Quindicinale | petnajstdnevnik - anno XLIX n. 22 20. decembra 2014 - euro 1,20
Minister G. Žmavc
Rezija Na Solbici
Slovenci videnske pokrajine so me presenetili stran 7
21. decembra bodo blagoslovili popravljeno cerkev stran 14
Kanalska dolina
Gorenja Miersa
28. decembra bo božični koncert v Ukvah stran 15
Veliko zanimanje za knjigi o zgodovini stran 9
Posta Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, Ne/PD- in caso di mancato recapito restituire all’ufficio di Padova detentore del conto, per la restituzione al mittente - TAXE PERçUE - TASSA RISCOSSA - 35100 Padova - Italy
UVODNIK
Zgodovina nie pravca Ezio Gosgnach
B
ukva o zgodovini Benečije in druga izdaja dnevniku gaspuoda Antona Cuffola o drugi svetovni vojski doživljata velik uspeh. Zaries puno ljudi se je zbralo, kàr so jih predstavili v Plestiščah, v Vidnu, v Ljubljani in v Gorenji Miersi. Puno ljudi jih je ukupilo in prebralo. Od njih so guorili na televizijah in radiah ter pisali na časopisah takuo na italijanski kakor na slovenski strani. Močna odmevnost lepuo kaže, de so nove bukva, ki jih je napisu Giorgio Banchig in ilustriru Moreno Tomasetig, velika rieč za Benečijo. Imieti pred sabo v adni publikaciji vse, kar se je gajalo od prazgodovine do donašnjih dni, daje parložnost vsiem Benečanam, de bi viedeli, odkod parhajajo in kaduo so. Jasno je, de so Slovenci, celuo parvi, ki so jim pravli prù Slovenci, kar so bli ostali šele samuo Kranjci, Štajerci, Korošcu ... Dokumenti na katerih so pisane bukva so resnični, nieso pravce. Zatuo ostajajo v špotu tisti, ki trosijo okuole čudne teorije o Benečiji in Benečanah. Zadruga Most, ki je bukva izdala, in združenje Blankin ter Svet slovenskih organizacij, ki sta parpomala, so nardili veliko dobruoto našim ljudem. Dali so jim ponos na svoje korenine in jih ubranili pred hudobnimi preroki, ki bi radi popunama uničili slovenski jezik in kulturo v Benečiji. Seviede smo v lietu 2014 nardili puno drugih reči. V okviru zadruge Most je Dom 22 krat v tiskani izdaji in vsak dan na internetu parnašu novice; Slovit je vsak miesac po italijansko informiru o slovenski manjšini tiste, ki na znajo slovenskega jezika; oddaja Okno v Benečijo je iz tiedna v tiedan šerila slovenski glas v etru; spletni portal Kdajkam je oznanju prireditve od Tarbiža do Milj. Par zduženju Blankin, blizu navadnega kulturnega diela, ki zaobjema Kanalsko dolino, Rezijo in Benečijo, je šlo naprej raziskovalno dielo mladih slavistu in se je rodila skupina Svetega Hieronima-Slovenci v Vidnu. Nje parva iniciativa je učenje po slovensko za otroke v predšuolskih lietah. Svet slovenskih organizacij videnske province se je skuoze trudiu za pravice Slovencu na političnim, socialnim in kulturnim področju. Takuo smo na narbuojšo vižo dieli h nucu finančne pomoči, ki parhajajo iz italijanske in slovenske daržave. In tudi v novim lietu objubljamo veliko skarb za dobro naših ljudi.
V naši zgodovini vidimo Božjo roko in parsotnost Odrešenika
Božič je srečanje z živim Kristusam
N
am pravijo modri ljudjé, de naša kristjanska viera ima globoke korenine v zgodovini. Tuo je, de ni izmišljena stvar, ki bi jo lahko vekuštali filozofski modrijani, a je dejavnik an gradivo našega življenja na zemlji. So rečì, ki jih videmo z našimi očmi an tikamo z našimi rokami, takuo ki nam prave apostol Janez v svojim parvem pismu: Kar je bilo v začetku an smo ga videli an slišali an tikali z našimi rokami, to je Božja Besieda; vse tuole vam oznanjamo, de bi tudi vi imeli tajšno doživetje an takuo bi dobili pravo veselje. Zatuo, če želimo praznovati na pravo vižo vsakolietni Božič, je trieba, de se srečamo z živim Kristusam an de tuole ostane ne samuo v spominu, ampa v vsakdnanjem življenju.
”
Tisti, ki z očmi viere gledajo v globoko, Kristusa sprimejo za Boga an dobé tisto svobodo, ki je plačilo za kristjansko življenje Če naša viera je samuo miseu, ideja, čeprù liepa, tuole nam nie zadost. Muoramo zaries čuti, de je Kristus žiu z nami an med nami. Tuole se zdi nomalo čudno za nas, ki gledamo buj na konkretne rečì an v njih na videmo Kristusa. Če pa pomislimo, de kadar se zberejo vierni ljudjé, da bi molili kupe, tekrat se godì čudež; tekrat čutimo, de je Kristus z nami an šele buj spoznamo, de vierni ljudjé postanejo živa podoba samega Kristusa. Na nieko posebno vižo lahko povemo, de smo donas Božič prù mi vie-
rni kristjani, ne de bi bili buj važni ku Kriustus, ampa zak' se je Kristus pardružil' vsakemu viernemu človieku an skuoze anj tudi neviernemu. Takuo je On ostù v naši zgodovini an mi smo njegà živa podoba. Zavoljo tega se zberemo kupe an pokažemo, de je Božij Sin z nami an z našim sodelovanjem pelje naprì našo zgodovino. V tem smislu, na moremo pozabiti bukvi, ki predstavljajo celo benečansko zgodovino, takuo ki jo je zbrau an napisu Giorgio Banchig. V telih
dugih stuoletijh videmo ne samuo človiekovo dielo, ampa tudi Božjo roko an parsotnost našega Odrešenika. Če znamo gledati v globoko, bomo lahko videli, de se je v teli zgodovini nazaj uresničila zgodovina Božjega ljudstva, ki ima v sebè veselje an tarplienje, upanje an razočaranje, parčakovanje svobode an žalovanje nad zaničevanjam. Takuo se je zgodilo pred Kristusam an nadaljevalo za njim. Tisti, ki znajo brati an spoznati Božjo roko, bojo v telim Božiču spoznali an se srečali z živim Kristusam, ki živi z nami v naši zgodovini. Nobedan ni parsiljen, de bi ga videu; tisti, ki pa z očmi viere gledajo v globoko, ga sprimejo za pravega Boga an od njega dobé tisto svobodo, ki je plača za kristjansko življenje. Marino Qualizza
2
božiču naproti
stran
OB JEZUSOVIM ROJSTVU
20. decembra 2014
Zgodovina Zgodovina -- kultura kultura
se bojo tudi lietos zbrali in kupe praznovali vierniki, ki žele moliti in pieti v svojim maternim jeziku
Nočna SvetaProglobimo Mašainpo slovensko Proglobimo in premislimo premislimo bo v Špietru 24. dičemberja ob 22. POSTAVILA JIH JE VAŠKA PRO LOKO
U. D.
a božično nuoč v sriedo, 24. dičemberja, ob 22.15 bo v farni cierkvi v Špietru Sveta maša po slovensko, ki jo bo molu msgr. Marino Qualizza. Pieli bojo vierniki, ki hodijo vsako saboto ob 19. na telo mašo in se že vič tiednu uče tradicionalne božične piesmi. Telo je že drugo lieto, ki bojo v Špietru molili sveto mašo po slovensko na božično nuoč. Lani je paršlo zaries puno ljudi. Za msgr. Marina Qualizza tel je bil pravi čudež. »Kduo bi se čaku – ja napisu v Domu –, de se bo zbralo tarkaj ljudì, de je bila velika cierku nenavadno puna?« Tuole je imielo še vič pomiena, če pomislimo, de je bluo lani 80 liet, odkar so fašisti prepovadali slovenski jezik v Benečiji in de je bluo središče prepuovedi pru Špietar. »Stvari so se takuo močnuo spremenile – je napisu še Qualizza –, de smo presenečeni in veseli pravega veselja. Veselje sam videu na obrazih ljudì, ki so bili par maši in tuole je dalo tudi mene posebno veselje, ki san ga skušu pokazati an oznaniti, de na bomo zgubili pomiena telega dogodka.« Tela maša je pokazala, de so se začeli novi časi za našo skupnost, ampa de bomo muorali še naprei ahtat. »Seviede težave ostajajo – je aržluožu msgr. Qualizza –, a smo dobili vsi novo muoč, de jih bomo znali premagati. Kar na moremo imeti od
N
V Petjagu so jaslice sred vasi
samih naših moči, nam je dano od božje milosti, ki uzbuja v nas zaries novo upanje, de bomo znali si pomagati an ne čakati križam rok. Takuo, naj bo telo novo lieto v znamenju božjega žegna an božje ljubezni, ki jo bomo znali tudi deliti med nami.« Sveta maša po slovensko je v špietarski farni cierkvi vsako saboto ob 19.15 in vaja za nediejsko. Takuo imajo vsaki tiedan vierniki špietarske fare in foranije, kakor drugi Benečani, ki so šli živet v bližnje furlanske miesta in vasi, parložnost, de obhajajo Evharistijo in častijo Boga v molitvi in pietju v svojem jeziku. Za slovensko mašo skarbi na posebno vižo združenje Blankin. Vsaki krat natisne tudi berila, de bi vierniki buojš sledili andohti. Na razpolago je dalo tudi bukvaca »Naše domače molitve«, ki jih je izdalo lieta 2011. V njih so tudi red svete maše in nabožne piesmi.
V
Petjagu so na ogled usak dan do 6. ženarja v mali kapelci na sred vasi jasuce, ki so podoba domače vasi, Mečane an Lipe. Imajo šestdeset liet an jih je lietos obnovila vasnjanka Claudia Crucil. Jasuce, ki so narete iz krajde an papirja maše (kartapesta), so ležale v sakrestiji cierkve Svete Doroteje, ovite v giornalah an slabo ohranjene. Claudia jih je telo polietje postrojila z dašan an na novo nardila nose, roke, gobce, noge an uha žvinam an drugim članam jasuc. Pofarbala jih je, kakor so bile po starin. Nucala je le buj žive barve. Jasuce je obogatiu drug vasnjan, Tarcisio Serafini, ki jim je doložu cierkuco Lipe, Petjaga an malin ob Nediži. Rezultat je zaries liep an vriedan ogleda. De bi v nji postali jasuce an de bi si jih usak lepuo ogledu, je Pro loko kapelci zamenjala urata, ki so skor popunama u glažu. Jasuce, ki so osvetljene (iluminane) tudi ponoč’, so
odparli 6. dičemberja, na samin začetku programa, ki ga je Pro loko Petjag parpravla za božični cajt. V nediejo, 7. dičemberja, je biu koncert v cierkvi Sv. Doroteje. Zapiela sta zbor Nediški puobi an Barski oktet. Na tist vičer so na ziduovih hiš po vaseh Petjag, Lipa an Mečana paržgal’ božične zviezde, ki ogrejejo sarce an marzle noči. Konac lieta je cajt, za nardit ratingo diela, ki je blo nareto v dvanajstih miescah. Predsednik od Pro loko, Francesco Coren, nam je poviedu, de so zaries veseli za iniciative, ki so jih spejali. V torak, 23. dičemberja, bojo organizal’ dno vičerjo, de bi zahvalil’ use tiste, ki so dal’ dno roko an le naprej bogatijo program, saj je v vaškim socialnim centru nimar kjek organizanega, kakor vsak lahko prebere na internutu na www.ponteacco.it. V sriedo, 24. dičemberja, ob 18. se bojo vasnjani srečal’, de bi se zaželiel’ veseu Božič an srečno novuo lieto. Ob 19. bo Božiček paršu razveselit otroke. (l. b.)
Urniki svetih maš za Božične praznike - Sante messe nel periodo natalizio NEDIŠKE DOLINE VALLI DEL NATISONE 24. dičemberja Sveta nuoč Brišča/Brischis ob 24. Landarska jama/Antro grotta ob 23. Liesa/Liessa ob 24. Podutana/San Leonardo ob 24. Sauodnja / Savogna ob 24. Sriednje/Stregna ob 22. Špietar/San Pietro al Natisone ob 24. Špietar/San Pietro al Natisone ob 22. sveta maša po slovensko Štuoblank/San Volfango ob 22. Topoluove/Topolò ob 17.30 25. dičemberja Božič Čarni varh/Montefosca, ob 11.15 Kosca/Cosizza ob 11. Gorenj Barnas/Vernassino ob 12. Gorenj Marsin/Mersino alto ob 10. Gorenj Tarbij/Tribil Sup. ob 10. Gorenja Miersa/Merso Sup. ob 11.15 Laze/Lasiz ob 10.10 Matajur/Montemaggiore ob 9. Ruonac/Rodda ob 10. Špietar/San Pietro al Natisone ob 11. Špietar (rikover)/S. Pietro (ricovero) ob 9. Tarčmun/Tercimonte ob 10.15 26. dičemberja Sv. Štiefan Hostne/Costne ob 11.30 Lipa/Tiglio ob 11. Mašera/Masseris, ob 10.15 Oblica/Oblizza ob 10. Sriednje/Stregna ob 11. Starmica/Stermiza ob 9. Štuoblank/San Volfango ob 9.
31. dičemberja Sv. Silvester Liesa/Liessa ob 22.30 odhod pruot Hostnem, kjer bo maša ob 24. Matajur/Montemaggiore ob 16. Špietar/San Pietro al Nat. ob 19. Škrutuove/Scrutto ob 10.30 cierku sv. Silviestra/chiesa s. Silvestro 1. ženarja Sveta Marija, Božja Mati Ažla/Azzida, ob 11. Čeplešišče/Cepletischis, ob 9. Gorenj Barnas/Vernassino ob 11.30 Liesa/Liessa (Te Deum) ob 18. Oblica/Oblizza ob 10. Podutana/San Leonardo ob 11.15 Sauodnja/Savogna ob 10.15 Štuoblank/San Volfango ob 11. 6. ženarja Sveti Trije Kraji Gorenj Barnas/Vernassino ob 11.30 Liesa/Liessa ob 11. (oufar) Matajur/Montemaggiore ob 9. Oblica/Oblizza ob 9. Podutana/San Leonardo ob 11.15 Sauodnja/Savogna ob 10.15 Sriednje/Stregna ob 10. Špietar/San Pietro al Nat. ob 11. Štuoblank/San Volfango ob 10.
TERSKE DOLINE VALLI DEL TORRE
24. dičemberja Sveta nuoč Bardo/Lusevera ob 24. Cornappo/Karnahta ob 21.30 Mažeruola/Masarolis ob 22. Karnice/Monteprato ob 22.30 Prosnid/Prossenicco ob 24. Subid/Subit ob 23.30
Tipana/Taipana ob 24. Viškorša/Monteaperta ob 23. 25. dičemberja Božič Bardo/Lusevera ob 11.30 Mažeruola/Masarolis ob 11. Prosnid/Prossenicco ob 11.30 Tipana/Taipana ob 11. Viškorša/Monteaperta ob 11. Zavarh/Villanova delle grotte ob 10.30 26. dičemberja Sv. Štiefan Bardo/Lusevera ob 11.30 Prosnid/Prossenicco ob 11.30 Subid/Subit ob 10.30 Tipana/Taipana ob 17. Viškorša/Monteaperta ob 11. svetišče sv. Trojce/ santurario ss. Trinità Zavarh/Villanova delle grotte ob 10.30 31. dičemberja Sv. Silvester Bardo/Lusevera ob 16. Zavarh/Villanova delle grotte ob 15. 1. ženarja Sveta Marija, Božja Mati Bardo/Lusevera ob 11.30 Mažeruole/Masarolis ob 11. Prosnid/Prossenicco ob 11.30 Subid/Subit ob 10.30 Tipana/Taipana ob 11. Zavarh/Villanova delle grotte ob 10.30 6. ženarja Sveti Trije Kraji Bardo/Lusevera ob 11.30 Mažeruola/Masarolis ob 11. Prosnid/Prossenicco ob 11.30 Subid/Subit ob 10.30 Tipana/Taipana ob 11. Zavarh/Villanova delle grotte ob 10.30
KANALSKA DOLINA VAL CANALE
24. dičemberja Sveta nuoč Ukve/Ugovizza ob 24. Žabnice/Camporosso ob 24. 25. dičemberja Božič Lužnice/Lusnizza ob 18. Ovčja vas/Valbruna ob 10.15 Svete Višarje/Lussari ob 12. Ukve/Ugovizza ob 9.15 Žabnice/Camporosso ob 10. an ob 18. 26. dičemberja Sv. Štiefan Svete Višarje/Lussari ob 12. Žabnice/Camporosso ob 10. 31. dičemberja Sv. Silvester Žabnice/Camporosso ob 18. 1. ženarja Sveta Marija, Božja Mati Svete Višarje/Lussari ob 12. Žabnice/Camporosso 10. an ob 18. 6. ženarja Sveti Trije Kraji Svete Višarje/Lussari ob 12. Žabnice/Camporosso ob 10. an ob 18.
REZIJA - RESIA
24. dičemberja Sveta nuoč Ravanca/Prato ob 24. Solbica/Stolvizza ob 22. 25. dičemberja Božič Osojani/Oseacco ob 9.30 Ravanca/Prato ob 11. 31. dičemberja Sv. Silvester Osojani/Oseacco ob 9.30
20. decembra 2014
božiču naproti
stran
3
ŠPIETARSKI FAMOŠTAR IN DEKAN MSGR. MARIO QUALIZZA o praznovanju Jezusovega rojstva med Benečani včera in donas Zgodovina - Zgodovina kultura Zgodovina -- kultura kultura
Puno reči nas moti, pa je šele cajt, Proglobimo in premislimo Proglobimo Proglobimo in in premislimo premislimo de odpremo sarce Kristusu zveličarju »Buog je blizu nas in želi nam dati svoje veseje, za napuniti naše življenje ne z velikimi rečmi, ampa z viero« Ezio Gosgnach
ožič »je parložnost, de bi se buj lahko ušafali vsi kupe in se spomnili na naše molitve in vse tiste reči, ki se živijo na Požič. Puno reči nas moti, ampa je še prestor, de bi se parpravli na tel praznik po kristjansko in z viero.« Takuo je odguoriu msgr. Mario Qualizza, ki je famoštar v Špietru in vikar za Nediške doline, kàr smo ga vprašali, s kajšnimi misli in s kajšnim sarcam parčakujemo lietošnji Božič. Katere spomine imate, odkar ste biu mlad in katere so razlike z donašnjimi dni? »Buj gre naprej cajt, buj mi se zdi, de nekatere reči postanejo buj očitne tud' za me. Na posebno vižo se spomnim, kàr smo molil' devetico božično. Hodil' smo od hiše do hiše s podobo Matere Božje. Zbral' so se ljudje od vsieh kraju, glih ku bi bluo zaries, de je tam bla Devica Marija, ki je čakala Jezusovo rojstvo. Ljudje so videl', de je bla ona in kuo je ratalo zaries. Ljudje so se zbrali rade voje in so bli veseli, de je paršla v njih hišo. Tela rieč mi je ostala tu pamet.
