Quindicinale | petnajstdnevnik - anno XLIX n. 1 15. januarja 2014 - Euro 1,20
Čedad Dan emigranta
Občinske volitve
Slovenci smo za Deželo FJK veliko bogastvo stran 7
Že se pojavljajo prva imena kandidatov stran 8-10
Kanalska dolina
Nediške doline
Koledovanje v Ukvah in Žabnicah stran 11
Maja bodo pričeli zdraviti kostanje od Šiškarice stran 9
Posta Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, Ne/PD- in caso di mancato recapito restituire all’ufficio di Padova detentore del conto, per la restituzione al mittente - TAXE PERçUE - TASSA RISCOSSA - 35100 Padova - Italy
UVODNIK
Čezkonfinska povezava iz Okroglega v Vidan bo v sredini pozornosti na novoletnem srečanju v Bovcu
Vsi kupe pruoti elektrovodu
Božični čudež v Špietru Marino Qualizza
N
avadno si za novo leto želimo vse narbuojše, posebno če lieto, ki je za nami, ni bilo takuo srečno, ku smo parčakovali. Za glih reči, posebno zadnjih pet liet, smo vsi utarpieli an še tarpimo tisto veliko krizo, ki niema še konca. Zatuo so novolietna voščila se buj potriebna, de naj dajo vsaj nomalo upanja za naprej. Lietos pa smo začeli novo lieto vsaj z adno lepo an veselo novico, četudi smo jo doživeli ob koncu preteklega lieta. Novica, ki zaries arzveseli, je maša po slovensko, ki smo jo molili v Špietru na bozično nuoč. Kduo bi se čaku, de se bo zbralo tarkaj ljudì, de je bila velika cierku nenavadno puna? Če pomislimo, de se je tuole zgodilo 80 let po prepuovedi slovenskega jezika v cierkvah, moremo zaries tarditi, de se čudeži ponavljajo tudi donas. An če pomislimo, de se je tuole zgodilo v Špietru, ki je postalo središče tiste prepuovedi, se lahko zaries arzveselimo. Stvari so se takuo močnuo spremenile, de smo presenečeni an veseli pravega veselja. Veselje sam videu na obrazih ljudì, ki so bili par maši an tuole je dalo tudi mene posebno veselje, ki san ga skušu pokazati an oznaniti, de na bomo zgubili pomiena telega dogodka. Za tuole veselje nam je pomau tudi pevski zbor Rečan, ki je spremlju mašo an nam predstavu naše lepe božične piesmi, ki so nas iskreno navdušile. Naj vsiem, zboru an ljudstvu, gre naša velika hvala, zak' smo videli velike reči, kakor pastirji v Betlehemu. Praznovali smo učlovečenje Sina božjega za našo odrešenje. Tuole učlovečenje se nadaljuje od lieta do lieta, ampak je letos dobilo novo podobo: učlovečenje božje besiede v naši Benečiji, v našem ljudstvu, takuo de je resnica Evangelija postala še ankrat donašnja resnica, dana posebno za nas, ki smo dobili kot nieko plačilo za tarkaj liet zaničevanja an strahu. Zaries novi časi so se odparli an upamo, de se ne zaprejo vič. Seviede težave ostajajo, a smo dobili vsi novo muoč, de jih bomo znali preomagati. Kar na moremo imeti od samih naših moči, nam je dano od božje milosti, ki uzbuja v nas zaries novo upanje, de bomo znali si pomagati an ne čakati križam rok. Takuo, naj bo telo novo lieto v znamenju božjega žegna an božje ljubezni, ki jo bomo znali tudi deliti med nami.
»Nie energetska prioriteta za Furlanijo J. K.« je poviedala predsednica dežele, Debora Serracchiani na Dnevu emigranta. Nje besiede pa nieso pomerile skarbi, saj elektrovod ostaja prioriteta Evropske unije, slovenske vlade in seviede družb Terna in Eles >> beri na 5. strani
SOTTO LA LENTE
Dopo l'area goriziana, anche quella triestino-istriana vuole attivare lo strumento europeo
È tempo che la Slavia ripensi al Gect
L
a notizia è degli ultimi giorni del 2013. Trieste/Trst e Muggia/Milje in Italia, Koper/Capodistria in Slovenia, Buje/Buie e Brtonigla/Verteneglio in Croazia sono intenzionati a dare vita a un Gruppo europeo di cooperazione territoriale (Gect). «Non dobbiamo uccidere i sogni dei nostri giovani», ha affermato Maurizio Fermeglia, rettore dell’Università di Trieste. È stato il sindaco di Muggia, Nerio Nesladek, a evidenziare le ragioni per una forte unione transfrontaliera. «Avremo molti vantaggi economici, ma non solo. Potremo cooperare per una migliore gestione dell’ambiente,
sfruttare al meglio le risorse turistiche, creare infrastrutture transfrontaliere stradali e ferroviarie, gestire al meglio il mercato del lavoro e i servizi della sanità... Ma soprattutto potremo lavorare insieme per ricostruire quei tessuti politici e personali interrotti da rigidi steccati». Il sindaco di Trieste, Roberto Cosolini, ha precisato: «Parliamo di un solo territorio e non di territori». E il collega di Koper/Capodistria, Boris Popovič, ha aggiunto: «Dobbiamo integrarci per offrire servizi migliori». Se il Gect dell'area triestino-istriana è ancora un progetto, più a nord, quello isontino tra Gorizia/Gorica,
Nova Gorica e Šempeter-Vrtojba è già funzionante. In dicembre i presidenti della Slovenia, Borut Pahor, e del Friuli V. G., Debora Serracchiani, ne hanno inaugurato la sede. «I programmi transfrontalieri, sostenuti con l’ausilio dei Fondi strutturali europei e del Fondo di coesione, tessono rapporti economici, culturali e sociali che superano gli attriti del passato e creano le basi per uno straordinario futuro comune», ha detto Pahor. Nella primavera del 2010 i sindaci di Bovec, Kobarid e Tolmin avevano lanciato l'idea di un Gect tra Posočje (Alta valle dell'Isonzo) e Benečija/ Slavia. Sul versante italiano avevano
incontrato l'interesse dei comuni di San Pietro al Natisone/Špietar, Pulfero/Podbuniesac, Drenchia/Dreka, Lusevera/Bardo e Taipana/Tipana. Poi tutto si è fermato, perché qualcuno aveva insinuato dubbi e perplessità sull'effettiva utilità dello strumento europeo. Ora, alla luce dell'esperienza di Gorizia/Gorica e delle novità triestino-istriane, sarebbe utile che il progetto venisse tolto dal cassetto anche nella nostra area. L'imminente incontro degli amministratori della fascia confinaria, il 18 gennaio a Bovec, è un'ottima occasione per riparlarne. E. G.
2
versko življenje
stran
15. januarja 2014
dom
PAPEŽ FRANČIŠEK je naZgodovina začetku novega leta -zaželel celemu svetu in vsem ljudem mir in dobro Zgodovina - kultura kultura
Od 24. do 26. maja bo papež v Sveti deželi Po molitvi Angelovega češčenja in blagoslovu je v nedeljo, 5. januarja, sveti oče naznanil: »Bratje in sestre! Med tem veselim ozračjem, značilnim za božični čas, želim naznaniti, da bom od 24. do 26. maja letos, če bo Bog hotel, poromal v Sveto deželo. Osnovni namen je spomniti se zgodovinskega srečanja papeža Pavla VI. s patriarhom Atenagoro, ki je bil natanko 5. januarja, torej na današnji dan pred pedesetimi leti. Tri etape bodo: Amman, Betlehem in Jeruzalem in sicer tri dni. Pri Svetem grobu bomo obhajali ekumensko srečanje s predstavniki vseh jeruzalemskih krščanskih Cerkva. Pridružil se bo tudi carigrajski patriarh Bartolomej. Od tega trenutka dalje vas prosim, da molite za to romanje, ki bo romanje molitve.« Papež Frančišek se je še zahvalil vsem skupaj in vsakemu posebej, ki so mu na različne načine voščili, ker je nemogoče vsakemu osebno odpisati na voščilo.
La scelta dell’ora di religione a scuola Gennaio è il mese delle iscrizioni alle scuole di ogni ordine e grado. È il momento anche della scelta dell’ora di religione. Si tratta di un appuntamento di grande responsabilità perché consente, agli studenti, di riflettere sulla validità di tale proposta e di decidere personalmente se farne risorsa per la propria formazione e, ai genitori, di ponderare le possibilità educative offerte ai loro figli. La scelta dell’insegnamento della religione cattolica deve essere compiuta esclusivamente al momento dell’iscrizione e ha effetto per l’intero anno scolastico cui si riferisce e per i successivi anni di corso nei casi in cui è prevista l’iscrizione d’ufficio (ovvero per tutti gli ordini di scuola, tranne per la materna), fermo restando il diritto di scegliere ogni anno se avvalersi o non avvalersi dell’insegnamento. I dati dimostrano il gradimento dell’insegnamento della religione cattolica nell’Arcidiocesi di Udine. Infatti, nell’anno scolastico 2012-2013 è stato scelto dall’89% della popolazione scolastica, percentuale che sale al 92,9% nella scuola primaria. Un ragionamento a parte va fatto per le scuole superiori, dove la percentuale degli alunni avvalentisi è dell’81,7%. Qui pesa non poco l’attrattiva dell’ora del nulla rispetto a chi fa l’ora di religione, dato che la stragrande maggioranza degli alunni che non si avvalgono dell’ora di religione sceglie l’uscita di scuola. Come si può notare, là dove le famiglie esercitano ancora la scelta, l’adesione è oltre il 90 per cento.
19. NAVADNA NEDIEJA
»Pričam, de je tele Božji Sin« Evangelij po Janezu
T
ist dan potle je Janez zagledu Jezusa, de parhaja k njemu, in je reku: »Glejte, Božje Jagnje, ki odvzema grieh sveta. Tele je tist, o katerem sam reku: Za mano pride mož, ki je pred mano, zaki biu je priet kakor jest. In jest ga nisam poznu, vendar sam zatuo paršu in karstim v vodi, de se on razodene Izraelu.« In Janez je izpriču: »Videu sam Duha, ki se je spušču z neba kakor galob in ostau nad njim. In jest ga niesam poznu; tist, ki me je pošju karstit v vodi, mi je reku: ›Na katerega boš videu parhajati Duha in ostati nad njim, tist karsti v Svetem Duhu.‹ In videu sam in pričam, de je tele Božji Sin.« (1,29-34)
Kjer Proglobimo si človek prizadeva Proglobimo in in premislimo premislimo za mir, tam je Sveti Duh »Vemo, da ima zgodovina središče: to je Jezus Kristus, učlovečeni, umrli in vstali, ki živi med nami«
N
R. V.
a začetku novega leta je papež Frančišek med opoldansko molitvijo voščil mir in dobro z okna apostolske palače. V nagovoru je dejal, da je njegovo voščilo voščilo Cerkve, je krščansko voščilo, ki ni vezano na nek magičen in fatalističen pomen. »Vemo, da ima zgodovina središče: to je Jezus Kristus, učlovečeni, umrli in vstali, ki živi med nami; ima cilj: Božje kraljestvo, kraljestvo miru, pravičnosti in svobode v ljubezni; in ima moč, ki jo giblje proti temu cilju: ta moč je Sveti Duh,« je pojasnil papež. Ta Duh je po Frančiškovih besedah moč ljubezni, ki je telo Device Marije naredila rodovitno. Prav tako navdihuje načrte in dela vseh graditeljev miru. Kjer si človek prizadeva za mir, tam je ravno Sveti Duh tisti, ki pomaga in spodbuja ustvarjati mir. Papež Frančišek je spomnil, da prvi dan novega leta poteka svetovni dan miru, letos na temo Bratstvo, te-
melj in pot do miru. Kot je dejal, je o bratstvu spregovoril v svoji poslanici, pri tem pa izhajal iz prepričanja, da smo vsi otroci enega nebeškega Očeta in del iste človeške družine. Od tu izhaja odgovornost vsakega, da deluje, dokler svet ne bo postal skupnost bratov, ki se spoštujejo, se sprejemajo v svoji raznolikosti in skrbijo drug za drugega. Prav tako smo poklicani, da se zavemo nasilja in krivic, ki so navzoče na številnih delih sveta in ki nas ne morejo pustiti ravnodušnih in nepremičnih. Po papeževih besedah je nujna zavzetost vseh za izgradnjo družbe, ki bo zares pravičnejša in solidarnejša. »Iz vseh kotičkov zemlje, danes verniki dvigujejo molitev ter prosijo Gospoda za dar miru in zmožnost, da bi ga ponesli v vsako okolje. Na ta prvi dan v letu, naj nam Gospod pomaga, da bi se vsi z več odločnosti napotili po poteh pravičnosti in miru,« je zatrdil in povabil, naj začnemo ustvarjati pravičnost in mir doma, da se bosta nato lahko širila na vse človeštvo. Sveti Duh naj de-
”
Mir zahteva nenasilno moč resnice in ljubezni
luje v srcih, raztopi zaprtosti in trdoto ter nam pomaga, da se omehčamo pred slabotnostjo Deteta Jezusa. Mir namreč zahteva moč blagosti, nenasilno moč resnice in ljubezni. Sveti oče se je ob koncu nagovora obrnil še k Mariji, Odrešenikovi Materi, ter povabil, naj v njene roke z otroškim zaupanjem izročimo svoje upe. Njej, ki je Mati vseh ljudi, zaupajmo krik po miru ljudi, ki jih zatirata vojna in nasilje, da bi pogum dialoga in sprave prevladal nad
skušnjavo maščevanja, oblastnosti in pokvarjenosti. Njo prosimo, da bi evangelij prijateljstva, ki ga oznanja in zanj pričuje Cerkev, lahko nagovoril vsako vest in podrl zidove, ki preprečujejo sovražnikom, da bi se prepoznali kot bratje, je še dejal papež. Cerkev na prvi dan novega leta obhaja praznik Marije, Božje Matere. Papež Frančišek je dopoldne v baziliki sv. Petra daroval slovesno sveto mašo.
IL SACERDOTE GESUITA ha voluto essere sepolto nel cimitero all’ombra della chiesa di S. Andrea a Calla
Incarnato nella realtà delle Valli
D
al 22 dicembre p. Mario Vit riposa nel cimitero all’ombra della chiesa di Sant’Andrea, nei pressi di Calla (Pulfero), dove è stato accompagnato dalla comunità, con la quale aveva stabilito una particolare intesa, da tanti amici ed estimatori per i quali aveva costituito un punto di riferimento come sacerdote, intellettuale lucido e raffinato, attento osservatore della società e persona con grandi capacità relazionali. La massiccia partecipazione della gente delle Valli del Natisone alle esequie, celebrate nella parrocchiale di San Pietro al Natisone dal parroco mons. Mario Qualizza, da alcuni confratelli gesuiti e sacerdoti che operano nelle parrocchie del comune di Pulfero, è stata la dimostrazione di come p. Mario ha saputo incarnarsi in questa realtà, avvicinare, coinvolgere e confrontarsi con le persone dalle provenienze e dalle convinzioni più diverse. Il rapporto di p. Mario Vit con le valli del Natisone era iniziato il 31 ottobre 1977 quando arrivò a Brischis di Pulfero per offrire il servizio pastorale e un sostegno spirituale alla popolazione intenta nell’opera di ricostruzione dopo il terremoto del 1976. Con la gente stabilì un rapporto privilegiato, profondo, che gli ha permesso di mettersi in sintonia con l’anima, la cultura, la religiosità ed anche le debolezze di questa comunità. Destinato ad altri importanti incarichi nell’ambito delle istituzioni del-
la provincia italiana della Compagnia di Gesù, p. Mario ritornava sempre volentieri nelle sue valli bisognoso, com’egli stesso si è espresso, «di respirare quell’aria e quell’atmosfera, di stare tra la gente, di ascoltarla, di servirla religiosamente d’intesa con i preti della zona e culturalmente con gli operatori culturali». Ha sempre condiviso con i suoi amici l’amore per questa comunità e ne ha fatto conoscere a livello nazionale il patrimonio religioso e umano di questo territorio di confine che fa da ponte tra lingue e culture diverse. Nei suoi interventi esortava la gente a riscoprire la propria storia e le proprie tradizioni, a vivere il confine come opportunità e non come divisione, a promuovere il patrimonio culturale originario, a valorizzare il ruolo della donna e il gusto della socialità. Per questi suoi meriti nel 2010 il comune di Pulfero gli ha concesso la cittadinanza onoraria. A dimostrazione del suo attaccamento alla comuntà della Slavia, ogni estate p. Mario Vit organizzava il «Terentius day», un incontro culturale e religioso sui temi più attuali e dibattuti nella Chiesa e nella società civile. Aveva già programmato l’incontro per il prossimo 5 luglio sul tema «Minoranze linguistiche tra inculturazione della fede ed eredità storiche» con la partecipazione del biblista mons. Rinaldo Fabris, del teologo mons. Marino Qualizza e del presidente
