Quindicinale | petnajstdnevnik - anno XLIX n. 21 30. novembra 2014 - Euro 1,20
Adventni cerkveni čas
Gor. Miersa 5. decembra
Priprava na Božič z venci in devetico stran 2
Predstavitev knjig o zgodovini Benečije stran 7
Novembarsko V Ukvah neurje 8. decembra Veliko škode v občini Tipana in v Černjeji stran 10
Praznovanje ob 40-letnici prihoda župnika Gariupa stran 11
Posta Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, Ne/PD- in caso di mancato recapito restituire all’ufficio di Padova detentore del conto, per la restituzione al mittente - TAXE PERçUE - TASSA RISCOSSA - 35100 Padova - Italy
V reformi lokalnih avtonomij so posebne pravice za kamune, kjer je varvan slovenski jezik
UVODNIK
Benečija lahko postane unija
Papež na Višarjah?
H
Marino Qualizza
itro se je arzglasiu glas, de papež Frančišek pride na Svete Višarje. Furlanski an slovenski mediji so dali veliko pozornost teli novici, četudi nie bilo jasno al' je novica al' pa samuo želja. Kadar sam poslušu tele glasuove, mi se je čudno zdielo, de nie biu nikoli imenovan žabniski famoštar, ki ima odgovornost tudi za Višarje. Takuo, de od njega ust sam zaviedu, de je bila tela pobuda nekaterih prebivaucu al' gostu Kanalske doline. Za zaželeni obisk so zbrali 2000 podpisanih razglednic (kartolin) an jih predstavili papežu. Za glih reči, so Višarje posebno liepi kraj, ki združi v adno tri narode, ki gor ruomajo, de bi pričevali tudi svojo željo, de Evropa postane dežela an skupni dom za vse prebivauce an grede kraj molitve za mir, ki ga takuo nujno potrebujemo. Za tele velike an vesoke namiene, bi bluo normalno, de bi biu tudi famoštar obveščen, zak' bi takuo mogu pokazati an osvetliti namiene tajšnega obiska. Tega pa nie bluo. Nekateri so se tudi spraševali, kakuo bi lahko sparjeli papeža, če so na tarbiškem kamune pruot sparjemu beguncu, ki so paršli v Italijo. Morebiti se bojé, de bi parsotnost tujih ljudì škodovala turizmu, ki že ima svoje težave. A kuo morejo vabiti papeža, ki takuo iskreno prosi, de se dà zatočišče potriebnim ljudem an grede kazati, de nieso zatuo? Mislim, de papežu obisk niema turističnega namiena an tudi športnega ne, zak' Frančišek nie v močeh, de bi se spušču po snežnih progah. V telim smislu mi je pru tele dni adan od organizatorju papežovega obiska v Vidnu lieta 1992 pravu, kakuo se je muoru braniti vsaki dan, zak' je puno podjetniku prosilo, de bi parpravilo sparjem. Seviede je potriebno, de se za tajšan obisk vpraša, de se vse rečì pametno parpravit. A če imaš že adnega, ki ti za dielo poskarbi, diela na moreš arzpartiti na deset al' dvejst podjetij, čene obisk rata targovska konkurenca. Zatuo je trieba skarbieti, de viera an ekonomija se na zmiešata takuo, de na vieš, kje konča adna an kje začne te druga. Na Svetih Višarjah bomo le naprì molili an se srečevali, de se bo iz tistega izrednega kraja nimar šerila ljubezen, solidarnost an se bo nimar prosilo za mier na svietu. An tudi, de bo ekonomija zaries služila za dobro vsieh ljudi.
S
parjetje novega zakona o lokalnih avtonomijah je le parva stopinja v veliki reformi, ki bo popunama spremenila obraz kamunam in drugim institucijam v deželi Furlaniji Julijski krajini. Pru sigurno je za naše kraje narbuj pomembno (important), kakuo bojo napravljene medkamunske unije, ki bojo po novim te glavna ustanova, ki bo mandrala teritorij in skarbiela za potriebe ljudi. Regionalni odbor ima nomalo miescu cajta, de bi premislu kajšne bojo tele unije in kateri kamuni bojo v njih. Pred odločitvijo bojo vprašali šindike in druge lokalne administratorje, kaj mislijo in predlagajo. V pameti regionalnih politiku na oblasti je napraviti unije v konfinah donašnjih socialnih okraju, ki naj bi imieli manku 40 tavžint prebivaucu al’ 30 tavžint, če gre za gorski teritorij. Po teli logiki bi Benečijo arzpartili na dvie Unije. Nediške doline naj bli ble s Čedadam, Manzanam, San Giovanni al Natisone in drugimi, Terske pa s Čento, Povolettam, Reano, Tricesimam. Rezija in Kanalska dolina z Guminam. Sevieda, bi veliki kamuni v ravnici ukazovali tudi gorskemu teritoriju in Slovencam. Tele bi biu smartni žlah za Benečijo. Rešiteu in parložnost, de bojo naše doline še naprej živiele, lahko pride le, če se bojo naši šindaki in drugi administratorji služili pravic, ki jih naše doline imajo po lecih, ki varjejo slovenski jezik in kulturo, zakì tekst reforme (glasovanje pa nie bluo še opravljeno, kàr je tele Dom šu v tisk) določa, de 32 kamunu, kjer žive Slovenci, par ustanovitvi novih nadkamunskih unij na bo muorlo spoštovati kriterja, de so kamuni adan blizu te drugega in de kupe imajo narmanj trideset tavžint ljudi. Tuole pomieni, de bi se lahko kamuni, kjer je priznan slovenski jezik, povezali v unijo Benečije, v kateri bi naši ljudje sami skarbieli za vse opravila in imieli v rokah prihodnost svoje deželice, kakor je bluo v starih cajtah pod Oglejskim patriarhatam in Beneško republiko. Pa de pride do tuolega, je potriebna politična volja in še priet pamet, modruost in kuraža domačih administratorju.
”
Potriebna je samuo pamet domačih administratorju
– beri na 5. strani –
SOTTO LA LENTE
D
La Slavia può salvarsi e avere futuro solo grazie alle leggi per la comunità slovena
Sindaci, è l’ora delle scelte saggie
a queste colonne abbiamo spesso sostenuto come le leggi che tutelano lingua e cultura slovene rappresentino un forte vantaggio per tutti gli abitanti del territorio nel quale sono applicate. Ora, l’attuazione della riforma delle autonomie locali in Friuli Venezia Giulia permetterà di toccare con mano le opportunità che la presenza della comunità slovena dà ai Comuni, nei quali essa è riconosciuta. Nella costituzione delle Unioni (secondo il testo non ancora approvato definitivamente quando questo numero del Dom è andato in stampa) è loro concessa, infatti, la deroga per
due principi fondamentali, cioè la continuità territoriale tra le municipalità che si uniscono e il numero minimo dei residenti, stabilito in ben 40 mila residenti nei territori di pianura e in 30 mila in quelli di montagna. In concreto, i Comuni nei quali si applica le legge 38 possono costituire Unioni anche se non sono contermini e non raggiungono la quota prefissata di residenti. Qualcuno ha già avanzato l’ipotesi di tre Unioni «slovene». Una per il Carso triestino e goriziano, una per le Valli del Natisone e del Torre (senza Cividale e Tarcento, ma eventualmente con San Floriano del Collio), una per Valcanale e Resia.
Tali enti sovracomunali avrebbero tutte le caratteristiche e tutte le prerogative delle Unioni normali. Compreso un forte peso politico e contrattuale nei confronti della Regione. Va da sé che l’opportunità data è enorme e sarebbe un delitto imperdonabile non sfruttarla. È davvero l’estrema occasione per invertire il trend negativo e dare un futuro alla fascia confinaria della provincia di Udine. Non tutti i sindaci, purtroppo, sembrano averlo capito. Almeno a leggere il documento uscito dalla riunione dei primi cittadini delle Valli del Natisone, che propongono un’Unione dei sette comuni, con Prepotto e Tor-
reano, al massimo anche con Cividale e Moimacco. Un ente che, in verità, non potrebbe vedere la luce, perché privo dei numeri necessari, dato che nel documento non vi è riferimento alla minoranza slovena, ma solo a indefinite lingue e culture locali. Non resta, allora, che fare appello a tutti i sindaci e amministratori locali, affinché si liberino da pregiudizi, timori, condizionamenti, burattinai più o meno occulti. È l’ora di prendere decisioni coraggiose e saggie nell’interesse della gente che si è loro affidata. Delle loro azioni questa volta risponderanno alla storia. M. Z.
2
versko življenje
stran
30. novembra 2014
dom
NOVO CERKVENO LIETO Zgodovina začne v nediejo 30. novemberja s cajtan, ki viernike parpravlja na Božič Zgodovina -- kultura kultura
Avvento dei giovani per i giovani In occasione dell'Avvento, l'ufficio di Pastorale giovanile dell'Arcidiocesi di Udine ripropone la bella esperienza della Quaresima di quest'anno, quando moltissimi gruppi giovanili dell'Arcidiocesi sono stati coinvolti in prima persona nella realizzazione del sussidio «40 giorni con Gesù». Tale sussidio presentava ogni giorno il brano proposto dalla Liturgia del giorno, oltre a un breve commento realizzato dagli stessi giovani delle Parrocchie. Il sussidio di preghiera, quindi, si è rivelato uno strumento utile per consolidare i rapporti tra i gruppi giovanili e per condividere una riflessione spirituale. L'aspetto principale, tuttavia, riguardava la preghiera personale: il sussidio si è infatti rivelato uno strumento vicino, semplice, utile per avvicinare ciascun giovane a Gesù. Il sussidio adolescenti per l'Avvento 2014 è intitolato «L'Amore prende vita», richiamandosi al tema dell'anno pastorale. Alla sua realizzazione hanno partecipato una trentina di gruppi giovanili, provenienti da altrettante Parrocchie dell'Arcidiocesi. A questi gruppi si uniscono i seminaristi della Diocesi di Udine e l'Ufficio di Pastorale per la Famiglia, autori di particolari contributi. «Riteniamo questa iniziativa molto importante - afferma nell'introduzione don Maurizio Michelutti, direttore dell'Ufficio di Pastorale Giovanile - perché questo strumento è costruito con il contributo di tanti giovani, che in questo modo possono entrare “in rete” tra loro anche attraverso un cammino spirituale».
Vivere senza pace è un tormento «Costruire la pace è difficile, ma vivere senza pace è un tormento!». Lo ha detto il Papa il 19 novembre, prima dei saluti ai fedeli di lingua italiana, che come di consueto concludono l’udienza del mercoledì, ha rivolto un appello affinché a Gerusalemme e in Terra Santa «si ponga fine alla spirale di odio e di violenza e si prendano decisioni coraggiose per la riconciliazione e la pace». «Seguo con preoccupazione l’allarmante aumento della tensione a Gerusalemme e in altre zone della Terra Santa, con episodi inaccettabili di violenza che non risparmiano neanche i luoghi di culto», le parole di Francesco. «Assicuro una particolare preghiera per tutte le vittime di tale drammatica situazione e per quanti più ne soffrono le conseguenze. Dal profondo del cuore rivolgo alle parti implicate un appello affinché si ponga fine alla spirale di odio e di violenza e si prendano decisioni coraggiose per la riconciliazione e la pace».
1. ADVENTNA NEDIEJA
Varta se, ahtite an molite Evangelij po Marku (13,33-37)
V
arte se, ahtite an molite! Zaki na veste, kadà pride cajt. Bo kakor par človieku, ki je zapustiu svoj duom in šu na pot, potlé ki je svojim hlapcam izročiu oblast, vsakemu sojò opravilo, an je vratarju naroču, naj varje. Ahtite torej, zakì na veste, kadà pride hišni gaspodar, al’ zvičer al’ opunoči al’ o petelinovim pietju ali zjutra –, de vas ob nenadnim parhodu na ušafa, ki spité. Kar pa vam pravim, pravim vsiem: Ahtite!
Krancelj inindevetica božična Proglobimo Proglobimo in premislimo premislimo vriedne adventne pobožnosti
N
U. D.
ovo cerkveno lieto začne v nediejo 30. novemberja z adventin cajtam. Tele cajt, v katerim kristjani čakamo na Jezusovo rojstvo, »nas spominja, de je Božje kraljestvo z nami in med nami. Advent pomeni, de Buog parhaja k nam in de smo vsi poklicani, de ga sprimemo zvestuo in veselo – je napisu teolog msgr. Marino Qualizza –. Sparjeti Kristusa in viervati v Boga pomeni skarbieti tudi za naše življenje in se pomagati adan drugemu. Par nas skarb gre tudi za kulturo in za jezik, de ohranemo, kar daje lepoto našemu življenju v cierkvi, doma, v družini in zuna v vsieh vaseh, de spet zazvoni glas življenja.« Advent ima v Benečiji še posebnan čar, ki ga ponuja Devetica božična, se prave tisto pobožno ruomanje od hiše do hiše med ponavljanjam starih besedil, s katerimi gaspodinje pozdravljajo podobo Matere Božje, med molitvijo rožarja, med pietjam Lavretanskih litanij in božičnih piesmi. Lepuo je, de se v vaseh lieške fare tela liepa vierska navada ponavlja in s tem ohranja veliko kulturno in jezikovno bogastvo. Nomalo liet tudi v Benečiji (v Kanalski dolini ima tela navada močne korenine) parpravljajo adventne vence al’ kranceljne v cierkvah in hišah. Gre za iz zelenih vej spleden krancelj s štierimi svečami, ki ima vič simbo-
ličnih pomienu. Krancelj si je izmisnu niemški evangeličanski teolog in pionier socialnih dejavnosti Johan Wichern (1808-1881), ki ga je parvič predstavu lieta 1839 v Hamburgu. Njega namien je biu skrajšat otrokam parčakovanje božičnih prazniku in je od sparvič na velikem okovnem lesenem sviečniku paržgau svečo za vsak dan adventa in s tem ustvaru venec. Glede na število dni adventa v cerkvenem koledarju, se je spreminjalo tudi število paržganih svieč. Štier velike biele sveče so predstavljale štier adventne nedieje, med njimi pa je 18 do 24 majhanih ardečih svieč zagorielo za vsak dielovni dan v adventu in tuo do 24. dičemberja. Krancelj je biu že v starih cajtih napravljen predvsiem iz lomberja, ki je simbol zmage. Teolog Winchern je par tem morebit imeu v mislih Kristusovo zmago nad grieham in smartjo ter obrambo pred hudim, sa’ luč predstavlja zmago nad tamo. Iz gorenjih dežel Niemčije se je adventni krancelj razšieru narpriet po vseh evangeličanskih cierkvah, kmalu pa se je odparu pot v domuove vierniku in je postù zadost buj majhan in le s štierimi sviečami, ki predstavljajo štier adventne nedieje. V katoliški Cierkvi so parvič postavli adventni krancelj lieta 1925 v stolnici niemškega miesta Köln. Adventnemu kranceljnu so dali vič simboličnih pomienu. Okovna oblika
”
Sparjeti Kristusa pomieni skarbieti tudi za življenje
pomeni popunost in venčnost. Zelene veje govorijo o življenju in o Jezusu Kristusu, ki parhaja med nas. Simbolika vijolične farbe sveč predstavlja upanje, de bo tamà premagana. Štier svieče imajo posebno simboliko in predstavljajo štier vierske resnice (stvarjenje, učlovečenje, odrešenje in konac sveta); pomenijo tudi štier strani neba (sever, jug, vzhod in zahod), kar govori o univerzalnosti Kristusovega učlovečenja za vas sviet in vse ljudi in tudi štier lietne cajte, kar pomeni, de je bluo Kristusovo rojstvo velikega pomiena ne samuo za tisti zgodovinski cajt, v katerem je živeu, ampak za vse cajte.
Nekateri povezujejo štieri adventne nedieje in svieče kranceljna s štierimi cajti zgodovine odrešenja: od stvarjenja do Abrahama, od Abrahama do judovskih kralju, od judovskih kralju do babilonskega hlapčevanja, od babilonskega hlapčevanja do Kristusovega rojstva. Svieče paržgemo takuo, de na parvo adventno nediejo paržgemo parvo, na drugo blizu parve tud drugo – in takuo naprej do četarte nedieje, kar pomeni, de je v cajtu, ko se bližamo rojstvu Jezusa Kristusa, zmieram vič svetlobe. V duhovnem smislu tuo pomeni, de buj blizu smo Bogu, vič je svetlobe tudi v našim življenju.
PAPEŽ FRANČIŠEK je poudaril na potrebi, da se kristjani spreobrnejo od navideznosti k resničnosti
Spreobrnjenje mora doseči denarnico
B
odite pozorni, da ne postanete mlačni, lagodni, navidezni kristjani. To je opozorilo papeža Frančiška, ki ga je izgovoril med homilijo 18. novembra v kapeli Doma sv. Marte. Kristjani morajo vedno odgovoriti na Jezusov klic k spreobrnjenju, sicer niso samo grešniki, ampak postanejo tudi pokvarjenci. Spreobrniti se pa je milost, je »obisk Boga«. Današnje berilo iz knjige Razodetja in evangeljski odlomek, ki pripoveduje o Jezusovem srečanju z Zahejem, sta bila izhodišče za papeževo premišljevanje o spreobrnjenju. Gospod je od kristjanov v Laodikeji zahteval, naj se spreobrnejo, saj so zapadli v »mlačnost«. Živeli so »duhovnost udobja«. Niso hoteli, da bi jih kdorkoli motil »s čudnimi stvarmi«. Kdor živi na takšen način, misli, da mu ne manjka nič. Vsako nedeljo gre k maši, občasno moli, počuti se dobro, bogato, meni, da je v Božji milosti. Ničesar več ne potrebuje. Tako duševno stanje, je opozoril papež Frančišek, je »grešno stanje«: »Duhovna udobnost je eno od grešnih stanj.« Gospod pri takih ljudeh »ne pazi na besede«. Reče jim: »Ker si mlačen, sem pred tem, da te izpljunem iz svojih ust.« Vseeno pa jim svetuje, naj se »oblečejo«, kajti
»lagodni kristjani so goli«. Papež Frančišek je nato omenil še klic, namenjen tistim kristjanom, ki živijo »v navideznosti«. To so tisti, ki menijo, da so živi, a so mrtvi. Gospod od njih zahteva, naj bodo čuječi in tudi njih kliče k spreobrnjenju. »Sem tudi jaz med kristjani navideznosti? Sem živ v notranjosti, živim duhovno življenje? Slišim Svetega Duha, poslušam Svetega Duha, grem naprej …?« Kadar se navzven vse zdi dobro, ni ničesar, kar bi si lahko očital: imam lepo družino, ljudje me ne obrekujejo, vse imam, kar potrebujem, poročil sem se cerkveno, sem miren. Vse to
je navideznost! To so kristjani navideznosti, ki so mrtvi. Nasprotno pa je potrebno poiskati nekaj živega v notranjosti, se tega spominjati, bdeti in tako okrepiti le-to na način, da bo lahko šlo naprej: »Spreobrniti se: od navideznosti k resničnosti. Od mlačnosti h gorečnosti.« Zatem je tu še tretji klic. To je tisti, ki je bil namenjen Zaheju, višjemu cestninarju in bogatašu, oziroma po papeževih besedah »pokvarjencu«. Bil je tak kot mnogi voditelji, ki jih poznamo tudi danes. Namesto da bi služili ljudstvu, ga izkoriščajo, da služijo sami sebi. Zahej ni bil ne mla-
čen in ne mrtev. Bil je »v stanju gnitja«, bil je zares »pokvarjen«. »Toda v sebi je nekaj zaslišal: ta zdravitelj, ta prerok, za katerega pravijo, da lepo govori – rad bi ga videl, iz radovednosti. Sveti Duh je prebrisan,« je dodal papež Frančišek. Zasejal je seme radovednosti. Zahej se je tako celo nekoliko osmešil, da bi le videl Jezusa. Četudi je bil med pomembnimi voditelji, je splezal na drevo, da bi lahko gledal sprevod. Ni ga bilo sram. Želel je le videti Jezusa, v njem pa je v tem deloval Sveti Duh. Nato je v njegovo srce vstopila Božja Beseda in skupaj z njo veselje. Lagodni kristjani in kristjani navideznosti so pozabili, kaj je veselje. Zahej, ki je bil pokvarjen, pa je to veselje prejel takoj, ko se je njegovo srce spremenilo in spreobrnilo. Med drugim je obljubil, da bo četverno povrnil vsem, ki jih je prevaral. »Ko spreobrnjenje doseže denarnico, je zanesljivo,« je zatrdil sveti oče. Kristjani srca in kristjani duše so vsi. Le malo pa je »kristjanov denarnice«. Spreobrnjenje v Zahejevem primeru je prišlo v resničnem pomenu besede. Tisti, ki so ob tem godrnjali, da je »vstopil v hišo grešnika, da se je umazal in izgubil čistost«, so tisti, ki sami niso hoteli sprejeti spreobrnjenja.