B
Parprlavljali smo tudi puno reči v cierkvi po stari navadi. Pred Božičam spuoved je bla liepa parložnost, de bi bili ljudje vriedni Jezusa sparjet. To je vajalo za vse, ampa na posebno vižo za može, ki so se ponavadi daržal' deleč od spuovedi. Za Božič so čakali cajt za iti se spoviedat, de tud' oni lahko bojo praznovali Jezusovo rojstvo an šli k obhajlu ob božični maši. Sada je puno reči, puno luči in na koncu morebiti ostane 'an majhan majhan pič, za živiet zaries, kar se na tele dan zmisnemo.« Ankrat je biu Božič buj saromašan, ampa buj veseu ku donašnji. Kajné? »Seviede. Niesmo imiel' puno reči, ampa je bluo naše sarce buj gorečno. Tud' majhana rieč je bla za nas liepa in velika. Škoda, de donašnji dan imamo puno reči in puno liepih parložnosti an se zgubimo v naših bogatijah. Božič pa pomieni sparjeti Jezusa, Boga, ki je ratu človek, paršu med nam'. Buog je teu on biti majhan otrok, ki na ustraše obednega, kateremu se pride veselo blizu in bi se ga tielo poznat. Imamo veliko potriebo, de bi ušafali nazaj te pravi pomien Božiča, Buog je med nam' in želi ži-
KOLEDARJI v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini
TRIJE KONCERTI
Božične piesmi
T
viet blizu nas.« Kaj želite za tel Božič našin ljudem? »Narlieuša rieč, ki jo želim za vse nas doma in po svietu, je, de čujemo, de je Buog blizu nas, z nami, de nam
čè dobrò, de nam odpusti naše griehe, če imamo potriebo. De gleda naše veseje in de bi nam teu dati svoje veseje, za napunit naše živjenje ne z velikimi rečmi, ampa z viero, ki nam jo more on dat.«
udi lietos je Gorska skupnost Ter, Nediža in Barda parpravla božične koncerte, Parvi je biu v saboto 6. dičemberja v veliki cierkvi Svetega Adalberta v Karminu. Nastopili so zbor »San Leonardo« iz Svetega Lienarta, mali zbor iz Svetega Lienarta, zbor »Tri doline-Tre valli« iz Kravarja, zbor »Harmonia« iz Čedada in zbor »Sant’Adalberto« iz Karmina, ki ga vodi Elisabetta Moretti. V saboto 13. dičemberja je biu koncert v farni cierkvi v Gorenjim Tarbiju. Pieli so zbor »Fajsi dongje« iz kraja Racchiuso (Ahten), zbor »Pod lipo« iz Barnasa, moški pevski zbor »Nediški puobi« iz Ščigli, otroški zbor »Mali lujerji« iz Špietra, in mešani pevski zbor »Sedej« iz Števerjana. V nediejo 14. dičemberja je biu koncert v farni cierkvi v Viškorši (Tipana). Nastopili so zbor »Naše vasi« iz Tipane, »Barski oktet« iz Barda, »Mešani projektni zbor« iz Vidna, »Slavija Benečija«, »Mlada Slavija« iz Kravarja in zbor »Igo Gruden« iz Nabrežine.
V DVIEH FARAH v Adventu šele molijo Devetico božično po stari navadi
2015 je na stienah Na Liesah in v Kravarju
Z
a novo lieto 2015 so ku ponavadi Slovenci v Benečiji, Reziji in v Kanalski dolini parpravli stenske koledarje. Tipajski in kobariški kamun sta v sodelovanju z zadrugo Most parpravla ćezkonfinski dvojezični koledar, ki ga lepuo že poznajo v Posočju, v Nediških dolinah in celuo v Furlaniji. Na koledarju so lepe fotografije. Za nje sta poskarbiela Maurizio Buttazzoni, Igor Baloh Parin in Jernej Bric. Na parvi strani koledarja sta voščila za novo lieto 2015 šindika Tipane Claudia Grassata in Kobarida Roberta Kavčiča. Koledar je sofinancirala Gorska skupnost Ter-Nadiža-Bardo s prispevkom deželnega zakona za Slovence 26/2007. Že puno liet v Bardu, v Terski dolini, Center za kulturne raziskave parpravja koledar le v sodelovanju z zadrugo Most. Ku ponavadi na koledarju, ki je v domačem slovenskem dialektu, so stare fotgrafije, ki kažejo, kakuo je bluo ankrat življenje v Terski dolini. Fotografije so v čarno -bielin. V Garmaku je tudi lietos kulturno društvo Rečan parpravlo stenski koledar, ki nosi naslov »Ščine Rečan-
ske doline«. Na njim so fotografije, ki jih je nardila Lucia Coszach, in poezije, ki so jih napisali Aldo Klodič, Andreina Trusgnach in Margherita Trusgnach. Ku ponavadi je koledar v slovenskem domačem dialektu. Stenski koledar je parpravla tudi zveza emigrantu »Slovenci po svetu«. Lietos so na njim slike lesenih pustnih mask, ki jih napravja Antonio Trinco iz Ruonca. Imena miescu so v vseh slovenskih dialektalnih variantah, ki jih guorijo v videnski provinci. V Reziji je kulturno društvo Rozajanski dum v sodelovanju z Muzejem rezijanskih ljudi parpravlo kolendar, ki pravi, kakuo ljudje, ki žive v teli dolini, pokažejo svojo viero. Kolendar, ki nosi naslov »Da to bodi na to jïmë bögawö – Testimonianze ed espressioni della religiosità popolare in Val Resia«. Koledar je v vsieh štierih variantah rezijanskega dialekta in po italijansko. Za koledar v Kanalski dolini je poskarbielo kulturno društvo Černet. Koledar, ki je v slovenskem jeziku, je o votivnih kapelah v Kanalski dolini. Na koledarju so slike kapelic v Naborjetu, Žabnicah, Ukvah, Ovčji vasi in Šenkatriji (Santa Caterina).
Nediških dolinah so se iz starih cajtu ljudje parpravjali na Božič z Devetico božično, pride reč z andohtjo, ki se je začela zvičer, je šla od hiše do hiše in nie potrebovala parsotnosti duhovnika. Bluo je ruomanje podobe Svete Družine po tistih vaseh, ki so štiele najmanj devet družin. Lepuo je, de se v vaseh lieške fare in v Kravarju tela liepa vierska navada ponavlja in s tem ohranja veliko kulturno in jezikovno bogastvo. Lietos molijo Devetico, ki jo kupe parpravjata Lieška fara in kulturno društvo Rečan, od pandiejka 15. do torka 23. dičemberja, vsak dan ob 20. Zbirališče je pri znamunju al’ jaslih. Devetica božična se je začela v Zverincu v pandiejak, 15. dičemberja. V torak 16. so Devetico molili v Gorenjem Garmaku in v sriedo 17. v Platcu. V četertak 18. bo Devetica v Peternelu, v Škodejovi hiši; v petak 19. v Dolenjanju, v Urajovi hiši; v saboto 20. v Hostnem, v Karpacovi hiši; v nediejo 21. v Tapoluovem, v novi Blažovi hiši; v pandiejak 22. v Sevcu v Baldovi hiši. Za zadnjo postajo lietošnje božične Devetice, ki bo v torak 23. dičemberja, bojo šli iz Gorenjega do Dolenjega Barda, v Uršno hišo. Organizatorji parporočajo, naj ljudje na Devetico parnesejo s sabo sveče (kandele) al’ lumine. Tudi v Kravarju je Devetica začela v pandiejak 15. dičemberja par Milji Tapolukni. V torak 16. so Devetico molili v Jesičju in v sriedo 17. v Zabardu. V četertak 18. dičemberja bo
V
Devetica par Danieli na Ušivci. Tle bojo molil' tudi v petak 19. par Giovannini in v saboto 20. par Genoveffi. V nediejo 21. in v pandiejak 22. dičemberja bojo v Hume par Silvi in Adi. V torak 23. dičemberja Devetica, ki jo bo molila Mariangela Vizonta, bo v Kravarju. Na viljo božično podoba Matere Božje se uarne k Milji Tapolukni. Devetico molijo vsak dan ob 18. Na žalost je tudi lietos odpadla Devetica v dreški fari. Pobožnost pa je ostala na DVD-ju, ki ga parpravlo društvo Kobilja glava, izdala pa zadruga Most. Tudi v starih cajtah se je pobožnost začela zvečer. Ljudje so se ušafali v hiši, kjer je bila sveta družina celo nuoč in dan. Gospodinja se je z lepimi besedami poslovila od Matere Božje, nato so v precesiji šli do dru-
ge družine. Gospodinja je pozdravila in sparjela pod strieho Devico Marijo, natuo so molili rožar, peli Lavretanske litanije in božične piesmi. Po drugi svetovni vojski so se Nediške doline izpraznile in je šla, kot druge lepe navade, tudi božična Devetica v pozabo. De je Devetica oživiela in se spet arzširila, ima zaslugo kulturno društvo Rečan. Leta 1995 so se predstavniki društva poguorili z lieško faro in so jo začeli spet molit. Navado so nomalo spremenili, da bi bile vključene vse vasi, tudi tiste, ki donas niemajo devet družin. Zatuo Devetico, ki je bla vsak dan v drugi hiši adne vasi, molijo donas vsak dan v drugi vasi lieške fare. Tela je liepa parložnost, de bi tudi vasi nomalo oživiele..
I. B.
4
versko življenje
stran
DAN MIRU 2015
Ne sužnji ampak bratje
»N
e več sužnji, ampak bratje« nosi naslov poslanica papeža Frančiška za 48. svetovni dan miru, ki ga bomo obhajali 1. januarja prihodnje leto. Papež na začetku letošnje poslanice povabi k poslušanju Božjega načrta o človeštvu in navaja, da je osnova za bratstvo in sestrstvo že v stvarjenju človeka kot moškega in žensko. Žal pa je med prerojenjem v Kristusu ter stvarjenjem negativna resničnost greha, ki »večkrat prekine bratstvo, ki izhaja iz stvarjenja in nenehoma pači lepoto ter vzvišenost biti bratje in sestre iste človeške družine. Nadalje papež Frančišek piše, da sedaj uradno ni več suženjstva, lahko pa v številnih oblikah odnosov prepoznamo oblike zasužnjevanja. V mislih svetega očeta so tako na številnih področjih podjarmljeni delavci, delavke, mladoletni, številni migranti, osebe prisiljene v prostitucijo, otroci in odrasli, žrtve trgovine z ljudmi ali trgovine z človeškimi organi. »Ne nazadnje pa mislim tudi na vse tiste, ki so jih teroristične skupine ugrabile ter jih podjarmile za njihove namene kot bojevnike ali pa dekleta in žene kot spolne sužnje. Številni med njimi izginejo,
so večkrat preprodani, trpinčeni, pohabljeni ali ubiti.« »Bodisi danes kot včeraj je vzrok suženjstva v pojmovanju človeške osebe, ki omogoča, da se z njo ravna kot s predmetom. Ko greh pokvari človekovo srce in ga oddalji od njegovega Stvarnika in od njemu podobnih, teh več ne zazna, kot bitja, ki imajo isto dostojanstvo, kot bratje in sestre človeškega rodu temveč kot predmete.« Poleg tega ontološkega vzroka »zavračanja človečnosti v drugem«, papež Frančišek navaja še druge vzroke. Ti so revščina, pomanjkanje dostopa do vzgoje, dela. Tudi pokvarjenost tistih, ki so pripravljeni na vse, samo da se obogatijo, sveti oče navaja kot vzrok za suženjstvo. Nadalje so vzroki za suženjstvo oboroženi spopadi, nasilje, kriminal in terorizem. Sveti oče zaključi poslanico z besedami: »Vemo, da bo Bog vprašal vsakega od nas: ‘Kaj si storil svojemu bratu?’ (prim. 1Mz 4,9-10). Povsod navzoča ravnodušnost, ki otežuje življenja številnih bratov in sester, od nas vseh zahteva, da postanemo ustvarjalci povsod navzoče solidarnosti ter bratstva, ki jim bo lahko povrnila upanje ter bodo lahko pogumno stopili na pot skozi probleme današnjega časa ter z novim pogledom, ki ga to prinaša in ga Bog polaga v naše roke.«
PAPEŽ FRANČIŠEK
20. decembra 2014
dom
je obiskal Evropski parlament v Strasbourgu in imel odmeven govor pred poslanci Zgodovina Zgodovina -- kultura kultura
Evropa je družina narodov Proglobimo Proglobimo in in premislimo premislimo V ospredju je človeška oseba
P
R. O.
apež Frančišek je 26. novembra iz Evropskega parlamenta v Strasbourgu poslal »sporočilo upanja, da lahko težave postanejo tudi gonilo nove moči in enotnosti v Evropi, da bi premagali težave«. To je po njegovih besedah upanje v Gospoda, ki spremeni slabo v dobro, smrt v življenje. Zatem se je vrnil k ustanoviteljem Evrope, katerih ideal je bil mir med vsemi narodi Evrope. V ospredju tega političnega projekta pa je bilo zaupanje v človeka kot osebo, ki ima presežno dostojanstvo, je poudaril. Po njegovih besedah gre namreč za tesno povezavo med tema dvema besedama: dostojanstvo in transcendenca. Dostojanstvo je po drugi svetovni vojni zaznamovalo obnovo, delo proti vrstam nasilja in diskriminacije. Človekove pravice so po njegovih besedah rezultat dolge poti, kjer je bilo tudi veliko trpljenja. To je vodilo do tega, da danes cenimo dragocenost vsakega človeka, da je vsak posameznik neponovljiv. Omenjena misel izvira iz različnih kultur, temelji pa na krščanstvu, je poudaril papež. Človekove pravice so danes temeljne, da bi spodbujali dostojanstvo človeka. Po papeževih besedah gre sicer za hvalevredno prizadevanje, saj so ljudje danes še vedno prevečkrat obravnavani kot objekti: mogoče je programirati celo njihovo spočetje, ko pa niso več koristni, jih zavržemo. Spregovoril je o diskriminiranih,
brezposelnih in drugih oblikah zapostavljanja. Spodbujanje dostojanstva človeka pomeni priznati, da imamo neodtujljive pravice, ki jih ni mogoče vzeti samovoljno in sploh ne na račun ekonomskih interesov, je poudaril. Spregovoril pa je tudi o zlorabah teh pravic. Zahteva se namreč vse več individualnih pravic, kot da je človek oddaljen od vsakega družbenega konteksta. S tem ne zajamemo človeka kot celote, je dejal. Kot obstajajo pravice posameznika, pa je vsak posameznik tudi vključen v nek družbeni kontekst in njegove pravice so povezane s pravicami drugih. Danes je treba po njegovih besedah poglobiti kulturo človekovih pravic in jih povezati s splošnim dobrim. Če pravica posameznika ni skladno vključena v dobrobit celotne družbe, je lahko vir nasilja. In tu je treba po papeževih besedah razločevati med dobrim in zlom. Gre za kompas, ki ga je človeku dal Bog. Človek ni nekaj absolutnega, je dejal. Zatem se je sveti oče dotaknil tudi nekaterih konkretnih ran Evrope. Najprej je omenil samoto, predvsem pri starejših, revnih, priseljencih. Ta se je zaostrila z ekonomsko krizo, ki ima dramatične posledice. V zadnjih letih je ob širitvi EU se povečalo nezaupanje državljanov v institucije. Ugotavljamo občutek utrujenosti in staranja Evrope, ki je stara mama, ki ni več plodna, je dejal papež. Ideali, ki so vodili njeno ustanovitev, izgubljajo svojo moč; obstajajo sebični življenjski slogi, neznosno obilje,
”
Krščanska dediščina je pomembna za oblikovanje celine
Papež Frančišek nagovarja evropske poslance v Strasbourgu.
pogosto zaznamovano z ravnodušnostjo do revnih; prevlada tehničnih in ekonomskih vprašanj, namesto antropološkega vprašanja. Človek je zanimiv samo še za porabo, je bil odločen papež. Ko življenje ni več funkcionalno, se ga odvrže, kot je to pri na smrti bolnih in starejših, pa tudi pri otrocih, ki jih umorijo, še preden se rodijo. Ko prevladuje tehnika in pride do zmede med nameni in sredstvi, to vodi do kulture škarta, odpada in brezmejna porabništva. Zato je treba po papeževih besedah priznati brezmejno vrednost človeškega življenja, ki ne more biti predmet trgovanja. Mladi potrebujejo ideal mirne in enotne Evrope, ki je ustvarjalna, ki se zaveda svojih dolžnosti. Kako zagotoviti to upanje? Razložil je podobo,
UN’AMPIA CONSULTAZIONE inaugura la seconda fase del cammino sinodale
46 domande sulla famiglia
Q
uarantasei domande per inaugurare la seconda fase del cammino sinodale. Il Sinodo era stato preceduto da un Questionario inserito nel documento preparatorio, ed ora si prepara alla celebrazione finale promuovendo ancora una volta «un’ampia consultazione sulla famiglia». È la novità dei Lineamenta della XIV Assemblea Generale Ordinaria del Sinodo dei vescovi, che si svolgerà dal 4 al 25 ottobre 2015 sul tema: «La vocazione e la missione della famiglia nella Chiesa e nel mondo contemporaneo». Al centro dei Lineamenta, la Relatio Synodi con cui si è conclusa la prima fase. «Lasciarsi guidare dalla svolta pastorale che il Sinodo Straordinario ha iniziato a delineare, radicandosi nel Vaticano II e nel magistero di Papa Francesco»: è l’invito che precede le domande di approfondimento della terza parte della Relatio Synodi, dove sono affrontati anche i temi che hanno monopolizzato l’attenzione dell’opinione pubblica: matrimoni civili, convivenze, divorziati risposati, persone con tendenza omosessuale. Per fronteggiare adeguatamente le sfide poste da tali situazioni, ci vuole «una pastorale retta dall’arte dell’accom-
pagnamento», come spiega il Papa nella «Evangelii Gaudium». Chiese particolari e istituzioni accademiche, organizzazioni e aggregazioni laicali dovranno far giungere i risultati della consultazione alla Segreteria generale del Sinodo dei Vescovi entro il 15 aprile 2015, in modo da rendere possibile la pubblicazione dell’Instrumentum laboris prima dell’estate. «La descrizione della realtà della
famiglia presente nella Relatio Synodi corrisponde a quanto si rileva nella Chiesa e nella società di oggi?» è la domanda previa. «In quale proporzione, e attraverso quali mezzi, la pastorale familiare ordinaria è rivolta ai lontani?». È una delle domande relative alla prima parte della Relatio. L’obiettivo: valorizzare il «desiderio di famiglia» presente anche in chi «è coinvolto in situazioni di famiglie non corrispondenti alla visione cristiana». Altri interrogativi: «Tra i non battezzati quanto è forte la presenza di matrimoni naturali, anche in relazione al desiderio di famiglia dei giovani?». La minaccia: il «relativismo culturale» e il «conseguente rigetto da parte di molti del modello di famiglia formato dall’uomo e dalla donna uniti nel vincolo matrimoniale e aperto alla procreazione». Per reagire alle «contraddizioni culturali» odierne bisogna chiedersi quali siano, «oltre all’annuncio e alla denuncia, le modalità scelte per essere presenti come Chiesa accanto alle famiglie nelle situazioni estreme», quali le «strategie educative per prevenirle», e «che cosa si può fare per rafforzare le famiglie credenti, fedeli al vincolo?».
ki opisuje stalno srečevanje med nebom (srečevanje z Bogom) in zemljo (konkretna sposobnost srečevati se s problemi). Ponovna prihodnost Evrope bo odvisna od tega srečevanja, Evropa, ki se ni pripravljena odpreti presežnemu, namreč po njegovih besedah nima prihodnosti. Zatem je znova poudaril osrednjo vlogo človeka in pomena zavedanja krščanske dediščine za oblikovanje te celine. Prispevek, ki ga kristjani želimo danes dati k rasti Evropi, ni nevarnost za laičnost držav, ampak je zanje obogatitev. Gre namreč za ideale, ki so temelji Evropske unije. Zato je zagotovoil, da sta Sveti sedež in Katoliška Cerkev pripravljena imeti ploden dialog z ustanovami Evropske unije.