P. Mario Vit s.l.
dell’Ana udinese Dante Soravito. Si tratta dell’ultima provocazione di p. Mario e di un’eredità lasciata alla sua comunità di elezione, al Centro culturale Veritas di Trieste, alla forania di San Pietro e all’Associazione don Eugenio Blanchini, co-organizzatori delle precedenti edizioni degli incontri culturali di luglio, che dovranno accogliere ed attuare per onorare la memoria dell’ideatore ponendo le basi di un rinnovato dialogo su un tema che continua a dividere gli animi. Mario Vit era nato a Portogruaro (Ve) il 30 dicembre 1933 ed era entrato nella Compagnia di Gesù a Lonigo il 21 novembre 1953. Al termine degli studi filosofici e teologici venne ordinato sacerdote il 12 luglio 1964. Dopo un anno a Gorizia venne inviato a Firenze dove, prestò servizio in
soccorso della popolazione colpita dall’alluvione. Nel 1967 venne inviato a Palermo per studiare psicologia presso l’Università statale; in questo periodo si spese per alleviare le sofferenze degli abitanti del Belice colpiti da un disastroso terremoto il 14 gennaio 1968. In quell’anno p. Mario fu destinato a Trento dove venne nominato direttore del Centro universitario e completò gli studi di psicologia. Nel 1976 arrivò nel Friuli colpito dal terremoto e operò a Gemona e a Brischis. Dopo una breve parentesi a Ferrara, nel 1981 p. Vit venne inviato nuovamente a Gorizia, dove rimase per otto anni come operatore pastorale, aiuto direttore del «Centro Stella Matutina» e assistente dell’Associazione scout cattolici. Nel 1989 fu destinato al collegio Antonianum di Padova che diresse dal 1998. In quegli anni collaborò con l’«Osservatorio socio-religioso del Triveneto». Nel 2002 padre Mario Vit venne inviato a Trieste, ultima tappa della sua vita pastorale, dove fu nominato direttore del Centro culturale Veritas. Sotto la sua direzione il Centro si è caratterizzato per la capacità di incontrare e dialogare con uomini e donne in ricerca di approfondimento spirituale, all’interno della Chiesa ed anche al di fuori di essa, sia in ambito laico che in quello di confessioni diverse. Giorgio Banchig
dom
15. januarja 2014
Zgodovina - kultura
stran
3
LE RADICI DI DRENCHIA affondano nella valle dell’Isonzo perché a Volče-lakultura comunità aveva il suo centro religioso Zgodovina Zgodovina - kultura
I contrasti tra il Capitolo di Cividale Proglobimo Proglobimo in premislimo in premislimo e l’autorità civile per i vicari di Volče Il candidato doveva avere il «gradimento» del capitano di Tolmino
P
di
Giorgio Banchig
re Giacomo di Tolmino, nipote di pre Clemente Naistoth, vicario di San Pietro degli Slavi, curò la vicaria di Volče, alla quale facevano capo i paesi dell’attuale comune di Drenchia, fino al 1521. L’elenco dei vicari che si ricava dallo studio di Faustino Nazzi sulla parrocchia di Volče (fauna31.wordpress.com), continua con pre Gregorio Prestayn, vicario di Šentviška gora (Monte San Vito), che da tempo aveva chiesto «un altro beneficio più consistente appena se ne fosse reso vacante uno nel distretto di Tolmino». Il capitolo di Cividale consentì alla richiesta e chiese al vicario di venire a Cividale «a prestare giuramento secondo la forma degli statuti». Nel 1524 a Volče venne mandato un friulano, pre Giovanni Andrea, vicario di Santo Stefano di Remanzacco, con l’obbligo di tenere presso di sé come socio pre Urbano di Loch «soggetto di nazionalità slava davvero adatto dal momento che pre Giovanni Andrea non parla la lingua slava in modo corrente» (non habet linguam sclabonicam expeditissimam). Ma l’elezione del prete friulano fu contrastata dal capitano di Tolmino per cui dopo poco tempo preferì riprendersi il beneficio di Remanzacco e lasciare ai canonici la libertà di nominare il successore nella persona del suo «socio» pre Urbano considerato che «è gradito al suddetto capitano» di Tolmino (1525). La novità del «gradimento» del capitano di Tolmino era dovuta al fatto che la valle dell’Isonzo era definitivamente passata sotto la Casa d’Austria nei cui territori il conferimento delle cariche ecclesiastiche era soggetto alla consultazione e al parere
dell’autorità civile. Nel 1540 era vicario di Volče un certo pre Odorico che probabilmente era il sostituto di pre Urbano in quanto quest’ultimo morì nel 1548. Gli succedette pre Giovanni che rimase nella cura appena due anni, vale a dire fino alla sua tragica morte avvenuta per annegamento nell’Isonzo assieme ad altre numerose persone del luogo. Al suo posto venne nominato Giorgio Petroboes o Potrebuyes di Tolmino, che rimase a Volče per una decina di anni. Nel 1560, infatti, venne nominato vicario pre Giorgio Juroncigh «de Collibus» (del Collio) che fu «riconosciuto idoneo all’esame dopo aver consegnato lettere sia di raccomandazione che esecutoriali». Queste ultime contenevano il parere favorevole del capitano di Tolmino. Se pre Giorgio era gradito al capitano di Tolmino non lo era ai parrocchiani di Volče che attraverso i loro rappresentanti (Mathias Clabuzar per Drenchia) in una lettera, datata 13 gennaio 1560, supplicarono il Capitolo di nominare vicario il loro compaesano, pre Filippo Postolat, «ben conosciuto da loro ed assai gradito e questo non intendono chiederlo
ad altri se non al reverendo Capitolo cui riconoscono una simile autorità e con questo intendono fare cosa grata all’intera comunità della pieve con generale soddisfazione, tenuto conto che il signor capitano di Tolmino impose di propria autorità un sacerdote dopo aver impedito il primo prete deputato dal Capitolo alla cura». Il Capitolo rispose che pre Filippo Pustolat era troppo giovane per esercitare la cura d’anime ed eventualmente accoglierà la loro richiesta quando il prete risponderà a tutti i requisiti richiesti dall’autorità religiosa e civile. I rappresentanti dei comuni della pieve di Volče non si diedero per vinti e inviarono a Cividale tre loro messi con le lettere del vice capitano di Tolmino nelle quali c’era «la presentazione di pre Mattia Mussulino come loro vicario» secondo «la disposizione della Commissione della Sacra Cesarea Maestà fatta attraverso la persona del vice capitano». Sentito e visto l’intero contenuto delle lettere «i reverendi canonici, poiché la comunità di Volzana non ha alcun diritto di presentazione [di un candidato a vicario] che spetta pienamente ed è di competenza del reverendo Capitolo», rifiutarono la
”
Negato a Volče il diritto a presentare un suo candidato
richiesta e negarono alla comunità il diritto a presentare un candidato «in quanto nulla e composta indebitamente, priva di ogni autorevolezza e non l’ammettono, anzi la contestarono e la contestano esplicitamente e puntualmente, ordinando ai presunti rappresentanti che devono accettare il loro vicario pre Giorgio Juroncigh». Ingiunsero infine di riferire «in faccia a pre Mattia Mussolino secondo le intimazioni fattegli di non permettersi di celebrare sotto nessun pretesto, scusa o giustificazione né di ingerirsi nella cura di Volzana e ciò sotto la pena di censure ecclesiastiche ed anche di incorrere nell’irregolarità e perfino nell’esilio da tutta la giurisdizione spirituale nel modo più diretto». Nel 1563 era vicario di Volče pre Michele che aveva come cooperatore pre Andrea. L’anno seguente è ri-
cordato un altro vicario, un certo pre Intuisso (?) sospettato di aver ceduto in cambio di denaro la sua carica per cui il Capitolo «decise che il reverendo arcidiacono vada cavalcando fino a Volzana per formare processo se è del caso a proposito della diceria che detto prete abbia venduto il beneficio della villa per fare una approfondita inchiesta». Le frizioni tra i canonici di Cividale e le autorità austriache in materia di nomina dei vicari continuò anche negli anni seguenti. Il 17 ottobre 1565 pre Sigismondo Bondello di Šempeter (San Pietro presso Gorizia) si presentò di persona e «consegnò al Capitolo lettere commendatizie dell’ill.mo conte e capitano di Gorizia per la sua nomina al vicariato di Volzana in buona forma. Lette le lettere si decise che […] il vicariato di Volzana sia affidato a pre Sigismondo per compiacere l’attuale signor conte e per ottenere lettere d’appoggio per l’istituzione della commissione da presentarsi al magnifico capitano di Tolmino a proposito di questo vicariato». Nel 1566 ricopre legittimamente la carica di vicario di Volče pre Andrea, di cui non si hanno altre notizie. Nell’aprile dell’anno seguente il luogotenente di Gorizia chiese al Capitolo di Cividale di nominare propri rappresentanti da inviare all’arciduca Carlo al fine di arrivare alla «soluzione dell’affare del vicariato di Volzana, ora occupato abusivamente, sulla giurisdizione spirituale ed altre urgenze come la riscossione delle decime». Tra i risultati della missione fu la nomina del nuovo vicario di Volče nella persona del già menzionato pre Michele Mussulino che però ritardava di recarsi nella sua nuova cura. Il decano del Capitolo gli inviò un decreto, che doveva essere esposto sulla porta della chiesa di Volče, nel quale veniva imposto a pre Mattia l’obbligo «sotto pena di amozione e privazione» di recarsi nella sua cura entro 15 giorni «ed ivi mantenere stabile residenza».
TOPONOMASTICA DEL COMUNE DI PREPOTTO - TOPONOMASTIKA OBČINE PRAPOTNO - TOPONOMASTICHE DAL CAMUN DI PREPÒT CRAORETTO - KRAVORET CRAORÊT (friul. loc.) Craorêt, (friul.) Craurêt, (slov. dial.) Kravaréjda, (slov. dial. di Cialla) Kravarájda, (slov. lett.) Kravoret (IK). Etnici: (friul. ant., dis.) Craoretârs, (friul.) Craoretàns, (slov. dial., dis.) Kravarájdari. 1201 de Crevoreto, 1300 in Cravoreto1;1374 de Cravoreto (SAC); 1393-1404 vinee posite super montes Cravoreti (Not. ant. 2213, ASUd); 1400 cum illis de Crauoreto2; 141320 Simon di Cravoret (CFA I, ms. 372, c.2v); 1413-22 Matio di cravoret (da rotolo di fam. cividalese, in D’Aronco 1982, 82); 1489 Nemora posita inter villam de Praprot et villam Cavoret (recte Cravoret), 1534 chiesa di S. Martino di Cravoretto3; 1568-9 Villa di Cravoretta (Mor 1992 288, 301); 1635 Cravoret in monti di Cividale sotto li Maniaci (MPF 116); 1651 Craoredo; 1673, 1691, 1704 Crauoredo .. Craure-
do .. Crauaredo4; 1733 Crauoretto (ASUd, GF 56); 1753 Craoretto, ne monti, G(iurisdizione) de Maniachi di Cividale (Sturolo); XVIII sec. Creta (Mappa veneta); 1763-1787 Cravoretto (SMA, XVII 10); 1796 Clauoreto (Carta giografica, Sturolo); 1807-1816 (CN); 1812 Clauretto (CN); XX sec. Craoretto (IGM). Per comprendere l’etimologia del toponimo partiremo dalla variante slovena (riflessa bene nelle attestazioni più antiche), ormai dimenticata da tutti in zona. La prima parte del nome, che è chiaramente un composto, sembra riflettere lo zoonimo krava ‘vacca’ e la variante moderna friulana ne conserva abbastanza bene la morfologia. La seconda parte, che con il passaggio al friulano è un po’ stravolta, si spiega bene con il verbo redíti ‘nutrire’ (Pleteršnik II, 414), di cui avremmo qui un sostantivo deverbale5. Meno bene con lo slov. râjda: a) curva, curvatura, b) fila, serie, striscia, per es. di uccelli o di rocce (Pleteršnik II, 371).
CRAS - KRAS
(slov.) Kras. 1692 Cras com(muni)s Quadrecis6; 1807-1816 Crass (CN); 1759 Cras sotto il Comun di Fragielis (NA); 1763-1787 Grass (SMA, XVII 10); 1801-1805 Grass (VZ); XX sec. Cras (IGM). Nome di una borgata. Dalla voce slovena kras ‘rupe’. La stessa che conosciamo come antica denominazione, di sostrato, del Carso e che passò già in epoca altomedievale (oltre che come oronimo) come voce generica indicativa di ‘area pietrosa’ (cfr. pure krasína, krâščina) fra gli Slavi alpini immigrati nella Venetia orientale.
FRAGIELIS - FRADEL FRAGJELIS
(slov.) Fradèl, v Fradélu, fradélski, (slov. dial.) Fradèu, Fridèu, du Fredíele, fardíelski, (friul.) Fragjèlis. Etnici: (slov.) Fradélčan, -nka, (slov. dial.) Fardíelci, Fredíelčanji,
(friul.) Fragilut (incerto7). 1318 Jacobo de Fradellis, 1358 Fradiellis (STC); 1415 lo vino de Fradelis .. Fradielis (CV, IX); 1666 S. Lucia di Fradielis8; 1737 Fradielis (SB); 1753 Fragiellis, ne monti G(iurisdizione) di Cividale (Sturolo); 1763-1787 Fertielis (SMA, XVII 10); 1796 Fragelis (Carta giografica, Sturolo); 1801-1805 Fertielis (VZ); 1807-1816 Fragelis (CN); XX sec. Fragielis (IGM). La variante friulana del toponimo si comprende plausibilmente come una forma diminutiva e aggettivizzata del termine storico friulano Fradagla, Fradàja ‘confraternita’9, *Fradajèlis (>*Fradièlis), nel senso di una terra appartenuta un tempo a tali associazioni, oppure dove erano presenti una o più di tali importanti istituzioni religiose popolari. Si veda infatti come una delle antiche torri delle mura di Trieste10 si chiamasse Torre Fradella o Tor de la Fradaia (forma tergestina ladina per “della Confraternita”). Esiste una vaga possibilità che to-
ponimi simili dipendano da personali come Fradel, Fradat, Fradon, Frados, Fraduz (nomi segnalati in varie zone del Friuli nei secc. XIII-XIVXV, SAC), di origine germanica11. Va invece del tutto escluso un riflesso del friul. fràdi ‘fratello’, di cui non si conoscono riflessi toponimici di questo genere. Maurizio Puntin Lauro Iacolettig Di Prampero 48. 1400 steti una septimana illis diebus cum illis de Crauoreto, qui laborabant post Crauoretum ad implendum unum foramen, in qua septimana causa faciendi aptare feramenta (J. Šumrada 2010, 3). 3 ZD n. 2, 1986, 3. 4 Libro Atti di Morte della Parrocchia di Prepotto (APP). 5 ZD n. 2, 1986, 3. 6 Libro Atti di Morte della Parrocchia di Prepotto (APP). 7 Cfr. nei Rotoli della Fraternita dei calzolai di Udine, 2005, 172: Çuan di Fragilut. 8 ZD n. 5, 1986, 3. 9 NP 339. 10 Dove si parlava una sorta di friulano almeno fino al sec. XVIII. 11 Da antichi personali germanici come Frod-, Fraude, Froda (Heintze 1148-49). 1 2
4
poglobimo in premislimo
stran
l’Opinione di
15. januarja 2014
dom
VASJA KLAVORA se tokrat- predstavlja kot romanopisec na zgodovinsko tematiko Zgodovina Zgodovina - kultura kultura
Riccardo Ruttar
Langobardi postavili mejo in potonili
Proglobimo Proglobimo in premislimo in premislimo Sviluppi positivi
I
ancora possibili
l «Dan emigranta» si celebra ogni anno il giorno dell’Epifania, e lo considero proprio un evento epifanico, nel senso etimologico del termine greco «epifaino» = mi rendo manifesto, mi mostro. Nulla di trascendentale o divino in questa epifania degli sloveni della provincia di Udine, ma un messaggio forte e chiaro che ha «mostrato» un volto della Benečija giovane, dinamico, propositivo, che guarda in prospettiva. Interpreto, non come auspicio, ma come una promessa ed un impegno concreto, le parole di Debora Serracchiani, governatrice della Regione, quando di fronte a una sala stracolma, dal palco del teatro Ristori, ha affermato: «Il Friuli Venezia Giulia deve programmare e ritornare ad essere competitivo e attrattivo come territorio anche attraverso lo sviluppo dell’insegnamento plurilingue, la valorizzazione della cultura, la protezione del territorio». Aveva ascoltato l’analisi della situazione, dei rischi, dei condizionamenti, dei bisogni, ma anche delle prospettive di crescita e di sviluppo presentata dal neonato gruppo dei giovani «Mladi Benečani» a nome di tutta la comunità slovena. Per esser stato, oltre trent’anni fa, tra i ricercatori e teorici che ne hanno creato le basi ed accompagnato nel suo cammino la scuola bilingue a San Pietro/Špietar, vedere salire sul palco ed ascoltare parole di identità, di valori culturali e linguistici, di difesa e sviluppo del proprio territorio e delle sue ricchezze globali, mi fa un certo effetto. Anche se mi rendo conto, con una certa disillusione, che parole come queste le ho ascoltate in diversi toni e intensità in tutti i «Dan Emigranta» cui ho partecipato. Trent’anni fa non si parlava ancora di banda larga, ma di rete telefonica nelle abitazioni private; nei decenni trascorsi non incombeva sul territorio la catastrofe biblica di un incredibile mega elettrodotto. Trent’anni fa i paesi della Benečija erano meno vuoti, le montagne erano meno coperte di boschi, i plessi scolastici e diversi servizi pubblici, quali gli uffici postali, erano più numerosi e distribuiti sul territorio. È da quasi un secolo che assistiamo all’emorragia delle forze giovani della nostra comunità. Finalmente, a cavallo del terzo millennio, lo Stato ha riconosciuto i diritti della nostra comunità ed è da oltre un decennio che tale riconoscimento stenta a produrre frutti di benessere e crescita. Ci tocca purtroppo riconoscere che i nemici più forti e più pericolosi sono nostri concittadini, incoscienti e in malafede, che non vogliono rendersi conto che per la nostra comunità l’unica arma di difesa e di attacco civile è solo quella che le leggi di tutela ci consentono. Essi, dividendo la comunità con posizioni assurde e impedendo lo sviluppo di un forte senso unitario, vanificano gli sforzi di coloro che ancora credono in un futuro migliore. La presenza di autorità della vicina Repubblica, a partire dalla ministra Tina Komel, a fianco della nostra governatrice, denota ancora una volta che sviluppi positivi sono ancora possibili nello spirito e nella possibile assistenza anche finanziaria di un’Europa dei popoli, degna del suo nome.
Miran Mihelič
V
asja Klavora, kirurg v pokoju, ljubiteljsko pa pisec številnih zgodovinskih knjig, se je tokrat predstavil kot romanopisec na zgodovinsko tematiko. Z rodoljubnim in raziskovalnim pristopom spodbuja zgodovinarje tega območja, naj se bolj poglobijo v sobivanje današnjih tukajšnjih narodov v takratnem času, da bi razumeli in bolj spoštovali sobivanje Slovencev, Furlanov, Italijanov in Nemcev danes v deželi Furlaniji Julijski krajini ter na širšem območju kraljestva Longobardov. Vasja Klavora je, skupaj s Silvestrom Gaberščkom in Zdravkom Dušo, (urednikom na Cankarjevi založbi ki je knjigo izdala) v Tolminskem muzeju, konec novembra, predstavil roman »Kraljeva gora«, ki je izšla v 1200 izvodih. Kot je povedal, ga je k temu, že pred leti spodbudil poldrugo tisočletje star fosilni ostanek mogočnega hrasta, katerega si je ogledal blizu reke Mure na lendavskem polju. Pri postavitvi zgodbe v zgodovinski okvir je sledil Zgodovini Longobardov, benediktinskega meniha in zgodovinopisca Pavla Diakona (720-999), ki ta narod opisuje z vsem spoštovanjem. Pregledal je tudi mnoge druge zgodovinske vire, ki jih je mogoče najti v Čedadu. Rimljani so imeli Longobarde za barbare, toda pisatelj se je spraševal o upravičenosti takšne oznake za njih in zlasti voditelje, če so zmogli zmagovati z okoli 200.000 ljudmi na tako dolgi poti, vse do Milana in se ohraniti dve stoletji preseljevanja v okviru lastnega kraljestva. Ko so prišli na rob go-
Od leve proti desni: Silvester Gaberšček, Vasja Klavora in Zdravko Duša
ratega predela današnje Slovenije, so zagledali pred seboj le še gričevje - gorice in za njimi ravnino… Kralj Alboin se je povzpel na goro, s katere je lahko lepo videl proti njihovemu cilju: plodni zemlji na zahodu in proti morju. Tam je stal na »Kraljevi gori«. Poznavalec zgodovine Langobardov Silvester Gaberšček je menil, da zgodovinarji kot možno kraljevo goro omenjajo več gora, med njimi tudi Matajur in Nanos. Iz vsebinske plati je Klavora domneva, da je bila to Križna gora nad Podkrajem. Tudi od tam je čudovit razgled v omenjeni smeri. Zanimivo je staro izročilo domačinov, pravi, da so jo nekoč imenovali tudi Kraljiška gora, češ, da je bival nekoč gor neki kralj. Gre pač za sočasno prisotnost slovensko govorečega domačega prebivalstva. Kot nam kažejo arheološka izkopavanja in druga kulturna zapuščina, so imeli Longobardi kulturo močnega duha upanja in vere, izjemnih umetnikov med razmeroma majhnim šte-
”
Kralj Alboin se je povzpel na »Kraljevo goro«
vilom prebivalstva. Za bojevnike germanskih ljudstev je bilo značilno, da so bili svetlolasi in dolgobradi, kot napadalci pa neusmiljeni. Njih socialni prerez je kazal na trdne rodbinske skupnosti s svobodnih članov. Ob njih pa še, pol svobodnih in zasužnjenih. Vojska je bila enotna in jo je, tako kot državo, vodil kralj. Žal, se ni ohranilo kaj prepoznavnega od njihovega jezika, zapisov... Kot zanimivost omenja Gaberšček izobraženega Longobarda sholastika in oglejskega patriarha Pavlina II, umrlega leta 802, ki je miroljubno in v razumljivem jeziku pokristjanjeval Slovence na zahodni meji. Predlagal je, da bi selitveno pot Langobardov oblikovali kot slovensko-italijansko kulturnozgodovinsko turistično ponudbo obeh držav. Tudi Zdravko Duša je bil navdušen nad tem, da je avtorju uspelo na zgodovinskih dejstvih zasnovati zgodbo, ki je bralec težko odloži, saj jo odlikuje napeta dramaturgija, od blizu prikazani socialni detajli, kot so boji za oblast, razne usodne človeške lastnosti, ki se od danes niso spremenile: maščevalnost, ljubosumje, privoščljivost, erotika, družinske interesne povezave pa tudi upanje in plemenitost.
