non perché, come abbiamo già avuto modo di notare in numerosi volantini turistici, nella parola «Slovenia» è contenuta la parola «love». Lo sloveno è la lingua ideale per esprimere l’amore perché è tra le poche lingue, insieme al lituano e al sorabo, ad aver mantenuto la forma duale. Il duale, lo dice la parola stessa, esprime grammaticalmente l’insieme di due entità, ben distinto dal plurale che esprime la presenza di tre o più oggetti, o persone. Nella poesia ro-
mantica slovena, il duale è, quindi, usato proprio per sottolineare l’intimità e il sentimento che lega i due amanti. Il duale che può sembrare solo una sfumatura, fa sentire la sua mancanza ai parlanti delle altre lingue che non hanno questa forma grammaticale. Alcuni bambini italiani di uno o due anni, per esempio, esprimono il plurale con il numero «due». Questo, forse, non avviene del tutto per caso: il numero due sono la mamma e il papà, le persone che vede come estensione del sé, che percepisce come «uno». La
mamma e il papà, però, pur essendo due entità ben distinte, sono per il bimbo un unico punto di riferimento, essendo praticamente intercambiabili nel soddisfare le sue esigenze. Il duale manca allo scrittore norvegese Jostein Gaarder nel suo «La ragazza delle arance»: «Quando usiamo il pronome “noi”, anche se sottointeso, accomuniamo due persone in una singola azione, quasi come se costituissero un’unica entità complessa. In molte lingue si usa un pronome specifico quando si tratta di due, e solo due, persone. Questo pronome si chiama duale, cioè quello che è diviso in due. Secondo me è una designazione utile, perché a volte non si è né uno né tanti. Si è “noi due” e si è “noi due” come se questo “noi” non potesse essere diviso. Si esprimono regole uguali a quelle delle favole quando improvvisamente viene introdotto tale pronome, quasi come un colpo di bacchetta magica». E la lingua slovena questa magia riesce a farla per sua natura. Ilaria Banchig
V TELI ÆTEVILKI GOZDARSTVO Beneåija ob svoje smreke. Zunanja podietja na pustolovækem pohodu • stran 6 TER, NEDIŒA IN BRDA Sandro Rocco prevzel vodenje Gorske skupnosti • stran 7 POGOVOR g. Saracino: s slovenskim jezikomm pridem do src ljudi • stran 8 TERSKE DOLINE Ostali brez dvojeziåne æole in brez ur slovenæåine • stran 11 Redakcijo smo zakljuåili 24. septembra ob 14. uri
2
VERSKO ¡IVLJENJE
stran
30. septembra 2013
PAPEŒ FRANÅIÆEK je v nedeljo, 15. septembra govoril o veselju in odpuæåanju Boga ter vernike spodbudil k ljubezni KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Kratke Brevi brevi kratke
Mladi sanjajo poroko in druœino
Usmiljenje lahko reæi åloveka in svet pred rakom, ki je greh in moralno zlo
Ljubezen do Boga in do bliœnjega je tista, ki daje izpolnitev vsem zapovedim. Åe œivimo po zakonu »oko za oko, zob za zob« ne bomo nikoli izstopili iz spirala zla
R. V.
»V Italiji 80 odstotkov mladih daje prednost poroki pred sobivanjem. V Franciji 77 odstotkov mladih ¡eli imeti enega sopotnika do konca ¡ivljenja, na Poljskem si 85 odstotkov mladih ne more predstavljati ¡ivljenja brez dru¡ine«, so le nekateri pozitivni statisti@ni podatki, ki jih je zbral predsednik Papeœkega sveta za dru¡ino, msgr. Vincenzo Paglia. Njegov govor, namenjen udele¡encem 8. mednarodne konference, ki letos nosi naslov »Dru¡ina v sodobni Evropi«, je prebral podtajnik Carlos Simón Vazquéz. Dvodnevno sre@anje je potekalo v Krakovu na Poljskem, organizirala pa ga je tamkajœnja Papeœka univerza Janeza Pavla II., skupaj z nekaterimi drugimi evropskimi sveti in fundacijami. Po tem, ko je msgr. Paglia omenil, da so sanje danaœnjih mladih œe vedno poroka in dru¡ina, je izpostavil tudi trenutno stanje sodobnih odnosov. To je v nasprotju z ¡eljami in upi mladih. Spomnil je na nekatere sodobne sociologe, ki danaœnje stanje poimenujejo: „tiranija posameznikov“ ali pa „idolatrija jaza“. Vse to je v nasprotju s svetopisemskimi besedami, ki pravijo, da „ni dobro @loveku samemu biti“. Danaœnja kultura daje poudarek na „dobro je sam biti“, je œe dodal msgr. Paglia. Obenem je tudi spregovoril o demografski krizi v Evropi, za katero je povedal, da nima vzroka samo v finan@nem zlomu. Izpostavil je Afriko, kjer se kljub minimalnemu dohodku rojevajo toliko otroci.
Impegno in carità, cultura e politica I laici cristiani stiano tra le gente e privilegino il contatto con le persone; le parrocchie accrescano la loro collaborazione e quella con movimenti e aggregazioni; cresca la consapevolezza che la carità e tutta la pastorale diventa anche cultura. Sono queste alcune delle indicazioni date ai laici dal card. Camillo Ruini durante l’incontro con i laici dell’Arcidiocesi di Udine, tenutosi al centro culturale «Paolino di Aquileia» il 14 settembre. Ruini nella sua relazione ha parlato delle principali forme di testimonianza e di impegno del laico cristiano nella Chiesa e nella società di oggi. «La testimonianza dei laici si esprime nella vocazione alla santità, nell’appartenenza alla Chiesa e nell’adesione convinta alla fede in Cristo; l’impegno sociale si estrinseca soprattutto nella carità, nella cultura e nella politica», ha detto il porporato. Per quanto riguarda la politica Ruini ha ricordato, tra l’altro, che la libertà di coscienza dei politici cristiani non collide, o non dovrebbe collidere con l’insegnamento morale della Chiesa; riferendosi alla politica italiana ha ricordato che l’unità dei cattolici si gioca sui principi e sui contenuti fondamentali dell’insegnamento sociale della Chiesa e non nelle scelte di partito o di schieramento politico. Infine Ruini ha parlato del ruolo delle scuole di formazione politica ricordando che il loro ruolo deve essere quello di far acquisire alle persone maggiore capacità di valutazione critica della realtà politica e non formare veri e propri operatori della politica.
dom
P
ape¡ Fran@iœek je v nagovoru v nedeljo, 15. septembra pred molitvijo Angelovo @eœ@enje govoril o veselju in odpuœ@anju Boga ter vernike spodbudil k usmiljenju. Izhajal je iz petnajstega poglavja Lukovega evangelija, ki vsebuje tri prispodobe: o izgubljeni ovci, o izgubljeni drahmi ter o o@etu in dveh sinovih, 'razsipnem' sinu in sinu, ki se ima za pravi@nega, svetega. »Vse tri prispodobe govorijo o veselju Boga. Bog je vesel!« je zatrdil pape¡ in nadaljeval, da je veselje Boga v odpuœ@anju. To je veselje pastirja, ki najde svojo ovco; je veselje ¡ene, ki najde svoj denar; je veselje o@eta, ki spet sprejme v hiœo izgubljenega sina, ki je bil kot mrtev in se je vrnil v ¡ivljenje, vrnil se je domov. Po pape¡evih besedah je tukaj ves evangelij, vse krœ@anstvo. Vendar pa ne gre za @ustvo, za nek 'dobroizem', je opozoril vernike, zbrane na Trgu sv. Petra: »Ravno nasprotno, usmiljenje je resni@na mo@, ki lahko reœi @loveka in svet pred 'rakom', ki je greh, moralno zlo, duhovno zlo. Samo ljubezen lahko napolni praznine, negativne prepade, ki jih zlo odpira v srcu in zgodovini. Samo ljubezen lahko to naredi, in to je veselje Boga.« Jezus je ves usmiljenje, Jezus je ves ljubezen, je u@love@eni Bog, so bile pape¡eve besede. Vsak med nami je tista izgubljena
ovca, tisti izgubljeni kovanec. Vsak med nami je tisti sin, ki je zapravil lastno svobodo in sledil la¡ne idole, privide veselja, ter izgubil vse. »A Bog nas ne pozabi, O@e nas nikoli ne zapusti. Je potrpe¡ljiv O@e, vedno nas @aka. Spoœtuje naœo svobodo, a vedno ostane zvest. In kadar se vrnemo k njemu, nas sprejme v svojo hiœo kot otroke, kajti nikoli nas ne neha @akati z ljubeznijo, niti za trenutek. Njegovo srce praznuje ob vsakem sinu, ki se vrne. Praznuje, ker je veselje! Bog ima to veselje, kadar eden od nas greœnikov pride k njemu in ga prosi odpuœ@anja,« je zatrdil Fran@iœek. A obstaja tudi nevarnost, in sicer, da mislimo, kako smo pravi@ni in tako sodimo druge. Sodimo tudi Boga, ker mislimo, da mora kaznovati greœnike, jih obsoditi na smrt in ne odpuœ@ati. Tako smo v nevarnosti, da ostanemo zunaj O@etove hiœe. Kot starejœi sin v prispodobi: namesto da bi bil zadovoljen ob bratovi vrnitvi, se je razjezil na o@eta, ker ga je sprejel in naredil gostijo. »#e v naœem srcu ni usmiljenja, veselja odpuœ@anja, nismo v ob@estvu z Bogom, @etudi spoœtujemo vse zapovedi, kajti ljubezen reœuje, ne samo prakticiranje zapovedi,« je pojasnjeval pape¡. »Ljubezen do Boga in do bli¡njega je tista, ki daje izpolnitev vsem zapovedim. In to je ljubezen Boga, njegovo veselje: odpuœ@ati.« #e ¡ivimo po zakonu 'oko za oko, zob za zob', ne bomo nikoli izstopili iz spirale zla.
Hudi@ je zvit. Slepi nas, da lahko z naœo @loveœko pravi@nostjo reœimo sebe in svet. V resnici nas lahko reœi samo pravi@nost Boga, ki se je razodela s kri¡em: Kri¡ je sodba Boga nad vsemi nami in nad tem svetom. In kako nas sodi Bog? Tako, da daje za nas svoje ¡ivljenje. To je najviœje dejanje pravi@nosti, ki je enkrat za vselej porazilo vladarja tega sveta. »In to najviœje dejanje pravi@nosti je tudi najviœje dejanje usmiljenja. Jezus nas vse
NUOVA LETTERA PASTORALE dell’arcivescovo di Udine, mons. Andrea Bruno Mazzocato
La speranza fa aprire gli occhi U
na speranza forte, affidabile, che «stringe l’anima dell’uomo» per farle volgere lo sguardo, con fiducia, all’arcobaleno. È questo il significato dell’immagine di copertina di «Cristo, nostra speranza», la nuova Lettera pastorale dell’arcivescovo di Udine, mons. Andrea Bruno Mazzocato, presentata il 12 settembre in conferenza stampa nel Seminario interdiocesano di Castellerio. «La ragazza cieca» opera del pittore inglese John Everett Millais, apre infatti il testo. Una scelta non casuale, anzi ragionata, fatta, ha spiegato l’Arcivescovo ai giornalisti, «per la sua valenza simbolica». Ad essere ritratte «sono due sorelle , quella più grande cieca e una più piccolina che stringe la sua mano e guarda verso l’arcobaleno. Allora simbolicamente abbiamo immaginato che la sorella cieca sia l’anima dell’uomo e la sorella più piccola, la speranza, quella cioè che ha gli occhi per guardare verso l’arcobaleno e stringere l’anima dell’uomo perché apra gli occhi verso l’arcobaleno». «L’uomo – ha proseguito mons. Mazzocato – quando è senza speranza ha di fatto l’anima cieca. La speranza, invece, è colei che aiuta ad aprire gli occhi per poter vedere di nuovo l’orizzonte». E il campo che le circonda è il mondo, dove convivono, «il grano buono» e «la zizzania». Un anno dunque dedicato alla Speranza, «in continuità con l’Anno della fede» e a cui seguirà quello dedicato alla terza virtù teologale, la Carità. Una scelta mossa «anche dalla constatazione – ha evidenziato l’Arcivescovo – che oggi c’è una grande sete di speranza, speranza che, invece, le tante
Nadækof Mazzocato pri predstavitvi pastoralnega pisma difficoltà tendono a soffocare». Un tema che va rilanciato, ha sottolineato mons. Mazzocato, «contro ogni atteggiamento di rassegnazione» e, soprattutto, «tenendoci per mano, tutti insieme, nel cammino della vita». Uno stimolo che, in primo luogo, è rivolto ai cristiani «che – ha aggiunto – da sempre si sono mostrati al mondo con il marchio di fabbrica della speranza, perché i cristiani sono uomini di speranza». La lettera pastorale si sviluppa in tre parti, «come tre sguardi», «in particolare – ha spiegato ancora l’Arcivescovo – il terzo capitolo è una serie di segni di speranza che invito i cristiani a dare. Questo ci permette di essere persone più luminose che trasmettono, appunto, speranza». «Si tratta di una riflessione impegnativa, questo perché la spe-
ranza si confronta con i grandi temi della vita, come ad esempio la morte». Quella del cristiano è dunque «una speranza affidabile – ha spiegato mons. Mazzocato –, perché quella ricevuta da Gesù, non “ molla” nemmeno di fronte alla morte». Ma chi sono i morti?. «Sono coloro che muoiono fisicamente che sfuggono dalle nostre mani», ma anche « quelli che sono morti a causa del peccato, che sono morti nell’anima». E «la speranza affidabile – ha concluso mons. Mazzocato – è quella che riesce a passare attraverso la morte dell’anima e a guarirla. E la guarigione dell’anima è quando si è capaci di trovare la speranza di poter amare e passare attraverso la morte fisica, con la speranza di una terra che si apre oltre».
kli@e, da sledimo to pot: 'Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen vaœ O@e.',« je dejal Fran@iœek in se nato na zbrane vernike obrnil s proœnjo, naj vsak pri sebi pomisli na osebo, s katero se ne razume, na katero je jezen, ki je ne mara in v tiœini moli zanjo ter postane do nje usmiljen. Trg sv. Petra se je tako odel v tiœino in tiho, zbrano molitev, zatem pa so se vsi verniki skupaj s pape¡em Fran@iœkom œe obrnili na Marijo, Mater usmiljenja.
26. NAVADNA NEDIEJA
Bogataæ in ubuogi Evangelij po Luku
»˘iveu je bogataœ. Obla@u se je v œkrlat in drage obla@ila ter je dan na dan na veliko jedu. Par njegà vratah pa je le¡u ubuo¡ac, ki mu je bluo ime Lazar in je imeu puno ran po telesu. (...)Ubuo¡ac je umru, in angeli so ga odnesli v Abrahamovo naruo@je. Tudi bogataœ je umru in biu pokopan. In kàr je v paklu tarpeu maltranje, je povzdigniu o@i in od dele@ videu Abrahama in Lazarja v njegà naruo@ju. Zaklicu je: ›O@à Abraham, usmili se me in poœlji Lazarja, de pomo@i konac svojega parsta v vodo in mi ohladi jezik, zaki tarpim v telim plamenu.‹ Abraham mu je reku: ›Otrok, zmisni se, de si v ¡ivljenju dobu svoje dobro, Lazar pa prù takuo húdo; sada je on tle potala¡en, ti pa tarpiœ. (...)‹ Natuo mu je bogataœ reku: ›Prosim te torej, o@à, da ga poœljaœ v hiœo mojega o@eta. Imam namre@ pet bratu in posvari naj jih, de tudi oni ne pridejo v tele kraj maltranja!‹ Abraham mu je jau: ›Imajo Mojzesa in preroke, nje naj posluœajo!‹ Tele pa mu je odvrnu: ›Ne, o@à Abraham, toda @e puojde kduo od mrtvih k njim, se bojo spreobarnili.‹ On pa mu je jau: ›#e na posluœajo Mojzesa in preroku, se ne bojo dali prepri@ati, @etudi kdo vstane od martvih.‹« (16,19-31)
dom
30. septembra 2013
ZGODOVINA
- KULTURA
stran
3
LA TOPONOMASTICA DEI COMUNI DI PREPOTTO (UD), DOLEGNA DEL COLLIO (GO) e della estrema parte occidentale del Comune di Brda (Slo)
Il confine linguistico sloveno-friulano dalla Val Judrio al Collio Lauro Iacolettig Maurizio Puntin
I
ntrodurre un lavoro sulla toponomastica dei Comuni di Prepotto e Dolegna significa in pratica parlare del confine linguistico friulano-sloveno degli ultimi tre o quattro secoli. Non dunque del confine altomedievale della compatta area slovenofona, che era posto più a ovest (Corno di Rosazzo) ed era complicato pure dal fatto che ad ovest di quest’area si trovavano molte isole di lingua slovena sparse per tutta la Bassa (Monfalconese, Romans, Visco, S. Vito al Torre, Codroipese, Bertiolo, Varmo, Camino al Tagliamento, Sedegliano ecc.), isole che si integrarono nell’ambiente linguistico friulano in tempi diversi, fra i secoli X e XIV. Fra i secoli XV e XVI invece le due parlate si toccavano fra Gramogliano e Corno, lasciando allo sloveno tutti i colli e i piccoli abitati posti ad est (Ronchi di S. Giuseppe e di S. Anna, Bosco Romagno, Noax, Gramogliano) ed anche un po’ più a sud con Giassico (nel 1420 Jassicho sclavo). Ancora lo Sturolo testimoniò che sui colli di Gagliano i contadini, a differenza del capoluogo (Gagliano, friulanofono), parlavano dialetti «schiavi». Come si attuarono queste mutazioni «pacifiche»? Pacifiche certamente perché a differenza dei cambiamenti causati da guerre ed invasioni violente, qui si parla di progressi lenti e quasi impercettibili. Impercettibili di sicuro alle autorità di ogni genere che quasi mai registrarono cosa parlassero mai i lavoratori delle pianure e dei monti; bastava che pagassero i dovuti e molteplici censi e frequentassero i culti ufficiali. Mancando documenti puntuali bisogna avanzare per indizi o guardando a quei «documenti indiretti» che sono i toponimi (e l’onomastica in generale). Essendo la stragrande maggioranza della toponimia dei Comuni di Dolegna e Prepotto di origine slava, più o meno antica, bisogna per prima cosa ammettere che in queste zone si è parlato sloveno fino in tempi relativamente recenti. Chi scrive può testimoniare di aver parlato con persone (nel corso di una ricerca sulla narrativa popolare) di Albana, nate agli inizi del ‘900, che si ricordavano bene dei genitori parlanti un dialetto sloveno locale. Dunque nella prima parte del sec. XX il confine linguistico passava sicu-
ramente fra Albana e Prepotto. Nel sec. XVIII in tutta questa zona i contadini parlavano sloveno ma conoscevano anche il friulano come seconda lingua, da adoperare per gli affari, nei mercati a Cividale e Cormons e in ogni caso con gente proveniente dalla vicina pianura. Il fatto che la valle del Judrio sia da secoli area d’incontro fra diverse culture e lingue (nel medioevo anche il germanico dei longobardi dei secoli VII e VIII e dei tedeschi affluiti nella Patria del Friuli fra X e XIII secolo) si nota anche dai toponimi romanzi che non mancano. I toponimi Ancona, Bròili, Cjavèz, Cortina, Faet, Foran, Fornasata, Gleria, Grubion, Ronc, Siesta, Tesa, Tomba, Zuc (Dolegna), Bork, Bosch, Casafranca, Centa, Chiampat, Ronk… testimoniano i secolari rapporti coi vicini friulani con cui si scambiavano oggetti, prodotti agricoli e … parole e nomi. Al di sotto degli strati romanzo e sloveno ci sono quelli prelatino (fino all’inizio del II sec.) e romano. Di prelatino ci restano essenzialmente le acque maggiori, qui come in tante parti d’Europa: i nomi del Chiarò / Cjarò e del Judrio / Idrija si originano in lingue parlate in regione più di due millenni addietro. Il primo forse da una antichissima lingua non indoeuropea ed il secondo dalla lingua indoeuropea venetica (affine al latino). Ad uno strato provinciale romano influenzato dal celtico risale il prediale Chiazzacco in San Pietro di Chiazzacco (slov. Tieja). All’epoca romana possono risalire i toponimi Albana (da nome), Cosbana / Ko¡bana (latino ma di incerto etimo), Ciantàvriis (*Cantabrica?). Alle infiltrazioni germaniche medievali risalgono i toponimi Guarda (Warda ‘vedetta, forte’), Vicimberg (incerto nome della Centa di S. Spirito), Moldiaria (1300 Molbiarca), Vajta, Cladrecis (da pers. Chloderich) ed il Bosco Romagno come ‘Bosco degli Arimanni (di Gagliano)’; anche Torre Marquarda e Salamant riflettono nomi tedeschi, il primo forse quello di un patriarca. Dei diffusissimi microtoponimi Bràida (‘podere, tenuta, vigna’) si sente spesso dire che sono «longobardi»; è vero ma solo per via indiretta, essendo passati anticamente nella parlata romanza del Ducato e da questa poi allo sloveno ed al croato occidentali. Per cui essi si son fissati nel corso dei secoli come toponimi contadini prettamente friulani e sloveni, non longobardi. Lo stesso discor-
Stara gora/Castelmonte/Madone di mont so vale per il gotico *bygards (‘giardino, verziere chiuso’), passato anticamente al friulano centrale (oggi beàrz ‘cortile’) e a quello «tergestino»; e da quest’ultimo poi allo sloveno goriziano (borjá@). Anche i toponimi Britof (‘camposanto’; a Centa di Prepotto) e Ruttars(‘dissodatore, colono’) sono tedeschi solo per via indiretta poiché i termini ted. Friedhofe Reuterentrarono nello sloveno molti secoli addietro (insieme ad altri numerosi vocaboli) e da allora le voci britof e rovtar che formarono numerosi toponimi vanno considerate slovene. E passiamo alla toponimia slovena che, come abbiamo già detto, forma la gran parte del patrimonio dei nomi di luogo della zona presa in esame. Vi troviamo lo specchio di un’antica cultura agricola che forse qui nel medioevo era più caratterizzata dall’allevamento del bestiame. Cominciamo coi nomi che descrivono realtà fisiche come colline e monti (Bula, Kras, Brdo, Brdice, Breg, Cialla / #éla…), pendii (Klanc, Podklanc, Rebra, Strmce), il tipo di roccia (Pònca, Scriò /Skrljévo, Slatina), vallette, bassure e fosse (Dolegna, Dolina, Draga, Jama, Velendol), pietraie (Grobia, Grubion), pozze e prati umidi (Mlacca), terreni piani (Narunine, Raunis, Ravan). Altri che alludono ai boschi ed alle varie essenze arboree (Brezuiza, Bukovica, Castagnavizza, Gost, Brezovk, Dobenca, Hruœevlje, Kostagnovi, Crastin, Gabrje… ), alle più umili piante del sottobosco
o dei prati (Prepotto / Praprot) e alle viti (Plante /Plantis, Vinograt). Altri ancora indicano le acque ed i torrentelli vari, con loro particolarità (Cornizza/Koren, Jezera, Mo@ivnik, Mocilla, Ottocha, Patocco/Patok…) e le sorgenti (Sicauca, Vodice). Vicino ai villaggi o comunque dove ferveva l’attività umana troviamo le case (Drio la Casa, Podghiso, Potchissa), gli orti (Vrti@), le stalle (Hlevnik), i fienili (Senik), i muretti (Mernicco/Mirnik), i campi (Podpuoje, Pojànis), i prati (Lonzàn/Lo¡je, Murava, Senasatte/Sneset, Travnik), i pascoli recintati (Ograda, Uahrat). L’allevamento ha lasciato una memoria nel toponima Kravarejda (Craoretto) per i bovini; in un Kozar@evo per i caprini; ma indirettamente anche nei vari Korito, Podkorito (‘abbeveratoio’). Sul Judrio c’erano diversi mulini (Mlin, Molino Castagnavitz, Stopa …). Non mancano poi, come dappertutto, i microtoponimi derivati da antichi personali medievali (*Venko /*Vinko, forse Brischis), cognomi o nomi di casato locali (Bodigoi, Bukin, Canzutti, Caucigh, Cernetti, Codermaz, Croazia, Feles…) o importati in zona
in periodi più o meno lontani (Bordon, Casa Turiani, Cecchinel, Gasparut, Magnan…). E finiamo la lunga disamina con due bei toponimi sloveni. Uno è il noto Stara Gora che probabilmente è il più antico nome di Castelmonte giunto fino a noi; forse già dall’epoca della prime migrazioni slave in queste valli, nel sec. VII. Mentre quelli friulano (Madòne di Mont) e italiano, Castelmonte, sembrano formarsi il primo nel basso medioevo (friulanizzazione di un sanctam Mariam de monte) ed il secondo durante il VII secolo in ambienti colti ed ecclesiastici. Stara Gora fa il paio con Staro Mesto come antica denominazione slava di Cividale. Indicanti il secondo l’antica città romana divenuta dopo il sec. VI la capitale della regione. Il primo una realtà importante situata sopra la montagna (gora): si suppone da tempo che si trattasse di una chiesa costruita, come capitava spesso, al posto di un antico centro religioso pagano. Uno dei tanti edificati sulle cime. Un altro bel toponimo, questa una vera scoperta di questa nostra ricerca, è il Grado come denominazione antica del colle dove sorge la chiesa chiamata in italiano Madonna del Giorno. Il toponimo Grado in carte del sec. XVII è sicuramente antico e venne col passare dei secoli dimenticato dalla gente. Ricorderà un vecchio tabor dell’epoca degli attacchi turchi oppure una realtà più antica, dei resti di un’antica difesa romana o di un castelliere protostorico, visti dagli antenati degli sloveni nell’alto medioevo. Le due denominazioni attuali dell’antico monte Grado, quella italiana di Madonna del Giorno (ora passata pure ai friulani) e quella slovena di Sveta Marija na jezeru sono indipendenti dal nome più antico ed indicano: la prima, la posizione della chiesetta mariana rispetto a Cividale ed alla gente dei suoi dintorni, che vedeva l’edificio verso est, dove sorge il sole (S. Maria Orientis) e dove nasce il «giorno». La seconda, cioè il nome sloveno, nasce invece da una realtà fisica del passato, quando per un certo periodo si formò per cause naturali un piccolo lago ai piedi del colle e con le acque del Judrio.