BOŽIČNA POUNOČNICA
Donas se vam je rodiu Zveličar
T
Evangelij po Luku (2,1-14)
iste dni je od cesarja Avgusta paršu ukuaz, naj se popiše vas sviet. Te parvo popisovanje se je varšilo, kàr je biu Kvirinij cesarski namestnik v Siriji. An vsi so se hodili popisovat, vsak v svoje miesto. Šú je torej tudi Jožef iz Galileje, iz miesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo miesto, ki se kliče Betlehem, – biu je namreč iz Davidove hiše in rodovine, – de bi se popisu z Marijo, svojo zaročeno ženo, ki je bla v drugim stanu. Kàr sta bla tam, se ji je dopunu cajt, de bi porodila. An porodila je sina parvorojenca, ga povila v plenice an položla v jasli, zatuo ki v prenočišču zanju nie bluo prestora. Prù v tistem kraju pa so pastierji prenočevali pod milim nebam an bli na nočnih stražah par svoji čredi. An pogledi, Gaspuodu angel je stopu k njim an Gaspuodova svetloba jih je obsvetila an so se močnuo prestrašili. Angel jim je jau: »Na buojte se; zakì, pogledite, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudi: Donas se vam je v Davidovem miestu rodiu Zveličar, ki je Kristus Gaspuod. An tuole vam bo znamenje: ušafali bote otroka, v plenice povitega an v jasli položenega.« An hito je bla par angelu množica nebeške vojske, ki so Boga hvalili an guorili: »Slava Bogu na višavah an na zemlji mier ljudem, ki so Bogu po volji.«
dom
20. decembra 2014
TOPONOMASTICA
zgodovina - kultura
stran
5
Zgodovina Zgodovina - kultura - kultura
Nel toponimo Spignon sembrano fondersi i significati di sorgente e dorsale montuosa
Quando i fedeli diinSpignon ballavano Proglobimo Proglobimo premislimo in premislimo davanti alla chiesa di Santo Spirito Si trattava di un ballo sabbatico attorno alle acque risorgive, eredità della prima Chiesa aquileiese? Giorgio Banchig
I
l toponimo Sikalca/Sicalza, che indica i bei prati posti a ponente della chiesa di Santo Spirito di Spignon/Varh, deriva dal verbo sloveno “sikati” che vuol dire sibilare (anche in senso figurato: sibilare un’ingiuria) e anche zampillare, uscire a getto: «kri iz rane sika, kri je siknila» (= il sangue zampilla dalla ferita, il sangue è zampillato, uscito a getto, cfr. Slovar slovenskega knjižnjega jezika, alle voci sikati/sikniti). “Sikalica” (ted. die Handspritze) era uno strumento (musicale?) che i bambini di Caporetto facevano con la corteccia dei rami di sambuco (Pleteršnikov slovensko-nemški slovar). Come sinonimo di “sikalica” i dizionari sloveni citano “brizgalnica”, strumento per irrorare le piante; il verbo “brizgati” significa «fuoriuscire a getto di un liquido, zampillare» (Slovar). È possibile che in località Sikàl(i)ca, allora, ci sia stata la sorgente dell’acqua “minerale” di Slatina e che attraverso qualche conduttura sia arrivata in paese? È possibile che, in seguito, per fenomeni geologici o per un abbassamento della falda, la sorgente che zampillava su quei prati si sia persa e ne si sia stata cancellata anche la memoria? Ad avvalorare questa ipotesi è il toponimo Sikàuka, simile a Sikalca per suono, derivazione e significato. Si tratta di una «sorgente posta lungo la strada Castelmonte-S. Pietro Chiazzacco. Il nome sembra derivato dal verbo slov. síkati ‘sgorgare con brevi spruzzi’ (ESSJ III, 234 s.v.)» (Puntin, cit.). È possibile – e qui apro un altro
Nella foto: La chiesa di Santo Spirito a Spignon/Varh.
campo di ricerca vasto e importante ma ancora inesplorato sulla presenza del primo cristianesimo aquileiese nelle Valli del Natisone – che quella sorgente che zampillava abbia spinto i cristiani a costruire la chiesa dedicata allo Spirito Santo e a Sant’Ermacora (Mohor in sloveno, Macôr in friulano; Maqôr in ebraico significa sorgente)? È possibile che i balli eseguiti dai fedeli in occasione della dedicazione della chiesa di Spignon siano da collegare ad antichi rituali che i cristiani aquileiesi celebravano seguendo una tradizione che proveniva da Alessandria d’Egitto da dove era arrivato l’evangelista Marco che, secondo la tradizione, aveva fondato la Chiesa aquileiese? La comunità cristiana di Alessandria era formata in prevalenza da fedeli di origine ebraica che avevano conservato non poche tradizioni della loro religione e cultura originaria come le danze sacre e l’astensione dal lavoro nel giorno di sabato, usanze che si sarebbero trapiantate anche in Friuli e vi sarebbero state praticate per lunghi secoli. Probabilmente di quei balli scrisse il canonico Michele Missio nella visita alla chiesa di Spignon il 9 maggio 1602 e li stigmatizzò come un’usanza profana e deprecabile: «per aver intesso che davanti la chiesa si fanno
i balli il giorno del anniversario con grandissimo scandalo delli devoti: si ordina che in pena de escomunicatione, et interdetto la Chiesa ivi non si facciano balli né altri strepiti». La stessa minaccia di scomunica venne lanciata contro gli organizzatori dei balli davanti alla chiesa di San Donato sopra Lasiz (cfr. A. Cracina, Gli Slavi della Val Natisone, Udine 1978, p. 230. 233) In realtà potrebbero essere stati i residui, poi non tanto rari sia in Friuli che nella Slavia (cfr. B. Zuanella, Chiesette votive diroccate o distrutte nella valle di Savogna, Dom 1214/1992), di danze rituali di antica origine slava oppure alessandrino-aquileiese che venivano eseguite in occasione di ricorrenze liturgiche, in particolare dell’anniversario della dedicazione della chiesa. Scrive don Gilberto Pressacco, storico e musicologo scomparso prematuramente (1945-1997), che per lunghi anni indagò sulle origini marciano-alessandrine della Chiesa d’Aquileia: «Ed ecco allora che la notte del sabato [che ricorda la discesa di Gesù agli inferi dopo la sua morte, ndr] diventa il tempo in cui si deve gioire, si deve far festa, si deve cantare, si deve ballare… tutta la notte, fino all’estasi, come nelle feste bacchi-
che: ed i primi cristiani di Alessandria d’Egitto così facevano […]. Ed ecco allora anche perché nell’antico Friuli contadino, rurale, agricolo il ballo sabbatico attorno alle acque risorgive era un appuntamento “tradizionale” conservatosi segretamente e ostinatamente anche quando ormai gli orientamenti della Grande Chiesa l’avevano portata lontano dalle radici petrine e marciane verso più dotte ed abili rotte paoline» (L’arc di San Marc, Opera omnia, volume II, parte 2ª, a cura di L. De Clara, Udine 2013, p. 975). E quei balli, sostiene Pressacco, mediati da Alessandria, «non erano altro che la riproposizione delle “danze in due cori” che Miriam e Mosè avevano “condotto” sulla sponda orientale del mar Rosso appena la massa degli schiavi ebrei era riuscita a sfuggire all’inseguimento della cavalleria del Faraone. Quel passaggio/fuga aveva costituito la fondazione/dedicatio, la rinascita del popolo eletto. Ma alla fondazione del Tempio di Gerusalemme non aveva danzato anche Davide fino allo stremo delle forze? E non avevano danzato per secoli nell’anniversario della fondazione/dedicazione di ogni anche più piccola e sperduta chiesetta innumeri generazioni di cristiani?» (L’arc di San Marc, cit., p. 75). L’ipotesi che Spignon derivi da «spina», intesa come sorgente d’acqua, attorno alla quale i fedeli eseguivano le danze rituali, è confortata dal grande linguista Giovan Battista Pellegrini che per il toponimo Spina, presso Alleghe (Bl), «propone un accostamento all’appellativo dialettale spina “polla d’acqua”» (cfr. Banelli, cit.). In base a ciò oso accostare lo sloveno Sikalca al romanzo Spi(g) non nel senso che esso, in origine, abbia potuto indicare la polla, la sorgente d’acqua minerale e poi sia stato usato per dare il nome al monte e al paese. Schematicamente: la fonte di acqua minerale Sikalca ha dato il nome sloveno al paese di Slatina; d’altra parte la sorgente Spi(g)non ha dato lo stesso nome romanzo al paese e al monte. È possibile? Per curiosità e senza i dovuti appro-
fondimenti e verifiche, ho fatto una rapida indagine su località con fonti, sorgenti, corsi d’acqua denominati “spina” o derivati da essa. Tra i vari riferimenti mi sembra interessante il toponimo di Spinone al Lago, comune in provincia di Bergamo, dove la valle del Tuf «è ricca di sorgenti di acqua sulfurea molto rinomata per le sue qualità terapeutiche tanto che il comune fin dalla fine del XIX secolo riservava alla popolazione “il diritto di trasportare acqua agli ammalati dietro ricetta del medico e di berla alla Fonte spinosa gratuitamente”» (www.vikipedia.org, alla voce Spinone al Lago). Infine, ricordo un’ulteriore ipotesi interpretativa del toponimo Spignon che sembra coniugare il significato di «spina» sia come dorsale montuosa che sorgente Nella val Visdende, in comune di San Pietro di Cadore, si trova il «Coston della Spina a quota di 2085 m e 2050 m, presso un’area umida e in condizioni di passo». Questo sito «è in posizione dominante a cavaliere tra le pale erbose che scendono ripidamente nella valle di Lòndo e l’ampia conca di prato-pascolo, ricca di acque ed erbe». Nella stessa area, in comune di Comelico Superiore, esiste la dorsale Spina-Quaternà, una lunghissima giogaia che nel suo tratto meridionale presenta una prateria alpina «costellata da una quindicina di minuscoli laghetti e pozze d’acqua». L’appellativo “spina” nel dialetto locale «significa “crinale, displuviale” e indica una dorsale erbosa di moderata pendenza» (Piergiorgio Cesco-Frare e Carlo Mondini, I monti della preistoria. Dal Peralba al Civetta sulle tracce dei cacciatori mesolitici, www.comelicoltura.it). Sembra la descrizione del monte Kraguojnca la cui dorsale parte da Sikalca e poco sotto la vetta incrocia l’idronimo Studénca/Studénza, una sorgente nota in passato per la freschezza e la bontà dell’acqua (dial. slov. studenac = sorgente). Di fronte a tutte queste ipotesi gli studiosi di toponomastica avranno il loro bel da fare… (4-Fine)
RAZISKAVA Kako so v starih časih obhajali božične praznike v Benečiji
Božični prazniki v Nediških dolinah
T
a raziskava, ki sta jo napisala Božo Zuanella in Valentin Birtič, je bla objavljena v božični številki Doma lieta 1981. Na viljah treh svetih noči so se od mraka do polnoči oglasili zvonovi, da bi oznanjevali praznični dan. Nekdaj so po Nediških dolinah zelo slovesno obhajali tri »svete noči«. Tako so se imenovale nočne »vilje« (vigilije) pred Božičem, pred novim letom in pred svetimi Tremi kralji. Na teh »vilijah« so se že ob mraku oglasili zvonovi in nepretrgoma, do polnoči, oznanjevali praznični dan. Otroci so že nekaj dni prej nagrmadili skupaj siršče, slamo in suhe veje in v teh nočeh prižgali kres na čast Kristusu odrešeniku, ki je »luč sve-
ta in razsvetljuje vsakega človeka, ki pride na ta svet«. Po hišah so pripravile gospodinje okusne štruklje (z orehovim ali kostanjevim nadevom), ki so se jih veselili predvsem otroci. Na ognjiščih je počasi gorel stari debel čok, ob katerem so bedeli pozno v noč vsi družinski člani. Zgleda, da se je polnočnica darovala najprej samo po župnijah (v Špetru in Podutani). Medtem ko po kaplanijah prva božična maša je bila zelo zgodaj, ob 5. uri zjutraj. Kasneje, po 1. svetovni vojni, se je razširila ta navada po podružnicah in ljudje so tokrat hodili k polnočnici tudi ob svitu »fagli« (bakle), ki so jih otroci pripravili iz suhega lipovega lesa. Božični dan se je imenoval »sveti
dan«, zato se niso ljudje prijeli nobenega, niti najmanjšega dela. Vsi so se udeležili »pozne« svete maše in med »oufrom«, ko so šli prejemat od mašnika »božji mir«, so glasno prepevali starodavno in prekrasno pesem »Te dan je vsega veseja«. Ob novem letu, že zelo zgodaj, otroci so hodili voščit srečno in veselo novo leto po bližnjih hišah in posebno sorodnikom ter dobili v zameno kak majhen dar, ki pa jih je zelo razveselil. Na dan svetega Štefana je duhovnik blagoslovil v cerkvi vodo in ob tej priložnosti so prinesli hišni gospodarji blagoslavljat tudi sol, ki so jo doma potresli na seno v jaslih ali v vodo, ki je bila namenjena živini v hlevu. Na predvečer svetih Treh
kraljev so v vsaki kaplaniji mašniki blagoslovili v velikih čebrih vodo za potrebe vseh vernikov, ki so jo hranili po hišah in rabili za kropit mrliča, proti slabemu vremenu (»slabi uri«), itd. V nekaterih krajih, np. v špetrski župniji, so hodili gospodinje ali gospodarji, navadno pa hišni otroci, na praznik sv. Treh kraljev popoldne blagoslavljat z žegnano vodo domače njive in senožeta ter prosili, da bi Bog dal dobri pridelek v novem letu. Ponekod (na primer v Matajurju) pa so isti večer hodili otroci okrog hiš in po bližnjih njivah »sejmat« s prižganimi slamnatimi snopi v roki in mimogrede prepevali ali deklamirali »sejme, sejme, Buog nam di dobre lieto, an sveti Tarije kraji, ki so Ježuša obda-
rovali, naj bodo obdarovali še naše puoje, hiše, mamo in tato (itd)«. Na večer svetih Treh kraljev so mladeniči hodili od hiše do hiše pobirat »koledo« ter pozdravljali stanovalce z božičnimi ali priložnostnimi pesmi; dobili so v zameno navadno domače »dobrote«, kot lešnike, orehe, jabolka in kako bučo vina. Vse družine so jih rade sprejemale, poslušale pesmi, zahvale in najlepša voščila. Po prazniku svetih Treh kraljev je hodil duhovnik z mežnarjem blagoslavljat hiše. Po končanem obredu je napisal na vrata vsake hiše in hleva žačetnice imen svetih Treh kraljev: Gašper, Melkior in Baltažar (G.M.B.). Sk. Sl.
6
poglobimo in premislimo
stran
l’Opinione di
20. decembra 2014
dom
17. NOVEMBRA 2000 je -v naravni katastrofi izgubilo življenje sedem ljudi Zgodovina Zgodovina - kultura kultura
Riccardo Ruttar
Pred 14 leti plaz zasul Log pod Mangartom
Proglobimo Proglobimo in premislimo in premislimo La Slavia ha bisogno
di un vero miracolo
no dei primi problemi che ho affrontato all’inizio della mia nuova professione di ricercatore nell’Istituto di ricerche sloveno, dopo sei anni di insegnamento nelle scuole primarie italiane, quattro dei quali letteralmente sul confine con la Slovenia, fu quello della disastrata e disastrosa situazione demografica delle popolazioni di lingua slovena sul confine orientale, con un’attenzione particolare alle valli del Natisone, la Slavia. Il quadro drammatico dei dati estrapolati dal censimento del 1981 lasciavano sconcertati. La Slavia di quell’anno non aveva trattenuto sul suo territorio neppure la metà (ab. 8.051) dei residenti che contava trent’anni prima (ab.16.195 nel 1951). Le domande che mi ponevo erano tante: chi se n’era andato? Dove? Perché? Analizzando la situazione per classi d’età e stato civile si evidenziavano impressionanti disomogeneità. Alcune cifre: una sostanziale parità di coniugati (22% della popolazione) ma le vedove superavano i vedovi di ben 11 punti percentuali (in cifre: 856 contro 116). Ma il fenomeno locale più vistoso e gravido di conseguenze era la differenza numerica dei maschi e delle femmine tra i 20 ed i 50 anni, gli anni della maternità e maturità: 1318 femmine contro 1744 maschi. In quelle fasce d’età a 426 maschi mancava in loco una partner! Stando così le cose non meraviglia che i celibi superassero abbondantemente la metà dei maschi residenti (56%). Si capisce allora perché nell’arco dei 20 anni seguenti al terremoto (1975/1996) nella Slavia si sia registrato un calo di 2.462 residenti rispetto agli iniziali (ab.8.935). In 20 anni ci sono stati 3.318 morti e solo 1195 nati. La differenza fa 2.113. Pertanto il calo demografico (- 2.462) era imputabile per l’86% al saldo naturale e solo per il 14% al saldo migratorio (-345 unità). Il compianto mons. Gujon, già parroco di Montemaggiore/Matajur, scriveva nello stesso periodo, col suo tratto incisivo ed ironico, del «ratto delle slavine», delle giovani slovene, parafrasando le difficili origini di Roma e pensando alla Roma di oggi, quale matrigna di un popolo inviso e bistrattato da un nazionalismo insensato e beffardo. Non è cambiato granché da quei tempi che sembrano lontani. Non per nulla la Slavia continua a perdere i suoi «pezzi» migliori: gli anziani, – ricchi di memorie e di attaccamento al loro patrimonio, magari misero di valore venale ma ricco di cultura, lingua, tradizioni, saggezza ed esperienza – nei numerosi camposanti annessi alle chiesette votive; i giovani – e ancora di più le giovani – che hanno ben poco da attendersi a casa propria per il loro futuro per una qualsiasi carriera che non li costringa all’emarginazione. Non ho partecipato al convegno dal titolo significativo «Kako mladi Slovenci v Italiji vidijo svojo prihodnost – Come i giovani sloveni in Italia vedono il proprio futuro», tenutosi qualche giorno fa a Nova Gorica, colà organizzato dal locale giovane assistente universitario Dejan Valentinčič, ma avrei ascoltato volentieri la loro voce, le loro riflessioni, le aspettative. Se è già così drammatica la situazione italiana ed europea, cosa dire dei nostri giovani? Il pensiero va non solo al disastro dei numeri, ma all’impoverimento di una comunità già disgregata e in crisi identitaria, rispetto al proprio futuro etnico, culturale, linguistico, sociale ed economico. E se io mi chiedo quale sia il futuro della Slavia, non trovo altre risposte se non in un miracolo dell’Onnipotente. Per fortuna siamo sotto Natale!