ZA USTOP V SLOVENIAN BUSSINES CLUB so postavili zelo visok prag poštenosti. Želijo si tesnega sodelovanja s Slovenci v zamejstvu
Podjetniki s čistimi računi ustanovili klub
S
lovenski podjetniki s čistimi računi so ustanovili Klub slovenskih podjetnikov. Gre za poudarek na tovariškem principu delovanja in povezovanje med podjetniki. Po besedah prvega predsednika kluba Marjana Batagelja in operativnega vodje Uroša Slaka, so postavili zelo visok prag poštenosti poslovanja in družbene odgovornosti za vstop v klub. Klub bo imel dodatne sekcije študentsko, sekcijo mladih podjetnikov in druge. V primeru, ko kateri od članov ne bo poravnaval svojih obveznosti do zaposlenih ali države, pa bo sam izstopil iz kluba. Na ustanovitvenem sestanku Slovenian Bussines Cluba se je 6. januarja zbralo 36 podjetnikov in podjetnic. Kot je povedal Batagelj, so s tem v podjetništvo Slovenije vnesli nov način razmišljanja – medsebojno pomoč pri nastopih na tujih trgih in zastopanje svojih pogledov na gospodarski razvoj države Slovenije. Po besedah operativnega vodje Uroša Slaka so njih člani lahko le »podjetniki, ki so sami začeli uresničili svojo podjetniško idejo ali so
nasledniki družinskih podjetij, podjetniki, ki niso sodelovali v tajkunskih zgodbah, niso člani političnih strank, plačujejo davke, niso v kazenskih postopkih.« Teh 36 ustanovnih podjetij ima skupaj 250 milijonov evrov kapitala in zaposlujejo več kot 4500 delavk in delavcev, v povprečju pa ustvarijo 50.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Predsednik Batagelj je sicer lastnik podjetja Postojnska jama. Je serijski podjetnik, ki je prve uspehe dosegel pri trženju sesalnikov z vodnim filtrom, ki predstavljajo tudi začetek njegove blagovne znamke. Z zbranim kapitalom se je kasneje poskusil tudi v gradbeništvu in investiral v nepremičnine, pred tremi leti pa se je odločil za nov izziv in prevzel vodenje Postojnske jame. Kot domačin iz Postojne si je zadal nalogo, da potencialnemu turističnemu biseru, ki je s socialistično ekonomijo prišel na rob propada, dvigniti, do leta 2028, tudi gospodarsko poslovanje na nivo najvišje kvalitete naravnega bisera – svetovnega poslovnega ugleda. Ker
so na občini ugotovili, da vleče za seboj v tej odličnosti cel postojnski turizem, so mu pred kratkim, v upravljanje zaupali še Predjamski grad. Že sedaj je dokazal, da se da turiste iz celega sveta, z izboljšano celovito ponudbo v Postojni, zadržati dlje od dosedanjih povprečnih štirih ur. Ob tem je Robert Grah (SG Automotiv) spomnil, da morajo tudi podjetniki Slovenijo predstavljati v pozitivni luči in ji povrniti ugled, saj da je bila včasih prepoznana kot podalpska Švica. Spomnil je, da se denar ustvarja v proizvodnji, in ne v pisarnah. V obetavnem novem Klubu slovenskih podjetnikov so postavili visoka merila in verjamejo, da bodo prenašali naprej vrednoto podjetništva. Sporočajo, da so v njem dobrodošli tako samostojni podjetniki kot družbe z omejeno odgovornostjo. S sodelovanjem pri nastopih na tujih trgih želijo preseči v Sloveniji vse tisto, kar sicer sposobne, pridne, delovne ljudi ovira, da bi vse te odlične lastnosti pretvorili v dobre rezultate visokega materialnega, kulturnega in duhovnega standarda.
Marjan Batagelj
Japec Jakopin (Seaway), je zanikal, da bi klub predstavljal konkurenco Gospodarski zbornici Slovenije. Opozoril je, da so kriteriji kluba zelo visoki in da ni primeren za vsakogar, da klub tudi ne želi postati reprezentativno telo, kot je GZS. Tu so združeni lastniki podjetij, vsi smo tudi člani zbornice in nihče ne bo izstopil. »GZS naj se nas nič ne boji, nas pa
lahko kaj vpraša,« je dodal Batagelj. Zanimanje za vstop v klub veliko večje, saj se je doslej prijavilo že 90 podjetnikov, a je pogoje za vstop izpolnilo 36 prijavljenih. Kaže pa, da bo drugo leto število vseeno naraslo kar nekaj krat. Razvojne poglede in podjetniške interese bodo člani v mednarodnem prostoru združili preko skupne klubske agencije Slovenian Business Club. Omogočali bodo lažje dostopanje posameznikom in agenciji na domači in svetovni trg. Člani se bodo zavezali označevati izdelke z napisom »Made in Slovenia«. Cilj kluba je izvedba pogojev za konkretne poslovne učinke v tujini, zato so lahko podjetniki iz slovenskega zamejstva in po svetu najboljši naslov za tovrstne povezave. Pogovarjajo se že o sodelovanju Slovensko gospodarsko zvezo v Celovcu. Marjan Batagelj je povedal, da je eden njihovih temeljnih ciljev, da se s posebnim poudarkom povežejo s slovenskimi podjetniki v Italiji in Avstriji, zato si želijo tudi povabil na že utečene čezmejne stike podjetnikov. M. M.
dom
v ospredju
15. januarja 2014
stran
5
OPPOSIZIONE ALL’INFRASTRUTTURA ENERGETICA è espressaiz da tutti i comuni edolin sarà al centro dell’incontro transfrontaliero dei sindaci a Bovec il 18 gennaio iz naših naših dolin
Mobilitazione contro l’elettrodotto terske terskedoline doline che deturperà le Valli del Natisone La dichiarazioni della presidente Serracchiani, secondo la quale il collegamento non è una priorità della Regione, non hanno spento le preoccupazioni. Resta, infatti, priorità dell’Unione Europea, della Slovenia e di Terna Larissa Borghese
L
a presidente della Regione, Debora Serracchiani, il 6 gennaio a Cividale al Dan emigranta, ha assicurato che «non è una priorità energetica del Friuli Venezia Giulia l’elettrodotto Okroglo-Udine». Ma non c’è da stare tranquilli perché l’impattante infrastruttura transfrontaliera è nell’elenco dei progetti energetici prioritari dell’Unione Europea, del Governo sloveno, che in quell’elenco l’ha inserita, e una priorità per il colosso italiano Terna mpmchè per l’omologa società slovena Eles, che lo vogliono con tutte le forze. Vietato abbassare la guardia, dunque. L’azione intrapresa dai Comuni delle Valli del Natisone e da quelli del Posočje (Alta valle dell’Isonzo) deve proseguire. A questo proposito, lo scorso 16 dicembre i sindaci delle
rezija/kanalska rezija/kanalskadolina dolina posoc posoc ˇje ˇje sport sport
Valli del Natisone hanno elaborato una proposta comune per scongiurare la realizzazione dell’opera, che avrebbe un grave impatto ambientale sul territorio. La proposta è stata discussa a San Leonardo, nell’ambito del consiglio comunale straordinario, indetto il 23 dicembre 2013 e aperto al pubblico, nel corso del quale è stata approvata all’unanimità una delibera, nella quale si esprime: disappunto per non essere stati informati ufficialmente sulla prevista realizzazione dell’opera e per il mancato coinvolgimento della popolazione residente e degli amministratori locali; preoccupazione per l’impatto devastante dell’opera sul territorio, con conseguente spopolamento delle aree interessate e la necessità di tutelare un’area incontaminata, di alto valore naturalistico e ricca di opportunità turistiche. Nella delibera si sottolinea, inoltre, la necessità di chiedere alla Regione di intervenire, nel caso l’elettrodotto serva realmente allo Stato italiano e sloveno, affinché ne devii il tracciato al di fuori delle valli del Natisone e dell’alto Isonzo, prevedendo l’inter-
ramento dello stesso e il suo passaggio lungo le grandi arterie autostradali e ferroviarie esistenti. Si chiede, infine, la trasmissione del testo della delibera a tutti gli enti istituzionali locali, provinciali, regionali, nazionali e ai comuni di Tolmino, Caporetto, Bovec e Kanal ob Soči, nonché alle autorità competenti slovene. La necessità di un’azione congiunta verrà affrontata, unitamente ad altri temi comuni, anche nel corso dell’incontro tra i sindaci della Slavia friulana e dell’alta Valle dell’Isonzo, che si terrà a Bovec sabato 18 gennaio e che precederà l’annuale tradizionale incontro tra gli sloveni dei due versanti. A fine gennaio, anche il consiglio provinciale discuterà dell’elettodotto Okroglo-Udine. Il consigliere provinciale di Sel, Fabrizio Dorbolò, ha presentato un ordine del giorno sulla base di quelli già approvati o in fase di approvazione nei Consigli comunali delle Valli del Natisone. «Il documento – fa sapere Dorbolò – ha già trovato l’adesione del consigliere provinciale del Front Furlan e del gruppo del Partito Democratico».
DOM JE ŽE VIČ KU DVIE LIETI ODTUOD ODKRIU IN OBJAVU NOVICO, DE TERNA IN ELES IMATA ŠELE V PAMETI ELEKTROVOD
N
a koncu starega lieta so lokalni časopisi v videnski provinci puno guorili o elektrovodu iz Okroglega v Vidan, ki ga italijanska in slovenska električna družba Terna in Eles četa spejati po Posočju in Nediških dolinah. Takuo so pisali, de se je zdielo, de sta novica in velika nevarnost paršla na dan v zadnjih cajtah. Narbuj velik dnevnik, je celo parkrat poudaru, de ga je prù v tistih dneh Evropska unija dala med svoje prioritetne projekte. Kduor bere Dom pa dobro vie, de je biu čezkonfinski elektrovod že 24. luja lani uvarščen na seznam 130 energetskih prioritetnih projektu v Evropski Uniji, ki ga je Evropska komisija 14. otuberja potardila. Novuost je pa, de so kamuni parvi krat uradno vzdignili glas. Elektrovod je na prioritetni seznam Evropske unije dala Slovenija, četudi projekt Terne in Elesa zbuja velike skarbi tudi v sosiednjim Posočju. Vič ku dvie lieti odtuod, bluo je 15. novemberja 2011 (zgorj je parva stran), je Dom odkriu in objavu novico, de Terna in Eles imata šele v pameti čezmejni elektrovod iz
Kranjske do Vidna skuoze Posočje in Nediške doline. Tuole je sprožilo novo zanimanje tudi par drugih medijah na italijanski in slovenski strani. Šindiki in župani so ob novolietnim srečanju ženarja 2012 v Tolminu vprašali pojasnila v Tarstu in Ljubljani, a nieso imieli odgovora. Domu je 26. marca 2012 uspelo iz Direktorata za energijo par slovenski Vladi dobiti potrditeu, de projekt za povezavo Okroglo-Ljubljana zaries obstaja na trasi, ki bi šla po naših dolinah. Luja lietos so o daljnovodu parparvli informativni vičer v Špietru, na katerim so predstavniki lokalnih uprau iz Benečije in Posočja izrazili voljo, de se bojo pruoti elektrovodu kupe borili. Hmalu je tudi Kmečka zveza parpravla dokument, v katerim je jasno napisala, de bi taka energetska infrastruktura dala zadnji žlah kmetijstvu in turizmu v Nediških dolinah. Šetemberja je tolminski župan Uroš Brežan v Državnem svetu, katerega je član, dau pobudo, naj se za povezavo iz Okroglega v Viden gledajo alternativne rešitve, ki bi na takuo močnuo škodovale okolju. Dobro je, de bojo o tuolim guorili šindiki v Bovcu.
možnosti za razvoj turizma. Daljnovod bi vse te možnosti uničil. Na srečanju v Bovcu moramo sprejeti sklep, da smo proti gradnji in da bomo uporabili vsa sredstva za preprečitev gradnje daljnovoda čez ozemlje Posočja in Benečije. Župan Bovca Siniša Germovšek bo spregovoril o težavah smučišča ter o možnostih za sodelovanje slovenskih in italijanskih partnerjev na Kaninu. Direktorica Posoškega razvojnega centra Almira Pirih bo predstavila možne projekte v čezmejnem sodelovanju v obdobju 2014-2020.
Pred stotimi leti se je začela prva svetovna vojna, ki je usodno vplivala na življenje prebivalcev Posočja in vsega obmejnega pasu Videnske pokrajine. Tudi o tej temi bomo spregovorili upravitelji. Veliko bo dogodkov, ki jih bomo do leta 2018 pripravili skupaj. Leta 2015 bo dokončana Pot miru od Alp do Jadrana, kjer zelo vidno vlogo igrata tudi Posočje in Benečija in sicer pod pokroviteljstvom slovenskega in italijanskega predsednika države. Omeniti moram še možnost, da pojde Giro d’Italia skozi Benečijo in Posočje. Leta 2017 bo stota obletnica bitke pri Kobaridu, ki je do temeljev pretresla italijansko državo. Srečanju upraviteljev bo v Kulturnem domu v Bovcu sledilo srečanje prijateljev in sosedov. Spregovoril nam bo predsednik slovenskega Parlamenta Janko Veber. Ponovno bomo imeli torej priložnost opozoriti slovensko in italijansko javnost, da v Posočju in obrobnem pasu Videnske pokrajine živijo prijatelji in dobri sosedje, ki so tesno povezani. Skupaj nas je kalila usoda in tepla zgodovina. Prijateljstvo, porojeno v težavah, ne more nikdar umreti! Zdravko Likar
44. NOVOLETNO SREČANJE Slovencev bo v soboto, 18. januarja, v Bovcu
»Ne smemo dovoliti, da gre trasa čez naše kraje«
P
rebivalci Posočja in prebivalci obmejnega pasu Videnske pokrajine so vseskozi trgovali, se med sabo poročali, se tudi kregali. Spletle so se številne vezi, ki jih tudi vojne in neurejene mejne zadeve niso nikdar popolnoma prekinile. Naravno je, da je Posočje vedno iskalo najbližje poti do sosedov. In naši najbližji sosedje so bili in so Slovenci, Furlani in Italijani v nadiških in terskih dolinah, Reziji in Kanalski dolini. Nova Gorica in Ljubljana sta daleč od oči in srca. Za krepitev stikov med Slovenci iz Posočja in Videnske pokrajine imajo veliko zaslug novoletna srečanja. 18. januarja letos bo že 44. srečanje Slovencev iz Posočja in Videnske pokrajine. Srečanja so izvrstna priložnost za medsebojno spoznavanje, navezovanje stikov, utrjevanje prijateljstva. So pa tudi priložnost, da se sloven-
ske in italijanske državne in deželne organe opozori, da v Videmski pokrajini živijo pokončni in ponosni Slovenci, ki skrbno negujejo svoj jezik in svojo kulturo. Zaradi svoje trdoživosti si vsekakor zaslužijo ne samo pozornost, marveč tudi vsestransko pomoč. Zato sem včasih jezen, ko vidim, da nekatere predstavnike oblasti iz Ljubljane prav malo briga, kako živijo naši rojaki v Videnski pokrajini. Pridejo na obisk, obljubijo in gredo. Mnogi že za prvim ovinkom pozabijo, kar so obljubili. Mi v Posočju pa ostajamo trdni, zvesti prijatelji našim rojakom v Videnski pokrajini. Uvod v letošnje 44.
srečanje bo sestanek upraviteljev Posočja in obmejnega pasu Videnske pokrajine. Za sestanek smo pripravili štiri zadeve: daljnovod Okroglo-Viden, Kaninsko smučišče, čezmejni projekti in stote obletnice prve svetovne vojne. Nameravana gradnja daljnovoda OkrogloViden je največja nevarnost, ki sedaj preti Posočju in Benečiji. Ne smemo dovoliti, da gre trasa daljnovoda čez naše kraje. Ne smemo dovoliti, da prečka mejo na Solarjih. Na Kolovratu je nastal čezmejni zgodovinski muzej, ki ga obišče desettisoče ljudi vsako leto. Na Solarjih je nastal rekreacijski park. Kolovrat ponuja še nešteto
”
Največja nevarnost, ki sedaj preti Posočju in Benečiji
dom
15. januarja 2014
iz naših dolin
stran
7
DAN EMIGRANTA V ČEDADU je narbuj velik senjan Slovencu v videnski provinci
iz iz naših naših dolin dolin
S slovenskim jezikam terske terske doline doline je FJK buj aktraktivna
rezija/kanalska rezija/kanalska dolina dolina njega kamun v starim lietu poimenoPredsednica Debora Serracchiani vau ulico po msgr-ju Ivanu Trinku in je poviedala, de so različni jeziki in kulture odparu okance za Slovence (četudi ne v svojih hramah ampa par slovenza Deželo velika bogatija skim društvu, op. ur.) ter dobro sode- Tina Komel, Stefano Balloch, Debora Serracchiani, Drago Štoka in Igor Gabrovec
T
J. H. (foto Oddo Lesizza)
udi lietos je Dan emigranta pokazu, de je narlieuši in narvečji senjam za vse Slovence, ki živé v videnski provinci. Na guod Svetih treh kraju, 6. ženarja, so naši ljudje in parjatelji iz Gorice, Tarsta in Posočja napunili teater Ristori v Čedadu. Nie bluo prestora za vse in je vič ku kajšan ostu pred vrati. Seviede, je bluo veliko parčakovanje za govor predsednice dežele Debore Serracchiani, ki jo je publika spariela z dugim in gorkim aplavzom. »Furlanija Julijska krajina muora napraviti take projeke, de bi spet ratala atraktivna in kompetitivna regija. In tuole bo, če bo imiela šuolo v vsieh svojih jezikah, če bo valorizala kulturo in varvala svoj teritorij,« je jala. Predsednica je poviedala, de so različni jeziki in kuture bogatija Furlanije Julijske krajine, zatuo deželni odbor (regionalna gjunta) diela za Slovence in se za njih pravice briga tudi par italijanski vladi v Rimu. Ku konkretan rezultat je omenila zagotoviteu finančne podpuore za slovensko manjšino v zakonu za stabilnost in dekret, ki šieri vidno dvojezičnost. Serracchiani je tudi objasnila, de elektrovod Viden-Okroglo »ne predstavlja energetske prioritete za Deželo.« Gost Dneva emigranta je bla tudi Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, Tina Komel. V svojem pozdravu je pohavalila »pozitivno energijo«, ki jo imajo Slovenci v
Benečiji, Reziji in Kanalski dolini, in zaželiela, de bi »dobri odnosi med Slovenijo in Italijo parpomali k razvoju teritorija in vsiem v telih težkih časih odprali sarca.« V imenu slovenskih organizacij sta guorili Martina Marmai in Angelina Sittaro, predstavnici skupine Mladih Benečanu, ki se je rodila lani in je ratala poznana, zatuo ki je očedila pomazane ciestne tabele. Marmai in Sittaro sta zmisnili na probleme in parčakovanja Slovencu v videnski provinci. Narpriet sta omenili še ne riešene prestorske težave dvojezičnega inštituta v Špietru in ponovili, de je narbuojša rešiteu dijaški dom (college). Vprašali sta tudi, de se dvojezično šuolanje aršieri na Tipano in Bardo v Terskih dolinah, de se v Kanalski dolini odpre trijezična šuola in de tudi v Reziji lepuo pomislijo na šuolanje v svojim jeziku. Predstavnici Mladih Benečanu sta izrekli tudi močan ne čezkonfinskemu elektrovodu iz Okroglega v Vidan, ki bi močnuo vederbu Nediške doline in zadušiu možnost turistične rasti. Vparšali so tudi hitre internetne povezave. Govornici sta poudarili, de v Reziji in Benečiji nie še paršla h kraju pruotislovenska kampanija, in jali: »Tistim, ki želijo, de bi Berlinski zid še naprej stau, pa čepru je tele padu, še priet ku se je vič ku kajšan od nas rodiu, bi radi poviedali, de imamo vsega tuolega zadost!«. Čedajski šindik Stefano Balloch je v svojim pozadravu zmisnu, de je
”
Cajt je jo genjati s pruotislovenskimi kampanjami
posoc posoc ˇjeˇje
lovau s posoškimi občinami. Tudi on se je postavu pruot čezkonfinskemu elektrovodu. V kulturnem programu lietošnjega Dveva emigranta je nastopila folklorna skupina Živanit, Beneško gledališče je pa predstavilo igro, ki nosi naslou »Hipnoza«. Napisu jo je David Tristram an jo je v beneškin narečju prepisala Marina Cernetig. Pod režijo Marjana Bevka so igrali Roberto Bergnach (Giorgio) Gianni Trusgnach (Elio) in Emanuela Cicigoi (Elena). Napovedovala sta Cecilia Blasutig in Ivan Ciccone. Narvečjo prireditev Slovencu v videnski provinci, ki jo organizavata SSO in SKGZ, so s svojo parsotnostjo v teatru Ristori počastili, poleg že omenjenih, poslanka Serena Pellegrino, predsednik deželnega sveta, Franco Iacop, podpredsednik Igor Gabrovec in svetnik Cristiano Shaurli, konzulka Eliška Kersnič Žmavc, načelnik Upravne enote Tolmin, Zdravko Likar, državni svetnik in tolminski župan, Uroš Brežan, župani Siniša Germovšek (Bovec), Darja Hauptman (Kobarid), Piergiorgio Domenis (Podbuniesac), Germano Cendou (Sauodnja), Eliana Fabello (Garmak), provincialni svetnik Fabrizio Dorbolò, predsednik SSO, Drago Štoka, in številni drugi gostje z italijanske in slovenske strani.
sport sport
Beneško gledališče je igralo »Hipnozo«.
MINISTRICA V ŠPIETRU se je ogledala novi slovenski multimedijski muzej
Komelova obiskala SMO
M
inistrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, Tina Komel, je v pandiejak 6. ženarja v prestorih Slovenskega kulturnega doma v Špietru obiskala slovensko multimedijisko okno SMO, v katerim je zbrana in na moderno vižo parkazana podoba Slovencu v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini. Njih zgodovina, jezik, kultura, navade, muzika, piesmi, arhitektura, teritorij in drugo so na vojo vsiem tistim, ki jih želé spoznati in bojo parpomali novim roduovam jih ohraniti. Okno, ki ima za podnaslov Muzej krajin in pripovedovanja, se je rodilo v sklopu projekta Jezik Lingua. Ministrico so sprajeli predsednica Inštituta za slovensko kulturo, Bruna Dorbolò, deželni in provincialni predsednik SSO, Drago Štoka in Giorgio Banchig, ter
Ministrica Tina Komel (tretja z leve) na obisku v Špietru
provincialna predsednica SKGZ, Luigia Negro. Multimedijski center
je predstavila arhitektinja Donatella Ruttar.