dom
30. novembra 2014
TOPONOMASTICA
zgodovina - kultura
stran
3
Zgodovina Zgodovina - kultura - kultura
Slatina, Spignon, Varh: tre nomi importanti per un piccolo paese della Val Natisone
Gli Spignon Proglobimo devono il loro nome Proglobimo in premislimo in premislimo solo alla spina «appuntita»? Quando nella toponomastica irrompe l’esoterismo templare Spignon toponimo che apre diverse piste di ricerca
N
Giorgio Banchig
elle prime due puntate di questa ricerca sui toponimi Slatina, Spignon e Varh mi sono attenuto a quanto emerge dai documenti storici e dai dati linguistici concludendo che l’antica Slatina è l’odierno Spignon/ Varh, frazione montana del comune di Pulfero. Ma ho anche aperto un’altra pista di indagine ricordando che altri Spignon si trovano in Carnia e perfino nella Laguna di Venezia. Appurato che il toponimo deriva da «spina» nel senso di luogo che richiama la forma appuntita di una spina o ricco di piante spinose, la presenza di Spignon che possono non avere tali caratteristiche pone il problema di trovare una risposta al quesito se accanto a quello «letterario» possono esistere anche uno o più sensi «traslati». Voglio chiarire subito che, nel tentativo di trovare una risposta a questo quesito, entro nel campo delle ipotesi, delle probabilità, delle supposizioni e che d’ora in poi il modo dei verbi dovrebbe essere sempre il condizionale. Confesso che si tratta di un bel rompicapo ma è proprio nei momenti di difficoltà che si accende una luce e si ravviva la memoria. Mi sono ricordato, cioè, di quanto mi avevano suggerito Rosetta Gasparini e Toni Buiani di Remanzacco riguardo ad una possibile interpretazione del toponimo Spignon sulla scia dell’ipotesi che la Grotta d’Antro sia stato un luogo frequentato dai Templari o da qualche altro ordine cavalleresco. In un recente incontro mi hanno esposto
Nella foto: Spignon/Varh in comune di Pulfero.
le loro ipotesi basate non solo sul toponimo Spignon ma anche sui segni (triplici cinte, croci patenti, fiori della vita...) che si trovano nella Grotta d’Antro e nelle sue pertinenze. Su questo argomento mi sono soffermato brevemente nella mia ricerca sul Volto santo di Antro (cfr. Dom 9-13/2014). Ma il nostro Spignon che c’azzecca con i Templari? I miei interlocutori mi hanno spiegato che diversi toponimi derivanti dal termine «spina» indicano un passaggio segreto, una via d’uscita dai luoghi utilizzati dagli ordini cavallereschi in caso di emergenza. Quale migliore via di fuga dalla Grotta d’Antro se non il sentiero che porta a Spignon, scende nella Valle del Chiarò e passa accanto alla chiesa di Sant’Ermacora di Costa/Za-Podgrad? Louis Charpentier, giornalista e scrittore francese, autore di note pubblicazioni di carattere esoterico, nel volume «I misteri dei Templari» (Torino 2007) sostiene che in Francia «tutte le commende [templari], o per lo meno tutti i gruppi di commende abbinate avevano nei dintorni una località della spina. Si hanno così Épinay, Pinay, L’Épinay, Épinac. Al giorno d’oggi questo può essere il
nome di un campo, di una casa, di un villaggio oppure di una città […] ma sicuramente le commende non sono lontane» (p. 119). Dopo aver spiegato il simbolismo della spina nelle religioni e nella narrativa popolare, Charpentier si chiede: «Ma che rapporto esisteva tra le località delle spine e le commende? Non è da escludere che sotto forma di cunicoli o di strade nascoste esistessero delle specie di sentieri sotterranei di carattere iniziatico. Si può persino pensare che costituissero un ingresso clandestino che portava direttamente alla Grande Casa [templare]» (p. 122). L’autore ricorda, inoltre, che «nelle grandi città in cui vi era una commenda all’interno delle mura fuori delle mura ve ne era sempre un’altra, a volte addossata ai bastioni, che certamente per mezzo di una via sotterranea comunicava con la casa interna, permettendo così di accedervi senza passare per le porte comuni. È noto, infatti, e ve ne sono prove, che ogni commenda aveva i suoi sotterranei segreti» (Ibid.). Lascio ai cultori di cose esoteriche di indagare ulteriormente su questo enigma e di convalidare con ulteriori dati le loro ipotesi. Da parte mia posso solo ipotizzare che tra lo Spignon della Val Natisone e quello della Laguna di Venezia ci può essere un
”
Nella foto: Il faro dell’isola Spignon.
Il nostro Spignon che c’azzecca con i Templari?
qualche nesso che va oltre la semplice radice comune del toponimo. Del resto a Venezia i Templari erano di casa e l’isola di Spignon, con il suo canale navigabile, poteva benissimo servire come punto di riferimento ed essere una via di accesso o di fuga; così i Cavalieri di Antro in breve tempo potevano allontanarsi dalla Grotta salendo a Spignon. Prendendo in considerazione quest’ultima ipotesi e la presenza del toponimo in siti diversi mi permetto di avanzare dei dubbi circa l’unica spiegazione data a Spignon come «forma appuntita dei rilievi che caratterizzano la località» (Frau) o «località posta sulla punta, sulla cima, sulla sommità di un monte» (Zuanella). La posizione del nostro Spignon non è in cima alla montagna, ma sul fianco orientale, né la vetta sopra il paese, dove sorge la chiesa di Santo Spirito, ha una forma così «appuntita» da meritarsi tale
denominazione. Si tratta piuttosto del primo rilievo della dorsale che parte dalla sella di Sikalca e sale in direzione Nord/Ovest culminando con la vetta del Kraguojnca (949 m); a sua volta, sempre da Sikalca verso Sud/ Est, inizia una seconda dorsale che termina con la cima del Mladesiena (711 m). Anche lo Spignon di Cabia, mi ha confermato Ezio Banelli, non ha nulla di «appuntito»: si tratta di prati e boschi in declivio dove probabilmente c’era un punto di passaggio e di osservazione sulla valle. Pensiamo poi all’accezione di «spina» nel senso di «dorso», suggerisce Toni Buiani, per esempio «spina dorsale», «dorsale apenninica», oppure «sacra spina» per osso sacro… Spina e di conseguenza Spi(g)non è, dunque, un toponimo polisemantico che apre diverse piste di ricerca. Queste considerazioni costituiscono il punto di partenza per avanzare un’altra ipotesi. Si è detto che Slatina indica una località con una sorgente di acqua «salata, minerale». A memoria d’uomo Spignon ha sempre sofferto di scarsità d’acqua. Fino al recente allacciamento all’Acquedotto del Friuli centrale e prima ancora al rifornimento tramite autobotti, gli abitanti attingevano l’acqua dalla sorgente di Brestuje posta a 10 minuti di cammino sotto il paese. Nel 1948 venne installata una pompa che sollevava l’acqua in un deposito sopra il borgo. L’assenza o la carenza d’acqua è una cosa insolita per la nostra Slavia perché i paesi erano costruiti vicino ad una sorgente che soddisfaceva le necessità della gente e del bestiame. Quando molti secoli fa fu fondato questo borgo di montagna al confine con i friulani cividalesi, nei pressi c’era certamente una sorgente d’acqua e deve essere stata anche particolare visto che gli hanno dato il nome di Slatina. La sorgente è ora scomparsa ma oso pensare che l’indizio della sua esistenza stia non solo nell’antico toponimo ma anche in quello della già citata Sikàlca/Sicàlza, con il quale vengono chiamati i bei prati a ponente della chiesa di Santo Spirito. (3-continua)
RAZISKAVA Krivapete, Tanta, Škrati, Mora in Vedomci: sestavni del ljusdkih pripovedk
Strahovi in strašila med Benečani
V
majski številki Doma lieta 1981 je g. Valentin Birtič pisal o strašilih, ki so bili v starih časih pomembni del ljudskih pripovedk. Najbolj znani strašili v Benečiji so bili: Tanta, Krivapete, vedomci, Mora, Škrati, štrije. Med strašili so spadali tudi prikazni mrličev in nekatere živali kot np. volkovi in modrasi. Čeprav so se časi spremenili, komentira Birtič, je človek še naprej lahkoveren, saj so nastali horoskopi, amuleti, prerokovanja in spiritski sestanki. »Strahovi« so bili nekoč v Benečiji sestavni del ljudski pripovedk. Posebno v večernih urah, ki so se lotili ljudje skupnih opravil (np. lupljenje sirka) je bila navada pripovedovati
zgodbe o strahovih in strašilih. Tedaj so bili ljudje prepričani, da so neke naravne ali nadnaravne moči ustrahovale popotnike na samotnih krajih, ob hostah, potokih in pri številnih krizpotjih. Bujna domišljija si je izmislila in je znala ustvarjati čudne in grozljive prikazni, ki so imele različna imena: Tanta, Krivopeta, škrat, vedomci, mora, štrija. Tanta je bila nočna zapeljivka, ki se je polastila človeške volje in vodila nesrečnike iz kraja v kraj brez prestanka. Krivopete so bile nočne žene, imele so strahotno moč in so se takoj spustile iz enega hriba do drugega ter nagajale in lovile mladenče, ki so jih potem držale kot sužnje v skritih jamah in temnih brlogih.
Škrati pa so bili majhni dečki v rdeči obleki, ki v mraku so čakali nepokorne otroke izven vasi in prežali nanje, ko so se klatili daleč od hiše po »Ave Mariji«. Tudi vedomci so bili nočni mladenči, ki so motili in nagajali ljudem v njihovih opravilih ter jim križali načrte. Mora je bila zelo nadležna prikazen, ki je tlačila ljudi v spanju in jim ni dajala pokoja. Če kak človek ni mogel zaspati zaradi utrujenosti ali bolezni je takoj obtožil moro. Ta je bila navadno kaka stara, grbasta ženska iz domače ali bližnje vasi preoblečena ali pretvarjena v moro. Tudi štrije so bile še živeče žene, ki so imele neznane moči, s katerimi so delale škodo vaščanom in sose-
dom. Že sama prisotnost kake štrije, njih pogled ali beseda je povzročilo veliko gorja med zakoncema. Če so stopile v hlev so lahko škodovale žvini, predvsem kravam, ki so ostale več časa brez mleka. Med temi strašili moramo uvrstiti še prikazni »tih mrtvih«, ki so prihajali z onega sveta v nočnih urah; ljudje so videli v teh prikaznih tiste moške in ženske, ki so pustili za seboj slab zgled ali slabe spomine; ti so bili predvsem tatovi, ubijalci, lažniki, zakonolomci, ki so hodili po smrti strašit ljudi in jih obveščat kakšno trpljenje so si zaslužili na onem svetu. Ljudje so smatrali za zelo nevarne tudi neke vrste živali. O volkovih in medvedih, ki so izginili iz Benečije
že v davni preteklosti, je ostal samo neprijeten spomin v pravljicah. Tudi danes so nekateri prepričani, da modras (»uož«) lahko zastrupi človeka, da navadna krota ali močerad sta zelo škodljiva in povzročata bolezen ljudem, ki se jih dotaknejo. Nekateri mislijo, da celo nočno kvikanje nedolžne sove oznanja bližnjo smrt kakemu prebivalcu. Čeprav so bili naši »ti stari« včasih nekoliko lahkoverni so tudi danes vraže zelo razširjene med ljudmi: to se vsakdo prepriča, če samo pomisli na cvetočo in donosno »industrijo praznoverja«, ki modernemu človeku ponuja svoje izdelke v obliki raznih »amulet«, »horoskopov«, »prerokovanj«, »spiritskih sestankov«, itn. Sk. Sl.
4
poglobimo in premislimo
stran
l’Opinione di
30. novembraa 2014
dom
LARA LAPANJE GOLOB IN IRENA KENDA sta obudili tradicijo in postavili Hišo zelišč Zgodovina Zgodovina - kultura - kultura
Riccardo Ruttar
Vrtovi vile Sibile v Idrijskih Krnicah
Proglobimo Proglobimo in premislimo in premislimo Sindaci con la testa
P
e non burattini
oco cambia «che siano mini-province o maxi-comuni, o che si chiamino Ambiti o Mandamenti, perché la sostanza rimane la stessa: la riforma del funzionamento dei Comuni ed il sostanziale svuotamento delle loro competenze, trasferite ad ambiti sovracomunali, così come annunciata non rispetta le peculiarità della fascia confinaria, contraddistinta dalla presenza di 32 comuni nei quali è storicamente insediata la comunità slovena tutelata da norme nazionali, trattati internazionali, convenzioni europee e, non da ultimo, dalla stessa Costituzione». Così si esprimeva il vicepresidente del Consiglio regionale, Igor Gabrovec, già nel luglio scorso. La riforma degli Enti locali in cantiere, nel mentre cerca di risolvere problemi gestionali, ne crea molti altri di natura giuridica condizionando specifici diritti umani, civili, costituzionali e quant’altri. I 32 comuni di cui parlava Gabrovec sono quelli che la legge dello Stato n° 38 del 2001 riconosce come comuni in cui è tradizionalmente presente una comunità di minoranza slovena. Va ribadito che la stessa legge 38/01 all’art. 2 comma b) prevede «il rispetto dell’ambito territoriale di ciascuna lingua», certificandone la «ricchezza culturale», dettandone l’impegno di «risoluta azione finalizzata alla salvaguardia», e la promozione della «cooperazione transfrontaliera». La prevista unione dei comuni sui parametri inizialmente predisposti andava decisamente a sfavore di qualsiasi salvaguardia territoriale delle nostre comunità. Ma, un barlume di coerenza sembra aver brillato nella Commissione regionale del 18 ottobre con l’approvazione del disegno di legge di Riordino del sistema Regione-Autonomie locali in cui veniva affermato: «La Riforma deve andare certamente nella direzione della razionalizzazione dei costi ma anche del rispetto della tutela delle comunità linguistiche, grazie alle quali la nostra regione è a statuto speciale». Affermazione di principio che tuttavia va riempita di contenuti concreti. Intanto suona positivo il fatto che nelle obbligatorie unioni per i comuni montani si possa derogare al numero minimo di abitanti (30.000) ed alla prevista contiguità territoriale. Venendo al dunque, a questo punto la parola passa agli amministratori dei comuni che sono compresi nella famosa tabella allegata alla legge 38/01. Immagino lo sconcerto che, a mio avviso, provoca in loro nel dover decidere un comportamento che non sia finalizzato al mantenimento delle instabili poltroncine, ma al reale bene delle comunità cui dovrebbero per lo meno tentare di garantire un futuro non dettato dall’esterno; da comuni vicini più forti, dai quali ovviamente non è il caso di aspettarsi improbabili generosità e attenzioni. Quanti di loro hanno ottenuto responsabilità amministrative cavalcando posizioni slovenofobe? E che grado di autolesionismo saranno capaci di raggiungere, se ignoreranno l’occasione, che viene offerta dalla legge 38/01? Il direttore del foglietto trimestrale di Grimacco proclama l’aggregazione «attorno ad un Progetto di forte affermazione della nostra dignità comunitaria». E ancora: «Sarà necessario affermare la specifica individualità del nostro territorio e definire i meccanismi di una autonoma rappresentanza sociale». Come dargli torto? Purtroppo non vuole ammettere che la specificità è sancita da due leggi dello Stato e una regionale. In pratica, l’uovo di Colombo c’è già. Sono i vantaggi – amministrativi, economici e sociali, oltre che linguistici e culturali – garantiti dalle leggi di tutela per la comunità slovena. I sindaci ci pensino bene. E si guardino da chi li vuole gestire alla stregua di burattini, condizionando dal retropalco le scelte politiche e amministrative delle quali, nel bene e nel male, saranno responsabili loro e solo loro.
Miran Mihelič
N
a širnimi polji vasi Idrijske Krnice, tako pravi zgodba, se je mogoče poglobiti v podobo doživljanja prvobitnega božjega stvarstva. Tu gori pa je živela deklica, ki so ji pravili Vila Sibila in njena dobrota se je naselila v srca ljudi in posnemali so jo. Vili Sibili je bilo že od rojstva dano razumeti skrivnosti Narave, kot del božjega stvarstva. Kot sveti Frančišek se je pogovarjala s pticami, še več, z vetrom, objemala z drevesi, še posebej pa s cvetlicami, zelišči… Vsi ti so ji razodeli globlje skrivnosti resnice božjega stvarstva, človeka v njem in svoje čudodelne in zdravilne moči, ki odpirajo vrata k zdravju tistemu, ki to resnico išče. Deklici Sibili je bil dan dar in poslanstvo, da tem ljudem odpira oči potom dragocenega znanja o zeliščarstvu in skrivnostnih močeh zdravilnih rastlin. Tako so te negovali in pustili rasti, jih celo širili in skrbno negovali, delali iz njih zdravila. Skrivnost je prehajala od babic na mlade rodove. Žal je prišel žalosten čas, ko je bilo že videti, da se bodo morali ljudje iz te lepote izseliti, ker je mlade zvabilo na videz lažje in brezskrbno življenje v dolini, rožnate travnike in polja pa je začelo zaraščati grmovje in za njim gozd. Toda v dolini izropani zakladi so začeli pešati in ljudje so se začeli seliti daleč proč v tuje kraje. Takrat se je v še zadnjih dveh deklicah (Lara Lapanje Golob in Irena Kenda) na Krnicah prebudilo nekaj duha zapuščine Vile Sibile in sklenili sta obuditi njeno duhovno in zdraviliško zapuščino, ki so jo babice še poznale. Sklenili sta gor osnovati svoji družini in dati dober zgled še
drugim mladim. Obiskali sta redke preostale dobrosrčne in prijazne ljudi, na gorskih domačijah, da so jima pomagali obuditi tradicijo do take mere, da bi se dalo od tega dostojno živeti. Zopet so očistili polja, zasadili nasade zdravilnih zeli in postavili Hišo zelišč. V njej zdaj Lara Lapanje Golob (dipl. delovna terapevtka in sociologinja), suši rožice in druge zdravilne rastline, iz njih vari čaje in pripravlja najrazličnejše zeliščne pripravke. Ljudem iz širšega okolja razkriva skrivnosti o zdravilnem in blagodejnem učinkovanju zelišč in jim deli blagor dobrega počutja. Starodavne prerokbe so tako izpolnjene, med temi ljudmi pa zopet vlada zaupanje v prvinsko moč božjega značaja Narave. Na tukajšnjih njivah je zasajenih preko 100 vrst poznanih in malo manj poznanih zdravilnih rastlin. Vsako leto dodajo nove vrste in širijo vrsto njih izdelkov. Iz spoštovanja in zaupanja v moč narave pustijo, da ona sama neguje zelišča, da sonce, veter, čist zrak, voda in zemlja v njih zbudijo vire zdravilnih moči. Človeška roka poseže v ta naravni tok rasti in dozorevanja zdravilne rastline le
”
Gojenje zdravilnih zeli zanimivo tudi za razvoj turizma
V TINJAH STROKOVNI POSVET na katerem so razpravljali o perečih vprašanjih v slovenskem zamejstvu
Slovenščina živi najprej v družini
V
petek, 14. novembra, je Iniciativa Slovenščina v družini z avstrijske Koroške organizirala celodnevni strokovni posvet v Katoliškem domu prosvete v Tinjah blizu Velikovca. Tam so najprej v sodelovanju s štirimi izbranimi strokovnjaki govorili in razpraviali o pomembnih in perečih vprašanjih v slovensko govorečem zamejstvu.Tako je izredni univerzitetni profesor za pedagogiko (Univerza v Celovcu) Vladimir Wakounig spregovoril o jezikovnih svetovih v okviru osnovne socializacije v družinskem in družbenem okolju, medtem ko se je slavistka Herta Maurer-Lausegger (Univerza v Celovcu) bolj osredotočila na medgeneracijske razlike glede na posredovanje jezika. Politologinja in publicistka Štefka Vavti je na podlagi biografskih raziskav na avstrijskem Koroškem orisa-
la odnos mladih do domačih slovenskih narečijh; njen prispevek pa je nekako tudi uvajal v poseg znanstvene sodelavke na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Zrc Sazu in predsednice Slovenskega kulturnega središča v Kanalski dolini »Planika«, Nataša Gliha Komac. Slednja je opisala primer odkrivanja domačega ziljskega narečja na območju štirijezične Kanalske doline preko znanstvenih raziskav, pri katerih sodelujejo tudi mladi domačini. V popoldanskem delu posveta pa so bili na vrsti kulturniki. Rudi Bartaloth (Kanalska dolina), Sandro Quaglia (Rezija), Tanja Colja (Gorica), Marko Smole (Hrvaška), Valerija Perger (Porabje), Susanne Weitlaner (Štajerska) in Martina Piko-Rustia (Koroška) so orisali stanje slovenske narodne skupnosti v krajih, od katerih prihajajo, in obenem opozorili na kritičnosti, primere dobre prakse
Udeleženci posveta v Tinjah.
in možne odgovore na posamezne izzive. Proti koncu posveta so organizatorji napovedali, da bo kmalu na razpolago skupna izjava s skupnim stališčem govornikov in udeležencev. Obenem je bilo napovedano,
da bo temu sledil drug posvet, ki ga bodo organizirali v Kanalski dolini v sodelovanju s tamkajšnjem kulturnem društvom »Planika«. Luciano Lister
trikrat: prvič, ko v nasadu na 1.000 metrih nadmorske višine v neokrnjeno krniško zemljo položi seme zeli; drugič, ko zelišča, zrela in polna učinkovin, previdno ročno oberejo, tako kot so znale stare mame; in tretjič, ko s tradicionalnimi ročnimi postopki iz njih izvabljajo njihove blagodejne »esence« in jih preoblikujejo v izdelke. Stvar postaja zanimiva tudi za razvoj turizma. Ob ogledu vseh treh nasadov se obiskovalci lahko sprehodijo, skozi Idrijske Krnice, se naužijejo čarov te prelepe vasi in razgleda na okoliške hribe, kjer je cerkvica z mozaikom patra Marka Rupnika, ki je že sam na sebi vreden prihoda in ogleda. Področje nudi izjemno pestrost naravnega rastlinstva. Tu se obiskovalec lahko pobliže spozna s še mnogo drugimi, v naravi rastočimi zdravilnimi rastlinami, kot so arnika, šentjanževka, astromontana, itd. Tisti, ki so navdušeni nad botaniko, pa se lahko povzpnete na bližnji Jelenk, ki je rastišče avtohtonega Idrijskega jegliča. Lara je postala odličen poznavalec in strokovni vodnik. Možnosti ogleda in ponudba za domače jedi in zdravilne čaje za skupine je po predhodnem dogovoru. Hiša zelišč je namreč blagovna znamka naravnih zeliščnih pripravkov ter izdelkov za aromaterapijo in dobro počutje.