U
V
Miran Mihelič
Logu pod Mangartom so se 16. novembra zvečer, na obletnico plazu spomnili sedmih žrtev izpred 14. let. V vaški cerkvi so darovali spominsko mašo, nekaj pred polnočjo pa so na kraju, kjer so nekoč stale hiše žrtev zemeljskega plazu, prižgali sveče. Usodnega dne 17. novembra in leta 2000, ko je kdo še verjel, da se bo uresničila apokalipsa, je kdo v Logu pod Mangartom zares pomislil, da »se je začelo« in za sedem ljudi je to bil zares konec sveta, ostalim je poškodoval 23 stanovanjskih in gospodarskih objektov, porušil kar dva mostova na regionalni cesti na relaciji Log pod Mangartom – Trbiž, uničil več cestnih odsekov in celo najstarejšo elektrarno pri nas. Zgrajena je bila pred prvo svetovno vojno, za potrebe tovorne žičnice iz bližine Loga pod Mangartom na vrh Rombona. Tudi tistega leta, kot letos, so bile v jeseni močne in dolgotrajne padavine in ob najbolj neugodnem razpletu so sprožile uničujoč zemeljski plaz. Izgubljenih je bilo sedem življenj; poleg neozdravljivega vpliva stresa na zdravje pa je za tem katastrofa pripomogla k prezgodnjemu umiranju še nekaj prebivalcev že tako demografsko ogrožene vasice. Po nekaterih izračunih, naj bi plaz povzročile tudi 32 milijonov evrov škode. Pravzaprav je šlo za dva večja zaporedna plazova izpod Stož v pogorju Mangarta. Prvi se je sredi dneva sprožil iz približno 1600 metrov nadmorske višine, že 15. novembra. U-
stavil se je ob sotočju Mangartskega potoka in Predelice na okoli 905 metrih. Takoj po pol noči, 17. novembra pa se je začela drveti navzdol dodatna masa terena in ta je potisnila pred seboj že odloženo razmočeno plazovino vzdolž Mangartskega potoka in vse skupaj je pridrvelo do Zgornjega Loga v pičlih nekaj minutah in takoj pomorila, odnašala pa še cel dan. Lahko si predstavljamo doživljanje strahu ljudi za življenje in sploh obstanek v kotlini. V nadaljevanju se je reševalo z veliko pietete in poguma, da so se ljudje lahko ponovno vselili v nove domove. Žal pa po tolikih letih v krajevni skupnosti Log pod
”
Dela za zmanjšanje ogroženosti pa niso zaključena
Mangarto ugotavljajo, da dela na tem območju niso zaključena. Bojijo se, da bodo pozabljeni v razmerah, v kakršnih se je znašlo gospodarstvo in razmere, ki so privedle v to stanje. Po lokacijskem načrtu za zmanjšanje ogroženosti na vplivnem območju plazu bi morali še dokončno urediti plazišče, Mangartski potok ter strugi Predelice in Koritnice. Zgraditi bi morali tudi dve brvi čez Koritnico, ter urediti nekatere dele cest in območja, ter vzpostaviti opozorilni sistem in krajinsko urediti prizadeto območje. Za dokončanje vseh bi namreč potrebovali sredstva v ocenjeni višini 8,8 milijona evrov. Stanje po zadnjih dveh potresih pa je na Bovškem še slabše, saj je že prejšnja vlada popotresno obnovo močno zavrla in še veliko ljudi se ne more vrniti v svoje domove.
RENEJEVO BREZNO JE GLOBOKO 1250 METROV Če bi jamo povezali z izvirom Boke, bi ga uvrstili v sam svetovni vrh
Skriva Kanin tretje najgloblje brezno na svetu?
H
itrejše oz. učinkovitejše odkrivanja rekordnih in najbolj turistično atraktivnih globin jam na Kaninu bo steklo šele takrat, ko bo turistično gospodarstvo prostovoljne jamarje podprlo s finančnim projektom prevoza odprav s prvovrstnim helikopterjem in kritjem drugih stroškov. V Bovcu so, 15. novembra, odprli razstavo geografa prof. dr. Jurija Kunaverja, pod naslovom 50 let naravoslovnih in jamarskih raziskovanj na Kaninu. Ob tem je bilo slišati obetavno vest, da se je jamski potapljač Simon Burja, med 28. oktobrom in 2. novembrom, v okviru jamarske odprave v 1250 metrov globoko Renejevo brezno v odtočnem sifonu, ki zapira nadaljevanje jame, potopil še 82 metrov globlje. Šlo je za potop 1240 metrov globoko pod površjem, kar predstavlja izjemen dosežek v svetovnem merilu. Jama je tako postala druga najgloblja jama v Sloveniji, na svetovni lestvici pa je pridobila deset mest in pristala na 26. mestu. Sočasno je plezalna ekipa Društva za raziskovanje
jam Ljubljana, ki je organiziralo jamarsko odpravo, našla obetavne višje ležeče suhe rove, ki bodo v prihodnjih odpravah omogočili nove raziskave, je v sporočilu za javnost zapisal predsednik društva Mitja Prelovšek. Brezno so leta 1998 odkrili jamarji ljubljanskega društva, kaninski »kolektor« vode, ki odvaja vodo v izvir oziroma slap Boka leta 2005, odtočni sifon, ki se nahaja na globini 1240 metrov, pa leta 2006. Če bi se jamo povezalo z izvirom Boke, bi njena globina verjetno presegla 1,5 kilometra, pri povezavi z jamo Mala Boka pa 1,8 kilometra, kar bi jo trenutno uvrstilo na 2. ali 3. mesto najglobljih jam na svetu, navaja Prelovšek. Po njegovih besedah je sicer jama zaradi odročne lege tik pod Visokim Kaninom in nedelujoče gondole na Kanin izjemno težko dostopna, zlasti v zimskem času. Dostop do odtočnega sifona pa je možen le v poznem jesenskem in zimskem času, saj visoka voda poleti dostop onemogoča. Jamski potapljač Burja se je v okviru odprave spustil 82 metrov globoko
Kanin nad Bovcem.
in 250 metrov daleč. Jamo je s tem poglobil na 1322 metrov. Sifon se sicer nadaljuje, a je postalo njegovo nadaljnje raziskovanje zaradi globine in težke dostopnosti še težje dostopno, je pojasnil Prelovšek. Zapisal je, da se dosežki potopa v svetovni vrh med drugim uvrščajo
zaradi globine odtočnega sifona, zaradi temperature vode, ki znaša 3,4 stopinje Celzija, ker je potop zaradi težkega transporta opreme omejen le na enega potapljača in ker mora potapljač za dostop do sifona obvladati tudi tehniko za spuščanje in plezanje po vrvi.
Dodal je še, da je v Sloveniji le eden ali dva potapljača, ki sta zmožna dostopa tako globoko in na koncu opraviti varen potop. Pravo raziskovanje vodnih neder Kaninskega pogorja, tudi za potrebe turizma, se torej šele začenja. M. M.
dom
v ospredju
20. decembra 2014
POGOVOR Z MINISTROM
stran
za Slovence v zamejstvu in po svetu ob njegovim prvim obisku v videnski pokrajini iz iznaših naših dolin dolin
Žmavc: Benečija indoline Benečani terske terske doline so me prijetno presenetili posoc posoc ˇje ˇje sport sport
Ezio Gosgnach
M
Od leve: Minister G. Žmavc, D. Podgoršek in I. Vadnjal.
živost je zelo pomembna za obstoj nekega naroda. Demografsko stanje ne gre v naš prid, ampak mislim, da bomo s temi aktivnostmi iskali predvsem nove vsebine, ki so pomembne za mlado generacijo, kateri želimo dati večji poudarek za nove izzive in nove projekte.« V tem je v ospredju dvojezična šola. »Videli smo šolo, ki je po tridesetih letih razvoja postala inštitucija. Šola daje odgovor, kako je pomembno, če gradiš na mladih. Dvojezičnost in na splošno znati več jezikov pomeni novo kvaliteto in prednost za mlado generacijo in na tej poti bomo nadaljevali.« Napori slovenskih organizacij so ogromni. »Ja to je res in sem vesel, da te napore vzdržite in da z veliko voljo in srčnostjo zadržite identiteto slovenstva in da širite našo slovensko kulturo v tem smislu, da ste pravi ambasadorji slovenstva v Benečiji. Mi bomo širili ta prostor. Poleg tega v teh časih Evropa postane brez meja. Dejansko bomo z razvojem, ki ga dajejo na primer evroregije, povezovali te pokrajine. S čezmejnimi projekti bomo uspeli s svojo lastno slovensko identiteto tudi v Evropskem prostoru.« Predstavili so vam veliko težav. Katere se boste prioritetno lotili? »Problemov je seveda veliko. Mislim pa, da je naša prednost pomagati
mladi generaciji. Moja želja je, da to prehojeno pot koristimo kot opomin zgodovine. Od te zgodovine se moramo nekaj naučiti in morajo biti te naslednje aktivnosti v vsebino za mlado generacijo. Če bomo našli to pot za mlade, bomo ohranili tudi to kulturo in slovenstvo v širšem evropskem prostoru.« Benečija, Rezija in Kanalska dolina imajo zagotovljeno podporo s strani Slovenije? »V tem trenutku bi morala biti podpora še večja. Poskusili bomo dodeliti več finančnih sredstev regijam, ki so bolj potrebne. Benečija je prav gotovo ena od tistih. Na poti razvoja je in potrebuje večji poudarek, ker mislim, da moramo graditi ravnotežje. Lahko računate na našo pomoč za skupne projekte.« Ne gre le za finančno pomoč, ampak tudi za promoviranje tega teritorija v Sloveniji. »Ja, seveda. V Sloveniji moramo več vedeti o Benečiji, Reziji in Kanalski dolini. To lahko dosežemo samo preko skupne promocije, ki jo bomo poskusili obojestransko predstavljati. Tako bo lahko to območje imelo večjo podporo s strani domovine. Tale obisk je bil spoznavno srečanje, po katerem si lahko ustvarim eno splošno sliko. V nadaljevanju bodo ta srečanja redna vendar z nekaterimi rešitvami, ki jih bomo skupaj ustvarjali.«
DVODNEVNI OBISK MINISTRA ŽMAVCA
M
inister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je 9. in 10. decembra obiskal Slovence, ki živijo v Videnski pokrajini. Spremljala sta ga svetovalec Dejan Podgoršek in sekretarka na Uradu odgovorna za Italijo Irena Vadnjal. Prvi dan obiska je ministra spremlja generalna konzulka RS v Trstu Ingrid Sergaš. Obisk je začel v prostorih kulturnega doma v Špietru s srečanjem s pokrajinskim vodstvom SSO in SKGZ, ki jim načeljujeta predsednika Giorgio Banchig in Luigia Negro, ter s predsednico Inštituta za slovensko kulturo Bruno Dorbolò. Po obisku dvojezične šole se je minister sestal z načelnikom Upravne enote Tolmin Zdravkom Likarjem, ki predstavlja s svojo zavzetostjo zgled čezmejnega sodelovanja in povezovanja slovenskega naroda v različnih projektih. Na srečanjih v Čedadu s predsedniki in člani pokrajinskih odborov SSO in SKGZ se je minister seznanil z delovanjem obeh krovnih organizacij. Na sedežu Kulturnega društva Ivan Trinko so ministru predstavili delovanje društva, Glasbene matice, zadruge Novi Matajur in Zveze slovenskih izseljencev – Slovenci po svetu. Na sedežu Kmečke zveze v Čedadu se je minister srečal tako z njihovimi predstavniki kot predstavniki pokrajinskega Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Proti večeru se je Žmavc vrnil v Špietar, kjer si je ogledal SMO in je v dvorani kulturnega doma srečal predstavnike vseh slovenskih društev in ustanov tega področja. Naslednji dan si je minister v Bardu ogledal Etnografski muzej in cerkev, ki sta dejansko biser kulture in znanja v tem delu Beneške Slovenije.
ŠPETER Žmavc obiskal dvojezično šolo
Družina in šola
M
inister za Slovence v zamejstvu an po svetu Gorazd Žmavc je 9. decembra obiskal dvojezično šolo v Špietru, oziroma dijaški dom, ki gosti vrtec in dva razreda osnovne šole. Po kratkem pozdravu otrokom vrtca je sledil sestanek, katerega so se udeležili sedanja in nekdanja ravnateljica šole, sicer Sonja Klanšček in Živa Gruden, pokrajinska predsednika SSO Giorgio Banchig in SKGZ Luigia Negro, predstavnika učnega osebja srednje šole Davide Clodig, in osnovne šole, Matej Pintar. Klanjščkova je orisala sedanje stanje šole. Porast vpisov in pomanjkanje prostorov je letos privedlo do odprtja četrte sekcije vrtca v Sauodnji, kar je oživelo tudi vas. Omenila je še odprta vprašanja slovenskega šolstva v Terski dolini in stalnega
Minister pohvalil knjigo zgodovine
rezija/kanalska rezija/kanalskadolina dolina
»Ta vaša trdoživost je zelo pomembna za obstoj nekega naroda. Zalužite si večjo podporo« inister Gorazd Žmavc se je s sodelavci z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu 9. in 10. decembra prvič odkar je nastopil mandat mudil med Slovenci v videnski pokrajini. Ob koncu prvega dneva smo ga v Špietru povabili pred mikrofon radijske oddaje Okno v Benečijo. Gospod minister, kakšni so vaši vtisi? »Prvič sem v Benečiji. Moja dolžnost in odgovornost mi narekujeta, da spoznam te kraje. Moram reči, da sem prijetno presenečen nad lepoto tega teritorija. Presenetila me je tudi širina problemov in vsega tistega, kar je potrebno še narediti, tako da bomo imeli vsi skupaj kvalitetno življenje. Moje poslanstvo je to, da kot Urad za Slovence po svetu širimo te aktivnosti, da lahko manjšine postavijo svojo identiteto, jezik in kulturo kot pogoj za nadaljni razvoj. V tej smeri mislimo, da je sodelovanje manjšine predvsem pri izzivu tega časa zelo pomembno. Mi moramo povezovati manjšine. Manjšinci so lahko del izziva tudi za nove spodbude in projekte. Kot Urad za Slovence po svetu bomo nadaljevali te obiske, ker želimo, da se ti razgovori med domovino in Slovenci v zamejstvu, mislim tudi na Benečijo, ki je v tem trenutku pomembna, nadaljevali še naprej.« Benečija je nekaj posebnega v okviru zamejstva. »Jaz sem bil prijetno presenečen nad tisto prvo generacijo Slovencev, ki predstavljajo vez med domovino in Slovenci v Benečiji. Ta vaša trdo-
7
sedeža dvojezične šole, za katerega so v teku obnovitvena dela, ki bi jih morali zaključiti v dveh letih. Klanjščkova je vzpostavila plodno sodelovanje med učnim in neučnim osebjem, vključno s starši in na teritoriju aktivni društvi, kar se pozna pri raznoraznih dejavnostih, ki se ujemajo z bogato domačo tradicionalno kulturo. Pri tem seveda pripomorejo tudi prevozna sredstva šole, v prvi vrsti šolabus, ki ga je šola pridobila z znatnim finančnim prispevkom iz Slovenije. Iz matice šola prejema tudi tri knjige na učenca in pri izobraževanju v slovenskem jeziku je pomemben tudi mesečni obisk bibliobusa iz knjižnice Franceta Bevka v Novi Gorici. Klanjščkova je poudarila tudi stalno izpopolnjevanje učiteljev in šolnikov, ki v ta namen obiskujejo jezikovne tečaje in semi-
Na srečanju s predstavniki Sso in uredništvom Doma je minister Gorazd Žmavc pohvalil delovaje zadruge Most in združenja Blankin ter novo publikacijo o zgodovini Benečije. »Združenje Evgen Blankin – beremo v sporočilu na spletnem portalu Urada – je kulturna organizacija, ki združuje društva in posameznike iz Benečije, Rezije in Kanalske doline ter izdaja knjige o zgodovini, jeziku in kulturi Slovencev v Videnski pokrajini. Zadruga Most izdaja štirinajstdnevnik Dom, ki je pisan v slovenskem in italijanskem jeziku ter v narečju. Izdajajo tudi mesečni informacijski bilten Slovencev v Italiji Slovit, ki italijanskemu bralcu odkriva položaj slovenske manjšine. Letos je založba izdala tudi odlično knjigo o zgodovini Benečije. Giorgio Banchig je namreč napisal ilustrirano knjigo “Benečija, ko se mala in velika zgodovina srečata“. Najpomembnejše dogodke je ilustriral Moreno Tomasetig, ki je prispeval tudi vse zemljevide. Knjiga na sodoben in kvaliteten način predstavi zgodovino Benečije, tako da je primerna tako za strokovno javnost, kot za laičnega bralca in uporabo v šolah.«
6. januarja v Čedadu Dan emigranta Dan emigranta je narlieuši in narvečji senjam za vse Slovence, ki žive v videnski provinci. Bo ku po navadi 6. ženarja, ob 15., v teatru Ristori v Čedadu. Slavnostni govornik bo Ivano Strizzolo, ki je predsednik paritetne komisije za Furlanijo Julijsko krajino. V imenu slovenskih organizacij bo spregovorila predsednica Inštituta za slovensko kulturo Bruna Dorbolò. Pozdravu bo tudi čedajski šindik Stefano Balloch. Slediu bo bogati kulturni program. Nastopili bojo skupine in pevci, ki so lietos sodelovali na 31. Sejmu Beneške piesmi. Predstavli bojo tudi glasbeno -gledališko igro Krajica Vida. Tekst je na podlagi poznane pravce parpravu Aldo Clodig. Za glasbo an orkestracijo pa je poskarbeu Davide Clodig. Par projektu sodeluje tudi Beneško gledališče.
Zapustila sta nas Matičetov in Toporišič
Minister G. Žmavc v dvojezični šoli.
narje v Sloveniji. Živa Gruden je orisala nastanek šole, za katero nosi zasluge skupaj s pokojnim Pavlom Petricigem. Šola se je rodila leta 1984 s petimi v vtrcu prijavljenimi otroki. Nenehno vztrajanje, kvalitetna ponudba in kontinuiteta z uvedbo osnovne ter dalje srednje šole so privedli do današnjega uspeha. Ob tem je Grudnova izposta-
vila, da ni bilo veliko nasprotovanj s strani nacionalističnih privržencev. Do večjega napada je prišlo le, ko je šola prvič dobila deželni finančni prispevek. Minister je poudaril pomembnost kvalitetne ponudbe šole in gojenja slovenskega jezika tudi v družinskih okoliščinah.