Bibliografia Cargnello, 2004 = Cargnello A., Andar per toponimi nel Nome di Dolegna, Comune di Dolegna. Puntin, 2007 = Puntin M., La toponomastica del territorio ovvero del confine linguistico medievale slavo-romanzo, in Corno di Rosazzo la sua storia, la sua gente, a cura di M. Visintini, Manzano, 261-295. Puntin, 2009 = Puntin M., La prima colonizzazione slava del Friuli nella toponomastica, in Dom, nn. 17, 18, 19, 20, 21, Cividale del Friuli, 2009, p. 3.
V CUFFOLOVEM DNEVNIKU USODNI DNEVI, ki so sledili premirju 8. septembra 1943 med Italijo in zavezniki in organizacija domaåih partizanov
Kobariæka republika v Beneåiji V Poso@ju se v teh dneh spominjajo na Kobariœko Republiko, se pravi na œirœo slovensko ozemlje, ki je zajemalo Rezijo, Bene@ijo, Zgornje Poso@je in Brda tja do predmestja Gorice. Republika je bila proglaœena takoj po premirju 8. septembra 1943 in je trajala do 1. novembra, ko so nemœke sile uklonile rezistenco partizanskih enot in osvojile ta strateœki teritorij. G. Anton Cuffolo v svojem dnevniku ne omenja Kobariœke republike. Verjetno ni poznal njene razse¡nosti in sestave; vedel pa je, da za partizanskem gibanju v Nediœki dolini obstaja neka organizacija, ki je bila pod nadzorom slovenskih elementov. 20. septembra 1943 Skoraj vsi naœi fantje in tudi ve@ starejœih mo¡ je stopilo v partizane in ponosno pripelo na »kapo« slovensko zastavico. Pod vodstvom slovenskih komandantov so v@eraj razstrelili most @ez Nedi¡o pri Muostu na meji Bene@ije in most @ez Arbe@ na cesti, ki
pelje v Prieœnje, da bi s tem ote¡ili napad Nemcev iz #edada. Danes pa so razstrelili tudi barnaœki most @ez Nedi¡o in s tem pretrgali vodovod Pojana, ki zalaga s pitno vodo #edad in œe 12 drugih ob@in v Furlaniji. Prvi vpad Nemcev Velik kamion do zob oboro¡enih Nemcev si je drznil voziti skozi dolino po desni strani Nedi¡e. Partizani ga niso nadlegovali do Œtupce. Na Œtupci so ga napadli. Nemci so se obupno branili, kon@no pa so se morali predati naœim fantom. Dva Nemca sta bila ubita, eden pa ranjen. Partizani so pobrali oro¡je in kamion, Nemce pa odpeljali proti Kobaridu. Ta uspeh je navduœil naœe partizane. 21. septembra 1943 Most pri Lipi Nocoj so naœi fantje razstrelili most pri Lipi.
Nemœki napad pri Muostu Nemci so poskusili vpasti v Bene@ijo po barnaœki cesti. Vnela se je huda bitka med Muostom in Barnasom. Nemci so zapustili dva ubita vojaka in kamion ter peœ zbe¡ali po koruznih njivah proti #edadu. Tako sedaj partizani razpolagajo z dvema kamionoma. Partizanska komanda na Logu Partizani so uredili svojo komando na Logu in ustanovili novo brigado »Matajur«, v kateri je ¡e @ez 100 fantov iz naœe ob@ine pod komando nekega komisarja, ki je baje doma iz Maribora, in podkomisarja, u@itelja iz Breginja. ˘e vsi so preskrbljeni z oro¡jem. Danes so po vaseh zbirali ¡ive¡ za partizane, ti pa so vozili s kamionom zaloge na Log. Tam gor doma@inke kuhajo za vse partizane podbunieœke ob@ine. Skoraj vse tamkajœnje ¡enske se zve@er zbirajo in œivajo za partizane. Navduœenje je veliko po vsej dolini: ljudje se shajajo po vaseh in komentirajo dogodke, vsi se izra¡ajo: »Hvala Bogu, da smo tu-
di mi reœeni!« Sre@al sem profesorja B[anki@a], ki mi je rekel: »No, kri je le kri! Kdo bi si le mogel misliti, da bi naœi ljudje mogli v partizanih postati tako zavedni in navduœeni Slovenci brez najmanjœe propagande!« Disciplina partizanov je res vzorna in stroga, tako da se naœi ljudje kar @udijo: gorje partizanu, ki bi preklinjal. Pravijo, da so v Kobaridu ustrelili partizana, ki je, ko je bil prvi@ opozorjen, œe drugi@ preklel Boga. Noben partizan ne sme piti vina brez posebnega komandantovega dovoljenja, ni@esar ne sme vzeti in niti prositi po hiœah, ne smejo govoriti z dekleti. Seveda je naœim fantom to te¡ko, ker jim vsi ponujajo vina. Jablane so kar prenabasane z jabolki, a nih@e se jih ne dotakne. Vsi lepo ubogajo in so vljudni do vsakogar. Gostilni@arjem so zapovedali, da ne smejo nikomur to@iti ve@ kot pol litra vina in da morajo zapreti gostilno to@no ob dveh. Pijanost je strogo kaznovana. To je naœim ljudem zelo vœe@ in hvalijo slovensko civilizacijo in pravijo, da bi nikoli ne priœlo do tako sramotnega poloma, @e bi bila v Italiji taka disciplina. Vsi so
prepri@ani, da Italije ne bo ve@ ali pa, da bo okrnjena v malo dr¡avico. Vedno ve@ naœih fantov se vra@a iz Italije, od koder so pobegnili Nemcem. Pripovedujejo, kakœne surovosti uganjajo Nemci in Italijani Mussolinijeve Republike in s tem pod¡igajo naœe ljudi k sovraœtvu do Nemcev in Italijanov. 22. septembra 1943 Strah Nemcev pred partizani S prepustnico komande na Logu smejo naœi ljudje v #edad prodajat sadje in kupovat sol in druge potrebœ@ine. Nemci jih spraœujejo po partizanih, zlasti starejœe mo¡e, ki si skoraj vsi, kot bivœi emigranti znajo pomagati z nemœ@ino. Ljudje seveda ne izdajajo partizanov in Nemcem povedo kar na debelo, da je v Nediœki dolini in okoliœkih krajih okoli 20.000 oboro¡enih partizanov, da pa med njimi ni niti enega doma@ina. Take novice so zbegale Nemce, ki se boje napada na #edad. Okoli mesta so postavili bunkerje in stra¡e vsepovsod, tudi na strehe. Vsakega, ki pride v #edad, legitimirajo. Ko bi vedeli za resnico, bi jih kmalu imeli v dolini kljub hrabrosti naœih fantov!
4
POGLOBIMO IN PREMISLIMO
stran
L’OPINIONE di Riccardo Ruttar
75 anni fa le leggi razziali Ma tutto iniziò con gli sloveni
I
n quel fatidico 18 settembre del 1938, il palco in piazza Unità a Trieste appariva imponente con la gigantografica evocazione del «DUX» a dominare l’anfiteatro del golfo. Mussolini era venuto, guarda caso, a celebrare qui il ventennale della Vittoria della Prima Guerra, – qui, dove il suo messaggio razzista e violento aveva portato a battesimo il suo «squadrismo» con l’incendio del Narodni Dom già 18 anni prima –. Nel frattempo i «maledetti slavi» avevano già pagata a caro prezzo la loro «inferiorità» ed ora toccava agli ebrei. Nei 20 anni dalla cosiddetta «vittoria» era maturata «l’appropriazione della memoria della grande guerra» da parte del fascismo. Era stata fatta, con un enorme sforzo edilizio, l’identificazione tra gli «eroi» di guerra ed i «martiri» fascisti che si erano sacrificati per l’«impero del Duce». Non bisogna dimenticare, infatti, che il giorno seguente all’annuncio a Trieste delle leggi razziali, il 19 settembre, il duce inaugurava il Sacrario di Redipuglia, col chiaro intento di mostrare quei 100 mila morti come sgabello alla sua grandezza. E lì, in quella piazza triestina, davanti al municipio, con lo sfondo del mare, come riferiscono le cronache dell’epoca, si accalcavano osannanti e festose 200 mila persone. A loro, ma per dirla a tutti, il duce annunciava che «l’ebraismo mondiale è stato durante sedici anni, malgrado la nostra politica, un nemico irreconciliabile del fascismo». Il fascismo, nato da una costola del socialismo, era privo di pedigree politico e quindi per nobilitarsi si impossessava della vittoria del 1918, trasformandola in vittoria fascista. Fu allora che si sentì l’espressione «razza Piave, purissima razza italiana». A 20 anni dalla battaglia di Vittorio Veneto il duce voleva completare il processo di purificazione razziale e chi ne inquinava di più la purezza se non il popolo ebreo, presentato come un cancro malefico nel tessuto sociale della vigorosa nazione italiana? Tra gli uditori in piazza Unità in prima fila mostravano impettiti e tronfi le loro mostrine cinque dozzine di soldati e ufficiali nazisti, tanto per ufficializzare il legame col Führer. La comunità ebraica di Trieste era seconda solo a quella di Roma e già dal 1912 aveva edificato un’imponente sinagoga – che oggi Trieste giustamente difende con transenne e divieti di sosta su tutto il perimetro –, quindi doveva essere ridimensionata. D’altronde il suo patrimonio economico, secondo il regime, andava confiscato per le gloriose imprese dell’Italia che, con i suoi «otto milioni di baionette» si stava preparando a sfidare il mondo assieme all’alleato d’oltralpe. Sono passati tre quarti di secolo da quel 18 settembre e l’Italia, che non gradisce ricordi sgradevoli, men che meno riconoscere i propri errori storici, ha passato la celebrazione dell’anniversario parecchio in sordina. La Trieste odierna, tuttavia, ha dato il suo marchio con quella lapide nel luogo dove sorgeva il pulpito del duce in quel giorno del 1938 (la cerimonia nella foto sopra) siglandolo come «macchia incancellabile del regime fascista e della monarchia italiana». Chissà se le parole dell’assessore alla cultura della Comunità ebraica, Mauro Tabor, che ha evidenziato come fosse stato «l’incendio anti-slavo del Narodni Dom di via Filzi, la prima manifestazione di un odio razziale, che poi si sarebbe esteso anche ad altre etnie e quindi agli ebrei», hanno mosso qualche sentimento nelle coscienze dei «razzisti» odierni. Purtroppo ci sono ancora molti, viste le reazioni alla nomina del ministro di pelle nera, che canterebbero i motivi della famosa «Faccetta nera»: «Moretta che sei schiava fra gli schiavi/Vedrai come in un sogno tante navi/E un tricolore sventolar per te». Guarda caso anche noi sloveni godevamo dello stesso epiteto: «sciavi».
30. septembra 2013
dom
LETOS SO PROSLAVILI 20-letnico pobude univerz iz Slovenije, Avstrije in Furlanije Julijske krajine
Poletna univerza v Bovcu usposablja mlade treh deœel
Na zaåetku je bila nujna poglavitna misel premagovanja meja, tako v konkretnem smislu, kakor v miselnosti ljudi
Miran Miheliå
S
spominsko sve@anostjo so avgusta v Bovcu proslavili 20-letnico Poletne univerze. Zbrane sta nagovorila tudi dr¡avni sekretar dr. Boris Jesih, saj pobudo sofinancira tudi Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, in bovœki ¡upan Siniœa Germovœ@ek. Poletna œola ohranja poudarke na jezikovnih te@ajih slovenœ@ine, nemœ@ine, italijanœ@ine in furlanœ@ine. Klju@na cilja vsakoletne izobra¡evalne pobude sta, ob omenjenem izpopolnjevanju znanja regionalnih jezikov in medkulturne zavesti, œe utrjevanje odgovornosti do ekologije. Poletna œola je tekom dveh desetletji do¡ivela, ravno zaradi dialoœke odprtosti, tudi sama nek razvoj na podlago lastnih spoznanj. Tako se je spremenilo ime pobude, pove@al se je tudi krog sodelujo@ih univerz iz dr¡av, ki Poletno œolo, z univerzo Alpe-Jadran v Celovcu, tudi financirajo. Opazno je tudi pove@anje œtevila udele¡encev. Prav zaradi njih je do¡ivelo razœiritev geslo prve Poletne univerze leta 1994 Tri dr¡ave – ena regija. , ki ga je prvi izrekel pobudnik, zgodovinar Andrej Moritsch s somiœljeniki univerz tega prostora. Tudi poslanec v DZ Republike Slovenije Danijel Krivec je v @asu svojega ¡upanovanja ob@ine Bovec, trenutno pa predsednik Komisije DZ RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, je ob zaklju@ku 17. Poletne œole o njenem pomenu rekel, da je postala pomemben dejavnik za razpoznavnost tega dela Soœke doline tudi v sosednjih dr¡avah. Na za@etku je bila nujna poglavitna misel premagovanja meja, tako v miselnosti ljudi kakor tudi œe obstoje@ih, administra-
Otvoritev letoænje poletne æole tivnih v obmejnih pokrajinah ob tromeji Slovenija-Italija-Avstrija. Sedaj pa se, zlasti po zaslugi takih pobud, marsikaj spremenilo. Tako, da se lahko iz razli@nih vidikov, Poletno œolo Bovec pribli¡uje œtudentom in œirœemu prostoru, je zasluga tudi sedanjega koordinatorja Vladimirja Wakouniga, ki je po Andreju Moritschu in Karlu Stuhlpfarrerju prevzel vodenje in dal pobudi dodatna krila. Pokojni prof. Andreas Moritsch (Andrej Mori@), tudi zaradi tega, ker je bil zgodovinar, je izpostavil pri njenem razvoju najprej vpraœanje tromeje te ozke regije Slovenije, Furlanije znotraj Italije in Koroœke znotraj Avstrije. Naslednji je bil tudi sedaj ¡e pokojni prof. Stuhlpfarrer, ki je bil specialist za sodobno zgodovino in je tudi zato skuœal vnaœati aktualnosti sodobne zgodovine, obenem povezati œe kulturna vpraœanja. Prof. Wakounig ¡e od vsega za@etka svojega vstopa v to poletno œolo, skuœal vnesti œirœa vpraœanja, predvsem glede izobrazbe in tudi glede œirœega pogleda na samo dru¡bo in kot je ta ve@er ocenil, so se œe posebej v zadnjih letih precej orientirali prav k tej aktualnosti, npr. letoœnja obravnava ekologije in okolja sploh. Prva vetrnica v Sloveniji, ki so jo nedavno predali namenu, je nastala ob posredovanju dru¡be Alpe Adria Energie. Izhajali so iz kriti@nosti do na@rtov izgradnje novih jedrskih elektrarn v Evropi. Mnenja so se kreœala ob na@rtovanju gradnje vplinjevalnika v Tr¡aœkem zalivu, nazadnje pa so bile v spominu tudi novembrske poplave reke Drave, kjer se upravitelj sre@uje z o@it-
ki, da naj bi prepozno odprl zapornice na dravskih hidroelektrarnah. Ti primeri presegajo nacionalne meje. Gre za vpraœanja, ki jih ne moremo omejiti znotraj dr¡avnih meja. Œe pred skoraj dobrimi dvajstimi leti je bil nemœki pedagog Wolfgang Koch eden tistih, ki je rekel, da je treba opozoriti izobra¡ence na klju@ne epohalne probleme. V svojem razmiœljanju je pod@rtal zlasti ekologijo oz. odnos do okolja. Sam prof. Wakounig pa kot pedagog vidi tu kot neke vrste poseben izziv odgovoriti na vpraœanje ali je mo¡no s tako poletno œolo, ki traja le 14 dni, posredovati œtudentkam in œtudentom neko ekoloœko zavest. Meni, da je to mo¡no le z dobrimi primeri, predvsem pri delavnicah, ki jih vodijo osebe s kvalitetnim strokovnim znanjem. Gre za bodo@e pedagoge, ki bodo prevzeli pomembno nalogo izobra¡evanja in usposabljanja mladih. Gre tudi za mlade intelektualce, ki se izobra¡ujejo, ki skuœajo nekako svoj œtudij zaklju@iti, je pa treba povedati, da niso samo pedagogi in pedagoginje, ampak tudi œtudentje, ki pridejo iz @isto razli@nih œtudijskih smeri. Zdi se, da je ravno ekoloœko vpraœanje takœno, da ga je treba videti zelo œiroko in ne zgolj iz nekega ozkega energetskega vidika ali iz vidika spremembe podnebja ali @esa podobnega. V teh delavnicah so se letos za@ela in se bodo v bodo@e kresala mnenja izbrane te¡iœ@ne teme, s katerimi ¡elijo poglobiti vodilno temo. Izpostavljena so zelo eti@na vpraœanja.
