Giornale Dom

Quindicinale | petnajstdnevnik - anno XLIX n. 19 31. oktobra 2014 - Euro 1,20

31. Senjam na Liesah

Planinski burnjak

8. in 9. novembra festival beneške popevke stran 8

Ne dovolimo, da bi gozd požrl beneške vasi stran 9

Slovenska konzulta

Kanalska dolina

Reforma krajevnih uprav je velika priložnost stran 7

Zagotovljen pouk slovenščine stran 11

Posta Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, Ne/PD- in caso di mancato recapito restituire all’ufficio di Padova detentore del conto, per la restituzione al mittente - TAXE PERçUE - TASSA RISCOSSA - 35100 Padova - Italy

Praznik ob parvem in drugem novemberju objema veselje svetniku in žalovanje za martve

UVODNIK

Vse se obrača v soncu viere

Vahti nieso Pust Ezio Gosgnach

C

ieu misac otuber adan od narbuj gledanih programu za otroke na italijanski televiziji je napovedavu in vabu te male, naj 31. otuberja praznujejo »te buj nor dan v cielim lietu«, se pravi Halloween, ki mu po slovensko pravijo tudi nuoč čarovnic (štrij). Mislili smo, de je te narbuj nori cajt v lietu pust, ki ga par nas še posebno praznujemo z liepimi starimi navadami. A se je tudi naš sviet pod uplivam amerikanskega konsumizma postavu na glavo. Že puno cajta so po butigah na vidnim miestu arztavljene strašila in narbuj grozne maškere, pruot katerim se lahko naši te gardi iz pustne tradicije gredo skrivat. Na viljo Vsieh svietih, ki je adan izmed te narbuj velikih kristjanskih praznikah, bojo otroci po hišah pobierali nieke sorte kolede, te veliki pa šli na vičerje in na ples. In kar je narslaviš, je, de se na Halloveen parpravljajo tudi v šuolah, kar pomieni, de naši otroci že rastejo v juški kulturi in pozabljajo domače navade.

Ries je, de so tudi nam, kàr smo bli majhani, starši in nonolni jeseni spraznili kajšno bučo (mulon) in v olubju veriezali strašno podobo, ki jo je v tami še buj grozno napravljala notranja luč. A tuole ne za Vahti. Višno je bluo povezano s kajšno kumetusko navado. Saj so v Ameriki začeli narezovati buče šele lieta 1837 in ne zadnji dan otuberja ampa, kàr so jeseni paršli h koncu pobieranja pardiela.

Ries je tudi, de smo 31. otuberja imieli nieke sorte kolede. A smo po vasi pobierali hliebce, de bi zmolili za te rance in ne za šalo - »dolcetto o scherzetto« pravijo donašnji dan otroci. In kàr se je stamnilo, nobedan nie šu na bogato vičerjo in ples, ampa so vsi doma molili rožar »za te dušice, ki so se ločile iz družine in žlahte.« Kajšnemu se donašnji dan zdi, de je moderan, če namest Vahtu, ki jih ima za zastarielo viersko vražo, praznuje Halloween. Pa muore viedet, de tista besieda parhaja iz All-Hallows-Eve, ki pomieni prù »vilja Vsieh Svetih«, in so se na tist dan seviede zmisnili na te rance. Iz Halloweena so v Ameriki nardili pust v zadnjih desetlietjih, de bi lahko dobro zaslužili na ratingo tistih, ki imajo malo soli v pameti. In par nas se je puno ljudi hitro ujelo v konsumistični skopac.

Prava modruost nam kaže, de se tudi za Vahti muoramo varniti k pravim domačim koreninam, tuo je h hliebcan in molitvi.

Z

a Vahte se vsako lieto sprašujem, kaj mi povie tele praznik, ki objema veselje svetniku an žalovanje za martve. A je zadost jasno, de so tisti, ki jih častimo za svetnike, tudi že umarli an so tisti, za katere molemo, tudi med svetniki, vsaj takuo upamo. Na 'an kri nam se odpre veselje raja, nebes, na drugi pa točimo gorke solze za naše sorodnike, starše, parjatelje. Umarli so an tuole nas arzžali.

Na nieki čudni način, na nieko čudno vižo se smart an življenje srečata an nam oznanjata, de se vse varti, de se vse obrača v soncu viere, ki nas spremlja po naši poti v večnost. Svetniki nam kažejo lepoto življenja, zak' oni že uživajo, kar mi šele želimo. Grede pa nam pravijo, de pravo življenje najdemo v Bogu. Moremo ga dobiti, če pametno an pošteno živimo naš cajt.

Zatuo Vahti postanejo veliko učenje za nas. Imieti oči odparte na večno življenje, pomeni živeti po pravici v telem svietu an skarbieti, de kar se dogaja na sviete, bo dobilo pravo vriednost. V kratkih besedah poviedano: tisti, ki na pozabejo, de nas čakajo nebesa, skarbé, de jih bojo vriedni. An tisto pošteno življenje, ki nam je zapoviedano, parnese dobro za naš sviet. Če lepuo pomislimo na življenje svetniku, lahko videmo, de je bila njih svetuost popunoma h nucu vsiem.

Tuole je, de viera, če je viera, na pozabe na sviet an mu parnese pru, kar si želi. Zatuo, na telim prazniku moramo tudi zahvaliti Boga, za kar so zaslužili ti sveti za dobro telega sveta. Oni zaries so ljubili naš sviet, zak' so ljubili Boga. Tuole vaja tudi za nas.

Drugi spomin pa gre za martve. Tele je spomin, ki nam zbuja tudi žalost, zak' med njim' znajdemo naše starše, dobruotnike, ki jih moremo objeti samuo v mislih. Oni pa nam kažejo še nieki druzega. V njih beremo našo zgodovino; oni nam so priče za preteklost an so nam dali premoženje, de nismo ostali praznih rok. Nam pravijo tudi, de se bo naše življenje končalo, zatuo de je modro, če ga znamo nucati po Božjem nauku. Nazadnjo ostane le dobre, ki smo ga naredili, an bridki trenutki, ki smo jih preživeli.

Vse tuole je povezano z upanjem, ki je Božja muoč za naše dni.

”

Pravo življenje najdemo v Bogu, če se pošteno obnašamo

Marino Qualizza

SOTTO LA LENTE

Il 9 novembre di venticinque anni fa ha segnato la fine del comunismo e della guerra fredda

Qui il muro di Berlino non è mai caduto

V

enticinque anni fa cadde il muro di Berlino. Il 9 novembre 1989 ha segnato la fine del socialismo reale in Europa e della guerra fredda.

Pesanti ripercussioni del comunismo si sono avute in Slavia, Resia e Valcanale. La loro collocazione al confine con un sistema ideologico, economico, sociale e militare antagonista le ha tenute al margine dello sviluppo. L’identità etnico-linguistica, tramite l’assioma sloveno-comunista, è stata presa a pretesto per proseguire le poltiche di assimilazione messe in

atto dal fascismo.

La caduta del muro di Berlino generò grandi aspettative, anche perché in breve crollò pure la Jugoslavia e la Slovenia divenne indipendente.

Ma a 25 anni distanza la situazione è addirittura peggiore, probabilmente perché il danno era già irreversibile.

Muro, confine e slovenofobia si sono insinuati nelle menti in modo tale che si riscontrano anche nella generazione che nel 1989 non era ancora nata o era in fasce.

Non si può spiegare altrimenti il fatto che l’identità slovena, nono-

stante gli oggettivi vantaggi culturali ed economici che potrebbe dare, sia recepita negativamente. Al punto che viene dato credito a teorie linguistiche che non portano da alcuna parte.

Infatti, sostenere che i dialetti locali non sono sloveni, non è solo andare contro la scienza, ma significa privarli di possibilità di tutela. In Italia, ci sono voluti oltre 50 anni per giungere al riconoscimento di 12 minoranze linguistiche. Vindiš, rozajansko, po našin, nediško... non figurano nell’elenco ed è del tutto velleitario pensare che il legislatore possa aggiungerle.

Tra l’altro, va sgomberato un altro equivoco sul quale gli slovenofobi ci marciano. La Costituzione e le leggi italiane non fanno distinzione: tutte e 12 sono semplicemente «minoranze linguistiche». Chi le mette in contrapposizione con quelle «nazionali» lo fa solo per intorbidire le acque e perpetuare la confusione nelle menti più sprovvedute.

Il fine è chiaro: completare l’assimilazione. 1866: questi slavi dobbiamo eliminarli. 2014: questi slavi li abbiamo eliminati!

M. Z.

2

versko življenje

stran

31. oktobra 2014

dom

NAGOVOR PAPEŽA FRANČIŠKA ob zaključku plenarnega zasedanja tretje izredne sinode o družini Zgodovina Zgodovina -- kultura kultura

Papež Pavel VI. razglašen za blaženega

Papež Frančišek je 19. oktobra na slovesnosti v Vatikanu za blaženega razglasil papeža Pavla VI., čigar pontifikat je trajal med letoma 1963 in 1978. Znan je tudi kot romarski papež, saj je največ potoval in je bil prvi papež, ki je obiskal vseh pet celin. Med drugim je sklenil 2. vatikanski cerkveni zbor, ki ga je začel njegov predhodnik papež Janez XXIII. S slovesno mašo pa se je sklenila tudi izredna sinoda o družini.

Giovanni Battista Enrico Antonio Maria Montini se je rodil 26. septembra 1897 v Concesiu v Lombardiji. Po smrti papeža Janeza XXIII. je bil 21. junija 1963 izvoljen za njegovega naslednika. V svojem prvem sporočilu za svet se je kot papež Pavel VI. obvezal, da bo nadaljeval delo, ki ga je začel Janez XXIII. 14. septembra 1965 je razglasil ustanovitev škofovske sinode, ki so jo zahtevali koncilski očetje, vendar je nekatera vprašanja, ki so se zdela primerna za razpravljanje na sinodi, pridržal. Celibat, ki so ga umaknili iz razprave na četrtem zasedanju koncila, je postal snov za okrožnico, izdano 24. junija 1967. Urejanje rojstev je obravnaval v svoji zadnji okrožnici Humanae vitae 24. julija 1968.

Omenjeni okrožnici sta v zadnjih letih njegovega papeževanja dvignili veliko prahu, uspešno je sklenil koncil, zgodovina pa bo zapisala tudi njegovo strogo reformo rimske kurije.

Pavel VI. je umrl 6. avgusta 1978, na praznik Jezusove spremenitve na gori. Prosil je, naj bo njegov pogreb preprost, da bi ga pokopali v zemljo in ne v grobnico ter mu ne naredili nagrobnika. In res, njegovi posmrtni ostanki počivajo pod baziliko sv. Petra, pod tlemi brez nagrobnika, le z izpisom njegovega imena na marmornatih tleh.

Sikstinska kapela dvajset let pozneje Na tiskovnem uradu Svetega sedeža so predstavili mednarodni simpozij z naslovom Sikstinska kapela dvajset let pozneje, ki bo potekal 30. in 31. oktobra letos v Rimu. Dogodek pripravljajo ob dveh obletnicah: pred dvajsetimi leti so potekala obsežna restavratorska dela fresk, letos pa mineva tudi 450 let od smrti Michelangela Buonarrotija.

Znamenita Michelangelova Sikstinska kapela je letos dobila nov osvetlitveni in zračni sistem, ki bo zagotovljal večje varovanje samih fresk, obenem pa še naprej omogočil množično obiskovanje kapele. Michelangelove mojstrovine si vsak dan ogleda več kot 20.000 obiskovalcev, na leto skoraj šest milijonov.

Kot je dejal direktor Vatikanskih muzejev Antonio Paolucci, so dela potekala tri leta. Antropski pritisk v Sikstinski kapeli je zahteval nov korenit poseg v napeljavo, ki sedaj zagotavlja zamenjavo zraka, odstranjevanje prahu, uravnavanje temperature in vlažnosti ter vzdrževanje ogljikovega dioksida na sprejemljivi ravni. Na mednarodnem simpoziju konec oktobra bodo med drugim predstavili sedanje stanje fresk, stalne znanstvene raziskave ter kompleksen načrt rednih in izrednih vzdrževalnih del.

Cerkev se ne boji trdega dela, Proglobimo Proglobimo in in premislimo premislimo da bi zdravila rane človeštva

»I

R. V.

z srca polnega hvaležnosti ter zahvaljevanja bi se rad skupaj z vami zahvalil Gospodu, da nas je v minulih dneh spremljal ter vodil z lučjo Svetega Duha… Prav tako se zahvaljujem vsem vam, sinodalni očetje, bratski delegati, poslušalci, poslušalke ter pomočniki za vašo dejavno in rodovitno udeležbo.

Nosil vas bom v molitvah ter prosil Gospoda, naj vam povrne z obiljem svojih milostnih darov.« Tako je papež Frančišek začel nagovor ob zaključku plenarnega zasedanja 3. izredne sinode o družini na temo Pastoralni izzivi družine v kontekstu evangelizacije. Potem ko so popoldne sinodalni očetje glasovali o posameznih točkah zaključnega poročila, so svoje delo zaključili s poslušanjem nagovora papeža Frančiška, pesmijo Te Deum in blagoslovom. »Iskreno lahko rečem, da smo v duhu kolegialnosti in sinodalnosti resnično živeli to izkušnjo sinode, družno to etapo, to skupno pot.« Sveti oče je zatem predstavil tolažbe, ki jih je doživljal ob poslušanju pričevanj »resničnih pastirjev, ki z modrostjo nosijo v srcu veselja in solze svojih vernikov«, pričevanj družin, ki so se udeležile sinode in so podelile s sinodalnimi očeti »lepoto ter veselje njihovega zakonskega življenja.« Nadaljnja tolažba za papeža Frančiška je bilo tudi to, da je na tej prehojeni poti

vsak, ki se je čutil močnejšega, imel za dolžnost pomagati šibkejšemu, tisti, ki je bil bolj izkušen, ponuditi svojo pomoč drugim, četudi preko soočenj. »Ker pa je bila sinoda tudi pot ljudi, so bile ob tolažbah tudi potrtosti, napetosti in skušnjave, od katerih naj omenim sledeče: sovražna zakrknjenost ali hotenje zapreti se v zapisano črko ter ne pustiti se presenetiti Bogu, Bogu presenečenj; uničevalna dobrota, ki v imenu nekega varljivega usmiljenja povija rane, ne da bi za njih prej poskrbela in jih pozdravila; skušnja spremeniti kamen v kruh, da se prekine dolgi, težki in boleči post, kakor tudi skušnjava spremeniti kruh v kamen in ga vreči v grešnike, slabotne ter bolne, oziroma spremeniti to v neznosna bremena; skušnjava stopiti s križa, da bi bilo ljudstvo zadovoljno in ne ostati tam ter tako izpolniti Očetovo voljo, torej popustiti svetnemu duhu, namesto da ga prečisti in ukloni Sveti Duh; skušnjava, da bi prezrli depositum fidei, da bi se imeli za lastnike in gospodarje, ne pa varuhe, oziroma po drugi strani, skušnjava, prezreti resničnost tako, da se uporabi pretirano natančen ali pa izpiljen jezik, s katerim se lahko reče veliko, pove pa nič.« Ob teh skušnjavah je papež Frančišek dejal: »Dragi bratje in sestre, te skušnjave nas ne smejo prestrašiti, čuditi, sploh pa ne vzeti po-

”

Imamo leto dni časa, da najdemo konkretne rešitve

Častni papež Benedikt XVI. in papež Frančišek.

guma, saj noben učenec ni večji od svojega učitelja. Če je bil torej Jezus skušan in so ga imenovali celo Beelzebul, gotovo Jezusovi učenci ne smejo pričakovati, da bodo z njimi bolje ravnali.« Nadalje je sveti oče spregovoril o Cerkvi, Gospodovem vinogradu, rodovitni Materi in skrbni Učiteljici, ki se ne boji zavihati rokavov ter zliti olje in vino na rane človeštva, o papežu ter njegovi nalogi, ki je zagotavljati edinost Cerkve ter spominjati pastirje, da je njihova prva naloga hraniti čredo, ki jim jo je Gospod zaupal. »Torej, Cerkev je Kristusova, je Njegova Nevesta, in vsi škofje v občestvu s Petrovim naslednikom imajo nalogo ter dolžnost, varovati jo

ter služiti ji, in sicer ne kot gospodarji temveč kot služabniki.« Sveti oče je nagovor zbranim v sinodalni dvorani zaključil z besedami: »Dragi bratje in sestre, sedaj imamo leto dni časa, da z resničnim duhovnim razločevanjem zorijo predlagane ideje ter najdemo konkretne rešitve za tolike težave in številne izzive, s katerimi se morajo družine soočati ter dati odgovore na številna malodušja, ki zajemajo ter dušijo družine. Leto dni dela torej na ‘Relatio synodi’, ki je zvesti ter jasen povzetek vsega tega, kar je bilo rečeno, razpravljano tako v tej dvorani, kakor po majhnih skupinah. Škofovskim konferencam bo poslano kot Lineamenta (Smernice).«

SINODO SULLA FAMIGLIA Sono a disposizione dodici mesi per lavorare sulla relazione della prima parte

Un anno per le soluzioni concrete

U

n anno «per maturare, con vero discernimento spirituale, le idee proposte e trovare soluzioni concrete a tante difficoltà e innumerevoli sfide che le famiglie devono affrontare; a dare risposte ai tanti scoraggiamenti che circondano e soffocano le famiglie». Con queste parole il Papa ha concluso il suo intenso e appassionato discorso al termine del Sinodo straordinario sulla famiglia. Dodici mesi, dunque – da qui alla celebrazione del Sinodo ordinario sulla famiglia (4-25 ottobre 2015) – per lavorare sulla «Relatio Synodi», il documento finale di questa prima tappa del percorso sinodale, che è stata votata nel suo complesso dalla maggioranza dei 181 padri sinodali presenti, con qualche astensione.

L’ottica, ha detto il Papa nel suo discorso, non è quella della Chiesa che «guarda l’umanità da un castello di vetro per giudicare o classificare le persone», ma di una Chiesa «che non ha paura di mangiare e bere con le prostitute e i pubblicani, che ha le porte spalancate per ricevere i bisognosi, i pentiti e non solo i giusti o quelli che credono di essere perfetti».

Nella «Relatio Synodi» si legge che «la Chiesa guarda alle famiglie che restano fedeli agli insegnamenti del Vangelo, ringraziandole e inco-

più riferimento alla «legge di gradualità» e non parla di bambini che vivono con coppie dello stesso sesso.

1. NOVEMBER-VSI SVETI

Vaše plačilo v nebesih je veliko Evangelij po Mateju (5,1-12)

raggiandole per la testimonianza che offrono». A coloro che «partecipano alla sua vita in modo incompiuto», la Chiesa «si rivolge con amore, riconoscendo che la grazia di Dio opera anche nelle loro vite, dando loro il coraggio per compiere il bene». Per quanto riguarda i divorziati risposati, «va ancora approfondita la questione» del «cammino penitenziale» per l’eventuale accesso ai sacramenti, tenendo presente «la distinzione tra situazione oggettiva di peccato e circostanze attenuanti».

«Una dimensione nuova della pastorale familiare odierna – viene ribadito nella Relatio – consiste nel prestare attenzione alla realtà dei matrimoni civili tra uomo e donna, ai matrimoni tradizionali e, fatte le debite differenze, anche alle convi-

venze».

«Quando l’unione raggiunge una notevole stabilità attraverso un vincolo pubblico, è connotata da affetto profondo, da responsabilità nei confronti della prole, da capacità di superare le prove, può essere vista come un’occasione da accompagnare nello sviluppo verso il sacramento del matrimonio».

Quanto alle unioni omosessuali, ci si è interrogati su quale attenzione pastorale sia opportuna di fronte a questa situazione riferendosi a quanto insegna la Chiesa: «Non esiste fondamento alcuno per assimilare o stabilire analogie, neppure remote, tra le unioni omosessuali e il disegno di Dio sul matrimonio e la famiglia».

Rispetto alla Relazione precedente, inoltre, la «Relatio Synodi» non fa

K

àr je videu zbranih puno ljudi, je šu na goro in, kàr je sedeu, so k njemu stopili njegà učenci. An odparu je usta an jih učiu: »Srečni ubogi v duhu, zakì njih je nebeško kraljestvo. Srečne dobre duše, zakì tele bojo deželo posedle. Srečni žalostni, zakì teli bojo potolaženi. Srečni lačni in žejni pravice, zakaj ti bodo nasitjeni. Srečni usmiljeni, zakì teli bojo usmiljenje dosegli.

Srečni čisti v srcu, zakì teli bojo Boga gledali. Srečni miroljubni, zakì teli bojo božji otroci. Srečni tisti, ki so zaradi pravice preganjani, zakì njih je nebeško kraljestvo.