L. B.
V preteklih dnevih sta nas zapustila dve pomembni osebnosti na področju jezikoslovja in etnografije. V petek, 5. decembra, je namreč umrl Milko Matičetov, ki je veliko raziskoval slovensko ljudsko izročilo. Posvetil se je predvsem obrobnim krajem, kot Rezija, Ter, Koroška, Posočje, Slovenska Istra in Kras, Zgornja Savska dolina, Prekmurje in Porabje. Matičetov se je rodil 10. septembra 1919 v Koprivi na Krasu. V torek, 9. decembra, je pa umrl Jože Toporišič, ki je bil vodilni slovenski raziskovalec druge polovice 20. stoletja. Rodil se je 11. oktobra 1926 v Mostcu. Med njiegovimi najpomembnejšimi publikacijami, naj omenimo »Slovenski knjižni jezik«, »Slovenska slovnica« in »Enciklopedija slovenskega jezika«. Sodeloval je pri nastanjanju Slovarja slovenskega knjižnega jezika in Slovenskega pravopisa.
dom
iz naših dolin
20. decembra 2014
stran
9
STRAORDINARIO SUCCESSO dei libri sulla storia della Slavia editi dalla cooperativa Most
iz iz naših naših dolin dolin
Rinnegare la lingua terske terske doline doline è tradire la madre
rezija/kanalska rezija/kanalska dolina Silvester Gaberšček: in Benecia c’è vergogna dell’identità slovena,dolina mentre la storia dà tutte le ragioni per andarne orgogliosi R. D. - foto Oddo Lesizza
S
tanno ottenendo un successo straordinario i due volumi – uno in sloveno »Benečija. Ko se mala in velika zgodovina srečata« e uno in italiano »Slavia-Benečija. Una storia nella Storia« – sulle vicende della Slavia-Benečija dalle origini al giorno d’oggi scritti da Giorgio Banchig, illustrati da Moreno Tomasetig ed editi dalla cooperativa Most in collaborazione con l’associazione don Eugenio Blanchini e la Confederazione delle organizzazioni slovene-Sso. È un successo di vendite, di partecipazione alle presentazioni e di critica. Venerdì 5 dicembre l’opera è stata presentata, sotto il patrocinio della locale amministrazione comunale, a un pubblico attento e molto numeroso nella sala del circolo culturale e assistenziale «Valli di San Leonardo» a Merso Superiore, il paese sede dell’antica banca, istituzione che, con le sorelle di Antro e di Costne-Drenchia, rappresenta il glorioso periodo di autonomia, del quale hanno goduto le convalli del Natisone. Ora la situazione è, purtroppo, del tutto diversa. «Rinnegare la propria cultura e la propria lingua equivale a rinnegare la propria madre. E tradire la propria madre è tradire sé stessi», ha ammonito il sociologo ed etnologo Silvester Gaberšček, del Ministero per la cultura della Repubblica di Slovenia, presentando il volume . «In Slavia, luogo che io conosco fin dalla mia infanzia – ha proseguito Gaberšček – ci si vergogna della cultura slovena, fino a rinnegarla a cau-
sa della storia di questo territorio». Il dialetto sloveno della Benecia, come del resto tutte le lingue e le parlate, è, in realtà, una grandissima ricchezza da tutelare. Di questo si è resa conto anche l’Unesco che 11 anni fa ha inserito i dialetti nel patrimonio della cultura immateriale. «In questo libro di storia – ha sottolineato Gaberšček – Giorgio Banchig, aiutato dalle illustrazioni di Moreno Tomasetig, ci presenta la nostra casa, di cui dobbiamo essere orgogliosi anche se è povera. Non c’è niente che valga più di essa». In Slovenia si parlano 62 dialetti che non è detto che si capiscano sempre tra di loro, «ma – ha spiegato Gaberšček – siamo uniti dallo stesso carattere, dallo stesso modo di vedere la vita. La madre di tutti questi dialetti è una sola ed è la lingua slovena». Uno dei pregi di questo volume è, secondo Gaberšček, che non si tratta di un’opera romanzata, bensì di un’opera documentata scientificamente, che racconta la storia esattamente così com’è andata. Dello stesso parere anche mons. Sandro Piussi, docente di storia della Chiesa e direttore degli archivi arcivescovili di Udine. «La cosa bella di questo volume è che non c’è ideologia. Chi lo ha scritto ha mantenuto uno sguardo limpido sulla realtà. È una tessitura onesta che troverà in
posoc posoc ˇjeˇje
chi vuole conoscere questa realtà un dialogo costruttivo e aperto». Secondo mons. Piussi, per vivere e capire un luogo come la Benecia, dove si sente ancora un forte nazionalismo, ci vuole ciò che mons. Vittorio Peri definiva un «supplemento di anima». «Giorgio Banchig è una di quelle persone che dà il supplemento di anima a questa terra, creando un most, un ponte, che consente a tutti, anche a quelli che la conoscono di meno, di avvicinarsi a questa realtà». «La nostra è una storia viva, che continua ad andare avanti e che non solo va valorizzata, ma merita entusiasmo», ha spiegato il teologo mons. Marino Qualizza che ha poi ricordato il grande merito dei sacerdoti delle valli del Natisone nella conservazione della lingua e delle tradizioni slovene in questa zona negli anni in cui il fascismo ne aveva proibito l’uso nella vita pubblica. «Non è un caso se le prime parole dell’introduzione scritta dall’autore sono “Il diritto di conoscere la propria storia” – ha detto Roberto Dapit, docente di sloveno all’Università degli studi di Udine –. Questa è una dichiarazione intima del rapporto dell’autore con la sua terra». Dapit ha poi spiegato come la storia di questa terra sia strettamente
sport sport
”
Mons. Sandro Piussi: per la Slavia ci vuole un supplemento d’anima
Nella foto (da sin): Roberto Dapit, mons. Marino Qualizza, Ezio Gosgnach, mons. Sandro Piussi e Silvester Gaberšček.
legata allo sviluppo della lingua slovena. Alla presentazione sono intervenuti anche l’autore e l’illustratore. «Il desiderio di scoprire la storia di questa terra – ha spiegato Giorgio Banchig – è nato proprio dalla volontà di rispondere alle domande che mi sono posto fin da giovane, per non correre il rischio di rinnegare la mia lingua e, quindi, mia madre che mi ha trasmesso la lingua e la cultura slovena». Da parte sua, Moreno Tomasetig, ha raccontato dell’appassionante lavoro di illustrare i testi di Banchig nei quattro anni di pubblicazione a puntate sul quindicinale Dom. «È stata un’avventura che ha permesso a me, nato in Belgio in una famiglia di emigranti, di riappropriarmi pienamente della mia identità». All’incontro, moderato dal giornalista Ezio Gosgnach e al quale era presente un folto pubblico, hanno portato i loro saluti il presidente della cooperativa Most, Giuseppe Qualizza, il sindaco del comune di San Leonardo, che ha dato il patrocinio all’iniziativa, Antonio Comungnaro, il consigliere regionale, Giuseppe Sibau. Comugnaro ha evidenziato l’importanza della ricerca storica e della valorizzazione della cultura locale e ha colto l’occasione per rivolgere un augurio, anche in dialetto sloveno, per le imminenti festività.
GIUSEPPE SIBAU: MI HANNO FATTO VERGOGNARE DELLA MIA LINGUA
I
l consigliere regionale Giuseppe Sibau, intervenendo a Merso Superiore alla presentazione dei libri sulla storia della Slavia, ha fatto eco all’intervento di Silvester Gaberšček, raccontando la propria esperienza di ragazzino, che dopo aver sempre parlato «po našin» in famiglia e in paese, in collegio fu indotto a vergognarsi nei del proprio dialetto sloveno e della propria identità culturale. «Questo è difficilie da sopportare per un ragazzino di 11, 12 anni. E lo shock subito mi ha portato a non trasmettere la lingua locale ai miei figli, pensando di togliere loro un fastidio. E ho sbagliato», ha affermato. Il consigliere di Autonomia Responsabile ha poi ricordato come il problema principale per le Valli sia lo spopolamento. «Se non ci sarà gente anche il nostro dialetto non potrà essere tramandato», ha detto, evidenziando la necessità di misure urgenti e strardinarie, come la «fiscalizzaizone differenziata». Sibau, a tal proposito, ha caldegiato il modello svizzero in base al quale «maggiore è lo spopolamento, minore è la pressione fiscale sul territorio interessato».
V ŠPIETRU sta ga napravla pro loko Nediških dolin in domači kamun
Liep predbožični sejmič
P
uno judì je v nediejo 7. an v pandiejak 8. dičemberja obiskalo danajsti tradicionalni predbožični sejmič »Stara diela za današnji Božič«, ki ga usake lieto parpravjata Pro loko Nediške doline an kamun Špietar s pomočjo puno društeu an ustanou iz Benečije, Furlanije an Posočja. Na sejmiču, ki je biu ku po navadi v Špietru, v paleštri an na igrišču za mali nogomet blizu šuol, v pokritih an ogrietih prestorih, je arzstavjalo an predajalo suoje pardielke petano-
sandeset artigjanu an kmetu iz Benečije, Furlanije an Posočja. Arzstavjale so ročna diela suojih učencu an ponujale domače sladke jedila tudi šuole iz Nediških dolin. Zadruga Most je predajala suoje bukva. Zgodovina Benečije po italijansko in po slovensko, ki jo je napisu Giorgio Banchig an ilustrirau Moreno Tomasetig, ter druga izdaja dnevniku g. Antona Cuffola o drugi svetovni vojski, ki jo je uredil le Giorgio Banchig, so partegnile puno intereša an kupcu. Tele bukva jih lakho
ukupite v Čedadu par zadrugi Most (ul. Borgo S. Domenico, 78), v butigi Bront, v bukvarnah Ubik an La Libreria, v butigi Domenis v Špietru, v bukvarni Odos v Vidnu an v Katoliški knjigarni v Gorici. V dvieh dneh sejma, ki mu je lietos parpomala liepa sončna ura, je bila posebna animacija za otroke. V nediejo je biu tudi teater. Skupina »Recital Letterario« je pod režijo Giuseppa Passonija pokazala igro z naslovam »Io dico che domani Italia vince«. Po besiedah arzstavjalcu an orga-
Bukva o zgodovini Benečije so imiele velik uspeh tudi na božičnim sejmiču.
nizatorju, je predbožični senjam usake lieto buojš po kvaliteti. Za tuole se je trieba zahvaliti na posebno vižo Luiselli Goria, ki vodi organizacijo. Velikega števila obiskovaucu so bli
veseli tudi prostovoljci Civilne zaščite (Protezione civile), ki so od zuna ponujal' kjek gorkega za pojest an popit an pomal' organizatorjan. L. B.
10
iz naših dolin
stran
SKUPINA SV. HIERONIMA Stopinja naprej v projektu FARmEAt Parvega dičemberja je čezkonfinski evropski projekt FARmEat nardiu ‘no stopinjo naprej, saj so v klavnici (mačelu) v Tolminu ubili parvo žvino iz Benečije. Dol so jo pejali iz kmetije Brez mej v Prosnidu. Projekt FARmEAT se je rodiu znotra čezkonfinskih projektu za obdobje 20072013 z namienam, de bi italijanska in slovenska stran sodelovala par arzvoju živinoreje v telin teritoriju. Par telim projektu, ki ga je predlagala deželi Furlanije Julijske krajine Kmečka zveza videnske province, sodelujejo čedajska mlekarna, Kmetijsko gozdarski zavod iz Nove Gorice, Kmetijska zadruga Tolmin in deželno društvo Aprobio.
20. decembra 2014
združenju Blankin je parpravla iniciativo v sodelovanju z društvam ALPI izpariz naših naših dolin dolin
Otroci vterske predšuolskih lietah terske doline doline se učé po slovensko v Vidnu rezija/kanalska rezija/kanalska dolina dolina
Part otruok, ki hodijo na dejavnosti po slovensko v šuoli Dante v Vidnu z vzgojteljico Tino.
posoc posoc ˇjeˇje sport sport
Alimentari in cambio di aiuto tra i libri L’Auser Università dell’età libera Valli del Natisone/Nediške doline ha partecipato lo scorso 15 novembre, in collaborazione con le assistenti sociali, l’Acat e la Caritas foraniale di San Pietro al Natisone, alla raccolta di generi alimentari presso la Coop. Chi ne avesse bisogno può ritirali in deposito presso il Comune di San Pietro, il giovedì dalle ore 8 alle ore 10. Non si tratta però di pura carità, ma di uno scambio: ai beneficiari, infatti, viene richiesto di dare un aiuto in biblioteca. Il progetto, che si ripeterà a marzo, è parte integrante del ricco calendario dell’attività dell’Auser, che attualmente conta 152 iscritti e presso la cui sede continuano i corsi volti a fare conoscere la storia, il territorio (a febbraio partirà il corso di potatura, tenuto da Lucio Coceani), le tradizioni, stimolare la creatività (con una novità, il corso di intreccio di vari materiali tenuto da Giovanni Rossi) e conoscere le lingue straniere (prosegue il corso di inglese e riprenderà a gennaio quello di tedesco). A febbraio inizierà il corso per la cura dei bonsai. Proseguono, inoltre, gli incontri di ballo a San Leonardo, che apriranno l’anno in bellezza con una gita ai Caraibi a febbraio. Le iscrizioni ai corsi dell’Auser, presieduto da Rita Gueli, sono sempre aperte e il tesseramento va rinnovato in gennaio.
«Ritornerò per Natale» il 10 gennaio
Il 10 gennaio 2015 alle ore 20.30 presenteranno al teatro Ristori di Cividale l’ultimo film di Paolo Rojatti dal titolo «Ritornerò per Natale». Il film, ambientato interamente nelle valli del Natisone, ha visto la partecipazione di attori locali, senza nessuna esperienza di recitazione. Il protagonista del film è una famiglia delle Valli del Natisone, destinata a passare momenti più e meno belli. Nei ruoli principali Edda Duriavig (Cecilia), Sergio Fon (Renzo) e Matteo Osgnach (Romeo). Un importante contributo alla realizzazione del film è stato dato da Oddo Lesizza.
dom
J. H.
V
sako saboto predpudnem se liepa skupina otruok v predšuolskih lietah zbiera v prestorah elementarne šuole »Dante Alighieri« v Vidnu in dvie uri sledi dejavnostim po slovensko. Vpisanih je petnajst otruok, ki imajo od
dvieh do pet liet. Vzgojteljica Tina Cenčič Fratina jih uči guoriti, pieti in štieti po slovensko skuoze igre in druge dejavnosti, ki so parmierne za otroke tistih liet. Skupina Svetega Hieronima-Slovenci v Vidnu par združenju Blankin je pomislila dati parložnost malim otrokam, de pridejo v kontakt s slovenskim jezikam. Idejo so šerili že
poliete lietos skuoze internet in facebook. Odgovor je biu zelo dober, takuo iz družin, kjer ima manjku adan od staršu slovenske korenine, kakor iz tistih popunama furlanskih. Potriebno pa je bluo parpraviti in izpejati konkretan projekt. Na pomuoč je skočnu kamunski konsiljer Mario Canciani. Poznan otroški zdravnik je referent projekta
Intercultura, ki v Vidnu že vič liet skarbi za promocijo slovenkega jezika in kulture. Skuoze društvo ALPI se je obarnu na ašešorja za šuolo, Raffaella Besana, ki je hitro dala na razpolago prestore v šuoli sred miesta. Rade voje je iniciativo sparjeu tudi direktor šuole Livio Bearzi. Vsi trije se troštajo, de bo tele tečaj za otroke odparu pot učenju slovenskega jezika v vartacu, primarni in nižji srednji šuoli manjku v adnin vidanskim vičstopinskem inštitutu. Dejavnost je začela 8. novemberja. Otroci radi parhajajo in se radi igrajo po slovensko. Starši se puno veselé. V saboto 20. dičemberja bo zadnje srečanje v lietošnjim lietu. Spet bojo začeli 10. ženarja 2015 in bojo šli naprej do konca šuolskega lieta.
PRESENTATO A GODIA DI UDINE nell’ambito del corso di lingua e cultura slovena il progetto «ZborZbirk»
Valorizzare il passato per il futuro
N
on è stato un caso che abbia partecipato alla serata culturale che si è tenuta il primo dicembre nella sala parrocchiale di Godia per presentare i frutti del progetto europeo di collaborazione transfrontaliera «ZborZbirk – Eredità culturale nelle collezioni fra Alpi e Carso». Nel mio piccolo vi ho collaborato. Non c’è da meravigliarsi dell’evento per chi ha la fortuna di conoscere ed apprezzare l’impegno di mediazione culturale del consigliere comunale dott. Mario Canciani, responsabile del progetto Intercultura del Comune di Udine. Si tratta di una «raccolta di raccolte, insieme di insiemi» di oggetti di cultura materiale. Piccoli musei casalinghi di appassionati, che hanno raccolto e conservato oggetti di uso quotidiano, spesso artigianali ormai in disuso e che spesso hanno perso, nella convulsione rottamatrice di oggi, la memoria della loro funzione e lo stesso nome, soppiantati da oggetti o arnesi prodotti dall’invadenza industriale. L’unicità, la particolarità che vorrebbe resistere alla massificazione.
Canciani, parlando di «Udine come città multiculturale tra realtà storica e futuro», chiedendosi quanto di «sloveno» potrebbe esserci in città, non ha dimenticato di citare la confraternita di S. Gerolamo che testimoniava gli intensi rapporti tra Udine ed il mondo slavo – sloveno e croato –, già nel periodo medioevale, quando non esistevano i nazionalismi degli ultimi due secoli. Ha redatto, tuttavia, anche il lungo elenco di incontri reciproci transfrontalieri in corso da diversi anni. Non hanno mancato di illustrare nei particolari il senso del progetto e le relative acquisizioni Mojca Ravnik, dell’Istituto sloveno di etnografia di Lubiana,
l’ideatrice, le collaboratrici Špela Ledinek Lozej e Barbara Ivančič Kutin , dello stesso istituto. Igor Jelen dell’Università di Trieste ha concluso i lavori, mentre Alen Carli ha fatto da moderatore e traduttore. Un lavoro immane, se si considera che le ricercatrici hanno rintracciato 34 piccoli e meno piccoli musei distribuiti sulla fascia confinaria compilando, con collaboratori locali addestrati ad hoc, oltre 5000 oggetti di cultura materiale fotografati, misurati, descritti nelle loro particolarità e funzioni. Attrezzi da lavoro nei campi e nei vari settori dell’artigianato; oggetti di uso quotidiano in casa, nella stalla, nei piccoli labora-
tori di paese, adattati alle particolari esigenze locali; vestiario, toeletta, cucina, allevamento e passatempo. Ce l’hanno fatto capire, anche se indirettamente, le relatrici che dimenticare, gettare, distruggere il passato e quanto non ci serve più, snobbare il percorso compiuto, ci priva delle radici, dell’identità in favore di una massificazione industriale, che confonde e banalizza. Sembrerebbero due mondi contrapposti, quello di qua e quello di là del vecchio confine tra Slovenia e Italia, ma guardando gli oggetti raccolti nei piccoli musei casalinghi, ci si accorge in maniera inequivocabile di quanta identità sono ricchi; nome compreso. Gli sloveni di qua e di là han tanto. L’incontro di Godia ha raggiunto il suo scopo nel momento in cui i numerosi presenti han provato il sentimento dell’inutilità, della stupidità di ogni steccato che evidenzia la diversità come pericolo e non come una ricchezza, valorizzando il passato per non perdere anche il futuro. Riccardo Ruttar
ZA SV. BARBARO SPOMIN NA MINATORJE
V
nediejo, 7. dičemberja so se ex minatorji zbral', de bi 52. krat počastil' Sveto Barbaro. Pred mašo v špietarski farni cierkvi se je msgr. Mario Qualizza zmisnu na usodo naših puobu an možu, ki so se po uojski muoral' pobrat po svietu služit vsakdanji kruh za se an za družine. Natuo je bla kratka čerimonija pred spomenikam minatorjam.