ZNAMENJE NA ROMBONU
V
soboto, 15. novembra, je na pogorju Rombona, na vojaško strateški koti 1313, kot jo je v prvi svetovni vojni imenovala avstro-ogrska vojska, dekan Viljem Čušin blagoslovil na novo postavljeno znamenje križa, Erna Wojčicki Germovšek pa je vodila kulturni program. Pred tem, ob 7. uri zjutraj, sta dekan in kaplan Boštjan Fegic darovala mašo za mir, vse padle vojake in umrle civilne žrtve v prvi svetovni vojni. Zbrani so po maši nadaljevali pot do ponovno postavljenega križa na omenjeni koti. Pred leti je namreč tam križ že postavil nekdo iz gole pietete, pa je bil nekomu v napoto in je »izginil«. Tokrat je križ iz železne krivljene in varjene pločevine. Izdelal jo je ljubiteljski umetnostni kovač Iztok Klemenčič iz Lesc. Postavila sta ga pobudnika te ideje, Peter in Marijan Zorč iz Bovca. (m. m.)
dom
v ospredju
30. novembra 2014
L’EX SINDACO DI SAN PIETRO
stran
5
sulla riforma dell’ordinamento delle autonomie locali in Friuli Venezia Giulia iz iznaših naših dolin dolin
Marinig: Unione dei comuni terske terskedoline doline della Slavia o sarà il disastro
Minister Žmavc v videnski provinci
rezija/kanalskadolina dolina delle questioni e, di conseguenza, «Bisogna sfruttare al meglio le deroghe rezija/kanalska lucidità sulle scelte da compiere. Il previste per le 32 municipalità, passaggio attuale va gestito con esperienza, chiarezza e volontà politica. nelle quali è tutelata la minoranza slovena» Se si ragiona col vecchio metodo
I
Ezio Gosgnach
l percorso di attuazione della radicale riforma delle autonomie locali in Friuli Venezia Giulia pone i Comuni della Benecia, o Slavia friulana che dir si voglia, davanti a un bivio. Da una parte la strada di una forte Unione fondata sulla coesione territoriale e culturale, da costruire in virtù delle norme speciali concesse ai territori nei quali è insediata la comunità di lingua slovena; dall’altra lo smembramento, il naufragio nel mare friulano e l’insignificanza politica. Da una parte l’estrema possibilità di rinascita; dall’altra l’accelerazione dell’agonia. Il passaggio è, dunque, cruciale. Sulla base del testo approvato dalla Quinta commissione (la legge era all’esame dell’aula quando questo numero del Dom andava in stampa), ne abbiamo parlato con Giuseppe Firmino Marinig, il politico con la maggiore esperienza delle Valli del Natisone, per questo cercato e ascoltato dagli amministratori di ogni schieramento. È stato per lunghi anni sindaco di San Pietro al Natisone, consigliere provinciale, presidente della Comunità montana. Attualmente è vicepresidente del Comitato istituzionale paritetico per i problemi della minoranza slovena. Prof. Marinig, che giudizio dà della riforma? «Non la considero la necessaria riforma strutturale, in quanto punta sulle Unioni dei comuni e non sulle fusioni, che avrebbero permesso davvero di riorganizzare l’intero sistema. In ogni caso, rispetto all’impianto iniziale, sono stati apportati sensibili miglioramenti. In primo luogo le Unioni venivano disegnate a tavolino, senza tenere conto delle
diversità linguistiche e territoriali. La comunità slovena veniva inglobata in aree vaste a maggioranza friulana o italiana, le aree montane venivano unite alla pianura. In secondo luogo si prefigurava un deciso calo dell’autonomia, instaurando un modello monocratico basato sulle figure dei sindaci, escludendo i consigli comunali, quindi, e le opposizioni». Le deroghe per i 32 Comuni nei quali si tutela la minoranza slovena rappresentano una grande opportunità... «Certamente. Sia per quanto riguarda la costituzione delle Unioni, sia per le fusioni. I nostri amministratori locali dovrebbero capire in tempi rapidi che, oltre a unire i servizi, bisognerebbe fondere i Comuni per avere più peso, per avere pari dignità, per non essere sempre minoranza». Può spiegare meglio il concetto? «Faccio un esempio. Secondo la bozza di partenza, i Comuni della Valli fusi, nell’Unione avrebbero avuto un voto, mentre, secondo il testo andato in aula, il Comune unico disporrebbe di sette voti. Questo sarebbe notevole in un’eventuale Unione con Cividale, Manzano...». Ma non è questa la soluzione ottimale... «Assolutamente no. I nostri sindaci e amministratori dovrebbero puntare su un’Unione dei comuni delle Valli e di quelli con le stesse caratteristiche linguistiche e territoriali. Il che non preclude una successiva fusione, considerato che la riforma prevede notevoli trasferimenti finanziari per le municipalità che vanno a fondersi. Sono trecentomila, quattrocentomila euro l’anno per un quinquennio, senza alcun vincolo di spesa». E i subambiti all’interno di Unioni più vaste? «La riforma li prevede, ma per me
PODPREDSEDNIK DEŽELNEGA SVETA
posoc posoc ˇje ˇje sport sport
sono un escamotage per fuggire dalla realtà. Meglio costituire Unioni piccole, ma coese linguisticamente e orograficamente, sfruttando la deroga per la minoranza slovena. In tal senso è bene che questa impostazione sia stata accolta dal Comitato paritetico. Di certo il suo documento avrà il suo peso quando la Giunta regionale andrà a delimitare le Unioni». Riassumendo, lei è per un’Unione tra i comuni delle Valli del Natisone e quelli del Torre caratterizzati dalla presenza della comunità slovena. E Cividale, che pure è nell’elenco dei 32 Comuni? «Lo escluderei. Non si esprime, ma si sa che ha altri intendimenti. Anche le Valli del Torre devono dire dove vogliono stare. Certo, pure il venire meno del requisito di continuità territoriale dà forti vantaggi. Penso a San Floriano del Collio che potrebbe stare con noi anche se Dolegna e Cormons non lo volessero, a Lusevera e Taipana che non verrebbero escluse da un probabile no di Nimis». Ma questa impostazione ha la possibilità di diventare realtà con l’attuale quadro politico della Benecia? «Risposta molto difficile. I nostri amministratori, seppure brave persone, se presi singolarmente, non mi sembrano avere grande conoscenza
del muro contro muro o del nemico da combattere, si va inevitabilmente verso il disastro. La nostra gente perderà ulteriori possibilità di sviluppo e gli stessi amministratori si troveranno a gestire un niente. E dimenticavo un altro elemento...». Quale? «Le Unioni omogenee sotto il profilo linguistico sloveno potrebbero diventare uno strumento importante anche per la cooperazione transfrontaliera con Slovenia e Carinzia, perché probabilmente le direttive europee faranno riferimento ad esse, visto che l’Unione Europea ha la volontà di difendere e valorizzare le comunità linguistiche lungo le fasce confinarie». Ci vuole una visione lungimirante... «I sindaci e gli altri amministratori devono avere davanti agli occhi una prospettiva lunga. Penso che tra una decina d’anni, visto il clima che si sta formando, l’Europa si trasformerà da unione di Stati in unione delle regioni e dei popoli. Basti pensare ai movimenti autonomisti e indipendentisti della Scozia, del Galles, della Bretagna, della Catalogna e via elencando. Chi sarà all’altezza di capire questi tempi e questi momenti andrà avanti. È necessario che i nostri inizino a studiare e capire la realtà, distanziandosi dalle stupidaggini che qualcuno mette in giro». Ad esempio dal fatto di dire che non siamo sloveni e rifiutiamo la tutela? «Proprio così. Le leggi per la nostra comunità si stanno dimostrando valide e vantaggiose. Basti vedere, ad esempio, come crescono tutte le scuole di San Pietro al Natisone. Essere un territorio bilingue dà grandi opportunità in tutti i sensi. E ne darà sempre di più».
Igor Gabrovec se bori za pravico do avtonomije slovenske manjšine
V smer pričakovanj naših ljudi
D
eželni svetnik Slovenske Skupnosti Igor Gabrovec je predstavil dva amandmaja k zakonskemu osnutku o krajevnih upravah, ki ga je 17. novembra sprejela pristojna deželna komisija. »Na seji komisije sem izrecno izpostavil še dve odprti vprašanji, ki pa sta nadvse pomembni in od razpleta le teh bo odvisno tudi moje zadržanje pri končnem glasovanju v avli. Kolegom večine in opozicije sem predočil potrebo, da se dvaintridesetim ‘zaščitenim’ občinam priznana pravica, da se same odločijo za najbolj primerno, smotrno in učinkovito obliko povezovanja storitev in drugih upravno-političnih postopkov. Zahteval sem, da se lahko naše občine svobodno odločijo, ali naj sploh pristopijo k Unijam, ne da bi bile zaradi tega prikrajšane na finančnih dotacijah ali doživljale kakršnokoli obliko
oškodovanja. Mislim, da je to edina oblika, ki našim izvoljenim občinskim upraviteljem in skupnostim, ki jih izražajo, prizna pravico in dostojanstvo, da se ohranijo kot aktiven in suveren subjekt razvoja v prostoru.« Tekst, ki mu je peta komisija prižgala zeleno luč in je nato šel v obravnavo Deželnemu svtu, se z razliko od začetnega osnutka razlikuje zaradi nekaterih pomembnih izboljšav na področju spoštovanja določil zaščite za slovensko narodno skupnost. »Na moj predlog je komisija sprejela določilo, da dvaintridesetim občinam z zaščitenega območja od Milj do Trbiža pri ‘risanju’ Občinskih združenj izrecno priznava možnost
odstopanja od dveh osnovnih kriterijev, se pravi ozemeljske kontinuitete in številčnih parametrov glede obsega prebivalstva, kar nudi bistveno večji manevrski prostor za sklepanje ‘Slovencem prijaznih’ občinskih navez – je napisal v sporočilu za tisk Igor Gabrovec – . Prav tako je bil sprejet popravek, ki ga je formalno predložil odbornik Panontin, ki nastajajoča Združenja občin obvezuje, da prevzemajo vse obveze iz 8., 9., 10. in 21. člena zaščitnega zakona, ki med drugim urejajo vidno dvojezičnost in pravico do uporabe slovenskega jezika v javni upravi.« »S skupnimi močmi lahko zmoremo še nekaj skupnih korakov v smer
”
Manevrski prostor za Slovencem prijaznih Unij
zaščite potreb in pričakovanj tudi naših ljudi na teritoriju. Jasno pa je, da na vsak predlog gledam še najprej z očmi majhnih občin, ki lahko pri povezovanju z znatno večjim partnerjem zlahka potegnejo krajši konec,« je poudaril Gabrovec.
Ministrer za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc bo 9. in 10. decembra dva dni med Slovenci v Videnski provinci. Kot gost krovnih organizacij SSO in SKGZ, želi namreč natančno spoznati beneške, rezijanske in kanalske Slovence, njih položaj, uspehe, probleme in parčakovanja ter teritorij, na katerim živijo. Ministra bojo spremljali sodelavci Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter predstavniki slovenskega generalnega konzulata v Tarstu. Obisk bo začeu v torak 9. decembra. Dopudan bo Žmavc v Inštitutu za Slovensko kulturo v Špietru sreču predstavnike Sso, Skgz in Inštituta za Slovensko kulturo in se ogledu multimedijsko okno SMO. V popudanskih urah bo pa v Čedadu obisku sedeže SSO, SKGZ in Kmečke zveze in se sreču z njih vodstvi. V sriedo 10. decembra Žmavc bo dopudan v Terskih dolinah, natuo v Reziji in Kanalsko dolini.
Odbor pokrajine Viden o šolah V ponedeljek, 17. novembra, se je sestal odbor Pokrajine Videm; na zasedanju so predsednik in odborniki, med drugim, sprejeli dva sklepa o šolstvu, dodatno porazdelitev sredstev za promocijo furlanskega jezika ter odobrili Protokol za kulturne dejavnosti. Odbor je najprej odločal o preureditvi pokrajinske šolske mreže; smernice, ki jih je glede šolstva izdala Dežela Furlanija Julijska krajina namreč predvidevajo, da morajo večstopenjske šole in državni izobraževalni zavodi druge stopnje imeti med 600 in 1200 vpisanih učencev (spodnja meja je lahko 400 učencev, če je občina, v kateri se šola nahaja, v goratem območju ali se v njej izvajajo zakoni o zaščiti jezikovnih manjšin). Upoštevajoč, da nekaj desetin občin ne doseže niti te spodnje meje ter da je sedanja ureditev stopila v veljavo pred kratkim, in sicer s šolskim letom 2012/2013, je pokrajinski odbor, v dogovoru s šolskimi upravitelji, odločil, da potrdi sedanje stanje, saj bi bila drugačna preureditev prenagljena. Obenem je odbor sprejel sklep, da bo z letošnjim šolskim letom ena sekcija dvojezičnega vrtca nameščena v šolskih prostorih v Sovodnjah. Odbor je odobril tudi dodatno porazdelitev sredstev društvom in šolam za promocijo furlanskega jezika; finansirane bodo tako nekatere gledališke predstave in publikacije v furlanščini. Odbor je tudi odobril podpis Protokola med Pokrajino Videm in društvom Deputazione di Storia Patria per il Friuli za pripravo publikacije o družini Antonini.
via Arengo della Slavia, 1 - 33049 San Pietro al Natisone (UD) www.cm-torrenatisonecollio.it
(
tel. 0432 727552/0432727629 info@cm-tcn.regione.fvg.it
Gorska skupnost Ter, Nediža in Brda obvešča
Peš poti skupna dediščina P eš poti so od nekdaj bile gorskim prebivalcem osnovnega pomena za komunikacijo, srečevanja, sestopanje v dolino, odhajanje na delo v gozd ali na travnike ali za to, da bi se podajali v številne verske kraje, na primer v mnoge, po ozemlju razpršene votivne cerkvice. Sčasoma so peš poti dobile še novo funkcijo: postale so dragoceno sredstvo za turistično promocijo in turistično ponudbo. Za oskrbovanje in vzdrževanje omrežja peš poti na ozemlju Nadiških in Terskih dolin in Brd je vedno skrbelo krajevno prebivalstvo, ki je te poti uporabljalo, v zadnjih letih pa za to skrbijo tudi prostovoljci krajevnih planinskih društev. Gorska skupnost Ter, Nadiža in Brda si že dolgo prizadeva, da je za skoraj 300 km peš poti vsako leto namenjeno približno 32.000 evrov za redno vzdrževanje stez s pomočjo Julijsko karnijske komisije za peš poti italijanskega planinskega društva v sodelovanju s krajevnimi planinskimi društvi. Za redno vzdrževanje skrbijo društva: S.A.F. pododdelek Čenta - Oddelek CAI Čedad – Oddelek CAI Gorica – Pododdelek CAI Nadiška dolina in Planinska družina Benečije. Njim se je treba zahvaliti za predanost in marljivost, s katerima opravljajo nalogo, ki jim je zaupana. Žal je bila letos mreža peš poti zelo poškodovana zaradi neugodnih vremenskih razmer. Zlasti žled je načel številne steze na nadmorski višini od 700 do 900 metrov, pogosto deževje pa je zelo pospešilo vegetacijo in s tem
povzročilo skupinam prostovoljcev kar veliko težav. Peš poti so z lahkoto razpoznavne po običajnih oznakah rdeče-bele in rdeče barve, ki jim je dodana številka poti. Pri tem se za imena krajev spoštuje slovenska toponomastika na področjih, ki so pod slovenskim vplivom, in furlanska, na področjih, ki so pod furlanskim jezikovnim vplivom, kot to predvideva 7. člen D.Z. 22/2012; uporabljena so imena toponimov, ki jih prinaša topografska mapa “Tabacco” razmerje 1:25.000. Kartografija je zelo koristno sredstvo in nam olajša uporabo peš poti; Gorska skupnost Ter, Nadiža in Brda je dala zato, v sodelovanju z založbo Tabacco, pobudo za objavo treh topografskih map v razmerju 1:25.000, ki prikazujejo celotno ozemlje in navajajo ter označujejo najbolj uporabljene peš poti, ki so tudi redno vzdrževane. Peš poti so skupna dediščina: vsi jih smemo uporabljati, moramo pa jih tudi varovati, ker nam omogočajo boljše spoznavanje področja, predajanje zdravi gibalni dejavnosti in pomagajo poleg tega obogatiti turistično ponudbo. Gorska skupnost ima namen finančno še naprej podpirati vsak napor za vzdrževanje peš poti, – še vedno v sodelovanju z Julijsko-karnijsko komisijo za peš poti in italijanskim planinskim klubom ter krajevnimi planinskimi društvi –, saj se zaveda, da le prizadevanja za stalno redno letno vzdrževanje, omogočajo, da se ta, tako pomembna infrastruktura, ohrani v primernem stanju.