Na Dnevu emigranta je nastopila beneška folklorna skupina »Živanit«
SENZA UNA FORTE AZIONE CULTURALE L’ACQUARAGIA NON FUNZIONA
I
l cartello stradale sulla statale 54 all’ingresso di San Pietro al Natisone sta diventando emblematico del clima che si respira nelle Valli del Natisone. La scritta slovena «Špietar», imbrattata da anni con colore bianco, è stata ripulita all’inizio di marzo dell’anno scorso durante il sit-in a sostegno dell’istituto scolastico bilingue. Ancora coperta con spray nero un paio di settimane dopo, è stata nuovamente riportata alla luce lo scorso 19 ottobre nell’ambito dell’azione dei «Mladi Benečani», che ha riguardato anche altre scritte plurilingui del comprensorio. Per l’encomiabile opera, quei giovani si sono conquistati le prime pagine dei giornali, l’elogio del presidente della Provincia di Udine e il palco del «Dan emigranta», la più significativa manifestazione della comunità slovena. Purtroppo sotto Natale mani ignote hanno sporcato Špietar con della vernice, questa volta di colore verde. Il cartello è stato ripulito pochi giorni dopo. Resisterà? In ogni caso, la tabella del capoluogo beneciano continua a raccontare a tutti i passanti che nelle Valli del Natisone la questione etnica è lungi dall’essere risolta. Anzi, ci sono ambigui personaggi che fomentano un clima di veleni e intolleranza degno di quei anni più bui della Slavia, che credevamo definitivamente archiviato con il secolo scorso. Evidentemente ci eravamo sbagliati. Nello stesso modo sarebbe un errore pensare che i problemi si possano risolvere con uno straccio intriso di acquaragia e azioni eclatanti. Questo, beninteso, serve per affermare e ribadire principi, nonché per dimostrare nei fatti che non si intende capitolare di fronte ad alcun tipo di violenza e prevaricazione. Ben più necessario è, tuttavia, un capillare impegno culturale nei confronti della popolazione teso, se non a prendere in tutti la coscienza della propria identità slovena, almeno a far acquisire il concetto del rispetto dei diritti di ognuno. Per intenderci: se chi si sente per lingua e cultura italiano o addirittura italianissimo (cittadini italiani siamo tutti e nessuno può porsi sopra le leggi, nemmeno in nome di un malinteso senso patriottico!) ha diritto di vedere sui cartelli stradali il nome del proprio paese nella lingua di Dante, pure chi ha a cuore la propria identità ha il diritto alla toponomastica in sloveno, tanto più perché è quella nativa ed è espressa nella variante dialettale locale. Come ampiamente dimostrato, non bastano le leggi e nemmeno le norme repressive (chi imbratta scritte bilingui rischia 4 anni e mezzo di carcere!) a fermare e mettere al bando il prodotto di 150 anni di ideologia nazionalista. Ci vuole anche, e soprattutto, l’azione culturale di cui sopra. Certo, essa richiede una fatica ancora maggiore in termini di studio, approfondimento e opera di divulgazione rispetto alla volontà di rispondere colpo su colpo, seppure in maniera civile e costruttiva, ai soloni dell’incultura, della prepotenza e delle azioni violente. Questa è la strada intrapresa fin dall’inizio da sacerdoti, operatori culturali, associazioni e politici lungimiranti. Questa è la strada che ha portato alla nascita dell’istituto scolastico bilingue, a una notevole vivacità culturale sul territorio, al diritto all’uso ufficiale della lingua slovena anche in provincia di Udine e alla stessa toponomastica stradale bilingue. Questa è la strada maestra da percorrere per dare un futuro migliore alle nostre Valli. M. Z.
8
iz naših dolin
stran
15. januarja 2014
dom
LA PROSSIMA PRIMAVERA izsi eleggeranno i sindaci e i consiglieri di San Pietro, San Leonardo, Pulfero, Grimacco e Stregna naših iz naših dolin dolin
Špietar, odparta vrata v dvojezični šuoli Bliža se cajt vpisovanja na prihodnje šuolsko lieto tudi na dvojezični šuoli v Špietru. V tiednu od 20. do 24. ženarja bojo vrata šuole odparta od 10. do 12. ure in v petek tudi od 17. do 19. ure, de bi starši zviedel’, kuo gre naprej vsakdanje dielo otruok in učitelju. Informativna srečanja za starše, ki čejo vpisat svoje otroke v dvojezično šuolo, bojo ob 18. uri: za vartac v četartak 30. ženarja; za primarno šuolo v četartak 6. febrarja in za sriednjo šuolo v sriedo 29. ženarja.
Elezioniterske comunali, sono già terske doline doline iniziate le grandi manovre rezija/kanalska dolina alternativa, quello del capogruppo di Tiziano Manzini erezija/kanalska Piergiorgio Domenis dolina maggioranza, Nicola Sturam. non possono ripresentarsi. Mauro Veneto Sul fronte opposto il forzato abbandono di Manzini fa aumentare certo di candidarsi per il secondo mandato le possibilità di riprendere le redini posoc posoc ˇje ˇje sport sport
Nobedne novice glede novega sedeža Nič novega gledè sedeža dvojezične šuole v Špietru. O telim vprašanju bi se muorali poguoriti na konferenci, ki bi jo muorla sklicat vladna komisarka za Furlanijo Julijsko krajino in taržaka prefektinja Maria Adelaide Garufi. Že 13. novemberja so na vladnim omizju za Slovence v Rimu odločili, de bi vladna komisarka zbrala okuole mize zainteresane strani, se pravi špietarski kamun, deželo, šuolski urad in druge. Špietarski šindik Tiziano Manzini nam je 14. ženarja poviedu, de konferenca »za katero sam zviedeu samuo iz časopisu« nie bla še sklicana.
Iz Dežele zelena luč za Terske doline 27. dičemberja lanskega lieta, na predlog deželnega ašešorja za šuolo, Loredane Panariti, je deželni odbor sparjeu nov projekt deželne šuolske mrieže an formativne ponudbe v šuolskin lietu 2014-2015. V telin projektu na dan kri Dežela Fjk gleda racionalizat rezurze, ki jih ima na razpolago, na te drug pa posveča vič pozornosti teritorialnim, socialnim, kulturnim an jezikovnim posebnostim dežele. U novem projektu je Dežela paržgala zeleno luč, de bi odparli, s prihodnjin šuolskin lietam, dvojezično šuolo v občinah Bardo in Tipani. Za tuole so se pozitivno izrekli ne samuo kamuni Bardo in Tipana pa tudi starši zainteresiranih otruok, ki so bli lanske lieto podpisali prošnjo an jo pošjal’ deželni šuolski direkciji. Šindiki in ravnateljca vičstopinskega inštituta v Čenti so se že dvakrat srečali in guorili, kakuo uresničiti odločitve, ki jih je sparjeu deželni odbor.
E. Fabello, G. Sibau, T. Manzini, M. Veneto in P.G. Domenis
A
I. B./E. G.
maggio di quest’anno, probabilmente in occasioni delle elezioni europee fissate per il 25 maggio, anche in cinque comuni delle Valli del Natisone si andrà a votare per eleggere i sindaci e i consiglieri comunali. E qualcosa nel mondo politico locale comincia già a muoversi. Per il ruolo di capoluogo valligiano, che riveste, sotto i riflettori c’è in primo luogo il comune di San Pietro
al Natisone. Con l’approvazione della nuova legge regionale, il sindaco uscente, Tiziano Manzini, non può correre per un terzo mandato da primo cittadino. Il centrodestra si trova, quindi, costretto a trovare un nuovo candidato. Lo stesso Manzini fa sapere che la questione è in alto mare. «La nostra lista aveva stabilito di riunirsi trascorse le feste e ci troveremo nei prossimi giorni», dice. Da lui non arriva nessuna anticipazione sul candidato sindaco, ma tra i nomi che circolano c’è naturalemnte quello del vicesindaco Mariano Zufferli o, in
del Comune, ma la situazione appare intricata. Si sa che è già partita una forte azione politica per la candidatura a sindaco di Fabrizio Dorbolò, ma anche di altrettanto forti perplessità nelle altre componenti del centrosinistra, che non considerano vincente il consigliere provinciale di Sel. Si voterà anche a San Leonardo. Per la maggioranza uscente l’attuale vicesindaco reggente, Teresa Terlicher, dovrebbe essere la soluzione naturale, ma sono forti anche le azioni dell’assessore Martina Marcuzzi. Giuseppe Sibau, sindaco per 14 anni e ora consigliere regionale, avrà sicuramente voce in capitalo, ma per il momento tiene la bocca cucita. Sull’altro versante, il consigliere di opposizione Antonio Comugnaro, candidato sindaco cinque anni fa con la lista Insieme per San Leonardo, non si sbilancia. «Siamo già al lavoro, ma alle prossime elezioni mancano ancora 4 mesi e per esperienza so che possono cambiare le carte in tavola anche all’ultimo minuto». Di certo a Pulfero il sindaco cambierà. Piergiorgio Domenis, dopo 15 anni al vertice non può ripresentar-
si. «L’11 gennaio abbiamo avuto un primo incontro tra amministratori di maggioranza uscenti – informa –. Abbiamo deciso di convocare una riunione allargata del centrosinistra per martedì 21. Parleremo di programma. Solo in un secondo momento individueremo i candidati. Quanto a me, non so ancora se mi impegnerò da interno o da esterno al consiglio». Nel centrodestra, invece, è da tempo in pista la candidatura di Camillo Melissa, politico di lunghissimo corso. Una trentina d’anni fa era consigliere provinciale per il Psdi. A Grimacco il sindaco, Eliana Fabello, non scioglie ancora le riserve per un secondo mandato. «È presto per parlare delle elezioni. Per me è il momento di continuare a lavorare esclusivamente per il bene della comunità. La mia priorità è quella di portare a termine quello che ho iniziato. Se percepirò dalla gente soddisfazione sul mio operato, non escludo che questo possa farmi pensare di candidarmi e di rimettermi a servizio dei cittadini anche nei prossimi anni, ma devo sentire un feedback positivo». Sicuro di ricandidarsi è, invece, il sindaco di Stregna Mauro Veneto. Sia a Grimacco che a Stregna non ci sono notizie di candidati alternativi ai primi cittadini uscenti.
VIERNIKI NAPUNILI ŠPIETARSKO FARNO CIERKU ZA BOŽIČNO MAŠO PO SLOVENSKO
»Zgodiu se je pravi božični čudež.« Takuo je jau msgr. Marino Qualizza 24. dičemberja, kar je
videu, de je bla velika špietarska cierku puna ljudi, za božično mašo po slovensko. O tuolim je
napisu tudi uvodnik, ki ga lahko berete na parvi strani. Pieu je zbor Rečan z Lies.
Sveta maša po slovensko je v Špietru vsako saboto ob 19. uri. Vaja za nediejsko.
L’IDEA DEL CONSIGLIERE REGIONALE GIUSEPPE SIBAU incontra la ferma opposizione dei sindaci di Drenchia, Grimacco e Stregna
Poste solo a S. Leonardo? Un coro di no
A
ncora una volta allarme tagli nelle valli del Natisone. Nel centro del mirino, questa volta, il servizio postale. Fa discutere la proposta del consigliere regionale di Autonomia Responsabile, Giuseppe Sibau, di San Leonardo, che propone di compattare il servizio postale in una sede – San Leonardo – che dovrebbe essere attiva tutta la settimana – contro i tre giorni attuali – e sarebbe punto di riferimento anche per gli abitanti dei comuni di Drenchia, Grimacco e Stregna. Anche qui le poste sono aperte pochi giorni alla settimana: tre giorni a Stregna e Grimacco. È aperto solo una volta al mese, invece, l’ufficio di Drenchia in cui, di fatto, viene garantito solamente il ritiro delle pensioni. Parere negativo dagli amministratori di questi comuni. «Penso che le poste svolgano un ruolo sociale imprescindibile nel ter-
ritorio – dice Eliana Fabello, sindaco di Grimacco –. Mantengono vivo il paese, le relazioni interpersonali, garantendo un ruolo che va al di là del mero servizio offerto. Se l’obiettivo è quello di attivare i servizi della posta, si potrebbe concertare eventualmente una copertura continuativa. Le poste di Grimacco sono coperte tre giorni alla settimana. San Leonardo, eventualmente, potrebbe alternare gli altri tre giorni che a noi mancano. Di certo non toglierei niente, perché penso che la nostra zona in quanto a tagli di servizi abbia già dato. Credo che comunque la decisione non dipenda né da me, né dal consigliere Sibau». Secco no anche di Mauro Veneto, sindaco di Stregna: «Non sono assolutamente d’accordo, perché non si può privare un territorio montano di un servizio così importante come quello delle poste. A Stregna le poste
sono aperte tre giorni alla settimana e secondo me, questa è la soluzione minima per fornire un servizio al territorio». Territorio, ricorda il sindaco, che come la maggior parte delle zone di montagna, è composto perlopiù da persone anziane che hanno bisogno di andare in posta per fare le loro commissioni, per ritirare la pensione. «Ho già detto anche alla direzione delle poste a più riprese – continua Veneto –, che non devono pensare di fare economie in un luogo in cui non è il caso di farle. Il servizio deve essere garantito. Non mi si venga a dire che uno sportello come Stregna non è redditizio: basti pensare a quanti denari sono depositati negli uffici postali. Gli uffici di vallata che prospetta Sibau, non devono essere una proposta che parte da noi. Quella è secondo me l’ultima spiaggia, ma dobbiamo aver lottato fino alla morte prima di giungere a questo
punto. Secondo me le cose dovrebbero restare esattamente come sono ora. È il minimo indispensabile per dare un servizio necessario e fondamentale. Ho chiesto al consigliere Sibau di rivedere la sua posizione, ma ritengo che sia comunque necessario organizzare un incontro con tutti gli amministratori coinvolti». «Di compattamento se n’era già parlato – ha detto il sindaco di Drenchia, Mario Zufferli –. A mio avviso sarebbe auspicabile che continuasse a rimanere aperto una volta al mese lo sportello a Drenchia che garantisce, come ora, almeno il ritiro della pensione agli abitanti di questo comune che sono perlopiù anziani». A quanto pare, però, tanto rumore per nulla. Il consigliere Sibau, infatti, dichiara che le sue affermazioni sono state fraintese. «Intendevo dire che ritengo necessario che ci siano almeno due uffici
nelle valli che lavorino tutta la settimana, da qui la proposta di farlo a San Leonardo, ma la mia era più una provocazione. Non voglio togliere nulla di quel poco che c’è. Non dobbiamo farci la guerra tra poveri. Vero è che la situazione adesso come adesso è insostenibile. Mi dicono le direttrici della posta di San Leonardo, che spesso sforano anche di due ore il normale orario lavorativo, perché è sempre pieno di gente. Sicuramente non si può andare avanti così, bisogna trovare una soluzione. Magari mettendosi d’accordo con gli altri comuni, si può cercare di ottimizzare gli orari di apertura. A San Leonardo la posta è stracolma, non so come sia negli altri comuni. Si possono anche mantenere le aperture degli uffici come sono ora, ma San Leonardo ha sicuramente l’esigenza di avere un servizio a tempo pieno». Ilaria Banchig
dom
iz naših dolin
15. januarja 2014
DIELA SE BO V SRIEDNJEM
stran
iz naših iz naših dolin dolin
lotila jagarska organizacija »Federcaccia«, zatuo ki Dežela neče parstopiti k programu
Spomladi lietosterske bojo začeli terske doline doline zdraviti beneške kostanje V kostanjove hosti bojo parpejali paraksita, ki je naravni naspruotnik Šiškarice
rezija/kanalska rezija/kanalska dolina dolina produkcijo kostanja. A če tuolega na posoc posoc ˇje ˇje sport sport
Ezio Gosgnach
M
aja lietos bo začeu boj pruoti Šiškarici, se pravi insektu, ki že nomalo liet napada drevesa in je skor uniču pardielo kostanja v Benečiji. Kostanje bo poskusila ozdraviti jagarska organizacija »Federcaccia«. Nje predsednik Paolo Viezzi je na avdiciji par drugi komisiji Deželnega sveta, 8. ženarja napoviedu, de bojo na svoje stroške v hosti Nediških dolin (gre predvsiem za kamun Sriednje) parpejali škodljivca (paraksita), ki se kliče »Torymys sinensis«, ki je naravni naspruotnik kostanjeve Šiškarice (»Dryocosmus kuriphilus«). Rezultate parčakujejo po treh lietah. Viezzi je poviedu, de bojo beneške kostanje zdravili v sodelovanju z organizacijo “Ekoclub”. Prodajalec zdravilnega paraksita je zagotoviu dobre rezultate v 36 miescih. Seviede, je podčartu Viezzi, bi bluo zdravjenje kostanju buj učinkovito (efikasno), če bi se diela lotila kar Dežela. Furlanija Julijska krajina je namreč sama italijanska dežela, ki ni vključena v državnem programu, ki
gleda kakuo rešiti kostanje pred Šiškarico. Na seji komisije deželnega sveta, ki skarbi za kmetijstvo, so pa poviedali, de se je Dežela odločila, de na bo zdravila kostanju, zatuo ki so nje strokovnjaki (eksperti) pameti, de drevesa imajo muoč ozdraviti brez zunanje pomoči. Pravijo tudi, de antagonist Šiškarice je drugi paraksit in se na vie, če bi tudi tele napravu novo škodo. Par nas je problem kostanjove boliezni parnesla naprej Kmečka zveza, ki je nanj opozorila tudi deželnega odbornika (regionalnega ašešorja) za kmetijstvo, ki je Sergio Bolzonello, na srečanju 29. otuberja lani. »Od lieta 2010 je Šiškarica napadla tudi kostanje v Nedških in Terskih dolinah, kakor tiste v cieli deželi. Pardielo kostanja je padlo za vič ku 90 par stuo. Zatuo vprašamo, naj
PODBUNIEŠKI KAMUN je pred Božičam dau priznanja
dežela nardi vse, kar je v svojih močeh, de bi hitro skočnila na pomuoč kmetam, ki pardielajo kostanj. Saj teli imajo velik pomien tudi, de bi obvarvali gorski teritorij in parklicali turiste,« je napisano v dokumentu, ki so ga tekrat dali Bolzonellu. De pomanjkanje kostanja škoduje ne samuo kmetijstvu pa tudi turizmu, je na avdiciji druge komisije Deželnega sveta partardiu tudi svetnik (konsilier) Giuseppe Sibau, ki je doma v Nediških dolinah. Deželi so slovenski kmetje v svojem dokumentu svetovali, naj parstopi vseitalijanskemu programu boja pruoti Šiškarici, saj prejšnja Tondova vlada tuolega nie bla nardila. »Tudi če bomo hitro začeli zdraviti kostanje, bo trieba čakat kakih 5-6 liet, de bi boliezan pregnali in potlé še kajšno lieto, de bi paršli na staro
bomo nardil’, bo donašnja situacija ostala 15 liet in še vič,« je šetemberja lani Domu poviedu skretar Kmečke zveze za vidensko provinco, Stefano Predan. Sada Predan obžaluje, de so mu za avdicijo v deželnim svetu poviedali samuo dan pred njo, zatuo nie mou iti in dati svojih predlogu (propošt). Podčartu nam je, de Kmečka zveza želi biti parsotna na avdicijah, ki še bojo, saj že 5 liet sledi boliezni kostanju, in pravi, de se muorajo angažirati tudi parstojne deželne službe, kakor je ERSA. Na seji pa se je zviedelo, de jagri združenja »Fdercaccia« imajo par sarcu problem Šiškarice, zatuo ki brez kostanja je tudi manj te dujih prascu. Pa tudi tele žvine (ki jih po italijansko kličejo čingiali in po slovensko merjasci) dielajo kmetam puno škode. Problem gre naprej že vič cajta. Regionalni zakon predvideva, de Provinca kmetam veplača škodo. Plačajo pa samuo za tri lieta, te četarto nič vič. Zatuo bo trieba hitro spremenit zakon. Tudi zaki škoda pride plačana do 70 tavžint evru za vsako kmetijo. Tiste pa, ki imajo 1015-20 taužint evru škode, na parjemajo telega denarja. Drug problem je, de Dežela gleda na tele denar, ne ku povračilo škode, ampa prù ku prispevak (kontribut). Gre za evropske mehanizme, ki špalijo telo rieč in ki jih je trieba hitro rešit. Kmečka zveza je tudi tele problem dala na mizo, kàr se je srečala z regionalnim ašešorjam za kmetijstvo Bolzonellom.