Špietarki šindik Mariano Zufferli je poviedu, kajšan pomien ima za anj in za teritorij tel praznik. V imenu zveze Slovenci po svetu je guoriu predsednik Dante Del Medico, ki je podčartu, de minatorji muorajo biti z svojo skarbjo za dielo, poštenostjo an z ljubeznijo do svojih rodnih kraju an izika 'an liep parmier za vse nas in za našo mladino. »Minatorji – je še dodau – so puno dielal' an pretarpiel',
de bi paršparal njihovim snuovam an hčerkam emigrantsko pot. Naša dužnuost, predvsiem naših politiku an administratorju, je skarbiet, de bojo mladi v Benečiji ušafali kruh an
spodobno življenje.« Parsotna sta bla tudi šindika iz Sauodnje Germano Cendou an Garmaka Eliana Fabello ter vičešindik iz Podbuniesca Mirko Clavora.
dom
20. decembra 2014
iz naših dolin
stran
11
INTERVISTA CON CRISTIANO SHAURLI capogruppo del Partito Democratico indolin Consiglio regionale iz iz naših naših dolin
Riforma delle autonomie terske terske doline doline il difficile viene adesso
Srebrna kaplja v Podbuniescu
rezija/kanalska rezija/kanalska dolina dolina per stare insieme». Le possibilità sono due: Unioni nei confini Si avvicina il Natale e, cristianadegli ambiti socio assistenziali mente, le conversioni sono le benvenute. o altre geografie basate sulla montanità «Concordo, se sono sincere e vanposoc posoc ˇje ˇje no in positivo». e le peculiarità linguistiche dei territori In sintesi, l’attuazione della ri-
S
Ezio Gosgnach
otto il profilo politico-amministrativo, il 2015 sarà in Friuli Venezia Giulia l’anno dell’attuazione della riforma delle autonomie locali, approvata dal Consiglio regionale il 26 novembre. Ne abbiamo parlato con Cristiano Shaurli, capogruppo del Partito democratico. Consigliere, è soddisfatto del risultato? «Il mio è un giudizio estremamente positivo, e non solo per il fatto che la riforma servisse, fosse attesa da anni e in ritardo rispetto ad altre Regioni, anche a statuto ordinario, che sugli enti locali sono intervenute prima di noi. La legge che abbiamo approvato responsabilizza molto le amministrazioni locali nelle scelte e nelle prospettive. Riproporre il testo Del Rio in una Regione con un milione e duecentomila abitanti sarebbe stata poco coraggioso. Noi superiamo completamente le Province, articolando il nostro territorio solo tra Regione e Comuni». Ora questa la legge è alla prova dell’attuazione. Riuscirà a superarla? «Quella che ci aspetta è la parte più difficile, sia tecnicamente, sia politicamente. Sotto il profilo tecnico, in considerazione anche dell’esperienza della mai terminata riforma delle Comunità montane, la Regione, in collaborazione con l’Associazione dei comuni e il Consiglio delle autonomie locali, deve fornire una straordinaria opera di accompagnamento alle amministrazioni comunali, aiutandole nei percorsi da mettere
in campo». E sotto il profilo politico? «C’è da vincere una sfida culturale. Gli amministratori locali devono capire che la Regione, non intraprendendo la strada delle fusioni obbligatorie, ha in sostanza deciso di tenere i Comuni, ma ora nelle Unioni deve esserci non solo l’ambizione di mettere in comune i servizi, il che sarebbe veramente insufficiente rispetto la normativa, ma anche l’impegno di una nuova idea di sviluppo per territori omogenei. Soprattutto è necessario rifuggire una pericolosa tentazione di piccolo cabotaggio». Quale? «Quella di ragionare in termini di quanto un Comune peserà nell’Unione, di quanti voti porterà, se conterà di più o di meno, quando la vera sfida sta nel dare risposte efficaci ai cittadini». Per il territorio della Slavia/Benečija, del quale anche lei è in un certo senso espressione, quale percorso si prefigura? «Le possibilità sono due. La legge prevede come punto di partenza gli ambiti socio-assistenziali. Non è stata una scelta dirigistica, ma semplicemente il riconoscimento di un’esperienza ormai ventennale, che ha funzionato e dalla quale nessun sindaco si sognerebbe di tornare indietro. Perché è il più efficace esempio di servizi messi in comune. È chiaro anche che non tutti gli ambiti hanno una fortissima omogeneità territoriale». Qual è, allora, l’altra possibilità? «Dipende moltissimo dai nostri amministratori locali, che sono chiamati a non pensare tanto al loro
sport sport
peso ponderale nelle Unioni, quanto all’ipotesi migliore per i loro cittadini. Dunque, o si parte dagli ambiti, apportando le necessarie modifiche, o si prefigurano altre geografie, che possono ricalcare le Comunità montane o riconoscere le peculiarità linguistiche dei territori. Però...». Però? «Mi permetto di dire che pensare alla seconda ipotesi con il desiderio di tenere fuori Cividale e Tarcento, perché sono troppo grandi, sarebbe secondo me sbagliato e profondamente contraddittorio rispetto alla norma. Eppoi Cividale è tra i 32 Comuni nei quali la minoranza slovena è riconosciuta. Dirò di più, se mi si passa la battuta...» Dica pure. «È incredibile come amministratori e uomini di “potere” che fino all’altro giorno vedevano le minoranze linguistiche come un fastidio adesso, per le loro esigenze di mantenimento di ruolo, diventino dei repentini paladini della tutela. Penso a quei sindaci delle Valli del Natisone che criticavano le leggi per la comunità slovena e ora sostengono che anche la questione linguistica è importante
CONFERENZA A DUGHE sulle praterie seminaturali di alto valore naturalistico
Un ettaro per vacca
I
l 29 novembre scorso si è svolta a Dughe (Stregna), nell’agriturismo «La casa delle rondini», un interessante conferenza-dibattito sul tema «Praterie seminaturali di elevato valore naturalistico» (Polnarvna travišča z visoko naravovarstveno vrednjosto). La conferenza è stata condotta dal prof. Poldini, botanico ed ecologo dell’università di Trieste, Poldini ha illustrato un progetto per la cooperazione trasfrontaliera europea Italia-Slovenia, tenutosi tra il 2007 e il 2013 sulle colline del Carso. Le ricerche di colleghi italiani e sloveni riguardavano il pascolo controllato, le possibilità economiche per la montagna ed elementi per la gestione di una elevata biodiversità. Una cinquantina i presenti in sala, tra cui vi erano semplici cittadini, ambientalisti e diversi piccoli agricoltori allevatori delle Valli. L’evento è stato organizzato dal movimento Free Planine.
Per quanto riguarda il pascolo, Poldini ha dichiarato che ogni animale ha bisogno di un certo spazio erboso calcolato in ettari per non creare una erosione irreversibile. Nelle Valli, per una vacca ci vuole un ettaro. Interrogato sulla questione dei nostri boschi cedui, Poldini ha dichiarato che sono malati perché sono fragili, a causa della mancanza di potature e pulizia del sottobosco, ma anche per gli errori fatti nella piantumazione di specie arboree che niente hanno a che vedere con il nostro territorio. Il dibattito si è infiammato con le domande dei piccoli allevatori che hanno raccontato la loro odissea per sopravvivere tra burocrazia e assenza di politiche che favoriscano l’agricoltura di montagna. Poldini ha risposto dicendo che i politici sono miopi perché vedono al massimo ad una distanza di 5 anni e non hanno interesse (oltre alle promesse) per i piccoli agricoltori, i quali non sono degnamente rap-
presentati. Egli ha lodato i piccoli contadini sopravvissuti come ultimi presidi ambientali del territorio montano. Lo studioso ha inoltre affermato che l’agricoltura odierna è basata su quelle che erano fertili ed antiche foreste che hanno creato l’humus dal quale oggi traiamo il nostro cibo. In poche parole i campi sono fertili perché erano ricche le foreste: «Stiamo vivendo alle spalle dei boschi!». I concimi chimici inquinano le falde acquifere quando ci sarebbe più che mai bisogno di ri-proporre l’uso delle colture a rotazione e la fertilizzazione per sovescio (leguminose naturalmente ricche di azoto) per non esaurire la fertilità del terreno. L’uso sapiente di prati seminaturali creati dall’uomo e le foreste gestite con lungimiranza sono risorse che potrebbero salvarci ed assicurare alle generazioni future un domani migliore. Dipende da noi Moreno Tomasetig
forma se la giocano gli amministratori locali? «Sì, ma torno a ribadire che sono chiamati a ragionare non in termini di potere, ma di prospettiva per le loro popolazioni. Si tratta di individuare qual è il territorio che può tenere insieme servizi e un’idea comune di sviluppo. Personalmente posso pensare che il cividalese e il tarcentino stiano insieme, mentre mi risulta più difficile riproporre i confini della Comunità montana del Torre, Natisone e Collio, in quanto è improbabile mettere insieme i servizi di Lusevera e San Floriano. Se non altro per una questione di distanze». In queste valutazioni, quale ruolo avranno gli schieramenti politici? «Si deve aprire una discussione serrata affinché prevalga l’interesse reale del territorio e non della propria parte. Quindi, in primo luogo i partiti devono comportarsi in maniera responsabile e, secondo me, trasversale nei confronti delle scelte da fare. In secondo luogo devono considerare che il percorso è progressivo. Mi riferisco, in particolare, alla possibilità di istituire dei subambiti, il che può agevolare tutto il processo». E le assemblee delle comunità linguistiche friulana, slovena e tedesca? «Sono stato tra i primi firmatari dell’emendamento trasversale, che sta a ribadire come i diritti non possano essere assolutamente messi in discussione. Anzi, con la riforma delle autonomie locali devono trovare nuovi spazi. Queste assemblee devono rappresentare uno strumento di valorizzazione di una delle peculiarità della nostra Regione».
V petak, 2. ženarja, ob 12. uri bo v hotelu par Škofu v Podbuniescu občni zbor Srebrne kaplje. Po poročilu predsednice bo obračun za lieto 2014 in predračun za lieto 2015. Seviede bodo guorili tudi o programu aktivnosti za lieto 2015. Organizatorji sporočajo, de člani, ki želijo votati muorajo obnoviti članarino.
Naši planinci v Beli krajini
Puno planincu v organizaciji Planinske družine Benečije in Planinskega društva Kobarid je 15. novemberja šlo na 15. pohod po poteh soseske zidanice Drašiči v Beli krajini, ki je liepa dežela na jugu Slovenije par konfinu s Hravaško. Vsake lieto dol parpravljajo prireditev Vesela jesen. Sparjeli so jih predsednik in člani PD Metlika s pugačo, natuo so hodili med tradicionalnimi domačimi kletmi - zidanice jih kličejo -, vinjkami, puoji in hostmi. Po poti so pokušali vina tiste dežele in domače kulinarične specialitete, pogledali artistične in naravne lepote tistih kraju, poslušali so pietje in muziko, gledali lokalne plesuove. Zaries veselo je bluo. Na vsaki postojanki nie manjkala beneška piesam in takuo tudi v avtobusu na poti nazaj. Pred odhodam so jim obljubili, de hlietu bo PD Metlika paršlo na obisk v Benečijo.
Poklon Benečiji v Avstraliji Zveza Slovenci po svetu je pred kratkim parpravla in izvedla program za Benečane v Astraliji in njih družine. V miestah Melbourne, Sydney e Brisbane so predstavili bukva »Korita in napajalniki idrijske in nadiških dolin« (fotografije Odo Lesizza, besedilo Dario Colombin) in je poznani pievac Giovanni Miani izvedu koncert »Poklon Benečiji« s kakimi dvejstimi piesmi iz beneške in rezijanske tradicije. Za Zvezo je bila v Avstraliji podpredsednica Gaziella Coren, ki je ob teli paložnosti srečala predstavnike organizacij beneškoslovenskih emigrantu v Avstraliji. Pogovorili so se kakuo omočnieti dielo Zveze Slovenci po svetu v tisti veliki deželi in kakuo partegniti k sodelovanju mlade generacije.
RESTAVRACIJA “POSTAJA POLJANA” NA MEJNEM PREHODU ROBIČ
VAM ŽELI LEPE PRAZNIKE TER SREČNO IN ZDRAVJA POLNO NOVO LETO 2015
TUDI POZIMI SMO Z VAMI - s povečanim notranjim prostorom - razširjenim Menu-jem VEDNO DOBRODOŠLI ! Rezervacije za skupine sprejemamo na telefon 0038641 398 587 Družina Tonkli
dom TAIPANA
terske doline
20. decembra 2014
stran
Da sistemare i danni causati dalla galaverna,iz periz i quali si chiederà l’indennizzo alla Regione naših naših dolin dolin
Per le opere pubbliche anno terske terske doline doline positivo e lavori in decollo Manutenzione della scuola di Taipana, caserma dei carabinieri e Casa famiglia. Nuovi punti luce a Monteaperta
U
n anno positivo quello che si sta concludendo, a Taipana, sul fronte opere pubbliche, nonostante le ristrettezze di bilancio. E alcuni altri lavori sono in fase di decollo nelle prossime settimane tra cui quelli di manutenzione ordinaria e straordinaria dell’edificio della scuola del paese. «Per l’immobile dedicato all’educazione e alla formazione dei nostri bambini – spiega il sindaco, Clau-
A Porzûs presepi in piazza e solidarietà
rezija/kanalska rezija/kanalska dolina le famiglie con figli che vivonodolina al di della Provincia, e pure quelli avviati fuori del nostro paese». Nel capoluogo e nella frazione di Monteaperta, poi, presto partirà il cantiere per la sostituzione dei punti luce della pubblica illuminazione che consumano molta corrente elettrica con i nuovi sistemi a led. «Sono 54 i pali dove si andrà a intervenire, unitamente a un’ottimizzazione dei quadri elettrici – entra nel dettaglio il primo cittadino –. In questo modo risparmieremo sulla bolletta, a vantaggio di tutta la comunità. Già adesso, per contenere i costi, non teniamo accese le lampade per tutta la notte su tutte le strade, ma solo negli orari in cui il transito dei mezzi è più alto: i lampioni si attivano al calare del buio e si spengono all’una di notte per poi essere riaccesi alle 5 di mattina. Sui tratti principali, a ogni modo, la pubblica illuminazione è sempre garantita, per la sicurezza della popolazione». I nuovi punti luce a led costeranno circa 80mila euro. Sono stati ultimati di recente, invece, i lavori di messa in sicurezza della via di accesso al capoluogo all’altezza della diga del Gorgons, a cura
posoc posoc ˇjeˇje sport sport
Paola Treppo Un vecchio punto luce a Taipana.
dio Grassato – abbiamo ricevuto la comunicazione di una disponibilità economica di circa 80mila euro, grazie al Governo Renzi. I fondi, già stanziati, ma non ancora erogati, verranno impiegati per migliorare e rendere ancora più sicuri gli spazi per i bambini, gli insegnati e il personale non docente, rendendo ancora più attrattiva la nostra scuola, pure per
dalla Protezione civile regionale per il contenimento della frana staccatasi nella zona alta di Taipana. «Sul fronte immobili comunali siamo abbastanza bene: per la caserma dei carabinieri gli interventi di miglioramento sono stati eseguiti con la sistemazione del posteggio e anche per la Casa famiglia il bilancio delle opere di manutenzione si può dire positivo». Nell’estate scorsa, infine, anche grazie all’impegno della Polisportiva, l’amministrazione comunale è intervenuta con piccoli lavori di miglioramento centrati in particolare sulla recinzione e nell’area degli spogliatoi. «Restano da sistemare i danni causati dalla galaverna nei fondi dei privati – conclude Grassato – per cui di recente la Regione ha emesso un documento in base al quale si può presentare una domanda di indennizzo. Nel frattempo si procede con il progetto per il Parco transfrontaliero del Natisone per cui, non appena possibile, la nostra amministrazione andrà a incontrare il nuovo primo cittadino di Caporetto».
A TANAMEA CHIUDE LA LOCANDA «AI CICLAMINI»
N
on c’è pace per la storica locanda «Ai ciclamini» a Tanamea, a Lusevera. Di recente, infatti, anche le ultime gestrici si sono viste costrette ad avviare tutte le pratiche per la chiusura dell’attività, nata con la volontà di richiamare sempre più turisti in Alta Val Torre. All’origine della scelta anche dei problemi strutturali del complesso che, ormai datato, necessita di opere di manutenzione straordinaria. Per questo l’amministrazione comunale, che detiene la proprietà dell’immobile, ha avanzato nelle scorse settimane una domanda di contributo di circa 350mila euro per poter avviare poi
degli interventi risolutivi, in grado di trasformare l’immobile in struttura realmente attrattiva. «Ai ciclamini» ha una lunga storia di gestioni alle spalle, purtroppo mai durature. Eppure il sito è inserito in un contesto ambientale di grande bellezza e conta diverse aree attrezzate per praticare molti sport. Basti pensare alla vicina pista di sci da fondo, molto utilizzata dagli amanti della disciplina, o al percorso per ipovedenti alla scoperta delle meraviglie del bosco, ideato dal Parco naturale regionale delle Prealpi Giulie e tra i rari esempi di tratto dedicato alle persone affette da cecità. La chiusura del locale, che funzionava come bar,
ristorante e anche come spazio per il pernottamento, crea un problema pure all’Ente Parco: nella sala centrale dell’esercizio pubblico, infatti, era stato allestito il punto di informazione turistica dell’area protetta, con depliant e gadget gratuiti e in vendita per i turisti del verde. Negli ultimi due anni «Ai ciclamini» era stato gestito egregiamente, con passione e con l’attivazione di diverse iniziative, sia di tipo gastronomico che sportivo. Resta adesso la speranza che, con alcuni lavori di miglioria e con la pubblicazione di un nuovo bando, la struttura possa trovare un nuovo titolare. Il locale pubblico, peraltro, era l’ultimo attivo
da Tanamea al confine con la Slovenia dopo la chiusura dello storico bar «da Onelia», presso la polveriera, e la chiusura del piccolo bar di Uccea, poco prima del valico: era importante, quindi, anche come punto di approdo per escursionisti in difficoltà. P. T.
LUSEVERA Nella chiesa di Pradielis la natività realizzata da Valeriano Lendaro, presepi anche a Villanova e Musi
Il Natale anima l’Alta Val Torre
U
13
na bella novità in Alta Val Torre, per le festività del Natale. Nella chiesa di Pradielis, infatti, edificio dedicato a San Giuseppe Sposo della Beata Maria Vergine, sarà allestito un presepe nuovo, fatto a mano, secondo la più originale e autentica tradizione locale. A realizzarlo, mettendolo a disposizione di tutta la comunità, è stato il sacrestano, Valeriano Lendaro, che ha lavorato al progetto con passione nel corso di quest’anno nei suoi momenti liberi. «Sono un credente e l’ispirazione mi è giunta proprio dalla fede – spiega –; credo che quando si va a realizzare una composizione che raffigura la Sacra Famiglia lo si debba fare con il cuore, con sentimento e con pazienza». Il presepe è composto da poche ma splendide statue, intagliate nel legno
di tasso e di cipresso: la Vergine, il Bambino Gesù, San Giuseppe, il bue e l’asinello e un angelo, tutte posizionate su un ceppo. La loro dimensione varia dai 20 ai 27 centimetri e, con ogni probabilità, la Natività sarà arricchita da altri soggetti negli anni a venire. Si potrà ammirare nei giorni precedenti il Natale e poi ogni qualvolta sarà celebrata la messa, fino a metà gennaio o forse anche più in là. Presepi saranno allestiti anche nella chiesa di Musi e in quella di Villanova delle Grotte. In questa ultima località, grazie alla passione di un’abitante di Borgo Russa, Assunta Pinosa, anche per l’Avvento 2014 ci sarà la possibilità di visitare l’allestimento di diverse Natività, all’esterno, sistemate nelle nicchie delle vecchie case, nei cortili, sulle finestre e nei sottoscala. Un piccolo angolo di grande suggestione, illuminato la
Saranno devoluti in beneficienza a sostegno all’associazione «Luca Onlus», che aiuta i bambini malati di cancro e le loro famiglie, i fondi raccolti in occasione della 6a edizione della festa dedicata a Santa Lucia, patrona dalla comunità di Porzûs, domenica 14 dicembre nel piccolo centro mariano sopra Attimis. Per la ricorrenza è stata celebrata la messa con l’accompagnamento dal coro «Crop Coral Gjviano», diretto da Massimo Persic, e la sua esibizione finale in concerto. I soci del gruppo «Amici di Porzûs» hanno organizzato anche un momento conviviale in piazza con degustazione di dolci e castagne. Nel borgo, per tutto il periodo delle feste, sarà possibile ammirare la tradizionale rassegna di presepi realizzati dalle famiglie del borgo e allestiti all’aperto.
Canebola ha salutato don Gianni Molinari
Dopo 16 anni don Gianni Molinari ha lasciato Faedis per andare a reggere le parrocchie di Torviscosa, Castions delle Mura e Campolonghetto di Bagnaria Arsa dove è stato accolto il giorno dell’Immacolata. Don Gianni ha salutato con commozione la comunità di Canebola il 30 novembre, con una messa, un momento conviviale e la promessa di restare in contatto. Per la messa di Natale, che sarà celebrata la vigilia, gli abitanti della frazione saranno assistiti da padre Ciril Čarga dei Padri di San Vincenzo De Paoli, che si è reso disponibile alla veneranda età di 97 anni. Don Gianni aveva prestato servizio sacerdotale anche nelle Valli del Natisone.