V ZBORNIKU »EVROPSKA SLOVENIJA - PRISPEVKI ZA NOV NACIONALNI PROGRAM« tudi o odnosu s Slovenci v zamejstvu in po svetu
Rojaki izven meja matiåne domovine so za Slovenijo velik izziv
V
sredo, 18. septembra so tudi v Novi Gorici predstavili zbornik Evropska Slovenija - prispevki za nov nacionalni program. V zborniku je skupina 20 mladih, vsak iz svojega vidika, analizirala stiuacijo v Sloveniji in predlagala reœitve v kateri smeri bi se dr¡ava morala v prihodnosti razvijati. Pri pisanju je sodeloval tudi Dejan Valentin@i@. Naslov njegovega prispevka je bil »Slovenija in rojaki izven meja mati@ne domovine«. V njem se avtor spraœuje, ali so Slovenci v zamejstvu in po svetu za mati@no domovino pomembni. Orisan je polo¡aj slovenskih skupnosti izven matice in odnos Slovenije do njih. Podan je predlog strategije, ki bi vse tri dele slovenskega naroda povezal v celoto in tako odprl œtevilne nove mo¡nosti za obstoj in razvoj slovenskega naroda in slovenske dr¡ave. »Celovita vizija odnosov med matico ter rojaki v zamejstvu in po svetu je tako obse¡no vpraœanje, ki bi samo zahtevalo naj-
manj cel zbornik. V prispevku je predstavljenih le nekaj osnovnih predlaganih izto@nic, ki bi si na kakœnem drugem mestu zaslu¡ile razœiritev, obse¡nejœo analizo in poglobitev,« piœe Valentin@i@. Zelo zanimivo je poglavje z naslovom Poznavanje rojakov v zamejstvu in po svetu. »Tematika zamejstva in izseljenstva je v slovenski javnosti potisnjena povsem v marginalo. Œtevilne sploœno znane zgodbe, da se kdo iz Slovenije ne more na@uditi nekomu, ki ¡ivi v Trstu in zna slovensko, da marsikdo takoj ko prestopi dr¡avno mejo izklju@i mo¡nost, da bi se lahko œe sporazumel v slovenœ@ini in podobne zgodbe ka¡ejo na veliko brezbri¡nost in nerazgledanost. Dejstvo, da se v œolah pri pouku slovenœ@ine, zgodovine in geografije omejuje na dr¡avne meje, zamejstvo pa obravnava lo@eno v minimalnem obsegu (œe manj pozornosti pa je namenjene izseljenstvu) lahko ozna@imo za œkandalozno. Tu-
di v medije, razen izjem, zamejstvo prodre le s kakœnim sporom, izseljenstvo pa nikoli, izjema so morda kakœne kliœejske zgodbe o kranjskih klobasah. #eprav statistike Slovenske tiskovne agencije ka¡ejo na dokaj visoko œtevilo novic objavljenih na te tematike, le-te za urednike o@itno niso zanimive in ne prodrejo v ostale medije (Podobnik 2012, 127). Programske smernice tako za œole kot medije bi bilo potrebno predpisati popolnoma na novo. Dr¡ava kot oblast ima do tega vso pravico, upoœtevajo@ vse svoboœ@ine tako medijev kot œolnikov. Slovenstvo izven matice mora postati nekaj povsem samoumevnega in vsakodnevnega. Kot primer lahko navedemo, da ima italijanski tr¡aœki dnevnik Il Piccolo regionalne vsebine @asopisa razdeljene v naslednje razdelke: Tr¡aœka, Goriœka, Videmska, Istra, Kvarner in Dalmacija. Takœen standard lahko pri@akujemo tudi od slovenskih medijev – enakopravno poro@anje o poli-
Dejan Valentinåiå ti@nem in kulturnem dogajanju, enakopravno napovedovanje dogodkov, predstavljanje zgodb, nenazadnje tudi vklju@itev v vremenske napovedi. Spodbuditi bi bilo potrebno izmenjave med novinarji. Novinarji iz zamejstva in sveta bi tako imeli mo¡nost nekaj @asa delati v povsem slo-
venskem okolju, novinarji iz Slovenije pa bi realnost, o kateri naj poro@ajo, spoznali iz prve roke, poleg tega pa bi imeli mo¡nost pridobiti œe pogled na Slovenijo od zunaj, kot ga imajo rojaki izven matice. Izmenjave bi bilo potrebno spodbujati tudi pri u@iteljih in u@encih. Medsebojno spoznavanje in korist bi bila zopet obojestranska. Dijaki iz Slovenije bi morali v okviru œolanja z ekskurzijami tudi dodobra spoznati zamejstvo in obiskati vsaj eno slovensko skupnost v Evropi. Za vsako dr¡avo je popolnoma samomorilsko, @e v œolskih programih nima domovinske vzgoje. Slovenija mora pri otrocih in mladini za@eti vzgajati domovinsko zavest in povsem naravno vklju@iti tudi slovensko ozemlje in rojake izven dr¡avnih meja. Danes v svetu in Evropi, kjer se ideje, kulture in narodnosti vedno bolj prepletajo v duhu transnacionalnosti, je potrebno tudi prostor Slovencev za@eti dojemati na œirœi na@in.«
dom
30. septembra 2013
V OSPREDJU
stran
5
LIETOS BOJO NA BURNJAKAH pekli in prodajali kostanj, ki parhaja iz drugih kraju. Doma@ je uni@ila Œiœkarica
Kostanja na bo vsaj naslednjih 10 liet #e se na zganemo ga na bo nikoli vi@ �
Stefano Predan: Furlanija J. K. je sama de¡ela, ki nie v programu zdravljenja
Burnjaki in sladka solidarnost eprù je situacija kostanja v Ne# diœkih dolinah kriti@na zauoj œiœkarice, bojo tudi lietos po vaseh Ne-
� Ezio Gosgnach
O
d nimar je v Bene@iji otuber miesac kostanja. Kostanj je imeu velik prestor v doma@i ekonomiji. Zadost je pomisliti, de so ga pardielali za celo Furlanijo. Vozili so ga od vasi do vasi in zamenjali za sierak. Prestor je imeu celuo v vierskim ¡ivljenju, saj se jesenski sejmi par nas kli@ejo burnjak. K cerkvenim so se v zadnjih lietah parlo¡li tudi posvietni in kulturni burnjaki, ki v Nediœke in Terske doline parkli@ejo puno ljudi iz vsierod. Tudi lietos so parpravli puno burnjaku. A kostanj, ki ga bojo na njih gostam ponujali, na bo doma@. »Tisti, ki bojo parœli k nam in ga bojo tiel’ kupit, ga ne bojo dobili. Lietos kostanja par nas nie. Videli smo, de ga je dozorielo 80 par stuo manj ku 3 lieta nazaj, kàr je bla kostanje ¡e naliezla œiœkarica. Za naslednjih 10 liet na moremo ra@unat na doma@ kostanj. ˘alostno, a je takuo,« nam je poviedu Stefano Predan, sekretar Kme@ke zveze za vidensko provinco. Œiœkarica je golazan, insekt (Dryocosmus kuriphilus po latinsko, Cinipide galligeno del castagno po italijansko). Drevesa je trieba zdraviti, a nobedan se nie œe lotu telega diela. »Guorit muoramo v Tarstu in Vidnu, zak’ je Furlanija Julijska krajina sama italijanska de¡ela, ki ni vklju@ena v dr¡avnem programu, ki gleda kakuo reœiti tele problem,« je dodau Predan. Al’ je pa kajœno dobro zdravilo za beneœ-
ke kostanje? » Lahko bi s Kitajske parnesli v naœe kraje œkodljivca (paraksita), ki se kli@e Torymus sinensis, in je naravni naspruotnik Œiœkarice. De bi tuole naredili, bi bluo trieba imiet sude na razpolago in parpravit ‘an program. Vseglih bo trieba @akat kakih 5, 6 liet, de bi se boliezan pregnala in potlé œe kajœno lieto, de bi parœli na staro produkcijo kostanja. A @e tuolega na bomo nardil’, bo donaœnja situacija ostala 15 liet in œe vi@.« Hvala Bogu drugi sektoriji beneœkega kmetijstva ka¡ejo buojœo sliko. »Pardielo jabuk je dobro in buj veliko ku lani. #eprù je bluo poletje suhuo, so tarpiele samuo jabuke nasajene, kjer je malo zemje al’ kamnje. Tudi za sierak je bla sezona dobra a so te¡ave zauoj dujih prascu (merjascu po slovensko, @ingjalu po italijansko) in druge ¡vine. Œkoda je bla velika. Par kajœnim kraju je œlo v ni@ vi@ ku 50% pardiela,« nam je poviedu provincialni sekretar Kme@ke zveze. Problem dujih prascu gre naprej ¡e vi@ cajta. »Regionalni zakon predvideva, de Provinca kmetam vepla@a œkodo – je jau Predan –. Pla@ajo pa samuo za tri lieta, te @etarto ni@ vi@. Zatuo bo trieba hitro spre-
menit zakon. Tudi zaki œkoda pride pla@ana do 70 tav¡int evru za vsako kmetijo. Tiste pa ki imajo 10-15-20 tau¡int evru œkode, na parjemajo telega denarja. Drug problem je, de De¡ela gleda na tele denar, ne ku povra@ilo œkode, ampa prù ku prispevak (kontribut). Gre za evropske mehanizme, ki œpalijo telo rie@ in ki jih je trieba hitro reœit. Mi od Kme@ke zveze bomo tele problem dali na mizo, kàr se bomo sre@ali z regionalnim aœeœorjam za kmetijstvo Bolzonellam.« Kme@ka zveza je seviede kar naprej aktivna za promocijo Beneœkega kmetijstva. Tudi lietos bojo nje @lani prodajali na sejmah po Nediœkih in Terskih dolinah. S kamunuam Bardo Kme@ka zveza parpravja Burjanko, ki bo 12. in 13. otuberja. Lepuo je tudi, de je v Bene@iji, Reziji in Kanalski dolini nimar vi@ mladih kmetu. »Mladi se parbli¡avajo dielu na puoju, na travnikah in v hosti – poudarja Predan –. Sada @akamo na novo evropsko obdobje 2014-2020. Sigurno bojo novi finan@ni prispevki na razpolago tudi za mlade, ki bojo tieli se ukvarjati s kmetijstvom. Takuo za par liet bomo v naœih krajih odparli nove kmetije in bojo v njih dielali mladi ljudje.«
diœkih in Terskih dolin burnjaki, se prave jesenski sejmi. Program je ku nimar bogat. 12. in 13. otuberja bo Burjanka v Bardu. V saboto bo koncert za te mlade, v nediejo ob 15. v cerkvi sv. Jurija pa bo koncert trobilnega kvinteta (quintetto di ottoni) Hrvaœkega narodnega gledaliœ@a iz Zagreba. V saboto 19. in u nediejo 20. otuberja bo senjam pe@enega kostanja v Sedliœ@ah. V nediejo 20. otuberja bo tudi Planinska dru¡ina Bene@ije parpravla svoj burnjak v Seucù v Re@anski dolini. Te narbuj poznani burnjak pa je tist v Gorenjem Tarbiju. Lietos bo v nediejah 13., 20. in 27. otuberja. Burnjak bo ku ponavadi tudi v œpietarski industricijski coni par Muostu. Tudi lietos bo par praznovanju sodelovala Karitas œpietarske foranije, ki bo prodajala sladka jedila. Kar zaslu¡ijo bo œlo v pomuo@ potriebnim ljudem doma in po svietu. V nediejo 6. otuberja bojo slad@ine parpravle fare Podutana, Sriednje, Kravar in Gorenji Tarbij. V nediejo 13. otuberja bojo na varsti fare podbunieœkega kamuna, v nediejo 20. otuberja fare œpietarskega kamuna in zadnjo nedjejo, se prave 27. otuberja, pa fare Dreka, Liesa, Sauodnja in Tar@mun.
KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Kratke Brevi brevi kratke
28. in 29. œetemberja bojo œli pobierat gobe
V saboto 28. in v nediejo 29. œetemberja bo v Gorenjem Tarbiju sre@anje pod naslovam »Gobe v naœi de¡eli in v Nediœkih dolinah«. V saboto se sre@ajo ob 12. v gostilni da Walter v Utani. Ob 14. bo uvodno predavanje mikologa Sergia Costantinija. Slediu bo didakti@ni pohod po hosteh v Jagnjedu. Ob 18.30 bo v stari œuoli v Gorenjem Tarbju sre@anje pod naslovam: »Svet gob«. V nediejo ob 10. (sre@ajo se ob 9.30 par stari œuoli le v Gorenjem Tarbiju) bo drugi didakti@ni pohod, de bi pobrali gobe. Ob 16. bo dru¡abno sre@anje v restavraciji Sale e Pepe v Srednjem. De bi se udele¡ili pohodu se je trieba vpisati. Cajt je do 27. œetemberja. Je tud mo¡nost, de kupite dovoljenje, de bi pobierali gobe. Za se vpisati in informacije napisaita na freeplanine@gmail.com, al’ pokli@ita na telefon 3381587782. Iniciativo parpravja druœtvo FreePlanine v sodelovenju s Polisportivo Gorenj Tarbij, z Albergo diffuso Nediœke doline, z druœtvom Micologia e botanica v Vidnu. ��
Podbela-Œtupca pohod za mier Tudi lietos kamun Podbuniesac v sodelovanju s Planinsko dru¡ino Bene@ije je parpravu mednarodni pohod miru Podbela-Œtupca. Pohod, ki je lietos ¡e osmi po varsti, bo v nediejo 29. œetemberja. Bojo œli ob 9.30 iz Podbele, ob 12. bojo parœli na Œtupco, kjer ob doma@i muziki bo paœta za use. »V telih te¡kih cajtah – pravi Piergiorgio Domenis, œindik podbunieœkega kamuna – muormo ustvariti dobre odnose s kamunami v Sloveniji, de besieda mier ne bi bla prazna, ampa bi postala realnost v naœim ¡ivljenju.« Na pohodu bo seviede tud’ ¡upanja kamuna Kobarid, Darja Hauptman.
� �
OD 28. ŒETEMBERJA DO 8. DI#EMBERJA bo 18 gostiln parpravljalo an nudilo gostan tipi@ne doma@e jedi
Lietos Walter vabe na kosilo tudi u Utano U
saboto 28. setemberja se uarne u Nediœkih dolinah an Idarski dolini pobuda Vabilo na kosilo, ki bo œla naprì do 8. di@emberja. Nje namien je stuort zapoznat tipi@ne jedila naœih dolin, ku ¡li@njake, œtakanje, ¡gance, spàtzle, œtrukje an druge, ki so napravjene z doma@imi pardielki. Na teli iniciativi sodeluje vi@ gostiln: Alla trota par Œpehonjah, All'antica na Krasu, Ai buoni amici u Tar@etu, Gastaldia d'Antro u Landarju, Le querce na Klan@i@u, Al giro di boa an Dall’Ava Bakery par Muoste, Alla cascata in Alla posta par Hlo@je, Al Colovrat u Dreki, Al Vescovo u Podbuniescu, Da Na.Ti u Oœnijem, Da Walter u Utani, La casa delle rondini na Dugah, La Milanese u #arnem varhu, Ai Colli na Œpesi, Tinello di San Urbano in Da Mario v Prapotnem. De bi jedli je treba prenotat. Vi@ informacij uœafate na spletni strani www.invitoapranzo.it. U Utani, vasi, ki le¡i v kamunu Svet Lienart na pù poti med Podutano an Staro goro an kjer ¡ivi okuole trideset ljudì (vi@ dru¡in je parœlo od zuna), gostilna Da Walter ima dugo tradicijo za sabo. Poviedali so nam, de puno liet od tega so prù tle spekli gubance za italijanskega kralja. Donaœnji dan je poznana predusiem zauoj frika, mesa te duje ¡vine, cvar@e an drugih dobrih jedil. Z doma@imi pardielki jih parpravja Tiziana Strazzolini, ki peje naprì gostilno kupe z mo¡an, ki je Walter Chiacig. Gospa Tiziana, kadà ste odparli telo go-
stilno an zaki ste se odlo@il’ jo odpriet u Utani? »Za@eli smo 17 liet od tega. Gostilna je bila od dru¡ine mojega mo¡a, ki jo je uzela tu roke u œestdesetih lietah. Narpriet smo imiel’ picerijo an potlé je ratala tratorija.« Kaj ponuja vaœa gostilna za Vabilo na kosilo? »Tele je parve lieto, ki sodelujemo. Ponujamo narezak (afetate) iz Nediœkih dolin, krompier, brokulne z arzstajenin sieran Montasio, ¡upo kuhano z bobam an s cikorjo, paœto z jelenan, pala@inke z gobami an klobasicami, friko an gulaœ s te dujin prasetan. Za parlogo (kontorno) œtakanje z uojinami al’ s perjem od riepe, gobe œtoruke u poni (padieli), doma@e zeje an sladke jedila. Tel menù ponujamo ob petkah an sabotah zvi@er, ob nediejah za kosilo. U @etartak je zaparto.« Vabilo na kosilo, ki seviede gleda parklicat tud’ turiste u naœe kraje, ima tudi bukvaca u katerih je ozna@eno katere izike znajo u usaki gostilni. Katere jezike poznate par vas? »Nomalo francuoskega izika an angleœko, ki san se ga u@ila tu œuolah. Slovienski izik je pa povezan na moje kornine, saj san iz Gorenjega Barnasa, po o@etovi strani iz Œpietra, po mamini pa iz Starmice.« Tipi@ne doma@e jedila so part naœe bogate kulture, ki jo na smiemo zgubit. Kuo jo lahko valorizamo? »Kar pridejo foreœt judje @ejo radi pokust tipi@na jedila. Naœo bogato kulturo jo valo-
V Topoluovim senjam sv. Mihiela Tiziana Strazzolini pred gostilno, ki jo ima z moœam u Utani rizamo takuo, de ponujamo kar je naœe, ne kar se uœafa pouseriode. Blizu tega kar ponujamo za Vabilo na kosilo, muoram œe dodat cvar@o z zejan, ¡upe z mederjavko al’ s pokrivami (tu jesen jo nardmo z gobami), mineœtron z grahan, grah tu padieli, klobasice, rebra tu padieli s krompierji, gubanco.« U saboto 28. setemberja bo u vaœi gostilni sre@anje an konferenca go mez gobe u naœi de¡eli an u Nediœkih dolinah. Ste ¡e imiel’ podobne iniciative povezane na teritorij? »Veseli smo telih iniciatiu an jih radi gostimo. Druœtvo iz Jagnjeda ¡e lieta organizava tle vi@ re@i. Lietos so guoril’ go mez trave an zeja u Nediœkih dolinah, so predstavli bukva go mez alpine ki so œli u Rusijo med drugo svetouno uisko, kajœan filmat
o minatorijih u Belgiji.« Seviede, dar¡at gostilno u gorskin svietu nie lahkuo. Kere so te¡ave, ki jih gledate premostit usak dan an kaj se pa troœtate za napri? »Se troœtan, de bi bluo nomalo vi@ diela. Tle je te¡kuo pozime. Te zadnja nie ‘miela konca an kraja. Poti niso nimar o@ejene. Za valorizat tele gostilne bi muorli dar¡at buj @edno okuole vasi an predusiem skarbiet vi@ za poti, napravt kajœno pot za bi@iklete al’ za hodit. Saj teritorij tle okuole ponuja vi@ lepih kraju, od cierkuc Sv. Abrama an Sv. Sinklau¡a do slapuovu Kot an adnega narbuj starih kostanju Nediœkih dolin. Tudi vas je liepa. Postrojene hiœe so obdar¡ale suojo staro doma@o arhitekturo«. � Larissa Borghese
� � Gre naprej bogat pastoralni program lieœke fare. V nediejo 15. œetemberja je bla na Svetim Martinu Kuatarinca. V nediejo 22. œetemberja je biu senjam svetega Mateja v Hostnem. Bla je pieta sveta maœa in so po¡egnili novo pot iz vasi do cierkvice, natuo je bluo skupno kosilo in praznovanje. V nediejo 29. bo v Tapoluovim senjam svetega Mihiela. Ob 11. uri bo pieta sveta maœa, potlé skupno kosilo in praznovanje.
6
IZ NAŒIH DOLIN
stran
30. septembra 2013
GIUSEPPE FIRMINO MARINIG denuncia l’eliminazione sistematica delle conifere impiantate 40-50 anni fa KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Kratke Brevi brevi kratke
Sezona slovenskega teatra v Bene@iji V torak, 10. œetemberja so v Tarstu predstavili sezono 2013/2014 Slovenskega stalnega gledaliœ@a, ki nosi naslov »Sledi sarca«. V programu so tri igre v videnski provinci. V petak, 18. otuberja ob 20. uri bo v telovadnici na Liesah »Ne sprehaj se no @isto naga« (re¡ija: Alen Jelen, avtor: Georges Feydeau) in tiedan potlè, v petak 25. otuberja le ob 20. uri na Liesah pa »Hozana teko@emu ra@unu« (re¡ija in avtor Igor Pison). Febrarja 2014 bo v gledaliœ@u »Ristori« v #edadu pa »Plemena/Tribù« (re¡ija: Matja¡ Latin, avtorica: Nina Raine). Nieso pa œe dolo@ili predstav za otroke dvojezi@ne œole. »Parsotni bomo, takuo ki je tudi naœa du¡nuost v Tarstu, Gorici in tudi v Bene@iji – je poviedala predsednica SSG Maja Lapornik –. Puno smo parpravli tudi otroœki in mladinski publiki. Trieba je poviedati tudi, de so vse naœe predstave opremljene z italijanskimi nadnapisi, kar pomeni, de so par nas lahko vsi doma.«
Motosega selvaggia nei boschi e le Valli dicono addio ai loro abeti I sindaci protestano per i danni alle strade
� �
Nate@aj za ko@o na Solarjeh
Kamun Dreka je arzpisu nate@aj (bando) kamu dati v roke ko@o (rifugio) na Solarjeh v naslednjih œestih lietih, tuo je od 1. di@emberja lietos do 30. novemberja 2019. Ponudba je œe posebno zanimiva, zatuo ki v telih lietih bo stuolietnica parve svetovne vojske, in bo na Solarje parœlo puno ljudi. Na tistim kraju je biu ubit parvi italijanski sudad in blizu so jarki (trin@ee) parve svetovne vojske, ki so jih na slovenski strani prù lepuo postrojili. Zainteresirani za najem ko@e na Solarjeh muorejo proœnjo poœjati do 22. otuberja. Vsa potrebna dokumentacija je na spletni strani www.comune.drenchia.ud.it. Novega upravitelja bojo dolo@ili 24. otuberja ob 11. uri. ��
Centenario guerra, una legge regionale «Un buon testo, equilibrato, di larga condivisione». Questo il commento dell'assessore regionale alla Cultura, Gianni Torrenti, dopo l’approvazione da parte della VI commissione consiliare della proposta di legge dedicata alle iniziative per il centenario dell'inizio del primo conflitto mondiale. «Grazie anche ad alcune modifiche ed integrazioni è stata facilmente trovata una visione d'insieme tra tutte le forze politiche presenti in commissione, compreso il M5S che, pur astenendosi sull'articolato, ha partecipato in modo costruttivo alla stesura del provvedimento – ha sottolineato l'assessore Torrenti – per un testo che ritengo in grado di coniugare positivamente il ricordo di quell'immane tragedia con la possibilità di una concreta valorizzazione del patrimonio storico-culturale della prima guerra mondiale presente nella nostra regione. Ritengo che la proposta di legge possa essere approvata dall'aula già nel corso di questo mese di settembre».
� �
dom
indaci uniti nelle Valli del Torre per frenare lo scempio che sta interessando alcune porS zioni di tratti di viabilità montana. «Abbiamo deciso di affrontare insieme questo problema – spiega il primo cittadino di Faedis, Claudio Zani – perché riteniamo che agire sin-
�
Così il territorio d’inverno sarà spoglio e desolatamente grigio
� E. G.