Srečni vi, kadar vas bojo zaradi mene zašpotovali an preganjali an vse hudo prot vam lažnivo guorili. Veselite se in radujte, zakì vaše plačilo v nebesih je veliko. Takuo so namreč preganjali tudi preroke, ki so bli pred vami.«

dom

zgodovina - kultura

31. oktobra 2014

TOPONOMASTICA

stran

3

Zgodovina Zgodovina - kultura - kultura

Risolto il quesito sulla collocazione di Slatina, paese che compare nei verbali della Banca di Antro per tutto il XV secolo

Slatina, Spignon, Varh: tre nomi Proglobimo Proglobimo in premislimo in premislimo importanti per un piccolo paese L’individuazione del paese riveste anche un interesse naturalistico imposto dal significato di Slatina Giorgio Banchig

«S

latina, dove sei?». Chiedeva Luciano Chiabudini vagando per la Val Natisone alla ricerca di sorgenti, cave e miniere (Dom, 22/1997). La domanda era rivolta al toponimo presente nel verbale del processo, celebratosi ad Antro il 10 ottobre 1401, contro Alessio e il fratello Giovanni di Tarcetta accusati di aver ucciso Marcuccio, pure lui di Tarcetta, nel corso della festa patronale di Biacis. Di Slatina era, appunto, Pietro uno dei decani della Contrada di Antro che, secondo le antiche consuetudini locali, era stato chiamato, assieme ad altri decani della valle, a sedere in giudizio contro gli imputati.

Dov’era, dunque, Slatina? O, meglio, dov’è ora Slatina, nell’ipotesi che il paese abbia cambiato nome nel corso dei secoli?

Il quesito, doveroso dal punto di vista storico e linguistico, riveste anche un interesse di tipo naturalistico e ambientale imposto dal significato del toponimo.

Božo Zuanella ha spiegato che Slatina «deriva da Solt+ina e significa: acqua più o meno salata, acqua acidula o “minerale”. Cfr. il toponimo Rogaška Slatina in Slovenija e due casali in Val Resia denominati Slatina superiore e inferiore. Il paese di Slatina ha preso, con tutta probabi-

Veduta del paese di Spignon/Varh.

lità, la denominazione da un corso d’acqua o una sorgente di acqua acidula o “minerale” situata nei pressi.

Purtroppo, le sorgenti che nell’antichità sono state denominate Slatina o Kislica (= acqua acidula), hanno perso nel corso dei secoli le caratteristiche che allora possedevano ed attualmente le acque sono del tutto normali né si distinguono da quelle di altre sorgenti» (Dom, 14/1984).

Da parte sua Maurizio Puntin, rigoroso autore di numerose pubblicazioni sulla toponomastica friulana, slovena e tedesca del Friuli Venezia Giulia, scrivendo del toponimo Slatina presente nel comune di Prepotto, sostiene che «l’antico toponimo va confrontato con uno simile a Coritis di Resia, Slátina, indicante un tipo di roccia che, frantumata, poteva servire come parziale sostituto del sale.

L’appellativo letterario sloveno indica una “fonte di acqua minerale”, ma nello slavo ecclesiastico antico indicava pure “acqua salata, mare”, da una base indicante il sale: cfr. anche

sl. *soltina, r. dial. solotъ “palude”» (Cjanâl di Judri – Iderska dolina. Toponomastica della Valle del Judrio, in stampa) Nello stesso comune di Prepotto Puntin ha trovato il toponimo Slatonicco: «Il nome della località sembra spiegarsi con la base toponimica slovena precedente (Slatina) + la formante –nik. Ritroviamo un toponimo simile, Slatonico, a S. Floriano del Collio nel XIX secolo che risale a Slatina ed ancora Slatenik a sud-est di Plezzo come oronimo e idronimo» (ibid.)

Dai documenti citati da Puntin (per le fonti si veda la pubblicazione) risulta che i toponimi Slatina e Slatonicco sono molto antichi: 1295 unam vineam sitam supra montem Sclatanich, 1321 Sabadino de Slatina, 1378, 1494, 1639 Slatinic(h), 1539 il colle di Slatina, 1635 Slatina in monti di Cividale sotto la Gastaldia, 1639 Slatina; 1694 campi 20 del Colle Slatina.

Esistono, poi, altre citazioni di Sla-

”

Il toponimo è presente anche a Prepotto e Resia

tina, che riguardano esclusivamente il toponimo presente nella Val Natisone ed elencate da Tarcisio Venuti (Quando si amministrava la giustizia al banchum iuris, Dom 17/2012, per le fonti si veda l’articolo): 1401 Petro de Slatina, 1479 Giacomo decano di Slatina, 1481 Gregorio decano di Slatina, 1483 Gregorio di Slatina, 1492 Luca de Slatina.

La «villa» di Slatina della Val Natisone era citata, dunque, lungo tutto il secolo XV, vale a dire sia sotto il Patriarcato di Aquileia che la Repubblica di Venezia, come costante componente della Contrada d’Antro e il suo decano era convocato a comporre il collegio giudicante della Banca.

Ma dov’era questo paese che, come

si è visto, aveva anche il privilegio di avere una fonte di acqua minerale?

Božo Zuanella, sulla base di un elenco risalente al 1722 delle 22 «ville» che componevano la Contrada di Antro, esclude che Tarcetta, Brischis, Spignon e Rodda, già citati nel XIII secolo, possano avere legami con Slatina. «Restano Erbezzo e Biacis – conclude Zuanella – di cui non possediamo testimonianze scritte anteriori al sec. XVIII. Slatina potrebbe identificarsi con una di queste località». Alla stessa conclusione, ricorda Zuanella, era pervenuto anche lo storico sloveno Simon Rutar «il quale propendeva ad identificare Slatina con l’abitato di Erbezzo» (cfr.

Beneška Slovenija, Ljubljana 1899, ristampa anastatica, Cividale 1988).

Ma ulteriori documenti venuti alla luce in questi ultimi anni e considerazioni di carattere storico e geografico mi hanno indotto a pensare che Slatina era l’odierna Spignon-Varh, frazione montana del comune di Pulfero. Gli argomenti a favore di questa tesi sono tratti da documenti d’archivio, dalla interpretazione di dati e testimonianze che riguardano la locale chiesa di Santo Spirito e dal significato di un toponimo che può essere abbinato a Slatina.

Alcuni verbali di processi del XV secolo, citati da Venuti, escludono l’ipotesi che Slatina sia stata Erbezzo poiché negli elenchi dei partecipanti alle sedute della Banca di Antro compaiono i decani di entrambe le «ville»: «1479, 6 agosto. In Landri sub tileo. Il nobile Lodovico da Crema gastaldo di Cividale tiene banca con Giacomo decano di Slatina, Giacomo Decano di Erbezzo, Jurio decano di Merzo […]»; «1483, 16 dicembre.

Sulla piazza di Landri, sotto gli alberi si tenne il placito: Col gastaldo erano presenti Gregorio di Slatina decano, Donato Decano…, Stefano di Erbez e Tomaso decano di Pegliano. […]»; così anche nel 1492.

(1.- continua)

RAZISKAVA o vlogi, ki jo je v starih cajtih imel kostanj, brez katerega bi takratne številne družine težko se preživljale

V Benečiji je bil kostanj prava mana iesca otuberja je čas, de bi pobierali kostanj. V zadnjih lietih nie bluo domačega kostanja, saj je insekt šiškarica močnuo poškodovala drevesa. Kostanj pa ima tle par nas zelo pomembno (important) vlogo. O telin sta v novemberski številiki Doma lieta 1981 napisala msgr. Valentin Birtič in Božo Zuanella.

M

Kako dragoceno je bilo kostanjevo drevo za naše ljudi izhaja tudi iz starih testamentov 17. stoletja, kjer je pisano, kako je oče zapuščal posameznim sinovom po en kostanj ali dva kostanja v tem ali onem kraju.

Tudi cerkveni prazniki (obletnica posvečenja domače cerkve), ki so ga obhajali navadno mesca oktobra, je dobil naziv po kostanjevem plodu in še danes ga imenujejo »burnjak«.

V lokalnem narečju je še v rabi kaka domača »pargliha« ali fraza iz kostanjeve terminologije kot na primer: »Prekleta griča« (»griča« v prenese-

nem pomenu predstavlja jeznega, napihnjenega in nadležnega človeka).

Dobesedno vezana na kostanj je ena najokusnejših in zato najbolj iskanih in cenjenih gob v Benečiji. V Rečanski dolini jo imenujejo »farlinka«, v ostalih dolinah pa »kostanjovca«. Raste blizu kostanja, na njegovih koreninah, včasih tudi v štoru in doseže, če je ne poberejo prej, najverjetne razsežnosti in težo do 20-30 hg.

Po mnenju domačih strokovnjakov jo prekaša po okusu in dobroti samo »ardana« (Ammanita caesarea), ki ostane kraljica vseh gob. Kostanjovca pripada družini zraščenk in v latinščini se imenuje »Grifola frondosa«.

Raste ponavadi pri »kobilci«.

V Benečiji ni priimkov, ki izhajajo iz kostanjevega imena, čeprav dobimo v Furlaniji značilen priimek »Castagneviz«, ki menda diši po slovenskih kostanjih. Tudi ledinskih imen, ki so prevzeli naziv iz kostanja, je relativno malo (»Kostanjovca« pri Jesičjem), ker pri nas kostanjeve na-

sade imenujejo »Teja, Teje« in takih ledinskih imen je zelo veliko po vseh Nadiških dolinah (»v Tejah, v Teji«).

Kako pa so ljudje pobirali kostanj?

Ta je začel zoreti okoli sv. Mihaela zadnje dni septembra in pobiranje se je vleklo skozi cel mesec oktober in tudi novembra. Beneški kmet ni čakal, da »zrnje« pade kar samo na tla, ampak je klatil z dreves polne griče z dolgimi latami. Za to delo je bilo treba dobiti spretnega in pogumnega mladeniča, ki je znal plezati po visokih kostanjih. To opravilo je bilo težko in zelo nevarno in marsikdaj so se pripetile tudi hude nesreče z mrtvimi in ranjenimi. Pri klatenju so pod drevesi pobirali kostanj vsi družinski člani: zrnje so spravljali v vreče, zaprte griče pa spravljali v velike kupe, jih prekrili z listjem ter jih pustili po cele tedne, da se omehčajo. Ko so vedeli, da so se griče odprle in popustile, so šli »čjukat« ali pobirat zrnje, griče pa so kar na mestu zažgali. Kot smo že omenili, so nekaj ga zamenja-

Amanita caesarea, goba ki raste blizu kostanja.

li po Furlaniji, ostalo pa lepo shranili za domačo rabo. Pri vsaki hiši so sušili zrnje na lesah ali gredicah, ki so jih privezali pod strop nad ognjiščem ali pa kar po tleh na lesenih suhih podih, sicer bi se kostanj pokvaril in postal piškav.

Zdaj Beneški Slovenci ne poberejo vsega kostanja, ker primanjkuje delovne sile in tudi zaradi nerentabilne cene kostanja; tega pa se naravno

vesele »turisti«, ki v jesenskih dneh prihajajo v naše doline in ga »izvažajo« v velikih količinah ne meneč se na proteste prebivalcev. Lahko zapišemo, da je bil nekdaj pri nas kostanj prava mama, rekli bi vsakdanji kruh, brez katerega bi takratne številne beneške družine težko shajale in se preživljale.

Sk.Sl. (2. - konec)

4

poglobimo in premislimo

stran

l’Opinione di

31. oktobra 2014

dom

PREGOVORI so med Slovenci ustaljeni in razširjeni. Raziskava Mateja Meterca Zgodovina Zgodovina - kultura - kultura

Riccardo Ruttar

Dragoceni nauki v domači besedi

Proglobimo Proglobimo in premislimo in premislimo I valori non possono

soggiacere ai numeri

he ci sia un qualche virus peggiore di Ebola? A me viene il dubbio di sì. Non un virus che uccide il corpo, ma uno che uccide l’anima.

Sembra che nei tempi odierni l’uomo non solo sia capace di provocare cataclismi con il suo modo dissennato di rapportarsi al creato, alla natura, cercando di sovvertire le leggi che l’hanno fatta qual è nel corso millenario delle ere geologiche, ma cerca di sovvertire il senso stesso della vita sul pianeta. Sembra che si faccia a gara a chi più di altri riesca a mescolare e confondere i punti cardinali morali e normativi che nella storia della civiltà umana hanno comunque orientato tra il bene ed il male, tra il giusto e l’ingiusto, tra il vero ed il falso, tra il lecito e l’illecito, tra il razionale e l’irrazionale, tra la logica ed il suo contrario.

Domina la fuorvianza. Il libero arbitrio spinto all’estremo vuole insinuarsi all’interno delle «norme», delle leggi del vivere comune; quelle che hanno permesso all’uomo stesso di giungere a quel grado di civiltà che dovrebbe responsabilizzarlo nei confronti di sé stesso e del mondo in cui vive.

I valori sembrano soggiacere ai calcoli matematici delle statistiche: la maggioranza si comporta in un certo modo quindi quel comportamento entra nella sfera del lecito, del giusto, del normale. Furoreggiano in questi giorni il cancan e le polemiche mediatiche sulla questione del «matrimonio» tra persone dello stesso sesso. Sindaci che si professano fautori di una nuova «civiltà», in nome di una giustizia equalitaria ed egualitaria, riconoscono abusivamente un diritto di matrimonio gay. Riconoscendo implicitamente tale atto come lecito, giusto e civile. Il che, a persone intelligenti, dovrebbe porre almeno qualche dubbio.

Per mantenere la vita sulla terra la natura o, per il credente un Essere supremo, ha stabilito che, per dar vita allo sviluppo di un nuovo organismo, una cellula germinale o riproduttiva sia in grado di unirsi con una analoga cellula prodotta da un individuo della stessa specie e di sesso diverso. Per l’uomo tale processo appare evidente ed il matrimonio come tale sancisce, regola, diventa la condizione sociale di garanzia. Mediante questa istituzione, anche in funzione dei diritti della prole, la storia umana ha salvaguardato la propria sopravvivenza.

Oggi imperversano teorie cosiddette «transgender» che fanno delle caratteristiche fisiologiche uomo-donna un optional, come se i cambiamenti culturali potessero cancellare le differenze fisiologiche di genere. Sembra proprio che da qualche decennio l’uomo non sopporti più alcun confine, né fisico, né morale e che la stessa razionalità soggiaccia ad una diffusa anomia, cioè al sovvertimento e rifiuto delle tradizionali regole di vita. Fare ciò che piace: un edonismo senza regole, che non solo sovverte le tradizionali norme del vivere civile ma vuole anche essere riconosciuto dalle regole della convivenza. dalle leggi. I mass-media strombazzano interpretazioni di aperture papali inesistenti e giustamente i vescovi delle diocesi regionali hanno evidenziato l’impossibilità della Chiesa di permettere che il concetto di matrimonio, men che meno il sacramento, possa e essere applicato alle unioni gay. Mancano tutti i presupposti. Che le coppie dello stesso sesso possano ed abbiano in effetti dei diritti alla propria salvaguardia è fuori discussione, ma non si parli di matrimonio. L’uomo non è perfetto per definizione, ma non si voglia stravolgere la natura ed il buon senso.

C

V

Ilaria Banchig

se bolj raste zanimanje za slovenski jezik. Tudi v zamejstvu. K poznavanju maternega jezika veliko prispevajo spletne strani. Brskali smo malo po internetu in našli spletno stran namenjeno slovenskim pregovorom. Pravzaprav gre za vprašalnik, v katerem anketiranec pove, kako zna slovensko frazeologijo. Kdor želi sodelovati, lahko obišče spletno stran vprasalnik.tisina.net.

Tam so navedeni različni pregovori.

Anketiranec ima na voljo enostavne odgovore: 1. poznam in uporabljam; 2. poznam, a ne uporabljam; 3. ne poznam, a razumem; 4. ne poznam in ne razumem ali 5. poznam varianto (z vpisom)«.

Spletna stran je nastala v okviru doktorskih raziskav Mateja Meterca.

Vprašalnik je objavil 21. aprila 2012. »Od takrat – nam je povedal – je odziv presegel pričakovanja, nad njim je bil presenečen celo moj mentor, ki mu je na Slovaškem podoben projekt uspel z manjšim številom sodelujočih govorcev.

Načrt je bil, da vprašalnik v celoti izpolni nekaj čez sto govorcev, želel pa sem si, da bi bilo rešenih vprašalnikov še več. Zato sem kontaktiral tudi številna društva in ustanove, osnovne ter srednje šole in še koga. Število stotih anketirancev je bilo po mesecu preseženo. Zdaj je v celoti izpolnjenih vprašalnikov že preko 400, vseh ljudi, ki so se registrirali in lotili izpolnjevanja, pa okoli 1750. Odzvalo se je precej Slovencev iz tujine, tako zamejcev kakor tudi zdomcev z vseh koncev sveta.«

Glavni namen vprašalnika je bil izdelava minimuma. Prva različica tega seznama najbolj poznanih pregovorov in rekov je bila izdelana lani jeseni, izšla pa bo v okviru doktorske disertacije, najbrž že letos. »Delo se s tem še zdaleč ni končalo – nadaljuje Meterc –. Podatkom o poznanosti sem v doktorskem delu dodal še podatke o pogostnosti teh enot v jezikovnem korpusu. Anketiranci so vpisali že na stotine pregovorov in drugih frazemov. Seveda se marsikateri izmed njih med odgovori ponavljajo, ampak tudi to je pomemben podatek, ker priča o njihovi ustaljenosti in razširjenosti. Že med izpisovanjem gradiva za vprašalnik iz dveh slovarjev sem opazil, da je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika veliko zastarelih pregovorov in rekov, vendar je takrat šlo za osebno oceno. Zdaj lahko prikažem, da je če-

”

Spletni vprašalnik na naslovu www.tisina.net

trtina enot iz SSKJ-ja poznanih manj kot polovici govorcev. Nekatere so znane le nekaj odstotkom. Poleg tega je očitno, da jih je veliko v slovarjih zapisano v drugačni obliki od te, ki v rabi prevladuje.« Da bi približali mlade tematiki frazeologije, je nastal tudi profil na Facebooku (»Slovenski pregovori«) in na Twitterju. »Odziv mlajše generacije (anketirancev, rojenih med letoma 1990 in 1999) na vprašalnik – nam je razložil Meterc – je bil dober oz. primerljiv z odzivom nekoliko starejših generacij. V največjem številu se je sicer odzvala generacija rojena med letoma 1980 in 1990. Profili na socialnih omrežjih pa so namenjeni vsem generacijam, saj hkrati širijo podatke o raziskavi ter drugih frazeoloških temah in sprejemajo odzive nanje ter komentarje in navedke frazemov.

Vtis imam, da se ljudje pogosto pogovarjajo o jeziku samem oziroma jih ta tema vedno do določene mere pritegne. Iz študijskih izmenjav v tujini se spomnim, da je bila tema jezikov, medjezikovnih razlik in podobnosti med kolegi iz različnih študijskih usmeritev vedno prisotna – v študenskem domu, ob kuhanju kosila, v barih in kavarnah…« »Na raziskavo – nam je še povedal Meterc– so se odzvali že tudi nekateri Slovenci iz zamejstva, vesel pa bi bil, če bi se jih odzvalo še več. Vsi zamejski Slovenci so tudi vabljeni, da prispevajo komentarje k zbirki zamejskih pregovorov v dokumentu, objavljenem na profilu “Pregovori Slovenski jezik” in v skupini “Si zamejc, če…”. Ta zbirka, ki nastaja manj kot leto, šteje že več kot 200 pregovorov in podobnih enot.« V zadnjih mesecih je nastala tudi spletna stran fran.si. Tam so združeni vsi slovarji slovenskega jezika, tudi o slovenskih narečjih.

SREČANJE V BOVCU Ob 50-letnici raziskav Kaninskega podzemnega sveta poudarili, da se območje uvršča med pomembnejši v Evropi

Jamarstvo na Kaninu je priložnost za turizem

N

a pobudo Društva za raziskovanje jam Ljubljana, v sodelovanju z občino Bovec in vsemi raziskovalci kaninskega podzemlja, so v Bovcu organizirali srečanje ob 50letnici raziskav Kaninskega podzemnega sveta. Namen srečanja je bila predstavitev zgodovine, dosežkov in pomena raziskovanja jam in krasa na Kaninu občinstvu bovške občine pa tudi drugih krajev Zgornjega Posočja. Poseben poudarek je bil namenjen predstavitvi dosežkov jamarskih društev v zadnjih letih.