SEZNAM PEŠ POTI, KI JIH VZDRŽUJEJO NA OZEMLJU GORSKE SKUPNOSTI
1 710 2 711A 3 712 4 727 5 729 6 730 7 737 8 742 9 097 10 098
11 099 12 724 13 736 14 736A 15 744 16 745 17 747 18 747 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35
MONTEAPERTA GRAN MONTE V. DEI MUSI / VIŠKORŠA – VELIKA GLAVA. BIV. 711- RIC.RO MONTEMAGGIORE SENT.711 / ODSEK 711 - BRINICA PASSO TANAMEA – M.STARMAZ – BIV.742 / TANAMEA _ STARMAC – ODSEK 742 PASSO TANAMEA – BOC.ZAJAVOR-SELLA CARNIZZA / TANAMEA – ZAJAURON - KARNICA SORG.T.TORRE – F.LA DOLINA CESARIS / IZVIR TERA – DOLINA POD BARDO V.T. TORRE –SELLA FOREDOR / TERSKA DOLINA - FOREDOR V.DEI MUSI CIMA M.MUSI / DOLINA MUŽAC - MUŽAC MONTEMAGGIORE – GRAN MONTE / BRIEZIA – BRIEŠKI JALOVAC SAN MAURO – MONTE SABOTINO / ŠTMAVER - SABOTIN PIEDIMONTE – S.FLORIANO MOSSA CAPRIVA BIVIO 099 / PODGORA – ŠTEVERJAN – MOŠKOPRIVNO ODSEK 099 GRADISCA – CORMONS – VENCÒ-ALBANA / GRADIŠČE – KRMIN – VENCÒ - IBANA VALICO STUPIZZA KREMEN ZACELA BIV. 725 / ŠTUPCA – KREMEN – ZAČELA – ODSEK 725 CEPLETISCHIS M.MATAJUR RIF.PELIZZO / ČEPLEŠIŠČE – MATAJUR – KOČA PELIZZO RACC.MASSERIS – C.TAMORSCA / MAŠERA - TAMORŠČA MONTEMAGGIORE – PROSSENICO – MONTEFOSCA / BREZIE – PROSNID – ČARNI VARH CEPLETISCHIS – BOCCHETTA DI TOPOLÒ ČEPLEŠIŠČE - KJUČ CLABUZZARO CUM CASTELMONTE / BRIEG – STARA GORA RUCCHIN - CUM TRIBIL SUP.RE / ZALOČILO – HUM – GORENJ TARBI
A
748 CASTELOMONTE – ALBANA./ STARA GORA - IBANA 723 STUPIZZA BIVIO 735 ERBEZZO GORENJA VAS S.ANDREA / ŠTUPCA-ODSEK 735 – ARBEČ – GORENJA VAS – SV.ŠTANDREŽ 746 TOPOLÒ – LASE – COLOVRAT – CLABUZZARO / TOPOLOVE – LAZE – KOLOVRAT - BRIEG 749 S.PIETRO NAT. – DOM M.MATAJUR / ŠPETER – DOM NA MATAJURE 749A MAKOTA – BIVIO 749 – SELLA CHIESA S.CANZIANO / MAKOTA – ODSEK 749 – SV. KOCJAN 752 ANTRO – SPIGNON –M.VORSIC –BIVIO 753 – CALLA – MONTEFOSCA / LANDAR – VARHUORŠIČ-ODSEK 753 - KAU 755 SAVOGNA – M. S.CANZIANO / SAUODNJA – SVET KOCJAN 756 STUPIZZA CONFINE./ ŠTUPCA - MEJA 760 SCRUTTO – PICON – CASTELMONTE./ ŠKRUTOVE – PIKON – STARA GORA 761 SCRUTTO CLASTRA S.LUCIA BOCCH. TOPOLÒ BIVIO 745 / ŠKRUTOVE – HLASTA – SV. LUCIJA – KJUČ – ODSEK 745 725 STUPIZZA – MERSINO ALTO – MATAJUR / ŠTUPCA – MARSIN - MATAJUR 735 STUPIZZA – MONTEFOSCA / ŠTUPCA - ČARNI VARH 750 S.NATURA – BIV. 736 – RIF.PELIZZO / STEZA NATURA – ODSEK 736 - KOČA PELIZZO 754A DOM PDB BIV.736 Q.1530 / DOM NA MATAJURE – ODSEK 736 – VIŠ. 1530 751 MONTEMAGGIORE BIV.736 Q.955 / MATAJUR – ODSEK 736 754 STUPIZZA-PRADOLINO-M.MIA / ŠTUPCA – PRADOL - MIJA 753 MONTEFOSCA – JOANAZ – BIVIO BOCCH. DI CALLA / ČARNI VARH – IVANAC – ODSEK KAU
Financirano iz skladov zakona št. 38/2001, 8. člen in deželnega zakona št. 26/2007, 19.člen – Zakonska določila za zaščito slovenske jezikovne manjšine Prevod: Jelka Daneu Cvelbar v deželi Furlaniji - Julijski krajini, “Projekti v zvezi z rabo slovenščine v javni upravi Furlanije – Julijske krajine.”
dom
30. novembra 2014
iz naših dolin
stran
7
ALLE 18 NELLA SALA CONSILIARE la presentazione dei volumi sulla Slavia editi dalla cooperativa «Most» iz iz naših naših dolin dolin
Conoscere la storia è diritto terske terske doline doline Il 5 dicembre a Merso Sup. rezija/kanalska rezija/kanalska dolina dolina Per la prima volta le vicende delle Valli del Natisone, dalla preistoria a oggi, raccolte in maniera organica
I
R. D.
l diritto di conoscere la propria storia «è un diritto fondamentale e inalienabile della persona umana, come quello di vivere sulla propria terra, parlare la propria lingua, godere dei diritti civili, accedere all’ istruzione e ai servizi fondamentali di una società organizzata». Lo afferma l’autore Giorgio Banchig nella prefazione dei volumi «Slavia-Benečija. Una storia nella storia» e «Benečija. Ko se mala in velika zgodovina srečata» che verranno presentati venerdì 5 dicembre alle 18 nella sala consiliare del municipio di San Leonardo/Svet Lienart, a Merso Superiore/Gorenja Miersa. I due volumi, che per la prima volta raccolgono in maniera organica le
vicende della Slavia dalla preistoria a oggi, sono arricchiti dalle illustrazioni di Moreno Tomasetig. Li ha editi la cooperativa «Most», in collaborazione con l’associazione «don Eugenio Blanchini» e la Confederazione delle organizzazioni slovene. La presentazione dell’importante opera, che gode del patrocinio del Comune di San Leonardo, sarà affidata a mons. Marino Qualizza, teologo e direttore del «Dom», mons. Sandro Piussi, docente di Storia della Chiesa, Silvester Gaberšček, professore di sociologia e dirigente del ministero della Cultura sloveno, e a Roberto Dapit, docente di lingua slovena all’Università di Udine. Saranno presenti l’autore e l’illustratore. «La specificità della storia della Slavia – sottolinea Banchig – sta
posoc posoc ˇjeˇje sport sport
Nella foto: (da sin.) Moreno Tomasetig, Riccardo Ruttar, mons. Marino Qualizza, Roberto Dapit e Giorgio Banchig alla presentazione nella libreria «Odos» a Udine.
nel fatto che, nel corso dei secoli la comunità slovena delle Valli del Natisone ha sviluppato una coscienza identitaria fondata sulla lingua slovena e sulle istituzioni di autonomia amministrativa e giudiziaria godute dalle origini all’inzio del XIX seco-
lo. Ritengo che il mio lavoro colmi una lacuna nella conoscenza della storia locale, che finora è stata trattata da più autori e per singole epoche, oppure in maniera generica e sbrigativa, quando non addirittura ideologica».
GRANDE INTERESSE A UDINE per i libri sulla storia della Slavia e i diari di don Antonio Cuffolo
Un popolo molto legato alla lingua
L’
identità di un popolo «è indissolubilmente legata alla sua lingua. Nelle valli del Natisone la lingua slovena si è mantenuta senza nessuna scuola grazie a una forte tradizione orale, tramandata di generazione in generazione per 1200 anni fino all’istituzione della scuola bilingue nel 1984 e poi, in seguito alla repressione fascista, grazie all’attività dei sacerdoti». Lo ha detto mons. Marino Qualizza alla presentazione dei volumi «Slavia-Benečija. Una storia nella storia», scritto da Giorgio Banchig e «I diari di Antonio Cuffolo. La seconda guerra mondiale vista e vissuta nel “focolaio” della canonica dei Lasiz», a cura dello stesso Banchig, tenutasi giovedì 20 novembre nella libreria «Odos» a Udine, con la partecipazione di un folto pubblico. Il volume della storia, arricchito dalle illustrazioni di Moreno Tomasetig, tratta degli avvenimenti di questo territorio dalle origini ai giorni nostri. «Si tratta di un’opera necessaria per la nostra zona – ha detto Roberto Dapit, docente di sloveno all’Università degli Studi di Udine –. È un volume fruibile da tutti e a tutti i livelli. È particolarmente interessante, poi, che insieme allo sviluppo delle vicende storiche, venga presentata anche la storia linguistica di questo luogo. Tra i Brižinski spomeniki, primi documenti in lingua slovena (972-1039) e il primo libro stampato sloveno, Catechismo di Trubar del 1550, c’è stata la cosiddetta “epoca dei manoscritti”, a cui le nostre zone diedero un contributo fondamentale. Ricordiamo, per esempio, i manoscritti di Cergneu e di Castelmonte». «Le valli del Natisone, che vengono citate per la prima volta nell’888 – ha spiegato Banchig –, sono state il primo luogo ad essere definito “sloveno”. Questo compare già all’epoca
Špietar, božični sejmič 7. in 8. dičemberja V nediejo 7. in v pandiejak 8. dičemberja bo v Špietru že tradicionalni predbožični sejmič, kateremu so dali naslov »Stara diela za današnji Božič«, in ki je lietos paršu na 11. edicion. Senjam, ki ga vsako lieto parpravjata Pro loko Nediške doline in kamun Špietar s pomočjo lepega števila društeu in ustanou Benečije, Furlanije in Posočja, bo odpart od 10. do 19. v paleštri in na igrišču za mali nogomet blizu šuol, se pravi v pokritin in ogretim prostoru. Par razstavi in prodaji bo sodelovalo osemdeset obartniku pa tudi kmetu iz Benečije, iz Furlanije in tud’ iz Posočja. Ob teli parložnosti bodo obiskovauci mogli pogledati in kupiti reči, ki jih artisti in artigjani pardielajo s svojimi rokami. Na Sejmu bo lietos parsotna tud’ zadruga Most s svojimi bukvi. Ljudje bojo lahko kupili tudi te narbuj nove publikacije, se pravi bukva o zgodovini po italijansko in po slovensko, ki jih je napisu Giorgio Banchig in ilustrirau Moreno Tomasetig, in drugo izdajo dnevniku g. Antona Cuffola, ki jo je uredil Giorgio Banchig in pravi o drugi svetovni vojski v naših krajih. V okvieru sejma bo v nediejo od 15. do 17. ure tudi posebna animacija za otroke. Le v nediejo ob 16. bo gledališka predstava pod naslovom »Io dico che domani Italia Vince« skupine »Recital Letterario«, pod režijo Giuseppa Passonija. Animacija za otroke bo tudi v pandiejak od 10.30 do 12.30 in od 15. do 17. Senjam, ki vsako lieto parkliče puno ljudi ne samuo iz Benečije, ampa iz ciele Furlanije, bojo arzveselile tudi domače ramonike. Razstavo bojo odparli v nediejo 7. dičemberja ob 10 uri.
Do 15. obrila vozite z zimsko opremo
Pubblico numeroso e attento alla presentazione dei libri sulla storia della Slavia, editi dalla cooperativa «Most».
del Patriarcato di Aquileia, quando le altre regioni di lingua slovena venivano ancora definite Carniola, Carinzia, Stiria... Lo stesso Mussolini, che nel 1915 era militare in zona durante la prima guerra mondiale, non aveva dubbi della “slovenità” della nostra gente, visto che nel suo diario annota: “Tappa a S. Pietro al Natisone. Primo dei sette comuni in cui si parla il dialetto sloveno. Incomprensibile
per me”». La Slavia all’epoca del dominio veneziano godeva di una grandissima autonomia. La Schiavonia era, all’epoca, separata sia dalla Patria del Friûl sia da Cividale. «In questo periodo – ha ricordato Banchig – la zona era amministrata dalle Banche di Antro, di Merso e Drenchia (con sede a Costne), autorità giuridiche che avevano competenze non solo
nelle questioni tra paesi, ma anche nei casi gravi, come era, per esempio, l’omicidio». È stato soprattutto grazie a questa indipendenza che si è venuta a creare una forte identità. «Per illustrare la storia della Benecia – ha detto Moreno Tomasetig – non mi sono servito solamente degli eventi narrati, ma disegnando ho rivissuto le giornate della mia infanzia, sentendo la forte relazione con questa terra, creata da una parte dalla lingua, dall’altra dal lavoro dei campi, di cui conservo il ricordo». La presentazione è stata moderata da Riccardo Ruttar, coordinatore del gruppo «San Girolamo-Sloveni a Udine» dell’associazione «don Eugenio Blanchini». Erano presenti anche il consigliere comunale di Udine Mario Canciani e il vicesindaco di Drenchia, Michele Qualizza. I volumi sulla storia e i diari di Antonio Cuffolo, editi dalla cooperativa Most di Cividale, sono stati poi presentati il 26 novembre a Lubiana, nell’ambito della fiera del libro.
Do 15. obrila 2015 je trieba imeti zimske gome za avtomobile, ki se bojo vozili po gorskih ciestah v Furlaniji Julijski krajini. Tisti, ki ne bojo imeli zimskih pnevmatik, naj imajo s sabo kietne za snieg, de bi jih namestili, če bo snežilo. V Sloveniji je za vsa motorna vozila obvezna uporaba zimske opreme v cajtu med 15. novemberjam in 15. marčam in pred ali po tem datumu, če je snieg. Od 1. novemberja do 15. obrila se muora tudi v Avstriji imeti zimske pnevmatike, da bi vozili po cestih, ki so v »zimskih razmerih«. Če jih niemate, muorate imieti s sabo kietne.
Cordoglio per la morte di Ezio Marchig Lutto nelle Valli del Natisone e per i carabinieri per l’improvvisa morte dell’appuntato scelto Ezio Marchig, 50 anni, originario di Pechinie di Sotto (Savogna) e residente a Moimacco. Il militare, che prestava servizio presso il Comando Legione di Udine, aveva preso alcuni giorni di malattia, forse perché si sentiva poco bene. Alcuni vicini di casa hanno notato una luce rimasta sempre accesa nella sua abitazione e, temendo potesse essere successo qualcosa, hanno dato l’allarme. Una volta entrati nell’alloggio, dove il carabiniere viveva solo, la triste sorpresa. Il decesso è riconducibile a una morte naturale. I funerali saranno celebrati giovedì 27 novembre, alle 10, nella chiesa di Montemaggiore. Marchig, che lascia i fratelli, le sorelle e la madre, che ha 90 anni, aveva già prestato servizio presso la Compagnia di Cividale e nel Battaglione di Gorizia. Al suo attivo anche delle missioni all’estero, tra cui una in Iraq.
8
iz naših dolin
stran
30. novembra 2014
dom
»LE QUERCE« IN DRUGI TRIJE so lieta 1990 začeli iniciativo »Vabilo na kosilo v Nediških dolinah« izLOKALI iz naših naših dolin dolin
Dvojezična šuola še v študentskim domu V sriedo, 19. novemberja, je bluo, na videnski Prefekturi, srečanje kakuo naprej s hramam študentskega doma v Špietru, ki ga kličejo »college« in kjer ima sada sedež dvojezična šuola. Na srečanju so bli parsotni videnski prefekt Provvidenza Delfina Raimondo, predsednik videnske province Pietro Fontanini, ašešor za šuolo Beppino Govetto, špietarski šindik Mariano Zufferli ter načelnik videnskih gasilcu Vincenzo Lotito. Na srečanju so sparjeli dogovor, de bo hram do konca leta 2015 ostau v rokah videnske procince in bo lahko še naprej gostiu dvojezično šuolo, dokar na bo postrojen sedež na ciesti, ki peje v Ažlo. Potriebno konvencijo bojo podpisali v prihodnjih tiednah.
Per l'adeguamento delle macchine agricole L'Inail ha pubblicato un bando per la concessione di contributi per l'adeguamento delle macchine agricole che rimarrà aperto fino al 3 dicembre. Il contributo in conto capitale è erogato fino ad una misura massima del 65% per interventi che riguardino la messa in sicurezza di macchinari (strutture di protezione in caso di capovolgimento, zavorre, sedile del conducente predisposto con punti di ancoraggio per la cintura di sicurezza, protezione parti calde, ecc.). Le graduatorie premiano gli interventi effettuati sulle macchine più vecchie nonché quelli con costi minori. Per qualsiasi informazione e chiarimento in merito è possibile contattare gli uffici della Kmečka zveza-Associazione Agricoltori a Cividale del Friuli (UD) in via Manzoni 31 dal martedì al sabato dalle ore 8.30 alle ore 12.30 tel. 0432703119 e-mail: kz.cedad@libero.it.
Efficientamento energetico
Na Klančiču je miez hrastu terske terske doline doline liepa domača gostilna
N
Larissa Borghese
rezija/kanalska rezija/kanalska dolina dolina
a briegu Klančič, ki je nad Špietran an parti nediško od sauonjske doline, leži gostilna Le querce, ki jo peje napri Ediliana Coren. Kupe z druzimi tremi, je lieta 1990 začela iniciativo Vabilo na kosilo, ki je v lietih zrasla an partegnila vič gostiln. Lietos 16 gostiln iz Nediških dolin an Idarske doline do 8. dičemberja ponuja domače jedila. De bi jedli, je trieba se prenotat. Use potriebne informacije ušafate na spletni strani www.invitoapranzo.it Gospa Ediliana, kakuo se je rodilo Vabilo na kosilo? »Lieta 1990 smo začel’ s telo iniciativo, ki jo je predlagala Marina Cernetig. Nas je bluo štier: mi, Belvedere iz Špietra, Škof v Podbuniescu an Bellavista v Dolenjem Tarbiju. Tenčas smo le ob nediejah za kosilo ponujal’ domača jedila. V lietih je tela iniciativa zrasla an so se parbližale druge gostilne iz Nediških dolin. Puobnem, de adno lieto nas je bluo 17. Potle smo dal’ na noge združenje Invito. V statutu je zapisano, de moramo ponujat domače jedila, ki naj bojo paračane s pardielki, ki parhajajo predusiem iz našega teritorija.« Kada ste odparli telo gostilno an zaki ste ji dal’ ime Le querce? »S suojin možan Aldan Cipriani smo devet liet pejal’ naprej ošterijo u Nokulah. Lieta 1988 smo odparli telo gostilno an smo ji dal’ ime Le querce, zak’, kjer smo jo zgradil’ je bla hrastova host, pa tud’ zauoj ki smo tardno, pru ku hrast, vierval’ u naš projekt. Samuo, de bi imiel’ tu
posoc posoc ˇjeˇje sport sport
Ediliana Coren v svoji gostilni na Klančiču.
rokah use karte an projekt, je korlo tri al’ štier lieta, saj je biu tle varvan sviet an smo se zelo potrudil’, de bi nam dal’ dovoljenje, za gradit. Tenčas na telin kraju je bluo use zaraščeno, nie bluo uode, luči an seviede telefona. Muorli smo močnuo stisniti zobe, de bi dal’ na noge gostilno an jo pejal’ naprej. Mož je zmanjku dvie lieti od tega. Biu je maringon an je puno skarbeu za mobiljo. Gostilni je dau domači an sparjetni duh. Sevieda iniciativa Vabilo na kosilo nam je dala veliko roko, de bi parklical’ ljudi h nam.« Ka’ ponujate za telo iniciativo? »Ponujamo menù, ki ima za predjed sir montasio z gobami an mehko polento. Za parve jedi: gobovo an kostanjevo župo s pečenim kruhan na koščiče, malonove njoke s sauoritnin točjan s špekan an z oriehi, tortele napravjene z gorskimi sauorji. Za drugo jed: kuhano svinjsko mesuo z
broskvmi, jelenovo mesuo kuhano z brienjem. Za sladko: torto s kostanjam an čokolado, štrudel z jabukami an kuhane štrukje.« V bukvacah Vabila na kosilo je zapisano, de par vas kuhate navadne domače jedila. Kere so tipične
COMUNE DI SAN LEONARDO preoccupato per il comportamento sulle due provinciali
Velocità folle sulle strade
L Il consigliere regionale Sibau in collaborazione con la Confesercenti udinese ha recentemente organizzato una serata informativa sull’efficientamento energetico durante il quale sono stati evidenziati i vantaggi economici, le possibilità di finanziamento e le norme di legge di interesse per le imprese. Hanno preso parte all’incontro Stefania Menguzzato, Energy Manager della Escoche, che ha trattato del risparmio energetico degli impianti dei locali e Roberto Simonetti, vicedirettore delegato della Confesercenti udinese, che ha offerto una panoramica riguardante l’accesso al credito per le micro, piccole e medie imprese. L’iniziativa che si ripeterà in altri Comuni della provincia, ha visto una interessata e numerosa partecipazione di imprenditori delle Valli del Natisone e del Comune di Udine.
e provinciali numero 45 della Val Cosizza (Azzida-Drenchia) e 47 della Val Erbezzo (Merso di Sopra-Stregna) non sono piste da formula uno e nemmeno autostrade. Sono semplici strade di fondovalle. Eppure troppi vi scaricano a terra, soprattutto nei tratti rettilinei, tutti i cavalli di potenza dei propri autoveicoli. Mettendo a repentaglio l’incolumità propria, degli altri automobilisti e dei pedoni, considerato che le arterie attraversano numerosi centri abitati. L’amministrazione comunale di San Leonardo è preoccupata per la situazione sul proprio territorio, specie per i tratti tra Merso di Sopra e Zamir, sulla 47, nonché Scrutto e Postacco, sulla 45. «Constatiamo che alcuni corrono senza mezze misure, ignorando i limiti di velocità e altre norme del Codice della strada. Di conseguenza il pericolo è costante per gli stessi guidatori ad alta velocità, per gli automobilisti prudenti e per i cittadini che vanno a piedi. Ogni giorno si mettono a repentaglio vite umane. Nei paesi abitano bambini e anziani», afferma il sindaco di San Leonardo, Antonio Comugnaro. Il Comune corre ai ripari. «Abbiamo fatto un sopralluogo con il
”
Comugnaro: sono a repentaglio vite umane
responsabile delle strade e abbiamo già provveduto a collocare dissuasori a vibrazione all’altezza dell’asilo in direzione di Stregna e all’ingresso di Merso nella direzione opposta – fa sapere il primo cittadino –. Poi abbiamo sollecitato la Provincia di Udine, che ha competenza su quella viabilità, a prendere misure per la sicurezza, a fare uno studio e trovare i
rimedi più appropriati». Comugnaro vedrebbe bene l’installazione di semafori dissuasori, quelli che fanno scattare il rosso se il veicolo supera i limiti di velocità. «Purtroppo costano ottomila euro a palo. Noi non abbiamo i fondi necessari e la Provincia non ne prevede l’installazione», dice. In ogni caso, conclude, «la prima misura di sicurezza resta il senso di responsabilità degli automobilisti. A loro faccio appello perché non è proprio il caso di rischiare la vita propria e altrui per guadagnare qualche secondo sui tempi di percorrenza o addirittura per delle bravate».