D
alle valli della Slavia/Bene@ija stanno sparendo abeti, pini e conifere in generale, con grave danno per l’ambiente naturale. A lanciare il grido d’allarme è Giuseppe Firmino Marinig, ora consigliere comunale di opposizione a San Pietro al Natisone, ma con alle spalle una vita intera spesa nell’attività politico-amministrativa. Sulle montagne della Slavia, denuncia Marinig, si sta compiendo uno scempio. «Il taglio generalizzato delle sole essenze resinose, persino negli impianti alquanto giovani – evidenzia –, fa supporre che sia in atto un’azione contro la coltivazione delle conifere e i primi sospetti stanno diventando certezza anche per quanto recentemente accaduto nel comune di S.Pietro con l’approvazione della variante urbanistica n. 13 al PRGC che, nella normativa allegata al piano, prevede l’abbattimento di tutti gli impianti di conifere». Di conseguenza, il consigliere comunale, si interroga se l’operazione del disboscamento «sia voluta e tacitamente accettata dalla nostra Regione» e si chiede perché «gli ambientalisti, sempre così attenti alla tutela e valorizzazione dell’ambiente naturale, non abbiano ancora fatto sentire la loro voce». Marinig racconta i fatti. «Da qualche anno sto notando che sono sempre più numerose le ditte e le imprese boschive e forestali provenienti dall’Austria, dalla Slovenia e persino dalla Germania che operano nelle valli del Natisone, nelle Alpi e Prealpi Giulie ed anche in Carnia , come si legge nella stampa locale, che stanno lette-
ralmente “distruggendo” interi impianti di conifere – abeti, pini, larici etc. – messi a dimora negli anni ’60 e’70 , grazie a contributi regionali, in aree montane prative che stavano ormai per essere abbandonate al degrado ed invase dalla sterpaglia, venendo a mancare sul territorio l’attività primaria della zootecnia allora in forte crisi produttiva ed economica. Gli impianti di resinose, volute dalla regione Friuli Venezia Giulia e messe a dimora dai più avveduti proprietari dei terreni, lasciati ormai incolti, rappresentavano un possibile investimento futuro, ma soprattutto garantivano la fruibilità del sottobosco, bloccando, così, l’avanzare dei rovi e della boscaglia improduttiva. Personalmente ho sempre ritenuto positiva quell’indicazione della regione, non solo per il rilancio e la valorizzazione del bosco, ma anche per la diversificazione della flora locale e per l’impatto gradevole che ambiti di conifere potevano produrre nelle zone montane a vocazione anche turistica, come per esempio le valli del Natisone, spoglie, grigie e tristi nei mesi invernali per effetto della caduta delle foglie, essendo la vegetazione locale prevalentemente di latifoglie». Non la pensa come Marinig, però l’esperto del settore Carlo Picotti, intervenuto sull’argomento sul profilo Facebook del Dom. «Non è nel mio stile commentare i post di questo social network, ma in questo caso faccio un eccezione – scrive –. Sono un dottore forestale che lavora nel settore occupandosi proprio di utilizzazioni boschive e commercializzazione e mi rendo conto che molto spesso la disinformazio-
golarmente, ognuno per proprio conto, possa portare a una situazione normativa e di regolamenti non uniforme». La zona più colpita è il tacciato in quota che dalle Malghe di Porzûs porta al centro del piccolo borgo, due chilometri di strada asfaltata per la cui manutenzione, ordinaria e straordinaria, le amministrazioni municipali, la Comunità montana e la Provincia, si sono impegnate per molti anni. L’obiettivo degli interventi di messa in sicurezza che si sono susseguiti, con non pochi sacrifici in termini economici, avevano e hanno come obiettivo la valorizzazione di questa porzione del territorio di confine, molto frequentato in particolare da chi ama andare in bicicletta. Porzûs e il suo intorno, inoltre, negli ultimi dieci anni, sono stati al centro di diversi progetti di rilancio che hanno compreso una vasta ristrutturazione del centro abitato e del santuario, e la valorizzazione delle Malghe, luogo di storia e memoria per i tragici fatti della Resistenza. Con l’apertura dei confini, inoltre, i piani di sviluppo e integrazione Italia-Slovenia hanno subito una forte accelerata, con la scelta delle amministrazioni comunali dei paesi transfrontalieri di collaborare per la promozione globale del territorio. «Il problema che andiamo ad affrontare adesso – spiega Zani – è legato alla presenza di imprese boschive dell’Austria che, ottenuto il via libera da parte dei proprietari locali di diversi fondi, hanno avviato un’opera quasi sistematica di taglio degli alberi. Non siamo contro lo sfruttamento della risorsa legno, ma contro il metodo adottato: le macchine operatrici impiegate per le operazioni, infatti, hanno danneggiato gravemente la strada che dalle Malghe conduce a Porzûs». Per evitare che la situazione si protragga, il primo cittadino di Faedis ha chiamato a raccolta i colleghi in una serie di incontri. Il fronte adesso è composto dai sindaci di Torreano, Attimis, Nimis, Taipana, Lusevera e, in occasione dell’ultima riunione, anche da Tarcento. «L’obiettivo è di dotarsi di un regolamento unico che vada a normare in modo equilibrato il transito dei mezzi pesanti sul nostro territorio. Per questo siamo ricorsi anche a un legale che sta stendendo un documento ad hoc che ha proprio questa finalità». (p. t.) ne della popolazione riguardo alla gestione delle foreste è abbastanza diffusa e preoccupante. Anche in tal caso ci sono alcuni punti dell'articolo alquanto discutibili, vedi la voce biodiversità. Altri invece, ad esempio l'affiadamente dei lavori a ditte straniere molto condivisibili. Sarebbe opportuno creare degli incontri allo scopo di informare i cittadini». Sulla stessa lunghezza d’onda è Stefano
Predan, segretario della «Kme@ka zveza» per la provincia di Udine. «Sul mercato c’è richiesta di abeti e per me è giusto tagliare gli impianti di 50 anni fa, perché non vanno bene per il nostro territorio, a differenza della Carnia e della Valcanale. Sarebbe meglio, tuttavia, che i nostri boschi venissero sfruttati da operatori locali. Purtroppo essi non riescono a reggere la concorrenza delle grandi aziende esterne».
ponte di Stremiz» e conta già un centinaio di «seguaci» interessati alla tematica. Lo stato di degrado e di pericolo in cui versa il ponte, tutto in pietra, è evidente: basta osservare alcune porzioni dell’arcata, in prossimità dei punti di ancoraggio alle due sponde dei rio che scavalca: conci staccati, forse alcuni anche trafugati di proposito vista la loro storia, vegetazione infestante e leganti che non ce la faranno a tenere ancora a lungo. «Il Comune – spiega il sindaco, Clau-
dio Zani – non è rimasto insensibile alla tematica e ha inserito la salvaguardia dell’opera tra le azioni nel bilancio del Municipio. Sono stati destinati in particolare 16mila euro ma i fondi, purtroppo, non sono utilizzabili causa patto di stabilità. Non appena i vincoli saranno tolti, procederemo con l’intervento». In attesa, la comunità di facebook lancia un appello per una raccolta di fondi tra cittadini ed enti privati. � Paola Treppo
L’ANTICO MANUFATTO rischia di crollare per incuria
Appello per salvare il ponte romano di Stremiz
V
iaggia in rete l’appello di alcuni giovani, alcuni dei quali residenti a Faedis, altri amanti e appassionati di storia locale, per riuscire a recuperare in tempo l’antico ponte romano che sorge al limitare della bella borgata di Stremiz. La località, avvolta nel verde e ricca di accadimenti fin delle epoche più remote, conta diverse case in pietra restaurare nel rispetto dell’architettura locale; sono diversi gli edifici abitati, anche stabilmente, e tra loro svetta la sede dell’Istituto per la ricostruzione del castello di Chucco-Zucco, maniero da anni cantiere attivo sulle pendici di Faedis. Stremiz sorge a 315 metri sul livello del mare e viene citato per la prima volta nel 1294. Il suo territorio fu assoggettato alla giurisdizione dei Cucagna a partire dal
XIII secolo. Oggi il paesino si presenta come abitato compatto, con edifici costruiti lungo le strade e attorno alla piazzetta, nella quale spicca una bella fontana del XIX secolo. In passato erano presenti quattro mulini; oggi ne rimangono tre, vicini a due dei quali, nei pressi delle sorgenti del Grivò, c’è un ponte ad arco in pietra di origine romana. È sul passaggio che da anni la comunità locale, ma anche architetti e amanti del territorio, stanno cercando di sensibilizzare gli enti competenti affinché venga messo in sicurezza e non crolli per carenza di manutenzione. La petizione è sbarcata in rete, con la recente creazione, in settembre, di una pagina facebook dedicata, aperta da David Raccanello, Alberto Cappucci, Andrea e Lara Toffoletti. Si chiama «Salviamo il
dom
30. septembra 2013
IZ NAŒIH DOLIN
stran
7
IZVRŒNI ODBOR SVETA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ je zasedal na sede¡u Gorske skupnosti Ter, Nedi¡a in Brda
Prostori namenjeni slovenski manjœini v Œpietru potrebujejo sedaj vsebine �
Nujno bo skupno na@rtovanje obeh krovnih organizacij
� T. S.
I
zvrœni odbor Sveta slovenskih organizacij je v sredo, 18. septembra zasedal v prostorih Gorske skupnosti v Œpietru. Na samem za@etku so si prisotni odborniki v spremstvu Mihe Corena ogledali spodnje prostore, ki so namenjeni za slovensko narodno skupnost v Bene@iji. Prostori so na novo urejeni in veliki, tako da omogo@ajo razvejano dejavnost, od manjœih do ve@jih prireditev in proslav. V naslednjih mesecih bo torej potrebno skupno na@rtovanje obeh krovnih organizacij SSO in SKGZ ter naj bo usklajeno s programi in delovanjem na novo urejenega centra v bli¡ini. Ovrednotenje prostorov Gorske skupnosti je zelo pomembno, saj predstavlja klju@en stik med slovensko narodno skupnostjo v Bene@iji in javno upravo. To na@elo pa je pomembno za nadaljni razvoj pri upravljanju teritorija, kjer je zelo va¡no sodelovanje s krajevnimi avtonomijami. Po ogledu prostorov je Izvrœni odbor nadaljeval zasedanje v sejni dvorani. #lani Izvrœnega odbora SSO so po poro@ilu predsednika Œtoke z zadovoljstvom ocenil praznovanje 100. rojstnega dneva prof. Borisa Pahorja. Dogodek se namre@ ni omejil le na golo praznovanje temve@ je imel mo@no vsebino, ki je zadevala odnos do narodne identitete, kar je v danaœnjih @asih, ko prevladuje te¡nja po globali-
Odborniki so si ogledali nove prostore zaciji in multikulturnosti, œe kako pomembno vpraœanje. SSO se zato zahvaljuje prof. Borisu Pahorju za vztrajno in dosledno poudarjanje pomena te vrednote, ki je ve@krat ¡al s strani nekaterih prikazana v slabi lu@i nacionalizma. Svet slovenskih organizacij je na dnevnem redu obravnaval tudi potek proslav za bazoviœke ¡rtve. Glede na hude izgrede, katerim smo bili pri@a lani in so ideoloœko omade¡evali proslavo, je SSO ocenil, da je letoœnja osrednja proslava v Bazovici potekala na zadovoljivejœi ravni. Po taki poti bo treba nadaljevati tudi v prihodnje, da bo prisoten duh, v katerem se je zgodila te¡ka tragedija, v kateri so umrli œtirje slovenski fantje, ki so se za narodni obstoj Slovencev na Primorskem borili proti faœizmu. V tem smislu pa je Izvrœni odbor SSO zaskrbljen glede poteka proslave priklju@itve Primorske mati@ni domovini. Komu pomagajo vsebine, ki œe naprej in vse ve@ poglabljajo razdore slovenskega naroda in so prilo¡nost, da se napadajo osebe, ki so zgodovinsko zaslu¡ne za slovensko osamosvojitev in za uvedbo praznovanja tega pomembnega trenutka, ko je velik del Primoske spet pripeljal v slovenski dom. SSO po-
ziva, da se ob takih trenutkih izka¡e dr¡avniœki duh in dejanja enotnosti. Izvrœni odbor SSO se je dotaknil tudi novih imenovanj komisarjev za Gorske skupnosti v Bene@iji, Reziji in Kanalski dolini. Prezrta zahteva, da se za ta mesta upoœteva prisotnost slovenske narodne skupnosti. SSO je prepri@an da Gorski skupnosti Terskih in Nediœkih dolin ter Brd in Rezije ter Kanalske doline morajo upoœtevati obstoj slovenske manjœine, kar se mora odra¡ati v
vodstvenih organih teh ustanov. To je namre@ klju@nega pomena, saj je precejœen del sredstev, ki ga te ustanove prejemajo namenjen ravno razvoju slovenske narodne manjœine v videnski pokrajini. SSO je tudi pozdravil ob@ni zbor zdru¡enja Blankin. Odbornica Anna Wedam je poro@ala o prizadevanjih za okrepitev te@ajev in drugih aktivnosti v zvezi s pou@evanjem slovenskega jezika. Za goriœki del SSO je spregovoril Walter Bandelj, ki je poro@al o podelitvi @astnega ob@anstva prof. Lojzki Bratu¡ s strani Mestne ob@ine Nova Gorica in o razpisih za razne projekte, ki so v pripravi. Pod@rtal je priprave na prevzem nekaterih prostorov goriœkega Trgovskega doma. Za tr¡aœki del SSO sta poro@ala Jo¡i Peterlin in Marij Maver. Omenila sta razvejano dejavnost slovenskega œporta v zamejstvu in dober uspeh letoœnjih œtudijskih dnevov Draga, kjer je v ospredje priœla œolska problematika. Dan je bil predlog, da se v jesenskem @asu skli@e De¡elni svet, kjer naj se tematika slovenskega œolstva v Italiji poglobi in da konkretne dose¡ke.
Seja izvrænega odbora SSO v Æpietru
IL SINDACO DI ATTIMIS NOMINATO DALLA REGIONE commissario dell’ente montano del Torre, Natisone e Collio
Rocco: gestione condivisa della Comunità S
andro Rocco, sindaco di Attimis, è stato nominato dalla Regione nuovo commissario della Comunità montana Torre, Natisone e Collio; Aldo Daici, sindaco di Artegna, è stato posto al vertice dell’ente montano del Gemonese, Canal del Ferro e Valcanale. Politicamente non è stata facile la scelta di Rocco, in quanto tre componenti della maggioranza avevano altro orientamento. I Cittadini per la presidente e Sel sostenevano per la carica di commissario del Torre, Natisone e Collio il sindaco di Pulfero, Piergiorgio Domenis, mentre la Slovenska skupnost chiedeva una persona che conoscesse la lingua slovena. Ma il Partito democratico ha sostenuto fino in fondo il proprio candidato, motivando la scelta di Rocco con l’esigenza di porre al vertice della Comunità un esponente delle Valli del Torre. Il giorno dell’insediamento, lunedì 23 settembre, gli abbiamo posto alcune domande. Commissario, qual è il suo mandato come commissario della Comunità montana? «Il mandato riguarda la gestione e in prospettiva ciò che riguarda un funzionamento normale di una Comunità montana. Rispetto al mio predecessore, che aveva il compito di portare al piano di subentro, ovvero alla chiusura della Comunità montana, e per questo era definito “amministratore temporaneo” sono chiamato a gestire l’ente sovracomunale fino alla riforma complessiva degli enti locali del Friuli Venezia Giulia». Con i nuovi commissari tornano in vita le vecchie Comunità montane? «Certamente. Questo è il mandato che
abbiamo rispetto alla norma che è stata scritta. È mia intenzione avere una gestione non monocratica, ma condivisa. Già la norma prevede un organismo a supporto alle funzioni del commissario. La scelta delle persone che faranno parte di questo organismo spetta all’assemblea dei sindaci, che convocherò prossimamente». Lei si è già insediato? «Sono passato in Comunità montana per salutare i dipendenti che sono l’unico strumento che il commissario ha per gestire questo ente. Ho, inoltre, spiegato tempi e modalità del mio prossimo impegno». Lei di certo sa che non c’era unanimità sulla sua candidatura all’interno della coalizione di centro-sinistra. Ci saranno conseguenze? «Ritengo che ci dovrebbe essere una dialettica. Dovremo poi trovare una sintesi e una condivisione anche con chi ha fatto, legittimamente, altre proposte». Alla base delle altre proposte c’era la questione della minoranza slovena… «Ho sicuramente intenzione di confrontarmi con le espressioni della comunità slovena. Pur non appartenendovi, credo che riuscirò a portare avanti le sue istanze legittime. Non appartenere a questo gruppo non credo possa inficiare l’impegno verso queste tematiche». Quali sono le priorità che si è posto? «L’organizzazione della Comunità stessa e vedere se attraverso questo ente si possono superare anche le norme che attualmente limitano i comuni nella spesa, vedi patto di stabilità, cui la Comunità non è soggetta».
Sandro Rocco Intende perseguire la linea della collaborazione con le realtà confinanti della Slovenia? «Assolutamente sì, anche perché così potremo sfruttare la prossima programmazione europea 2014-2020. Si dovrà, quindi, trovare una sinergia con i comuni della fascia confinaria». Porterà avanti i progetti di integrazione turistica sui quali puntava molto il suo predecessore, Giuseppe Sibau? «Dovrò esaminare questi progetti e, se sono validi, verranno sicuramente portati avanti, anche perché l’aspetto turistico riguarda in ugual misura sia le valli del Torre, sia le valli del Natisone. Il turismo in questo momento può essere il settore in cui ci può essere un certo sviluppo». A proposito di Torre e Natisone, c’è an-
che il Gal. Ci saranno delle modifiche al vertice? «Non sono in grado di rispondere a questa domanda. Sono stati emanati dei bandi che devono essere portati avanti. Dovrà essere fatta una valutazione complessiva, ma non credo che il Gal sia una cosa prioritaria in questo momento». Come le piacerebbe fosse la riorganizzazione degli enti locali sui quali sta per intervenire l’amministrazione regionale? «Non ho un’idea precisa su questo argomento, anche perché la riforma dovrebbe essere tarata sui vari territori. Sicuramente dovrebbe essere incentrata su una cooperazione dei comuni a livello di gestione dei servizi e soprattutto dovrebbe essere messa mano a una norma che regoli la montagna e sia a supporto della montagna stessa. Si parla tanto di questa problematica, ma non è mai stata fatta una legge a tutela della montagna. A livello di servizi si dovrà trovare una sinergia anche attraverso le misure (associazioni, convenzioni di servizi) che già ci sono e che possono aiutare i comuni di montagna a garantire i servizi sul loro territorio». Cosa pensa di un’integrazione più stretta tra valli del Natisone e valli del Torre, cosa che era stata poi proposta anche per il precedente disegno di legge, ovvero per le Unioni montane? «Nel territorio del Torre e del Natisone, escludendo i comuni come Cividale e Tarcento, non rimane molto. Vedo come assolutamente necessaria una sinergia tra le due comunità». � Ezio Gosgnach
KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Kratke Brevi brevi kratke
Novo na zdru¡enju Eugenio Blanchini Na nedavnem ob@nem zboru v #edadu je zdru¡enje don Eugenio Blanchini obnovilo odbor, ki sedaj pokriva celotno obmo@je, kjer v videnski pokrajini ¡ivijo Slovenci, od Trbi¡a, Kanalske doline, Rezije in Bene@ije. Sestavljajo ga predsednik Giorgio Banchig, podpredsednik Riccardo Ruttar, tajnik in blagajnik Gianfranco Topatigh, odbornika Luciano Lister in Sandro Quaglia. Zdru¡enje je tudi sprejelo zdru¡enje don Mario Cernet iz Kanalske doline kot novo @lanico in pripravilo vrsto projektov, ki jih bodo skuœali uresni@iti v prihodnjem obdobju.
��
«La Provincia sia quadrilingue» Il consigliere provinciale Fabrizio Dorbolò giovedì 19 settembre ha presentato la mozione per la denominazione quadrilingue dell’ente provincia (Provincia di Udine, Provincie di Udin, Pokrajina Videm, Provinz Udine) e per l’estensione all’uso delle lingue slovena e tedesca negli atti ufficiali della provincia. La mozione verrà messa all’ordine del giorno durante la prossima seduta del consiglio provinciale che si terrà il prossimo 30 settembre. Dorbolò motiva la sua mozione ricordando nel documento «che la specificità della Regione Friuli-Venezia Giulia è dovuta alla presenza delle minoranze linguistiche presenti sul territorio regionale ed in modo particolare per la presenza della minoranza linguistica slovena presente nella fascia confinaria con la Repubblica di Slovenia». «La Regione Friuli-Venezia Giulia – scrive ancora il consigliere provinciale di Sel – con la pubblicazione sul bollettino regionale della legge n° 26/2007 introduce nella sua legislazione i principi della legge nazionale n° 38/2001 che, oltre a tutelare la lingua slovena, ne regolamenta l’uso e l’accesso allo studio, riconoscendo, inoltre, il diritto di tutela e valorizzazione del tedesco parlato dalle popolazioni germanofone della Val Canale, Sauris e Timau». Nel documento Dorbolò sottolinea anche l’importanza della scuola bilingue di San Pietro al Natisone, unico istituto della provincia a fornire un’istruzione bilingue italiano-sloveno.
A Cividale il raduno dei Forestali italiani � � Da venerdì 27 a domenica 29 settembre Cividale del Friuli ospiterà il sesto Raduno nazionale dei Forestali, che vedrà giungere nella città ducale oltre 2 mila forestali provenienti da tutte le regioni italiane. Un'occasione di festa che accomuna i forestali passati ed in servizio del Corpo forestale dello Stato e dei Corpi regionali, ma anche, e soprattutto, per riflettere sull'attività di tutela del patrimonio naturalistico, spesso offeso e deturpato, e sul ruolo fondamentale dell'opera di prevenzione, controllo e difesa delle nostre aree boscate. Il raduno si aprirà venerdì con la partecipazione dell'assessore regionale alla Cultura e Associazionismo, Gianni Torrenti. Il giorno successivo, in piazza Duomo, con il presidente del Consiglio regionale Franco Iacop, avrà luogo l'alzabandiera solenne e la deposizione di alcune corone al monumento ai caduti. Domenica 29 settembre, infine, la presidente Debora Serracchiani e l'assessore Sergio Bolzonello saranno presenti alla sfilata dei Corpi forestali lungo le vie cittadine.
8
IZ NAŒIH DOLIN
stran
30. septembra 2013
INTERVISTA CON IL PARROCO DI LIESSA che ha recentemente festeggiato il ventesimo di sacerdozio KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Kratke Brevi brevi kratke
Iz Varta@ hoja po stazah krivapet U nediejo 29. œetemberja bo u Sauonjskem kamunu Parva hoja po stazah Krivapet. Gre za netekmovalno hojo, ki je odparta usiem an parmierna tudi za dru¡ine. Za@ela se bo med 8.30 an 9.30 par agregacijskim centru Varta@a, na kri¡iœ@u cieste, ki peje na Matajur s tisto, ki peje na Tar@mun. Na kraju odhoda bo tudi upisovanje. U programu sta dva pohoda, ki vam bota odkrila naravne lepote Nediœkih dolin an part Poso@ja. Te parvi je dug 7 km (skuoze Duœ, Jelino an Maœero), te drugi pa je 16 km (skuoze vasi #epleœiœ@e, Polavo, Avœo an Livek). Na koncu pohoda (za se upisat se pla@a 2 euro) desetim narbuj œtevilnim skupinam bojo œenkali petenice s pija@o an z doma@imi pardielki. Pohod organiza Polisportiva Monte Matajur, z dovoljenjem provin@alnega komitata FIASP Uidan an u sodelovanju s socialno kooperativo La sorgente, ki skarbi za agregacijski center Varta@a an bo sparjela use udele¡ance s paœto an pija@o. Za vi@ informacij pokli@ite Marina Gosgnacha, cell. 3385877265 ali piœite na elektronsko puoœto giuliaiussig@gmail.com. ��
Zaœ@ita manjœin pod drobnogledom � � Projekt Lex se ukvarja s pogledom na zaœ@itno zakonodajo manjœin. V sklopu dejavnosti bo v @etrtek, 26. septembra œtudijski posvet »Od zakona do identitete preko jezika?«. Posvet bo potekal v dvorani Gusmani Univerze v Vidnu. Organiziral ga bo projektni partner KD Ivan Trinko. Posvet se bo za@el ob 9. otvoril ga bo vodja projekta, Livio Semoli@, ki bo predstavljal tudi vodilnega partnerja - SKGZ. Drugi del se bo pa za@el ob 11.30. 26. septembra bo potekal tudi evropski dan jezikov, pri tem gre pa poudariti, da se bo ob dogodku razvila sinergija med projektoma, ki jih financira Program @ezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013. V prvem delu posveta bodo namre@ v sklopu standardnega projekta Eduka, katerega je vodilni partner Slovenski raziskovalni inœtitut, potekale predstavitve slovenske narodne skupnosti v Italiji (Marianna Kosic), italijanske v Sloveniji (Roberto Bonifacio) in Furlanske (Franco Finco). Ob tem bo potekala predstavitev nemœke narodne skupnosti v FJK (Alfredo Sandrini). Drugi del posveta, pa se bo osredoto@il ravno na razmiœljanja o zakonu, ki normira rabo jezika z u@inkom na identiteti govorcev. Oblikovali ga bodo Matejka Grgi@, Ace Mermolja, Marco Stolfo, Maurizio Tremul in Miloœ Budin. Prvi del bo moderiral Poberto Dapit, drugega pa Iole Namor.