V bovški kulturni dom so 4. oktobra, na 50. obletnico raziskovanj podzemnega sveta kaninskega in rombonskega pogorja, na slovesno srečanje povabili »vse, ki jih zanima raziskovanje jam na Kaninu, njegove naravoslovne posebnosti ter dosežki jamarskih društev«, na predavanja in razstavo.

Posebej so se zahvalili prvemu pobudniku in mentorju dr. Juriju Kunaverju, ki je spregovoril o začetkih raziskav, potem pa prepustil besedo tistim, ki so v teh letih slovensko

jamarstvo pripeljali v sam svetovni vrh in svetu predstavili edinstvenost našega podzemlja.

Udeleženci so imeli priložnost, da se iz prve roke seznanijo z zgodovino in posebnostmi tukajšnjega jamarskega raziskovanja.

V pol stoletja je slovensko jamarstvo naredilo velik korak naprej in po znanju stopa vštric s svetovno elito. Njihov uspeh temelji na tem, da že začetniku približajo spoštljiv in strokoven odnos do narave, ga urijo za dobro fizično pripravljenost kot posameznika, sposobnega za usklajeno timsko delo, s sodobno plezalno tehniko, ustrezno raziskovalnim pogojem v jamah.

Tehnika slovenskega jamarskega plezanja je napredovala tako močno, da so sposobni raziskovanja najzahtevnejših in najbolj globokih brezen, kot so kaninska.

Poudarjeno je bilo, da se prav kaninsko pogorje, kot eno značilnejših območij visokogorskega krasa, po globini brezen uvršča med pomembnejša gorovja v Evropi, saj je v njem raziskano pet brezen z več kot

Ko si pripet, si rešen.

1000 m globine. Ponašajo se celo z drugo najbolj globoko jamo na svetu po višinski razliki med spodnjim in zgornjim vhodom (Mala Boka-BC 4, 1319 m) ter z največjo znano neprekinjeno jamsko vertikalo (v breznu Vrtiglavica, 603 m).

Z izbranimi predavanji in ilustra-

cijami je vrsta priznanih slovenskih jamarjev, tudi iz Zgornjega Posočja, poslušalcem predstavila najpomembnejše jamarske dogodke, dosežke in dogodivščine iz preteklih 50 let. Bovec in Bovško se s tem uvrščata med pomembnejša alpska speleološka in krasoslovna središča.

Posebej so poudarili priložnost, da to prednost izkoristimo tudi v turistične namene na kaninskem območju obeh držav z nekim raziskovalnim in obenem turistično - tržno naravnanim projektom iz evropskih razvojnih sredstev.

Le tako je mogoče v krajšem času odkriti prave globine in dolžine izjemnega podzemnega sveta od Kanina do Rombona.

Pozdravne nagovore so imeli: predstavnik DZRJL, takratni župan občine Bovec Siniša Germovšek in predsednik jamarske zveze Slovenije.

O visokogorskem krasu in prvih letih raziskovanja na Kaninu je spregovoril dr. prof. Jurij Kunaver; pregled raziskovanja jam na Kaninu je pripravila Marina Pintar; o raziskavi podzemnega sveta jame Čehi II Tone Palčič; o mali Boki član JS PO Tolmin; Predstavniki več društev so dokumentirali raziskave oz. dosežke na Kaninu v preteklih letih; nazadnje še film o breznu Vrtiglavica, največji znani neprekinjeni jamski vertikali na svetu.

Miran Mihelič

dom

v ospredju

31. oktobra 2014

STARA NAVADA V SPOMIN NA TE RANCE

stran

je donašnji dan iz namienjena zbieranju pomoči za te potriebne ljudi iznaših naših dolin dolin

Za Vahti v nekaterih vaseh terske terskedoline doline šele pobierajo hliebce

S

tara navada pobieranja hliebcu za Vahte tle par nas se je še ohranila v nekaterih vaseh. Na Liesah in par Hlodiču že kajšno lieto namest pobierat hliebce, gredo pobierat denar, ki bo namienjem ljudem v ubuogih deželah. Lietos se ušafajo v petak, 31. otuberja, ob 20. Hliebce bojo brali tudi v Seucah le ob 20.

Okuole 20. ure bojo šli pobierat hliebce tud po vaseh v Jesičju in v Jagnjedu v podutanski fari.

Tudi v Kravarju spoštujejo lepo navado. Otroci in odrasli se zberejo popudan in grejo po hišah do vičernih ur. Hliebce šele pobierajo otroci v Gorenjem Tarbiju in še v kajšni drugi vasi.

Radodarnost za Vahte in molitev za dušice te rancih pomeni hvaležnost do tistih, ki so zazidali hiše in obdielali zemljo, na kateri živimo, pa tud’ prošnjo, de bi se parporočili pred Buogam za dobro lieto.

Zatuo so ankrat v Benečiji 31. otuberja in 1. novemberja otroci in odrasli hodili od hiše do hiše od vasi do vasi in molil’ za te rance vsake družine. Za »bogime« gaspodinja jim je dala »hliebac«. »Zložili so se okuole mize – je napisu Toninac Qualizza v Domu lieta 1994 – in so začeli moliti za te rance od tele hiše. Kàr so končali, je gaspodinja dala vsakemu hliebčič v

V PETAK 31. OTUBERJA

Sloveno per bimbi nella città di Udine

rezija/kanalska rezija/kanalskadolina dolina

Ilaria Banchig

5

IL COMUNE DI TAIPANA IMPEGNATO NEL MIGLIORAMENTO DEI CAMPOSANTI

P spomin na te dušice od hiše. Kajšankrat namest kruha je dala malo sudu (10-15 italijanskih lir). Tuole je šlo naprej cieu dan. Otroci so paršli tudi iz drugih vasi.« V Ščiglah je vsak dobiu tarkaj hliebcu, kolikor je članu štiela njega družina. »Usaka družina – je napisu Luciano Chiabudini v Domu lieta 1998 – je mogla pošjat adnega hišnega brat hliebčiče in tel’ je muoru stopnit čez usake vrata, de na bo zamiere.« Hliebce, al »hliebčice« (na Tarčmunu pa jih so klicali »vahče« al’ »vahčice«) so v starih cajtih parpravljali iz moke serkove al’ aržove.

Samuo s cajtan so paršli v naše kraje z Laškega hliebci iz ušenične moke.

Sevieda s kruhan so paršle tudi nove imena. Začel’ so jih klicat tud »panjoka«, al’ »panin « al’ »kroštin«.

posoc posoc ˇje ˇje

er i campisanti di Taipana l’amministrazione municipale sta pensando di approntare degli interventi di miglioramento per consentire un accesso più agevole alle aree sacre, e renderle al contempo più decorose e sicure, a favore di tutta la comunità che qui si reca per pregare per i propri cari defunti. «Il tema è importante – dice il sindaco, Claudio Grassato – e novembre è un mese che ci riporta naturalmente il pensiero ai cimiteri, abbelliti da fiori e lumini per le celebrazioni dei santi e dei defunti».

Per il camposanto del capoluogo l’idea è quella di potenziarlo, non tanto ampliando la superficie dedicata alle sepolture in terra, che è sufficiente, ma creando una nuova via di accesso: oggi infatti, durante i funerali, per trasportare il feretro all’interno della zona sacra, è necessario affrontare una rampa di scale. Il progetto cui pensa l’amministrazione è centrato sulla possibilità di ricavare una strada percorribile dal carro funebre dal quale si potrà estrarre il feretro direttamente all’interno del cimitero.

Il camposanto di Monteaperta non presenta invece particolari problematiche né si sente l’urgenza di eseguire opere di miglioria: importante, in questo caso, la cura che la popolazione locale presta alle tombe, anche di quei defunti i cui parenti vivono all’estero: un gesto d’amore e carità cristiana che parla di unione della comunità e di rispetto nei confronti dei resti mortali dei concittadini del proprio borgo. «Più complessa la situazione del cimitero di Prossenicco – dice Grassato –; l’area su cui è stato edificato, infatti, è quella interessata dal grosso smottamento monitorato dai tecnici della Protezione civile regionale. Speriamo che le opere di contenimento e difesa della frana vengano eseguite quanto prima per evitare la ulteriore formazione di crepe nelle mura perimetrali della zona sacra, già oggi visibili e segnalate da diversi abitanti».

Sono oggetto di particolare attenzione, a Taipana, anche i monumenti ai caduti. «Ogni borgo ne conta uno – sottolinea il sindaco – e tutti oggi sono in ottime condizioni grazie alla collaborazione della popolazione che si occupa di tenerli puliti e curati con fiori e siepi. L’ultima opera eseguita ha riguardato, a livello edile, ma già tre anni fa, il monumento ai caduti di Platischis». (p. t.)

sport sport

Per avvicinare i più piccoli alla lingua slovena, le associazioni «Alpi» di Udine e «don Eugenio Blanchini» di Cividale del Friuli, in collaborazione con il Comune di Udine, hanno organizzato un’attività per bimbi dell’età della scuola dell’infanzia.

Palazzo d’Aronco ha messo a disposizione la palestrina della scuola Dante.

Lì ogni sabato mattina per due ore, dalle 10 alle 12, un’educatrice madrelingua proporrà ai bimbi giochi e attività varie in lingua slovena. l corso comincerà l’8 novembre e continuerà tutto l’anno scolastico, seguendo il calendario delle chiusure per le festività natalizie e pasquali.

L’iniziativa è in via sperimentale e gratuita. Per informazioni e iscrizioni inviare una mail al info@dom.it.

Corsi di sloveno a Godia con «Intercultura» Le attività in sloveno per bimbi si inseriscono nel solco tracciato dal progetto «Intercultura» del Comune di Udine, che da diversi anni organizza corsi di lingua e cultura, seminari, gite d’istruzione e altre attività per accostare la popolazione allo sloveno. Ne è responsabile il consigliere comunale Mario Canciani.

Lunedì 10 novembre alle ore 19 a Godia riprenderà il corso di sloveno per adulti.

Sarà articolato in 2 livelli, a seconda se principianti o più esperti. Il primo incontro sarà comune.

Il programma prevede gite ed escursioni, una conferenza sul progetto »ZborZbirk« l'1 dicembre, e uno stage estivo nella valle dell'Isonzo, che comprenderà lezioni, escursioni e rafting sull'Isonzo.

poklon duhovnikam, drugim Benečanam in padlim

Spomin na zaslužne ljudi V Kobaridu so 26. otuberja počastili sudade, ki so padli v parvi svetovni vojski in so podkopani v kostnici par Svetim Antonu

V

saboto 26. otuberja so šindaki in druge oblasti iz Čedada in Nediških dolin šli v Kobarid, de bi se poklonili našin sudadam, ki so padli v parvi svetovni vojski in počivajo v kostnici par Svetim Antonu. Pardružili so se jim tudi župani iz Posočja in številni drugi predstavniki oblasti z italijanske in slovenske strani. Delegacijo je vodila italijanska ambasadorka v Ljubljani Rossella Franchini Sherifis. Slovensko vlado je zastopu daržavni sekretar na mi-

nisterstvu za obrambo Miloš Bizjak.

Narpriet so položli krancilne, natuo je bla sveta maša in so počastili padle partizane na kobariškem britofu.

Za Vahti se bojo predstavniki Sveta slovenskih organizacij poklonil’ spominu zaslužnih ljudì, ki so se boril’ za obstoj Slovencu v Italiji. V petak 31. otuberja bo delgacija počastila spomin in dielo beneških duhovniku ob 9. in pou ob spomeniku par cierkvi Device Marije v Dreki in ob 10. g.

Emila Cenciga v Gorenjem Tarbiju.

Kupe z delegacijo iz Slovenije bojo počastili tudi mons. Paskvala Gujona na landaskim britofu, g. Marija Laurenciga na britofu par Sv. Štuoblanku in mons. Ivana Trinka na njega grobu na Tarčmunu.

Tisti dan bota dve delegaciji predstavniku Republike Slovenije položle krancilne na grobove in monumente padlih partizanu in zaslužnih ljudi v Nediških dolinah, v Benečiji.

Obie delegaciji bota obiskali grob mons. Paskvala Gujona v Landarju

ob 7.30, Pavla Petričiča in Antona Birtiča v Špietru ob 7.50 ter Izidorja Predana na Liesah ob 8.30. Parva delegacija bo par Štuoblanku na grobu gaspuoda Maria Laurenciga in na monumentu ob 9., v Gorenjin Tarbiju na grobu gaspuoda Emila Cenciga in na monumentu ob 10., par Sv. Pavlu par Černetičih ob 10., na Tarčmunu na grobu mons. Ivana Trinka ob 14.30 in v Matajurju ob 15. Druga delegacija bo v Tapoluovin ob 9., par Hodiče ob 9.30, v Podutani ob 10., v Obuorči ob 11., v Čanieboli pred vaškin spomenikam in pred grobam Ada Conta ob 13.45, v Fuojdi pred monumentan padlim ob 14.30, v

Osojanah ob 16.30 in na Ravenci ob 17. na grobu Artura Siege.

Ob 12. uri bota obe delegaciji v Čedadu počastili spomenik odporništvu. Parsotna bo tudi državna sekretarka na Ministerstvu za zunanje zadeve Dragoljuba Benčina, ki bo popudan tudi na slovesnosti v Reziji.

Fotografije na slovesnosti 26. otuberja v Koabridu je nardiu Oddo Lesizza. Lahko jih pogledata na internetu, na spletni strani http://www. dom.it/category/fotografie/

Prevodi iz italijanščine v slovenščino in obratno

Traduzioni dall’italiano allo sloveno e viceversa

348 5165977 mail: info@listscarl.com

via Arengo della Slavia, 1 - 33049 San Pietro al Natisone (UD) www.cm-torrenatisonecollio.it

tel. 0432 727552/0432727629 info@cm-tcn.regione.fvg.it

Gorska skupnost Ter, Nediža in Brda obvešča

(

(

»ZborZbirk«, da bi poznali in ohranili kulturno dediščino

V

projektu ZborZbirk smo si zadali nalogo ovrednotiti in promovirati zbirke kulturne dediščine, ki so jih v preteklosti ustvarili domačini in so posebna kulturna dragocenost krajev v Kanalski dolini, Reziji, Nadiških in Terskih dolinah na italijanski in v Gornjesavski dolini, na Tolminskem, Kambreškem, Ligu in v Brdih na slovenski strani.

Med njimi je nekaj lokalnih muzejskih zbirk, večinoma pa gre za zbirke, ki jih hranijo zbiralci na svojih domovih.

Večina jih je nastala brez kakršnekoli finančne pomoči, le iz zavesti in želje domačinov, da bi pričevanja o krajevni kulturi ohranili pred propadanjem.

V njih so predmeti, fotografije in listine, ki pričajo o gospodarskih dejavnostih, od poljedelstva, živinoreje, gozdnega gospodarstva do prehrane, prometa, obrti in trgovine, o sezonstvu in izseljenstvu, o družbenih odnosih in zgodovinah družin, o šegah družinske-

ga in letnega ciklusa, o vaških praznikih, glasbi, umetnosti, verovanju itd.

Skoraj vse zbirke vsebujejo tudi predmete iz 1. in 2. svetovne vojne, saj gre za kraje, ki so bili prizorišče vojnih spopadov. Vsebina zbirk z redkimi izjemami večinoma ni popisana.

Sodelujoči na projektu spoštujemo delo zbiralcev in menimo, da je treba te zbirke strokovno obdelati, ovrednotiti in promovirati ter uveljaviti kot neizkoriščen turistični potencial teh krajev, izbrane objekte pa nameniti za postavitev zbirk in turističnih informacijskih središč (info-točk).

Predmeti, fotografije in listine bodo dokumentirani, fotografirani in skenirani, zbrani bodo podatki o njihovi izdelavi in uporabi, zapisana in videodokumentirana bodo pričevanja o predmetih, zbrano bo pripovedno izročilo o krajih, kjer se zbirke nahajajo.

Izbrane pripovedi bodo transkribirane in dialektološko predstavljene. Presneto in na digitalne nosilce prenese-

PARTNERJI

•Znanstvenoraziskovalni center SAZU (vodilni partner) •Università degli studi di Udine •Goriški muzej Kromberk Nova Gorica •Občina Kobarid •Občina Brda •Občina Kanal ob Soči •Gornjesvaski muzej Jesenice •Comune di Lusevera •Comune di Taipana •Comune di Pulfero •Inštitut za slovensko kulturo Istituto per la cultura slovena

no bo arhivsko avdiovizualno gradivo iz Kanalske doline, Rezije, Terskih in

Nadiških dolin. Zbirke predmetov bodo tako dopolnjene z arhivskimi dokumentarnimi filmskimi in avdio posnetki.

Zbirke bodo umeščene v širši kulturni in zgodovinski kontekst ter predstavljene v knjižnem vodniku, na zloženkah, plakatih, označevalnih tablah, v strokovnem zborniku in na spletni strani, skupaj z izbranimi posnetki pogovorov s prebivalci in video zgodbami predmetov. Tako bo projekt prispeval k poglobljenemu poznavanju kulturnih značilnosti in jezikovne raznolikosti v obmejnem območju.

Sodelovanje pri projektu bo omogočilo boljše medsebojno poznavanje in sodelovanje prebivalcev obmejnih krajev.

Izbrane zbirke v Kanalski dolini, v Reziji, v Nadiških in v Terskih dolinah, v Gornjesavski dolini, na Kobariškem in Kanalskem bodo opremljene kot info -točke in povezane v digitalno informacijsko mrežo.

V okviru projekta bo na Kambreškem organizirana delavnica, namenjena srečanju zbiralcev, izmenjavi izkušenj med njimi in razpravi o pomenu zbirk za povezanost med kraji in prebivalci.

Na strokovnem seminarju na Univerzi v Vidmu bodo sodelavci projekta skupaj s študenti in drugimi strokovnjaki razpravljali o ustnem izročilu, povezanim z zbirkami, in o kulturnem turizmu, predavanja pa bodo objavljena v zborniku.

Zaključna konferenca bo rezultate projekta razgrnila tako domačinom kot tudi strokovni in širši javnosti.

Projekt bo prispeval k razvoju turističnih potencialov krajev, poznavanju in ohranjanju kulturne dediščine in čezmejnemu povezovanju, pa tudi k poznavanju in ohranjanju jezikovne raznolikosti in kulture slovenske manjšine v Videmski pokrajini ter prebivalcev krajev na slovenski strani, kjer je kulturna dediščina vse manj poznana in narečja usihajo zaradi prevlade medijev in knjižnega jezika.

ZBIRKE

Otvoritev muzejske zbirke v Čarnem varhu. Z leve, Š. Ledinek Lozej, G. Cendou, R. Dapit, M. Cernetig, G. Specogna, C. Melissa in S. Rocco. Zgoraj, mizarsko orodje (foto O. Lesizza).

1. Zbirka Kolovrat 1917, Livek 2. Etno-vojna zbirka, Breginj 3. Zbirka Zdravko Marcola, Breginj 4. Zbirka Ivana Šavlija Posočje 1915–1917, Idrsko 5. Etnološka zbirka družine Sirk, Brda 6. Zbirka Lukčeve hiše, Kambreško 7. Bucikova zbirka, Kojsko 8. Zbirka cerkvenih podobic, Ročinj 9. Jugova zbirka, Avšje 10. Zbirka Joška Gabrijelčiča, Lig 11. Etnološko-rezbarska zbirka Franca Jerončiča, Melinki 12. Liški pustje, Kanal 13. Zbirka razglednic Kanalskega, Morsko 14. Zbirka rateške noše pri Kajžnk, Rateče 15. Mizarska zbirka pri Jervah, Rateče 16. Zbirka etnografskega muzeja v Bardu, Bardo/Lusevera 17. Zbirka občine Tipana/Taipana 18. Zbirka župnišča Prosnid/Prossenicco 19. Črna kuhinja, Prosnid/Prossenicco

20. Zbirka pustov, Bijače/Biacis 21. Zbirka v Čarnem Varhu/Montefosca 22. Zbirka Elia Qualizze – Kaluta, Gnjiduca/Gnidovizza 23. Zbirka Mattea Balusa – Mačkina, Gorenji Tarbij/Tribil Superiore 24. Zbirka pri Trinku/Trinco 25.Zbirka podobic Dreka/Drenchia 26. Muzej varha Matajura, Mašere/Masseris 27. Kovačija, Mašere/Masseris 28. Zbirka grabelj, Tarčmun/Tercimonte 29. Zbirka Odda Lesizze, Oborča/Oborza 30. Zbirka Riccarda Ruttarja, Viden/Udine 31. Zbirka Marine Cernetig, Srednje -Špeter/Stregna-S.Pietro al Natisone 32. Zbirka v Beli Peči/Fusine Laghi 33. Zbirka v Ukvah/Ugovizza 34. Muzej brusačev, Solbica/Stolvizza 35. Muzej rezijanskih ljudi, Bila/San Giorgio

Financirano iz skladov zakona št. 38/2001, 8. člen in deželnega zakona št. 26/2007, 19.člen – Zakonska določila za zaščito slovenske jezikovne manjšine v deželi Furlaniji - Julijski krajini, “Projekti v zvezi z rabo slovenščine v javni upravi Furlanije – Julijske krajine.”

dom

iz naših dolin

31. oktobra 2014

stran

7

LA CONSULTA SLOVENA degli amministratori locali della provincia di Udinedolin hadolin esaminato il disegno di legge iz iz naših naših

Riforma delle autonomie terske terske doline doline opportunità di rilancio Ipotizzata un’Unione delle dimensioni dell’attuale Comunità montana e caratterizzata dall’identità slovena

L

C. S.

a Consulta slovena della provincia di Udine, organo formato dai rappresentanti degli eletti di lingua slovena nelle amministrazioni locali e dai rappresentanti provinciali delle due organizzazioni di riferimento Sso e Skgz, ha analizzato attentamente il disegno di legge della Giunta regionale sul riordino delle autonomie locali. La riunione ha avuto luogo lunedì 27 ottobre a San Pietro al Natisone, con la presenza del vicepresidente del Consiglio regionale, Igor Gabrovec, e del consigliere Stefano Ukmar.