A Lusevera il 6 gennaio accensione del polovin Alle 18, il 6 gennaio, in località Valica Gniva, a Lusevera, ci sarà l’accensione del polovin. La grande pira epifanica sarà realizzata dai giovani del paese con il coordinamento dell’Associazione ex emigranti Val Torre, presieduta da Dante Del Medico ormai da 25 anni. Seguiranno un momento musicale e un chiosco con vin brulé e pastasciutta: le offerte saranno devolute alla casa famiglia di Lusevera.
A Cergneu il 5 gennaio l'«uscita del Pust»
Assunta Pinosa con le sue creazioni arricchisce la rassegna di Natale a Villanova.
sera in tutti i fine settimana di dicembre. E ad arricchire la rassegna anche un delizioso mercatino natalizio. Assunta propone a offerta libera non solo delle creazioni in lana fatte con le sue mani ai ferri o all’uncinetto, come presine, sciarpe, scialle,
cappellini e bamboline, ma anche palline decorate da appendere all’albero, biancheria per la casa ricamata e bigiotteria usata. La novità di quest’anno sono le erbe, raccolte e fatte essiccare per poi essere utilizzate in cucina.
A Cergneu di Nimis festa il 5 gennaio per la tradizionale «uscita del Pust» che viene liberato dalla caverna in cui resta confinato per tutto l’anno. Sciolto dalle catene, viene trascinato per le vie del paese dagli abitanti del borgo, fino al luogo dove è stato allestito il fuoco epifanico del palavin. L’evento rientra nel programma del Carnevale di Nimis: è di origini antichissime ed è stato mantenuto di generazione in generazione nella sua autenticità. Simbolo della trasgressione e della follia tenuta a freno per un anno, il Pust, che significa proprio Carnevale, apre la stagione del travestimento per eccellenza che si chiude con le Ceneri.
14
rezija
stran
20. decembra 2014
A STOLVIZZA il 21 dicembre festa con l’arcivescovo per ristrutturazione del luogo di culto izlanaših iz naših dolin dolin
TO BE TËLO DARDAJA
La chiesa di Carlo Borromeo terske terske doline doline riconsegnata ai parrocchiani T rezija/kanalska rezija/kanalska dolina dolina Nel corso dei lavori sono state rinvenute e restaurate molte opere d’arte, tra cui l’unico altare ligneo della vallata, opera posocposoc ˇje ˇje di autore ignoto con tecniche settentesche Sandro Quaglia
D
omenica 21 dicembre alle 15 a Stolvizza di Resia nel corso di una Santa Messa presieduta dall’Arcivescovo di Udine mons. Andrea Bruno Mazzocato, verrà riconsegnata ufficialmente alla comunità parrocchiale la chiesa di San Carlo Borromeo, recentemente restaurata. Quest’anno, infatti, sono stati realizzati impotanti lavori di ristrutturazione grazie ad un contributo erogato dalla Conferenza episcopale italiana, attraverso i fondi dell’otto per mille destinato alla Chiesa cattolica, e con fondi propri della parrocchia di San Carlo Borromeo che per buona parte sono stati raccolti negli anni attraverso le questue annue svolte dall’antica istituzione della cameranza. La chiesa di Stolvizza, edificata tra il 1747 ed il 1750 e dedicata a San Carlo Borromeo, venne ampliata tra
il 1760 ed il 1769. Dai rilievi effettuati durante la ristrutturazione da parte dell’architetto Paolo Daffarra e dallo studio della documentazione storica consultata da Sandro Quaglia è emerso che l’attuale edificio cultuale fu costruito in diversi momenti come dimostrano anche le tre diverse tipologie di croci di consacrazione ritrovate durante i restauri. La chiesa fu eretta in curazia però solo nel 1911, quando fu resa sacramentale, mentre nel 1953 fu creata la parrocchia. Oltre ai lavori di edilizia necessari, pintura interna ed esterna e alla realizzazione della nuova centrale termica e dell’impianto di riscaldamento, si sono potute restaurare anche diverse opere d’arte. Lungo la navata sud della chiesa è stato ricollocato l’altare ligneo di Sant’Anna che contiene, nella nicchia, il gruppo ligneo di Maria Santissima bambina di autore ignoto. L’altare, realizzato in legno di la-
sportsport Nella foto: particolare di un affresco della chiesa di Stolvizza.
rice con tecniche settecentesche e rimaneggiato più volte, fu posizionato in quel luogo nel 1891 e tolto nel 1962. Quest’opera risulta essere l’unico altare ligneo della vallata. Durante i lavori di restauro, in questa navata, sono stati rinvenuti anche la grande pittura muraria a calce, che fa parte del decoro ottocentesco di tutta la chiesa, e l’originario decoro policromo dell’altare attribuiti a Giuseppe Fantoni (1855-1915) di Gemona del Friuli. Si è intervenuti anche sulle pitture dell’abside e della navata centrale. L’abside è stata decorata con pitture murarie ad affresco da Giuseppe
Barazzutti (1890-1940) di Gemona del Friuli negli anni 1923-1924. Sui muri perimetrali della stessa navata sono stati rinvenuti e restaurati, invece, quattro santi molto cari alla devozione popolare e legati in modo particolare alla popolazione stolvizzana: San Valentino e Santa Agnese, Sant’Antonio da Padova e San Luigi Gonzaga. Infine è stato nuovamente posizionato l’artistico lampadario di bronzo a dodici braccia che è già menzionato nell’inventario delle suppellettili, stilato durante la visita pastorale del 1769, in concomitanza della seconda consacrazione della chiesa.
dom
e rozajonski kumün, misec novembarja, an jë prağal njaa štatuto. So bile doğone tumo staramo pa već rači nö risne. Dna od ise, ko so špiegawa, da kako an jë norëd gonfalone od nošaa kumüna, to jë pïsano da tu-w sridö od itaa jë albero d’oro con fronde verdi su monte verde. Skorë wsi tu-w Reziji znojo, da to nï itako mo tu-w sridö jë naa lïpa. Za vëdët, da ka to pridë raćët lïpa, remo lajet, ka jë bilo pïsano ta-na boletüno od cerkve tu-w leto 1989, ko ta-na Ravanci ni so spet jo wsiali, za të ki to staro ni so bilë jo wrobili tu-w lëto 1955. »Ritorna il tiglio in piazza. [...] Simbolo sacro delle antiche genti slave tornerà a ricordare alle giovani generazioni non solo la nostra origine lontana, ma anche il significato contenuto nel gonfalone del Comune.« Šköda da so nï šlo lajet ka itadej ni so bili napïsali. Be ni böšajo wsej barali te bojë pirlitne jüdi, ni töšajo dobrö oni lëpo spomonot da kako prit, po starin, jüdi so se sprawjali za zbret, da ka dëlet ta pod lïpo. To mi di da ta-na Ravanci to be tëlo na drüaa Dardaja ano či so na zno, da kako an jë bil wdëlel Dardej to pridë raćët, da so na zno štorjo od Rezije ano či so na zno nji štorje, so na mörë pa je wbronit. (s. q.)
dom UKVE
kanalska dolina
20. decembra 2014
stran
iz naših dolin iz naših dolin
8. decembra je ukovška skupnost praznovala ob 40-letnici prihoda župnika Maria Gariupa
G. Gariup je vterske Ukvah trmasta doline terske doline referenčna točka Luciano Lister
IN VALCANALE
posocˇje posocˇje lsentato 30 dicembre alle 17 verrà prenella sala dell’ex lattesport
lila Anna Wedam: »Od srca se mu zahvaljujemo, ker nas je pospremil v vseh poglavitnih trenutkih, ki zaznamujejo življenje vsakega dobrega kristjana, od krsta preko svetega obhajila tja do poroke«. V Wedamovem govoru je bil g. Gariup pozitivno označen kot vztrajna in trmasta referenčna točka, s tem da je bil vedno v prvi vrsti in kot
I
sport
ria di Ugovizza/Ukve il libro di Mario Gariup dal titolo »Un popolo in estinzione – 1000 pagine per 1400 anni di storia degli sloveni della Valcanale tra tedeschi, friulani e italiani«. Dalle circa mille pagine di cui si parla già nel titolo prende forma una sorta di zibaldone, in cui l’autore delinea nei secoli la storia della comunità slovena locale e le dinamiche ad essa collegate. Il volume è edito dalla Società Cooperativa Most.
izvrsten pastir popeljal svojo čredo mimo vseh nevarnosti. Seveda so mu med drugim javno priznavali, da je med svojim delom v okviru ukovške skupnosti stalno ukrepal v bran jezika in lokalnih običajev. Po sveti maši, ki jo je seveda v nabito polni cerkvi glasbeno spremljal domači farni zbor, se je odvijala pogostitev v bližnji bivši mlekarni.
Minister obiskal Kanalsko dolino
V
Po pozdravu predsednika Antona Sivca je kulturna delavka Anna Wedam v imenu združenja »Cernet« predstavila delovanje na področju ohranjanja šeg in navad in poučevanja verouka. Združenje pa je še posebej aktiven kolikor zadeva organiziranje glasbenih dogodkov. Oba slovenska društva v Kanalski dolini sta se pred ministrom strinjala, da predstavlja štirijezičnost za Kanalsko dolino bogastvo in sta obenem zahtevala pomoč pri reševanju odprtega vprašanja ustanovitve trijezične ali štirijezične šole. Ministra sta še posebej pozvali, naj se zavzema za to vprašanje ob uradnih srečanjih s političnimi predstavniki na krajevni in na meddržavni ravni. Minister pa je obljubil, da bo o vprašanju spominjal tudi kolege v slovenski vladi in še posebej ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca. Temu srečanju je sle-
dilo še srečanje s starši otrok osnovne šole in otroškega vrtca v Ukvah in otrok, ki se udeležujejo dejavnosti Planike. Minister je od njih preveril zanimanje za rešitev vprašanja poučevanja slovenščine. Starši pa že močno podpirajo poučevanje slovenščine, nemščine in furlanščine in se angažirajo tudi za širitev pouče-
vanja slovenskega jezika na višje ravni krajevnega šolskega sistema. Minister se je v teku popoldneva srečal tudi z žabniškim župnikom Dionisiom Mateucigem in z ukovškim Mariom Gariupom ter si ogledal duhovno središče, ki ga gradi goriški duhovnik Marjan Markežič. (l.l.)
CONFRONTO CON IL MINISTRO ŽMAVC SULL’INSEGNAMENTO DELLO SLOVENO ell’ambito della visita in Valcanale il 10 dicembre, il ministro per gli Sloveni d’oltreconfine e nel mondo, Gorazd Žmavc, ha voluto verificare in prima persona fra i genitori della popolazione scolastica della zona, l’interesse circa una soluzione alla precarietà dello sloveno nelle scuole d’infanzia e primarie. La presenza di questo interesse gli era già stata rimarcata durante l’incontro avuto coi rappresentanti dei circoli culturali sloveni locali – il «Planika» ed il «Cernet» – ed ha trovato espressione per voce dei
genitori che hanno voluto intervenire all’apposito incontro organizzato nell’ex latteria di Ugovizza, dove il ministro ha potuto ascoltare considerazioni e richieste. Fin da subito il discorso si è concentrato sulla precarietà dei finanziamenti che porta spesso a soluzioni economiche raffazzonate in extremis. Il ministro ha richiesto direttamente ai genitori e all’insegnante di sloveno Alma Hlede informazioni in merito alla strutturazione del sistema scolastico locale – che vede tutti i plessi raggruppati sotto l’Istituto Omnicomprensivo «Ingeborg Bachmann» di
Tarvisio/Trbiž. Hlede ha elencato i numeri degli alunni nelle diverse sedi in cui presta servizio e sottolineato l’interesse che riscontra rispetto alla sua materia, nonché la necessità di garantire allo sloveno lo status di materia con pari dignità rispetto alle altre. I genitori hanno ribadito il loro appoggio ad una soluzione sistemica per l’insegnamento dello sloveno – ed all’estensione di quest’ultimo alle scuole secondarie di primo e secondo grado. Questo, da un lato per garantire sostegno alla presenza dei dialetti sloveni nella società valcanalese, dall’altro anche in un’ottica di op-
V nedeljo 28. decembra se bo ob 15. v farni cerkvi v Ukvah odvijal Božični koncert, ki ga soorganizirajo Združenje »Don Mario Cernet«, Župnija Ukve, ukovški Cerkveni pevski zbor in Občina Naborjet-Ovčja vas. Nastopili bodo: »Otroški zbor Kanalske doline« (pod vodstvom Alberta Busettinija); Cerkveni pevski zbor iz Ukev (pod vodstvom Osvalda Erratha); Mešani pevski zbor »Bilka« iz Bilčovša/Ludmannsdorf (pod vodstvom Dominika Jurce); Ženska vokalna Skupina Barkovlje/Barcola in Mešana pevska skupina »Dr. France Prešeren« iz Žirovnice (pod vodstvom Irene Kosmač). Prireditev so organizirali s finančno podporo Gorske skupnosti za Guminsko, Železno in Kanalsko dolino, Sveta slovenskih organizacij in Urada R.S. za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ukovški koncert sledi drugemu, ki ga je Združenje soorganiziralo z Godbo iz Kanalske doline za 14. decembra v Žabnicah (na sliki).
Presentati libro e dvd sui Krampus
KANALSKA DOLINA 10. decembra je Gorazd Žmavc spoznal iz prve roke Slovence, ki živijo v Kanalski dolini
sredo, 10. decembra se je v Kanalski dolini v okviru dvodnevnega obiska med Slovenci v videnski pokrajini mudil slovenski minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc. Minister je najprej bil prisoten na sedežu slovenskega kulturnega središča »Planika«, kjer se je odvijalo skupno srečanje s predstavniki društva »Planika« in združenja »Don Mario Cernet«. Učitelj Manuel Figheli je orisal delovanje krajevne podružnice Glasbene matice; predsednica Planike Nataša Gliha Komac pa je z Rudijem Bartalothom predstavila dejavnosti kulturnega društva: poleg izvenšolskih tečajev slovenskega jezika središče organizira tudi kulturne dogodke, raziskovalne tabore in urejuje publikacije. Bartaloth je še posebej opozarjal na potrebo po ureditvi knjižnice središča.
Božični koncert v Ukvah
rezija/kanalska rezija/kanalska dolina GLIdolina SLOVENI
U
kovška farna skupnost je 8. decembra praznovala štirideseto obletnico prihoda svojega župnika Maria Gariupa. Za priložnost je ukovška skupnost vabila prebivalstvo cele občine Naborjet-Ovčja vas, naj se udeleži svete maše v vaški cerkvi. Med mašo – ki se v Ukvah še vedno odvija pretežno v slovenskem jeziku – je seveda župnik Gariup imel priložnost, naj se spominja na svoje konkretno delo med ljudmi – še posebej ob poplavi leta 2003. Posebno pozornost je v svojem govoru namenil slovenski besedi v Ukvah. Ob njegovem prihodu so ga vaščani pozvali, naj ohranja vaške navade. Tej obljubi je on bil zvest – še posebej pa se je zavzemal ne samo za ohranjanje navad, vendar tudi za ohranitev slovenščine v okviru verskega življenja. In to kljub pritiskom, ki so izvirali od dejstva, da so nekateri nacionalisti gledali na slovenščino kot težavo in ne kot zaklad, ki ga je treba varovati. V imenu pastoralnega sveta in ukovške skupnosti se mu je zahva-
N
15
portunità europee e transfrontaliere. Žmavc ha accolto con interesse le osservazioni e richieste del pubblico, assicurando il proprio impegno a promuovere nelle sedi opportune la discussione – anche da un punto di vista tecnico e pedagogico – circa l’istituzione di una scuola quadrilingue. Il ministro ha assicurato il proprio impegno anche in merito all’estensione della presenza dello sloveno ai livelli superiori d’istruzione, accennando anche alla promozione di percorsi, rivolti alla gioventù locale, di tirocinio e di studio universitario in Slovenia. (l.l.)
Al Palazzo Veneziano di Malborghetto/ Naborjet è stato presentato, all’inizio del mese, il quinto numero della collana «I Quaderni del Museo», dal titolo «Maschere – Riti e cultura popolare fra tradizione e innovazione». Il volume è stato realizzato a cura del Museo etnografico del Palazzo Veneziano di Malborghetto (Comunità montana del Gemonese, Canal del Ferro e Val Canale) sulla scia di una mostra che il Palazzo stesso ha ospitato nel 2012 e che era dedicata alle maschere lignee provenienti da Friuli, Carinzia e Slovenia. A corredare la pubblicazione vi sono sia un libretto sia un Dvd. Il libretto, dal titolo «Il boscaiolo e il Krampus», è pensato soprattutto per i più piccoli e presenta testi non ispirati a racconti tradizionali e curati da Lara Magri e Maria Pinagli, nonché illustrazioni realizzate da Pietro Nicolaucich. Nel dvd ci sono, invece, due film documentari: «S. Nicolò e Krampus – Memoria e realtà» sull’usanza dei cortei di San Nicolò e dei Krampus come è eseguita e vissuta al giorno d’oggi, e «San Nicolò e i Krampus» che contiene materiale filmico raccolto negli anni ’70 dalla ricercatrice Olivia Averso Pellis in diverse località della Valcanale e finora inedito.
Un volume sulla foresta di Tarvisio Venerdì 19 dicembre alle ore 19 verrà presentato al Museo etnografico del Palazzo Veneziano di Malborghetto/Naborjet il libro dal titolo «Foresta di Tarvisio – Patrimonio culturale e naturale – 1007-2013 Dieci secoli di storia di uomini e boschi». Il volume è stato curato dallo storico locale Raimondo Domenig e dal Corpo Forestale dello Stato. La presentazione del libro s’inserisce all’interno della manifestazione dal titolo «Gli alberi di risonanza della Valcanale», in programma a Malborghetto fra venerdì 19 e sabato 20 dicembre. Il programma completo delle diverse iniziative previste nell’ambito della manifestazione, è disponibile sul sito del Comune di Malborghetto-Valbruna / Naborjet Ovčja vas (www.comune.malborghetto-valbruna. ud.it).