BOŽIČNI PRAZNIKI so pokazali, de je vas šele živa
Hvaleuriedni ljudje Veselo v Matajurju
P
red koncan lanskega lieta, u torak 24. dičemberja je u sali konsiliar u Podbuniescu kamunska administracjon dala priznanja hvaleuriednim kmetijam an aktiunim judem, ki so se u lietu 2014 izkazal’ na kamunskem teritoriju. U zahvalo s strani kamuna jin je podbunieški šindik Piergiorgio Domenis izročiu posebne targe an u sojin govoru podčartu, de so seviede na teritoriju še druzi hvalevriedni ljudje, ki bi se zaslužili priznanje; tuole bo nova aministracjon dužna narest. Priznanje je parjela kmetija u Čarnin varhu, ki jo pejeta naprej brata Giuliano an Doro Cernet. Redita krave an pardielata mlieko. Takuo daržita odparto mlekarinco u vasi, ki leži 750 metru vesoko nad muorjan u gorskin svietu Nediških dolin. Podbunieški kamun je dau priznanje tudi kmetiji Floram Silvia, ki u Ofjanu redi koze an uce, pardiela ser an je malo cajta od tega odparla agriturizem. Tela kmetija je že parjela priznanja s strani daržave. Na podbunieškin teritoriju je že skor trideset liet aktiuno združenje staršu, ki je puno dielalo za primarno šuolo (ki so jo zaparli lieta 2011) an še naprej se trudi za vartac, sa’ darži odparto menzo an parkliče otroke tudi iz druzih kamunu.
9
P Giuliano Cernet parjema priznanje iz rok šindika Piergiorgia Domenisa.
U svietu športa je parjeu priznanje Severino Cedarmaz, za tardo an neutrudno dielo, ki ga že vič ku trideset liet opravja u nogometu, priet ku igrač, potlè pa ku alenator an dirigent nogometne ekipe Real Pulfero, u kero je parklicu puno mladih. Za rezultate, ki sta jih dosegla na tekmovanjah (garah) z mountain-bike, sta bla premijana Enrico Iuretig iz Marsina, Federico Manzato iz Podbuniesca an Mauro Gubana iz Brišč. L. B.
retekli božični prazniki so pokazali, de je Matajur, ki vaja za narbuj vesako nad muorjam položeno vas v cieli Benečiji, šele žiu. Seviede, ku v ostalih gorskih vaseh, gredo ljudje na manj. Pa se tisti, ki so ostali, darže kupe. Radi in pogostu se vračajo tudi tisti, ki so šli živet v dolino. Otuberja lani se je v vasi rodila tudi ‘na čičiča... Pred Božičam se je Matajur oblieku za guod. Na turam so nastavili veliko zvezdo z repam in lučicami, de bi se videla tudi ponoči, in na travniku med vasjo in Francami je Dino Azzolini zluožu pru lepe jaslica (vidita jih na fotografiji), ki jih je puno ljudi paršlo gledat. Skor vsaka hiša je pa imiela oflokano smriekico al’ kajšno drugo božično znamunje. Za Božič lietos nie bluo maše opunoči (bla je na Tarčmunu), pa je bla zjutra. Seviede po slovensko, kakor
je navada. Puno ljudi je bluo tudi par zahvalni maši na zadnji dan starega lieta, par kateri je famoštar g. Božo Zuanella požegnu vodo, ki jo farani nosijo damu. Zvičer se je puno domačih ljudi zbralo v stari mlekarnici, kjer ima sedež in oštarijo pro loko Matajur. Parpravli so vičerjo in kupe počakali novo lieto 2014. Na guod Svetih Treh Kraju je tudi lietos matajurska pro loko parpravla posebno praznovanje v sodelovanju s speleološko skupino Nediških dolin. Befana se je spustila s turma in obdarila otroke in odrastle. Sada v Matajurju čakajo, de bo snežilo, saj snieh parvabi v vas puno ljudi, ki se radi sprehajajo in igrajo na bieli odeji. Pro loko bo posojala sanke in karplje (ciaspole) in ima v pameti skupni pohod na Matajur 26. ženarja po dne in 15. febrarja ponoči. Seviede, če bo snieg...
Prva svetovna vojna v Bijačah do 2. febrarja Luja lietos bo 100 liet od začetka parve svetovne vojske, ki je karvavo parzadiela naše kraje od lieta 1915 do lieta 1918. Ob stuolietnici bojo številne iniciative. Zaradi velikega intereša, ki ga je zbudila, bo odprta do 2. februarja razstava o prvi svetovni vojni v Benečiji v Rakarjevem hramu v Bijačah. Razstavo, ki so jo odprli 14. decembra, so parpravli Srebrna kaplja, Beneška galerija in kobariški muzej v sodelovanju s podbunieškin kamunam, z Gorsko skupnostjo Ter-Nadiža-Brda, z vidensko provinco in z Deželo Furlanijo Julijsko krajino. Fotografije sta dala muzej iz Kobarida, ki je tudi iz tehničnega vidika pomagu par ureditvi razstave, in zgodovinski arhiu v Gorenjem Tarbiju.
Bogato delovanje društva Srebarna kaplja Društvo Srebarna kaplja je v petak 3. ženarja imielo v hotelu par Škofu v Podbuniescu občni zbor (ašemleo), katerega se je udeležilo lepuo število članu. Predsednica Angela Tomasetig je poročala o delovanju Srebarne kaple v lietu 2013. Drštvo je parpravilo puno izletu, ki so imiel’ velik uspeh. Šli so v Umag, na praznik čarišnij v Dobrovo, v Celovec, v Ljubljano in Stično, v Motzovun na Hrvaškem, de bi jedli tartufe, in v vilo Manin na razstavo Tiepola. Srebarna kaplja pomaga tudi par vodenju skupin iz Slovenije po Benečiji. Lietos pa se je njih število zmanjšalo. Člani Srebarne kaplje so se srečali z upokojenci v Kobaridu in so obiskali tudi tiste v Ajdovščini. Srečanja se je udeležila tudi folklorna skupina. Ob teli parložnosti so organizirali tudi ‘no razstavo. Srebarna kaplja je parpravla tudi dielavnice (laboratorije) ob različnih praznikih. Za Pust po gostilnah in za Vahte kupe z otruoki v šuoli. Za Rožinco je sodelovala z društvom Kobilja glava iz Dreke, de bi parpravla tradicionalne snopičje. V dvojezični šuoli je miesca dičemberja društvo organiziralo srečanje s Svetim Miklavžam. Konferenci sta bli dvie. V Podbuniescu je Liliana Spinozzi Monai guorila o landarski laštri, v Špietru sta jezikoslovec Adrian Mroczek in zgodovinar Giorgio Banchig spreguorila o glagolici v Nediških dolinah. Zelo pomembno je bluo tudi srečanje v Bijačah za obnovitev pardiela sadja. Srečanju je slediu nakup rastlin v Biljah. V Rakarjevim hramu je parpravla razstavo slik o prvi svetovni vojski v Benečiji. Društvo tesnuo sodeluje s patronatom INAC iz Čedada, zak’ so njega člani uključeni v daržavno združenje upokojencu ANP (Associazione nazionale pensionati). Predsednica Tomasetig je jala, de za lieto 2014 bo društvo ponovilo tele program in poskusilo ga aršierit.
Befana je tudi lietos obiskala Jesičje
Tudi lietos je 6. ženarja Befana obiskala vas Jesičje v podutanskim kamunu. Parnesla je šenke an veseje za te male an te velike.
10
terske doline
stran
15. januarja 2014
dom
MONTEMAGGIORE/BREZJE Il 50° di Mario Groppo e Silva Colautti di San Giovanni al Natisone e il battesimo del nipote Nicolò
iz iz naših naših dolin dolin
Il 19 gennaio a Micottis la messa di S. Antonio
Si rinnova domenica 19 gennaio, a Micottis di Lusevera, il tradizionale appuntamento sacro con la messa e la processione dedicati al santo titolare della chiesa del borgo, Sant’Antonio. Il rito sacro, cui prenderanno parte non solo i fedeli della località, una ventina in tutto, ma anche quelli della frazione gemellata di Sammardenchia di Pozzuolo del Friuli, sarà officiato dal parroco, don Renzo Calligaro. Dopo la messa, la statua sarà trasportata a braccia per le vie dell’abitato, decorata con mazzi di fiori. Al termine, come ogni anno, i partecipanti si riuniranno poi per il pranzo, dandosi appuntamento per il mese di marzo, quando, a rallegrare Micottis, sarà il Pust, il tradizionale carnevale del borgo montano.
Al via i lavori sulla Vedronza-Micottis
Al via, nel totale rispetto dei tempi, il cantiere per la sistemazione del tratto viario che, nell’Alta Val del Torre, collega il capoluogo con la frazione di Micottis. Le opere prevedono il miglioramento del tracciato che, in alcuni punti, non solo sarà asfaltato ma anche modificato nelle pendenze per consentire alle auto, ai mezzi pesanti e alle corriere, di transitare in salita in tutta sicurezza. Per Lusevera si tratta di un intervento di grande importanza visto l’elevato numero di chilometri che il Comune è chiamato a gestire, in autonomia, per tutto il tempo dell’anno. Nel dettaglio, l’arteria oggetto di opere di messa in sicurezza è quella più percorsa non solo dai residenti ma anche dalle persone dirette a Monteaperta di Taipana.
A Subit giovani e nonni insieme per le feste Un ricco programma di appuntamenti ha caratterizzato le feste natalizie nel borgo di Subit, sopra Attimis, dove, grazie alla pro loco, presieduta da Bruno Del Bianco, la popolazione ha avuto la possibilità di riunirsi e di condividere le giornate di Natale, di San Silvestro e dell’Epifania, in un clima di serenità e solidarietà. Nella sera della 24 briscola natalizia in attesa della messa di mezzanotte, rito accompagnato dal coro “Bariglarie”, diretto dalla maestra Lucia Bianchi. Per fine anno festa con incontro tra giovani e nonni, in musica, con racconti di un tempo, per attendere e dare il benvenuto a un 2014 che si spera migliore. Il 6 gennaio, infine, canti, balli, giochi e l’animazione per i più piccoli a cura di Fabiana; non è mancato l’arrivo della Befana con tanto di scopa, abiti vecchi e logori e la grande gerla con tanti regali per la gioia dei bambini.
Nella giornata dell’Epifania terske terske doline doline battesimo e nozze d’oro
Nella chiesa rezija/kanalska rezija/kanalska dolina dolina di San Michele, la messa animata dal coro di Santa posoc posoc ˇjeˇje Elena imperatrice di Chialminis sport sport di Nimis, diretto da Andrea Rodeano
F
Paola Treppo
esta speciale a Montemaggiore di Taipana nella giornata dell’Epifania. Ad animare la messa solenne delle 11, infatti, un rito celebrato dal diacono don Diego Mansutti, sono stati due eventi di particolare significato: la benedizione di una coppia di sposi che ha raggiunto il traguardo dei 50 anni di matrimonio e il contestuale battesimo di uno dei loro nipoti, Nicolò. Si tratta di una famiglia che non vive nella frazione di Montemaggiore ma tra Cividale e San Giovanni al Natisone, e che ha trovato nella comunità di questo piccolo borgo montano tutto l’affetto e il calore dei residenti, felici di accoglierla e di condividere un giorno così importante come l’Epifania. Da qui la scelta di celebrare il battesimo e le nozze
d’oro nella chiesa di Montemaggiore, per l’occasione addobbata con splendidi fiori. Ai piedi dell’altare, innanzi alla coppia, anche il presepe. Nella sua omelia, don Diego ha sottolineato l’importanza dell’amore e del rispetto tra marito e moglie. «Un esempio di grande importanza per le nuove generazioni – ha detto –; è fondamentale che i giovani capiscano che c’è la possibilità reale di stare insieme per così tanti anni, nella serenità, superando i momenti difficili e i problemi che, inevitabil-
mente, possono nascere nella vita di una coppia. Con l’affetto e la comprensione reciproca, tutto può essere superato. L’aiuto del Signore ha accompagnato questi coniugi per mezzo secolo: adesso sono il simbolo dell’unione che vive nel tempo». Felici, con gli occhi pieni di gioia, Mario Groppo, 82 anni, e la moglie, Silva Colautti, 75 anni, che vivono a San Giovanni al Natisone. Dalla loro unione sono nati due figli che poi hanno rallegrato la famiglia con l’attivo di quattro nipoti. Tra loro Nicolò, che, insieme
”
Anche i giovani capiscano che c’è l’amore per sempre
PREPARATIVI PER LE ELEZIONI A TAIPANA, LUSEVERA E ATTIMIS
S
arà un anno dedicato al rinnovo dei consigli comunali, quello appena cominciato. Se è ancora presto per dare indicazioni precise sui candidati sindaci, sul numero delle liste e sui candidati consiglieri, è possibile già ora tracciare un primo quadro d’insieme. In particolare a Taipana dove l’attuale primo cittadino, Elio Berra, non ha più la possibilità di presentarsi come sindaco. L’erede di Berra, ormai storica figura di riferimento per questa valle, potrebbe essere l’attuale assessore alle politiche sociali Claudio Grassato, molto vicino alle fasce più deboli della popo-
lazioni; è quasi certa la candidatura a consigliere, poi, del giovane Alan Cecutti che in questi anni ha maturato una buona conoscenza della gestione amministrativa dimostrando forte attaccamento al territorio e una decisa volontà nel far rivivere e valorizzare le borgate più piccole e isolate, come Prossenicco, frazione ove abita e dove ha dato avvio, con ottimo riscontro, a un’attività di ristorazione. Sul fronte minoranza uscente i tempi restano prematuri per capire chi potrebbe sfidare la compagine della maggioranza uscente. Chiunque andrà a governare, comunque,
dovrà affrontare problemi di non poco conto, visti i continui tagli nei trasferimenti ai municipi da parte della Regione, e il cronico spopolamento che caratterizza queste località di montagna. A Lusevera, invece, pare certa la discesa in campo, per la seconda volta, del sindaco uscente, Guido Marchiol, che nella primavera 2014 chiude il suo primo mandato. Anche in questo caso lo sfidante che uscirà dal gruppo di opposizione non ha ancora un nome e un cognome. Per l’Alta Val del Torre le sfide, per chi vincerà la competizione di primavera, sono legate soprattutto
A LUSEVERA l'Associazione ex Emigranti sloveni ha fatto rivivere l'antica tradizione
Buoni auspici dal Polovin
N
onostante il brutto tempo, la comunità di Lusevera è riuscita ad allestire, come da tradizione, la grande catasta di legna, rami, foglie e canne di granturco, per festeggiare la Dodicesima Notte incendiando il falò una volta calato il buio. Per una settimana, i ragazzi e i volontari dell’Associazione Ex-Emigranti, presieduta da Dante del Medico, hanno lavorato, ripetendo i gesti dei loro padri e dei loro nonni, per illuminare la sera dell’Epifania. Il Polovin è stato costruito agli albori del nuovo anno, negli spazi ameni della località di Velika Gniva, sull’area verde adiacente il complesso dei festeggiamenti e del campo sportivo.
Per il 2014, inoltre, accanto alla pira più grande, è stato realizzato anche un fuoco più piccolo, quello dei bambini. Così, attorno alle 18, dalla strada che si snoda ai piedi dell’abitato, si è staccata una fiaccolata composta da persone di tutte le età, a rappresentare l’unità dell’Alta Val del Torre: un gruppo che ha voluto simboleggiare
l’unione e la solidarietà, specialmente in questo difficile momento di crisi economica e sociale, e che ha rimandato l’immagine di una comunità fortemente legata alla sua terra. In cerchio, disposti attorno al Polovin, uomini e donne hanno incendiato la base della catasta le cui lingue di fuoco si sono levate verso la sommità della pira, raggiungendo il fantoccio sistemato in cima al falò: la figura, dalle fattezze umane, si è ridotta in cenere portando con sé il brutto e il vecchio che la popolazione si è lasciata alle spalle, con l’auspicio di un nuovo anno migliore. La direzione del fumo ha permesso agli anziani di dare alcune indicazioni su quel-
a mamma e papà, vive a Cividale. Attorno a lui, per il giorno del santo battesimo, parenti, amici e tutta la comunità di Montemaggiore. «Il segreto di un matrimonio che dura da mezzo secolo? Amarsi, volersi bene. Se non c’è l’amore il percorso è difficile. Perché è questo sentimento, vero, che porta a rispettarsi, a sopportare le differenze e a continuare a guardare insieme nella stessa direzione – hanno detto i coniugi, quasi commossi –. Auguriamo a tutti di raggiungere un traguardo così importante, per cui serve anche tanta fortuna e la protezione del Signore e della Madonna». Per Mario e Silva il suggestivo momento della benedizione degli anelli, la benedizione degli sposi e la preghiera della comunità. Al termine della messa, in una giornata che ha concesso anche un raggio di sole, tutti i partecipanti sono stati accolti nella sala dell’associazione «Montemaggiore Più». Qui, grazie alla generosità della popolazione, e alla sempre importante attività svolta al sacrestano, Giorgio Tomasino, è stato organizzato un rinfresco. Per l’amministrazione comunale di Taipana ha presenziato l’assessore Roberto Bassi. Ad animare la messa, celebrata nella chiesa di San Michele Arcangelo, il coro di Sant’Elena Imperatrice di Chialminis di Nimis, un gruppo diretto dal giovane maestro Andrea Rodeano. alla valorizzazione turistica del territorio che passerà anche attraverso il decollo, molto atteso, del progetto per la realizzazione della centralina idroelettrica. Ad Attimis, è verosimile la ricandidatura a sindaco dell’uscente primo cittadino Sandro Rocco, erede dello storico gruppo nato, più di 10 anni fa, sotto la giunta Malduca. Nel 2014 Rocco termina il suo primo mandato come primo cittadino. Le elezioni non riguarderanno, invece, le assemblee civiche di Nimis e di Faedis, già rinnovate e con le quali è in corso un processo di aggregazione che dovrebbe portare all’associazione tra Comuni. P. T.