Premesso che, per l’evoluzione storica degli ultimi decenni, una revisione della gestione delle strutture pubbliche locali è inderogabile, la Consulta ha evidenziato che con l’attuazione della riforma si devono porre le basi per un possibile recupero sociale ed economico delle valli del

rezija/kanalska rezija/kanalska dolina dolina

Natisone e del Torre, di Resia e della Valcanale. È stato affermato che una riforma equilibrata, incentrata sulle autonomie locali, con i comuni che storicamente sono il primo gradino della rappresentanza democratica, unite in un organismo più ampio che permetta una maggiore efficienza ed incisività nella gestione della cosa pubblica, va fatta al più presto.

Per quel che riguarda la Slavia veneta/Benečija un punto di partenza potrebbe essere quello previsto dall’art. 31 del disegno di legge della Giunta regionale, che ipotizza anche unioni di dimensioni delle attuali Comunità montane. «L’omogeneità di questo territorio sarà sicuramente un punto vincente», è stato affermato.

Uno dei motori di sviluppo è la presenza della minoranza slovena.

Per questo, non solo non dovrebbero essere riposizionate le leggi di tutela statali e regionali, ma si potrebbe utilizzare queste come catalizzatore di

posoc posoc ˇjeˇje sport sport

Il direttivo della Consulta con il vicepresidente Gabrovec e il consigliere Ukmar.

futuri sviluppi. Il Gect (Gruppo europeo di collaborazione territoriale) dei Comuni di Gorizia, Nova Gorica e Šempeter, che solo per il 2014 ha ricevuto dall’Unione europea finanziamenti per 10 milioni di euro, è un esempio da seguire al più presto.

La Consulta slovena della provincia di Udine ritiene che sia urgente

che gli amministratori locali dibattano in modo approfondito il tema, arrivando a presentare alla Regione delle proposte credibili e praticabili.

I tempi sono strettissimi, visto che nei primi giorni di novembre il Consiglio regionale discuterà il disegno di legge, la cui approvazione è prevista in breve.

REFORMA NAJ SPOŠTUJE SPECIFIKO SLOVENSKE MANJŠINE

G

eneralna konzulka Republike Slovenije v Trstu Ingrid Sergaš se je 23. oktobra na temo načrtovane deželne reforme lokalnih skupnosti srečala z deželnim odbornikom za javne zadeve, lokalno samoupravo, koordinacijo reform, lov in ribištvo ter civilno zaščito Paolom Panontinom.

Generalna konzulka Sergaš je poudarila, da dobro sodelovanje

med obema državama in s Furlanijo Julijsko krajino sodi med prioritete Republike Slovenije, pri čemer obe manjšini predstavljata pomemben vezni člen in dodano vrednost. Republika Slovenija podpira prizadevanja slovenske manjšine pri uveljavljanju njene polne zaščite.

Izrazila je pričakovanje Republike Slovenije, da bo avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina pri spre-

jemanju reform upoštevala specifike slovenske narodne skupnosti in njene predloge ter pri tem ravnala v skladu z mednarodnim pravom in italijanskim pravnim redom.

Odbornik Panontin je potrdil, da se deželni odbor zaveda zaskrbljenosti, ki glede reforme lokalnih skupnosti vlada v slovenski narodni skupnosti ter zagotovil, da bodo spoštovali specifike slovenske narodne skupnosti

La Caritas foraniale fronteggia la crisi In breve, in collaborazione con l’Auser Valli del Natisone-Nediške doline e con la parrocchia di Cividale, la Caritas foraniale di San Pietro al Natisone organizzerà due incontri informativi sul mercato equo-solidale, un sostegno efficace alle persone nei loro Paesi di origine, offerto acquistando prodotti coltivati e confezionati da loro stessi.

Nel frattempo le singole parrocchie delle Valli del Natisone si stanno mobilitando per sostenere la Caritas foraniale con una raccolta di fondi. I proventi saranno utilizzati per sostenere persone in difficoltà che risiedono sul territorio. Difficoltà causate dall’assenza di una casa, di un lavoro, da problemi di salute, che la Caritas si impegna a fronteggiare quotidianamente con i fondi che ha a disposizione, tra i quali l’importo di 500 euro ricavato dalla vendita dei ciclamini, acquistati dalla Cooperativa il Melograno di Rizzolo e venduti, la prima domenica di ottobre, davanti alle chiese nelle Valli.

La situazione è stata affrontata nel corso di un recente incontro della Caritas foraniale, che ha coinvolto i responsabili delle varie parrocchie. Orfana della tradizionale vendita autunnale dei dolci (che quest’anno non ha avuto luogo) la Caritas invita la popolazione ad aderire, nei limiti delle proprie possibilità, alle varie forme di aiuto, dalle offerte alla raccolta degli indumenti usati presso la canonica a Merso di Sopra e a quella di mobili e oggetti per la casa messa in atto dall’associazione di Udine «Vicini di casa». Per ulteriori informazioni contattare Alda Vuerich, cell. 360526849.

Nova uvodna špica slovenskega sporeda Rai

Kozulka Ingrid Sergaš.

tudi s konkretnimi dopolnili zakonskega osnutka.

Od 24. oktobra, bo po 19. letih, slovenske televizijske sporede deželnega sedeža RAI za FJK odpira nova uvodna špica.

Njen koncept sloni na igri kvadratov po zgledu uradnega logotipa RAI, odpiranju kvadratnih okenc-vpogleda v našo slovensko stvarnost.

20. OTUBERJA JE V TARSTU UMARU glasbenik in dialektolog, ki je veliko raziskovau jezik in ljudsko izročilo v Benečiji in Reziji

Slovenci videnske province hvaležni P. Merkuju

»Č

ujem se srečnega, magari samo za en dan, ampak zdaj bom umaru veseu.« Tele besiede je Pavle Merkù poviedu 7. febrarja lietos, v Cankarjevem domu v Ljubljani, potlè ki je parjeu Prešernovo nagrado za njega dolgolietno glasbeno, jezikovno in raziskovalno dielo. Pavle Merkù je zatisnu oči v pandiejak 20. otuberja v Tarstu, kjer se je rodiu 12. luja 1927 in je opravu parve študije. Potlè je diplomieru iz slavistike na Ljubljanski univerzi in dosegu doktorat na Rimski univerzi. Nekaj liet je učiu na taržaških višjih sriednjih šuolah in začeu sodelovat kot glasbeni kritik in konzulent par Radiu Tarst A, kjer je začeu stalno dielat lieta 1965. Od tekrat do 1974. lieta je prehodu vse slovenske vasi od Kanalske doline do Rezije, od Terskih do Nediških dolin ter še na Taržaškem in Goriškem in na svojo ’Nagro‘ snemu piesmi, pravce, parpovedovanja, pričevanja o navadah, ki jih je potlè zbrau v bukvah »Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji«. Verjetno se je Merkù med telim potovanjam po naši Bene-

čiji ’zaljubu‘ v domače slovenske dialekte, še posebe v terski, o katerem je dost študieru in napisu.

Merkù je posvetiu svoje interese pretežno v dvie smeri – dialektologijo in muzikologijo; mimo tega ga je zanimala zgodovina, etnologija, toponomastika in onomastika. Biu je poznan in štiet komponist, ki je svojo glasbo bogatiu z ljudskimi motivi tudi iz Rezije in Benečije. Par sarcu mu je bilo ljudsko pietje, zatuo je dau svoje sodelovanje par izdaji parve plošče (disco) Nediških puobu.

Cenjen in spoštovan je biu tudi od italijanskih in furlanskih kulturniku hvala povezavam, ki jih je postavu med tremi kulturami naše dežele.

Neštiete so njega študije in publikacije o ljudskem petju in glasbi: Punti di incontro tra canto popolare friulano e canto popolare sloveno, La polifonia primitiva nel canto popolare religioso in Val Resia, Il violino e il basso nella musica a danza in Val Resia … Številne so tudi študije in publikacije o terskem in drugih slovenskih dialektih videnske province: Staro in novo gradivo za

terska krajevna imena, Beseda o jeziku »Našega božicja« in Slovarček, Tersko narečje, Narečne pridige Petra Podreke in Slovarček, Relitti veteroslavi e arcaismi sloveni nel dialetto del Torre, O slovenskem terskem narečju, Analisi di un dialetto come punto di partenza per proposte didattiche, culturali e letterarie, Il dialetto del Torre e i versi di Uidji Skurjan (Pietro Negro). Zanimive so njega raziskave o rezijanski ter beneški toponomastiki in onomastiki: Problemi di onomastica regionale, I cognomi in Val Resia, Liber mortuorum Luseverae, Slovenski priimki na zahodni meji, Precisazioni toponomastiche (gre za toponime Terske doline), Onomastica slovena in un quaderno cividalese del ‘400, 1300 slovenskih priimkov. Dvakrat je govoriu na Beneških kulturnih dnevih – o terskem dialektu (1973) in o slovenskih rokopisih Beneške Slovenije v preteklih stoletjih (1974). Nadvse nucan in pomemban je priročnik Slovenska krajevna imena v Italiji – Toponimi sloveni in Italia, v katerem je Merkù zbrau imena vasi, jam, riek,

patoku, hribu in nekatera ledinska imena, ki se nahajajo na teritoriju, kjer živijo Slovenci v deželi Furlaniji Julijski krajini.

Osebno sam imeu globoko spoštovanje in sam veliko cenu raziskovalno dielo Pavla Merkuja. Občudovau sam njegovo šaroko glasbeno in jezikoslovno znanje, njega zanimanje tudi za majhana pričevanja o beneškem slovenskem jeziku in kulturi.

Biu je zlo radoviedan in vsakič, ki

sam ga sreču al slišu po telefonu, mi je postavu vprašanja o izgovarjavi kake beneške besiede, domačih navadah, priimkih … Preden je dau v tisk priročnik o toponomastiki je biu dost cajta par mene in me izprašavu o nekaterih stvareh, ki mu nieso ble jasne.

Posebno veseu je biu, kàr sam mu oznanu, de sam v landarskem farnem arhivu odkriu številne pridge Petra Podreke in arbeškega kaplana Luigija Klinjona, ki ga imeu za pristnega narečnega pridgarja in pisca. Podparu je mojo idejo prepisat in objavit dialektalne tekste, ki sta jih beneška duhovnika napisala in so velikega pomiena pričevanje o domačem slovenskem jeziku. Par publikaciji pridg mi je nudu dragocene nasvete in navodila.

Slovenci videnske province muoramo bit iz sarca hvaležni Pavletu Merkuju, zatuo ki je našo kulturo, jezik in glasbo postavu na raven velike slovenske tradicije in jim varnu lepoto in dostojanstvo, ki so jih vriedne.

Giorgio Banchig

8

iz naših dolin

stran

ELDA RAIZ IZ ŠČIGLI Videli medveda na Matajurju

31. oktobra 2014

dom

iz iz naših naših dolin dolin

pomaga navuodan Alexu in Kelly, ki imata po rokah kočo na Solarjeh v dreškim kamunu

Domačeterske jedila so part kulture terske doline doline Jih na smiemo pozabiti rezija/kanalska dolina dolina »Imamo v pametirezija/kanalska parpraviti srečanja, de bi učili, kakuo posoc posoc ˇjeˇje so kuhali ankrat«

V torak, 14. otuberja, so na Matajurju, v kraju Tršča, prù na konfinu med Italijo in Slovenijo videli velikega medvieda. Novico je sporočiu tolminski prefekt Zdravko Likar sauonskemu šindiku Germanu Cendou in beneškim medijam.

Sam Likar je spomladi lani le v Tršči zaslediu medviedove stopinje. Bluo je 7. obrila 2013. Malo priet so stopinje medveda gozdni čuvaji (guardie forestali) iz Čedada in Stefano Filacorda z Videnske univerze videli v nediški dolini, blizu Podbuniesca. Sledi so šle do Čarnega varha.

Bluo je 22. marča.

Parvi snieg lietošnje zimske sezone

V noči na 22. otuberja je parvi snieg lietošnje sezone pobielu varh Matajurja.

Temperatura je v noči od 21. do 22. otuberja padala za 10 stopinj. Natuo se je ura zbuojšala.

Lansko lieto se je Matajur nadeu bieli klabuk še priet. Bluo je v noči na 11. otuber in vsi so čakali puno snega v zimskih miescah. Pa tuole se nie zgodilo in je bluo snega zaries malo.

Larissa Borghese

M

arča lietos sta dva mlada, Alex Gubana iz Podbuniesca an Kelly Iurman iz Dreke, uzela u roke kočo na Solarjeh, v Dreškin kamunu.

Koča, ki je bila parvič odparta lieta 1992, leži 956 metru vesako nad muorjam, na južni strani Kolovrata, blizu starega bloka s Sovenijo. Alex an Kelly sta diela na uajo soje dielo an jim je lepuo uspelo, saj utegneta parklicat puno judi z jedil, ki jih parparvjajo s pomočjo žlahte an predusiem Elde Raiz iz Ščigli, ki je nona od Alexa. Kaj usega ponuja koča, ki je adna miez 16 gostiln, ki do 8. dičemberja sodelujejo na iniciativi Vabilo na kosilo v Nediških dolinah, nam je lepuo poviedala Elda. »Imamo use domače jedila. Za predjed friko s pulento, skuto z gobami, gorak kruh s kozjin sieran an z medan. Za parvo jed ponujamo župo nareto s kostanji an gobami, njoke narete z riepo an obiejeni s sieran gorgonzola an z oriehi, raviole narete z malonan an ki diše po gorskih okusih. Za drugo jed jelenovo mesuo s pulento, svinjsko mesuo s štakanjem.

Za sladkuo imamo kuhane štrukje an čokoladno torto z oriehi an liešniki.« Kuo parpravjate štakanje? »Štakanje je zlo lahko nardit. Se skuha kompierje an uojine posebe, se osoli, tu ‘ni padiel’se pocvre panceto an nomalo česnaka an, kàr je panceta pocvarta, se varže not peper an ožejt.

Kàr je zelenjava kuhana, se zmuška, se varže not obielo an se zmieša. Je zaries dobro.« Na bukvacah Vabila na kosilo je

sport sport Elda Raiz

napisano, de koča ponuja jedi po vaših ricetah, ki jih Kelly an Alex parglihata na suojo vižo. Kera so buj tradicionalna jedila, ki jih čez lieto parpravjate? »V polietju parpravjamo buj freške jedila. Čez lieto pa so venč part friko, pulenta, klobase, župe, grah, tele reči, ki so jih jedli ankrat, ki nieso sofistikane takuo, ki jih runajo dol po mieste, pa so pru po domače narete.

Zlo dobar an puno zaželjen je orzotto s klobaso an ardečin idrikan.« Kada je odparta koča? »Do obrila je odparta samuo v petak, saboto an nediejo, od obrila do pu otuberja je nimar odparta, od 9. ure zguoda do osme zvičer. Če so judje, ostanejo ki krat tud’ do punoči.« Ka’ pride reč dielat’ v gorskin

Alex Gubana in Kelly Iurman imata po rokah kočo na Solarjeh.

V SABOTO 8. IN NEDIEJO 9. NOVEMBERJA bo 31. festival beneške piesmi

Vsi na lieški Senjam

L

ietos bojo moderne piesmi v domačem slovenskem jeziku spet arzveselile naše ljudi. V saboto 8. in v nediejo 9. novemberja bo 31. Senjam beneške piesmi, ki ga vič ku 40 liet parpravja kulturno društvo Rečan.

Pogram bo ku ponavadi zelo bogat.

V saboto ob 20.30 bojo v telovadnici na Liesah parvi krat zapieli vsieh dvanajst novih piesmi, ki se potegujejo, de bi udobile festival. »Lietos – nam je poviedala Margherita Trusgnach, ki je puno liet kupe z Aldan Klodičan duša Sejma – bo nastopilo 12 artistu. Dobro je, de ima vsaka piesam svoj band takuo, de na bo ku ponavadi imiela adna sama skupina glasbenega bremena vsieh piesmi.« Pieuci in godci parhajajo iz Benečije in iz Slovenije. »Škoda – je poviedala Margherita Trusgnach –, de nam nie uspelo priti do Kanalske doline.« Na parvem vičeru bo parljubljena skupina Bk evolution predstavla svoj

trečji Cd, v katerim so posneli nove in stare piesmi.

V nediejo 9. novemberja program začne ob 16.30. Spet bojo zapieli vsieh dvanajst novih piesmi. Natuo bo glasovanje. Ciela publika bo s svojin glasovanjan odločila, katere bojo parve tri piesmi. Tud lietos bo strokovna komisija vebrala narlieušo besedilo in narlieušo glasbo. Na zadnjem Sejmu so ustanovil tudi 'no žirijo mladih, ki imajo manj ku 30 liet in ki bojo tud' lietos imieli parložnost, de veberejo njih parljubljeno piesam.

Kot gost bo nastopila furlanska skupina Etno_Folk_Blues bend Luna e un quarto.

Ku ponavadi bojo na Sejmu na razpolago in se lahko kupijo Cd in bukvaca z besedili vsieh piesmi. Za Cd je biu tehnični mojster Andrej Iussa, glasbeni mentor pa David Tomasetig. Za koordinacijo in grafično opremo je poskarbiela Margherita Trusgnach.Sliko na platnici je parpravu Jani Skočir.

svietu? »Težave so le zauoj blaga. Če manjka kjek, kor 50 kilometru nardit naprej an nazaj za iti puonj. Čene nie druzih problemu, cieste so lepe, lepuo očejene an gor je zlo lepuo naj za otroke naj za use.« Al’ ste veseli s številan judi, ki parhajajo h van? »Ja, judi pride puno iz Benečije, Laškega an iz Slovenije. Kàr pridejo koriere taz Trevisa al’ Verone al’ še buj od deleča, de bi šli gledat jarke parve svetoune ujske, jim Kelly parača domače torte an gorak čaj.

Nesejo jim za pudan do varha Kolovrata, kjer so jarki an teče meja s Slovenijo, popudan pridejo pa na kosilo usi v kočo.« Dost prestoru je u koči? Al’ se u nji lahko prespije? »Notre je prestor za petdeset judi, od zuna pa jih stoji skor tarkaj. V koči je 18 pastiej, takuo de, kduor

30. Senjam Beneške piesmi je biu lieta 2012. Senjam je takrat udobila Beti Strgar s piesmijo »Narobe dan«.

Na drugim mestu je pa bla piesam »Sonce an sience«, ki jo je izvajala skupina Razred zase, in na trečjem mestu je pa bla piesam »Samuo ti«, ki jo je napisala, zložla an zapiela Ikeia Feletig.

Senjam Beneške piesmi se je rodiu lieta 1971. V telih 43 lietih je bluo zapietih vič ku 300 piesmi, ki jih je napisalo okuole 70 avtorju.

Od lieta 1985 so ble vse piesmi posnete na kasetah, od lieta 2008 pa na Cd-ih Vsa besedila piesmi so zbrane v bukva, ki nosijo naslou »Pustita nam rože po našin sadit«. Tel je tudi naslou piesmi, ki jo je napisu Aldo Klodič in ki je udobila na parvem Sejmu.

Zadnjo zbierko s 117 piesmi so predstavli 4. otuberja lietos par Hločju. Tle so zbrane piesmi zadnjih desetih lieških festivalu.