jedila, ki jih ponujate čez lieto? »Čez lieto ponujamo jedila po sezonah. Nucamo tud’ te duje zeja an saduove, med druzim pokalce, pokrive, ruskuline, bazovino an arkacijo. Štakanje runam pomladi an poliete z uoinami, pozime ba z broskvi. Tipično sladko jedilo naših kraju so kuhani štrukji. Zmisnin se, de jih je moja mama paračala za božično vičerjo.« Al’ ste veseli s številan judi, ki parhajajo h van? »Smo zelo veseli, zak’ usake lieto ob nediejah imamo use puno ljudi not, kjer je šestdeset prestoru u gorki atmosferi, ki jo u telem cajtu šenkata paržgan oginj tu kaminetu an velika štufa. Pomladi an polieti pa nucamo tud’ prestor od zuna na teraci, odkod se odperja liep razgled na Špietar do Čedada an je prestor za dvist ljudi. Konac tiedna mi dajejo ‘no močno roko dvie gospi, ki parhajata iz Slovenije. Domača jedila ponujamo usak dan, za kosilo an vičerjo. Za Vabilo na kosilo se kor prenotat. Imamo zaparto le v torak.«
ABOLITO IL CANONE PER I PASSI CARRAI SIBAU SODDISFATTO
«A
ccogliamo con favore l’eliminazione del canone per i passi carrai inserito nello Sblocca Italia, soprattutto perché è il risultato di un lavoro trasversale con cui abbiamo impegnato la Giunta a fare le opportune pressioni sul Governo». Lo dice il consigliere regionale di Autonomia responsabile, Giuseppe Sibau, che è stato il proponente della mozione n. 35 sottoscritta sia dall’opposizione che dalla maggioranza in Consiglio Regionale FVG. «Avevamo chiesto che la Regione intervenisse presso il Governo affinché si determinasse una riduzione dei canoni per i tratti di strada ancora gestiti dall’Anas». «Il problema dei passi carrai – ricorda Sibau – riguarda in particolare strade statali gestite dall’ANAS quali, a puro titolo esemplificativo, la SS 13 e la SS 54, che collegano i confini e che pertanto si trovano in zone di montagna già di per sé penalizzate i cui canoni spropositati rischiano di incidere fortemente sulle attività imprenditoriali e sui cittadini che già soffrono maggiori disagi per le difficoltà connesse alla vita in tali territori».
dom
iz naših dolin
30. novembra 2014
stran
9
LIETOŠNJA REVIJA, ki jo parpravlja Gorska skupnost Ter,iz Nediža in Bardadolin bodolin 6., 13. in 14. dičemberja iz naših naših
Božični koncerti vdoline Karminu, terske terske doline Gorenjem Tarbiju in Viškorši
T
Ilaria Banchig
elo je že 19. lieto, ki Gorska skupnost Ter, Nediža in Barda parpravja božične koncerte v naših vaseh. Teli koncerti so liepa parložnost, de ožive stare božične piesmi v domačim slovenskim jeziku. Seviede bojo kupe z njimi piesmi tudi po furlansko, po italijansko in po angleško. Parvi koncert lietošnjega programa bo v saboto 6. dičemberja ob 20.30 v veliki cierkvi Svetega Adalberta v Karminu. Nastopili bojo zbor »San Leonardo« iz Svetega Lienarta, ki ga vodi Stefano Blancuzzi, mali zbor iz Svetega Lienarta pod vodstvom Daniela Medvesciga, zbor »Tri doline-Tre valli« iz Kravarja pod vodstvom Marie Francesce Gussetti, zbor »Harmonia« iz Čedada, ki ga vodi Giuseppe Schiff, in zbor »Sant’Adalberto« iz Krmina, ki ga vodi Elisabetta Moretti. V saboto 13. dičemberja ob 20. bo koncert v farni cierkvi v Gorenjim Tarbiju. Pieli bojo zbor »Fajsi dongje« iz kraja Racchiuso (Ahten), ki ga vodi Alessandro Rizzi, zbor
rezija/kanalska rezija/kanalska dolina dolina posoc posoc ˇjeˇje sport sport
Božični koncert lieta 2012 v cierkvi Presvetega Sarca Jezusovega v Gorenji Miersi.
»Pod lipo« iz Barnasa, ki ga vodi Nino Specogna, moški pevski zbor »Nediški puobi« iz Ščigli, ki ga vodi Giuseppe Chiabudini, otroški zbor Mali lujerji« iz Špietra, ki ga vodi Davide Clodig, in mešani pevski zbor »Sedej« iz Števerjana, ki ga
vodi Aleksandra Pertot. V nediejo 14. dičemberja ob 15.30 bo v sklopu glasbene revije »Nativitas« koncert v farni cierkvi v Viškorši (Tipana). Nastopili bojo zbor »Naše vasi« iz Tipane, ki ga vodi Davide Toma-
setig, »Barski oktet« iz Barda, »Mešani projektni zbor« iz Vidna, ki ga vodi Davide Tomasetig, zbora »Slavija Benečija« in »Mlada Slavija« iz Kravarja, ki jih vodi Margarita Swarczewskaja. Gost bo mešani pevski zbor »Igo Gruden« iz Nabrežine.
hiši, kjer je bila sveta družina cielo noč in dan. Gospodinja se je z lepimi besedami poslovila od Matere Božje, nato so v precesiji šli do druge družine. Gospodinja je pozdravila in sparjela pod streho Devico Marijo, nato so molili rožar, peli Lavretanske litanije in božične piesmi. Po drugi svetovni vojski so se Nediške doline izpraznile in je šla, kot
druge lepe navade, tudi božična Devetica v pozabo. Da je Devetica oživiela in se spet arzširila ima zaslugo kulturno društvo Rečan. Leta 1995 so se predstavniki društva poguorili z lieško faro in so jo začeli spet molit. Navado so nomalo spremenili, da bi bile vključene vse vasi, tudi tiste, ki donas niemajo devet družin. Zatuo Devetico, ki je bla vsak dan v drugi hiši adne vasi, molijo donas vsak dan v drugi vasi lieške fare. Tela je liepa parložnost, de bi tudi vasi nomalo oživiele.
PROGRAM DEVETICE BOŽIČNE V LIEŠKI FARI
A
dvent, ki lietos začne v nediejo 30. novemberja, pomeni tudi skupno parčakovanje Božiča. V Benečiji so ankrat v vseh vaseh molili Devetico božično, ki je pobožno ruomanje Svete družine od hiše do hiše med ponavljanjam starih besedil, s katerimi gaspodinje pozdravljajo podobo Matere Božje, med molitvijo rožarja, med pietjam Lavretanskih litanij in božičnih piesmi. Lepuo je, de se je v vaseh lieške fare tela liepa vierska navada ponavlja in s tem ohranja veliko kulturno in jezikovno bogastvo. Lietos bojo molili Devetico, ki jo kupe parpravjata Lieška fara in kulturno društvo Rečan, od pandiejka 15. do
V NEDIEJO 7. DIČEMBERJA
torka 23. dičemberja, vsak dan ob 20. Začnejo v Zverincu v Pekni hiši. V torak 16. bojo Devetico molili v Gorenjem Garmaku v Lukcjovi hiši; v sriedo 17. v Platcu v stari mlekarnici; v četertak 18. v Peternelu v Škodejovi hiši; v petak 19. v Dolenjanju v Urajovi hiši: v saboto 20. v Hostnem v Karpacovi hiši; v nediejo 21. v Tapoluovem v novi Blažovi hiši; v pandiejak 22. v Sevcu v Baldovi hiši. Za zadnjo postajo lietošnje božične Devetice, ki bo v torak 23. dičemberja, bojo šli iz Gorenjega do Dolenjega Barda, v Uršno hišo. Organizatorji sporočajo, naj na Devetico parnesete s sabo svečke al lumine. Tudi v starih cajtah se je pobožnost začela zvečer. Ljudje so se ušafali v
v Špietru in Premarjagu; program parpravla zveza »Slovenci po svietu«
Minatorji bojo praznovali sv. Barbaro
V
četartak, 4. dičemberja, je sveta Barbara, pomočnica minatorju. Tudi letos ob teli parložnosti zveza emigrantu »Slovenci po svetu« parpravja senjam. V nediejo, 7. dičemberja, bo ob 11. v farni cierkvi v Špietru sveta maša. Sledila bo ceremonija par spomeniku minatorjam pred kamunskim hramam. Ku ponavadi bo družabno srečanje v hotelu »Belvedere« in kosilo ob 13.30 v gostilni Cooperativa v Premarjagu (ul. Fiore dei Liberi, 31). De bi se udeležili srečanja, je trieba prenotat do 4. dičemberja ali na sedežu Slovencu po sviete, ali na Inac v Čedadu. Po drugi svetovni vojski okuole 5000 ljudi je iz Benečije šlo s trebuhom na kruhom dielat v mine v Bel-
Do 8. dičemberja arzstava »Memorabilia«
gijo, Francijo in Nemčijo. Pred lieti je »Slovenci po svetu« izdala CD, v katerem so guorili o življenju rudarju v Belgiji. Zbrani so tudi spomine nekaterih minatorju iz Benečije, ki so šli dielat v mine. »V tistih lietih je bila mizerija – je poviedu Mario Tomasetig, ki se je rodiu v Dreki –. Diela nie bluo. Velike družine še za jest nieso nič imiele.« »Se zmisnim, de smo paršli v Belgijo 28. februarja zjutra – se je zmisnu Fausto Gosgnach, ki se je rodiu v Marsinu –. Parvi iz naših vasi so paršli v Tamines že lieta 1946. Kàr so paršli nazaj, so pravli, kuo je bluo huduo notar. Drugi dan, ki san dielu v mini, pa sam šu dol pod zemjo kupe s kolegam z Uogarske. Smo šli v žilo karbona, kjer smo muora-
li kopat s rokam’. Ob 3. ponoč sam biu že utrujen, niesam mogu vič se
na nogah daržati. Potle z mojim kolegom se niesma še zastopila. Takuo, de sam mislu, de kàr bi zaslužu parve sude, bom vzeu vlak in se varnu damu. Počaso pa sam se naučiu dielat in sam ostu.« Kàr so šli dielat v mino, so minatorji muorali dielati pet liet pod tlami in so samuo potlé lahko dielali na varhu. Puno ljudi je zgubilo življenje v minah ali je zbolielo za silikozo zauoj nečistega zraka, umazanega ajarja, ki je biu v mini. Delovni dan je biu arzpartjen na tri parte. Od šeste zjutra do dvieh popudan so kopali karbon, potlé so ga do desete ponoči pa vozili na varh. Natuo so do šeste ure zguoda dielali v galeriji, de bi lahko minatorji dielali še naprej v mini.
V cierkvi Santa Maria dei Battuti v Čedadu je do 8. dičemberja odparta arzstava taržaškega umetnika Franka Vecchieta, ki nosi naslou »Memorabilia«. Arzstavo so parpravli kulturno društvo Ivan Trinko, Skgz videnske provinče in Inštitut za slovensko kulturo v Špietru v sodelovanju s čedajskim kamunam. Arzstavo so odparli 14. novemberja. V imenu KD Ivan Trinko je guoriu predsednik Miha Obit, ki je zmisnu, de je sodelovanje med kulturnim društvom in čedajskim kamunam ob parpravljanju arzstau jeseni že 'na liepa tradicija. V imenu čedajskega kamuna je pozdravu ašešor Flavio Pesante. Parsoten je bil tudi umetnik. Vecchiet je arzložiu, zaki je arzstavi dau ime »Memorabilia«. Tela besieda pomeni »reči, ki jih na smiemo pozabit, zatuo vse tiste, kar smo nardili v svojin umetniškin življenju so fragmenti, ki sestavljajo našo zgodovino.« Vecchiet je še guoriu o svoji relaciji s Tarstan, miestam, v katerem se je rodiu in kjer sada živi in o grafiki, ki je njega prava pašjon in kateri želi posvetiti vič cajta. Na odpartju arzstave je za muziko poskarbeu Massimo Cernoia, ki je učenac Glasbene matice v Špietru. Razstava je odparta od pandiejka do petka od 10.30 do 12.30 in od 16. do 18., ter ob sobotah, nediejah in praznikih od 10. do 18. V nediejo, 23. novemberja, je biu ogled razstave z vodičan in srečanje s Frankam Vecchietom. Le v cerkvi Santa Maria dei Battuti bo 3. dečemberja ob 20.30, v okvieru sezone Sloveskega stalnega gledališča v Benečiji, predstava »Zlati prah imaš v očeh« o umetniškem delu poeta Miroslava Košute.
Natečaj za izvirno ilustracijo pravljice Po zelo uspešnem natečaju za izvirno pravljico, na katero se je prijavilo skoraj sto mladih piscev, razpisuje Radijski oder natečaj za izvirno ilustracijo pravljice. Tudi ta natečaj je namenjen osnovnošolcem in prvošolcem nižjih srednjih šol, ki obiskujejo šole na Tržaškem, Goriškem ali v Benečiji. Ilustracije se morajo nanašati na eno izmed pravljic, ki so bile nagrajene ali ki jih je komisija priporočila za objavo, tehnika risbe pa je prosta. Besedila pravljic, ki jih ponujamo v ilustracijo, so dostopna na sledeči spletni strani: http://radijskioder.net5.si Izbor najlepših ilustracij bo opravila strokovna komisija in bo objavljen v posebni publikaciji, mladi avtorji pa bodo za svoje prispevke tudi nagrajeni. Vse mlade risarje vabijo, da svoje pisne izdelke pošljajo do 20. januarja 2015 na naslov: Radijski oder, ul. Donizetti 3/1, 34133 Trst ali po elektronski pošti na radijski@libero.it Risbi je treba tudi priložiti ime in naslov mladega avtorja, navesti šolo, ki jo le-ta obiskuje, ter navesti pravljico, na katero se nanaša ilustracija.
10
terske doline
stran
30. novembra 2014
dom
MALTEMPO Il Gorgons è esondato creando danni alla viabilità, black-out a Taipana e frana lungo la strada per Stella a Tarcento
iz iz naših naših dolin dolin
A Lusevera lavori per l’illuminazione Il Comune di Lusevera migliora l’illuminazione pubblica. Gli uffici del Municipio, infatti, hanno predisposto tutta la documentazione necessaria per procedere con l’affidamento dei lavori di manutenzione straordinaria sia nel capoluogo che nella frazione di Micottis. Il progetto, che rientra nel piano di promozione dell’efficienza energetica, prevede la sostituzione degli apparecchi di illuminazione con sorgenti luminose a Led, la sostituzione di pali di sostegno, l’adeguamento o il rifacimento dei quadri elettrici e degli scaricatori. L’importo messo a disposizione è pari complessivamente a 77.500 euro.
Immacolata Concezione festa a Taipana Festa a Taipana l’8 dicembre per la ricorrenza dell’Immacolata Concezione di Maria. Si tratta di una solennità molto sentita e amata dai taipanesi. Alle 11, nella chiesa parrocchiale del capoluogo, sarà celebrata la messa. A officiarla don Vittorino Ghenda, con l’accompagnamento del coro maschile «Montanaru» del Circolo Sardi di Udine, diretto dal maestro Ivan Di Prisco. Il prestigioso coro animerà la liturgia con canti sacri e antiche melodie religiose dette «gosos», in lingua sarda, in onore della Madonna e dei Santi. Al termine della funzione seguirà la processione con la statua della Vergine lungo le vie del paese. Preziosa la collaborazione dei membri del consiglio pastorale.
Pradielis, furto nel negozio alimentari
Danni ingenti a Taipana terske terske doline doline e Cergneu, minori a Lusevera Paola Treppo
L’
rezija/kanalska rezija/kanalska dolina dolina
ondata di maltempo che ha colpito la zona Pedemontana non ha risparmiato il territorio di Taipana dove rii e torrenti si sono ingrossati uscendo dal loro letto e creando non pochi danni alla viabilità. Tre in particolare le giornate di emergenza che hanno visto scendere in campo i volontari della squadra comunale di Protezione civile, gli operai e i tecnici del Municipio, il sindaco Claudio Grassato, i funzionari di Pc della sede di Palmanova e anche il personale della Provincia di Udine. I primi problemi sono nati con le fortissime precipitazioni tra il 10 e l’11 novembre. In quella serata, infatti, il Gorgons è esondato all’altezza della diga, a poca distanza dal bivio con la località di Debellis. L’acqua ha eroso una larga parte della carreggiata e ha strappato l’asfalto in più punti, rendendo impossibile il transito per diverse ore. Nella stessa diga si sono andati a incastrare rami, tronchi e altra vegetazione. Sempre in quella notte è rimasta chiusa la strada per Monteaperta: in questo caso a bloccare la circolazione è stato il Cornappo che è uscito dal suo letto a monte della diga, in corrispondenza con un’ansa rivelatasi problematica anche nei giorni successivi. Una condizione di emergenza che ha portato il primo cittadino
posoc posoc ˇjeˇje
I
sport sport L’asfalto strappato dal rio Gorgons a poca distanza dal bivio per Debellis.
a emettere un’ordinanza di chiusura delle scuole per tre giorni. «Non ci sono stati disagi unicamente nella parte bassa della viabilità ma anche in quella alta, vicino al Belvedere – spiega Grassato –. Lì, una parte del versante che regge la strada è franato, portandosi via una porzione della banchina. Lo smottamento è vasto e, pur non interessando le case, minaccia il transito sulla via, che in quel punto è comunale. Abbiamo transennato la zona a rischio crollo e contattato immediatamente la Protezione civile regionale. Fortunatamente i funzionari e i geologi di Palmanova hanno fatto un sopralluogo subito e si sono resi conto della gravità del problema. Tanto che una ditta è stata prontamente incaricata di eseguire delle opere di messa in sicurezza urgentissime. La pioggia che continua a scendere, però, non permette all’impresa di operare speditamente. Confidiamo in una finestra di bel
A CERGNEU EVACUATA ABITAZIONE MINACCIATA DA UNA FRANA
tempo». A occuparsi del tratto danneggiato dell’acqua del Gorgons, invece, è stata la Provincia, competente per quella parte di strada: «Sono stati rimossi tutti i pezzi di asfalto strappati via e istituito un senso unico di marcia alternato con l’attivazione di un semaforo. I mezzi pesanti superiori a 15 tonnellate non potranno transitare fino a che la carreggiata non sarà messa in completa sicurezza dalla Provincia, che ringraziamo per il tempestivo intervento. Via libera solo per i mezzi della nettezza urbana e per la corriera, che passano solo poche volte al giorno». Il maltempo ha causato anche la caduta di un albero nella parte alta di Taipana: il tronco ha tranciato i cavi della corrente lasciando al buio la scuola: la rete è stata comunque ripristinata dai tecnici dell’Enel in tempo per la riapertura dell’istituto, giovedì 13 novembre.
l maltempo ha causato alcuni danni anche a Lusevera, sebbene in misura decisamente minore rispetto a Taipana, e a Cergneu di Nimis. In Alta Val del Torre la Protezione civile è intervenuta per la rimozione di un grosso albero caduto sulla strada che porta a Villanova delle Grotte: fino a che la pianta non è stata rimossa l’accesso al borgo è rimasto interdetto. I volontari di Pc della squadra comunale hanno presidiato costantemente il territorio per tutte e due le settimane caratterizzate da forti piogge e temporali: il torrente Torre si è ingrossato, ma non è uscito dal suo letto e, fortunatamente, gli scantinati delle case e gli edifici pubblici non hanno avuto alcun problema di allagamenti. Frana, invece, lungo la vecchia strada per Stella, a Tarcento, e disagi per un’abitazione di Cergneu di Nimis dove è stato necessario procedere con l’evacuazione: gli abitanti dell’immobile, minacciato da una frana, due fratelli, sono stati soccorsi dalla protezione civile e dagli agenti del Commissariato di polizia di Cividale.
MONTEAPERTA Per Natale saranno collocati 18 banchi e 4 panchette per i bambini, donati dai fedeli
La caserma dei carabinieri in paese.
Ha suscitato non poca indignazione, a Pradielis di Lusevera, il furto nel negozio di alimentari e panificio «Graziutti», l’unico attivo in paese, messo a segno nella notte tra il 13 e il 14 novembre. Tre le automobili che sono state rubate col favore del buio, di cui due ritrovate poche ore dopo, e una, invece, ancora da rintracciare: la Fiat 500 L, di appena un anno di vita, utilizzata da Thomas Spaggiari, il 34enne che dal 2006 gestisce il punto vendita di Pradielis insieme alla mamma Angela Battoia e alla zia Mara Battoia, con passione, competenza e non pochi sacrifici. «Non era mai accaduta una cosa del genere – dice il titolare dell’esercizio – in 50 anni di attività di negozio portata avanti già dal nonno, mai alcuno ha forzato la serratura e asportato beni alimentari o soldi, come questa volta». Dal panificio, importante punto di riferimento per la comunità, sono stati rubati prosciutto, mortadella, gomme da masticare, banane e merendine. Sottratti anche 900 euro in contanti che Spaggiari aveva tentato di depositare al sicuro, nei giorni antecedenti il furto, recandosi allo sportello delle poste di Vedronza: «Come accade l’80% delle volte – spiega con rammarico l’esercente – il terminale non ha funzionato; così ho dovuto riportare a casa il denaro in negozio, poi visitato malauguratamente dai ladri. Siamo stupefatti e amareggiati per quanto accaduto».