V Œpietru novo zdru¡enje starœu V za@etku novega œuolskega lieta so v Œpietru predstavili zdru¡enje starœu otruok, ki hodijo v enojezi@en vi@stopinski œuolski inœtitut. 10. œetemberja so v kamunski dvorani parpravli sre@anje na katerim so pozdravili doma@i œindik Tiziano Manzini, aœeœor za œuolo Massera in direktorca inœtituta Butazzoni. Predsednica inœtituta je Elena Chiabudini, podpredsednik Mirko Clavora, sekretarka Claudia Cantoni svetniki pa Arianna Trusgnach, Sara Maniero, Serena Floreancig in Danilo Poci.
��
dom
Don Federico Saracino e la lingua slovena: «Se sbaglio mi corrigerete» �
«Quando dico qualche frase in sloveno i fedeli sono molto contenti ed è più facile raggiungere il cuore di anziani e giovani»
� Larissa Borghese
L
o scorso 8 settembre, nel giorno della Natività di Maria, la comunità della parrocchia di Liessa, ha festeggiato il suo parroco, don Federico Saracino, per i vent’anni di sacerdozio. Nell’occasione gli abbiamo rivolto alcune domande. Don Federico, può ripercorrere brevemente le tappe del suo cammino pastorale? «Sintetizzo in maniera estrema, perché ogni realtà pastorale che ho vissuto è un mondo a sé. Cappellano a Cividale del Friuli dal 30 maggio 1993, poi 6 anni a Pulfero fino al 2001, un anno a Pertegada, dal 2003 al 2006 cappellano nell'ospedale civile di Udine e infine, dal 19 marzo 2006, parroco di Liessa, Cosizza e Topolò, Tribil Superiore, Oblizza, Drenchia e San Volfango. Per la precisione di Drenchia e Tribil Superiore circa un anno dopo, quando don Emilio Cencig è stato costretto per motivi di salute a lasciare Tribil. Ho girato tanto, forse troppo». Quali differenze ha notato tra le realtà valligiane di Pulfero e Liessa? «La domanda presuppone che ci siano due realtà, mentre invece a Pulfero ci sono Montefosca, S. Andrea, Mersino, Rodda, Antro, Lasiz e Brischis e dove sono ora ci sono Topolò, Cosizza, Liessa, San Volfango, Cras, Tribil Superiore e Oblizza. Ognuna di queste sette comunità ha delle peculiarità. Ognuna di esse ha il suo carisma. La pastorale, invece, è comune a Cosizza, Liessa e Topolò, che camminano assieme da cinquant'anni. Anche Tribil e Oblizza compiono insieme il loro cammino e a Drenchia e San Volfango compiamo un cammino comune insieme a mons. Marino Qualizza, che celebra ogni domenica presso la chiesa di Cras. Liessa è una realtà molto attiva grazie ai preziosi e validi collaboratori che ci sono. Noto un attaccamento alla parrocchia anche da parte di chi partecipa poco o nulla, non sento mai dire: “A me non interessa”; tutti si informano e vogliono sapere!». In occasione dell’80° anniversario della proibizione dello sloveno in chiesa ad opera del regime fascista, abbiamo fatto un’indagine sull’attuale uso della lingua slovena nella Slavia friulana. La parrocchia di Liessa risulta essere una delle più virtuose nelle valli del Natisone. Cosa pensa sulla necessità di tutelare la lingua slovena locale?
«Quando sono arrivato nelle Valli ho detto che non voglio essere preso in considerazione per la mia italianità o slovenità, ma per la mia cristianità. Ritengo però anche un grande valore poter pregare assieme agli altri nella lingua materna. La Chiesa dovrebbe essere un luogo dove tutti si sentono a casa e non figli di serie B. Vedo anche che quando cerco di dire qualche frase in sloveno (le leggo perché non sarei capace di fare una frase intera da solo) i fedeli sono molto contenti ed è più facile raggiungere il cuore delle persone anziane, anche se i più giovani ci tengono in ugual misura. Papa Giovanni Paolo II, appena eletto papa, nel riguardo della lingua italiana ebbe a dire: “Se mi sbaglio, mi corriggerete”; anche se la mia pronuncia non è tra le migliori (qualche volta faccio divertire i miei collaboratori) i fedeli mi incoraggiano e sostengono. È molto importante perciò tutelare il nostro dialetto sloveno». In quali contesti della vita liturgica è utilizzato lo sloveno? «Da quando sono arrivato a Liessa, che cammina assieme a Cosizza e Topolò (ma anche nelle altre comunità della vallata) ho sempre iniziato le liturgie pronunciando il segno della Croce in sloveno. Per rimanere nello specifico di Liessa, utilizziamo la lingua slovena nei canti (un importante sostegno lo abbiamo dal gruppo del coretto dei giovani, che guida le assemblee ogni domenica da oltre 20 anni), che sono molto belli e
sentiti, nelle preghiere tradizionali, ma anche in alcune preghiere più strutturate come il rosario di maggio, di ottobre e per i defunti, nella via crucis per le varie frazioni, nei momenti di Adorazione Eucaristica (molto apprezzati a Liessa), nella novena del Natale (quest'ultima in collaborazione con il circolo Re@an) ecc. Dal 2006 ho sempre battezzato i nostri bimbi in italiano e sloveno e qualche volta, se uno dei genitori veniva dal Friuli, anche in friulano. Nella mia linea pastorale ho sempre cercato di accogliere tutti». Come si può mantenere viva la comunità di un territorio montano che risente dei contraccolpi del massiccio spopolamento? «Mia mamma dice che una famiglia deve avere degli orari. Questo per dire che una comunità non è una realtà che si fa sulla carta, ma giorno per giorno, incontrandosi e vivendo assieme. Troppo spesso oggi faccia-
V nediejo 22. æetemberja so v Hostnim poœegnili novo pot, ki peje do cierkvice sv. Mateja. Ob tej parloœnosti je biu tudi karst. Sledilo je skupno kosilo pred cierkvico
mo cose da soli e senza relazioni vitali. Basta pensare a internet, alla televisione che sempre più ci fa chiudere in casa. La nostra parrocchia si impegna a promuovere tutti i momenti di aggregazione possibili. Incontriamoci e qualche volta anche scontriamoci, ma cerchiamo di capire che lo facciamo per raggiungere una meta assieme. Sotto il segno della fede abbiamo creato e cerchiamo di creare tanti momenti di preghiera, che spesso si concludono in fraterna condivisione e convivialità. I nostri paesi hanno bisogno di questi importanti momenti per ritrovarsi e ritrovare se stessi. Per dirne solo alcuni (ce ne sono tantissimi): tutte le feste patronali le concludiamo con il pranzo o la cena comunitarie, la Via Crucis che tocca tutte le frazioni della parrocchia, momenti di approfondimento spirituale, le gite–pellegrinaggio che organizziamo per la gioia dello stare insieme, momenti di fraternità con il coretto dei giovani, le varie attività legate ai bimbi del catechismo, il bollettino parrocchiale “San Martino” che lega le varie famiglie con la parrocchia e tutti i nostri emigranti e tanto altro ancora. Penso che nella parrocchia di Liessa, sempre con Cosizza e Topolò, se abbiamo l'animo aperto nell'accogliere gli inviti, non possiamo annoiarci!!!». Da ultimo una sua riflessione sulla realtà foraniale delle valli del Natisone, dal suo punto di vista quali sono le problematiche da sottolineare e quali i punti di forza? «Se una realtà parrocchiale presenta, come dicevo prima, non una ma tante comunità quando si parla di forania la situazione è ancora più complessa e diversificata. La lingua in questo caso può essere un punto di forza, come il legame profondo con il territorio. Il senso di appartenenza e l'amore a questa terra fa ritornare gli emigranti ogni anno, fa partecipare all'incontro domenicale nelle nostre chiese, anche se appartenenti geograficamente ad altri territori, e pertanto fa celebrare anche i sacramenti e sacramentali qui. Senz'altro deve essere forte il nostro sentire le radici profonde e salde, ma mai dimenticare che il nostro Spirito ci deve far volare alti e non limitarsi al nostro campanile. Il nostro essere sparsi in questa forania così vasta ci deve far sentire la voglia dello stare assieme e dell'operare per il Regno di Dio, nel rispetto reciproco e nell'accoglienza vicendevole. Dobbiamo restare in queste nostre valli, nella nostra Benecia non solo perché ci siamo nati, ma perché l'albero cresce alto solo se ha radici profonde. Qui ci sono le nostre radici culturali, ma sopratutto spirituali, i nostri affetti più profondi. Non lasciamoli morire, ma coltiviamoli, affinché diano frutti abbondanti».
DOMENICA 22 SETTEMBRE l’antico rito è stato accompagnato dai canti di Adriana Pellizzari con Roberto Mitri all’organo
Una «kuatrinca» particolare a Montefosca
D
omenica 22 settembre a Montefosca è stata celebrata una S. Messa solenne in occasione della «kuatrinca», cioè delle «quattro tempora». L’antica cerimonia originariamente legata alla santificazione del tempo nelle quattro stagioni é ancora oggi molto sentita e al termine di essa il sacerdote si ferma a pregare per i defunti. La santa messa solenne, è stata celebrata da don Davide Larice e allietata dai canti di Adriana Pellizzari, mirabilmente accompagnata all’organo dal maestro Roberto Mitri. Alla fine, come è tradizione, tutti i presenti hanno accompagnato il celebrante al cimitero e qui si sono raccolti in preghiera per tutti i defunti. Anche in questo luogo il sacerdote è stato meravigliosamente ac-
compagnato da Adriana e Roberto che hanno intonato dei canti «a cappella». Don Davide ha ringraziato a nome di tutti i presenti Adriana e Roberto, che pur non essendo del paese, ma di Manzano, sono molto legati a questa comunità. Adriana è legata a Montefosca perché la madre era del luogo ed è sempre stata memore ed orgogliosa delle proprie radici e Roberto, suo caro amico, condivide con lei la passione per la musica ed il canto. Questo li porta ormai da diverso tempo, almeno una volta all'anno, in questo piccolo borgo delle Valli del Natisone, ad allietare alcune celebrazioni eucaristiche. Anche per questo la comunità auspica che questa ricorrenza diventi un appuntamento fisso e sia di stimolo per la riscoperta ed il mantenimento delle radici per tanti
Adriana Pellizzari e Roberto Mitri di coloro che, nativi del paese, lo hanno lasciato per inevitabili necessità lavorative. Potrà essere senz'altro un'opportunità per riallacciare vecchie e non dimenticate amicizie e mantenere ferma e salda una co-
munità che lentamente sta diminuendo, ma con fierezza e orgoglio si mantiene viva e vitale. � Mario Roncali
dom
TERSKE DOLINE
30. septembra 2013
stran
9
LA DIRETTRICE SCOLASTICA REGIONALE ha esposto le difficoltà al Comitato paritetico per la minoranza
Resta al palo il progetto di scuola bilingue a Vedronza e Taipana �
Difficoltà anche per le ore di sloveno nell’istituto di Tarcento
� Ilaria Banchig
A
nche per quest’anno scolastico le Valli del Torre dovranno rinunciare all’idea di avere una scuola bilingue italiano-sloveno. Il ritardo è ancor più pesante visto che i comuni di Taipana e Lusevera, in accordo con i genitori degli alunni, già da un paio di anni hanno espresso il desiderio di avere un istituto bilingue sul territorio. La richiesta, inoltre, è del tutto legittima, visto che entrambi i comuni rientrano nel territorio in cui viene attuata la legge di tutela della minoranza slovena. La scuola monolingue della zona, quindi, dovrebbe cambiare il suo status e diventare sezione staccata dell’istituto bilingue di San Pietro al Natisone. Di questo si è parlato durante la riunione del Comitato paritetico per la mi-
La sede delle scuole del comune di Lusevera a Vedronza noranza slovena svoltasi a Trieste lo scorso16 settembre a cui ha partecipato anche Daniela Beltrame, direttore dell’ufficio scolastico regionale. La questione è soprattutto di natura tecnica, visto che non è previsto che questo progetto costituisca oneri aggiuntivi per il bilancio dello Stato. D’altro canto l’avvio del nuovo modello dovrà essere necessariamente graduale, per cui la scuola bilingue dovrebbe convivere per qualche anno con l’attuale monolingue. «Il problema – ha detto Jole Namor, presidente del Comitato paritetico – è
complesso, poiché dipende anche dalle decisioni che vengono prese a livello regionale, visto che è proprio la Regione responsabile dell’organizzazione della rete scolastica». In ogni caso, Beltrame si è impegnata a comunicare al Comitato stesso la soluzione tecnica per il cambiamento di status delle scuole in Val Torre. Ai ritardi per l’apertura della scuola bilingue, si aggiungono le attuali difficoltà per l’insegnamento della lingua slovena nell’Istituto comprensivo di Tarcento, che comprende Taipana e Lu-
severa. Al momento è del tutto assente. «Siamo in attesa dei finanziamenti regionali relativi alle lingue minoritarie – informa la dirigente, Annamaria Pertoldi –. Pervenuti tali finanziamenti, recluteremo esperti esterni per la conoscenza e la pratica della lingua. Non nascondo la difficoltà che incontriamo nel reperire tali esperti, non essendo molti i docenti accreditati per tale insegnamento». Situazione completamente diversa, invece, pare esserci per l’insegnamento della lingua inglese. «Per questa lingua – afferma Pertoldi – riusciamo a godere, invece, di un certo margine di autonomia, valorizzando gli esperti interni. I docenti di classe, da un lato, opereranno autonomamente avvalendosi di sussidi dedicati (canzoni, video, ecc.) e dedicando con regolarità – in particolare alle scuole dell'Infanzia – tempo e spazio alla pratica della lingua inglese; dall'altro lato, essi verranno supportati da docenti interni forniti di apposito titolo per l'insegnamento della lingua straniera. Questi svolgeranno un monte-ore annuo di insegnamento dell'inglese, superiore rispetto all’anno scorso, che distribuiranno settimanalmente. Nella scuola secondaria, invece, è previsto l'intervento di docenti madrelingua, in compresenza, per potenziare la conversazione».
KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Kratke Brevi brevi kratke
Riapre la Taverna, chiuso il distributore � � Novità in piazza a Pradielis di Lusevera. Nel mese di ottobre, infatti, dopo tre anni di chiusura, riapre la storica trattoria «Taverna ai Musi», locale che sorge a ridosso dell’arteria che conduce in Slovenia e che ha funzionato per decenni come importante punto di riferimento per la comunità, anche con telefono pubblico. A riattivarla sarà la stessa gestrice che, inizialmente, aveva curato gli spazi della «Locanda ai Ciclamini» di Tanamea e, quindi, la trattoria «Ex-Stefanutti - alla Trota». Se il centro di Pradielis festeggia la riapertura di «ai Musi», resta l’amarezza per la chiusura del funzionamento, a inizio anno, dell’unico distributore di benzina del paese.
Si sistema il cuore di Cornappo
Pradielis, sponde del Torre messe in sicurezza
ponde del Torre in sicurezza grazie a un intervento S di consolidamento sollecitato dall’amministrazione comunale di Lusevera cui la Protezione civile regio-
nale ha prontamente dato seguito. Dopo un primo sopralluogo, infatti, che risale a qualche mese fa, e la stesura di un progetto esecutivo, nella seconda settimana di settembre il cantiere ha preso avvio, con soddisfazione del sindaco, Guido Marchiol, e della giunta municipale. I lavori che richiedono maggiore impegno sono quelli concentrati in prossimità della passerella pedonale in legno che conduce dalla piazza di Pradielis ai sentieri e ai boschi che portano a Lusevera. Qui, a seguito delle forti precipitazioni che negli ultimi 4-5 anni si sono abbattute sulla vallata, la parte sinistra del torrente ha ceduto poco a poco; l’erosione, causata dalla forza delle acque in piena, ha staccato uno dopo l’altro i grossi massi che componevano la scogliera, mettendo a nudo la sponda. L’intervento ha assunto carattere di urgenza anche perché l’erosione ha interessato un punto, sempre vicino al ponticello, ove passa l’adduttrice principale per la fornitura di energia elettrica; un cavo che, in so-
stanza, rifornisce di corrente tutta la vallata. Il cantiere conta il ripristino della scogliera e anche il consolidamento delle basi della passerella. La Protezione civile, inoltre, ha scoperto che l’anomalo movimento delle acque erosive non era dovuto unicamente alle piene, ma anche alla presenza, sotto il passaggio, di un vecchio manufatto in cemento realizzato nel dopoguerra. Si trattava, con ogni probabilità, di ciò che restava delle basi di sostegno a supporto di una passerella molto vecchia; rimossa la parte in calcestruzzo, l’acqua adesso avrà una un ostacolo in meno da su-
perare. Si lavorerà anche a valle del ponte di Pradielis, sempre per il consolidamento della scogliera. A fine ottobre i cantieri si potranno dire chiusi. Del problema si era interessato direttamente l’assessore all’ambiente e alla Protezione civile, Stefano Sgrazzutti. Resta da affrontare la questione passerella in legno pedonale che, sebbene poggi su solidi massi squadrati, è soggetta a frequenti problemi per il distacco delle tavole sul piano di attraversamento. Un disagio che obbliga il Comune a intervenire periodicamente con interventi di manutenzione. (p. t.)
UNA TROMBA D’ARIA ha creato forti disagi alla popolazione
Il maltempo ha danneggiato l’unica fabbrica di Debellis
U
na vera e propria tromba d’aria ha colpito il territorio di Taipana nella mattinata di martedì 18 settembre. «Il forte vento – spiega il vicesindaco e assessore alla Protezione civile, Fabio Michelizza – si è levato attorno alle 9, 9.30, richiedendo un immediato intervento della squadra comunale di volontari in diverse borgate». Con le raffiche anche una pioggia battente che ha reso le operazioni di messa in sicurezza della viabilità ancora più delicate e complesse. «Una decina di alberi è caduta sulla carreggiata ma, fortunatamente, nessuno si è fatto male. Abbiamo lavorato fino al tardo pomeriggio per tutelare l’incolumità della popolazione e di chi transita nel nostro territorio. Un ringraziamento va a tutti i volontari per l’opera che hanno
Grazie a un fondo di circa 100 mila euro, prende avvio concreto il rifacimento, molto atteso, del cuore del borgo di Cornappo, a Taipana. L’intervento prevede la messa in sicurezza della scalinata di accesso alla chiesa, il rifacimento di cordoli e muriccioli, il miglioramento della pavimentazione e un’operazione mirata a diminuire, per quanto possibile, il dislivello tra le varie parti dello slargo. La piazza sarà anche resa più accogliente e graziosa con la posa di alcune fioriere. Il cantiere sarà ultimato nell’arco di circa due mesi, bel tempo permettendo. I lavori sono stati realizzati solo adesso poiché era necessario attendere il termine della costruzione della nuova grande chiesa del borgo.
��
svolto». Sul posto anche i vigili del fuoco che hanno concentrato i loro sforzi sul capannone della «Alpi Costruzioni», in località Debellis. «Per l’azienda – spiega Michelizza – i danni della tromba d’aria non sono stati pochi: il forte vento ha causato, infatti, il distacco dei pannelli solari installati sulle coperture». Inizialmente s’era temuto il peggio, ovvero il completo scoperchiamento del tetto, con conseguente penetrazione dell’acqua nei locali interni, dove si trovano le macchine per la lavorazione del legno. Invece, a conti fatti, la struttura ha retto e la produzione è rimasta bloccata solo per qualche ora. Nella mattinata, infatti, il maltempo ha causato anche la temporanea sospensione
Prossenicco, frana sempre monitorata Mentre si avvia a partire il lavoro di messa in sicurezza della strada che collega il capoluogo di Attimis all’abitato di Porzûs, i tecnici della Protezione civile stanno monitorando con attenzione lo smottamento del versante registrato diversi mesi fa in un tratto della strada che collega Platischis a Prossenicco. Eseguiti i carotaggi per comprendere la gravità del cedimento, ed esaminato il materiale prelevato, è emerso un quadro allarmante: il movimento, su cui poggia la carreggiata, interessa una vasta porzione di pendio che, per essere consolidato, richiede un fondo molto ingente. In attesa che qualcosa in più si possa fare, i controlli sono costanti, così come quelli da poco avviati per il cedimento di una porzione del campo sportivo di Monteaperta. ��
della fornitura di corrente elettrica. Pure la rete del telefono è caduta. «Tutto è tornato alla normalità nel tardo pomeriggio di martedì – dice il vicesindaco –; i danni alla Alpi Costruzioni ci hanno preoccupato molto. Si tratta, infatti, dell’unica fabbrica di Taipana, un’impresa gioiello che, nonostante la recessione economica, continua a lavorare bene». Lo stesso capannone, peraltro, era stato oggetto, in passato, di un principio di in-
cendio. Dall’estero, il sindaco Elio Berra ha fatto sentire la sua vicinanza al titolare e ai dipendenti. «Teniamo molto a questa realtà produttiva – ha detto, raggiunto al telefono –. Proprio in questi giorni, in una lettera inviata alla Comunità montana, come amministrazione municipale abbiamo sottolineato la sua importanza per la nostra vallata». � Paola Treppo
10
REZIJA
stran
Tu-w Ostjë spoznejo trave za zdrawje
Il tabacco da fiuto del «cameraro» per chi fa un’offerta alla chiesa Appello alla collaborazione di chi possiede materiale fotografico
Sandro Quaglia
I dott. Marco Favalli, 20 dnuw otobarja Cecilia Loits ziz Bile (San Giorgio) na æë wu@it spoznet trave za zdrawjëst ki rastajo tu-w Reziji. Tu-w wsakamo trawniko, ko so si@ë trawo wsako lëto, rastajo te lipe ro¡e ano te boate trave. Skorë wsaka trawa na ma no jïmë pa po nes ano noœi jüdi ni znojo löpo kiro bret ano kako jo œüœit aliböj jo küet za naredit den dobar @aj. Zbolët ta zïmi, ko to mres ano ko to balano, to ni itako te¡ko ano wsak @lovëk an mörë kada, ko bul to ni ta möæna, som se pomoet za oœæapet ziz ise rë@i. So æë se nawu@it pa poznet te nöre trave tej @imirïka. Pa noœi jüdi ni so rüdi pravili, da jë trëbë koj na balica (sad) @imirïke za wbuot naa otroka bodimo karjë atent ko so re bret trave. (s. q.)