I. B.

pride gor, se lahko tud’ ustave par dni.« Seviede so domače jedila part naše kulture, ki jih na gre zgubit.

Skuoze kere iniciative? »Buj naprej mislemo organizat kajšna srečanja, an kupe z društvi, ki dielajo na teritoriju, de bi pokazal’, kuo se runa domače jedila z zejan al’ tipične sladke jedila, ku gubanca an štrukji. Ist se sama trudim, de učim muojega navuoda Alexa jih runat, takuo de se na zgubijo. Muoram reč, de tud’ vasnjani pomagajo. Kàr je Rožinca usi, naj te mladi, naj žene, poberejo rože an paračajo mikane pušjace, ki jih dajo usien. Runajo batudo, takuo ki so jo dielal’ ankrat, štokjo, mast. Telo polietje so bli paršli skaut’ an so bli zlo veseli, kàr so vidli use tele reči. De bi valorizal’ domače jedila, so podučni tud’ pohodi, za iti pobierat zeja z vodičan, ki jih dobro pozna. Z zejan runamo fartaje an muoran reč, de na pohode pride puno judi. Ankrat nie bluo puno domačih jedil’, a je lepuo an pru, de ostane tela tradicjon.« Lietos je stuo liet, odkar je začela parva svetouna ujska an blizu koče je padu parvi italijanski sudad, Riccardo Giusto. Boste gostil’ kajšno posebno rieč? »Lietos so alpini organizal’ puno reči an za drugo lieto pa parpravjajo, miez druzin, vodič o stazah ujske.

Tud’ mi imamo vič ku kajšno idejo, pa se muoramo o tuolem doguorit.«

DVANAJST NOVIH SKLADB ZA ZMAGO VSE SO POSNETE NA CD-JU

D

vanajst skladb se bo potegovalo za zmago na lietošnjim Sejmu beneške piesmi.

Piesmi, ki bojo na razpolago tud na Cd so tele: Muči dok te muči (besedilo in glasba David Tomasetig; piejejo in godejo: Blue fingers); Džipsi na vlaku (besedilo: Andrea Trusgnach; glasba, piejejo in godejo: Shape); Dej dej nu (besedilo in glasba: Klodj; pieje in gode: Razred za se); S suzmi oči bluz (besedilo, glasba in pieje: Daniele Capra; godejo BK Evolution); Pet batonu (besedilo: Miha Obit; glasba, piejejo in godejo: The preklets); Ist na vien (besedilo: Andreina Trusgnach; glasba Miha Tomasetig; pieje in gode: Družina Dortih); Klavstrofobija (besedilo in pieje: Elena Guglielmotti; glasba: Alessandro Bertussin; godejo: BK Evolution); Ustavta se! (besedilo: Luca Clinaz; glasba: Davide Olivieri; piejejo in godejo: The Becks); Špotify (besedilo: Ilija Ota; glasba, piejejo in godejo: Il grande Splash); Tej na tičica (besedilo in glasba: Denis Pascolo, Flavio Sinicco; piejejo in godejo: LFD Acoustic_Experience); Človek (besedilo in glasba: Luciano Feletig; pieje Ikeia Feletig; godejo: BK Evolution); Maglà (besedilo: Sara Simoncig; glasba, piejejo in godejo: Sons of a gun).

dom

iz naših dolin

31. oktobra 2014

stran

9

ČARNI VARH Puno ljudi se je zbralo na burnjaku, ki ga jeiz parpravla Planinska družina Benečije iz naših naših dolin dolin

Ne pustimo, deterske bi doline host terske doline požgarla beneške vasi

rezija/kanalska rezija/kanalska dolina dolina

ODPARLI MUZEJ ČARNEGA VARHA posoc posoc ˇjeˇje sport sport

L

Ilaria Banchig/foto Oddo Lesizza

ietos je na Burnjak, ki ga je v nediejo 19. otuberja parpravla Planinska družina Benečije v Čarnem varhu, paršlo zaries puno ljudi iz Benečije, Posočja in Furlanije. Vas je bla živa in vesela. »Donas je puno ljudi paršlo v Čarni varh. Troštamo se, de tuole se na zgodi ankrat na lieto in de bojo vse naše vasi spet oživiele. Ankrat je minister Rutelli pravu, de bojo vsadil’ ‘no drevo za vsakega otroka, ki se rodi. Tle par nas, bi muorali nardit narobe, zak’ za vsakega človieka, ki umre, zraste stuo dreves. Host bo počaso rastla tud' v vaseh, če situacija se ne spremeni,« je jau msgr.

Marino Qualizza v pridgi par maši, ki jo je molu po slovensko.

Biu je liep sončni dan in puno ljudi se je udeležilo pohodu, ki jih je parpravla Planinska družina. Kduor je želeu, je lahko paršu do vasi parnogah. Na vojo sta bli dvie poti s Štupce do cierkve Svetega Štandreža nad

Arbečam. Adan buj kratak, adno uro an pu hoje, in drugi buj dug, za tri ure hoje.

Maši je sledila veselica po vasi.

Planinci so parpravli pašto za vse. Na vojo, seviede, je biu pečen kostanj in sladčine, ki jih so parpravli starši učencu dvojezične šuole. Venč part denarja, ki so ga zbral’, bojo namenil’ dvojezični šuoli. Ostalo pa potriebnim ljudem.

Popudan je nastopila Beneška folkorna skupina Živanit. Pokazali so, kuo so ankrat plesali v Benečiji in so pieli stare tradicionalne piesmi. Zagodle so domače ramonike.

Vsi vemo, de domači kostanj tarpi zaradi šiškarice, ampa na Burnjaku v Čarnem varhu, je Planinski družini Benečije uspelo ponudit samuo domači kostanj. »Pomala nam je bla Kmečka zveza – nam je poviedala predsednica PdB Luisa Battistig –, ki je poskarbiela za domači kostanj. Tudi naši člani in tisti, ki nas pozanjo, so nam parnesli svoj kostanj.«

”

Msgr. Qualizza je pozvau k ljubezni do domačih kraju

Puno ljudi se je zbralo na odpartju čarnevarškega muzeja.

V

okvieru Burnjaka, ki ga je v nediejo 19. otuberja parpravla v Čarnem varhu Planinska družina Benečija, so odparli Muzej vasi in Blumarju.

Vanj so zbrali stare predmete in stare reči, ki obiskovaucu pokažejo, kakuo so ankrat živieli ljudje. Na ogled je sevieda tud’ tradicionalna pustna figura blumarja s klabukan z rožami.

Muzej je nastau znotra evropskega čezkonfinskega projekta ZborZbirk – Kultruna dediščina v zbirkah med Alpami in Krasom. »V zadnjih lietih se je spremenila muzeološka paradigma – je poviedala Špela Ledinek Lozej, ki vodi projekt –. Do malo cajta od tega smo muorali vabiti ljudi v muzej, sada je pa narobe, saj nas ljudje kličejo in nam kažejo tiste, kar so ušafali doma. Želé z nami sodelovati, de bi pokazali tele material. Tele zbirke so zlo important, zak’ so povezovanje med donašnjim cajtan, s tistim, ki je za nami, in s tistim, ki je pred nami, pa tudi med vsiemi kraji teritorija, na katerem teče projekt.« »Mi živimo v cajtu velikih sprememb – je poviedu Roberto Dapit, ki je spreguoriu v imenu Univerze v Vidnu –, v katerem tudi majhne vasi, kakor Čarni varh lahko pokažejo svoj potencial. Seviede je tel muzej liep korak naprej, ampa nie sama parložnost za tel teritorij. Ljudje v teli vasi so še naprej aktivni in imajo vojo dielati za rast in razvoj telega kraja.« »Po naših dolinah – je poviedala Marina Cernetig v imenu Inštituta za slovensko kulturo, ki je puno pomagala pa uresničitvi zbirke – bo 10 muzeju, ku je tel v Čarnem varhu. Se pravi, de imamo ‘no lepo parložnost, de bi prispevali k rasti telega teritorija. Telo dielo pomaga na adni strani mladim, de bi poznali sviet, tajšan ki je biu ankrat, an stari, de bi se spomnili na tiste cajte in de bi o tuolin buj globoko pomisnili.« Pozdravili so tudi podbunieški šindik Camillo Melissa, komisar Gorske skupnosti Sandro Rocco in predstavnik Blumarju Graziano Specogna. Parsotna sta bla deželni svetnik Stefano Pustetto in sauonski šindik Germano Cendou. (i. b.)

Program Pdb do konca lietošnjega lieta Do konca lieta ima Planinska družina še zlo bogat program. »16. novemberja – nam je poviedala predsednica Luisa Battistig – bo pohod s Planinskim društvom Kobarid v Belo krajino. Konca novemberja pa bo izlet v neznano. Mislim, de bomo šli gledat Križno jamo, ki je nismo mogli pogledat šetemberja, zatuo ki je bla slava ura. Dičemberja ku ponavadi imamo Miklavžu pohod na Krasji varh, blizu Drežince. 31. dičemberja pa so vsi naši člani vabljeni v kočo na Matajurju, de bi kupe dočakali novuo lieto.« Planinska družina parpravja tudi tečaja telovadbe in plavanja. »Korš telovadbe se je začeu na začetku otuberja in nanj hodi kakih 15 ljudi. Za korš plavanja mislim, de bomo tud lietos imieli veliko skupino.

Blizu tistih, ki se učijo plavati, je tudi skupina ljudi, ki zna že plavati in v okvieru našega korša ima parložnost, de plava prostovoljno. Tudi ljudje iz Slovenije, ki niemajo bazena blizu, bi se radi udeležili našega tečaja, ampa za telo stvar muoramo še poskarbeti.«

Planinci na veselo jesen v Beli krajini Bela krajina je liepa dežela na jugu Slovenije, par konfinu s Hravaško. Vsake lieto dol parpravljajo prireditev Vesela jesen v Beli krajini. V programu je v nediejo, 15. novemberja, že 15. pohod po poteh soseske zidanice Drašiči. Gre za pot med tradicionalnimi domačimi kletmi - zidanice jih kličejo -, vinjikami, puoji in hostmi, ki gre naprej od 9. do 17. ure.

Po poti pokušajo vina tele dežele in domače kulinarične specialitete, pogledajo artistične in naravne lepote tistih kraju, poslušajo pietje in muziko, gledajo lokalne plesuove. Zaries veselo je.

Na pohod bota šla tudi Planinska družina Benečije in Planinsko društvo Kobarid. Parpravli so poseban avtobus, ki bo odpeju ob 5.30 iz Kobarida in ob 6. iz Špietra (pred šuolami). Vpisovanja zbierata Jožko Cucovaz (mobitel 0039 328 4713118) in Jožica Kutin (mobitel 00386 31 705492).

Pačjuh, 300 tavžint evru pruoti plazuovam

SALVATORE SALERNO (FEDERCACCIA) «Fuggendo si incorre nel reato di omissione di soccorso»

Guai abbandonare l’animale investito

L

ungo le strade della Slavia, soprattutto quelle che si trovano in quota e in prossimità dei boschi, può capitare spesso di investire un animale che taglia la strada improvvisamente. Ad abbandonarlo si incorre nel reato penale di omesso soccorso.

Lo ha affermatoo Salvatore Salerno, coordinatore degli agenti di vigilanza di Federcaccia, ai microfoni della radio diocesana Radio Spazio.

Salerno ha spiegato che abbandonare un qualsivoglia animale investito, si tratti ad esempio di un gatto o di un capriolo, è un reato penale.

«L’automobilista è costretto per legge a fermarsi. L’abbandono dell’ani-

male equivale all’abbandono di una persona ferita durante un incidente».

Quindi, in caso di investimento bisogna contattare le forze dell’ordine oppure il 118. Le procedure, infatti, sono diverse a seconda che l’animale sia morto o solamente ferito.

«Se l’animale è ferito bisogna chiamare il 118 e specificare su che strada è avvenuto l’incidente. Gli operatori provvederanno a fornire il numero di telefono del veterinario di turno».

Una volta sul posto, sarà poi il veterinario a decidere le sorti dell’animale. «Se è solo lievemente ferito viene portato al centro di recupero fauna di Campoformido. Nel caso in

cui il veterinario ritenga che l’animale non sia recuperabile, per non far-

lo soffrire, procede con la soppressione», spiega il coordinatore degi agenti di vigilanza Federcaccia.

Gli incidenti causati dagli animali possono essere molto pericolosi anche per gli automobilisti e, in particolare, per i motociclisti. «Va considerato – ha spiegato Salerno – che un capriolo pesa 25-30 kg, ma un cinghiale arriva a pesare anche 150 kg». È difficile prevedere un incidente del genere. «Certo, è bene rallentare sulle strade che si trovano in prossimità dei boschi – ha detto ancora Salerno –, ma in Friuli, gli incidenti causati dall’improvviso investimento degli animali avvengono su ogni tipo di strada».

De bi teritorij Furlanije Julijske krajine varvali pred plazuovi, je regionalna direkcija za okolje pred kratkin namenila kamunan Dreka, Čedad in Čenta vse kupe milijon 590 tavžint evru.

Dreka bo parjela 300 tavžint evru, s katerimi bojo dieli na mest breguove patoka Rieka za kakih 300 metru in postrojili kos cieste, ki gre skuoze vas Pačjuh.

Dreški šindak Mario Zufferli je telega denarja zelo veseu, saj so diela zaries potriebna, de bi ljudje živieli buj sigurni.

Herbert Dorfmann na obisku v Čedadu V petak, 7. novemberja, se bo v naših krajeh mudiu evropski poslanec Herbert Dorfmann, član južnotirolske ljudske stranke-SVP, ki je biu maja lietos spet izvoljen s podpuoro jezikovnih manjšin, tudi Slovencev, saj je listo podperjala Slovenska Skupnost.

Dorfman bo v Čedadu guoriu na srečanju, ki so ga parpravili furlanski avtonomisti.

Ob teli parložnosti pa bo s parve roke spoznu tudi življenje, dielo in parčakovanja Benečanu, saj se bo sreču s provincialnim odboram Sveta Slovenskih Organizacij in obisku zadrugo Most ter uredništvo Doma.

10

terske doline

stran

31. oktobra 2014

dom

PRADIELIS Rimasta senza lavoro a 50 anni, non si è mai persa d’animo e ora produce marmellate e le vende nei mercati

iz iz naših naših dolin dolin

Pannelli fotovoltaici a Lusevera

La ricetta di Maria Teresa terske terske doline doline Molaro per vincere la crisi Paola Treppo

Sempre più ecosostenibile l’Alta Val Torre. Nel mentre proseguono le pratiche per riuscire a realizzare la centralina idroelettrica sul torrente Torre, grazie a un contributo messo a disposizione dalla Comunità montana Torre Natisone e Collio. Sono stati posati di recente, infatti, dei pannelli fotovoltaici a Lusevera, sulle coperture del centro sociale, ove si svolgono le feste e gli incontri organizzati dalla comunità. La loro potenza è di 8 kilowatt. Rientrava nello stesso progetto la posa in opera, ultimata lo scorso anno, di altri pannelli fotovoltaici sopra la palestra della scuola a Vedronza.

Memoria dei caduti a Subit il 2 novembre

H

rezija/kanalska rezija/kanalska dolina dolina

a 52 anni, Maria Teresa Molaro, ed è nata e vive a Pradielis di Lusevera, con la sua famiglia, da sempre.

Nonostante la crisi e la carenza di lavoro, non è mai rimasta con le mani in mano e ha cercato di coniugare le sue occupazioni extracasalinghe alla vicinanza coi suoi cari, che considera il bene più importante.

La sua formazione è quella di assistente domiciliare agli anziani: «Amo queste persone, mi piace stare con loro, ascoltare i racconti della loro vita, i loro consigli – dice –.

Nonni e nonne sono un vero e proprio patrimonio che troppo spesso sottovalutiamo: hanno invece molto da insegnarci, loro che hanno attraversato periodi di difficoltà ben più duri di quelli che caratterizzano la società di oggi. Sono un esempio per le nuove generazioni, uomini e donne che vanno sostenuti e non lasciati soli, abbandonati a sé stessi».

Nelle parole di Maria, così come

posoc posoc ˇjeˇje sport sport A sinistra Maria Teresa Molaro, a destra le sue marmellate di frutta.

nell’espressione dei suoi occhi, si colgono la sua bontà d’animo e il suo desiderio di far star bene gli anziani «anche se spesso ti raccontano la stessa storia – dice con un sorriso –; ma sono pezzi di vita che per noi rappresentano un vero nutrimento».

Ha cominciato a lavorare da giovane, la Molaro: a 14 anni era già dipendente di una gelateria, in Germania, per mettere da parte qualche lira e aiutare la sua famiglia. «Poi, ri-

entrata in Italia, sono andata all’ufficio di collocamento di Tarcento, proponendomi come “tuttofare” e come assistente domiciliare. Mi offrirono due opportunità, allora: operare alle dipendenze del Comune di Tarcento e di quello di Lusevera, per la cura di nonni e nonne. Accettai con gioia la proposta, dedicando sei anni della mia vita, con un contratto di collaborazione coordinata e continuativa, a coccolare i “miei nonni”. Ho operato

anche in casa di riposo e non avrei mai smesso, non fosse stato per la crisi: adesso gli anziani non vengono mandati più come una volta nelle strutture di assistenza, ma tenuti a casa, perché hanno una pensione e con quella i parenti riescono a tirare avanti in questo difficile momento economico». Maria resta comunque a disposizione, come “badante”, sebbene il mercato, almeno in questa zona, non offra molte opportunità.

Che fare, allora, per arrivare alla fine del mese? «Guarda, ho fatto la cuoca, per diverso tempo, “Ai Ciclamini”, con tutta la mia famiglia: lavoravamo molto, ma stavamo tutti insieme, come piace a me. Poi, finita quell’esperienza, mi sono dovuta rimettere in gioco, a 50 anni suonati».

La Molaro trae ancora una volta ispirazione dalla sua terra: si mette a coltivare piccoli frutti nell’orto di casa e in un appezzamento di Artegna, e li trasforma in marmellate, che poi vende nei mercati, come hobbista. «Mi piace, quest’ennesima avventura, e la gente apprezza molto le mie composte. Sono felice».

A TAIPANA ARRIVA LA FIBRA OTTICA PER LA CONNESSIONE VELOCE ALLA RETE INTERNET

F Il monumento ai caduti a Subit

Commemorazione dei caduti nella frazione montana di Subit, sulle alture di Attimis, domenica 2 novembre. A organizzarla l’amministrazione comunale e l’Associazione combattenti e reduci, presieduta da Alfredo Tonini, con il prezioso supporto della pro loco di Subit. Il programma prevede il ritrovo sul piazzale antistante la chiesa alle 11 e la celebrazione della messa alle 11.15; seguiranno, a mezzogiorno, la deposizione di una corona presso il monumento dei caduti e l’orazione ufficiale. Si chiude con un rinfresco offerto dalla pro loco.

«Gigante di Platischis» al Salone del gusto

inalmente una buona notizia per Taipana sul fronte connessioni alla rete internet. «Sono partiti da poco, infatti, – spiega il sindaco, Claudio Grassato – i lavori di posa della fibra ottica, il sistema più veloce ed efficiente per trasmettere dati attraversi il web per il collegamento cavo, quindi fisso.

Si tratta di una delle parti del progetto regionale Mercurio, un piano che ha preso avvio in Friuli Venezia Giulia già diversi anni fa e che adesso arriva anche nel nostro paese di montagna».

Il cantiere è stato aperto nell’area del capoluogo: da qui i cavi della fibra saranno portati fino a Nimis, per essere collegati poi a quelli installati sei anni fa a Tarcento. «I tempi di attivazione non sono immediati, ma neanche remoti – fa notare il

primo cittadino –; crediamo che entro la primavera del prossimo anno sarà possibile iniziare a utilizzare la rete veloce. In prima battuta a beneficiarne saranno le strutture pubbliche, quindi gli uffici del Municipio e le scuole». Per i dipendenti del Comune che devono sbrigare le pratiche usando il web, quindi, il servizio sarà di estrema utilità: le connessioni fisse, infatti, al momento, dopo un periodo di quasi blocco risolto da Insiel, adesso funzionano, ma sono lente. «Per i privati cittadini e le attività economiche presenti a Taipana resta invece il problema del “buco” di internet in diversi punti del territorio: l’adsl non esiste e per accedere al web è necessario usare una chiavetta – spiega Grassato –. Ma anche con la chiave usb non è facile navigare: molto dipende dal gestore utilizza-

to. Ogni borgo si differenzia molto anche se le compagnie Tim, Wind e Vodafone pare stiano cercando di potenziare i sistemi di copertura».