”
Alta 13 metri e 73 centimetri la catasta epifanica
lo che sarà il 2014: i primi tre mesi saranno difficili, poi si assisterà a un progressivo miglioramento; pare, in ogni caso, che quello appena cominciato, globalmente, sarà un anno, se non altro, segnato da un graduale cambiamento favorevole. Ad ammirare le fiamme del Polovin sono state centinaia di persone che hanno partecipato anche alla gara per indovinare l’altezza della catasta, elevata per 13 metri e 73 centimetri. Primo classificato, con uno scarto di appena 3 centimetri, è stato Francesco, di Lusevera; secondo posto, pari merito, a Maurino e a Loredana, che hanno indicato un’altezza di 13 metri e 45 centimetri.
dom
rezija/kanalska dolina
15. januarja 2014
stran
11
ZA KRISTUSOVO RAZGLAŠENJE je v Ukvah še vedno stara navada Svetih treh kraljev iz živa naših dolin izsprevoda naših dolin
Koledovanje terske prinaša srečo doline terske doline v hiše Kanalske doline rezija/kanalska rezija/kanalska dolina dolina
A CAMPOROSSO ANCORA VIVA LA TRADIZIONALE SFILATA DEI MAGI
posoc ˇjead Ugovizza/Ukve, posocˇje ccanto informatori camporossiani, la stessa dove si è mantenuta con Sabrina nota come siano state proprio
A
forza in sloveno, un altro dei paesi della vallata in cui è ancora viva la tradizione della sfilata dei Re magi per l’Epifania è Camporosso/Žabnice. Qui, accanto ai tre Re, sfilano anche l’angelo e la stella. Quelli che impersonano i Re magi hanno, in genere, 12-13 anni ed il gruppo sfila, quindi, per il paese da solo, recandosi nelle zone in cui sa che la sua visita sarà gradita – ovvero dove risiede chi conosce la tradizione. Nell’attribuzione dei ruoli all’interno del gruppo si prosegue, anno dopo anno, a rotazione: chi impersona l’angelo, impersonerà poi la stella e quindi uno dei magi, in un circolo dove i piccoli imparano dai più grandi. Per tradizione il gruppo inizia la sfilata nel pomeriggio del 5, per rivestirsi la mattina dopo in chiesa e partecipare alla messa – durante la quale vengono benedetti tutti i bambini. Dopo la messa riparte in vista delle case più prossime alla chiesa, per poi fermarsi a pranzo da Sabrina Ehrlich – che supervisiona lo svolgimento della tradizione custodendo i costumi e preparando i ragazzi – e riparte subito dopo, concludendo il giro in serata. Sabrina si occupa di mantenere la tradizione da una decina d’anni – ovvero da quando le suore francescane (ora tornate) hanno cominciato ad essere meno presenti a Camporosso ed ha iniziato a conservare lei stessa i costumi necessari all’usanza. In linea con diversi
sport
Luciano Lister
M
ed zadnjimi božičnimi starimi navadami v Kanalski dolini se je v Ukvah – ena izmed vasi, poleg Žabnic, kjer je ta običaj še vedno posebno vkoreninjen – odvijal za Kristusovo razglašenje (6. januarja) sprevod Svetih treh kraljev. V okviru običaja, ki se je v Ukvah začel ko je župnikoval Viktor Stanič (1929-1936), se takoj po kosilu osem tamkajšnjih otrok obleče v kralje. Jih je osem, ker se potem razdelijo v dve skupini, vsaka z enim pastirjem in tremi kralji (Gašpar, Melhior in Baltazar), ki gresta vsaka po svojem po vasi. Pomen koledovanja dveh skupin je prinesti srečo po krajevnih hišah – prav po besedah, s katerimi nagovarja pastir, ko vstopi v vsako hišo: »Prinesemo vam mir in srečo«. Potem skupina zapoje pesmico, ki jo je po melodiji pesmi »Eno rosco ljubim« napisal Viktor Stanič, in preden gre naprej »Zdaj pa z Bogom ostanite in prav srčno hvala vam«. Bralce opozarjamo na to, da se v ukovških hišah običaj še vedno odvija v slovenskem
NÖVI NUMËR OD ŠFWÖJA “NÄŠ GLAS – LA NOSTRA VOCE”
P
o fjëšte, te za Vinahti, jüdi tu-w Reziji so ričavali te növi numër od šfwöja “Näš Glas – La nostra voce”, ki paraćel te Rozajanski kultürski čirkolo. Neš Čirkolo jë pöčel dëlet novembarja lëta 1983 za bronit nošo kultüro ano romoninjë anu pa za jo zdëlat poznät po svëtu. Tu-w ise lita karjë rači se jë dorivalo naredit, në köj tej si pïsel šfwöj “Näš glas – La nostra voce” mo pa: učanjë noše kultüre tu-w škuli, korse za se nawučit gramotiko ano pïsanjë po nes, moštre, koncerte, konvenje, lïbrine, kolindrine, elenko ziz numarji od telefona, gjite za poznet drüe kraje ano šče karjë. Skuza šfwöj “Näš glas – La nostra voce” so mörë lajet pa po nes ano spoznet karjë rači od noše štorje, nawade, poezije ano pravice ki na monćajo muej ta-na to zadnjo paģino. Ta-na isamo nümarjo jë na lipa intervišta ziz pra Alfonoson, ki an jë bil plavon ta-na Ravanci od lëta 1967 dardo lëta 1984. (s.q.)
jeziku. Ponekod otroci izgovorijo samo začetni pozdrav po italijansko: »Vi portiamo pace e bene«. V okviru običaja se otroci zelo radi oblečejo v kralje. Da se pripravijo, se zberejo že mesec ali malo več pred 6. januarjem; v tej priložnosti tisti, ki že znajo, pomagajo tistim, ki so novi. Trenutno jih že precej let uči Giovanna Kandut. Ko gredo na sprevod po hišah, so seveda otroci ustrezno oblečeni: kralji imajo na glavi krone; starejši ima brado in črni je naličen v črnem. Nekoč so Ukve imele več prebivalcev in so otroci hodili po vasi do večera; včasih so tudi odhajali v Ovčjo vas. S tem, da je dandanes v vasi manj prebivalcev in da gresta po njej dve skupini, se običaj konča prej. Otroci hodijo od hiše do hiše, zapojejo pesmico in za to vedno dobijo nekaj denarja. Nad vrata hiš s kredo napišejo začetnice imen treh kraljev in leto (letos velja na primer: G.+M.+B.+ 2014). Vsaka družina čaka na prihod treh kraljev in denar, ki ga otroci zberejo v okviru običaja, je potem namenjen cerkvi in stroškom za cvetje ob prazniku svetega Boštjana. Potem, ko so opravili običaj, dobijo vsekakor tudi otroci nekaj denarja.
le suore, per lungo tempo, a tramandare tra i ragazzi l’uso dello svolgimento della tradizione in sloveno. Ma, anche se Sabrina ha conoscenza limitata dello sloveno, ancora oggi il gruppo dei ragazzini, nel passare per le diverse case, canta sempre la stessa canzone, proponendola in lingua italiana o slovena a seconda che i padroni di casa conoscano o meno lo sloveno. Oggigiorno prevale di più la versione in italiano, ma a volte sono gli stessi ascoltatori a richiederla in sloveno. Eseguita la canzone e ricevuta l’offerta, il gruppo esce, scrivendo sulla porta le iniziali dei magi e l’anno: 20 G+M+B 14. Dal punto di vista linguistico, quindi, col tempo lo svolgimento camporossiano della tradizione si è diversificato rispetto a quello di Ugovizza (più legato allo sloveno), con un graduale passaggio verso l’italiano. Le offerte raccolte vengono riservate alla parrocchia, mentre ai bambini vengono distribuiti i dolciumi ricevuti in dono ed una sera viene offerta una pizza. Come ricordato da Elisabetta Sima, una delle memorie storiche di Camporosso, già tanto tempo fa erano i bambini a girare vestiti da Re magi per le case; dopo la guerra erano le suore francescane che si occupavano anche del mantenimento della tradizione e dell’insegnamento delle canzoni e preparavano allo scopo solo le ragazze; successivamente hanno ripreso a sfilare anche i ragazzini. (l.l.)
sport
Sportello tedesco a Malborghetto Al Comune di Malborghetto-Valbruna/ Naborjet-Ovčja vas (in tedesco Malborgeth-Wolfsbach), accanto allo sportello di lingua slovena, sarà presto attivato uno sportello di lingua tedesca. Per le finalità degli artt. 9 e 15 della legge 482/99 di tutela delle minoranze linguistiche storiche, il Servizio corregionali all’estero e lingue minoritarie – Direzione regionale centrale Cultura, Sport, Relazioni internazionali e comunitarie ha concesso al Comune un contributo di 9.000 euro per l’attivazione di uno sportello presso la sede municipale. Il Comune ha già deliberato il relativo atto d’indirizzo, con l’intenzione di reperire il necessario personale qualificato tramite l’istituto del lavoro somministrato. Malborghetto-Valbruna, assieme a Tarvisio/Trbiž, è fra i due unici comuni della Regione in cui sono effettivamente compresenti, insieme a quella italiana, tutte e tre le comunità linguistiche minoritarie regionali riconosciute dalla normativa statale: quella friulana, quella slovena e quella tedesca.
Uspešni božični koncert v Ukvah V farni cerkvi v Ukvah se je v nedeljo 29. decembra odvijal božični koncert. Nastopili so Župnijski pevski zbor iz Ukev pod vodstvom Osvalda Erratha, otroci ukovške osnovne sole Carlo Collodi pod vodstvom Alme Hledè, Vokalna skupina Vinika iz Goriških Brd pod vodstvom Franke Žgavec, ukovški Višarski oktet, ki ga vodi Anna Maria Missoni, in Mešani pevski zbor Mirko Špacapan iz Podgore, ki ga vodi Peter Pirih. Med koncertom so sodelujoči otroci recitirali nekatere božične pesmice bodisi v narečju območja bodisi v knjižni slovenščini. Pobudo so organizirali župnija sv. Filipa in Jakoba iz Ukev, župnijski pevski zbor iz Ukev, Združenje don Mario Cernet in Občina Naborjet-Ovčja vas s finančno podporo Gorske skupnosti za Guminsko, Železno in Kanalsko Dolino ter Sveta slovenskih organizacijh. Koncert je zelo dobro uspel, saj je priklical številno publiko, ki je do zadnjega kotička napolnila župnjisko cerkev.
DUE BRUTTE NOTIZIE in questo inizio anno per la popolazione della Val Resia
Senza parco e poliambulatorio Sandro Quaglia
I
l Parco Naturale delle Prealpi Giulie, che si estende su una superfie di circa 100 Km², è stato istituito nel 1996 quale volano dello sviluppo sostenibile in questa parte del territorio montano della Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia ed in particolare della nostra vallata visto che ne ospita fin dalla sua istituzione la sede e dal 2001 il principale centro visite localizzato a Prato, capoluogo della vallata. Per la comunità resiana la creazione dell’area protetta ha rappresentato un doveroso riconoscimento da parte delle istituzioni per i troppi anni in cui il nostro territorio è stato soggetto ai vincoli militari di presidio del confine di Stato. L’area protetta viene gestita dall’Ente Parco che si occupa di rendere concrete le finalità per cui il parco è stato creato. Queste sono: la conservazione, la tutela ed il miglioramento dell’ambiente naturale e delle sue risorse; il sostegno e l’incentivazione di uno sviluppo sociale, economico e culturale sostenibile; la promozione della cultura naturalistica mediante lo sviluppo di attività educative, infor-
Nella foto la sede del Parco Prealpi Giulie
mative, divulgative, di formazione e di ricerca scientifica. Notevoli per il parco e la comunità della Val Resia sono stati i progetti trasfrontalieri Italia/Slovenia di cui il territorio in questi ultimi anni ha potuto beneficiare. Con tali fondi sono stati finanziati e realizzati molti progetti tra i quali il Centro Visite – Sede del Parco già sopra ricordato. Questi progetti, oltre ad avere finalità economica, hanno avuto anche lo scopo di promuovere la collaborazione con i nostri vicini sloveni con i
quali condividiamo non solo il massiccio del Canin ma un territorio dalle simili condizioni geografiche ed opportunità turistiche e dalle medesime problematiche che vanno risolte in sinergia. Tale collaborazione dal 1991, è stata concretizzata con il progetto turistico “Spoznati Rezijo/Conoscere Resia” che è riuscito a portare i valle, con l’aiuto dell’Unione Circoli Culturali Sloveni/Zveza Slovenskih Kulturnih Društev, della Pro Loco Val Resia, dell’Associazione Culturale “Museo della Gente della Val Resia” e dello stesso parco migliaia di visitatori dalla Slovenia contribuendo così anche ad incrementare l’indotto economico. Il Centro visite del Parco, per questi visitatori, ha sempre rappresentato un punto essenziale per la visita alla Val Resia. Spiace constatare che dal 14 ottobre 2013 al 29 marzo 2014 tale struttura rimarrà chiusa. Tale decisione, sicuramente motivata da motivi legati al risparmio in questi tempi di crisi, va però purtroppo contro tutto quello che in questi anni si è costruito per migliorare l’accoglienza turistica in valle, i molti sforzi sono stati vanificati con
l’inevitabile calo del flusso turistico invernale. A questa grave decisione per la nostra comunità si aggiunge anche la chiusura del Poliambulatorio di Resiutta che si trasferirà a Moggio Udinese, luogo più lontano da Resia. Il presidio sanitario di Resiutta ha rappresentato fin dalla sua costruzione dopo i sismi del 1976 un insostituibile servizio anche alla popolazione della Val Resia. A tal proposito mi domando, oltre alla notizia pubblicata sul Giornale di Resia, l’Amministrazione Comunale di Resia come si pone di fronte a queste decisioni? Quali atti ha posto in essere per protestare a questi tagli? E ancora, dove sono in questo momento tutti quelli che tutelano Resia? Perchè non si scende in piazza anche per queste ben più importanti decisioni che riguardano il futuro della nostra comunità? A breve, come più volte abbiamo già scritto, verrà il momento della chiusura anche delle scuole e dell’ufficio postale. Pertanto invito tutti ad una riflessione e a lavorare insieme, senza divisioni, per salvare Resia dal suo inesorabile destino. Non abbiamo più tempo!
12
posočje
stran
15. januarja 2014
dom
KOBARID-TOLMIN Ponovno s ca. 10.000 več prenočitvami turistov kot v letu 2012 izzaključili naših izsezono naših dolin dolin
Izšel je Kulturni mozaik zgornjega Posočja V decembru je Zveza kulturnih društev Tolmin izdala publikacijo Kulturni mozaik Posočja 2012. Delovanje društev in sekcij na področju kulture v občini Tolmin omogočajo trije servisi: Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, območna izpostava Tolmin, Zavod za kulturo, šport in mladino občine Tolmin ter Zveza kulturnih društev Tolmin. Zveza, ki pokriva 56 amaterskih društev in sekcij iz občin Bovec, Kobarid in Tolmin, deluje zadnji dve leti pod novim vodstvom in prav to je zaznalo potrebo po izdaji predstavitvenega dokumenta zveze. Odločili so se za izdajo publikacije, ki predstavlja amaterska društva in sekcije kot člane zveze na enem mestu. Publikaciji so nadeli ime Kulturni mozaik zgornjega Posočja. Prva izdaja nosi letnico 2012. Vsako od društev in sekcij predstavi s kratkim opisom delovanja od začetka do danes. Vsaki predstavitvi je dodan seznam nastopov v letu 2012 ter po ena slika. Vsebina je razdeljena po občinah Tolmin, Kobarid in Bovec. Znotraj vsake občine so najprej predstavljena društva z največ sekcijami, ostala pa po abecednem vrstnem redu. Naklada Kulturnega mozaika zgornjega Posočja 2012 je 300 izvodov. Od teh bo vsaka sekcija ali društvo prejelo po enega, ostali pa bodo služili kot promocijsko gradivo Zveze kulturnih društev Tolmin ali kot sredstvo za vzpostavljanje kontakta med društvi in sekcijami iz publikacije z društvi in sekcijami iz drugih krajev Slovenije. Erik Vrčon
V Drežniških Ravnah na ogled jaslice Postavljanje jaslic v predbožičnem času ima že dolgo tradicijo. Tako so v nedeljo, 22. decembra sredi vasi Drežniške Ravne postavili jaslice na prostem, ki jih je s pomočjo vaščanov izdelala domačinka Milenka Uršič. Ideja je prišla s strani krajanov, ki so želeli popestriti dogajanje sredi vasi, figure pa so nastale iz pur pene. Jaslice, ki predstavljajo simbol miru, so blagoslovili in jih postavili na ogled mimoidočim. Ogledate si jih lahko vse do konca januarja 2014. Vabljeni!
Helica praznovala 100. rojstni dan
Kljub krizi vdoline Posočju uspela terske terske doline turistična sezona v letu 2013 rezija/kanalska rezija/kanalska dolina Skupno letno število nočitev v destinaciji dolina Kobarid-Tolmin so povečali za 6%, medtem ko je rast v Sloveniji veliko nižja, le 1% posoc posoc ˇje ˇje
Janko Humar v.d. direktorja Lto
V
sem težavam in gospodarski krizi navkljub lahko ponovno ugotavljamo, da je za nami zelo uspešna turistična sezona, ki jo v destinaciji Kobarid -Tolmin ponovno zaključujemo s ca. 10.000 več prenočitvami turistov kot v letu 2012. Za nami je bogato festivalsko poletje s razvpitim Metal dnevi in ostalimi tradicionalnimi festivali v Tolminu, v Kobaridu pa že z dobro vpeljanim Festivalom pohodništva in zelo obetavnim začetkom Jestivala – novega festivala štrukljev in krapcev, dogodka, s katerim želimo na dolgi rok graditi prepoznavnost in odličnost znamke kobariških štrukljev. Med športnimi aktivnostmi je letos poseben pospešek dobilo gorsko kolesarstvo z vrhuncem na Soča Outdoor Showu – ponovno novim, odmevnim športnim festivalom, ki
bo v letu 2014 prizorišča razširil tudi na Kobarid. Obisk nove mednarodne pohodniške poti Alpe Adria Trail je v prvem letu močno presegel pričakovanja; povprečno se je čez poletje na poti vsak dan mudilo po najmanj 5 pohodnikov. Na kobariškem območju je do naslednje sezone nujno primerno urediti še vedno zanemarjen del poti mimo vasi Trnovo, v celotni dolini pa iskati rešitve za finančno zahtevnejše urejanje startno ciljnih in magičnih točk. V LTO-ju smo si postavili za cilj, da mora biti naš del v doglednem času urejen najmanj tako dobro kot najboljši avstrijski odseki. Zadovoljni smo lahko tudi z obiskom turističnih točk – v Tolminskih koritih smo presegli število 30.000 obiskovalcev, tudi ob Nadiži kopalcev ni bilo manj, je pa LTO prodal manj dovolilnic zaradi neurejenega režima parkiranja na območju Napoleonovega mostu. Izpolnili smo naloge pri urejanju zaupane infrastrukture – spomladi smo zgradili nov most
sport sport
Poleti je ob Nadiži kakor ob morju
čez Tolminko v Tolminskih koritih, ob Nadiži pa smo uredili dostop do Napoleonovega mostu. Poleg novega kampa v Kobaridu je turistična ponudba destinacije ponovno bogatejša za 8 novih apartmajskih hiš. Zaključila se je vrsta dogodkov ob 300-letnici Tolminskega punta, v tem jesenskem času pa smo že sredi aktivnih priprav na stoletnico prve svetovne vojne. Turizem je ena redkih
PREVERILI MOŽNE REŠITVE ZA KANINSKA SMUČIŠČA
Š
tiridesetletnica otvoritve kaninskih žičnic na bovški strani je sicer žalostna, toda z radostnim upanjem na izgradnjo nove, ob pogoju, da strateški partner zgradi novo žičnico z zadostno kapaciteto smučarskih prog in prevzame obratovanje ter trženje obeh smučišč na slovenski in italijanski strani. Lokalna turistična organizacija Bovec je v Bovcu 11. decembra organizirala okroglo mizo, z namenom, »posodobiti produkt zime na Kaninu in s tem povrniti delovna mesta v dolini.« Sodelovali so generalni direktor Direktorata za turizem in internacionalizacijo mag. Marjan Hribar, redni profesor na Fakulteti za strojništvo dr. Jože Duhovnik, župan bovške občine Siniša
Germovšek, bivši bovški župan in poslanec v državnem zboru Danijel Krivec ter bivši direktor podjetja ATC Kanin in podpredsednik GIZ Slovenskih žičničarjev Aleš Uršič. Da je »medijacija« uspela, je zaslužna povezovalka Polonca Blažič, promotorka smučarske destinacije Wagrein-Kleinarl, ki je izpostavila dobre prakse, na podlagi lastnih izkušenj. Prisotni predstavniki turističnega gospodarstva so se strinjali, da je za uspeh ključno lokalno sodelovanje. Za pridobivanje sredstev se jim zdi zanimiv tudi konzorcij za domači vložek v razvoj. Pogrešajo nekoga, ki bi jih povezal. Nič manj ni pomembno, da pridobijo strateškega partnerja, ki ima svež kapital in vrhunsko znanje upravljanja in trženja v mednarodni konkurenci.
Ta bi moral ponuditi obema centroma na gori Kanin, da prevzame vse v svoje roke, da se ne bodo ponavljale napake, katerih rezultat je stanje, ki je pripeljalo do ustavitve in stečaja žičnice, izgube koncesije za obratovanje, zaprtja dveh hotelov, izgubo delovnih mest… O tem so razmišljali tudi na občini, občinskem svetu in župan je 9. 12. 2013 izdal sklep, s katerim je imenoval Komisijo za reševanje smučišča Kanin. Za koordinacijo je imenoval podžupana Uroša Sovdata, ki je pred leti že bil med vodilnimi pri tej žičnici. V komisiji so strokovnjaki za smučišča in žičnice ter domača poznavalca specifičnosti smučanja in delovanja žičnice na tej gori: Sovdat Uroš, Duhovnik Jože, Fratnar Rudi, Mihelič Miran, Skok Bojan in Škvar-
POSOČJE Cesta Benečija-Kobarid-Predel je “varčevalno” zamrznjena
Zamrznjen razvoj prometa
Felicita Skubin, po domače Helica, se je rodila 4. januarja daljnega leta 1914 v Drežniških Ravnah in je najstarejša občanka občine Kobarid. Do svojega 99 leta je živela sama doma, sedaj pa zanjo skrbijo v Domu upokojencev v Tolminu. Ob častitljivem jubileju so jo vaščani pripeljali nazaj v rojstno vas, kjer so ji pripravili pravo slavje. Presenetili so jo s torto in ji ob tako visokem jubileju zaželeli vse najboljše. Sveti maši je sledil kulturni program, ki so ga pripravili učenci Podružnične šole Drežnica, mladi fantje z Drežniškega - Šumarji in pevci MePZ Drežnica. Vse najboljše pa so ji zaželeli tudi županja Občine Kobarid Darja Hauptman, župnik Ivan Gregorc iz Drežnice in predstavnik vaške skupnosti.
aktivnosti, ki se v našem delu doline dobro razvija, zato bi bilo smotrno, da je ustrezno vključen tudi v občinske razvojne in proračunske politike. Če se vrnemo nazaj na nočitve, ki so še vedno najpomembnejši kriterij ocenjevanja uspešnosti destinacije, smo skupno letno število nočitev v destinaciji povečali za 6% (rast v Sloveniji je v letošnjem letu veliko nižja, le 1%).