In arrivo nuovi arredi per la chiesa
L
a comunità di Monteaperta di Taipana si prepara al meglio per il gioioso periodo delle feste di Natale. E per il 25 dicembre la chiesa parrocchiale dedicata a San Michele Arcangelo e a San Lorenzo Diacono sarà ancora più bella. Sono in arrivo, infatti, i nuovissimi banchi in legno, 18 in tutto, commissionati alla fabbrica specializzata in arredi sacri «Pilosio» di Tricesimo, che già ha costruito quelli della chiesa di Sammardenchia di Tarcento, ove il comitato pastorale si è recato prima di affidare l’incarico alla ditta. I banchi sono stati donati interamente dai fedeli, in particolare da quelli che non vivono più a Monteaperta ma fuori comune o anche all’estero, e che più soffrono, quindi, per la lontananza dai luoghi sacri a loro più cari,
L’interno della chiesa parrocchiale.
quelli natii. Il progetto è partito lo scorso anno, in aprile, in occasione dei festeggiamenti pasquali. Allora, su proposta di due parrocchiani, l’iniziativa è decollata, con notevole riscontro, anche grazie alla distribuzione di al-
cuni volantini che informavano circa la volontà di migliorare questa parte della chiesa dedicata alla preghiera: in tanti hanno fatto una donazione per sostituire i vecchi banchi, ormai scomodi e segnati dal tempo. Quelli che si trovano oggi nel luogo sacro, infatti, erano stati realizzati in economia negli anni Trenta del secolo scorso, unendo tra loro assi di legno di scarso valore e molto sottili: i chiodi utilizzati al tempo stavano uscendo sia nella parte dell’inginocchiatoio che in quella della seduta, larga peraltro appena 25 centimetri. I nuovi arredi sono, invece, molto confortevoli e di ottima qualità: non hanno lo schienale dritto, che costringe oggi a doversi piegare leggermente in avanti, e sono stati realizzati in faggio. Saranno sistemati
in chiesa prima di Natale e benedetti da don Vittorino Ghenda prima del 25 dicembre. Novità pure per i più piccoli, sempre più numerosi con le loro famiglie a messa, anche per l’animazione della liturgia con canti e piccole recite: per i bambini, infatti, sono in arrivo quattro panchette. Due sono state commissionate grazie alle donazioni, mentre per le altre due si attende una nuova generosa offerta da parte dei fedeli. I vecchi banchi non possono essere più utilizzati per la presenza dei chiodi sporgenti; non hanno valore storico legato al materiale con cui sono stati costruiti, ma solo, semmai, valore affettivo. Non presentano, inoltre, incisioni o decorazioni di particolare pregio per cui si richieda una loro conservazione di qualche genere. P. T.
EVENTI E APPUNTAMENTI RELIGIOSI L’8 E IL 14 DICEMBRE A MONTEAPERTA E TAIPANA
A
Monteaperta di Taipana torna la rassegna corale nella chiesa parrocchiale: con inizio alle 15, domenica 14 dicembre, gli spazi sacri ospiteranno le esibizioni di ben sei cori. Nella stessa giornata alle 13, nella chiesa della Santissima Trinità la comunità rinnova il voto fatto da padri e nonni al tempo della seconda guerra mon-
diale. Allora a Monteaperta furono deportati diversi cittadini, poi condotti a Tarcento per essere trasferiti nel campo di concentramento di Auschwitz. Parenti e compaesani si votarono allora alla Vergine: se quegli uomini fossero tornati a casa sani e salvi, ogni anno la comunità si sarebbe riunita in preghiera per ringraziare la Madonna e, nello stesso luogo
sacro, sarebbe rimasta per sempre accesa una luce, a memoria della grazia ricevuta. Così è stato e anche nel dicembre di quest’anno la popolazione di Monteaperta si incontra per ricordare il bene ricevuto, di poter riabbracciare i loro concittadini. A Taipana, nel capoluogo, i soci della Polisportiva organizzano per i bambini una festa l’8 dicembre. P. T.
La chiesa della Santissima Trinità.
dom TRBIŽ
30. novembra 2014
rezija/kanalska dolina
stran
11
iz naših dolin iz naših dolin
gornjetrbiško združenje se prizadeva za registriranje znamke »Krampus«, da bi zavarovalo starodavno navado
Kmalu bodo imeli trbiško terske doline terske doline varovano znamko »Krampus«
G. Mario Gariup 40 let v Ukvah
rezija/kanalska rezija/kanalska dolina dolina
A CAMPOROSSO INCONTRO SUI DIRITTI DEL TRATTATO DI SAINT-GERMAIN
posoc ˇjesala dellaposoc ella Vicinia diˇje Stato potrebbe intervenire unilaCamporosso/Žabnice, il teralmente su questioni regolate
N
15 novembre, si è tenuto un incontro dedicato alla validità dei diritti spettanti alla Valcanale in base al Trattato di Saint-Germain (1919). Principale oggetto del dibattito, di fatto, è stata una questione che tocca le pance di numerose famiglie valcanalesi: quella dei diritti di servitù. All’incontro, promosso dall’amministrazione di Tarvisio/Trbiž, c’erano a discutere lo stesso sindaco, Renato Carlantoni, il professore di diritto pubblico dell’ambiente, Francesco Longo (Università di Udine), il professore di diritto pubblico comparato, Paolo Armaroli (Università di Genova), ed il professore di diritto dell’Unione Europea, Paolo Piva (Università di Padova). Folto il pubblico in sala, con molti dei presidenti delle diverse vicinie che raggruppano i titolari dei diritti di servitù. A fare da sprone all’incontro è stato il respingimento, da parte del Consiglio di Stato, del ricorso contro il vincolo posto dalla Soprintendenza per i beni storici ed artistici sul Sentiero del Pellegrino. Nell’ambito delle proprie facoltà, il Comune di Tarvisio ha ricorso contro il vincolo, perdendo sia al Tar sia, appunto, al Consiglio di Stato. La discussione sul Sentiero, ora, è quindi ritenuta chiusa, ma nel respingimento dell’appello da parte del Consiglio di Stato, a detta del sindaco, viene riconosciuto il potere dell’ente locale di intervenire sulle aree in oggetto e, quindi, lo
sport
Z
Luciano Lister
velikimi koraki se bliža 5. december – ko se bo v vaseh Kanalske doline spet po običaju odvijalo miklavževanje – in prav v zvezi s to staro navado je letos prišlo do novosti. Namreč si je gornjetrbiško združenje »Associazione per la festa di S. Nicolò e dei Krampus« že zdavnaj prizadevalo za registriranje znamke »Krampus« v okviru mednarodnega razreda, ki se nanaša na kulturne dejavnosti. Nova znamka, ki so že uradno vložili 4. marca na pristojni urad (Ufficio Italiano Brevetti e Marchi), je seveda povezana z znano vrsto pošasti, nekako podobna kozlu, ki v okviru miklavževanja kaznuje poredne otroke. Sprožen postopek je trenutno še v teku in bi sicer lahko minilo več mesecev, preden pride do pričakovanega dokončnega registriranja. Gornjetrbiško združenje naj bi pobudo izvedlo z namenom, da bi pred morebitnimi izrabljanji varovalo izraz »Krampus« in vse to, kar je povezano z istoimenskim likom tradicije. V zadnjih letih so pravzaprav v
»NÄS KOLINDRIN« ZA LËTO 2015 SE PARAČAVA
T
e rozajonski kultürski čirkolo »Rozajanski Dum«, tej wsaki lëto, an paraćawa te növi kolindrin »Naš Kolindrin« za lëto 2015. Za ta növaa kolindrina jë bilo zbrono pïset, da kako noši ti stari ni so g'ali ano da kako ni so se vërwali: Da to bodi na to jïmë bögawö – Testimonianze ed espressioni della religiosità popolare in Val Resia. Po starin jë bila, ano pa injën jë, nawada za naredit mojane ano g'at krïze nu mojo posod. Ni so g'oni damu ano tu-w planïni mo pa tu-w tarinjo ano tu-w njïvi ano jüdi radi ni so se stawjali za prosit ano pa köj za počit. Jë bila nawada, injën zubjana, pa za raćët radë no racjun za rejnike. Ni so radë, skorë za wsë, prosïli na kratko Boa da an pomoej. Ta-na kolindrino to ćë byt napïsano, da ka ostalo od ise nawade, nejveć za spomonot tïn mlodin, da kako jüdi prit izdëw Reziji so se vërwali ano pa za nö zübit ise nawade.
Kanalski dolini nekatere skupine organizirale nastope, ki so se z vidika časa in kraja razlikovali od tradicije – se pravi, ki so se odvijale izven običajnega konteksta navade. V združenju se veselijo vseh pobud, ki prispevajo k ohranjanju stare navade; vložitev znamke pa predstvlja reakcijo na vse pogostejše nastajanje dogodkov, ki niso spadali v okvir tradicije. Do vložitve znamke je prišlo, ne da bi hoteli si prilastiti običaj; prav nasprotno bi ga hoteli ohraniti živega. Vložitev ni ostala lokalna novica, saj je že zdavnaj sprožila reakcijo tudi v drugih krajih ožjega prostora, kjer so Miklavževi sprevodi s krampusi ukoreninjeni. Že začetek septembra je na Južnem Tirolskem svetnica Tamara Oberhofer (iz vrst svobodnjakov) v pokrajinski svet vložila interpelacijo v zvezi s trbiško varovano znamko »Krampus«. Na interpelacijo pa je odgovoril pristojen za obrtništvo, industrijo in trgovanje, ki je sam pokrajinski predsednik Arno Kompatscher. V svojem pisnem odgovoru se je ta dejansko že pozanimal za rešitve v primeru, da bi nastale morebitne spore med gornjetrbiško združenje in južnotirolskimi skupinami krampusov.
dal Trattato di Saint-Germain. Per Carlantoni questi presupposti darebbero fondamento per mettere potenzialmente in discussione anche altre voci regolate dagli accordi internazionali, come appunto il sistema dei diritti di servitù (di legnatico, pascolo ecc). Tornando al vincolo della Soprintendenza che si voleva annullare, nella stessa sentenza del Consiglio di Stato, si legge: «Tutti gli usi connessi tanto con i riti di pellegrinaggio che con le azioni di sfruttamento legittimo della foresta di Tarvisio sono quindi tutelati dalle motivazioni stesse del provvedimento». Sebbene Carlantoni faccia solo ipotesi, il rischio paventato ha già destato allarme tra gli abitanti della Valcanale, perché i diritti di servitù, fin dai tempi di Maria Teresa d’Austria, contribuiscono concretamente alla permanenza della popolazione sul territorio montano. Va, comunque, notato che gli ipotetici pericoli prospettati dalla sentenza di secondo grado non ci sarebbero stati – perché non ci sarebbe stata tutta la sentenza – se il Comune di Tarvisio non si fosse particolarmente impegnato nella vertenza. Ossia: provocato il malanno, si cerca una medicina. Ed è già stato annunciato che presto, a Tarvisio, si deciderà in merito all’ipotesi di un ricorso alla Corte Europea di Giustizia contro la sentenza del Consiglio di Stato.
sport
GORIZIA presentato al centro «Bratuž» il volume di Dejan Valentinčič
Sentirsi sloveni a Resia
G
iovedì 13 novembre presso il Centro culturale Lojze Bratuž di Gorizia è stato presentato il libro «Slovenci v Reziji? Pravni položaj in dejansko življenje slovenske jezikovne manjšine» (Sloveni a Resia? La situazione giuridica e la vita reale della minoranza linguistica slovena) pubblicato dalla casa editrice arte 4 di Lubiana. L’autore del volume, redatto sia in sloveno sia in inglese affinché la questione possa essere estesa a livello internazionale, è Dejan Valentinčič laureato in Diritto delle minoranze presso la Facoltà di diritto europeo dell’Università di Nova Gorica ed impiegato come ricercatore ed assistente di diritto costituzionale e diritti umani presso la Facoltà di Studi applicati di sociologia presso lo stesso polo universitario sloveno. La pubblicazione oltre a descrivere l’attuale situazione socio-linguistica a Resia, tracciandone lo sviluppo storico e facendo capire perché i resiani stentino ad identificarsi con la lingua e la cultura slovena, fa capire come sul piano geneto-linguistico, come
affermano ormai da decenni i linguisti, le varie parlate di Resia sono da considerare dialetti della lingua slovena. Questo, come afferma anche Valentinčič, non vuol dire che tutti i resiani siano sloveni ma ad ognuno è data la possibilità di scegliere se sentirsi appartenente a questo gruppo minoritario o meno pur non togliendo, invece, a chi si identifica in tale minoranza i propri diritti dettati dalle leggi dello stato italiano. Infatti, la stessa pubblicazione presenta il quadro normativo di tutela della minoranza linguistica slovena in Italia e lo stato dell’applicazione pratica, nel quotidiano, di queste leggi a livello locale e nello specifico a Resia. Valentinčič ha più volte visitato la vallata all’ombra del Canin intervistando anche alcune persone che si occupano di tali questioni come i rappresentanti di alcune associazioni operanti in valle, gli esponenti locali della minoranza linguistica slovena e gli amministratori comunali passati e presenti. L’autore ha spiegato accuratamente i concetti di cittadinanza e nazionalità purtroppo ancora oggi
Ukovška farna skupnost bo 8. decembra praznovala 40. obletnico prihoda svojega dušnega pastirja Maria Gariupa in vabi prebivalstvo občine Naborjet-Ovčja vas, da se ob 11.00 v vaški cerkvi v Ukvah udeleži svete maše. Sledila bo pogostitev v dvorani ukovške soseske.
Delavnica o uporabi jezikovnih priročnikov V soboto 22. novembra se je v trbiškem kulturnem centru odvijala strokovna delavnica z naslovom »Uporaba jezikovnih priročnikov ter drugih jezikovnih virov in tehnologij za slovenski jezik«, ki jo je organiziralo ukovško Slovensko kulturno središče »Planika« pod okriljem Službe za slovenski jezik (Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije). Udeleženci so v okviru delavnice lahko spoznali nekatere novosti na področju jezikovnih priročnikov, virov in tehnologij za slovenščino. V osredju pozornosti je bilo še posebej delo s slovarskim spletnim portalom www.fran. si, ki omogoča dostop do dvajset slovarjev in dveh spletnih svetovalnic. Za popoldne so predlagali tudi voden izlet po Kanalski dolini s poudarkom na tamkajšnji slovenski skupnosti.
Vas Vrata 90 let pod Avstrijo V nedeljo 16. novembra so v vasi Vrata -Megvarje (nem. Thörl-Maglern), tik ob meji na koroški strani, slovesno praznovali. Minilo je namreč 90 let, odkar je bila vas spet vključena v avstrijsko državo. Vas so pod Italijo preimenovali »Porticina«. Naborniki leta 1904 so bili vpoklicani v italijansko vojsko. Nato so po večletnih pogajanjih vas spet priključili Avstriji in mejo so določili tam, kjer je še dandanes pred Kokovo. Na praznovanju je bilo prisotnih več predstavnikov oblasti, med katerimi so izstopali župan občine Podklošter/ Arnoldstein Erich Kessler, predsednik koroškega deželnega sveta Reinhart Rohr in predsednica Zveznega sveta Ana Blatnik. Iz Kanalske doline je ob nekaterih domačih upraviteljih seveda bilo prisotno tudi veliko Kanalčanov (še posebej z bližnje Kokove); poleg domačih prostovoljnih gasilskih društev so pa bili prisotni tudi predstavniki kulturnega društva nemško govorečih Kanalčanov »Kanaltaler Kulturverein«.
Piantato a Resia lo »Strok« Da sin: Jazbar, Quaglia, Valentinčič.
confusi da molti italiani. Presso i popoli di lingua romanza, infatti, non si fa un distinguo tra i due concetti, mentre per i popoli di lingua slava la nazionalità è legata soprattutto alle cultura e alla lingua. All’incontro goriziano, moderato dalla giornalista Erika Jazbar, hanno partecipato numerose persone che hanno posto agli ospiti intervenuti domande e proposto interessanti riflessioni sul tema trattato. Sandro Quaglia
L’abbondante nevicata di qualche giorno fa, che ha fatto prendere alle montagne che circondano la Val Resia il classico aspetto invernale, ha posto fine alle complesse operazioni di semina del noto aglio resiano, in dialetto «Strok». Ora l’aglio riposerà nella terra resiana fino alla fine di aprile, quando le prime miti temperature «sveglieranno» il seme che comincerà a germogliare e crescere sotto lo stretto controllo dei produttori resiani. Più o meno a metà del prossimo luglio sarà effettuato il raccolto di questo prezioso prodotto che, dopo un periodo di naturale essiccazione, sarà commercializzato nelle tante iniziative organizzate in tutta la Val Resia .
12
posočje
stran
30. novembra 2014
dom
TURIZEM Iskanje sodelovanjaiz za promocijo kolesarskega turizma na nedavnem posvetu pod znamko Vallimpiadi v Špetru iz naših naših dolin dolin
Nova predstava članov Mikud Kobarid Mladi iz Kobarida so domačemu občinstvu predstavili že šesto gledališko predstavo. Tokrat je bil to »Veliki briljantni valček«. Gre za dramo, ki temelji na literarni predlogi Draga Jančarja, mladi pa so jo nekoliko priredili. Celotno dogajanje je postavljeno za štiri stene psihiatrične ustanove »Svoboda osvobaja«, kamor je bil prisilno hospitaliziran zgodovinar Simon Veber. V zavodu hranijo njegovo raziskovalno delo, iz česar sklepajo, da simpatizira z osrednjim likom svojih raziskav, poljskim vstajnikom Drohojowskim. Drama je precej kompleksna in dokaj zahtevna, vendar se tega mladi niso ustrašili. S samo interpretacijo celotne drame in suverenostjo ter energijo nastopajočih so navdušili številčno Kobariško občinstvo. Gledalci so lahko med predstavo še dodatno začutili hladno in temačno vzdušje umobolnice s pomočjo igre senc in svetlobe, ki sta jo ustvarila Ian in Gal Stergar.
»Vetrovalna« na filmskem traku Četrtega v seriji dogodkov, ki jih je letos pod skupnim imenom Odmevi dediščine pripravilo Društvo Baška dediščina, je zapolnila premiera kratkega izobraževalno-dokumentarnega filma »Vetrovalna«. 100-letnica izgradnje vetrovalne naprave železniškega predora Bukovo je bila namreč tudi rdeča nit vseh prireditev. 25 minut dolgo zgodbo v kamen ujete zgradbe sestavljajo drobci iz časa njenega delovanja od leta 1914 pa do 1972, ko so po bohinjski progi vozile parne lokomotive. Zgodbo pripovedujeta največja slovenska strokovnjaka s področja delovanja železnic Mladen Bogić in Tadej Brate, člani društva in nekdanji zaposleni. Neprecenljivi so tudi spomini iz otroštva domačinov, katerih očetje so služili kruh kot železničarji. Društvo Baška dediščina je k naslovu pripelo še podnaslov (Pre)tiha pričevalka odmaknjenega časa. Glas o tem biseru tehniške dediščine, še edinem te vrste v Evropi, si namreč prizadeva usidrati v širši slovenski prostor in ga pljuskniti tudi preko njegovih meja. Hkrati je s filmom pomembno nadgradilo turistično ponudbo Baške grape. (Olga Zgaga)
Kolesarske poti potrebujejo terske terske doline doline povezovanje v širšem okolju Peter Dakskobler *
N
rezija/kanalska rezija/kanalska dolina dolina
a regionalnem nivoju smo bogatejši za tiskani in interaktivni zemljevid kolesarskih poti, ki potrjuje ambicije produktnega povezovanja v širšem prostoru Alpe Adria. Na kolesarskem področju se je začelo združevati s ciljem oblikovanja regionalnega kolesarskega produkta in močne blagovne znamke. Zemljevid narejen v okviru EU projekta Bimobis ne ponuja vseh kolesarskih poti, ampak je njegov cilj vzpostaviti pregleden sistem glavnih poti in različnih kolesarskih vsebin v regiji. Na tej osnovi je nastal tudi interaktivni zemljevid, ki ga najdete na naslovu www.bike-alpeadria.com in nam omogoča ažuriranje ter dodajanje vsebin. Uspešna kolesarska destinacija mora razmišljati in se organizirati produktno, zato nadaljujemo z delom na projektih, ki bodo povezali širšo regijo v enovito kolesarsko zgodbo.
posoc posoc ˇjeˇje sport sport Tiskani interaktivni kolesarski zemljevid na naslovu www.bike-alpeadria.com
Novonastali promocijski material bo najprej združil dolino Soče, Benečijo, Brda in Čedad, želje pa segajo še širše v regijo Alpe Adria. Dolinski krožni kolesarski poti, ki bo povezala obe strani meje dodajamo tudi atraktivne gorsko kolesarske vsebine, kot so tiste na Matajurju, ki se v evropskem prostoru že nekaj let uvršča v sam vrh tovrstne ponudbe. Na pobudo organizatorjev kolesar-
skih tekmovanj v Nadiških dolinah pod športno blagovno znamko Vallimpiadi, se je zemljevid in ostale rezultate na področju kolesarjenja nedavno predstavilo tudi na posvetu »Il turismo nel futuro delle Valli del Natisone« v Špetru. Na srečanju se je iskalo možnosti sodelovanja pri sistematičnem razvoju kolesarskega produkta, ki predstavlja ogromen potencial na
čezmejnem območju. Poleg promocije kolesarjenja, kjer je bilo v zadnjih letih narejenega res veliko, je potrebno izpostaviti nujnost urejanja razmer na terenu – vzdrževanje in umeščanje v prostor – ki mora ujeti korak s promocijo gorskega kolesarjenja in posledično povečanim številom kolesarjev. Tipičen primer pravilnega razmišljanja je tudi razvoj kolesarske poti Trans Slovenija, ki zajema še večje območje od Kranjske Gore do Pirana in ponudi kolesarju vso raznolikost in bogastvo na majhnem prostoru. S pomočjo strokovnjaka za kolesarski turizem Ulia Stanciua se je letos na nemškem trgu ponudilo daljinsko gorsko kolesarsko pot Trans Slovenia 01, ki je že v prvi sezoni dala odlične rezultate, en trak pa gre tudi skozi Nadiške doline. Delež kolesarskih gostov v dolini Soče je dosegel 10%, želja vseh na čezmejnem območju pa bi morala biti, da to dragoceno desetino kolesarjev s podobnimi projekti še povečamo. *LTO Sotočje Tolmin&Kobarid
ŠTUDIJSKI OBISK V NOVI GORICI V SKLOPU ČEZMEJNEGA PROJEKTA
P
osoški razvojni center (PRC), vodilni partner v čezmejnem projektu SHARTEC, je 20. novembra podjetja iz regije in onkraj meje popeljal na ogled laboratorijev in raziskovalnih centrov, ki na treh različnih lokacijah delujejo v sklopu Univerze v Novi Gorici. Projektni partnerji si med drugim prizadevajo za vzpostavitev tako imenovane poslovno znanstvene mreže sodelovanja med podjetji in raziskovalnimi centri. Prav zato je PRC predstavnikom gospodarstva s študijskim obiskom omogočili ogled in predstavitev uporabnosti raziskovalnih laboratorijev, ki bi v prihodnje lahko služili potrebam v različnih industrijskih panogah.