Discorso a parte quello della telefonia mobile “semplice”, cioè quella che si usa per fare le normali telefonate e per riceverle: «Parecchie le aree che non hanno copertura – dice il sindaco –; la zona che da Nimis, attraverso la strada “del Cornappo”, porta a Debellis, è “buia”. Lo è anche, seppure a tratti, quella che dalle borgate alte di Attimis arriva a Prossenicco. Assenza di segnale si registra pure a Platischis, in alcuni punti e in altri a Campo di Bonis. Buono, invece, il servizio a Monteaperta».

Una volta installata la fibra ottica nel palazzo del Municipio, sarà possibile, tramite dei ponti, arrivare a servire parzialmente le frazioni; con

un segnale wifi, inoltre, chi si porterà con il proprio notebook, smartphone o tablet a circa 50 metri dalla sede del Comune, potrà collegarsi in wireless gratuitamente. «Non è molto, per un’area di fatto oggi veramente tagliata fuori dal web, ma rappresenta pur sempre un primo passo per superare il digital divide».

P. T.

VILLANOVA L’escursione della scuola materna di Taipana realizzata in collaborazione con il centro Seppenhofer

Visita alle grotte e all’Abisso Vigant

G La «Società agricola di Platischis» di Taipana ha partecipato, lo scorso 24 ottobre, a Torino, al Salone internazionale del gusto «Terra Madre», con la delizia locale del fagiolo «Gigante di Platischis», in corsa per diventare Presidio Slow Food. Un’occasione importante per far conoscere un legume unico, offerto per l’occasione in degustazione, con l’accompagnamento della spiegazione sulle sue tipicità a 360 gradi: nutrizionali, economiche, culturali ed ecologiche.

Fibra ottica.

razie alla collaborazione tra il Centro ricerche carsiche «Seppenhofer» di Gorizia, realtà presieduta da Maurizio Tavagnutti, e le maestre della scuola materna di Taipana, il 14 ottobre scorso è stata effettuata un’escursione nella zona di Villanova delle Grotte, a Lusevera. Obiettivo quello di far conoscere ai bimbi il suggestivo mondo delle cavità.

Un approccio emozionante, non solo per i piccolissimi allevi ma anche per gli accompagnatori che si sono trovati in non poca difficoltà nello spiegare il concetto di grotta o di stalattite a chi non ne aveva mai vista una, neanche in fotografia.

Fortunatamente le maestre Marina e Rossella, che operano nella scuo-

I bambini della scuola materna in visita all’Abisso di Vigant.

la materna di Taipana, hanno saputo sopperire a queste difficoltà con molta professionalità, pazienza e amore.

Per l’occasione i bambini hanno potuto a visitare l’enorme e spettacolare ingresso dell’Abisso di Vigant,

facilmente raggiungibile attraverso un bel sentiero che si snoda nel bosco sottostante l’omonimo borgo.

I bimbi hanno mostrato grande meraviglia nello scoprire questo spettacolo unico della natura: la grotta, il

buio e soprattutto il rumore dell’acqua del torrente che precipitava nel grande antro hanno restituito loro emozioni che ricorderanno certamente a lungo.

La visita dell’abisso di Vigant rientra nel progetto didattico, messo a punto dalle maestre, ideato per far conoscere ai piccoli le meraviglie della terra, i suoi prodotti e il paesaggio che li circonda.

All’escursione, nei giorni successivi, è seguita la proiezione di un filmato dedicato ai pipistrelli, incontro che si è tenuto nel rifugio speleologico «Seppenhofer» di Taipana. Un’attività e un programma, dunque, per cui la scuola materna di Taipana rappresenta senz’altro un’eccellenza.

P. T.

dom TRBIŽ

31.oktobra 2014

rezija/kanalska dolina

stran

iz naših dolin iz naših dolin

Za šolsko leto 2014/2015 so namenili 15 tisoč evorv za poučevanje slovenskega jezika na Inštitutu Bachmann

Za letos zagotovljeno terske doline terske doline poučevanje slovenščine

»Servus, srečno, ciao« prejela nagrado

rezija/kanalska rezija/kanalska dolina dolina

ANCHE PER QUEST’ANNO SLOVENO GARANTITO ALL’INGEBORG BACHMANN

posoc ˇje posoc nche per quest’anno è anda-ˇje sidente dell’associazione slovena ta.

«Don Mario Cernet», che ripete

A

All’Istituto Omnicomprensivo «Ingeborg Bachmann» di Tarvisio/Trbiž sono in arrivo i finanziamenti necessari a garantire continuità alla presenza dello sloveno nei plessi scolastici in cui è insegnato. Coi 15.000 euro messi a disposizione dalla Comunità Montana del Gemonese, Canal del Ferro e Val Canale e provenienti dalle risorse riservate alle varianti linguistiche dello sloveno, sarà possibile finanziare l’insegnamento della lingua letteraria in tutte le classi delle scuole d’infanzia e primarie dei comuni di Malborghetto-Valbruna/Naborjet-Ovčja vas e Tarvisio.

La notizia è sicuramente positiva, ma lascia un forte retrogusto amaro pensare al numero di porte a cui diversi membri della comunità slovena valcanalese hanno dovuto bussare, prima che venisse garantito una somma di denaro definita in diverse sedi ufficiali irrisoria.

Ad illustrare una possibile soluzione concreta per prevenire il ripetersi di situazioni del genere è Alessandro Oman (foto), ex sindaco di Malborghetto-Valbruna ed ex pre-

sport

Luciano Lister

P

o resnem tveganju prekinitve je v Kanalski dolini končno prišlo do zahtevane (a začasne) rešitve v zvezi s poučevanjem slovenščine. Tudi za to šolsko leto se bo nadaljevalo po že doseženi meri: po eni uri tedensko v vseh razredih otroških vrtcev in osnovnih šol razen v Ukvah, kjer se bodo dejavnosti odvijale po dve uri na teden.

Nekako po že ustaljeni navadi je tudi letos trbiškemu Zavodu »Ingeborg Bachmann« lahko priskočila na pomoč Gorska skupnost za Guminsko, Železno in Kanalsko dolino, ki je pred kratkim s strani pristojnih deželnih uradov prejela sporočilo, da ji bodo namenili vsoto v višini 15.000 evrov iz finančnih virov za jezikovne različice slovenskega jezika. Gorska skupnost vloži vsako leto prošnjo za pridobitev tistih sredstev in z njimi

ZBUEN PAVLE MERKÙ

bo lahko krila stroške za poučevanje na vseh zgoraj omenjenih šolskih sedežih. Kljub nekaterim oviram birokratske narave so torej sredstva za nadaljevanje poučevanja do junija že nakazana.

Konec dober, vse dobro – bi lahko rekli. Vendar je treba opozoriti na to, da (tudi letos) velja rešitev samo za tekoče šolsko leto – in da ne bi niti bilo primerno, da bi do tovrstne rešitve prišlo samo zadnjo minuto.

Kakor že zdavnaj zahtevajo razni predstavniki slovenske skupnosti iz Kanalske doline, bi bilo treba nameniti več pozornosti na vprašanje poučevanja furlanščine, slovenščine in nemščine. Kolikor zadeva slovenščino, bi konkretni predlog za rešitev v Kanalski dolini že imeli: do ustanovitve trijezične šole bi morali omogočiti Zavodu «Ingeborg Bachmann», da lahko na deželo vloži prošnjo za pridobitev potrebnih sredstev neposredno.

quanto già proposto a diverse personalità della politica regionale e delle organizzazioni slovene: all’Istituto Bachmann dovrebbe essere data facoltà di ricevere per via diretta dalla Regione Fvg i finanziamenti per insegnare lo sloveno.

Dello stesso avviso è anche Anna Wedam, operatrice culturale di Ugovizza/Ukve e membro del direttivo regionale della Confederazione delle organizzazioni slovene-Sso, che ha già fatto presente in seno alla stessa Sso come la soluzione migliore sia permettere all’Istituto Bachmann di fare ogni anno alla Regione domanda di contributo per l’insegnamento dello sloveno autonomamente.

Wedam ha, in ogni caso, richiesto anche un incremento generale dei fondi riservati all’insegnamento dello sloveno in Valcanale, affinché si possa giungere ad una sua presenza per due ore a settimana in tutte le classi (e non solo in quelle del plesso di Ugovizza) e affinché venga impartito anche nelle scuole secondarie di primo e secondo grado.

sport

A TRAVESIO alla serata di poesia anche i poeti di Resia e valli del Natisone

La lingua del tuo cuore

S P

11

a tu-w Reziji pundijek 20 dnuw otobarja jüdi so zdovëdli, da tu-w Tyrsti jë wmor te non Pavle Merkù.

Pa izdë w dolïni već nji ni so a znoli, zajtö ki an jë študjel za karjë lit nošo müziko (cïtiro) ano an jë bil pa se nawučil citiret.

Lëto 1967, ko an jë dëlel za RAI (secjun ta slavinska), an bil ġal ta-na trak pa te stare carkwonske wuže, ki ni se pujajo šćalë nešnji din nejveć ta-na Solbici. Itadej jë bil ja pomoel pra Gianni Fuccaro, ki to jë bil ti solbaški jëro od lëta 1965 dardo lëto 1970.

Od itadej to pa spet se pöčalo bojö po osti pët po nes tu-w carkvë.

Rüdi itadej, za pomoet judin, ise wužice so pa pöčalo je pïset ano je lajet. Ziz te stare rozajonske wuže an jë pa navantawel növe bojë armonizone doparone nejveć za orkeštre aliboj za kore. Möćno dobruto ano poköj bodi za-wes. Bu wen lunej karjë čas Pavle za wsë tö, ki stë dëlel za nošo kultüro ano da Bu wen dej no lesko pučuwalo.

abato, 25 ottobre, nella splendida cornice della villa dei conti Toppo Wassermann, a Toppo di Travesio, in un bella costruzione di tipo friulano risalente alla prima metà del XVI secolo, il Consorzio turistico «Arcometa» ha organizzato una serata di lettura di poesie nelle diverse lingue storiche del Friuli Venezia Giulia.

Tra i quindici poeti intervenuti alla serata, dal titolo «60 Versi la lingua del cuore - Salva la Tua Lingua» presentata dalla nota poetessa friulana Viviana Matiussi con intermezzi musicali a cura di Diego Todesco (chitarra) e Vanessa di Bortolo (cantante friulana), sono intervenute anche, leggendo le loro poesie nei rispettivi dialetti sloveni, Marina Cernetig e Silvana Paletti. In rappresentanza dell’area germanofona era presente invece la poetessa Fernanda Plozzer che ha letto i suoi componimenti nel dialetto tedesco di Sauris, una delle isole linguistiche della regione che, però, come Resia e le valli del Natisone, soffrono delle conseguenze della forte emigrazione degli anni ‘60 del secolo scorso. Oggi in queste zone, perlopiù marginali, si assiste ad un inesorabile abbandono del territorio e all’omologazione con la lingua maggioritaria ovvero l’italiano. Le lingue minoritarie, un tempo

Sredi oktobra je na sedežu evropskega parlamenta v Bruslju televizijski program »Servus, srečno, ciao«, ki ga ureja koroški deželni oddelek avstrijske radio-televizije Orf, prejel srebrno medaljo v okviru tekmovanja »European Public Communication Award«. »Servus, srečno, ciao« je tedenska oddaja, ki so jo ustvarili pred dvanajstimi leti. S svojimi reportažami iz treh obmejnih dežel - avstrijska Koroška, Slovenija in Italija, dejansko prispeva k boljšemu spoznavanju Furlanije-Julijske krajine in Slovenije med Korošci. Nagrado je oddaja prejela z utemeljitvijo, da »odlično širi evropski duh, s tem da prebivalstvu pomaga spoznavati svoje sosede, rušiti ideološke ovire in premagati strah pred novostim«. Medaljo so podelili v okviru pete Evropske konference o javnem komuniciranju, katerega se je udeležilo skoraj osemsto novinarjev iz vseh držav članic Evropske Unije.

Posvet o uporabi jezikovnih priročnikov V kulturnem centru na Trbižu se je 24. in 25. oktobra uspešno odvijala »Uporaba jezikovnih priročnikov ter drugih jezikovnih virov in tehnologij za slovenski jezik«, ki jo je organiziralo ukovško kulturno središče Planika pod pokroviteljstvom slovenske Službe za slovenski jezik. V okviru delavnice izrazito strokovne narave, za katero so morali udeleženci s sabo imeti prenosnike, so s sodobnimi pristopi in tehnikami obravnavali nove priročnike, vire in tehnologije za slovenščino. Popoldne so si zainteresirani lahko ogledali Kanalsko dolino – seveda s poudarkom na njenem slovenskem elementu.

Čezmejno sodelovanje naravnih parkov Nevladna zveza narodnih in naravnih parkov Federacija Europarc je Naravnemu parku Julijskih predalp in Triglavskemu narodnemu parku podaljšala certifikat za čezmejno sodelovanje. Uradna podelitev priznanja je bila pred kratkim na konferenci Europarc v Killarneyu na Irskem.

Zavarovana območja v Furlaniji Julijski krajini in Sloveniji sta certifikat prejela leta 2009 za vzorno sodelovanje na področju upravljanja in varovanja čezmejne ekoregije Julijske Alpe ter trajnostnega razvoja.

Federacija Europarc je certifikat podaljšala na podlagi izvedenskega obiska in poročila o 5-letnem sodelovanju Naravnega parka Julijskih predalp in Triglavskega narodnega parka. Zavarovanima območjema je priporočila, da nadaljujeta sodelovanje v korist naravi, krajini in lokalnim skupnostim za boljše upravljanje ne oziraje se na državno mejo.

A Stolvizza festa dell'emigrante Nella foto: da sin. Cernetig, Plozzer e Paletti.

barriera sociale e per alcuni aspetti motivo di scontro, oggi sono considerate dai più una ricchezza da sostenere e valorizzare e, come in questa occasione, anche espressioni artistiche da condividere.

Durante la serata, proprio per sottolineare questo specifico aspetto, il presidente del Comitato Regionale Fvg dell’Unione Nazionale delle Pro Loco d’Italia ha conferito al poeta friulano Fernando Gerometta un riconoscimento simbolico per aver messo in luce la lingua friulana ed in particolare la variante della Val

d’Arzino con in 2° premio ottenuto al Concorso Letterario Nazionale UNPLI «Salva la tua lingua locale» svoltosi il 16 gennaio a Roma nella sala della Protomoteca in Campidoglio. Nella prestigiosa occasione gli è stata conferita, dal Presidente della Repubblica Giorgio Napolitano, una medaglia celebrativa. L’incontro dei poeti a Travesio è uno stimolo per proseguire nell’impegno di ricerca e conservazione delle proprie lingue e tradizioni, nel dialogo e nel confronto.

Sandro Quaglia

L'Associazione «ViviStolvizza», in collaborazione con il gruppo alpini «Sella Buia», ha promosso per sabato 1° novembre la 13a edizione della «Festa dell'emigrante», iniziativa tesa a rinsaldare quel cordone ombelicale che da sempre ha legato i tanti resiani sparsi per il mondo alla propria terra.

Sabato 1o novembre, quindi, alle 17, dopo la solenne cerimonia commemorativa dei defunti nel piccolo cimitero del paese, ci sarà un brindisi con ribolla e castagne arrosto presso la Baita alpina del gruppo «Sella Buia» per festeggiare questo incontro e per discutere sulle problematiche che affliggono questo piccolo paese di montagna.

12

posočje

stran

31. oktobra 2014

dom

V DRUGEM KROGU LOKALNIH so v zgornjem Posočju izvolili nova župana. Oba rezultata sta bila tesna izVOLITEV iz naših naših dolin dolin

Visoko priznanje za planinski sir

Planina Zaslap leži na južnem pobočju Krna na višini 1360 metrov. Pred komaj sedmimi leti, se je šest lastnikov molzne živine, člani planinske pašne skupnosti iz Smasti in Ladri odločilo obnoviti planino in oživeti več stoletno tradicijo planinske paše in izdelave mlečnih izdelkov.

Kljub temu, da pred vsako pašno sezono pojavi pomanjkanje primernega kadra za delo na planini, so se letos lastniki trideset glave črede molznic na planini Zaslap odločili in na pašo v planino povabili komaj sedemnajstletnega Nika iz Srpenice in le nekaj let starejšega Mateja iz Smasti. Odgovorno delo mlekarja je prevzel 24-letni Gašper iz Tolminskega Loma, ki je znanje za delo z molznicami nabiral v domačem hlevu, prve sirarske izkušnje pa preteklo leto na planini Kuhinja. Letošnji gospodar planine in pašne skupnosti David iz Smasti nam je zaupal, da je bila to leto živina na planini zelo dobro negovana, izredno dobra skuta in neoporečen sir, kar neizpodbitno dokazuje, da so mladeniči svoje delo na planini opravili več kot odgovorno in uspešno.

V soboto, 11. oktobra so na Kmečkem prazniku v Tolminu gospodarju planine izročili srebrno medaljo za planinski sir izdelan na planini Zaslap. (PaČ)

Venček na grob vsakega vojaka Aktiv žena, ki deluje pod okriljem TD Nova Gorica, je dal pobudo, da se ob prvem novembru, zlasti letos, ko obeležujemo sto let od začetka prve svetovne vojne, spomnimo pozabljenih grobov in pokopališč vojakov in drugih udeležencev soške fronte..

Obiske vseh bližnjih vojaških pokopališč bodo izvedli vse do 11. novembra. Kdor se želi pridružiti pobudi, lahko več podatkov dobi pri skupini Goričanke (teodora.krpan@gmail.com). Organizatorji si želijo, da bi se akciji pridružili tudi v zamejstvu.

Tehnična kultura na dvevu odprtih vrat Zveza društev tehnične kulture Posočja Tolmin (ZOTK) je 18. oktobra na Logu v Tolminu pripravila dan odprtih vrat in širši javnosti predstavila pisano paleto dejavnosti svojih osmih članic s kar 807 člani.

Rezultate, ki so jih dosegli v preteklosti in programe za prihodnost, so prikazali: Društvo Baška dediščina, Društvo za podvodne dejavnosti, Jamarska sekcija pri Planinskem društvu Tolmin, CB Radio -klub Porezen-Krn Tolmin, Radioamatersko društvo Soča Tolmin, Modelarski klub Tolmin in Društvo za prosto letenje Posočje. Slednje je z zmajarji in padalci navdušilo tudi v zraku. Veliko občudovalcev se je zbralo okrog starodobnih lepotcev, ki jih je na ogled postavilo Avto moto društvo Tolmin. Njihovemu mimovozu se je pridružil gost prireditve Moto klub Soča Tolmin, ki je spodbujal k obnavljanju starodobnih jeklenih konjičkov.

Predstavitev si je ogledal tudi glavni tajnik Zveze za tehnično kulturo Slovenije Jožef Školč. (Olga Zgaga)

Kavčič spet kobariški župan terske terske doline doline Mlekuž slavil v Bovcu

P

P. U.

rezija/kanalska rezija/kanalska dolina dolina

o štirih letih se Robert Kavčič (Skupna lista z SD) vrača na županski stolček v občini Kobarid. »Zahvaljujem se volilcem, ki so mi ponovno dali priložnost. Za ponovno kandidaturo sem se odločil, ker mi je mnogo ljudi pripovedovalo, da niso zadovoljni z vodenjem občine. Zgleda, da je bil moj program prepričljiv « je dejal po izvolitvi.

V drugem krogu lokalnih volitev, ki je potekal v nedeljo, 19. oktobra, je Kavčič prejel 51,38 odstotka volilnih glasov, dosedanja županja Darja Hauptman (SDS) pa 48,62 odstotka. Kavčič je imel uradno podporo v prvem krogu izpadlega Marka Miklaviča. No koncu je bila razlika v prid Kavčiču 62 glasov, medtem ko ga je leta 2010 Hauptmanova premagala za 18 glasov. »Drage občanke in dragi občani, iskrena hvala vsem, ki ste mi namenili svoj glas – je odhajajoča županja

posoc posoc ˇjeˇje sport sport Robert Kavčič

Valter Mlekuž

napisala na Facebooku –. Z veseljem in ljubeznijo sem opravljala svoje delo in se razdajala za naš kraj, zato sem vam za zaupanje zelo hvaležna. Žal se je tehtnica za 62 glasov prevesila na stran gospoda Roberta Kavčiča. Občino mu prepuščam v odlični kondiciji in z odlično občinsko upravo, zato mu želim uspešen mandat, Občini Kobarid pa vse dobro in us-

pešen razvoj tudi v prihodnje.« V Bovcu je novi župan Valter Mlekuž (SD), ki je v drugem krogu prejel 51 odstotkov glasov. Njegov protikandidat Davor Gašperčič (SDS) je zbral 49 odstotkov glasov, to je 37 glasov manj.