dom
LA FIGURA CARATTERISTICA DELLA VAL RESIA protagonista del calendario per il 2014 del circolo «Rozajanski dum«
u-w Ostjë ta-par Udi@onini nenT ji din (Centro didattico naturalistico – La casa resiana), ki wödi
30. septembra 2013
l Circolo culturale resiano «Rozajanski dum» quest'anno festeggia il 30° anno di attività. Questa istituzione è stata costituita con la finalità di promuovere e valorizzare la cultura della Val Resia. La sua attività è rivolta soprattutto all’aspetto linguistico e, in questo, fin dall’inizio, collabora anche con studiosi e università. In tutti questi anni il circolo ha organizzato, tra le altre cose, lezioni didattico illustrative sulla cultura resiana nelle scuole locali (elementare e media), ha collaborato nell’organizzazione di corsi di ortografia e grammatica del resiano, cura la stampa di pubblicazioni e periodici, organizza mostre ed eventi culturali sia in valle che fuori valle, promuove scambi culturali all’interno della minoranza slovena della Regione FVG e con altre minoranze linguistiche, in regione e fuori regione. Tra le numerose iniziative di successo, che il sodalizio resiano propone, vi è la stampa dell'annuale calendario la cui edizione 2014 avrà per tema i camerari. Il cameraro in Val Resia assume una funzione pubblica al servizio di una chiesa o di una confraternita, che faceva capo sempre ad una chiesa, per la durata
di un anno con disposizioni determinate spesso da statuti secolari. Egli, durante il suo mandato, ha l'incarico di elemosinare il denaro, per i bisogni della chiesa o della confraternita di casa in casa, per le strade e nei luoghi pubblici in certe date fissate. Per assolvere al suo compito si serve, come segno di riconoscimento, di una apposita scatola circolare d'argento, spessa qualche centimetro, sul coperchio della quale è quasi sempre incisa l'immagine del titolare della chiesa o confraternita. Queste scatole contengono del tabacco da fiuto e chi fa l'offerta, se lo desidera, deve prenderne un pizzico e fiutarlo. Cameraro è un termine che già, nel Medioevo, designava in genere la persona addetta alla custodia e all'amministrazione dei beni di una comunità civile o religiosa. Nel governo della Chiesa esisteva nei tempi antichi un «camerarius, che presiedeva la camera dominii papae o camera apostolica, l'organismo finanziario e amministrativo che cura gli interessi patrimoniali della Chiesa romana, secondo una designazione prevalsa a partire dall’11° secolo. Anche la curia patriarcale di Aquileia aveva tra le sue istituzioni tale figura e a partire dal 14° secolo anche, all'epoca
Scatola del cameraro della «Confraternita delle anime» unica, chiesa di Resia. Infatti il più antico documento redatto da un cameraro di Resia risale al 1338. Significative, come per gli scorsi anni, sono le immagini d'epoca che corredano il calendario. Attraverso esse si racconta la vita delle persone che hanno vissuto nelle nostre vallate. Come per lo scorso anno alla redazione del calendario collabora anche l'Associazione culturale «Museo della gente della Val Resia» che curerà anche questa volta la parte della ricerca storica e la ste-
sura dei testi che verranno scritti in resiano ed in italiano e descriveranno questa antichissima tradizione che in Val Resia è ancora molto sentita tanto che i camerari sono quasi sempre persone giovani che si impegnano per la chiesa del proprio paese. Nel portare a conoscenza l'iniziativa si chiede nel contempo a chi avesse materiale fotografico o d'archivio sul tema individuato, e desidera farlo pubblicare, di farlo pervenire al circolo culturale entro il mese di ottobre.
dom
30. septembra 2013
KANALSKA DOLINA
stran
11
DOMA#INI SO SE ODPRAVILI PO VASI s kipom Matere Bo¡je in jo z molitvijo zaprosili naj jih obvaruje pred poplavami
V Ukvah procesija v spomin na veliko poplavo 13. septembra 1903 Un volume sul progetto «Drei Hände - Tri roke - Tre mani»
S
�
Nosilnico so po stari navadi nosila dekleta, a jih danes v vasi ni dovolj
� Luciano Lister
V
petek 13. septembra se je v Ukvah odvijala vsakoletna procesija, ki so jo Ukljani obljubili po poplavi 13. septembra 1903. Takrat, prav kot leta 2003, je bilo v Kanalski dolini veliko neurje. Ukve so ostale posebno poœkodovane in po neurju je vaœka skupnost obljubila, da bo vsako leto œla v procesijo po celi vasi s kipom Matere Bo¡je. Za procesijo postavijo kip v nosilnico, ki jo okraœejo z ro¡ami. Nosilnico so po stari navadi nosila dekleta v krajevnih noœah – vendar dandanes ni v Ukvah dovolj deklet in zaradi tega jo ¡e precej let nosijo œtiri dekleta in œtiri fantje. Skupina je vedno oble@ena v noœah in jo po navadi sestavijo tisti, ki so v letu naborniki (oziroma tisti, ki v letu opravijo konto, stara ukovska navada, o kateri smo ¡e poro@ali na Domu). Vedno ob upoœtevanju, da ni vsako le-
to dovolj nabornikov, @e manjka fant ali deklica, pride druga oseba, ki je bolj ali manj iste starosti ali iste viœine kot drugi. Med procesijo pojejo litanije Matere Bo¡je in tudi pesmi, ki so jih napisali nalaœ@ za to procesijo – da z njimi zaprosijo Marijo, naj skupnost obvaruje pred poplavami. Procesije se udele¡uje tudi krajevni cerkveni pevski zbor. Za razliko od drugih vaœkih dogodkov, se ob tej priliki Ukljani, ki so se izselili v Avstrijo v okviru opcij, ¡e zdavnaj ne vra@ajo ve@. Vsekakor sodeluje veliko doma@inov: tudi v primeru, da se procesija odvija ob delavnikih, ljudje vsaj skuœajo, da pridejo. S tem, da mora obljuba (ex voto) v okviru katoliœke cerkve biti samo za eno stvar, se ne more dodati œe eno obljubo tudi za poplavo iz leta 2003 – in ukovska skupnost se torej œe naprej dr¡i obljube, ki jo je dala po neurju iz leta 1903. Seveda se po 2003 vsako leto moli tudi, da ne pride spet druga poplava.
’intitola «Mehrsprachigkeit grenzüberschreitend» («Plurilinguismo travalicando i confini»), la nuova pubblicazione in tedesco curata da Georg Gombos – professore all’Università di Klagenfurt/Celovec – in cui buona parte del materiale di trattazione viene fornita dal progetto transfrontaliero «Drei hände – Tri roke – Tre mani», cui ha preso parte anche l’Istituto Omnicomprensivo di Tarvisio/Trbi¡. Il volume, infatti, è il risultato di tre convegni che si sono tenuti nel 2009, 2010 e 2011 proprio in merito al progetto formativo a cavallo dei tre confini. Ricordiamo ai lettori del Dom che, col progetto «Drei Hände – Tri roke – Tre mani», i promotori delle scuole dell’infanzia di Nötsch im Gailtal/#ajna (Austria), Kranjska Gora (Slovenia) e Tarvisio/Trbi¡ (Italia) hanno portato i propri istituti a ricevere, nel 2007, il sigillo ESIS per i progetti linguistici innovativi. In ciascuna delle tre scuole dell’infanzia vengono offerte entrambe le lingue dei Paesi confinanti una volta la settimana per una mezza giornata, in aggiunta alle attività ordinarie. Per giungere allo scopo, le tre scuole dell’infanzia si scambiano il personale, che sviluppa un programma per promuovere tutte e tre le lingue fra i bambini. Gombos stesso evidenzia in ogni caso che questo progetto non costituisce di certo l’unica sperimentazione linguistica nella zona dei tre confini: basti pensare all’esperimento di classe quadrilingue (sloveno, tedesco, italiano ed inglese) avviato dal ginnasio sloveno di Klagenfurt già nel 1999, che ha dato il via alla sezione Kugy (spesso frequentata anche da ragazzi provenienti dalla Valcanale/Kanalska dolina, ndr.). Dal volume emerge chiaramente come i confini linguistici possano essere agevolmente superati apprendendo le lingue dei vicini – ed è principalmente così che nel volume vengono considerate le lingue della zona dei tre confini, anche se, ad esempio, lo sloveno è anche seconda lingua regionale in Carinzia/Koroœka, mentre nella nostra regione sloveno e tedesco (assieme al friulano), rappresentano lingue minoritarie ufficialmente riconosciute anche dallo Stato italiano. Il volume è strutturato in tre parti: la prima si occupa di aspetti educativo-pedagogici, linguistico-politici ed economici; nella seconda si parla delle condizioni fondamentali per un’implementazione di successo delle lingue negli istituti d’istruzione, mentre nella terza vengono presentati alcuni esempi d’istruzione plurilingue. L’opera, edita dalla casa editrice «Drava» di Klagenfurt, offre un contributo allo sviluppo di un percorso educativo trilingue, dalla scuola dell’infanzia alla maturità. È da auspicare che il volume sia presto disponibile anche in italiano, non solo perché parla degli sforzi compiuti in un’ottica plurilingue anche dall’Istituto Omnicomprensivo di Tarvisio, ma anche perché possa fornire spunto e sprono per l’attuazione effettiva del modello d’insegnamento trilingue in Valcanale. (l. l.)
KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Kratke Brevi brevi kratke
Lavori socialmente utili a Malborghetto Il Comune di Malborghetto-Valbruna/Naborjet-Ov@ja-vas cerca un operaio specializzato per l’attuazione del progetto «Attività di miglioramento e di salvaguardia ambientale del territorio comunale». Il progetto, della durata di sei settimane (36 ore settimanali, posizione economica B1), prevede diverse attività, che spaziano dalla manutenzione di sentieristica e viabilità ciclopedonale, alla prevenzione di fenomeni incendiari ed alla riqualificazione ambientale e paesaggistica del territorio comunale. Informazioni più specifiche circa le attività da svolgere e i criteri di priorità nella selezione, e la documentazione da inoltrare per parteciparvi sono disponibili sul sito www.comune.malborghetto-valbruna.ud.it. Le domande vanno inoltrate entro il 4 ottobre al Centro per l’impiego di Pontebba/Tablja (Via Verdi 3; tel. 042891031). � �
V ˘abnicah otvorili novo ¡upniœ@e � � Pred nekaj dni je v ˘abnicah videnski nadœkof Andrea Bruno Mazzocato uradno otvoril novo ¡upniœ@e. Stavbo, v kateri so v preteklosti bivale redovnice (nune), so obnovili s sredstvi iz videnske kurije. Poleg doma@inov so se otvoritve udele¡ili @lani ¡upniœkega sveta in seveda ¡abniœki ¡upnik msgr. Dionisio Mateucig, ki je ob tej prilo¡nosti izrazil skrb vaœke skupnosti v zvezi s stanjem kon@nega dela ceste, ki pelje iz Ov@je vasi do Svetih Viœarij. Zaradi vdolbin, ki so zdaj na smu@arski progi (kjer le¡i kon@ni del ceste) se terenska vozila s te¡avami peljejo do Viœarij. ˘upnik je obenem izrazil nezadovoljstvo ob nameri, da po italijansko Svete Viœarje preimenujejo iz “santuario” (svetiœ@e) v “borgo”. Po Mateucigu bi tako œkodovali verskemu pomenu kraja.
13. SEPTEMBRA SE JE V CELOVCU, na konstitutivni seji, zbral novoizvoljeni parlament najve@je krovne organizacije rojakov na Koroœkem
Narodni svet koroœkih Slovencev je pomladil svoje vodstvo
N
arodni svet koroœkih Slovencev je najve@ja od treh krovnih zastopniœkih organizacij koroœkih Slovencev in edina, ki svoje vodstvo izbira na neposrednih volitvah. Letoœnje volitve, na katerih je lahko sodeloval vsakdo, ki se prepozna v narodni skupnosti so izvedli med 24. junijem in 15. julijem. Med ljudi so razposlali okoli 7.000 glasovnic, nazaj se jih je vrnilo 2.620, kar je sicer manj kot na zadnjih volitvah leta 2005, a so v organizaciji kljub temu izrazili zadovoljstvo z rezultatom, saj je po njihovih besedah zaradi koroœkih politi@nih razmer v zadnjih letih veliko ljudi politike naveli@anih. Za mesto predsednika organizacije sta se potegovala bivœa tajnica NSKS in trenutna kandidatka Liberalnega foruma na jesenskih zveznih parlamentarnih volitvah, dr. Angelika Mlinar, in dosedanji predsednik NSKS, visoki predstavnik EU v Bosni in Hercegovini, dr. Valentin Inzko, ki je prejel dobrih 75 % glasov. Poleg predsednika organizacije je bilo na neposrednih volitvah izvoljenih œe 48 @lanov Zbora narodnih predstavnikov, to je parlamenta NSKS (dvojezi@no ozemlje je bilo razdeljeno na 18 okoliœev in iz vsakega je bil izvoljen en predstavnik, dodatnih 30 predstavnikov pa je bilo iz-
voljenih glede na najviœje absolutno œtevilo preferen@nih glasov na listi med vsemi kandidati). Na petkovi seji je bila za novo predsednico Zbora narodnih predstavnikov soglasno izvoljena mag. Sonja KertWakounig, ki je mesto prevzela od prof. Jo¡eta Wakouniga, ki se po 10 letih umika iz vrha organizacije (dve leti je bil predsednik NSNS, nato osem let pa predsednik ZNP). Poslovode@i podpredsednik Narodnega sveta ostaja Nanti Olip, ponovni mandat so podelili tudi tajniku Marku Ora¡etu. Izvoljenih je bilo tudi 11 @lanov predsedstva organizacije, kjer je vidna ob@utna pomladitev. Na letoœnjih volitvah je bilo v zbor izvoljenih 13 kandidatov, ki so mlajœi od 30 let in œtirje izmed njih so postali tudi @lani predsedstva, ostalih sedem pa je bilo izbranih izmed kandidatov z najviœjim œtevilom preferen@nih glasov in upoœtevajo@ regionalno in izobrazbeno pestrost. #eprav je bila konstitutivna seja namenjena predvsem izvolitvi novih organov organizacije so se dotaknili tudi vsebinskih vpraœanj. Pomembna novost je uvedba treh kompeten@nih skupin, ki bodo spremljale stanje slovenske narod-
Novo vodstvo Narodnega sveta koroækih Slovencev ne skupnosti na Koroœkem: skupino za pravna vpraœanja bo vodil Rudi Vouk, skupino za œolstvo, vzgojo in mladino Olga Voglauner, skupino Slovenœ@ina v dru¡ini pa Pavle Zablatnik. V bli¡nji prihodnosti razmiœljajo o uvedbi kompeten@ne skupine œe za medije. Predsednik NSKS Valentin Inzko je v svojem nagovoru kot klju@ne izzive v bli¡nji prihodnosti izpostavil boj za ure-
sni@itev œestih œe neuresni@enih to@k iz t.i. kompromisa o dvojezi@nih napisih izpred dveh let, zahtevo po spremembi koroœke de¡elne ustave, ki bi Slovencem dala zagotovljen mandat; predstavil pa je tudi kar nekaj inovativnih predlogov npr. uvedbo œtipendijskega sklada za nadarjene ali socialno ogro¡ene mlade koroœke Slovence (»zakaj ne bi tudi naœi mladi œtudirali na Harvardu ali Oxfordu«), ustanovitev likovne œole po zgledu gla-
sbene œole, uvedbo manjœinskega ra@unskega sodiœ@a (v katerem bi predstavniki vseh treh krovnih organizacij preverjali kako se porablja denar namenjen narodni skupnosti), uvedbo elektronskega omre¡ja vseh koroœkih Slovencev ter morebitno uvedbo simbolne @lanarine, ki bi organizaciji omogo@ila ve@jo samostojnost in neodvisnost. � Dejan Valentinåiå
12
dom
POSO@JE
stran
30. septembra 2013
9. SEPTEMBRA NA FESTIVALU SOŒKE POSTRVI so ameriœki gostje obljubili promocijo tukajœnjega ribolova v ZDA KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Kratke brevi brevi kratke
Praznik slovenskega filma v Baœki Grapi
Soœka dolina odli@na odsko@na deska za turisti@ni ribolov tudi v Bene@iji �
Namen Festivala je varovanje reke So@e s pritoki, soœke postrvi in lipana
� Milan Miheliå
O
Na Grahovem ob Ba@i bodo v oktobru obele¡ili 65-letnico snemanja prvega slovenskega igranega celove@ernega filma Na svoji zemlji. 4. oktobra bodo v dvorani Doma krajanov na Grahovem ob Ba@i predvajali dokumentarec o Oskarju Kjudru, ki je v filmu igral mladega partizana - harmonikarja, leta 1972 pa ustanovil partizanski pevski zbor Pinko Toma¡i@. Ve@er bodo dopolnili s kratkimi filmi iz pravkar zaklju@enega razpisa Jaz na svoji zemlji. 5. oktobra ob 15. uri pa na œportnem igriœ@u na Grahovem ob Ba@i pripravljajo prireditev Praznik slovenskega filma. V programu bodo spomine na za@etke slovenske profesionalne kinematografije soo@ali legendarni Œtefka Drolc, Aleksander Vali@, Ivan Marin@ek in Ivo Belec. Dogodek bo obogatil pogovor z ekipo najnovejœega slovenskega filma Sre@en za umret. V drugem delu prazni@nega popoldneva pa bo v spomin filmu in lani preminulemu Oskarju Kjudru skozi pesmi sejal besede Partizanski pevski zbor Pinko Toma¡i@ – Trst. Prireditev je umeœ@ena v drugo fazo projekta Tematska pot Na svoji zemlji, ki sta ga financirala Ob@ina Tolmin in Evropski kmetijski sklad za razvoj pode¡elja. tekst: Olga Zgaga foto: Alenka Zgaga ��
Uspel prvi So@a Outdoor Festival
Med 13. in 15. septembrom je v Tolminu potekal prvi So@a Outdoor Festival, ki je skupaj z ve@ernim dogajanjem pritegnil okoli 4000 obiskovalcev. Dogajanje je bilo razdeljeno na tekmovalni program, katerega se je udele¡ilo 400 tekmovalcev v disciplinah So@a MTB maraton, Alpe Adria Tek na 12 km, So@a Trail Run na 15 km, kolesarski Eliminator, Speedgliding in Bordairline. Poleg tekmovalnega programa je bil zelo pomemben tudi dodatni program s pomo@jo katerega so obiskovalci lahko spoznali prakti@no vse aktivnosti, ki jih ponuja Dolina So@e (kajak œola za otroke, vodene kolesarske in pohodne ture, ogled Dantejeve jame, itn). Da obiskovalcem ne bi bilo dolg@as so organizatorji poskrbeli tudi za pester glasbeni program, na katerem so nastopile skupine CoverLover, Low Peak Charlie in Mi2. Cilj organizatorjev je, da v treh letih So@a Outdoor Festival postane en izmed najbolj prepoznavnih outdoor festivalov v Evropi, ki bo na najboljœi mo¡en na@in povezal in predstavil Dolino So@e, Goriœka Brda, Goriœko, Kras in Bene@ijo.
��
b@ina Kobarid in Ribiœka dru¡ina Tolmin sta za konec poletja skupaj organizirali ¡e Tretji Festival soœke postrvi. Kobarid ne postaja srediœ@e regijskega ribiœkega turizma le zaradi So@e, ampak tudi Nadi¡e, kar kli@e tudi po ve@jem, naravi prilagojenem kopaliœ@u ob reki. Tokratni dogodek so zaznamovali ameriœki gostje, ki obljubljajo promocijo ribolova v teh krajih potom svojih zvez na tr¡iœ@u milijonov bogatih ribi@ev iz Amerike. Festival, ki je letos ob So@i potekal zgovornega 9. septembra, je bil sicer ustanovljen z namenom ozaveœ@anja o varovanju reke So@e s pritoki in njenih avtohtonih rib soœke postrvi ter lipana, toda obenem se razvija tudi v odli@no promocijo turizma, kateremu daje ¡lahtnost tudi œirœe obmo@je pritokov So@e in sem v prvi vrsti spadajo nadiœke doline, pravzaprav cela Bene@ija, ki ima kaj ponuditi s svojo doma@o kulturo in kulinariko ter prelepimi vasmi in hribi, nikdar ne pozabi povedati œarmantna kobariœka ¡upanja Darja Hauptman. Da je nadarjena tudi za ribolov, je ta dan dokazala (@eprav s pomo@jo ribolovnih mentorjev) z ulovom 50 cm soœke postrvi blizu Lader. Kot ugotavljajo kobariœki ribi@i, povezuje So@a vse ve@ ljudi. Ne le tistih iz oddaljenih dr¡av: prva skrb za dobro vzduœje je kakovostno povezovanje tistih, ki so tukaj – zlasti @ez nekdanji »konfin«. Vse
pa z evropskim projektom in sredstvi. Cilj je povezati vse ob So@i in pritokih, da bosta z roko v roki cvetela kultura in gospodarstvo, povezana v en œopek s pregovorno slovensko pridnostjo. Kot so Ameri@ani profesionalno natan@ni in var@ni v svojih poslovnih stikih, tako so v obratnem smislu sproœ@eni in dobri potroœniki na dopustu. Vselej pa ostajajo dosledni pri varovanju zaœ@itenih naravnih danosti. Zato so bili takoj navduœeni nad zavezniœtvom o varovanju reke, ko so ga pri Ribiœki dru¡ini Tolmin, ki zajema obmo@je zgornjega toka reke So@e, napovedali z novo ribogojnico v Tolminu. S tem bo RD Tolmin obogatila gojitev te ribe in pove@ala tovrstne kapacitete turisti@ne ponudbe. Poklicni ribiœki vodnik in dober poznavalec poslovnega tr¡enja, Ameri@an (¡ivi v Nem@iji) Matthew Calderaro, ki je lovil ribe po vseh najbolj atraktivnih rekah po svetu, je po zadnjem sproœ@enem potepanju od izvira So@e do, ¡al, njenih zajezitev pri akumulacijskih jezerih, ta dan prisotnim @asnikarjem odlo@no povedal, da predstavlja zgornji tok So@e, z okolico najlepœih gora v Julijskih Alpah, tudi zanj profesionalni izziv. V kolikor bi npr. v dr¡avi New York poznali lepote So@e in vse Slovenije ter turisti@no ponudbo z vrhunsko in zna@ilno kulinariko z v ekoloœko neokrnjeni regiji pridelano hrano ter nastanitvami v lepo urejenih pode¡elskih apartmajih, ne bi pomiœljali, kam naj gredo ribarit: ali na kultno reko Salmon river
Ulov postrvi u arhivskem posnetku RDT ali na So@o. Zna@ilno za reke v ZDA, razen na Aljaski je, da se ribi@i gnetejo eden ob drugem, spijo v divjini v œotorih ali v nevzdr¡evanih turisti@nih sobah. Ponudba hrane in preno@iœ@ se z vaœo ne more primerjati. Nekateri Ameri@ani menijo, da tudi kriterij »ekoloœko« ne… Tukaj je tudi œportno letaliœ@e, kjer lahko pristane tudi turist iz nekega manjœega letaliœ@a v bli¡ini in to se izpla@a razviti, saj je skrajœan @as za potovanje turista iz razvitega sveta bolj dragocen kot poraba denarja na dopustu. Zato za te ljudi cena letalskih kart in cena hotelske nastanitve ni problem. Zanesljivo pa je, da je ribolov na So@i in njenih pritokih brez konkurence najlepœi v Evropi. Mno¡ica ribi@ev v ZDA, ¡al, vaœe de¡ele ne pozna, toda dolgo ne bo ve@ tako. To bo pomagal spremeniti s sodobnimi promocijskimi pristopi prek dru¡abnih omre¡ij in atraktivnih filmov, kar niti ne pomeni ve@ velikih stroœkov. Zavezniœtvo za So@o se zavzema za ohranitev neokrnjene reke brez velikih
posegov za energetsko izrabo. Poleg tolminske ribiœke dru¡ine so se mu pridru¡ili Kanjoning zveza doline So@e, GIZ raftarjev doline So@e in ribiœka dru¡ina iz Idrije. Pristop pa obljubljajo œe pri Zvezi ribiœkih dru¡in Slovenije itd. Za vse to se zanima tudi Cipra, ki se prav tako zavzema za ohranjanje rek v Alpah in nevladne organizacije WWF. Obetajo si, da bo prav to zavezniœtvo pripomoglo k ustanovitvi tovrstne nacionalne organiziranosti kot civilne dru¡be. V edini za ribiœtvo specializirani trgovini v Poso@ju So@a Fly v Kobaridu, ki je bila koordinator kobariœkega festivala, menijo, da je na So@i in njenih pritokih œe dovolj prostora za œiritev tovrstnega turizma, zato je pomembno, kaj bodo opazili pomembnega ti ribi@i, ki so iz Amerike v bistvu v vlogi oglednikov. Ve@ina njih je lastnikov ribiœkih trgovin ali agencij. Njih cilj je izboljœanje lastne konkuren@nosti s ponudbo tamkajœnjim ribi@em novih krajev – turisti@ne destinacije in prodajo primerne opreme prav zanje.