V Rožni dolini so si najprej ogledali tri oddelke Laboratorija za raziskave v okolju, kjer opravljajo temeljne in uporabne raziskave na različnih področjih preučevanja in varovanja okolja. Tamkajšnje znanstvenice, ki so predstavile svoje delo, vidijo možnost povezovanja svojega raziskovalnega dela predvsem z industrijskimi panogami, kot so elektrotehniška, živilska, tekstilna, farmacevtska in gradbeništvo ter v različnih okoljevarstvenih dejavnostih, pa tudi pri ohranjanju kulturne dediščine. V Ajdovščini jim je prorektor za raziskave in umetnost prof. dr. Gvido Bratina najprej na kratko predstavil Univerzo v Novi Gorici, nato pa so
si pod isto streho ogledali še pet različnih laboratorijev: • Laboratorij za fiziko organskih snovi, • Laboratorij za raziskave materialov, • Laboratorij za večfazne procese, • Laboratorij za kvantno optiko in • Laboratorij za astrofiziko osnovnih delcev. V okviru teh obstajajo možnosti za povezovanje s farmacijo, rudarstvom, barvno metalurgijo, proizvodnjo materialov in funkcionalnih prevlek ter kemijsko, elektronsko, optično, kovinsko predelovalno panogo itd. Študijski obisk so udeleženci zaokoržili z ogledom Centra za raziskave vina, ki je svojo dejavnost pred dvema letoma preselil v novo obnovljen vipavski Dvorec Lanthieri. S tukajšnjim centrom bi lahko v
Študijski obisk laboratorijev.
prihodnje sodelovala podjetja, katerih dejavnost se veže na kmetijsko in živilsko-predelovalno, fitofarmacevtsko, farmacevtsko, kovinsko predelovalno panogo, pa tudi na strojna in lesna podjetja ter agroturizem. Tatjana Šalej Faletič svetovalka projekt Shartec, Prc
TOLMIN S svojimi enotami v Kobaridu in Bovcu in s Potujočo knjižnico je za letošnji jesensko zimski čas pripravila številne pobude
Bogata ponudba dejavnosti knjižnice Tolmin
K
ako si lahko izposodite e-knjigo in jo prenesete na svojo elektronsko napravo? Vas zanima, kako izgleda treking med riževimi terasami na Filipinih, pri staroselcih, ki še niso pozabili, kako izgleda lov na glave? Veste, da lahko nekatere uradne zadeve uredite kar iz domačega naslonjača, brez da bi obiskali javne ustanove? Pridite po odgovore in znanje v knjižnico. Knjižnica Tolmin je s svojimi enotami v Kobaridu in Bovcu in s Potujočo knjižnico tudi za letošnji jesensko zimski čas pripravila bogato ponudbo dejavnosti. V mesecu oktobru je najmlajše v vseh treh knjižnicah na urah pravljic zopet začela obiskovati Lisica Mica. Že deveta generacija tretješolcev v posoških osnovnih šolah pa je navdušeno začela brati knjige v akciji Moja knjižnica – Knjižnica Cirila Kosma-
ča Tolmin. S potopisnimi predavanji Povratna vozovnica bodo vsak zadnji petek v mesecu med oktobrom in februarjem potovali v različne kraje sveta in spoznavali njihove zanimivosti in lepote. Letošnje potovanje so začeli v Tokiu, podali se bodo na Islandijo, se sončili na Filipinih, prehodili romarsko pot Camino in pot zaključili v srednjeameriških pokrajinah Kostarike in Nikaragve. V mesecu novembru so se začela predstavitve e-storitev, ki jih Občina Tolmin, Geodetska uprava RS, Center za socialno delo Tolmin, Upravna enota Tolmin in Zavod RS za zaposlovanje omogočajo občanom. Predstavitve Uredite od doma potekajo vsak prvi ponedeljek v mesecu. Od novembra do marca se v knjižnicah lahko udeležite tudi brezplačnih računalniških tečajev. Skupaj z Zdravstvenim domom Tolmin knjižnica vsak tretji torek v mesecu vabi na
Tretji razred Osnovne Šole Kobarid na obisku v knjižnici.
predavanja Poskrbite za svoje zdravje. Teme predavanj do marca 2015 bodo razširejenost raka na severnem Primorskem, zapeljivost prazničnih jedi, depresija in stres, življenje z okvaro vida ter demenca in stiske svojcev. Vsako drugo sredo v mesecu se v
tolminski knjižnici na različnih predavanjih zbirajo tudi člani Planinskega društva Tolmin, vsaka prva sobota v mesecu pa je razervirna za mlade šahiste. V galeriji tolminske knjižnice si vsak mesec lahko ogledate novo razstavo. Vse do konca meseca no-
vembra razstavlja akademski slikar in magister grafične umetnosti Azad Karim, Kurd iz severa Iraka, ki so mu letos spomladi najbolj ugledne stanovske organizacije v Sloveniji podelile prestižno priznanje Riharda Jakopiča. V prvem nadstropju knjižnice je ob 170-letnici rojstva kobariškega pesnika Simona Gregorčiča domoznanski oddelek pripravil priložnostno razstavo. Na Ta veseli dan kulture, 3. decembra, se bo s podelitvijo priznanj ter obiskom Vesne Milek v Knjižnici Tolmin zaključil tudi letošnji projekt Primorci beremo, v katerem bralci od Trente do Trsta berejo dela sodobnih slovenskih pesnikov in pisateljev. Pred zaključkom leta, v petek, 12. decembra, knjižnica vabi tudi na koncert dua Bakalina z Janezom Škofom in Marjanom Stanićem. Jožica Štendler direktorica tolminske knjižnice
dom
13
šport
30. novembra 2014
stran
CALCIO Difficile risalita per la Valnatisone, si attendonoiz gli esiti nelleiz prossime tre gare.dolin Straripanti gli Allievi e i Giovanissimi naših naših dolin
Nel Collinare vince Drenchia, tersketerske dolinedoline per Savognese 1-1 in extremis I gialloblù hanno subito la prima rete dopo otto turni, rischiando la sconfitta. Pareggio in extremis, con Coop Tolmezzo. Drenchia/Grimacco ha vinto con il Vacile
I
Bepo Qualizza
l cambio dell’allenatore sulla panchina della Valnatisone non dava per scontato immediati buoni risultati, ma i due pareggi della nuova gestione sono stati ben accolti, soprattutto quello ottenuto sul campo di Muggia dove i valligiani sono andati per primi in vantaggio e l’1-1 raggiunto dai padroni di casa solo nel finale di gara ha il sapore di una beffa, ma si sa che le partite hanno la durata di 90 minuti. Con la Juventina poi, terza forza del girone B di scena sul campo di San Pietro, sarebbe stato arduo ipotizzare un risultato positivo e nonostante la buona volontà dei locali, gli
VALLIMPIADI
È
rezija/kanalska rezija/kanalska dolinadolina posocˇje posocˇje sport sport
Giovanissimi a San Pietro contro la Fulgore e 7-2 a Pradamano opposti alla Serenissima. Le statistiche non registrano risultati così vistosi di due nostre formazioni giovanili e tutti ottenuti nell’arco di due turni consecutivi. In Prima categoria del «Collinare», la Savognese ha rischiato di perdere l’imbattibilità nel confronto casalingo con la Coop Tolmezzo, con gli ospiti in vantaggio nella prima frazione di gioco. Dopo un interminabile assedio alla porta avversaria è giunta la sospirata rete del pareggio: 1-1 il risultato finale. Da evidenziare che nel corso di
A San Pietro un proficuo incontro tra le associazioni e i sindaci
Fare rete per promuovere il turismo nel futuro delle Valli del Natisone
stato proficuo l’incontro publico dal tema «Il turismo nel futuro delle Valli del Natisone», che ha avuto luogo lunedì 17 novembre, nella sala Consiliare del Municipio di San Pietro al Natisone. Organizzato e promosso dal Comune di San Pietro, ha avuto come protagoniste le associazioni che hanno organizzato eventi nelle Valli del Natisone. Con video e foto, è stato mostrato ai numerosi partecipanti, (tra cui sindaci e rappresentanti delle istituzioni locali e non), cosa possono offrire le Valli del Natisone al turismo. Una cosa su tutte è emersa: l’importanza di fare rete tra tutte le associazioni e tra le associazioni e le istituzioni, per lavorare tutti assieme a un progetto condiviso di sviluppo turistico. La serata è stata condotta da Luca Bosco, coordinatore dell’associazione Vallimpiadi e ideatore della Matadown, la manifestazione di mountain bike che ha attirato l’attenzione sulle Valli del Natisone soprattutto dai ciclisti stranieri e il cui video è stato trasmesso dalla tv slovena. Al termine sono fioccati gli interventi, tutti a favore della collaborazione e della iniziativa comune. È stato fatto un accenno al programma degli eventi 2015 che, se sostenuto in modo appropriato porterà sul territorio una visibilità a livello europeo, anche vista la collaborazione ufficializzata con gli amici sloveni del Soča Outdoor Festival di Tolmino,
rappresentati da Peter Dakskobler che ha spiegato come fare turismo in bicicletta. È stato fatto molto, ma molto di più può essere fatto con una collaborazione concreta e con un supporto logistico ed economico valido. Ci sono tutti i presupposti per avere successo: il territorio, le idee e le persone. L’importante sarà riuscire a imporsi obiettivi ambiziosi, ma sicuramente sarà importante crederci. Luca Bosco
Luca Bosco con Peter Dakskobler.
LETNA/ANNUALE € 20 PODPORNA/SOSTENITORE € 40 SLOVENIJA/SLOVENIA € 20
Soddisfacenti le prestazioni dei sestetti della Polisportiva San Leonardo nelle prime gare dei rispettivi campionati, la Under 13 mista vince 2-1 sul parquet di casa il confronto con il Blu team, curiosi i parziali tutti con lo stesso punteggio, 2519, 19-25 e 25-19. Molto bene le ragazze di 2a Divisione che da Cassacco tornano con un rotondo 3-0 e anche i parziali indicano la netta superiorità delle valligiane, 25-9, 25-15 e 25-14. Il sestetto maschile di 1a Divisione giocherà sotto rete il prossimo 6 dicembre.
A S. Leonardo la prima marcia di S. Silvestro
Nella foto a sinistra la formazione dell’Alta Val Torre e a destra Blaž Laharnar, giocatore del Drenchia/Grimacco.
isontini hanno fatto bottino pieno imponendosi per 3-0. Ovviamente alla Valnatisone è necessaria una svolta, si sono visti dei miglioramenti, ma oltre al gioco servono anche risultati convincenti, sperando che questi arrivino già nelle prossime tre gare, che sono anche le ultime del girone di andata. Regola del «sette» che non ha dato scampo agli avversari degli Allievi e Giovanissimi provinciali e non è cosa di tutti i giorni vincere andando a segno sette volte in quattro gare. Prima vittima di turno degli Allievi il Moimacco sconfitto 7-0, stesso risultato ottenuto a Venzone, 7-0 dei
Pallavolo, discreti esiti della Polisportiva
questa gara si è registrata la prima rete subita dalla Savognese dopo otto turni di campionato. Torna alla vittoria Drenchia/Grimacco che supera Vacile 2-0 . In Seconda categoria è stata rinviata al 13 dicembre la gara Risano-Alta Val Torre. Pareggia 2-2 la Polisportiva Valnatisone nell’incontro con Il Savio. Nel calcio a cinque prima sconfitta per il Paradiso dei Golosi nel girone d’Elite’, 5-4 con i Diavoli Volanti, superano poi sul parquet di casa la Torriana 5-3, nel girone Amatoriale è stata rinviata la gara dei Merenderos con Gemona.
Mercoledì 31 dicembre a San Leonardo si terrà la prima marcia di San Silvestro, manifestazione podistica ludico-motoria non competitiva e aperta a tutti, che si snoderà in due percorsi di 7 km (frecce gialle) e di 14 km (frecce rosse). La camminata attraverserà i sentieri del Comune di San Leonardo e si potranno ammirare le tre chiesette che si trovano sul percorso, che è stato scelto per fare conoscere le bellezze del territorio. Sono previsti un ristoro per la 7 km e due per la 14 km. Partenza dal campo sportivo di San Leonardo alle ore 9 e alle 9.30, iscrizioni dalle ore 8.30. Alle ore 12 avrà luogo la consegna dei riconoscimenti, primi tre gruppi più numerosi riceveranno cesti enogastronomici. La manifestazione è omologata dal Comitato provinciale Uisp di Udine. Per ulteriori informazioni: Anna Chiarandini, cell. 3335691103; Gianni Scubla, cell. 34861050032.
PODISMO Per valorizzare i sentieri beneciani
A febbraio la gara off-road «Trail Tremendo»
V
alorizzare i sentieri delle nostre valli del Natisone e i loro scorci mozzafiato con una corsa in natura aperta a tutti. Con questo proposito, i «Tremendi Run» daranno vita il prossimo 22 febbraio 2015 alla gara off-road denominata proprio «Trail Tremendo», con partenza da Purgessimo alle ore 9. Venticinque chilometri, 1250 metri di dislivello e un tempo massimo di 6 ore saranno i numeri dell’edizione zero, che il sodalizio del neo presi-
dente Tiziano Bardus sta iniziando a mettere a punto con le prime perlustrazioni del percorso. «L’idea è nata durante uno dei molti trail a cui noi Tremendi abbiamo partecipato nel corso dell’anno», dice Bardus. «Abbiamo pensato che anche il nostro territorio ha molte bellezze da offrire e che parecchi appassionati come noi, magari, vogliono godersi una corsa in natura senza doversi spostare in altre località». Lorenzo Paussa
EVROPA/EUROPA € 30 IZVEN EVROPE/EXTRA EUROPA € 40
Poœtni ra@un/Conto c. postale n. 12169330 intestato a Most scarl, borgo San Domenico 78, 33043 Cividale/#edad Ban@ni ra@un/Conto corrente bancario Iban: IT37 O086 3163 7400 0000 0815 095 BIC/SWIFT: RUAMIT21XXX
14
domača kultura
stran
MIESAC DIČEMBER U NAŠIH DRUŽINAH Patroni pomočniki: Adolf Kolping U četartak 4. dičemberja je praznik blaženega Adolfa Kolpinga. Rodiu se je 8. dičemberja lieta 1813 u kraju Kerpen blizu Kölna, ku četarti sin Petra Kolpinga an Anne Marije Zurheyden. Družina za pet otruok preživiet je redila uce an obdieluvala grunt. Preživiet nie bluo lahko, pa useglih starši so želiel', de otroci bi se šuolal'. Kàr Adolf je imeu trinajst liet, je pustu šuolo an je šu dielat ku pomočnik h adnemu šuoštarju. Tekrat je bla navada iti od vasi do vasi predajat al postrojit šuolne. U telih potovanjah Adolf je spoznu, u kerih stiskah an težavah muorejo dielat an preživjet pomočniki, ku je biu on. Imeu je triandvajst liet, kàr se je spet upisu u šuolo an začeu študjat na liceju Margellen-Gymnasium u Kölne. U liete 1841 se je upisu na teološko fakulteto univerze, priet u München, potlè u Bonn. U Kölnu 13. obrila 1845 je biu posvečen za mašnika an malo potlè je ratu kaplan u industrijski coni Elberfeld, kjer je dielalo puno obartniku, mojstru. Adolf je nimar pravu, de navadni dieluci so tisti, ki odprejo ti parvi njih sarce an so tisti, ki pomagajo tin buozin priet ku drugi. U liete 1846 je ratu president asočiaciona pomočniku u kraju Elberfeld. Tri lieta buj pozno u Kölnu, kupe z drugimi sedmin pomočniki, je deu po koncu Katoliško društvo obartniških pomočniku, ki tu malo cajta se je aršerilo po cieli Nemčiji. Štier lieta potlè tole društvo je imielo u Kölnu parvi suoj pomočniški duom, kjer teli dieluc so mogli prespat pa tudi se kiek druzega naučit, »de bi ne šli u prestore, kjer je doma hudič« takuo, ki je pravu Adolf. Kàr 4. dičemberja 1865 je Adolf umaru, Katolisko društvo obartniških pomočniku je štielo vic ku tristuo telih duomu an vic ku petandvajstaužint upisanih. Šele donas tele katoliške društva so žive an dieloune an kàr u Rime, na 27. otuberja lieta 1991, papež Janez Pavel II. ga je razglasu za blaženega, se je za tuo veselilo skor tristuoanpetdeset taužint upisanih. Za nimar počiva u kölnski cierkvi Minoritenkirche, kan njega relikuje so ble prenesene u liete 1866.
hhh
Kajšna ura bo Parvi dnevi telega miesca bojo priet dažeuni, potlè se zniže temperatura an pade malo snega tud po dolinah. Stara luna sabote 6. parnesè priet jasne an marzle dneve, potlè spet oblačne, dažeune an snežene po gorah. Zadnji kuart lune nedieje 14. arzjasne nebuo pa zniže temperaturo.
hhh
Radoviednost Tele dni je biu du Uidne poznan metereolog Luca Mercalli, ki že vic cajta gleda na usako vižo nan stuort zastopit, kuo je important varvat, spoštovat, se brigat za use, kar je narava, inkuinament an teritorij. Videmo, kuo narava se uzame nazaj suoj prestor, ki ji je biu ukraden, preuzet od človieka, ki za narest poti je zacimentu rieke, ki na čede vic prestor, kjer tečejo rieke takuo ki je dielu ankrat, kàr je čedu piesak, ki napune rieke an uzdigne uodo. Stare, pa ne previc, učila so pravle, de »oginj moreš ustavt, uode sigurno ne«. Človek, ki je ratu lien tud zauoj previc dobrega stanja, se je use tuolega pozabu an narava nie vic takuo important. Mercalli prave o tistih žvinah, ki se ušafuvajo tud tle par nas an ki jih nie ankul bluo, ku »zanzara tigre«, ki pride od prestorih sveta, ki imajo drug klima. U naših riekah se ušafuva tud te ardeči rak, zlo buj velik an pogluovan ku te navadni rak, ki živi u naših riekah an ki je nimar buj težkuo ušafat. Ušafuvajo se tud rastline, ki nieso tipične našega klima. »Use tuole, poplave, ardeči rak, muorje, ki se viša, uzdiguva, rastline, ki pridejo zaciefane od drugih – prave Mercalli – zmote cieu sistema«. Žalostno je videt, kuo se diela velik konfužjon oku problemu, ki nieso problemi, pa se guori o njih samuo za pokrit an se pozabit na te riesne probleme, ki so seviede buj težki za rešit. Nardil' smo že puno škode. Mercalli prave, de če puojde takuo napri za kajšno desetino liet, tle par nas temperatura se uzdigne za 5 gradu, imiel' bomo mašice, žvine an rastline, ki nieso navadne u telih krajih, muorje se uzdigne an se na bo moglo iti vic sonce lovit u Grado al u Lignan. Slana uoda uzame tud prestor naših študencu an poplave bojo nimar buj pogostu. Za tuo smo odgovorni usi, ki necjemo se odvast donašnjih komodità, pa posebno naši poglavarji an usega sveta, ki se spregnejo brez špota tistin, ki štiejejo sude an privatne interese an kerin na briga pru nič narava, zak nieso zastopil', kero importanco ima za preživetje cielega sveta. Deželni Ente tutela pesca se zdi, de je tuole zastopu an s posebnin projektan Rarity diela za vetargat iz naših riek te ardeciega raka, ki je kriu zmanjkanja domačega raka an zatuo vederbanja cielega ekosistema. Kuo bi bluo lepuo, če bi začel' hodit usi po teli pot.