Mlekuž je občino začasno vodil pred dvema letoma kot podžupan v funkciji župana, nato se ni potegoval

za župansko mesto. »Trdim, da bi s skupnimi močmi in z več posluha rešili smučišče Kanin,« je dejal v letošnji kampanji.

Izpostavil je, da je treba prisluhniti mladim ljudem z zamislimi in najti nova delovna mesta v turizmu. »Nismo nerealno obljubljali, bomo pa garali, ker so izzivi težki,« je izjavil po izvolitvi.

V drugem krogu lokalnih volitev je župane dobilo še 54 od 212 slovenskih občin. Tudi tokrat je bilo sicer izvoljenih največ županov, ki so kandidirali samostojno oziroma s podporo volivcev. Takšnih je bilo 34. Skupaj z 81 zmagovalci iz prvega kroga bo tako slovenske občine v naslednjem mandatu volilo 115 županov, ki so kandidirali s podpisi volivcev.

Med strankami pa tudi po drugem krogu na prvem mestu po številu županov ostaja SLS, ki ima 31 županov, SD je s skupno 20 župani na drugem mestu med strankami, na tretjem mestu je z 19 župani SDS.

PLAKETO JE PREJEL AVGUST IPAVEC Med nagrajenci tudi Inštitut za slovensko kulturo iz Špietra

Občina Kobarid podelila priznanja

O

ktober je mesec, ko praznuje Občina Kobarid. V ta namen je občina organizirala pestro dogajanje za občane, vse od gledaliških predstav namenjenih otrokom in odraslim, do glasbenih dogodkov, predavanj, likovnih delavnic in razstav.

Ker letos mineva 170 let od rojstva goriškega slavčka Simona Gregorčiča je v tem duhu v petek, 17. oktobra, potekala tudi letošnja Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Kobarid s podelitvijo občinskih nagrad in priznanj. S kulturnim programom so jo sooblikovali Folklorna skupina Živanit iz Benečije, Mladinski pevski zbor iz Sedla, Oktet Simon Gregorčič ter recitator Tomaž Berginc. Ob tej priložnosti je obiskovalce pozdravila in nagovorila županja Darja Hauptman.

Kot pretekla leta je županja tudi letos podelila zahvale in sicer Ani Roš za razvoj kulinarike in promocije,

Rudiju Skočirju za bogato likovno ustvarjanje, župniku Ivanu Gregorcu za prizadevno delo na duhovnem področju in obnovo sakralnih objektov ter Športnemu društvu Breginjski kot za aktivno delo na vseh področjih družbenega življenja.

Denarno nagrado Občine Kobarid za leto 2014 sta prejela KMN Oplast Kobarid za izredne športne dosežke in za uspešno delo z mladimi na področju športa in Športno turistično društvo Idrsko ob 40-letnici neprekinjene organizacije tradicionalnega nogometnega turnirja.

Priznanje Občine Kobarid so prejeli; Inštitut za slovensko kulturo iz Špietra za ohranjanje slovenske besede in kulture v Nadiških in Terskih dolinah, Reziji in Kanalski dolini ter povezovanje s Posočjem, Domačija pr Sudat za skrb pri ohranjanju kmetijstva in planšarstva na Kobariškem in Damjana Skubin za uspešno in predano delo na področju cvetličar-

Avgust Ipavec prejema plaketo Občine Kobarid. (foto Tatjana Šalej Faletič)

stva in aranžerstva.

Najvišje letošnje priznanje, plaketo Občine Kobarid, je letos prejel Avgust Ipavec za dolgoletno in uspešno delo na področju glasbene ustvarjalnosti.

Ipavec, ki sicer živi in ustvarja na Dunaju, je v Kobaridu deloval kot kaplan, s Kobariško pa je ostal po-

vezan tudi v svojih glasbenih delih.

Prav velika glasbena dela, napisana v več evropskih jezikih, širijo njegovo sporočilo, da umetnost nima meja in da lahko v času, ko se spominjamo začetka 1. svetovne vojne, prav glasba medsebojno poveže nekdaj vojskujoče se narode v duhu sprave in sodelovanja.

ODPRLI TRŽNICO LOKALNIH IZDELKOV in prizidek podružnične šole

Pridobitvi v Trenti in Soči

V

Trenti so odprli tržnico lokalnih izdelkov in Trg na Logu, v Soči pa prizidek podružnične šole, kjer bodo med šolskimi počitnicami potekale izven šolske dejavnosti. Projekta v Trenti in Soči imata velik pomen za lokalno skupnost in prebivalce obeh vasi. Urejene površine in sodobna športna infrastruktura so doprinos k pestrejši in kvalitetnejši turistični ponudbi kraja. V ta namen je Občina Bovec že v letu 2012 pridobila gradbeno dovoljenje za gradnjo prizidka z rekonstrukcijo in ureditvijo mansarde v Podružnični šoli Soča ter ureditev okolice.

Kot je poudaril župan Siniša Ger-

movšek, gre zahvala za financiranje projekta, vse do in pridobitve gradbenega dovoljenja, Rotary clubu iz Ljubljane, ker je verjel v potencial lokacije za organiziranje počitniških in izven šolskih dejavnosti. V ta namen je uredil mansardo, kjer je 24 postelj za mlade udeležence. Že leta so vaščani Trente občini utemeljevali potrebo po ureditvi vaškega jedra, razmere pa so se slabšale… v smislu videza in prometne varnosti. Končno pa so na občini zbrali denar in to jesen odprli prenovljen trg z utrjenimi površinami namenjenih trženju lokalnih produktov, tlakovanim nivojskim prehodom

čez dostopno cesto, priklopom trga na javno vodovodno omrežje, ureditvijo odtoka meteornih voda na utrjenih površinah in javno razsvetljavo na območju priključka na regionalno cesto.

V Soči so uredili športno in družbeno infrastrukturo s pomočjo EU sredstev V Podružnični šoli Soča in njeni okolici, so istega dne predali uporabi čistilno napravo, novo večnamensko športno igrišče, otroško igrišče, plezalno steno, pomožni objekt za sanitarije, garderobe, pisarno KS Soča - Trenta, TD Soča-Lepena in druga društva

Vaško jedro v Trenti.

Zaradi stiske s časom, so šele med pripravljalnimi deli pridobili uporabni dovoljenji za prvo in drugo fazo izgradnje v Soči. Podružnična šola Soča, kjer je trenutno vključenih 10 otrok v prve štiri razrede, ter 8 otrok v vrtec, je s tem pridobila nujno potreben in dragocen potencial za izvajanje svoje dejavnosti.

Miran Mihelič

dom

13

šport

31. oktobra 2014

stran

CALCIO Prima vittoria tonificante per la Valnatisone. Vittorie esterneiz per Allievi e Giovanissimi provinciali iz naših naših dolin dolin

Drenchia/Grimacco vince tersketerske dolinedoline Savognese in testa al girone Pubblico numeroso al derby tra le due, che ha offerto un buon gioco. Grazie alla rete di Tine Medved, è stato vinto dalla Savognese, ora prima nel girone «A» del Collinare, dopo aver sconfitto il Dignano per 3 a 0.

Bepo Qualizza

S

ono anche le compagini del «Collinare» capaci di mettere in mostra un calcio piacevole che entusiasma forse più di quello d’élite dilettantistico. Questo si è visto sui nostri campi nelle ultime gare.

Il numerosissimo pubblico che ha assistito al derby di 1a categoria Drenchia/Grimacco-Savognese, giocato a Merso di Sopra, non è stato deluso dal gioco delle due squadre e l’equilibrio in campo è stato spezzato solo ad una decina di minuti dal termine, quando gli ospiti sono andati in vantaggio con Tine Medved. Nessun demerito, comunque, per i padroni di casa che si sono battuti alla

rezija/kanalska rezija/kanalska dolinadolina posocˇje posocˇje sport sport

Nella foto a sinistra: La squadra del Grimacco/Drenchia; a destra i due capitani del derby Grimacco/Drenchia-Savognese

pari. La conferma che il Drenchia/ Grimacco è una compagine solida è giunta dall’1-1 ottenuto sul campo di Colugna che fino a prima della partita era in testa alla classifica del girone, ora scavalcata dalla Savognese impostasi sul Dignano per 3-0.

Pronto riscatto in 2a categoria per l’Alta Val Torre che supera i Gunners 2-0 dopo la sconfitta subita dal Lumignacco 2-1.

In 3a categoria seconda sconfitta consecutiva per la Polisportiva Valnatisone, dopo il pirotecnico 5-4 patito sul campo dell’Osuf Udine, a Podpolizza, l’Orzano fa suo l’incontro vincendo 2-1.

Prima vittoria per la Valnatisone

KAJAK IN KANUJ Zaključila se je uspešna sezona

Sprejem svetovnih prvakov Luke Božiča in Saše Taljata

nel campionato di Promozione, 2-1 a San Pietro conto la Sangiorgina, un risultato che non dice molto in una classifica molto precaria per i valligiani, ma che solleva il morale soprattutto ai giovani che compongono la rosa. Nella gara precedente a Torreano vittoria con il minimo scarto, 1-0, per i padroni di casa in un incontro in cui, nonostante fosse stato alla loro portata, ha visto i ragazzi, allenati da Mirko Vosca, molto imprecisi nelle conclusioni.

Doppia vittoria per gli Allievi che si avvicinano ai vertici della graduatoria dopo aver sconfitto 3-0 la Sandanielese e fuori casa i Rizzi/Cormor per 5-0.

Na Krnu 17. pohod spomina 1915-2014 V soboto 8. novembra na obali Krnskega jezera bo 17. spominska prireditev »Krn pohod spomina 1918-2014«. Tradicionalni dogodek je v čast na tisoče padlih in umrlih v Prvi svetovni vojni v slovenskih gorah na Soški fronti. Slavnostni govornik na proslavi bo g. Janko Veber, minister za obrambo Republike Slovenije. V primeru slabega vremena bo slovesnost pri koči »Dom pri Krnskih jezerih«, ki je najlažje dostopen od Koče Klementa Juga v dolini Lepene. Svečana proslava se bo pričela ob 13. uri. (s.g.)

I corsi di mountainbike dell’Asd Team Granzon aperti a Giovanissimi, Esordienti e Allievi

Michele Casasola alla Junior Cross

N

È

do 23 let in s kar nekaj naslovi državnih prvakov vse od članov do tistih najmlajših.

Prisotne sta pozdravila tudi tolminski župan Uroš Brežan in novi predsednik Kajakaške zveze Slovenije Andrej Ribič. Zadnji je ob čestitki Taljatu, Božiču in svetovnemu podprvaku v spustu Nejcu Žnidarčiču dejal, da se klubu s toliko podmladka in takimi trenerji ni treba bati za svojo prihodnost. Praznovanju so se pridružili tudi svetovni podprvak v kanuju Benjamin Savšek ter poškodovani kanuist Peter Kauzer.

C. J.

Tradizionale chiusura del Trofeo Gortani di corsa in montagna nelle valli del Natisone.

Dopo un'estate intera attraverso le asperità della Carnia, i grimpeur del Csi si sono sfidati a Tarcetta di Pulfero nell'ultima delle otto prove del circuito.

Prestazioni più che convincenti per i podisti di casa, con le maglie del Gs Natisone e del Gsa Pulfero, società organizzatrice.

Vincitori delle rispettive categorie Sara Picogna (Cucciole), Erik Martincigh (Cuccioli), Emanuele Brugnizza (Ragazzi), Simone Paludetti (Allievi) e Eliana Tomasetig (Veterane), a cui si aggiungono i secondi posti di Lorenzo Brugnizza (Esordienti), Francesca Gariup (Allieve) e Graziella Iussa (Amatori Femminili B) e i terzi di Federico Bais (Ragazzi), Elias Rorato (Allievi) e Michele Maion (Amatori Maschili B). Tra le società, i cividalesi hanno vinto il Trofeo Gianni Mirai riservato alle categorie giovanili maschili e raggiunto il secondo posto, dietro alla corazzata Aldo Moro Paluzza, nel Trofeo Portatrici Carniche (categorie femminili) e nella classifica generale, dove le maglie verdi del Pulfero si sono classificate ottave in un parterre di più di 20 squadre.

Lorenzo Paussa

MTB Stagione positiva per il gruppo, che si allena a San Leonardo e Remanzacco

Luka Božič in Sašo Taljat sta v letošnjem letu uspela na največjih tekmah

a Mostu na Soči se je s sprejemom svetovnih prvakov zaključila še ena uspešna sezona v kajaku in kanuju.

Glavna aduta kluba sta bila v letu 2014 gotovo Luka Božič in Sašo Taljat iz Mosta na Soči, ki sta nizala uspeh za uspehom na največjih tekmah.

Kot vsako leto je poleg dvojca blestel tudi Nejc Žnidarčič, ki je svetovno prvenstvo v spustu - sprintu zaključil na drugem mestu. Pohvalijo pa se lahko tudi z medaljami z evropskih in svetovnih prvenstev v kategoriji mladincev ter v kategoriji

Sulla scia degli Allievi anche i Giovanissimi provinciali che a San Pietro superano il Moimacco 4-1 e si ripetono a Remanzacco, dove sconfiggono l’Aurora per 3-1.

Da dimenticare il risultato della Sperimentale Giovanissimi, che è stata sconfitta pesantemente a Manzano per 11-1. Il divario tra le squadre di questa categoria è dato anche dal fatto che alcune società, come quella di Manzano, dispongono di un vivaio di giocatori molto numeroso ed eterogeneo per fasce di età, quindi, non si pone il problema di allestire una formazione sperimentale, contrariamente a quanto succede nei piccoli club.

Chiusura del trofeo Gortani a Tarcetta

incominaciata nel 2009 l’attività dell’Asd Team Granzon di San Leonardo, che quest’anno ha fatto incetta di risultati positivi.

Primo posto al Meeting Regionale per Società (Campionato regionale a squadre); primo posto al Trofeo Junior Bike (il più importante della regione per la mtb, 13 tappe); secondo posto al Trofeo Junior Cross (trofeo regionale propedeutico al ciclocross, 6 tappe), diversi successi individuali.

Il gruppo è numeroso e comprende le categorie Giovanissimi (dai 6 agli 11 anni), Esordienti e Allievi (dai 12 ai 16 anni).

Il podio del Meeting regionale giovanile per società

I Giovanissimi non sono agonisti, e partecipano ai trofei regionali.

Quest’anno a Buja hanno ottenuto il titolo di campione regionale a squadre. Alcuni del gruppo degli Allievi partecipano anche a circuiti nazionali di mountainbike e di ciclocross.

A gestire il gruppo sono tre maestri di mountainbike di II livello, Paolo Dreossi, Stefano Terlicher e Massimo Nadalutti, supportati da Paolo Manzato e da alcuni papà e mamme.

Gli allenamenti si tengono sia a San Leonardo, dove vengono utilizzati dei percorsi concessi dai proprietari in comodato d’uso gratuito che

all’ex campo sportivo «Cibert» a Remanzacco.

Chi fosse interessato può contattare Paolo Dreossi (cell. 347 0496345) o il negozio Cicli Granzon, che ha sede in viale Palmanova a Udine. Il negozio è la sede operativa del gruppo, il suo titolare è Lino Granzon, presidente del gruppo sportivo.

«Alcuni dei nostri - sottolinea Paolo Dreossi - corrono anche su strada.

Per questo motivo abbiamo chiesto il riconoscimento della Federazione come scuola di ciclismo e attendiamo un riscontro positivo».

C. J.

14

domača kultura

stran

MIESAC NOVEMBER U NAŠIH DRUŽINAH Patroni pomočniki: Elizabeta an Zaharija U sriedo 5. novemberja je praznik svetih Elizabete an Zaharija. Bli sta mat an tata Janeza Karstnika. Rodila sta se pred Kristusovin rojstvan.

Elizabeta, ki puno liet nie mogla spočet, je bla zatuo glih takuo ku nje mož Zaharja, štieta ku nasrečna. Zgodilo pa se je, de, takuo ki prave legenda, nadangel Gabriel adno nuoc, se jin je parkazu an oznanu, de se jin bo rodiu 'an sin. An takuo je ratalo: rodiu se jin je liep otrok, keremu sta dala ime Janez. Tuole se je gajalo glih šest miescu pred Jezusovin rojstvan. Marija, je bla u tistin cajtu že noseča Jezusa, an kàr je paršla h Elizabeti, za jo pozdravet an se kupe z njo veselit za malega Janeza, Elizabeta jo je pozdravela s poznanin besiedan: »Blagoslovljena si med ženami an blagoslovljen je sad tojga telesa«.

Kàr se je rodiu Janez, je oče Zaharija poviedu juden, ki nieso mogli viervat na tel čudež u takuo vesoki starosti: »Hvaljen Gaspuod, Izraelov Buog, ker se je rodiu za soje ljudstvo an mu parpravu odrešenje. Boš prerok Najvišjega, puojdeš pred Gaspuodan, de mu parpraveš pot.« Judje tekrat nieso zastopil', ka' jin je 'teu Zaharija poviedat.

Nikodar nie pišeno, kuo an do kada Elizabeta an Zaharija sta živiela kupe s sinan. O Elizabetovi smarti nie nič pišeno. Zaharija pa takuo, ki je pišeno u spisu 3. stuolietja, je ušafu smart od sovražniku, u Jeruzalemskin tempelju.

U rimski lateranski baziliki, kjer hranejo an part Zaharijevih relikuji, se praznuje tel guod 6. novemberja. U uzhodni Cierkvi pa 11. febrarja, na tin dan, u kerin so ble arzkrite njega relikuje.

Kàr 28. otuberja lieta 415 njegove relikuje so paršle u Carigrad (Costantinopli), donašnja Istanbul u Turkiji, so tan praznoval' posvetitu Zaharijeve cierkve.

hhh

Kajšna ura bo Parvi dnevi miesca novemberja bojo oblačni an buj marzli. Stara luna četartka 6. parnese tud malo daža pa samuo za kajšan dan.

Potlè se uarnejo jasni an buj marzli dnevi.

Puojde takuo napri do petka 14., kàr zadnji kuart lune parnese maglo an buj umaran zrak.

hhh

Radoviednost Odkod je paršu kompier? Kompier je paršu iz Mehike kupe s tabakan, kakao, pomidorjan, sierkan an takuo napri. Tuole se je zgodilo potlè, ki je Cristoforo Colombo odkriu Ameriko (1492). Kompier sparvič nie biu useč Europejcan, zak’ je imeu an okus previc drugačen od navadnih zelenjav ku grah, čizeron, idrik an takuo napri.

Tle u Italiji muoremo zahvalit adnegà velikega moža, ki se je klicu Alessandro Volta (1745-1827), če smo spoznal’ an začel’ jest kompier. Fizik Volta je zastopu, de kompier je dobar skuhan, umiešan z moko an usè kupe skuhano (takuo so se rodil’ donašnji njok). Tekrat judje so misinli, de u kompierje se more skrit kajšan poseban »virus« iz nepoznane Amerike an samuo Alessandro Volta jih je prepriču, de takuo nie an skuhan kompier se ga more jest brez problemu.

Tele seviede so ble samuo uraže, sa jih je bluo puno par starin.

S kompierjan se more tud’ napravt kjek sladkegà.

Nardita takuo: skuhta tu osoljenì uodì parbližno an kilo olupjenih kompierju. Kàr so kuhani, zmastita jih an pustita, naj se pomarzliejejo.

Natuo umešajta štier ici, ki sta jih priet zbutal’ u drugi posod, kupe s kako žlico cukerja. Doložita še no žličico fece tiste u buštini, tri žlice ušenične moke an lepuo premešajta.

Napravta fritole takuo, ki van se zdi, naj obalaste, naj splankaste, povalita jih tu ušenični moki an denita jih cvret u gorkuo oje.

Kàr so cvarte, denita jih na skoteks, de se posuše od oja odvic an kàr so marzle, potrosita jih z cukerjan, u kerin sta zribal’ olubje adnega limona.

Veseje vaših otruok je sigurno.

Riceta GOBOVA ŽUPA Če nas je na štier, nucamo dvie žlice oja extravergine,‘an stroh česnaka, dva debela pomidorja, su, popar, ‘an litro dadove al mesne župe, pu kila gob (buojš če so babe), malo predarsina, ser grana, ‘no icé.

Parvo rieč uzamemo ‘no padielo tistih, kjer se na partaka, kjer ulijemo malo oja an denemo oburjen stroh česnaka.

Pustmo, naj se pocvrè, an kàr česnak je armen, ga snememo an doložemo gobe, ki smo jih priet očedli an preriezal’ u majhane koščicje.