Povezovalni projekt Alpe Adria Trail
je koroœka ideja, ki naj bi v smislu AlpevednoAdriaboljTrail popularnih daljinskih poti povezala Ve-
liki Klek (Grossglockner) in Jadransko obalo. V jeseni 2011 so tri turisti@ne organizacije,KaerntenWerbung, Slovenska turisti@na organizacija in Turismo FVJ, podpisale dogovor o sodelovanju in skupnem razvijanju projekta. Prvotna ideja je bila, da bi na slovenskem ozemlju sledili poti Via Alpina, nato pa so partnerji prisluhnili predlogu in potrdili pot po Dolini So@e. Pot se tako pri@ne na ledeniku Pastirica (Pasterce), te@e @ez celo Koroœko in Karavanke v Kranjsko Goro ter preko Vrœi@a v Dolino So@e in nato po Soœki poti do Bovca, pod Boko do Srpenice in mimo Trnovega do Dre¡nice, nato @ez planino Kuhinja in vas Krn v Gabrje in Tolmin ter @ez Kolovrat v Bene@ijo. V Slovenijo se vrne nazaj v Brdih, in te@e naprej po italijanskem Krasu do Devina, nato se vzpne nazaj do Lipice in se skozi Glinœ@ico spusti do morja (Milje). Pot je razdeljena na 37 dnevnih etap, dolgih od 10 do 20 km, nekateri se jo bodo lotili v
celoti, ve@ina pohodnikov pa najverjetneje po delih. Osnovni potek in oznake poti so bile dolo@ene v lanskem letu, letos pa se nadaljuje urejanje in ozna@evanje. Izdelan je ¡e odli@en portal v œtirih jezikih, na katerem je podrobno predstavljena vsaka etapa posebej, zagotovljen zemljevid in GPS podatki. Izdelan je prospekt in vodnik po poti. V vsaki de¡eli partnerici so dogovorjeni za rezervacijski center – za slovenski del poti to nalogo opravlja LTO Soto@je. Za avstrijsko Koroœko je AAT klju@na marketinœka ideja, okrog katere bodo v obdobju œtirih let osredoto@ali vse svoje tr¡ne aktivnosti in temu primerno vlo¡ili okoli 2.000.000 EUR v promocijo projekta. Svoj del morata zagotoviti tudi Slovenija in FJK. Vsi akterji, ki v projektu sodelujejo, so prepri@ani, da bo pot, ki povezuje ledenike, koroœka jezera, So@o, briœke gri@e in Jadransko obalo postala ena izmed najbolj priljubljenih pohodniœkih poti. Prvi rezultati v @asu, ko se projekt œele rojeva in ko pot œe ni v celoti urejena, goto-
vo presega vsa pri@akovanja: imajo ¡e œest rezerviranih skupin, vrsto individualnih rezervacij in informacijo, da si ve@ji del pohodnikov pot organizira kar sam. Sodelovanje v projektu AAT bo na ra@un partnerstva z uglednimi sosedi (in tudi na ra@un njihovih finan@nih vlo¡kov) mo@no pove@alo prepoznavnost Doline So@e na mednarodnem zemljevidu turisti@ne ponudbe. Na LTO Soto@je so prepri@ani, da so lepote in atrakcije doline najmanj enakovredne tistim pri sosedih in da bo ta projekt privabil mnoge nove obiskovalce. Seveda pa je potrebno opraviti svojo doma@o nalogo, primerno urediti samo pot in vso ponudbo ob njej ter zagotoviti, da bo AAT postala naœe izlo¡beno okno. Janko Humar, LTO Soto@je
˘E DEVETO LETO FESTIVAL »LUKATELCE« s svojo vrhunsko ponudbo prikli@e obiskovalce iz vedno œirœe okolice
V Vol@ah uspela dvomese@na literarna sre@anja
V
e@ kot feœta, manj kot festival« je moto Lukatelc, poimenovanih po Lukatelovi doma@iji v Vol@ah, kjer je pred devetimi leti prvi@, takrat œe en sam vikend, doma@a publika prisluhnila poeziji in muziki. Danes Lukatelce – ki so skupaj s pogovori Ob knjigi ob So@i in predve@eri festivala Poezija in vino prerasle v dvomese@no sre@evanje z najzanimivejœimi knji¡nimi naslovi in njihovimi avtorji, z gledaliœkimi nastopi in glasbenimi ali filmskimi ve@eri – prikli@ejo tudi obiskovalce iz vedno œirœe okolice. Gostje Lukatelovih popoldnevov in ve@erov so znani zgodovinarji, filozofi,
esejisti ter pesniki in pisatelji; njihove predstavitve obravnavajo ¡ivo in aktualno snov in poglobljeno odgovarjajo na vpraœanja. Tako so letos Lu@ka Kajfe¡ Bogataj, Spomenka Hribar, Peter Kova@i@ Perœin, Ali ˘erdin, Boœtjan Videmœek, dr. Bo¡idar Jezernik, Igor Omerza in drugi odpirali miselne horizonte skozi ekologijo, zgodovino, politiko ali sociologijo. Glasbeni del, ki v preteklosti bele¡i tudi taka imena, kot so Katalena, Urœula Ramoveœ in Fantje z Jazbecove grape, Jani Kova@i@ ali Fake Orchestra, je ponudil nastop violinistke Tine Grego v gotski cerkvici pri svetem Danijelu in zvoke z da Vincijeve renesan@ne harmo-
Arhivski posnetek Lukatelc
nike ter na koncu skoraj razdejal neveliki prostor, v katerega so se hoteli nagnesti premnogi obo¡evalci Iztoka Mlakarja. Vse bolj pa postaja o@itno, da sta mik
Lukatelc tudi prizoriœ@e in vzduœje. Prvega zaokro¡a Lukatelova doma@ija s tremi prizoriœ@i: lindo, œtalo in guno, ki jo zamejuje potok in zelenje ob njem. Duh stare hiœe, njena premiœljena preprostost, zbuja nastopajo@im in obiskovalcem ob@utek doma@nosti. Za vzduœje pa poskrbijo prireditelji in gostje kar skupaj, ko raztegnejo ve@ere v dru¡enje in debate. Lukatelce so – ob sodelovanju vol@anske vaœke skupnosti, ki pripomore z opremo prireditvenega prostora, izvedbenimi mo@mi in radodarno prijaznostjo – o@itno naœle recept: vztrajanje pri resnem konceptu œiri priljubljenost. � Z. D.
dom
30. septembra 2013
ŒPORT
stran
13
DALLE PRIME GARE SOLO RISULTATI INDICATIVI. Senza derby valligiano il campionato della Lega Calcio Friuli Collinare
Preziosa vittoria per la Valnatisone e buona partenza del Real Pulfero
Grande attesa per l’imminente incontro sul campo di San Pietro tra Valnatisone e l’OL3 Faedis di mister Paolo Cencig
Bepo Qualizza
E
ra necessaria una vittoria alla Valnatisone dopo la sconfitta interna per 2-1 ad opera del San Giovanni, e l’1-0 ottenuto sul campo di San Lorenzo Isontino mette i valligiani in una posizione più tranquilla in classifica. Ma è già trepidante l’attesa per il prossimo incontro di questa fine settimana, che vedrà scendere sul campo, a San Pietro, l’OL3 di mister Paolo Cencig. Una formazione che non è disposta a fare regali, considerate le mire ambiziose della compagine di Faedis, che nella passata stagione ha sfiorato di un nulla l’accesso ai play-off. I campionati del settore giovanile sono iniziati con le consuete incognite, naturale conseguenza delle variazioni di età dei calciatori costretti, di anno in anno, a cambiare categoria. Un fattore questo che condiziona i risultati ottenuti sul campo. Per quanto riguarda le nostre formazioni, gli Juniores Regionali hanno esordito sul campo della Manzanese dove sono stati sconfitti per 4-2. Si sa che i seggiolai non regalano nulla e sono protagonisti incontrastati non solo in questa categoria a
livello giovanile. Vittoria di buon auspicio per gli Allievi Provinciali che hanno superato l’OL3 con il risultato di 5-3. Un risultato che lascia ben sperare rispetto allo scorso campionato, nel quale nulla ha girato per il verso giusto. Lo scotto tra campionato Provinciale e quello Regionale lo stanno pagando i Giovanissimi incappati in due pesanti sconfitte, 10-0 a Tricesimo e 4-0 a San Pietro opposti all’Union Martignacco. Divario palpabile vista la caratura degli avversari e la mancanza di esperienza di gioco a questi livelli. Il Real Pulfero ha affrontato con il piede giusto la prima del campionato Amatori FIGC, con una sconfitta inferta fuori casa al Leon Bianco per 3-0. Di questo girone fanno parte Cerneglons, Amatori La Rosa, Remanzacco, Chiopris Viscone e Torean. È da notare come le trasferte, almeno quelle della prima fase, non siano distanti e questo è un fattore non trascurabile nel bilancio della società e nelle tasche degli stessi giocatori. Saranno le gare Coop Ca TolmezzoDrenchia/Grimacco di Prima categoria e
KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Jubilejni 20. tek na #rno prst
Na koledar Primorskih gorskih tekov 2013 je bil za 7. september v organizaciji Planinskega druœtva Podbrdo, GRS Tolmin in Ob@ine Tolmin vpisan jubilejni, 20. gorski tek Ivana Anderleta na #rno prst. Na 6,3 km dolgo progo z viœinsko razliko 1300 m se je iz Podbrda podalo133 ljubiteljev te discipline. Med njimi je bilo kar 23 doma@inov. Na slavnostno obarvani zaklju@ni prireditvi na œportnem igriœ@u v Podbrdu so se organizatorji zahvalili ve@letnim sooblikovalcem te tekaœke prireditve. Najboljœim 20. teka@em so podelili medalje in pokale, vsem pa spominske nagrade, pozdravili so tudi kar œtirideset udele¡encev »Puœeljca gorskih tekov«, ki je letos prvi@ povezal gorski maraton œtirih ob@in in teke na Ratitovec, Kopa@nico in na #rno prst. PD Podbrdo in TIC Podbrdo sta tek skozi @as dvajsetih let predstavila tudi skozi prilo¡nostno razstavo. Mnogi teka@i zatrjujejo, da je #rna prst raj za gorske teka@e, zaradi divjega, neizprosnega sveta in gostoljubnosti doma@inov. Olga Zgaga (foto Cveto Zgaga)
La formazione dei Giovanissmi regionali della Valnatisone Savognese-Risano di Seconda categoria a dare inizio al torneo della Lega Calcio Friuli Collinare. Va ricordato che non ci sarà derby val-
ligiano in questo campionato, considerata la promozione del Drenchia/Grimacco e la retrocessione della Savognese, che è scesa in Seconda categoria.
DOMENICA 6 OTTOBRE A SAN PIETRO AL NATISONE
Torna il grande ciclismo omenica 6 ottobre, a San Pietro al D Natisone, si terrà l'11° Trofeo Banca di Cividale, organizzato dalla Ciclistica Forum Iulii. La gara, riservata alla categoria Juniores della FCI, da quest'anno denominata GP Valli del Natisone - Trofeo Banca di Cividale, si svilupperà su quel circuito di 12 km, da ripetere 10 volte, che nel 2012 ha visto primeggiare per distacco Seide Lizde, attuale portacolori
della nazionale italiana juniores ai Campionati Mondiali in Toscana. La gara, patrocinata dalla Provincia di Udine e dal Comune di San Pietro al Natisone, partirà alle ore 10 da via Alpe Adria a San Pietro e interesserà le località di Azzida, Ponte San Quirino, Vernasso, Oculis, Biacis, Cras, Tiglio, San Pietro al Natisone. L'arrivo è previsto per le ore 13 circa. Seguiranno le premiazioni.
Kratke Brevi brevi kratke
14
DOMA@A KULTURA
stran
Naæa nona Babuæka se je iz Vladikavkaza varnila æe buj buoga
Patroni pomo@niki: Aleksander Sauli
Kajœna ura bo Parvi dnevi otuberja bojo lepi an son@ni, @eglih buj marzli, posebno zjutra. Nova luna u saboto 5. otuberja parnese obla@no an mokro uro, pa samuo za kajœan dan. Potlè marzu vietar azgnè magle da¡a. Parvi kuart lune u saboto 12. parnese jasne an marzle dneve. Puojde takuo napri za kajœan dan. U telin miesce se dan skrajœa za 1 uro an 20 minutu.
Son@na ura Zadnjo nediejo miesca otuberja se uarnemo na son@no uro. Ob 3. zjutra prelo¡emo œpere naœih ur adno uro nazaj. Zjutra bomo mogli spat adno uro vi@, pa zvi@er bomo imiel’ adno uro manj dneva.
Radoviednost Nimar buj pogostu radi beremo novico, de kajœan vasnjan, kajœan poznan @lovek, ki ¡ivi tle al’ po sviete, je dopunu veliko starost. ˘ivljenje se je zaries podujœalo. Muoramo pa ahtat, ¡e od mladih liet, de zdravje pameti an ¡uota, za kar je naœa muo@, ostane tud kualitetno. Novica, ki tele dni je bla po gjornalah, prave de ¡ivljenje se ja dujœa, pa de bi ga u¡ivali do konca, muoramo zaries ahtat. Statistika prave, de mo¡ ¡ivi do 79 liet, ¡ena pa do 84. Mede¡ina za prit, za kar se more, zdravi do velike starosti, je jest malo an kualitetno, ostat aktiuni an imiet nimar kake interese, kako dielo, ki napune dan an prazni cajt. Buojœ genjat kadit, @e imamo tako pe@jo, par usakin kosile al’ vi@erij ne pozabit dobar tont zeja an tud sadje. Na stuojmo potlè pozabit, seviede kàr ura nan dovoli, iti na sprehod manjku pù ure na dan. Donaœnji dan, takuo ki pravejo novi œtudij, je zlo nizka percentual, tistih ki umariejo zauoj infektiunih boliezni. Obratno je pa zlo vesoka percentual tistih ki umariejo zauoj boliezni sarca, raka, iktus, diabete, debeluosti an boliezni dihanja. Malomanj 80% judi nad 65 lieti, ima manjku adno telih boliezni an 50% jih ima dvie al vi@. Take boliezni postarajo zlo hitro ¡uot an pamet. SZO (svetouna organizacjon zdravja) prave, de vi@ ku 40% raku an 80% boliezni sarca, iktus an diabete, bi na bluo, @e bi judje ahtali, na primier, na jedila, kajenje an bi se gibal’ buj zvestuo. Za zbuojœat ¡ivljenje je œe zlo important dat’ dielo pameti, ku na primier brat an dielat use kar na parpusti de »zaspije«. Use tuole pomaga dat ne samuo »vi@ liet ¡ivljenju, pa@ pa vi@ ¡ivljenju lietan«.
RICETA
➔ Torta z grazdujan Nucamo pù kila arde@ega an sladkega grazduja, 1 eto cukerja, 2 eta an pù uœeni@ne moke, 1 buœtino vaniline, pù buœtine fece, 1 eto masla, 1 taco mlieka, 1 ice, pù eta suhega grazduja, 2 ¡lice @arnega cukerja. Parvo rie@ operemo grazduje an denemo zarne tu posodo, kjer jih umieœamo kupe z 2 ¡lican’ cukerja. U drugi posodi zbutamo ice z ostalin cukerjan, umieœamo useni@no moko, vanilino, feco, arzstajeno maslo an mlieko, grede ki lè napri mieœamo takuo, de na koncu testuo ostane gladko. Na zadnjo umieœamo œe zarne grazduja an tud’ suhega grazduja, ki smo ga priet diel’ za malo cajta tu mija@no uodo an lepuo stisinli. U ¡e obiejeni an potroseni z useni@no moko posodi za foran, usujemo naœo parpravo an jo lepuo uglihamo. Po varh potrosemo œe @arni cuker an denemo u ¡e gorak 180° foran parbli¡no za 40 minut. Loretta Primosig
dom
Jeœiœke zgodbice
MIESAC OTUBER U NAŒIH DRU˘INAH
U petak 11. otuberja je praznik svetega Aleksandra Sauli. Rodiu se je 15. febrarja lieta 1534 u plemenitni dru¡in’ Milanskega miesta. Biu je zaries dielovan œtudent, keremu bi se lahko odparle usake urata. Sam pa je odlo@u stopnit u novi red Barnabitu. Bluo je lieto 1551 an je imeu samuo 17 liet. Pet liet buj pozno je biu posve@en u maœnika. Kàr je imeu 23 liet, u Pavii, je za@eu tisto, ki naj bi bla njegova kariera ku profesor teologije an pridgar. Biu je zlo dobar pridgar, sa kàr je on pridgu, je bluo usaki krat vi@ judi. Parhajal’ so tudi od dele@a, za posluœat telega duhounika an profesorja, ki je pridgu s takin velikin karizman. Imeu je samuo 33 liet kàr je biu imenovan za redounega generala Barnabitskega reda. Dvie lieta buj pozno ga je pape¡ Pij V. imenovau za œkofa an poœju u miesto Aleria na Korziko. U telin kraju, Aleksander je ostu dvajst liet. U telin cajtu je opravu zaries puno diela. Obnoviu je popunoma zapuœ@eno œkofijo, ki je takuo ratala pravi zgled za usè. Buj pozno je zavarnu œkofouski polo¡aj u Genovi an Tortoni. Natuo ga je pape¡ Gregorij XIV. imenovau za nadœkofa u mieste Pavia. Dvie lieta potlè, tentega, ki je biu na pastoralnin obisku u kraju Calosso d’Asti, u jesenskin marzlin predpudnen, je umaru. Bluo je 11. otuberja lieta 1592. Imeu je samuo 58 liet. Za veliko dielo, ki ga je opravu na Korziki, je Aleksander Sauli poznan ku »Apostol Korzike« an zatuo je tud’ nje patron. Pape¡ Pij X. ga je razglasiu za svetnika 11. di@emberja lieta 1904. Za nimar po@iva u gla¡ovi krsti, u kapeli njemu posve@eni u veliki cierkvi miesta Pavije.