Riceta MANDULNI BIŠKOTI Se bližajo prazniki an zatuo gaspodinje parpravjajo gubanco, štrukje naj kuhane ku cvarte, pa tud kake biškote. Zatuo tel krat opišen riceto za spec biškote z mandulan. Nucamo pu kila ušenične moke, 3 ete cukerja, 2 eta an pu že stučenih mandul, an eto an pu masla, 3 ici, 2 čarnjaka, 1 buštino fece, malo soli, zribano olubje adnega limona. Tu mikserju zamliejemo mandule. Uzamemo posodo, kjer usujemo moko, u sred denemo feco, cuker, arstajeno maslo, ici an čarnjake, malo soli, zribano olubje limona an zamliete mandule. Lepuo premiešamo an arspartmo testuo na dva kraja. Usakemu kosu testa damo obliko tankega an duzega salama, ki ga položemo na že pomaženo bando an denemo u foran že gorak 180º za 20 minutu an še 25 minutu na 160º. Snememo iz forna an hitro zriežemo na ne previc tanke flete.
Loretta Primosig
30. novembra 2014
dom
JEŠIŠKE ZGODBICE
Renco, Žuan an Bepo. Usak ima suoj križ, pa muore kuražno napri
K
Jur Zad Tih
u po navadi so parjatelji igrali na karte u oštariji. »Ben, tud’ donas me je nafrigu tu briškuli – se je kumru Renco. – Te preklet nanče, de b’ živeu tu sriedunjake, takuo je usran. Usa karta gre njemu: aži, treje, kariki. Nimar le njemu. De bi mankul znu igrat! Buj naumno igra, vič sreče ima. Ma nie samuo za tuo, ki me fota lome. Če bi mogu kajšankrat udobit, bi se tudi ist pohvalu. Pa takole mi se samuo kuarja an me po rit’ parjema. Pru štuf san mu plačuvat za pit usako vičer.« Tuole se je čulo subit zad za Žuanan, potle ki je ustu smehe taz kandreje an po sojin pozdravu: »Zahvalen se za pijačo!« »Pa muč’ muoj Renco – ga je partroštu Bepo –. Žuan je srečan tu karte, pa je ’an buogi saromak. Kàr se varne damu, ušafa marzlo hišo. Še mačka mu je utekla uon s tiste sarovine, ki jo ima u hiši. Gor notre paš duo prestane? Rediu je niekega cajta kuosa tu štiji, pa tud’ tist mu je malo živeu. Ukrepu mu je za žalostjo. Ne za žmagat al’ pa za reč slavo, pa ka’ bi ti prestau tan par takin človiekan, kàr še lampadine na zna preluožt. Če ima, za prebrat buleto od eletrike, muora čakat dan, de bi pogledu, dost muora plačat.« »Kuo, čakat dan?« Ga je ustavu Bepo. »Ja, zak’ tisto lampadino petnajst kandel, ki jo ima gu hiš’, že po sojin malo sviete. Za kar jo on nuca, je šele tista, odkar so parpejal’ eletriko u vas. Bla je šele SFE ne ENEL. Lampadar je takuo čarin, ku de bi mu biu padu tu katram, sa’ je vas zasmojen od kadiža, lampadina pa je usa
osrana od muh. Malo an nič se vide, kier svietle manj ku 'na piuka. Niti so šele tiste, ki so jih Merikani pustil’ za sabo po uojski an jih je kajšan predaju po vaseh. Še buozar njemu, de ima tiste. Kàr Žuan zakure suoj furnel, na prestaneš gor notre. Mu se takuo kadi, ku du paklu. Dok’ se na zagrieje cemin, muora sediet na nizkin stoliču an stat spregnjen dol nizko. At se joče tu kadižu, piha s’ pihauko an at kašja. Pa ne, de bi očedu cemina! ’An dan san biu gor na njega kambri, kàr je biu bolan, an san mu dielu punture. Stragalo se mi je iti gor po tistih starmih štengah. Kàr san se spliezu na varh, san se muoru ustavit, de bi se oči parvadle tami, de bi spregledu. »Luč paržgi – mi je jau ,– atu par uratih je baton.« Dvakrat je pobuskala priet, ku je zagoriela nieka lučica na sred kambarce tarkaj, de san ga zagledu, kje je ležu. Tu adnin piču šele tu paludju spije. U žakju paludje se je takuo zmarvalo, de so ostale plieve. Tu starih sudajških plaščih san ga ušafu zavitega ku ježa, pokritega pod niekin vunenin kuvjartoran, debelin dva parsta. Le incierka san ga ubodu za punturo, hiteu san uteč uoz tiste jame, bau san se, de me uši an buhe snedo. U vasi se šepeta pod glasan, po skriuš, de ima tarkaj sudu, de bi mú kupit pú vasi. Uoharan je.« Bepo je uzeu sapo an splaknu usta z vinan, ki je ostalo u glažu tarkaj, de je tud’ Renco mou uzet besiedo: »Ja ben, kaj se more, usak ima suoj križ. Tud’ mene se straga iti damu. Iman ženo an dva otroka. Če se varnen zagoda damu, mi narde tako glavo, de mi je za nazaj uteč. Dok’ san imeu to staro hišo, nobedan mi nie pravu, ki iman za dielat, kuo se obnašat. Sada ki san postroju hišo, ku de bi bla
nova, takuo k’ stopen čez prag, je že kajšan, ki uči, kuo se muoran obnašat, kàn opriet klabuk an obiesit jopo. Je muoj „gendarme“, moja Malica z medlo tu pest, ki že mi škoveta okuole nogi: „Daj atu so, obuj cavate, na nosi mi san notar pieska, ki san štufa čedit an pomietat za tabo. Umi se, ki si se potiu, preobleči se, ki si ku pust, an na uozi mi tle not tojih parjatelju, ki jih na moren tarpiet. Saj tud’ ti ratavaš ku oni, smardiš po vine ku pijanac. San štufa prat, čedit tojo kranjo. Daj atu, tuoj sin donas je meštro ocabu. Daj atu, ta druga, toja hči se že špiče. Rošet, mudantine rikamane če imiet, se če nastaknit cvek tu izik, se če lase blu narest, ku šuoja. Čè iti plesat! Daj atu, trinajst liet, an prave že od muroza. Telefonin, zainet firman, regipet oflodran če imiet ... Pa ti telih reči na videš, jih na zastopeš. Zadost ti je, de se pokumraš. Praveš, de si trudan, zak’ si cieu dan darva udelavu an prekladu, praveš, de te use boli. Kàr mi daš tu pest toje sude, misleš, de je zadost, za bit gaspodar od ‘ne družine. Ist pa, tle buoga … Use je na mojin harbatu. Tebe na briga nič, jih še zaguarjaš toje snuove. Na moren vič tarpiet usega tuolega, mi je za use pustit an uteč. An ist bi tiela iti plesat tu saboto, bi tiela se šjorat, permanent usak tiedan, iti na ferije po ‘an miesac ku druge, se nohate grašpat cieu dan an gledat televižjon. Magar še kakega mladenča parsojit usak an tarkaj, za de me partrošta, zak ti takuo, ki se kaže, si se že pozabu na me. »Na moren reč de niema ražonu moja Malica, pa glih zatuo je težkuo se varnit damu an si nabasat u glavo use tiste, ki mi oponaša.« Bepo, grede ki je poslušu, se je prasku lase na glavi an je zaparu pogovor: »Si pru poviedu, Renco, usak ima suoj križ. Zadenimo ga an… kuražno napri!« (76 - gre napri)
LJUDJE V POSOČJU
Naenkrat dva lepa petelinčka
T
ine iz vasi nad Tolminom je bil eden izmed tistih, ki se je po končani vojni odločil za delo v bližnji tovarni. Za dom in družino je skrbela soproga. Po končani službi v tovarni je doma vestno opravil vsa moška dela. Prosti čas je včasih izkoristil za druženje v vaški gostilni. Ko so postajale maloobmejne prepustnice obvezen družinski dokument, je bil Tine redni potnik na avtobusu ali vlaku proti Gorici. Rednim in občasnim kupcem je na Travniku prodajal domače žganje, maslo, cigarete in drugo robo, ki so jo cariniki in financarji v omejenih količinah dovoljevali prenašati preko meje. Žena Milka si je zaželela nove jopice ali nekaj boljšega, kar v domačih trgovinah še niso prodajali. Da bi povečala prihodke v lirah, je zgodaj spomladi v domačem kokošnjaku podložila jajca kar pod dve koklji. Lepe mlade putke in petelinčke je sklenila prodati za tako želene lire. Preko meje pa ni bilo dovoljeno nesti več kot enega živega petelinčka. Tinetu je prišlo že v navado, da je
v torbo in žepe naložil več, kot so to dovoljevali strogi možje tu ali onstran meje. Včasih se je nejevoljno vrnil, da je prepovedan presežek shranil pri znancih ali bližnji gostilni, večkrat pa je zmagoslavno prodajal in barantal za ceno preveč prenesenega blaga. Bližali so se prazniki. Domači petelinčki pa so bili že dovolj težki. Tine je modro ugotovil, da je ravno pravi čas za prodajo, saj je vedel, da dobra pečenka mestni gospodi ob praznikih diši lepše kot ob navadni nedelji in so za praznično kosilo pripravljeni tudi plačati več. Tisti petek pred praznikom je v torbo naložil le toliko mesa, žganja in cigaret, kolikor je bilo dovoljeno. Lepa pitana petelinčka je sklenil neprijavljena prinesti mimo mejne rampe. Samozavestno je stopal z ženskami in nekaj znanci, ko so iz železniške postaje skozi predor hiteli proti mejnemu prehodu Rafut. Miličnik je vestno pregledoval prepustnice, pregled polnih torb in cekarjev je prepustil radovednemu cariniku v zeleni uniformi. Tine je stopil do carinika in
samovoljno razprl torbo. Temu pa je bila potnikova ustrežljivost sumljiva, zato si je bolje ogledal moža in njegovo širino v pasu. Le s težka se je možak dal prepričati, da je odpel gumbe prevelikega površnika. »Kaj pa je to?«, je vprašal mož postave in pokazal na glavi dveh petelinčkov, ki sta prestrašeno gledali izza Tinetovega pasu. Stari švercar je nedolžno pogledal navzdol in veselo kriknil: »Poglej, poglej! Šestdeset let sem jih valil, sedaj pa naenkrat kar dva tako lepa petelinčka!« Moža v uniformah sta se hudomušnemu Tolmincu in njegovi bistroumnosti prisrčno nasmejala, ga z zamahom rok in »ajde, ajde« spustila mimo mejne zapornice. PaČ
dom
30. novembra 2014
naše pravce
SRAJCA OD VESEJA
15
stran
DAŽELA TUK NARVIČ ŽIVE
Je biu an mož, ki je teu viedet, tu keri dažel narvič žive judje. Anta je t' kaj hodu an vsierode je vprašu, dost cajta žive. Pa j' šu naprej. Je biu 'an kraj puno bogat, ki se nie maj smejau an nie biu maj veseu an
Anta kàr je biu prehodu skor vas sviet an že star je biu ratu, se je ušafu
potle se je oboleu.
tu 'ni dažel an je videu 'nega starega, pru starega, ki j' joku. Se je ustavu.
An je biu bolan, bolan. Anta an mož mu je jau: »Ti muoreš ušafat nega
Ja, tel mu se je usmilu, zak se nie mu potalažt.
človieka veselega an oblieč njega srajco, anta ozdraveš.«
»Ka' takuo jočete, ka' van je ratalo?«
Anta je šu s konjan po sviete an povsierode je hodu po deželah an po
»Tata me je stuku«, jau. An star, star je biu.
miestah, po vaseh.
Pogledu ga je nazaj an ga je vprašu:
An je sreču vsake sorte judi, an vsi so mučal', obedan se nie še oglednu za
»Za ka' vas je stuku?«
njim, obedan se nie smejau. Potle an dan, ki je šu po 'ni pot, je čù, de ta v
»Zak san nona dražu!«
'ni njivi adan je pieu na vso muoč.
Anta mož je jau: »Tle je dažela, tuk narvič žive.«
»Dole je tist , ki ga gledan, ga muorin ušafat an ga bon vprašu srajco.« Anta kàr je dol paršu, je videu, de je dielu, pieu, pa nie meu srajce. Anta je zastopu, de se more bit veseli an če se je buozi.
besedilo: ADA TOMASETIG - risbe: MORENO TOMASETIG
16
zadnja stran
stran
Kaj kje kam kadà kuo Nediške Doline Sveta Maša po slovensko
u telovadnici bo čarna komedija Nona, igra gledališka skupina Globočak Kambreško. Organiza Beneško gledališče.
>> LIEŠKA FARA >> od 15. do 23. dičemberja
po vaseh Garmiškega kamuna bo »Devetica božična«, ki jo organizata kulturno društvo Rečan an Lieška fara (cieu program je na strani 9).
>> ŠPIETAR >> 7. an 8. dičemberja cieu dan
u telovadnici bojo merkatini Stara dela za današnji Božič, sodelujejo obartniki, kmeti an šuole iz Nediških dolin an Posočja (na strani 7).
Usako saboto ob 19.15 u farni cierkvi u Špietru.
>> u saboto 6. dičemberja
>> VABILO NA KOSILO JESENI >> do 8. dičemberja
namien je stuort zapoznat tipična domača jedila, ki so napravjene z domačimi pardielki. Sodelujejo gostilne: Alla trota par Špehonjah, All’antica na Krasu, Gastaldia d’Antro u Landarju, Le querce na Klančiču, Al giro di boa par Muoste, Alla cascata in Alla posta par Hločje, Al Colovrat na Briegu (Dreka), Al Vescovo u Podbuniescu, Da Na.Ti u Ošnijem, Da Walter u Utani, La casa delle rondini na Dugah, Ai Colli na Špesi, Monte Del re an Stara baba u Klenju, koča na Solarjeh (Dreka). Je trieba prenotat. Info:invitoapranzo.it
>> ŠPIETAR >> u saboto 29. novemberja
ogled z vodičan (guida) slovenskega multimedijskega okna Smo an cierkuce Sv. Elene u Rubinjage. Program: ob 9. uri srečanje an ogled centra Smo, ob 11. uri se gre, usak s sojin autan, do cierkuce Sv. Elene u Rubinjage, ob 13. uri kosilo u restauraciji Monastero, u Čedadu. Za se upisat se plača 20 euro. Organiza Pro loco Nediške doline, info: 339 8403196.
>> LIESA >> u saboto 29. novemberja, ob 20.
Izlet u Neznano po Krasu nad dolino Glinščice (Val Rosandra), blizu Tarsta. Izlet bo začeu u mali vasi, ki se kliče Jezero, po štirih urah lahke hoje se boste odpočil’ na hribu Kokoš, u koči planinskega društva Sežana. Se gre iz Špietra ob 7. uri zjutra, se uarnete okuole sedme zvičer. Info: Igor, tel. 0432 727631.
u Karminu, Gorenjin Tarbiju an Viškorši. Cieu program na 9. strani.
Poštni račun/Conto corrente postale n. 12169330 intestato a Most scarl, borgo San Domenico 78, 33043 Cividale del Friuli/Čedad Bančni račun/Conto corrente bancario IBAN: IT37 O086 3163 7400 0000 0815 095 BIC/SWIFT: RUAMIT22XXX
dom
Domača modruost Človek pije vino, vino pije človieku pamet
>> PLANINSKO DRUŠTVO CAI >> u nediejo 30. novemberja
organiza pohod na breguove Roba an Barda, ki je namienjen šuolarjan od 6. do 13. lieta an tistim, ki so upisani na Planinsko društvo »Diego Collini«. Se gre ob 9.15 iz Špietra. Info. Donatella, cell. 3498267583
Čedad >> CIERKU S. MARIA DEI BATTUTI >> u sriedo 3. dičemberja, ob 20.30 znotra sezone Sloveskega stalnega gledališča v Benečiji bo gledališka predstava Zlati prah imaš v očeh iz diela autorja Miroslava Košute.
>> BOŽIČNI KONCERTI >> 6. an 13. an 14. dičemberja
LETNA/ANNUALE € 20 PODPORNA/SOSTENITORE € 40 SLOVENIJA/SLOVENIA € 25 Naročnine EVROPA/EUROPA € 30 nti Abboname SVET/EXTRA EUROPA € 40
u Inštitutu za slovensko kulturo bo govorna literarna delaunica, od 10.30 do 17. ure, ki bo arzpartjena na tri parte: razstavljanje govora, strukturiranje diha an govora, interpretacija. Delaunico bo vodila Alida Bevk. Organizajo kulturno društvo PoBeRe, Beneško gledališče an Inštitut za slovensko kulturo.
>> PLANINSKA DRUŽINA BENEČIJE >> u nediejo 30. novemberja
30. novembra 2014
Rezija >> SOLBICA >> u saboto 20. dičemberja
Razstava jasuc po ulici Borgo Kikey.
Kanalska dolina
ta), ki bojo le na tist dan zvičer paršli u vas. Info: 0428 41888
Posočje >> TOLMIN >> u petak 28. novemberja, ob 19.
u Tolminskem muzeju bo vičer Sedi k meni, povem ti eno pravljico. Prauce iz Benečije, u domačin slovienskin iziku, bota poviedala Giovanni Coren an Ada Tomasetig. Pieu bo moški zbor iz Ščigli Nediški puobi.
>> LIVEK >> u saboto 6. dičemberja, ob 18. u cierku bo paršu Sv. Miklauž.
>> u petak 26. dičemberja, ob 17.
bo Božična igra, nastopajo otroci an vokalna skupina Liwk.
U
prihodnji številki bomo objavil’ prireditve do polovicea ženarja. Pošjajte nam obvestila do 15. dičemberja na: larissa@dom.it Tel.-Fax 0432 701455
Sul prossimo numero pubblicheremo gli appuntamenti fino a metà gennaio 2014. Inviateli entro lunedì 15 dicembre a: larissa@dom.it Tel.-Fax 0432 701455
>> TARBIŽ (KOKOVO-COCCAU) >> u saboto 29. novemberja, ob 18.
parbližno 300 krampusu, ki parhajajo iz Austrije, Slovenije an Kanalske doline, bojo norieli po vasi. Pod tendonan bojo tipična domača jedila.
>> NABORJET-OVČJA VAS >> u petak 5. dičemberja, ob 16.30
u hiši Oberrichter do 17.35 bo delaunica za otroke o Sv. Sinklaužu an krampusih (za otroke od 2. do 11. lie-
Prevodi iz italijanščine v slovenščino in obratno Traduzioni dall’italiano allo sloveno e viceversa 348 5165977 mail: info@listscarl.com
NA SPLETNI STRANI www.dom.it VSAK DAN NOVICE IN PRIREDITVE
dom
KULTURNO VERSKI LIST
Petnajstdnevnik | Periodico quindicinale Odgovorni urednik | Direttore responsabile Marino Qualizza Založba | Editrice Most società cooperativa a r. l. Uredništvo | Redazione Uprava | Amministrazione 33043 Čedad - Cividale del Friuli Borgo San Domenico, 78 tel. - fax 0432 701455 e mail: redazione@dom.it www.dom.it Iscrizione Roc n. 5949 del 10.12.2001 Stampa: Centro Stampa delle Venezie soc. coop. via Austria, 19/B, 35129 Padova Registrazione Tribunale di Udine n. 8 - 8. 4. 2003 Redakcijo smo zaključili 25. novembra ob 15. uri
Najbolj brano na naši spletni strani I più letti sul nostro sito internet 1. 2.
Vsak dan ob 20.30 Tv dnevnik po slovensko
Imamo pravico, de poznamo svojo zgodovino Il diritto di conoscere la nostra storia
Seguici! Sledite nam!
V Vidnu predstavili beneško zgodovino La storia della Slavia presentata a Udine
3.
Razstava o opcijah Mostra sulle opzioni
4.
Resiani fieri della specialità Rezijani ponosni, da so posebni
5.
Bollettino Slovit del 31 ottobre Bilten Slovit 31. oktobra
Diventa nostro amico Postani naš prijatelj
Vsak dan, od pandiejka do sabote, poročila: ob 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00 an ob 19.00. www.sedezfjk.rai.it Ob nediejah: poročila so ob 8.00 in 9.45 (pregled zamejskega tiska), 13.00, 14.00, 17.00 in 19.00; ob 9. uri sveta Maša. ODDAJE ZA VIDENSKO PROVINCO Usako saboto: ob 12.00 iz Rezije »Ta rozajanski glas«; ob 14.10 »Nediški zvon« iz življenja Beneških judi. Vsako zadnjo saboto v miescu ob 12.30 iz Kanalske doline »Tam, kjer teče bistra Bela«. Vsako sriedo ob 9.10 pregled slovenskega tiska v Videnski provinci (Dom ob 10.40) v oddaji »Prva izmena«.
V saboto ob 21.00 in v nediejo ob 21.00
OKNO V BENEČIJO
tudi na internetu: www.radiospazio103.it