P
osočje, zlasti zgornje, je v prometnem slepem črevesu, saj je njegova prometna odprtost (beri zaprtost) najbolj neugodna čez Bovško na razviti in bogati sever. Ta odnos pozabljenosti s strani države in posledična nerazvitost Zgornjega Posočja pa je v veliki meri usodna tudi za Benečijo. Kot kaže, bodo varčevalni ukrepi, z zmanjševanjem proračuna Direkcija RS za ceste (Drsc), zaustavljanje aktivnosti v 709 naložb, med njimi tudi v odprta gradbišča, so ugotavljali posoški župani na nedavnem posvetu v Posočju. Podobno, kot je razbrati iz javnih izjav tolminskega župana Uroša Brežana, o zaskrbljenosti zaradi napovedi, da ne bo državnega denarja
za projektiranje tolminske obvoznice in odkup zemljišč, so zaskrbljeni tudi v drugih občinah ob Soči, čeprav upajo, da ni bila izrečena še »zadnja obsodba«. Najboljši uspehi so v preteklosti beležili v Tolminu. Od manjših naložb v cestno infrastrukturo jih najbolj skrbi usoda nadaljevanja pro-
jekta obvoznice. Sedaj so ga spravili skozi najbolj zahtevnih priprav. Kot je znano, je sprejet državni prostorski načrt in pika na i pomeni le še dokončanje, saj je sestavni del četrte razvojne osi in zato spada med regijske prioritetne projekte. Tolminska obvoznica ima vse možnosti, da pridobi denar v naslednji finančni perspektivi 2014–2020. Tolminci so računali, da se bodo dela nadaljevala kmalu po izgradnji krožišča pod Brajdo te rekonstrukcijo podpornih zidov in obstoječe ceste od tega križišča, saj naj bi bila dela z izvajalci že dogovorjena. V Podbrdu se čudijo, ko slišijo, da je ponovno vprašaje ali bo že v naslednjem letu opravljena rekonstrukcija skoraj ki-
ca Andrej. Spremljala in predlagala bo ukrepe v zvezi z obstoječo infrastrukturo na smučišču; oblikovala in usklajevala bo idejne zasnove prenove smučišča Kanin; pripravila in predlagala izhodišča ter podlage za idejni projekt kot podlago za pridobitev vseh upravnih dovoljenj za projekt prenove smučišča; oblikuje poslovnik, ki ga odobri župan. Polonca Blažič je predstavila smučarsko destinacijo Wegrein -Kleinarl, kjer po uspešnem razvoju imajo danes kar 250 kilometrov smučarskih prog. (M. M.)
”
Ta nerazvitost je v veliki meri usodna tudi za Benečijo
lometer dolgega zadnjega odseka ceste s komunalno opremljenostjo od križišča proti železniški postaji do centra naselja. Poleg tega, da t.i. keltika med Tolminom in Idrijo nima posebnega pasu za kolesarje, ji manjka še prenova najzahtevnejšega: rešitev pri nadvozu železnice. Ozka cesta v Podbrdu brez pločnika je skozi Podbrdo, čeprav hodi tod veliko otrok v šolo. Obnova predvideva razširitev in ureditev sodobne komunalne opreme, povezane na čistilno napravo. Predvideno pa je nadaljevanje del na keltiki od Bače pri Modreju proti Dolenji Trebuši. Tukaj jo posodabljajo s pomočjo EU. M. M.
dom CALCIO
13
šport
15. januarja 2014
stran
Partono con il piede giusto i Giovanissimiiz regionali. Garenaših da recuperare per Savognese e Drenchia naših iz dolin dolin
La Valnatisone vince il tabù tersketerske dolinedoline del terreno di gioco amico La prima squadra non registrava una vittoria casalinga dalla scorsa stagione Difficile avvio per il Real Pulfero nel cammino verso i play-off
E
rezija/kanalska rezija/kanalska dolinadolina posocˇje posocˇje
La Polisportiva Monte Matajur organizza domenica 2 febbraio un’escursione sulla neve con le ciaspe sul Matajur, con la guida alpina Fvg Massimo Laurencig. Ritrovo e iscrizioni alle ore 8,30 presso il bar “Da Crisnaro” a Savogna (Ud). Seguirà il trasferimento in macchina a Montemaggiore, da dove la partenza è prevista per le ore 10. Chi lo volesse potrà noleggiare le ciaspe in loco, previa prenotazione allo 0432727882. Al termine della ciaspolata per tutti i partecipanti gulashsuppe, birra e tanto divertimento. L’importo per l’iscrizione (ristoro lungo il percorso e gulashsuppe compresi) è di 12 euro. Per informazioni contattare Marino, cell. 3385877265
sport sport
Bepo Qualizza
ra attesa con una certa apprensione la ripresa del campionato Dilettanti e per quel che ci riguarda, della Valnatisone chiamata ad infrangere il tabù delle mancate vittorie in casa. A questo proposito ci si augura che il 2-0 inflitto al Ronchi Calcio non sia l’unico risultato convincente, dal momento che nell’intero arco del girone di andata, a San Pietro, l’unico risultato positivo è stato lo 0-0 contro il Torviscosa. Questo 2-0 è incoraggiante, ma non permette di “dormire sugli allori”. È, infatti, necessario mettersi al riparo quanto prima con risultati che smuovano la classifica, allontanarsi
PAVIA DI UDINE
La squadra della Valnatisone, impegnata nel campionato regionale di Promozione
dalle zone pericolose ed evitare anche quelle dei play-out. Con la vittoria a Codroipo per 1-0, la seconda fase del campionato di questa categoria è incominciata sotto i migliori auspici per i Giovanissimi Regionali, che confermano la loro permanenza nel Torneo regionale, mentre retrocedono in quello Provinciale le ultime due del girone. Girone proibitivo per il Real Pulfero nella seconda parte del campionato Amatori FIGC. La formazione,
Cividalesi in vetta alla classifica
infatti, per accedere ai play-off troverà sul suo cammino Deportivo, Brugnera, Barazzetto, Fagagna, Pieris e Forcate, che nella prima giornata hanno sconfitto il Real 2-1. È una formula questa, che continua a far discutere e l’innovazione ha sortito l’effetto contrario, causando perdita di interesse. A questo si aggiunge il fatto che le uniche squadre aspiranti al titolo sono le solite, conosciute con la vecchia formula, e le uniche novità sono dovute al fatto che non
I Il gruppo sportivo Gs Natisone
I
L’ultramaratoneta Stefano Coceano
Purgessimo, tra i quali è rientrato in gara l’ultramaratoneta Stefano Coceano, reduce dall’impresa di aver portato a termine il Tor des Geànts, 330 km no-stop attorno a Monte Bianco, Monte Rosa, Cervino e Gran Paradiso. Il Gsa Pulfero si è invece classificato al 21° posto, ma con la soddisfazione dei quarti posti individuali dell’allievo Matteo Ierep e della junior Elisa Sinicco. Lorenzo Paussa
sono previste retrocessioni e che per le escluse il premio di consolazione è la disputa del Torneo “Coppa Friuli”. Saranno disputate entro la fine del mese di gennaio le gare di recupero del “Collinare” alle quali sono interessate Savognese, con una partita, e Drenchia/Grimacco con due. Entrambe le compagini occupano posti tranquilli in classifica, ma questa potrebbe essere una buona occasione per migliorare ulteriormente.
Domenica 19 gennaio con il Cai sul Lussari Il Cai Val Natisone organizza per domenica 19 gennaio un’escursione sci-alpinismo e con le ciaspe sul monte Lussari (1.798 m). Ritrovo e partenza alle ore 7 sul piazzale delle scuole a San Pietro al Natisone. L’escursione, rivolta ad esperti muniti di attrezzatura invernale, avrà la durata di 2 ore e 30 minuti. Per iscrizioni: Roberto e Marina, cell. 3382584146 (ore serali). Info: www.caicividale.it
STAGIONE DA INCORNICIARE per la mountain bike e lo sci alpinismo valligiano
Gs Natisone re del Grand prix di corsa campestre Csi
nizia subito con una vittoria il 2014 del Gs Natisone, che si conferma re indiscusso del Grand Prix Csi di corsa campestre. A Pavia di Udine, nel cross della befana organizzato dalla Polisportiva Trattoria Friuli, i cividalesi hanno conquistato un’altra volta la vetta della classifica di società, dando così continuità al successo della prova di casa, a S. Pietro al Natisone, che prima delle festività natalizie aveva aperto il trofeo. La festa gialloblù è completata dai sei podi individuali: vincono le manche delle rispettive categorie Emanuele Brugnizza (Ragazzi), Simone Paludetti (Allievi) e Federica Qualizza (Amatori Femminili B), mentre al secondo posto si sono piazzati Lorenzo Brugnizza tra gli “Esordienti maschili”, Eliana Tomasetig tra le “Veterane” e la giovanissima Sara Picogna, classe 2005, tra le “Cucciole”. Scorrendo la graduatoria dei sodalizi, 18° posto per i Tremendi Run di
Domenica 2 febbraio ciaspolata sul Matajur
Il Gs Azzida ha chiuso il 2013 con una serata per premiare i protagonisti dei suoi successi
l gruppo sportivo «GS Azzida-Valli del Natisone» ha chiuso il 2013 con la tradizionale serata di fine anno, nel corso della quale è stato conferito un riconoscimento ai molti atleti, portacolori della compagine, che si sono distinti nelle discipline di mountainbike e sci-alpinismo. In apertura di serata, alla quale ha partecipato un centinaio di persone, ospite la pluricampionessa di mtb Samira Todone, il presidente del Gs Azzida, Antonello Venturini, ha ringraziato «gli atleti e gli sponsor che ci stanno aiutando» e ha ricordato che il gruppo sportivo amatoriale, aperto a tutti gli amanti dello sport, deve la sua più che trentennale e fruttuosa attività al clima di rispetto e collaborazione che lo contraddistingue, anche verso gli avversari. Nel 2013 i portacolori del gruppo si sono distinti in tutti i campionati sia in regione che in Veneto. Sono stati consegnati dei riconoscimenti per la MTB a: Federico Manzato, Giò Fontana, Sebastian De Bortoli, Alan Cantarutti, Mauro Gubana, Loris Tomat, Stefano De Bortoli, Daniele Clochiatti, Giovanni Marassi, e alle donne Lara Braidotti, Daniela Fattori e Paola Bison. Per lo sci-alpinismo sono stati premiati Marco Venturini e Fabrizio Pecile. Un grazie particolare e un grande «in bocca al lupo» è stato rivolto dal presidente del Gs Azzida a Federico Manzato di Pulfero e Giò Fontana di Cervignano, che quest’anno passe-
Gli atleti del Gs Azzida che hanno partecipato alla notturna a Spilimbergo
A sx Sebastian de Bortoli con Samira Todone; a dx i premiati per lo sci
ranno ad altre società. I due atleti si sono distinti sabato 21 dicembre a Spilimbergo nella notturna di mtb a coppie, la loro ultima gara con i colori del gruppo, alla quale hanno preso parte per il Gs Azzida anche Samuele, Stefano, Paola, Daniele e Isabella. Tre portacolori del Gs Azzida sono
stati premiati lo scorso 24 dicembre nella sala consiliare a Pulfero, dove la locale amministrazione comunale, rappresentata dal sindaco Piergiorgio Domenis, ha assegnato una targa di merito per i risultati conseguiti nella mountain-bike, a: Enrico Iuretig di Mersino, Federico Manzato di Pulfero e Mauro Gubana di Brischis.
14
domača kultura
stran
MIESAC ŽENAR U NAŠIH DRUŽINAH Patroni pomočniki: Tomaž Akvinski U torak 28. ženarja je praznik sv. Tomaža Akvinskega. Rodiu se je oku lieta 1225 na očetovin gradu Roccasecca, blizu Frosinona u sredu Italije. Takuo, ki je bla tekrat navada, kàr je imeu pet liet, je biu pošjan u Montecassinjevo abacijo, kjer naj bi ušafu to pravo učilo. Tomaž se je hitro parvadu telemu življenju an biu je zlo veseu za tako šuolanje. Kàr pa u liete 1239 abacija je bla preuzeta od sudadu imperatorja Federika II., je muoru jo zapustit an se uarnit damu. Buj pozno se je upisu na Neapelsko univerzo. Tle je imeu parložnost spoznat pisma Aristoteleja, ki u tistin cajtu so ble prepoviedane na katolških univerzah, an hitro je zastopu, kuo so ble riesne. U bližnjin konvente sv. Dominika je imeu parložnost spoznat manihe dominikanskega reda an ostu ujet od njih velike pobožnosti. Dopunu je biu osanajst liet, kàr je stopnu u dominikanski red an peju napri soje študije na univerzi u Kölnu an u Parizu. U liete 1252, malo cajta potlè ki je biu posvečen za duhounika, je biu vebran ku profesor »baccalarius biblicus« na univerzi u Parizu. Tu malo cajta skor usi študenti so ga zlo radi poslušal', nucu je nove metode študija, ki so jih študenti z veliko naudušnostijo poslušal' an takuo buj veselo se učil'. Kàr u liete 1259 se je uarnu u Italijo, je biu glauni pridgar dominikanskega reda, imeu je pa tud zlo important funkcije par papeže. U liete 1269 je biu spet klican u Pariz, kjer je ostu tri lieta. Natuo se je uarnu u Italijo, kjer na neapeljski univerzi je učiu teologijo. Dvie lieta potlè je biu poklican od papeža Gregorija X. na II. Koncil, ki se je imeu daržat' u francuoskin mieste Lione. Tomaž je biu že bolehast, pa se je useglih deu na pot za prit do Liona, kam pa nie paršu. Po pot se je poslabšu, ustavu se je u cistercijanskin konvente Fossanova, blizu Terracine an tle je 7. marca lieta 1274 za nimar zapustu tel sviet. Njega relikuje so hranjene u vič europskih miest, ku n.p. u Rime u cierkvi S. Maria sopra Minerva. Med vič ku 40 bukvi o teologiji, ki jih je napisu, zlo important sta »Summa theologica« an »Summa contra gentiles«, ki pišejo tud o arabski filozofiji. Papež Janez XII. ga je razglasiu za svetnika u liete 1323; papež Pij V. ga je pa u liete 1567 pouzdignu u cerkvenega učitelja; papež Leon XIII. ga je u liete 1880 poimenovau za patrona usieh katolških vesokih šuol. Upisan je u zgodovini, u štoriji, ku adan od te največjih teologu; po mnenju puno med njih je biu pravi genij.
s Kajšna ura bo Stara luna četartka 16. ženarja parnesè buj marzlo pa jasno uro. Puojde takuo napri za kajšan dan, potlè se spet oblači. Oblačna ura puojde napri za kajšan dan, potlè zadnji kuart lune petka 24. parnesè buj nizko temperaturo an močan, marzu vietar. Nova luna konca miesca parnesè oblačno an dažeuno uro, po gorah pade pa snieg.
s
JEŠIŠKE ZGODBICE
Lieta nazaj so ble zime buj snežene an marzle ku donašnji dan
P
Jur Zad Tih
o Božiču zima pokaže sojo lice s sniegan, z mrazan, s kratkimi dnevi. Pod pajuolan so ble napravjene, razciepjene u kalance, zažagane darva an stacano baršče za potikat. Na solarju an u klieti je bluo hranjeno lietno pardielo: sierak, kompierji, riepe za brovado; vino u sodu je bluo že na špin’; nieso manjkali salami an klobasice, ki so majali pod podan, an špeh u armariču, de bi ga na dosegle pudgane al’ kaka druga golazan. ‘Na velika biela arjuha je pokrila bregi, po drieujah je ratala ku bambaža. Use je bluo oflokano u bielin an se je zdielo, de se človek ušafa tu druzin sviete, ku de bi se na žlah use okuole spremenilo. Otroške lieta, ki pridejo na pamet, se oživljajo brez postariet. Kàr se želi od majhanega, se gleda opravit tu živlienju. An priet al’ potle usak gleda luožt tu dielo soje želje an soje trošte. U naših mladih lietih so ble zime dost buj marzle ku donašnji dan an je snieg padu buj pogostu an dost vič. Pa nobedan se nie tega čudu tud’, kàr nas je zapadalo an zaparlo pod strieho. Brez se kumrat, so se možje po vaseh zbieral’ an odmietal’ snieg od hiše do hiše, za se daržat kupe. Šli so na pomuoč pouserode, kjer je bluo potriebno.
Mi otroc’ smo čakal’ snieg ku mano. Za use naše diela an za naše žuge je bluo veseje. Kuose an druge tiče smo lovil’. Gledal’ an sledil’ smo štopienje od lesic, od zajcu an jin lače (pasti) nastavjal’. Pomagal’ smo znašat blaguo tistin, ki so žganje kuhal’ par kajšnin potoce blizu vasi. U tuolin smo se čul' h nucu an šigurno zviesti tin staršin. Za leč je bluo kuhanje žganja prepoviedano, pa je glih tuole tistemu dielu dajalo vič valuorja. Otročija je oživljala vas. Te buj odraščeni smo začel’ zbivat te parve ulakce, ki nieso ble druzega, ku dvie daščice vetesane na ulakìč an počaries zbita daska, na katero sednit. Par nas Zad tih je oča imeu majhano maringonijo. Dielu je panji za bušele, zatuo nan nie manjkalo orodja, de bi naše igrače parpravjal’ an kupe zbival’ kose. Tu adnin svinjake smo ušafal ‘an star čebar podart. Doge so že gniliele, pa smo usedno te dobre zbral’ an po adno znašal’ an naše ulakce vedielal’. Štopienje po sniegu so kazale, kan sledit tatuove, takuo, kàr je gaspodar zaviedu, de mu je kiek zmanjkalo, se je naglih paršu kregat h našemu oči. Za potalažit sosieda, mu je oča muoru dat dobro orinco. Zatuo so nan vzel’ an skril’ use ulake, ki smo jih imiel’ parpravjene. Pa smo že drug dan ušafal’, kje so ble skrite
takuo, de smo jih nazaj ložli tu dielo an se začel’ cuzgat po usieh landronah dol po vasi. Če je korlo, smo dodali snega, de bi lepuo teklo. Seviede, kàr so se kalauoze zaledile, je ratalo naobarno hodit brez krampežu. Tu vasi so nas usi klel’, zak’ se je vič ku kajšnemu popuzinlo an je padu dol ku zdriela hruška. Zatuo so vasnjani prekopal’ naše pište an so nardil’ štengice u ledu. Pa mi se niesmo podal’. Preložli smo se tu starme uoznice, ki so ble za vasjo. Tan gor, brez vasnjanu okuole nas, nan je bluo lahko iti čez miero, za pokazat, duo je biu buj kopac an buj kuražan. Seviede tudi brez pamet. Nie manjkalo malo publike, ki je podperjala naše norčije takuo, de se je vič ku kajšan od nas prekucnu an potačiu. Take tombule so ble, de je biu strah. Kako lieto buj pozno san začeu hodit u šuolo du Čedad. U mieste je bla na sabotnin placu ‘na butiga, kjer se je lahko videlo čez steklo od vetrine lepe šije (smuči). Šigurno niesan šu uprašat, dost koštajo, kier niesan imeu sudu še za lapiže kupit. A san jih lepuo ogledu, kuo so nareti, ku de bi jih ist sam znu narest gor doma. Težkuo san dočaku nediejo, de sma se z bratran Žuanan pobrala u Zavarh, kjer so u host’ rasli bieli jeseni. Tan gor sma vebrala an vesiekla usak sojo rauno polience. Venesla sma jih na varh brega, na Guna, an parnesla damu. (56. - gre napri)
LJUDJE V POSOČJU
Za naše zdravje U telih cajtih, vic ku kajšan je doma bolan. Vemo, de virusi raznih boliezni se buj lahkò premikajo od dnegà do druzega u zapartnin prestoru. Zauoj tuolega je potriebno, usak dan, preluhtat hišo. Če smo prehlajeni an nas boli glava, pomajmo se takuo, ki nas je nona al mama navadla: tu urieli uodi kapnemo trikrat oje lavande, ekujzeta al pa umešajmo majhano žličico viksa, natuo pokrijemo glavo z brisauko an začnemo sapat močnuo, de se lepuo spotmo. Bodimo pod brisauko, dok uoda je gorkà. Taki »fumenti«, ki jih muoremo narest priet ku jemo, zjutra an zvičer, so te narbuojša medežina za take boliezni. Če tuole na pomaga, pride rec, de smo zaries zahujšani an muoremo hitro iti h miedhu.