30. septembra 2013
Jur Zad tih
U
starih cajtih, pred velikimi uojskami prejœnjega stuolietja, so muoj nono an nieki njega parjatelji, sami al’ kupe z drugimi, u majhanih skupinah za@el’ guzierat po europskin sviete. Predajal’ so usake sorte re@i, ki so jih prenaœal’ u kroœnji na harbatu, skuoze Avstrijo, Uogarijo an druge europske de¡ele. Muoj nono Mateu¡ in druga dva, ki sta bla ku on iz Nediœkih dolin, so prehodil’ daj do ni¡je Rusije. Parœli so do Kavkaza, u miesto Vladikavkaz, an so s parœparanin’ sudmi tan dele@ kupil’ ‘an velik kos sveta, de bi ga obdieloval’ an takuo genjal’ guzierat. S tardin dielan so spremenil’ pustoto u njive, varte, sadovnjake. Slu¡il’ so dobre sude s predajo kompierja, sierka, riepe, uœenice an takuo napri. Od za@etka, de bi imiel’ strieho nad glavo, so nardil’ hiœe, ki so imiele paradane uoz spledenih lesenih rakli. Omautal’ so jih z ilouco an pokril’ s slamo, saj so takuo dielal’ doma. Tudi mi smo imiel’ takuo zgrajen senik. Kàr so se re@i zbuojœale, kier je dielo dajalo dobro pardielo, je parœu cajt, za dru¡ino nastavit. Takuo se je muoj nono varnu u Bene@ijo po murozo, ki jo je biu pustu doma, jo je poro@iu an peju za sabo tja dele@ @ez #arno muorje. Tan je dru¡ina hitro zrasla z otruoki, ki so se zbieral’ do dvanajstega al’ trinajstega. Pa za nasre@o je nono Mateu¡ ostu brez ¡ene, ki je na naglin umarla an pustila use majhane otroke brez matere. Nono se je nazaj varnù u doma@e kraje, s troœtan de bi uœafu kako drugo stvar, ki bi dielala za mater buogin otruokan. Stuoru je oznanit s prie¡nice kravarskemu gospuodu soje te¡ave tu cierkvi , de bi se kajœna ¡ena usmilila an si uzela tako te¡ko miœijon. Atu je parœla napri mlada Mariana brez, de bi se upraœala kuo je an kuo bo. Œla je za njin. Ne samuo, tudi poro@ila ga je. Seviede nie imiela dost cajta za pomislit, saj ji je biu mo¡, @eglih par lietih, uœe@. U tistin cajtu tan za Kavkazan je bluo usako rojstvo gnada bo¡ja an je
Mateu¡ova dru¡ina œe napri rasla lieto za lietan. Zibiela je riedko ostajala prazna. Nono je arzœieru sojo posestvo in zazidu veliko kamanovo an madonovo hiœo. Takuo so nardile tudi druge œtier beneœke dru¡ine, ki so se tan zbrale. Nastala je vasica ki so jo klical’ »Italijanski Hutor«. Use je œlo lepuo napri, dokier se je na ¡lah use zgubilo an podarlo, kàr je za@ela ruska rivolucjon. Od velike dru¡ine je kajœan ostu ubit, drugi so se zgubil’ Buog vje kje. Te¡kuo je ratalo ¡ivljenje pod Leninan an Boljœevizmu. Tisti ki so mogli so, kàr so uœafal’ dobro parlo¡nost, uteklì an parœli na star duom starœu u Italijo. Troœtal’ so se, de bojo uœafal’ nomalo meru na tleh sojih starœu, pa je bluo ku past uoz padiele tu vogjie. Nieso œe parœli uoz adnega rivolucjona, ki so se uœafal’ tudi doma tu uojskah pod Musolinan, za lon, ki so ratal’ Talijani. Kajœan se je rivu skrit, a so druz’ muorli iti tu@ uojske, ki jih je Duce zakuru. Du Afriki je muoj o@a zaslu¡u sojo parvo italijansko eœperjenco, saj je pogostu pravu, kako huduo uojskovanjie je bluo na prestoru Amba Alagi, saj ostaja napisano na œuolskih bukvah. S te¡avo an buj buoga ku kàr je mlada odœla, se je damu varnila tudi Mariana, moja nona. Nona Babuœaka smo jo klical’, sloviensko an rusko kupe. Z ni@an je muorla nazaj za@et ¡iviet u koœ@i@u rojstne hiœe. Nje brat ji je biu pustu suoj part premo¡enja u Oœnjace, pù
hrama an majhan svinjak u potoke, malo dele@ za vasjo Jeœi@je. U tolo majhano hiœco so parœli ¡ivet ona an ciela varsta snuovu, sojih an tistih od parve Mateu¡ove ¡ene: Vicen, Mileci, Metilda, Duardo, Marija, Stasik an Giulia. Nie manjkalo te¡au, kier nieso imiel’ grunta, za obdeluvat an je bluo te¡kuo uœafat dielo, posebno za nje «Ruse», ki, ku taki, nieso bli lepuo gledani od naœih vasnjanu an usieh Bene@anu. Œtieti so bli za komuniste. Te¡kuo an dugo bi bluo ¡brat kupe use zgodbe an re@i, ki so se gajale u tistih cajtih. Za sada moren re@’ samuo kako besiedo o noni Babuœki. Puobnen jo, ki je bla ¡e u lietih an kàr smo jo mi, ki smo bli œele majhani otroc, hodil’ gledat, je bla radodarna z nan’, za kar je mogla. Vidu san jo nimar s tistin facuolan na glavi, spod katerega so par kraj glave sijegal’ bieli lasje, ki jih je dost krat parstrajala @ja za uha. Bla je nimar okuole furnela, al’ pa sede, ki je kake hruœke al’ pa jabuke burla, riezala u koœ@i@e an nastikala na œpaj. Kladla jih je suœit gor nad furnel, kjer so bli pod napo parpeti po@aries @uke¡ni. Na nje je parpenjala tiste œtrijene koœ@i@u takuo, de je nimar uonjalo po jabuk’ tu tisti hiœ’. Vasnjani so pravli, de je ona parva par naœih krajih za@ela tenfat gobe œtoruke. Od sparvi@ so jih klical’ @ieœpuke. Pogostu, kàr jih je bluo puno po hostieh an seno¡etah, jih je tudi nan ponudla z jejdovo pulento. Nimar so mi ble uœe@, @etud’ je kladla notar obiuno @esnaka. Prù barka nona je bla. Nimar nan je kiek pardala. Zmislen se posebno nje @aj, ki nie mù manjkat. Dar¡ala je nimar gore@o uodo tu kogomi an tu drugi buj majhani pa mo@an @aj, ki ga je zmeœala an nan ponudla, brez pozabit parluo¡t kajœan biœkotin, ku galeto. Sama jih je pekla tu nje starin furnelu, ki je slu¡u tud’ za griet hiœico. Toplo je bluo u tisti majhni sobi, ki je nie bluo vi@ ku dvajst kuadratnih metru. (50. – gre napri)
Ljudje v Poso@ju
Neprijetno sreåanje pod Velikim vrhom
V
eliko mladih in starejœih ljudi v Poso@ju ima veselje do obiskov gora in sredogorja nad So@o. Tudi Leon iz Kobarida spada med ljubitelje pohodov po naœih planinah in vzponov na skalne vrœace v Poso@ju. S fotoaparatom, ki je stalni del prtljage v nahrbtniku, se da tudi ohraniti dogajanje na ¡ivih planinah in ovekove@iti ostanke planin, ki so œe v prvi polovici preteklega stoletja pre¡ivljale œtevilne prebivalce Poso@ja. Lepega poletnega dne se je odlo@il, da bo prosti dan izkoristil za obisk planine Dovc (Dolec) in vzpon na Veliki vrh na Morizni. Avto je parkiral pod Magozdom in se po gozdni poti odpravil do plazovite grape, kjer se lagodna hoja kon@a in pot sprva po@asi, nato pa se v serpentinah strmo dviga do Huljeve lovske ko@e in naprej na opuœ@eno Magoœko planino Dovc. Kmalu za tem, ko je pre@kal meliœ@e, kjer se je v zadnjem potresu iz gore v dolino vsulo na tiso@e ton kamenja in gruœ@a se je pribli¡al zadnji @istini, ostanku seno¡eti, ki je grmovje in drevje œe nista zarasla. Z mislimi ¡e visoko v gori je izza podrasti, ki ga je œe lo@ila do male @istine zasliœal,
da se nekaj premika. Zaustavil je korak, in pri@akoval sre@anje z dre¡niœko kozo ali kozlom, ki se preko leta prosto pasejo v strminah Morizne. Skozi veje odete z listjem je pod potjo ¡e opazil temno senco œe vedno neprepoznavnega obiskovalca. Izgubljena @rna ovca ali gams, ki se je spustil v dolino, da bi se od¡ejal v So@i je Leon razmiœljal, ko je po@asi, da ¡ivali ne bi prestraœil stopal sre@anju naproti. Le œe nekaj korakov ga je lo@ilo do kraja, kjer se nad potjo odpre svetloba, ko je pred njim ozko pot izza grmovja veselo pre@kal mali medvedek, ki na vso sre@o ni opazil zaprepadenega opazovalca.
Pot nadaljeval po strmini jase navzgor, kjer ga je po sliœanih glasovih @akal œe nekdo. Morda drugi medvedek ali pa mati medvedka? Leon je obstal kot vkopan. Mo¡gani so bliskovito delovali. »Panika! Ne!« »Bliskoviti beg! Ne!« Prestraœil bi medvedko, ki ga œe ni zavohala. V trenutku se je odlo@il. Najhitrejœi in kar se da neopazen in nesliœen umik. Hitel je in razmiœljal, kako pretentati ¡ival, @e bi se ta odlo@ila napasti. Odlo@il se je, da bi med begom po@asi odmetaval vsebino nahrbtnika saj bi malica in posamezni predmeti vsaj za trenutke zagotovo pritegnili pozornost obi@ajno radovedne zveri. #eprav je sprva hodil naglo, mogo@e tudi tekel, se je ob@asno ustavil in za trenutek prisluhnil, da bi se prepri@al, @e ga morda zver ne zasleduje. Pot do parkiranega avta se je vlekla neskon@no dolgo, vendar je prispel varno z vso prtljago. Sproœ@eno in brezskrbno je verjetno zadihal œele po vro@i kopeli v doma@i kopalnici. Planino Dovc in Veliki vrh pa je za nekaj @asa umaknil iz svojega programa pohodov in vzponov. PaÅ
dom
30. septembra 2013
KAPLAN MARTIN @EDERMAC
LETA 1933 - »MOLITE ZAME«
60.
stran
15
risbe: MORENO TOMASETIG besedilo: GIORGIO BANCHIG
in MORENO TOMASETIG
POVZETEK - Telo ilustrirano pripovedovanje je povzeto iz romana »Kaplan Martin Åedermac«, v katerem je slovenski pisatelj France Bevk (1890-1970) opisu teœko stanje slovenskih duhovniku v Beneåiji po prepovedi slovenskega jezika v cierkvi s strani faæizma. Po obisku karabinierju je pre Martin s sestro Katino skriu slovenske bukva v cierkvi svetega Mihiela. Paræla je nedieja, kaplan Martin je æu maæavat. Po branju Vangelija je zaåeu pridgo po italijansko. Moœje so se razjezili, a je Åedermac zagotoviu, de tuo je bluo parviå in zadnjiå in je sklenu, de se na bo podluoœu oblastem. En tenent karabinierju mu je ukazu, naj podpiæe dokument, s katerim naj bi sparjeu ukaz. Zatuo ki je Åedermac odloåno odklonu, ga je parsilu iti za njim v Åedad k prefektu, pred katerem je branu pravico svojih ljudi posluæat Boœjo besiedo v maternem jeziku. Medtem so karabinierji v Varsniku sekvestrali katekizme. Na sreåanju z drugimi kaplani je Åedermac zaviedu, de bo nadækof branu pravice slovenskih vierniku. Kaplan Potokar je poviedu tud, de æpijon med domaåimi duhovniki je kaplan Skubin. Tudi v njega fari je biu æpijon: nieki Klinjon, ki je snubu kaplanovo sestro Katino. Po smarti matere je kaplan huduo zboleu. Ozdravu je poåaso… En dan je v Lipah sreåu zdravnika, ki mu se je parporoåiu, de naj ahta, kier hudobneœi mu åejo slavo. In ries! Nieko nuoå ga je zbudu vasnjan Birtiå in ga prosu, naj uteåe, kier je vidu, de so paræli puonj. Nie bluo druge izbiere ku uteå. Drug dan zjutra je biu œe v Vidnu pred ækofijo in prosu, de ga nadækof sprejme. Nadækof je Åedermacu poviedu, de prepuovedi slovenskega jezika se niesta mogla uprieti ne on ne papeœ. Åedermac je pa izrazu prepriåanje, de nadækof nie nardiu vsega, de bi ustavu prepoved. Kàr je paræu v Vrsnik ga je åakala skupina moœ. Od njih je zviedu, kuo so æle stvari, kàr so faæisti paræli puonj in je on uteku. Doma ga je parjela velika œalost in skarb. Æu je obiskat famoætra Severja, kateremu je odparu sarce. Sever mu je svetovau: »Pridgi po slovensko!« In takuo se je zgodilo. Naslednjo nediejo je po branju evangelija govoriu po slovensko in ljudem parporoåiu, naj ljubijo materni jezik in ga varjejo kot veliko bogatijo.
KÀR JE ÆU V ZAKRISTIJO, DE SI OBLIEÅE MAÆNO OBLAÅILO, GA JE PARJELA SLABUOST. SEDNU JE IN Z ROKO PODPARU GLAVO. MOTILO MU SE JE IN MU JE V GLAVI ÆUMIELO KAKUO SE ÅUJETE?
NIE HUDIEGA. SADA GREM MAÆAVAT
V RESNICI PA SE JE BAU, DE NA BO MOGÙ. DE BI LE PARÆU DO KONCA MAÆE, POTLÈ NAJ SE ZGODI PO BOŒJI VOLJI
VAS BLIED JE PARÆU PRED UTAR. TRESU SE JE. MED MAÆO GA JE ÆE DVAKRAT OBÆLA SLABUOST, DE JE MUORU ZA MINUTO POÅIVAT
AL BOTE MOGÙ ITI NAPREJ? ZAKÌ NE? SEVIEDE BOM MOGÙ
KÀR JE VZEU KELIH IN TEU ITI V ZAKRISTIJO, JE ÆE ANKRAT POGLEDU PO LJUDEH. NASTALA JE MINUTA ŒALOSTNEGA MOUKA. ŒENSKAM JE ÆLUO NA JOK
PO MAÆI LJUDJE SE NIESO HITRO RAZKROPIL’ PO VASI KU PO NAVADI. STALI SO PREI CIERKVIJO IN GLEDAL’ ZA NJIM, KI JE ÆU PRUOT FARUŒU. KATINI NIE PUSTU, DE BI GA PODPIERALA. NIÅ!
MOLITE ZAME. BUOG Z VAMI!
ÅEDERMAC JE NA POU SEDEU, NA POU LEŒU V NASLANJAÅU IN GLEDU V OKNO. POÅIVU JE. KATINA MU JE PARNESLA ÆKUODIELCO KAFÈ. PRED NJIM JE STALA IN GA PROSILA, NAJ GRE NA PASTIEJO. NE, NA BO ÆU NA PASTIEJO, SADA NE DONAS PAR MAÆI JE BLUO TAKUO NENAVADNO …
KAJ STOJIÆ IN LE GLEDAÆ? BIEŒ’ DIELAT TVOJE OPRAVILA. NE STUOJ SKARBIET ZAME
ÅEDERMAC JE OSTÙ SAM. IZBA NIE BLA ZAKURJENA, MED STIENAMI JE BLUO HLADNO, DE SE JE MUORU OGARNIT ÆE SUKNJO. TUD ZUNA JE BLUO MARZLO. ZAÅEU JE PARLETAVAT SNIEG NA LISTJE, KI NIE BLUO ÆE ODLETIELO. ZUNA IN V IZBI SE JE ÅÙ ZIMSKI HLAD. ÅEDERMAC SE JE STRESU, ÅETUD JE ÅÙ TREÆIKO PO TELESU IN GA JE ŒGALO V OÅEH
RIASSUNTO IN ITALIANO - Questo racconto è tratto dal romanzo «Kaplan Martin Åedermac» dello scrittore sloveno France Bevk (1890-1970). Narra fatti successi nel 1933, quando il fascismo vietò 60 - GRE NAPREJ l’uso dello sloveno. In questa puntata: dopo aver predicato in sloveno, don Åedermac si sente prostrato e a fatica procede nella celebrazione della messa. Avviandosi in sacrestia raccomanda ai fedeli di pregare per lui. La gente fuori della chiesa commenta l’accaduto e guarda con commozione il cappellano che malfermo si avvia verso la canonica accompagnato dalla sorella Katina. Sprofondato nella poltrona sente salire la febbre. Desidera rimanere da solo nella fredda stanza. Fa freddo anche fuori, portati dal vento i primi fiocchi di neve si poggiano sulle foglie che non erano ancora cadute dagli alberi.
16
ZADNJA STRAN
stran
KAJ KJE KAM KADÀ KUO NEDIÆKE DOLINE • VABILO NA KOSILO -od 28. œetemberja do 8. di@emberja pokuœanje tipi@nih doma@ih jedil u 18 gostilnah u Nediœkih dolinah an Idarski dolini (beri na strani 5) Info: www.invitoapranzo. it. • PLANINSKA DRU¡INA BENE@IJE - u saboto 28. œetemberja, kupe s Planinskin druœtvom Kobarid, 19. tradicionalni pohod Breginj (Slo)- Breœki Jalovec - Brezje (Ita). Se uœafate ob 7. uri u Breginju. Info: Luisa, 0432709942 Vasja Bric, tel. 0038641337379; - ob sriedah an petkih, od 19. do 20. telovadba-ginastika u palestri sriednje œuole u Œpetru. Upisajta se do 27. setemberja. Info: Flavia, 0432727631, Daniela, 0432714303 • PLANINSKO DRUŒTVO CAI - u nediejo 6. otuberja ekskurzija SentieriNatura, rinka na Palcoda an Tamar iz kraja Tramonti di Sotto; - u nediejo 13. otuberja Burnjak, ki bo u Sauodnji par Veliki jami www.caicividale.it/“Val Natisone” • UTANA - GORENJ TARBIJ - 28. an 29. œetemberja Gobe u naœi de¡eli an u Nediœkih dolinah (beri program na 5. strani) • VARTA#A (Tar@mun) Agregacijski center La Sorgente - u petak 27. setemberja, ob 20.00 bojo pokazal’ film L’uomo di Stregna (ki je lieta 2007 parjeu parvo nagrado Alpi Giulie Cinema), re¡ija Paolo Rojatti, igrajo Eugenio Tomasig “Genio” an vasnjani s Sriednjega; - u petak 4. otuberja, ob 20.00 Il gambero rosso della Louisiana: minaccia alla biodiversità in Fvg. Temo bojo predstavil’ Tiziano Scovacricchi (raziskovalec Cnr), pokazal’ bojo dokumentar Alieni tra noi (25 minut), Luciano Mottes bo guoriu o rakih u Nediœkih dolinah; - u saboto 5. otuberja, ob 20.00 bojo odparli razstavo ˘ivljenje pod Triglavom-Alle pendici del Tricorno. Po odpartju bo pargrizek. Razstava, za kero skarbi Planinska zveza Slovenije (sodeluje Planinska dru¡ina Bene@ije) bo odparta do petka 18. otuberja
• PODBUNIESAC - u nediejo 29. œetemberja bo Pohod miru. Ob 9.30 odhod iz Podbele, okuole 12. ure se pride na Œtupco, kjer bo paœta an muzika. Pohod je za use. Parpravlja Podbunieœki kamun, sodeluje Planinska dru¡ina Bene@ije
u kraje Buzet, Roc an Hum, tartufe u Motovun. Iz Œpietra gremo ob 7.uri, se uarnemo okuole 20. ure. Za autobus an kosilo se pla@a 45 euro. Upisovanje do 12. otuberja, pokli@ite na Inac, tel. 0432703119. Parpravlja Srebrna kapja
• #ARNI VARH - u nediejo 29. setemberja, ob 16.00 u kraju, ki le¡i na poti, ki iz #arnega varha peje u kraj Farkadice bo koncert, godu bo Accordion group 4-8 8-16 z Aleksandrom Ipavcem, potlé griljata an veselica. Se pla@a 15 euro. #e bo slava ura koncert bo u gostilni Taverna fiorita u Barnasu
• LIESA Slovensko stalno gledaliœ@e vabe na jesenski program z italijanskimi nadnapisi (sopratitoli): - u petak 18. otuberja, ob 20.00 bo komedija »Ne sprehajaj se no vendar @isto naga! / Ma non andare in giro tutta nuda!«, re¡ija Alen Jelen. Predstauli bojo tudi gledaliœko sezono u Bene@iji
• A˘LA - usako nediejo miesca otuberja u industrijski coni bo Burnjak, ki ga organiza komitat Klenje. Sodelovala bo Karitas s predajo sla@in ubogime • GREMO NA JESENSKI KME@KI AN GOZDARSKI SEJEM U KRAJ KOMENDA
- u saboto 12. otuberja Gremo u Komendo (Slo) ob 6.45 iz Œpietra, ob 7. iz #edada, dopudan ogled sejma, kosilo u Medvodah an popudan ogled kmetijstva. Za se upisat: Kme@ka zveza (od pandiejka do sabote, 8.30-12.30), 0432/703119 • GREMO U ISTRO - u nediejo 20. otuberja Gremo odkrivat glagolitsko kulturo
Naro@nine Abbonamenti LETNA/ANNUALE € 16 PODPORNA/SOSTENITORE € 30 SLOVENIJA/SLOVENIA € 20 EVROPA/EUROPA € 25 SVET/EXTRA EUROPA € 35
Poœtni ra@un/Conto corrente postale n. 12169330 intestato a Most scarl, borgo San Domenico 78, 33043 Cividale del Friuli/#edad Ban@ni ra@un /Conto corrente bancario Iban: IT85 P086 3163 7400 0010 0815 095 BIC/SWIFT: RUAMIT21CIV
30. septembra 2013
dom
DOMA#A MODRUOST Tek’ s pisan le¡i, z buhami ustane
TERSKE DOLINE • BARDO - 12. an 13. otuberja Burjanka, praznik kostanja (beri na strani 5)
KANALSKA DOLINA • BILA (RESIUTTA) - u nediejo 6. otuberja bo praznik kmetijstva. Od 9. do 18. ure bo merkatin diel obartniku an artistu, doma@ih dobruot an pardielku. Parpravja kamun Bila
bo Jestival œtrukjev in krapcev cieu dan na Kobariœkem placu
POSOÅJE
• FESTIVAL POHODNIŒTVA - do 6. otuberja pohodi z vodi@i, lepote narave an monumenti starih cajtu, ogled muzeju, razstave an konference. www.dolina-soce.com
• KOBARID - u sriedo 2. otuberja, ob 19.00 u prestorih Fundacije Poti miru Druga@en narod, lo@en od Furlanije, ki si vlada sam. O samoupravi Nediœkih dolin u cajtu Beneœke Republike (1420-1797) bo govorila Ines Beguœ iz Univerze na Primorskem
U PRIHODNJI ŒTEVILKI BOMO OBJAVIL’ PRIREPOŒJAJTE OBVESTILA DO 7. OTUBERJA NA NASLOV TEL.-FAX 0432 701455 INFO@SLOV .IT SUL PROSSIMO NUMERO PUBBLICHEREMO GLI APPUNTAMENTI FINO A FINE OTTOBRE . INVIATELI ENTRO LUNEDÌ 7 OTTOBRE . DITVE DO KONCA OTUBERJA .
• KOBARID - u saboto 5. otuberja 2013
PREVODI
SVETA MAŒA PO SLOVENSKO
TRADUZIONI PREVODI
VSEH VRST IN LEKTORIRANJE TEKSTOV STROKOVNO, HITRO, NATAN@NO, PO PRIMERNI CENI, ZANESLJIVO IN ZAUPNO IZ ITALIJANŒ@INE V SLOVENŒ@INO IN OBRATNO NA 348 5165977 ALI E-MAIL: INFO@LISTSCARL.COM
TRADUZIONI PER OGNI ESIGENZA E REVISIONE TESTI DALL'ITALIANO ALLO SLOVENO E VICEVERSA: QUALITÀ DELLE PRESTAZIONI, AFFIDABILITÀ, PRECISIONE, RAPIDITÀ DI CONSEGNA, AL GIUSTO PREZZO; CELL. 348 5165977 O MAILTO: INFO@LISTSCARL.COM
Usako saboto ob 19. uri u farni cierkvi u Œpietru.
Na spletni strani www.dom.it vsak dan novice in prireditve
dom
KULTURNO VERSKI LIST
PETNAJSTDNEVNIK PERIODICO QUINDICINALE ODGOVORNI UREDNIK
DIRETTORE RESPONSABILE MARINO QUALIZZA ZALO¡BA - EDITRICE MOST SOCIETÀ COOPERATIVA A R. L. UREDNIŒTVO - REDAZIONE UPRAVA - AMMINISTRAZIONE 33043 #EDAD - CIVIDALE DEL FRIULI BORGO SAN DOMENICO, 78 TEL. - FAX 0432 701455 e mail: redazione@dom.it www.dom.it Iscrizione Roc n. 5949 del 10.12.2001 STAMPA: CENTRO STAMPA DELLE VENEZIE SOC. COOP. VIA AUSTRIA, 19/B, 35129 PADOVA REGISTRAZIONE TRIBUNALE DI UDINE N. 8 - 8. 4. 2003
Najbolj brano na naœi spletni strani I più letti sul nostro sito internet
Vsak dan ob 20.30 Tv dnevnik po slovensko
1
Stoletnica prve svetovne vojne Centenario della prima Guerra mondiale al via
2
Parhajata nova komisarja gorskih skupnosti Comunità Torre, Natisone e Collio a Rocco
Vsak dan, od pandiejka do sabote, poro@ila: ob 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00 an ob 19.00.
3
Quattro tempora a Montefosca Kuatarinca v #arnem varhu
Ob nediejah: poro@ila so ob 8.00 in 9.45 (pregled zamejskega tiska), 13.00, 14.00, 17.00 in 19.00; ob 9. uri sveta Maœa.
4
Maœa po slovensko 80 let po prepovedi A San Pietro torna la messa in sloveno
5
Nate@aj za ko@o na Solarjeh Rifugio Solarie cerca gestione
Oddaje za vidensko provinco Vsako saboto ob 12.00 iz Rezije »Ta rozajanski glas«. Nediœki zvon« iz ¡ivljenja Beneœkih judi. Vsako saboto ob 14.10 »N Vsako zadnjo saboto v miescu ob 12.30 iz Kanalske doline »Tam, kjer te@e bistra Bela«.
Postani naœ prijatelj Diventa nostro amico
V
SABOTO OB
21.35
OKNO
IN V NEDIEJO OB
B ENE @IJO www.radiospazio103.it
V
TUDI NA INTERNETU :
14.30