Pustmo, naj se potenfa tentega, ki oburemo pomidorje, kerin snememo sienje, an jih zriežemo na koščicje.

Sada doložemo pomidorje cja h goban, osolmo, popopramo an, na koncu, dolijemo še župo.

Pustmo, naj se kuha, na nizkin ognju, parbližno za pu ure.

Doložemo še tankuo zriežen predarsin, premiešamo, snememo z ognja, doložemo še ice, ki smo ga priet sbutal’ an umešal’ s pu eta zribanega siera grana an malo soli.

Premiešamo an nalijemo u tonte.

Tentega smo že dal’ u foran koščicje kruha, takuo de se spečejo ku krostini. Denemo tele krostine na mizo an usak, po soji želji, naj jih dolože gobovi župi.

Loretta Primosig

31. oktobra 2014

dom

JEŠIŠKE ZGODBICE

Ciba je nimar imeu posebne opravila oku starih automobilnu Jur Zad Tih

C

iba je nimar imeu soje posebne opravila oku makinj, automobilnu.

'Dno za te drugo jih je uozu nimar strojit, kier tiste, ki jih je kupavu, šigurno nieso dost vajale. Kàr je vidu kako režavo, nie ku drugo kupu, brez dvakrat pomislit.

Kajšan krat se je zauojo makinj muoru pred pravico branit, kier so mu se gajale posebne zgodbe. Pa, takuo ki on prave, se jo je venč part vepeju z ražonan.

Gor med adno telih suojih makinj jo je takole pravu. »Moja ta stara makinja mi nie vič previc lepuo služila, kier je par karburatorje začelo use puščat. Gledu san zavijat, šaraufe partisnit, blekat, za kar san mù, pa nie bluo hnucu. Usedno je use puščalo. Luožu san se tu glavo, de bi drugo kupu, kier san biu sit usieh zmot an le napri strojit. Odvo san paršu u Ješiče doh parjatelju, de mi je posodu ‘no damigjanco benzine. Pompa od benzine nie vič služila, takuo san muoru zavezat damigiano gor na kapoto, de se bo lila narauno od vesokega tarkaj, de san paršu du Čedad u strojilnico.

Kàr so zagledal’ damigiano zavezano gor na varhu, so se začel’ smejat. »Nič se na smejajta, dajta mi tle drugo makinjo, ki nieman cajta, muoran iti hitro na dielo,« san jin parsilu. Pejejo me tu magazen, tuk so hranil’ že nucane makinje, an mi storli vebrat adno, ki mi se je pariela močna an fidana. Motor je zadost lepuo pieu. Pa san jin usedno jau, de bi

bluo pametno, priet ku bi jo kupu, jo provat na ciesti, de bi vidu, kuo gre. »Bodi brezkarbi; ložemo gor targo di prova an lahko greš – mi je jau gaspodar –. Pa viedi, de benzine je malo notre, zatuo muoraš poskarbiet, de bi na vozu previc deleč.« Par te parvin dištributorje, ki san ga ušafu, san napunu šerbatojo, de bi na imeu skarbi za gorivo, zatuo ki san teu pobrat parložnost, za se veletát nomalo gor po brezieh. Udaru san čja za Čedadan skuoze Kodarmace, na Staro Goro; od gor san se spustu h Svetemu Lienartu, potle skuoze Sriednje u Gorenji Tarbi an od tan san paršu u Oblico. Atu san nardiu ‘ne tri karlieže na placu, za se pokazat vasnjanan, an san se vargu nazaj skuoze Ješiče pruot Škrutovemu. Nie bluo zadost. Od Škrutovega napri h Hločju an rauno gor do Trinka. Ku de bi imeu letat gran premio (dirko formule 1), nazaj dol za kri, u dolino an san se skuoze Sauodnjo spliezu na Matajur. Glih gor pod kočo Pelizzo san paršu, kàr se je začelo use kadit an se je use kup ustavlo.« Atu san se ustavu an ist. »Pa kaj si nardiu na takin?« san ga uprašu ist, ki san tuole poslušu brez reč besiede. »Paš ki!? Auto san pustu atu na ovinku an san se pobrau du vas Matajur, de bi telefonu u Čedad an poviedu, de makinja na gre vič an de me je pustila na ciesti. ”Rangjajta se prit po njo – san jin jau –. Lahko jo ušafata pod kočo na Matajure.“ Kàr so paršli do mene, so tiel’, de jin plačan makinjo an so me grede tudi ovadli, de muoran plačat uso skodo, ki san jo opravu. Kàr smo šli na tribunal, so

mi dal’ avokata, ki ga niesan poznu.

On me je uprašu, kuo je tiste ratalo. ”Nič posebnega nie ratalo – san mu razluožu –. Uzeu san auto, za viedet, kuo gre. Če se je motor zažgau, kaj san jst kriu? Če na gre, na gre.“ Seviede, de so mi dal’ ražon mene. Pa, nomalo miez zobmi, so mi jo zagodli an so mi jal: ”Buj deleč ki nan boš stau, buj par sarcu te bomo imiel’.“« »Takuo de niesi nič zapadu…« san mu jau. »Saj nie bla še moja makina,« je nadužno odguoriu.

Adno za drugo je Ciba makinje ponucu, al’ zak jih je sam pokvaru an raztuku, al’ zak nieso šle vič od staruosti, saj je le stare za malo denarja kupavu.

Damu se je vraču ob usaki uri, brez nobednega reda, kajšan krat u parvih urah dneva, zjutra, kàr mlekarji hodejo pobierat mlieko po vaseh.

Takuo je ‘no jutro sreču na ciesti poznanega moža, ki je tuole dielo opravju.

Ratalo je na ovinku blizu Oblice.

Adan al’ drug je šu prehitro an sta se triešinla. Bidoni od mlieka so se zvarnil’ an se je uoz kašelota začelo mlieko cedit. Grede k’ je mlekar nazaj zaderju pokonc tele bidone, sta se gledala dan druzega, mučé, brez reč besiede. Ciba je te parvi preguoriu an jau: »Ben, alo! Posmejaj se, če si kopac!« Šigurno nie bluo za se smejat an te drugi nie viedu, kuo naj jo ima parjet. Zdielo se mu je, de ga je še dražiu povarhu. Viedu je, de siguracioni dajejo težkuo ražon adenmu samemu, kàr take reči ratajo po ovinkih na takih ciestah po brezieh takuo, de usak muora sam plačat sojo škodo. Pustila sta se brez kreganja, kier je bluo težkuo se s Cibo kregat.

(74 - gre napri)

LJUDJE V POSOČJU

Dvignil jokajočega dečka in si ga posadil na ramena

H

ip za tem, mala nezgoda.

Drugi manjši deček je izpustil varno mamino roko, da bi dohitel starejšega brata. Le trenutek in že je obležal na poti, posuti z grobim peskom in kamenjem. Kri na posnetem kolenu, jok, solze, smrkelj in otožen zaskrbljen pogled mame, ki ni imela časa tolažiti nesrečnika in mu ponuditi tolažeče obveze za koleno. Junaka, ki je bil le malo manjši od nje je dvignila in si ga zadela za vrat z energijo, ki jo zmore le ljubeča mama. Molče, toda odločno je neznani stopil in mladi ženi izza vratu dvignil težkega jokajočega dečka, ter si ga posadil na ramena. Le pridite, je rekel in pred zaskrbljeno družino zavil v gozdič, da bi po varni bližnjici ubežali zlovešči nevihti.

Mali junak se je trdno oprijel okoli čela, solze pomešane z smrkljem, pa so polzele po licih in bradi in kapljale po neznancu, ki ga je vzel materi. Z dragocenim bremenom za vratom in družino, ki mu je v dvomih sledila, je zavil na strmo bližnjico. Mati je hitrih korakov sledila, saj niti za trenutek ni hotela izpustiti pogleda na sinka, ki se je že udobno namestil in začutil zaupanje do neznanega dobrotnika.

Stopal z dolgimi koraki, varno in hitro, brez zdrsov in spotikanj, kakor še nikoli do takrat.

Občutil je neznano energijo, ki mu jo je dajal otrok na ramenih in mlada mati. Šele, ko se je pri prečkanju gozdne ceste za trenutek odprl pogled na Ravensko senožet, sta oče in mama izmenjala prve besede. Mali jezdec pa se je pričel že radovedno pogovarjati z mamo in očetom, ki je z svojim jezdecem utrujen in s težavo sledil ostalim.

Pri avtu je odložil breme. Družina se je natlačila v vozilo. Komaj je uspel na prepoteno telo navleči suho majico in je oče v avtu varno zaprl vrata, je nebo preparal blisk, temu pa je sledil strahoten grom. Otroci v avtu

so se prestrašeno stisnili k staršema. Še preden je zaprl pokrov prtljažnika se je ulilo. Za volan je sedel premočen, tokrat od naliva. Sopotniki varni pred dežjem in strelami, ki so udarjale v stene Krnskih vršacev, so se pričeli sproščeno pogovarjati.

Deček, ki ga je prinesel, se je v naročju mame, na zadnjem sedežu nagnil naprej in mu na premočena ramena položil ročici. »Moj prijatelj«, je rekel v svojem jeziku preden so se v Koseču poslovili.

Ostal mu je lep spomin in prijeten občutek, da je pomagal mladi družini in ljudem, ki jim bodo počitnice pod Krnom ostale v lepšem spominu.

PaČ

(2. konec)

dom

31. oktobra 2014

naše pravce

TRI DNI ZA ITI U NEBESA

15

stran

besedilo: ADA TOMASETIG - risbe: MORENO TOMASETIG

Je biu an gaspodar go na nebesah an adan pa tle na zemji. Sta bla dva gaspodarja, dan gor, dan dol. Anta tel, ki je biu tle na zemji, je hodu s konji okuole. Je hodu gledat, kuo judje dielajo, al majo ki potriebo. An takuo. Anta je paršu če pred an konvent (samostan). Anta ta na vrat je bluo napišeno: »Qui si vive senza pensieri« (Tle se živi brez preglavic).

Kuo muore bit tiste? Jest iman tarkaj pensierju, ki nieman nobedne potriebe, an tele sarotine tle not... Tuole muoren viedet.

Anta potuče an pokliče san uon te buj starega an popraša: »Kuo j' tiste, de imata tuole napišeno?« »Ja, takuo, mi tle živmo v mieru, molmo, dielamo...«, »Ben nu – jau – za 'no lieto an za an dan pridin nazaj tle an če me na poveste, kar van bon ist vprašu, vas storin vse ubit. Vi mi muorta poviedet, dost zvezde je go na luhtu, dost cajta se hod v nebesa an ki ist mislim.«

Anta je šu. Manih je poviedu te druzin tan not. So jokal’ an mislil’. Cajt je šu naprej. An so guoril’: »Še tarkaj dni mamo živlenja an potle nas ubije.« Anta je paršu tist dan.

Pozuoni ta na vrata, anta at je biu glih tekrat kuhar an je imeu tu rokah bukva od molitvi na mikanin napisane an je prebieru. »Čaj, čaj – je jau te bui staremu – gren ist če uon.« Anta kàr je paršu če uon, ga je uprašu: »Dost zvezde je na luhtu?«, »Čujte – jau – tarkaj besied, ki je tu telih bukvah. Če na vierjete, pa zaštejte jih.« »Dost dni se hod v nebesa?« »Tri dni.«, »Kuo tri dni?«, »Takuo. Krištus je umaru tu četartak an tu saboto je biu že gor.« Anta jau: »Ben, an ki mislin ist?«, »Vi mislite, de guorte s tistin, ki kuazava tle, pa guorte s kuharjan!« Anta tele je uzeu konja an je šu...

16

zadnja stran

stran

Kaj kje kam kadà kuo Nediške Doline Sveta Maša po slovensko

19. ure. Usak plača 55 euro (bus an kosilo). Za se upisat je cajt do 2. novemberja, pokličita Alda Martinig, na cell. 3381634266 al' pa obarnita se na bar »Da Toni« na Čemurju. Organiza društvo Pescatori sportivi Alborella.

>> ŠPIETAR >> u petak, 7. novemberja

Usako saboto ob 19. u farni cierkvi u Špietru.

U saboto 1. novemberja je na bo. Bo pa u petak 31. otuberja le ob 19. uri.

>> VABILO NA KOSILO JESENI >> do 8. dičemberja

namien je stuort zapoznat tipična jedila, ku žličnjake, štakanje, žgance, štrukje an druge napravjene z domačimi pardielki. Sodelujejo gostilne: Alla trota par Špehonjah, All’antica na Krasu, Gastaldia d’Antro u Landarju, Le querce na Klančiču, Al giro di boa par Muoste, Alla cascata in Alla posta par Hločje, Al Colovrat na Briegu (Dreka), Al Vescovo u Podbuniescu, Da Na.Ti u Ošnijem, Da Walter u Utani, La casa delle rondini na Dugah, Ai Colli na Špesi, Monte Del re an Stara baba u Klenju, koča na Solarjeh (Dreka).

Je trieba prenotat.

Info:invitoapranzo.it.

u slovienskin kulturnin centru bo Korš ikonografije, kjer vas bojo učil' »pisat« ikone. Učiu bo teorijo ikonograf Paolo Orlando, prakso Piera Gortan. Na korš (use kupe je 80 ur) se lahko upiše narvič 12 ljudi. Za vič informacij pokličite na tel.0432 727490

>> LIESA >> u saboto, 8. ob 20.30 u nediejo, 9. novemberja ob 20.00

u telovadnici bo 31. Senjan Beneške piesmi. U saboto bojo predstavil' nou cd skupine Bk evolution. Organiza kulturno društvo Rečan.

>> PLANINSKO DRUŠTVO CAI >> u nediejo, 16. novemberja

Čedad >> CIERKU S. MARIA DEI BATTUTI >> u petak, 14. novemberja, 18.

bojo odparli razstavo Memorabilia od artista Franka Vecchiet;

u gostilno »Al Puntiglio«, u kraj Biverone - San Stino di Livenza. Se gre ob 10. uri s Čemurja, ob 11.15 iz Špietra (Belvedere), ob 10.30 z železniške postaje u Čedadu an ob 10.50 iz Remanzaga (kjer je biu star Buonacquisto). Se uarnete okuole

dom

Domača modruost Če cješ viedet al si bardak al si strupen, muoreš umriet

>> u nediejo, 23. novemberja, 16.

ogled razstave Memorabilia z vodičan (guida) an srečanje z artistom Frankom Vecchiet;

>> u sriedo, 3. dičemberja, 20.30

znotra gledališke sezone Ssg u Benečiji bo vičer piesmi an poezije Zlati prah imaš v očeh / Polvere d'oro nei tuoi occhi, z nadnapisi u italijanskin iziku. Avtorja projekta sta Maja Blagovič in Jure Ivanušič.

U

prihodnji številki bomo objavil’ prireditve do konca novemberja. Pošjajte nam obvestila do 10. novemberja na: larissa@dom.it Tel.-Fax 0432 701455

Sul prossimo numero pubblicheremo gli appuntamenti fino a fine novembre 2014. Inviateli entro lunedì 10 novembre a: larissa@dom.it Tel.-Fax 0432 701455

Pohod na Mengore-Bučenico (453-510 mt). www.caicividale.it

>> PLANINSKA DRUŽINA BENEČIJE >> u saboto, 15. novemberja Izlet u Belo krajino (beri na strani 9)

LETNA/ANNUALE € 20 PODPORNA/SOSTENITORE € 40 SLOVENIJA/SLOVENIA € 25 Naročnine EVROPA/EUROPA € 30 nti Abboname SVET/EXTRA EUROPA € 40

>> GREMO RIBE JEST >> u saboto, 8. novemberja

31. oktobra 2014

Poštni račun/Conto corrente postale n. 12169330 intestato a Most scarl, borgo San Domenico 78, 33043 Cividale del Friuli/Čedad Bančni račun/Conto corrente bancario IBAN: IT37 O086 3163 7400 0000 0815 095 BIC/SWIFT: RUAMIT22XXX

MAŠE AN DRUGE ANDOHTI ZA VAHTE V BENEČIJI, REZIJI AN KANALSKI DOLINI 1. novemberja - Vsi sveti Arbeč, ob 15.

Bardo, ob 11.30 Barnas, ob 9.30 Čarni varh, ob 14.

Dreka (Devica Marija), ob 14.30 Gorenj Barnas, ob 12.

Gorenj Tarbij, ob 9.30 Karnahta, ob 9.30 Kosca, ob 11.

Kravar, ob 11.15 Laze, ob 11.

Liesa, ob 15.00, ob 20. rožar na britofu Lužnice, ob 18.

Matajur, ob 15.

Naborjet, ob 11., ob 16. na britofu Osojani, ob 15.

Ovčja vas, ob 10.15, ob 14. na britofu Podutana, ob 15.

Ravanca, ob 11., rožar ob 20.

Sauodnja, ob 10.30 Solbica, ob 9.30 Špietar, ob 15.30 Sriednje, ob 11. Štuoblank, ob 11.

Tarčmun, ob 9.

Tipana, ob 11.

Topolove, ob 18.

Ukve, ob 9.15 in ob 15.

Viškorša, ob 11. (besedno bogoslužje) Zavarh, ob 10.30 Žabnice, ob 14.30 2. novemberja - Dan viernih duš Ažla, ob 10.30 Brišča, ob 11. Čeplešišče, ob 15.

Dolenj Marsin, ob 11.

Gorenj Barnas, ob 12.15 Kosca, ob 10. rožar na britofu Landar, ob 9.30 Liesa, ob 18.30 Lužnice, ob 18.

Mašera, ob 10.15 Naborjet, ob 11.

Oblica, ob 11.

Osojani, ob 15.

Ovčja vas, ob 10.15 Ravanca, ob 11., ob 20. rožar

Ruonac, ob 9.30 Sauodnja, ob 11.15 Solbica, ob 9.

Sriednje, ob 10.

Starmica, ob 9. Špietar, rikover ob 9.

Tipana ob 11.

Topolove, ob 11. na britofu Ukve, ob 9.15 Viškorša, ob 9.30 (besedno bogoslužje) Zavarh, ob 10.30 Žabnice, ob 10. an ob 18.

4. novemberja Sauodnja, ob 11.30 za use padle 8. novemberja Gorenj Tarbij, ob 17.

9. novemberja Kosca, ob 10. za use rance Liesa, ob 11. za use padle Štuoblank, ob 12.15 za use padle Kuosta, ob 12. za use padle

NA SPLETNI STRANI www.dom.it VSAK DAN NOVICE IN PRIREDITVE

dom

KULTURNO VERSKI LIST

Petnajstdnevnik | Periodico quindicinale Odgovorni urednik | Direttore responsabile Marino Qualizza Založba | Editrice Most società cooperativa a r. l.

Uredništvo | Redazione Uprava | Amministrazione 33043 Čedad - Cividale del Friuli Borgo San Domenico, 78 tel. - fax 0432 701455 e mail: redazione@dom.it www.dom.it Iscrizione Roc n. 5949 del 10.12.2001 Stampa: Centro Stampa delle Venezie soc. coop. via Austria, 19/B, 35129 Padova Registrazione Tribunale di Udine n. 8 - 8. 4. 2003 Redakcijo smo zaključili 28. oktobra ob 15. uri

Najbolj brano na naši spletni strani I più letti sul nostro sito internet 1.

2.

Vsak dan ob 20.30 Tv dnevnik po slovensko

Planinski burnjak v Čarnem varhu Castagne e museo a Montefosca

Seguici!

Sledite nam!

Na Matajurju so videli medvieda Un orso avvistato sul Matajur

3.

Pogovor z nečakinjo g. Cuffola Intervista con la nipote di don Cuffolo

4.

Parvi snieg na Matajurju Prima neve sul Matajur

5.

Il Pd vuole la fusione dei Comuni Bo ostala ena sama občina?

Diventa nostro amico Postani naš prijatelj

Vsak dan, od pandiejka do sabote, poročila: ob 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00 an ob 19.00. www.sedezfjk.rai.it Ob nediejah: poročila so ob 8.00 in 9.45 (pregled zamejskega tiska), 13.00, 14.00, 17.00 in 19.00; ob 9. uri sveta Maša.

ODDAJE ZA VIDENSKO PROVINCO Usako saboto: ob 12.00 iz Rezije »Ta rozajanski glas«; ob 14.10 »Nediški zvon« iz življenja Beneških judi. Vsako zadnjo saboto v miescu ob 12.30 iz Kanalske doline »Tam, kjer teče bistra Bela«. Vsako sriedo ob 9.10 pregled slovenskega tiska v Videnski provinci (Dom ob 10.40) v oddaji »Prva izmena«.

V saboto ob 21.00 in v nediejo ob 21.00

OKNO V BENEČIJO

tudi na internetu: www.radiospazio103.it