s Riceta
15. januarja 2014
s
BRASKUOVNI ZAVITEK Če nas je na štier, nucamo no lepo braskù, 2 klobasice, 2 cele ici, malo majarona, an eto skute, zgratan ser grana, zriban moškatni oreh, zriban kruh, 1 stablo porà, 1 taco bielega vina, bešamelo, maslo, olivno oje. Parvo rieč denemo uret uodo. Tentega, pod uodo, splaknemo cele braskuovne peresa. Kàr uoda urieje, varžemo not za 30 sekund braskuovne peresa, natuo jih otečemo an denemo sušit na škanavaco al' pa na skoteks. Sada, tu parmierni posodi ulijemo malo oja an denemo tankuo zriežen por kupe z zdrobjeno klobasico. Pustmo, naj se tenfa parbližno 10 minut, usako an tarkaj zmočemo s tin bielin vinan an pustmo, naj se posuši. Kàr je lepuo potenfano, pustmo, naj se pohladi an natuo umiešamo cele jajca, skuto, tankuo zrieženo sredino braskva, majaron, ščip moškatnega orieha an zriban ser grana. Lepuo premiešamo an če se zdi, de tala parprava je previc mahna, umešajmo še malo zribanega kruha. Sada uzamemo braskuovne peresa, na usako però denemo malo tele parprave, zavijemo, ustavemo s štucikadentan an položemo na bando forna z maslan obiejeno. Nazadnjo polijemo še bešamelo an denemo u foran gorak 180° parbližno za 30 minut, dok' po varh se nie nardila liepa skorica. Loretta Primosig
Prerokba nesojenega učenjaka se je ureničila
M
ali Janez, Mohov iz Krna, je imel učenega in pomembnega strica, zgodovinarja Simona. Janezov oče je v sinu zaznal nadarjenost. Po nasvetu strica in libušenjskega župnika so dečka po uspešno končani osnovni šoli poslali v svet, na študij. Vendar nadarjenost in veselje do učenja nista bila dovolj močna, da bi mladi Janez premagal vse težave tujega sveta. Po neuspešnem študiju, se je vrnil v varno zavetje domače vasi. Kot najstarejši sin je od očeta prevzel mesto hišnega gospodarja. Vendar mladi gospodar ni bil vešč v vodenju premožne kmetije in ne preveč navdušen za delo. Ko so upniki pričeli trkati na hišna vrata, je posestvo prepustil mlajši sestri. Sam pa se je preživljal z lažjimi deli na domačiji, občasno pašo živine na planini in nezahtevnimi deli po vasi. S svojim načinom življenja je postal vaški posebnež. Z učenostjo, ki jo je pridobil med kratkim šolanjem v Avstriji, je bil ob dolgih jesenskih in zimskih večerih dobrodošel v vsaki hiši. Hišnih zvoncev v njegovih časih po vaseh še niso poznali. Janez je bil kulturen mož in ni imel navade stopiti v hišo brez predhodnega naznanila, zato je takoj, ko je vstopil v hišni hodnik, pričel požvižgavati vedno isto melo-
dijo. Tako je opozoril domačina, da prihaja obiskovalec, Janez Mohov. Ko je zapuščal hišo, je poleg običajnega »zbogom« dodal še: »niks przamern!« (ne zamerite) Ta možak pa je imel še eno neobičajno navado, s katero si je pridobil pravico obiskovati nekatere domačije. Kmalu po končani drugi vojni je začel izhajati priljubljen slovenski tednik »PP« (Petkova panorama), ki je v domove prinašal tudi nepolitične zanimivosti iz domačih krajev in iz sveta. Po nekaj letih se je tednik preimenoval v »TT« (Tedenska tribuna). Po vaseh so bili redni naročniki le redki posamezniki. Janez je po prihodu poštarja s tednikom v torbi obiskal vaškega naročnika. Ko je gospodar prelistal in prebral najpomembnejše zanimivosti in časopis odložil, je Janez izkoristil čas za prebiranje novic. Prebrani časopis je lepo zložil in
se z njim odpravil na obisk izbranih vaških domačij. Tako so novic željni domačini po njegovi zaslugi prebirali znameniti tednik in družno reševali križanke, otroci pa prvi slovenski strip, saj so ves teden nestrpno pričakovali dan, ko je Mohov stric prižvižgal s časopisom v roki. Že pred vojno so Krnci pričeli pokojnike na pokopališče k St. Lovrencu voziti na vozu z vprego, pozimi pa na senenih vlakah. Janez pa se s takim napredkom ni mogel sprijazniti. Vsakič, ko so iz vasi odpeljali pokojnika k večnemu počitku, je rekel: »Mene že ne boste vozili. Nesli me boste tako, kot so nosili naše rajnke.« Ali pa: »Zagrebte me kar pod tista bukvo v senožeti.« (Pokopljite me kar pod bukev v senožeti.) Jeseni 1964 leta je zajelo Zgornje Posočje nenavadno močno deževje. Pravili so, da se je nad Krnom odtrgal oblak. Narasli potoki in hudourniki so v vasi in na cesti v dolino odnesli vse mostove in prebivalce Krna odrezali od sveta. Še preden je prenehalo deževati, se je za večno poslovil tudi Janez Mohov iz Krna. Po dolgih letih voženj, so morali krnski pogrebci v dolino pokojnika nesti peš, na tragi, na hrbtih. Tako so višje sile poskrbele, da sta se želja in prerokba nesojenega učenjaka uresničili. PaČ
dom
15
kaplan martin
15. januarja 2014
stran
čedermac 66
Leta 1933 - »Zbuogam, Vrsnik!« risbe: MORENO TOMASETIG - besedilo: GIORGIO BANCHIG in MORENO TOMASETIG POVZETEK - Telo ilustrirano pripovedovanje je povzeto iz ro-
mana »Kaplan Martin Čedermac«, v katerem je slovenski pisatelj France Bevk (1890-1970) opisu težko stanje slovenskih duhovniku v Benečiji po prepovedi slovenskega jezika v cierkvi s strani fašizma. Po obisku karabinierju je pre Martin s sestro Katino skriu slovenske bukva v cierkvi svetega Mihiela. Paršla je nedieja, kaplan Martin je šu mašavat. Po branju Vangelija je začeu pridgo po italijansko. Možje so se razjezili, a je Čedermac zagotoviu, de tuo je bluo parvič in zadnjič in je sklenu, de se na bo podluožu oblastem. En tenent karabinierju mu je ukazu, naj podpiše dokument, s katerim naj bi sparjeu ukaz. Zatuo ki je Čedermac odločno odklonu, ga je
parsilu iti za njim v Čedad k prefektu, pred katerem je branu pravico svojih ljudi poslušat Božjo besiedo v maternem jeziku. Medtem so karabinierji v Varsniku sekvestrali katekizme. Na srečanju z drugimi kaplani je Čedermac zaviedu, de bo nadškof branu pravice slovenskih vierniku. Kaplan Potokar je poviedu tud, de je špijon med domačimi duhovniki kaplan Skubin. Tudi v njega fari je biu špijon: nieki Klinjon, ki je snubu kaplanovo sestro Katino. Po smarti matere je kaplan huduo zboleu. Ozdravu je počaso… En dan je v Lipah sreču zdravnika, ki mu se je parporočiu, de naj ahta, kier hudobneži mu čejo slavo. In ries! Nieko nuoč ga je zbudu vasnjan Birtič in ga prosu, naj uteče, kier je vidu, de so paršli puonj. Nie bluo druge
izbiere ku uteč. Drug dan zjutra je biu že v Vidnu pred škofijo in prosu, de ga nadškof sprejme. Nadškof je Čedermacu poviedu, de prepuovedi slovenskega jezika ne on ne papež se niesta mogla uprieti. Čedermac pa je biu prepričan, de nie bluo takuo. Kàr se je varnu v Vrsnik, so mu možje poviedali, de so ga fašisti paršli puonj. Šu je obiskat famošra Severja, ki mu je svetovau: »Pridgi po slovensko!« Naslednjo nediejo je prù takuo naredu in v pridgi je ljudem parporočiu, naj ljubijo in varjejo materni jezik. Nieki dan se je pobrau k cierkvi sv. Mihiela po slovenske katekizme. Po stazi je na tleh vidu Klinjona z razbito glavo. Varnu se je v Vrsnik in obvestiu ljudi. Zboleu je in ostù v pastieji vič cajta. Počaso je ozdravu …
ČEDERMAC, POTOKAR IN NOVI FAMOŠTAR SO GOVORILI O VIČ STVAREH, NATUO PA ŠE O KAPLANOVI BOLIEZNI.
ČEDERMAC, SA’ VIEŠ, SI SLAB. TAKA BOLIEZAN PUSTI POSLEDICE. MISLIMO, TAKUO MISLIMO, DE JE BUOJŠ, ČE ZAPROSIŠ PENZIJO
GOSPUOD, KAKUO SE IMATE? KAKUO SE ČUJETE? BUOJŠ, HVALA BOGU! ČE PUOJDE NAPREJ TAKUO, BOM KMALU LAHKO SPET STOPU PRED ALTAR
ČEDERMAC JE KUMIČ SLIŠU TELE BESIEDE. BIU JE ZADNJI ŽE JE VIDU, KAKUO ZADNJE DNEVE SVOJEGA ŽIVLJENJA PREŽIVLJA V KAMBRI, V KATERI JE BILA UMARLA MATI. IN Z NJIM KATINA. NE ŽLAH, KI GA JE MOGU UDART BO PODKOPAN ZA CIERKVIJO, BLIZU MATERE BO LEŽU, V SUŠJU
UPRIETI SE, DOKIER ME NE ZAPREJO V JEČO? NIEMAM VIČ MOČI. RIES, BOM RIEŠEN OD DRUGIH NEVŠEČNOSTI. MI NE BO TRIEBA PRELOMITI BESIEDE, KI SAM SI JO BIU DAU
Z BRATRAM IN NAVUODAM SE JE ZMENU, DE BO DO SMARTI ŽIVEU V DOMAČI HIŠI. KAMBRO SO MU TIELI PRESTROJIT, NAPRAVITI VEČJA OKNA. NE, RAJŠ’ NE! DE KAMBRA NE ZGUBI TISTEGA POSEBNEGA VONJA, KI GA JE SPOMINJU NA MLADUOST IN NA RODNO ZEMLJO, H KATERI SE JE VRAČU
MOJA ZADNJA PRIDGA NIE BLA POZABLJENA … AL’ ŠKOF TAKUO ŽELI?
JA, JE BUOJŠ TAKUO, VIERTE ME! TAKUO NE BOTE IMEU DRUGI NEVŠEČNOSTI
POMLAD JE BILA, KÀR SE JE ČEDERMAC POBRAU Z VRSNIKA. PROŠNJA ZA PENZIJO JE BILA NAGLO SPARJETA. TEMU SE NIE ČUDU. ŽALOSTAN JE BIU, A JE KAZU NASMEJAN OBRAZ HVALJEN BOD’ JEZUS KRISTUS IN MARIJA!
SEVIEDE, PENZIJO BOM ZAPROSU. RIES NE MOREM VIČ
NA VEKOMAJ, AMEN!
SONČNEGA DNE, KÀR JE BLUO NEBUO ČISTO, BREZ OBLAČKA IN JE ZEMLJA DIŠALA, SO PARŠLI MOŽJE, DE ODNESEJO MOBILJO NA VOZUOVE IN JO PO OVINKU PELJEJO V KRNICO. V HIŠI JE BLUO VSE NAROBE, RAZMETANO. KATINA SI JE DALA OPRAVITI ZA ŽIVE IN MARTVE
66-GRE NAPREJ
Riassunto in italiano - Questo racconto è tratto dal romanzo «Kaplan Martin Čedermac» dello scrittore sloveno France Bevk (1890-1970). Narra fatti successi nel 1933, quando il fascismo vietò l’uso dello sloveno. In questa puntata: il cappellano Čedermac è a colloquio con don Potokar e il nuovo parroco. Dopo aver parlato del più e del meno, il discorso cade sulla salute di don Martin, che assicura di stare meglio e che presto potrà celebrare la messa. Ma il parroco gli consiglia di inoltrare la domanda di pensione: era questo il desiderio dell’arcivescovo. Čedermac pensa di ribellarsi, ma si rende conto di non avere più le forze. Pur amareggiato presenta la domanda di pensione e si rassegna all’idea di trascorrere gli ultimi anni a Krnica nella casa paterna. In una bella giornata di primavera, con un nodo in gola parte da Vrsnik.
16
zadnja stran
stran
Kaj kje kam kadà kuo Sveta Maša po slovensko
>> GARMAK >> u petak 17. ženarja, ob 20.00
u modri dvorani garmiškega kamuna bojo guoril' o temi Bo občina zbrisana? - Il comune sparirà?. O tem bota guorila konsilierja iz Dežele, Stefano Pustetto, an iz Provinče, Fabrizio Dorbolò. Organiza skupina Garmak
>> POHOD NA GORO KORADA >> u nediejo 19. ženarja Usako saboto ob 19.00 u farni cierkvi u Špietru
Nediške Doline >> KLENJE >> u petak 17. ženarja
bo Senjan Sv. Čintoniha, zavetnika vasi. Program: ob 19.30 sveta maša par keri bo pieu moški pevski zbor Matajur, ob 20.00 bo koncert, godu bo Duo d'Archi, ob 20.30 pod tendonan degustacija tradicionalnih jedì Sv. Čintoniha, potlè škampinjanje s tonkači antadà veseje z ramonikami. Organiza komitat za Klenje
>> BIJAČA >> do 2. febrarja na ogled
u Rakarjovem hramu razstava Parva svetouna uiska u Benečiji, ki jo organizajo kulturno društvo Srebrna kaplja, Uidanska provinca, Gorska skupnost Ter-NedižaBarda, Kobariški muzej an Beneška galerija. Razstava je odparta ob sabotah od 10. do 12. ure, ob nediejah od 10. do 12. ure an od 15. do 17. ure
pohod do varha gore Korada (811 m), od kod se vidijo slovenske gore use do Tarsta an stara romarska pot, ki veže Staro goro, Maria Zell an Sveto goro. Se gre, z vodičan (guida) ob 9. uri, iz mosta Mišček (Prapotno) po stazi dugi 8 km an se pride nazaj okuole treh popudan. Po poti se boste ustavjal' par koči na Koradi. Upisovanje pride 20 euro, cell. 3493241168. Organiza Pro loco Nediške doline
>> VARTAČA >> do konca ženarja je na ogled
u agregacijskem centru razstava fotografij Daria Simaza o lepotah Matajurja. Usak dan od 10. do 20. ure
>> MATAJUR >> u nediejo 2. febrarja
pohod na sniegu z raketami kupe z alpskim vodičan Massimo Laurencig. Program: Ob 8.30 zbiranje ude-
Naročnine nti Abboname
>> ŠPIETAR >> miesac ženarja
Slovensko multimedialno okno bo odparto usako saboto od 10. do 17. ure, al’ pa po apuntamentu, pokličita na čel. 3388764776
LETNA/ANNUALE € 20 PODPORNA/SOSTENITORE € 40 SLOVENIJA/SLOVENIA € 25 EVROPA/EUROPA € 30 SVET/EXTRA EUROPA € 40 Poštni račun/Conto corrente postale n. 12169330 intestato a Most scarl, borgo San Domenico 78, 33043 Cividale del Friuli/Čedad Bančni račun/Conto corrente bancario Iban: IT37 O086 3163 7400 0010 0815 095 BIC/SWIFT: RUAMIT22XXX
leženci za upisovanje par Krančine u Sauodnji, potlè se bo usak s sojin autan peju do vasi Matajur, od kod bo ob 10. uri začeu pohod. Rakete moreta uzet na posodo, pokličita na tel. 0432727882. Na koncu gulashsuppe, pivo an veseje. Upisovanje pride 12 euro. Info: Marino, cell. 3385877265 Organiza Polisportiva Monte Matajur
15. ženarja 2014
Domača modruost Sveta Neža in svet Baštjan sta se snegala nuoč an dan
>> PLANINSKO DRUŠTVO CAI >> u nediejo 19. ženarja
pohod na Svete Višarje-Lussari (1.978 m.) z raketami (ciaspe) an alpsko smučanje. Se gre ob 7. uri s placa pred šuolmi u Špietru, se pride u Žabnice, od kod se gre po ruomarski poti do varha gore. Pohod je za esperte planince. Za informacije an upisovanje: Roberto an Marina, 3382584146
>> PLANINSKA DRUŽINA BENEČIJE >> štier nedieje febrarja
u Podkloštru (Austrija) organiza korš smučanja. Daniela, tel. 0432 714303
Čedad >> TRINKOV KOLEDAR 2014 >> u četartak 30. ženarja, ob 18.00
predstavitev z avtorji bo na sedežu kulturnega društva Ivan Trinko
>> GLEDALIŠKA PREDSTAVA >> u saboto 1. febrarja, ob 20.30
u teatru Ristori Slovensko stalno gledališče bo igru predstavo Plamen (Tribù), z nadnapisi u italijanskem jeziku. Autorica predstave je Nina Rajne, režija Matjaž Latin
Posočje >>BOVEC >> u saboto 18. ženarja, ob 17.00
u kulturnem domu bo Novoletno srečanje Slovenju Benečije an Posočja. Priznanje posoških kamunu bojo dal’ šindaku Naborjeta Alessandru Omanu, Gujonovo priznanje špietarskemu Inštitutu za slovensko kulturo. Glavni govornik bo predsednik slovenskega
parlamenta Janko Veber, parsotan bo tudi predsednik deželnega sveta Furlanije Julijske krajne, Franco Iacop. Špietarski Inštitut za slovensko kulturo organiza koriero za iti u Bovec. Gre bo ob 15. uri iz Špietra an se uarne okuole 20. ure. Za koriero se plača 10 euro na osebo, tel. 0432 727490
U prihodnji številki bomo objavil’ prireditve do polovice febrarja. Pošjajte obvestila do 27. ženarja na: info@slov.it Tel.-Fax 0432701455 Sul
prossimo numero pubblicheremo gli appuntamenti fino a metà febbraio 2014. Inviateli entro lunedì 27 gennaio a: info@slov.it Tel.-Fax
0432701455
Prevodi Traduzioni
Prevodi vseh vrst in lektoriranje tekstov strokovno, hitro, natančno, po primerni ceni, zanesljivo in zaupno iz italijanščine v slovenščno in obratno na 348 5165977 ali e-mail: info@listscarl.com Traduzioni per ogni esigenza e revisione testi dall’italiano allo sloveno e viceversa: qualità delle prestazioni, affidabilità, precisione, rapidità di consegna, al giusto prezzo cell. 348 5165977 o mailto: info@listscarl.com
NA SPLETNI STRANI www.dom.it VSAK DAN NOVICE IN PRIREDITVE
dom
KULTURNO VERSKI LIST
Petnajstdnevnik | Periodico quindicinale Odgovorni urednik | Direttore responsabile Marino Qualizza Založba | Editrice Most società cooperativa a r. l. Uredništvo | Redazione Uprava | Amministrazione 33043 Čedad - Cividale del Friuli Borgo San Domenico, 78 tel. - fax 0432 701455 e mail: redazione@dom.it www.dom.it Iscrizione Roc n. 5949 del 10.12.2001 Stampa: Centro Stampa delle Venezie soc. coop. via Austria, 19/B, 35129 Padova Registrazione Tribunale di Udine n. 8 - 8. 4. 2003 Redakcijo smo zaključili 14 januarja ob 15. uri
Najboli brano na naši spletni strani I più letti sul nostro sito internet 1.
Vsak dan ob 20.30 Tv dnevnik po slovensko
Takuo se parpravjajo štrukji Facciamo insieme gli “štrukji”
2.
Il papa e le minoranze linguistiche Papež in jezikovne manjšine
3.
Božič je še naprej dan vsega veseja Natale è tuttora motivo di gioia
4.
Elektrovod ni med prioritetami FJK Serracchiani: Okroglo-Udine non è una priorità
5.
Spomladi bojo zdravili beneške kostanje Lotta al cinipide galligeno del castagno
Diventa nostro amico Postani naš prijatelj Seguici! Sledite nam!
Vsak dan, od pandiejka do sabote, poročila: ob 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00 an ob 19.00. Ob nediejah: poročila so ob 8.00 in 9.45 (pregled zamejskega tiska), 13.00, 14.00, 17.00 in 19.00; ob 9. uri sveta Maša. ODDAJE ZA VIDENSKO PROVINCO Vsako sriedo ob 9.10 pregled slovenskega tiska v Videnski provinči v oddaji »Prva izmena«. Vsako saboto ob 12.00 iz Rezije »Ta rozajanski glas«. Vsako saboto ob 14.10 »Nediški zvon« iz življenja Beneških judi. Vsako zadnjo saboto v miescu ob 12.30 iz Kanalske doline »Tam, kjer teče bistra Bela«.
V saboto ob 21.00 in v nediejo ob 21.00
OKNO V BENEČIJO
tudi na internetu: www.radiospazio103.it