16
posočje
stran
20. decembra 2014
dom
UPRAVLJANJE VODA naj bi stična točka za tiste, ki v Soči in njenih pritokih vidijo podlago za skupne čezmejne projekte izbilanaših iz naših dolin dolin
Večer zgodb in pravljic iz Benečije
Ustanovili Fundacijo za Sočo, terske terske doline doline da bi boljše upravljali porečje Miro Kristan
Giovanni Coren in Nediški puobi
V petek 28. novembra je v prostorih Tolminskega muzeja odmevala beneška pesem in beseda. Domačinka Renata Lapanja, antropologinja, glasbenica in uspešna organizatorka raznovrstnih zanimivih kulturnih dogodkov je že tretje leto zapored v Tolminskem muzeju pripravila zanimiv in sproščen pripovedovalski večer, ki je številne obiskovalce popeljal v magičen in skrivnostni svet pripovedi in pesmi. Tokratno srečanje je bilo posvečeno beneškim zgodbam in pravljicam, ki sta jih v zvenečem beneškem narečju pripovedovala Ada Tomasetig in Giovanni Coren, glasbeni del programa pa so odlično pripravili in odpeli Nediški puobje. Preko petdeset večinoma odraslih obiskovalcev je z zanimanjem prisluhnilo pravljičnim zgodbam ter željno in pozorno sledilo beneški besedi, ki jo na tej strani meje vse preredko slišimo. (Karla Kofol, Tolminski muzej)
Zaključek projekta Primorci beremo 2014 V Knjižnici Cirila Kosmača Tolmin in v osmih primorskih knjižnicah, tudi v knjižnicah v Trstu in Gorici, se je konec novembra zaključila osma sezona projekta Primorci beremo. Začetek projekta sega v leto 2007, ko je tolminska knjižnica dala pobudo o akciji spodbujanja branja za odrasle in bralce povabila k prebiranju kakovostnega slovenskega leposlovja. V letu 2014 se je v projekt vključilo 928 bralcev, skupaj so prebrali 7.200 knjig. V zgornjem Posočju v vseh oddelkih Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin je letos sodelovalo 77 bralcev, 61 jih je projekt uspešno zaključilo. Prebrali so 505 knjig, med najbolj branimi so bile knjige Simone Lečnik Slovenština in jaz, Slavka Pregla Kukavičje jajce, Bogdana Novaka Pasja grofica ter Branke Jurca Ko zorijo jagode. Med pesniškimi zbirkami je bralce najbolj navdušil Simon Gregorčič z večnimi Poezijami. Na zaključni prireditvi, 3. decembra v Tolminu, so uspešni bralci prejeli priznanja in knjižne nagrade ter prisluhnili klepetu z gostoma večera, Borisom Cavazzo in Vesno Milek. Enemu izmed sodelujočih je turistična agencija Tmin Tours podarila enodnevni izlet v tujino. (Peter Pavletič)
Blagoslov gasilskega objekta v Trenti Za gasilce PGD Bovec - enota Trenta je bil 17. november poseben dan, saj je tamkajšnji župnik blagoslovil v uporabo prevzeti novi del objekta in gasilske naprave oz. orodja. Predsednik PGD Bovec Anton Zorč se je zahvalil Triglavskemu narodnemu parku (TNP) za njihovo pomoč k izgradnji prepotrebnega gasilskega »orodišča« v Trenti. Nato je zbrane nagovoril vodja gasilske enote Trenta Igor Zorč in predstavil enoto. Direktor TNP dr. Peter Skoberne je poudaril pomen delovanja TNP v teh krajih in seveda njihov doprinos in pomoč lokalnemu prebivalstvu, med drugim tudi njihovo zavezo, da bodo uredili v njihovih prostorih prostore za namen gasilcev gasilske enote Trenta. (Miran Mihelič)
U
rezija/kanalska rezija/kanalska dolina dolina Fundacije za Sočo, ki predstavlja
stanovitev Fundacije za Sočo je nov korak k izboljšanju sodelovanja med deležniki v porečju reke Soče. S pomočjo projektov evropskega teritorialnega sodelovanja je Posoški razvojni center proces pripeljal do točke, ki odpira priložnost na področju upravljanja voda. Upravljanje porečij je kompleksen proces, ki terja sodelovanje različnih formalnih in neformalnih struktur, nenazadnje pa v ozadju pomeni tudi izpolnjevanje nacionalnega in evropskega pravnega reda. Porečje reke Soče je ne samo kompleksno, ampak tudi čezmejno, saj si ga na prehodu iz alpskega v jadranski prostor delita Slovenija in Italija. Prav občutljivost prostora in s tem povezani izzivi so privedli do pobude po bolj usklajenem pristopu do upravljanja. Pri tem upravljanje razumemo kot proces sodelovanja in usklajevanja deležnikov in s tem najrazličnejših interesov. Dogovor o prioritetah, ukrepih in viziji porečja so samo nekateri elementi, ki bodo prioriteta delovanja
institucionalni in formalni okvir sodelovanja. Pobuda je prišla iz lokalnega okolja, vrednost pa je bila prepoznana na nacionalnem nivoju, kar je s potrditvijo izrazilo tudi Ministrstvo za okolje in prostor. Posoški razvojni center je v okviru svojih projektov vodil proces ustanavljanja, še naprej pa ostaja opora oz. moderator vsebinskega in operativnega dela. Soča je blagovna znamka, ki je močnejša od lokalnih in regionalnih okvirov, zato pozicioniranje Fundacije za Sočo sloni na tem dejstvu. »Delovanje ustanove je usmerjeno v sistematično upravljanje, koordinacijo in komunikacijo za trajnostno upravljanje povodja Soče, povezovanje, združevanje in spodbujanje deležnikov iz javnega in zasebnega sektorja ter prebivalcev k aktivnemu sodelovanju in delovanju za trajnostno upravljanje povodja Soče, dvigovanje ravni znanja in ozaveščenosti o trajnostnem upravljanju povodja Soče ter skrb za razvoj in nabor primerov dobrih praks, modelov in orodij.« (iz Odločbe o soglasju k Aktu o ustanovitvi ustanove »Ustanova Fundacija za Sočo«) Poseben izziv v prihodnje pred-
posoc posoc ˇje ˇje sport sport
Odsek reke Soče.
stavlja čezmejno sodelovanje, ki bo bolj pristno od diplomatskega sodelovanja Stalne slovensko-italijanske komisije za vodno gospodarstvo. V ta namen je bila tudi pobuda obeleževanja Dneva Soče letos aktivno prenesena na italijansko stran porečja. Vključevanje mladih, kulturni dogodki, strokovni posveti vse to so samo posamezni elementi, ki so predhodnik dobrega sodelovanja pri skupnem upravljanju. Nenazadnje porečje reke Soče ni samo geografska opredelitev obmo-
čja, ampak predvsem razvojni potencial. Ta potencial je prepoznala Fundacija za Sočo, katere naloga pa je, da ga uskladi z zmogljivostmi okolja oziroma na njih opozarja. Ustanovitev Fundacije za Sočo je nov korak, ki ga je Posoški razvojni center s partnerji uspel narediti s podporo evropskih projektov TRAP, CAMIS in SEE RIVER. To je lep dokaz, da projekti niso samo mrtva črka na papirju, ampak da je njihova naloga predvsem v povezovanju. Projekt TRAP je omogočil prenos modela upravljanja porečij, SEE RIVER njegovo testiranje, CAMIS pa prenos prek meje in manjše investicije, ki obiskovalcem na prijazen način omogočajo stik z reko. Upravni odbor Fundacije za Sočo bo začrtal prioritete in organizacijo postavil na noge, odprtost za vse deležnike in javnost, ki je pripravljena sodelovati, pa prinaša prepoznavnost v prostoru. Fundacija naj bi postala stična točka za vse tiste, ki v Soči in njenih pritokih vidijo dediščino in prihodnost, ob skupno prepoznanih prioritetah pa bo nudila tudi formalno hrbtenico za skupne projekte v prihodnje in to na obeh straneh meje.
V PRIČAKOVANJU BOŽIČA BOGATO DOGAJANJE V KOBARIDU
V
petek, 5. decembra, je na kobariškem trgu, v organizaciji TD Kobarid, KS Kobarid in Občine Kobarid, potekala tradicionalna Miklavževa tržnica. Obiskovalci so na stojnicah lahko izbirali med lokalnimi izdelki in pridelki, voščilnicami, si izmenjali šale, kape, rokavice in tudi igrače. Kulturni program so sooblikovali mladi glasbeniki Glasbene šole Tolmin, oddelka Kobarid in pevci kobariškega cerkvenega pevskega zbora. Sv. Miklavž je najprej obiskal otroke v cerkvi Marijinega Vnebovzetja v Kobaridu nato pa skupaj z angelčki obiskal in pozdravil vse
obiskovalce in ponudnike Miklavževe tržnice. S prihodom Miklavža so na kobariškem placu zagorele novoletne lučke, svoje voščilo pa je podal tudi župan Občine Kobarid Robert Kavčič. Za topel čaj so poskrbeli člani društva Samooskrba Kobarid, za kuhano vino pa člani TD Kobarid in KS Kobarid. Program se je nadaljeval v soboto zvečer, ko so na odru kobariškega Kulturnega doma nastopili člani Jazz Punt Big Banda z gosti Tanjo Srednik, Nino Strnad in Tomažem Gajštom. Poslušalci so v polni dvorani Kulturnega doma Kobarid nastopajoče nagradili z bučnim aplavzom. V nedeljo pa je praznični vikend
Jazz Punt Big Band in Nina Strnad
zaokrožil še tradicionalni Miklavžev pohod na Krasji vrh, katerega je organizirala drežniška sekcija Planinskega društva Kobarid, mlajši pohodniki pa so se udeležili krajšega
Miklavževega pohoda, katerega je tudi letos organiziral Zavod Feniks. Pohod se je tudi letos zaključil pri koritu nad Drežniškimi Ravnami, kjer je vse udeležence obiskal tudi sv. Miklavž. Bogatemu programu Miklavževega vikenda bodo v decembru sledili še drugi dogodki, od delavnic do gledališča in predstavitve knjig, prihoda dedka Mraza ter odprtja jaslic na prostem. Na odru Kulturnega doma Kobarid bodo v tem tednu svojo 20-letnico proslavili člani Igralske skupine Drežnica s spevoigro Magdalenca, na Livku pa bodo v božičnem času predstavo pripravili člani KD Gorenj konc.
KOBARID Osnovna šola se je četrtič pridružila projektu ob Dnevu slovenske hrane v duhu zdravega življenja
Pomen slovenske hrane in okolja
V
sak tretji petek v novembru je dan slovenske hrane, ki ga v vrtcih in v osnovnih šolah zaznamujejo s tradicionalnim slovenskim zajtrkom in spremljajočimi poučnimi dejavnostmi. Z dnevom slovenske hrane izpostavljajo pomen hrane iz lokalnega okolja, obenem pa spodbujajo pripadnost do domačih proizvodov in zdravega načina prehranjevanja. Ta dan je priložnost, da se z otroki pogovorijo o pomenu lokalno pridelane hrane kot tudi o zdravem načinu prehranjevanja in življenja, kamor sodi tudi redno zajtrkovanje. Tudi OŠ Kobarid se je letos že četrto leto pridružila temu vseslovenskemu projektu. Tako so otroci imeli za zajtrk na mizi črni kruh, maslo, med in mleko slovenskega porekla.
Pri zajtrku pa sta se učencem pridružila tudi predstavnik Občine Kobarid in predstavnica Mlekarne Planika. Po dobrem zajtrku pa so potekale različne delavnice. Najmlajši učen-
ci so imeli ustvarjalne delavnice na temo čebele in mleko. Učence četrtega razreda je obiskala čebelarska mojstrica gospa Marija Sivec iz Sužida, ki je letošnje leto nominirana
tudi za Slovenko leta in otroke popeljala v zanimivi svet čebel. Z učenci višjih razredov pa so izdelovali maslo, si ogledali muzej Planika, obiskali proizvodnjo mlečnih izdelkov, imeli analize telesa in se preizkusili v nordijski hoji. Učencem je dan z vsemi pripravljenimi dejavnostmi ostal v prijetnem spominu in jih spodbudil k uživanju zajtrka – kar je bil tudi namen tega dne. Zato velja za vse: za zajtrk pojejte pravi črni kruh, namazan s slovenskim maslom in z medom, popijte skodelico zdravega slovenskega mleka ter vzemite jabolko iz slovenskega sadovnjaka. In še nasvet: zajtrk zaužijte vsak dan, ne le ob določenih dnevih. Tina Rupnik
dom CALCIO
17
šport
20. decembra 2014
stran
iz naših iz naših dolin dolin
Risultati a sorpresa e recupero vistoso di Valnatisone. Dopo la pausa natalizia, il Campionato riprenderà l’11 gennaio
Savognese ancora imbattuta tersketerske dolinedoline e il Paradiso insegue le prime rezija/kanalska rezija/kanalska dolinadolina
Drenchia-Grimacco avanti con risultati altalenanti, così pure l’Alta val Torre. Impressionante serie di sconfitte per gli Allievi Bepo Qualizza
L
a sosta natalizia è alle porte e l’unica compagine delle Valli del Natisone che festeggia il primato in classifica e l’imbattibilità alla fine del girone di andata, è la Savognese, protagonista del girone A del campionato «Collinare». Il vertice della graduatoria è stato mantenuto nonostante gli ultimi due pareggi a reti inviolate, ottenuti rispettivamente contro l’immediata inseguitrice Colugna ed il Tramonti. Drenchia/Grimacco leggermente indietro che pareggia a Majano 1-1, supera 2-0 Vacile sul terreno di casa per soccombere a Tramonti 3-1. In Seconda categoria risultati altalenanti dell’Alta val Torre, vince 2-1 sul campo della capolista Cussignac-
posocˇje posocˇje sport sport Nelle foto: La formazione del Paradiso dei golosi, nel calcio a cinque, e Simone Vogrig della Savognese.
co e viene poi sconfitta a Racchiuso 2-1. Si riprende la Polisportiva Valnatisone che supera rispettivamente 2-1 il Moby Dik, 3-0 Pingalong e pareggia poi a Risano 0-0. Nel girone B del campionato di Promozione, notevoli i progressi per la Valnatisone, che lascia l’ultimo posto in classifica di tre settimane fa, anzi, guadagna tre posizioni dopo la vittoria per 1-0 ottenuta sul terreno di casa contro il Ronchi Calcio; pareggia 2-2 a Sevegliano e da Costalunga, nell’ultima gara del girone di andata, ritorna con un rotondo 2-0. Dopo un avvio di campionato contraddistinto da incertezze e sconfitte evitabili, proprio in queste ultime giornate è giunta la svolta che ci si aspettava e questi risultati dovrebbe-
ro essere di stimolo per incominciare nel migliore dei modi la seconda parte del campionato, che prenderà il via già domenica 11 gennaio 2015. Dopo le clamorose vittorie con tanti gol, inaspettato tonfo degli Allievi con una serie impressionante di sconfitte consecutive, 4-0 con l’OL3, 3-2 con la Tarcentina ed ultima in ordine di tempo, 4-1 a Gemona. È inspiegabile questo crollo, dal momento che questa formazione un mese fa era in testa al girone A. Più costanti i Giovanissimi Provinciali che vincono 7-2 a Pradamano, si ripetono a Premariacco superando l’Azzurra 2-1, ma soccombono a San Pietro dove sono superati dalla capolista Chiavris 2-1. Al giro di boa anche i campionati
degli Esordienti e Pulcini che, in questa fase del torneo autunnale, hanno dato delle buone indicazioni agli allenatori che li seguono. Nonostante il divario emerso nei confronti con squadre di altra levatura, l’impegno non è mancato e sicuramente alla ripresa prevista per il mese di marzo, questi ragazzini faranno tesoro di quanto acquisito fino qui. Nel girone di Eccellenza del calcio a cinque, il Paradiso dei golosi, dopo le vittorie per 6-3 sul Modus, 1-0 contro Ros peperoncino e 3-2 opposti al Palmanova, è a ridosso delle prime posizioni; nel girone Amatoriale i Merenderos, prima sconfitti da Artegna 9-3, vincono poi 13-4 con il River Platano e si insediano al 3° posto in classifica.
Pallavolo, Polisportiva S. Leonardo in crescita È in crescita la Polisportiva San Leonardo, per gli ottimi risultati delle tre formazioni e per l’alto numero di tesserati. Segnale quest’ultimo che la pallavolo appassiona e nelle Valli del Natisone, solo a San Leonardo c’è la possibilità di praticare questa disciplina sportiva. Per quanto riguarda gli ultimi risultati: il sestetto maschile di 1a divisione ha esordito alla grande, 3-0 a Travesio (25-18, 25-16, 25-20), e ha dominato l’incontro sul parquet di casa contro l’Est Volley Cividale, ancora per 3-0 (25-17, 25-14, 25-11). Due vittorie ed una sconfitta per le ragazze di Seconda divisione: a Tolmezzo si impongono 3-1 (25-14, 16-25, 25-21, 25-15), vincono 3-1 a Tricesimo con i parziali abbastanza netti (25-9, 25-15, 25-14), è seguita poi la sconfitta per 3-1 rimediata con Artegna (25-21, 18-25, 19-25, 13-25). Una vittoria ed una sconfitta per la U 13 mista, che a Merso di Sopra è stata superata dalla Est Volley Cividale 2-1, (25-20, 19-25, 1925), ed è tornata al successo a Pasian di Prato, 2-1 per i valligiani (25-18, 16-25, 25-14). (b.q.)
A S. Leonardo la prima marcia di S. Silvestro Mercoledì 31 dicembre a San Leonardo si terrà la prima marcia di San Silvestro, non competitiva e aperta a tutti, in due percorsi di 7 km (con un ristoro) e di 14 km (con due ristori). Partenza dal campo sportivo di San Leonardo alle ore 9 e alle 9.30, iscrizioni dalle ore 8.30. Per informazioni contattare Gianni Scubla, cell. 34861050032.
POGOVOR Z MATTIAM CENDOUAN, ki uči telovadbo, skarbi za korše plavanja an škijanja PDB, ter za igrače od Valnatisone
Dobri rezultati an športne dejaunosti učencu dvojezične šuole v Špietru
Š
pietarska dvojezična šuola ima suojo tekaško ekipo, ki je paršla parva v Vidanski provinči na krosu (corsa campestre) v kategoriji »dečki«. Tel liep rezultat je dosegla v četartak, 27. novemberja, na provincialni šuolski gari, ki je bila v parku Cormor v Vidnu an kere se je udeležlo vič ku 150 tekaču. So se izkazal’ Lorenzo Brugnizza (parvi), Mattia Codromaz (trečji), Lorenzo Garbaz (štirinajsti), Manuel Coren (ki je biu med parvimi tridesetimi tekači). Znotra tele gare so se v kategoriji »Kadeti« (2. an 3. razred) izkazali Emanuele Brugnizza (deseti), Alessandro Dorbolò, Matteo Nali an Roberto Specogna. Po navadi na tele športne igre vpišejo učence, ki so narbuojši par telovadbi (ginastiki), med kerimi narbuj uspešni so Lorenzo Brugnizza, Mattia Codromaz an Lorenzo Garbaz. »Bogat je športni program, ki ga bomo lietos pejali naprej v dvojezični šuoli,« nam je poviedu Mattia Cendou, ki uči telovadbo na primarni an sriednji dvojezični šuoli v Špietru. Vsake lieto dvojezična šuola kupe s šuolama iz Doberdoba an Kobarida obrila al' maja organiza športni dan. Vsake lieto je v drugem kraju an adna od telih šuol gosti te druge dvie. Sodelovanje s šuolami v Sloveniji se izraža tudi miesca otuberja na teku v
Bovcu. Čez lieto bo tudi gara med šuolami, ki dielajo na teritoriju, se pravi sriednja dvojezična, »Dante Alighieri« an šuola v Svietem Lienartu. V drugim semestru pa učence dvojezičnega inštituta čakajo mladinske igre (Giochi della gioventù), ki bojo v Vidnu. Mattia Cendou uči tudi na koršu plavanja an škijanja, ki jih vsake lieto organiza Planinska družina Benečije.
”
Progam v šuolskim lietu je prù bogat
Korš smučanja bo tudi lietos štier nedieje miesca febrarja v Podkloštru (Arnoldstein) na Koroškem v Austriji. Odpart je vsiem, od začetniku do tistih, ki se znajo lepuo škijati, saj je v programu tudi prosto smučanje. De bi se vpisal’ an zviedli kjek vič pokličite na telefon 3382020850. Cendou skarbi tudi za otroke, ki igrajo nogomet v kategoriji »Pulcini« ekipe Valnatisone. Med njimi so otroci, ki hodejo v četrti razred dvojezične primarne šuole. Med njimi sta posebno barka Patrik Savic an Nicolò Drecogna. Larissa Borghese
LETNA/ANNUALE € 20 PODPORNA/SOSTENITORE € 40 SLOVENIJA/SLOVENIA € 20
Na sliki: Lorenzo Brugnizza, Mattia Codromaz, Lorenzo Garbaz an Manuel Coren.
EVROPA/EUROPA € 30 IZVEN EVROPE/EXTRA EUROPA € 40
Poœtni ra@un/Conto c. postale n. 12169330 intestato a Most scarl, borgo San Domenico 78, 33043 Cividale/#edad Ban@ni ra@un/Conto corrente bancario Iban: IT37 O086 3163 7400 0000 0815 095 BIC/SWIFT: RUAMIT21XXX
18
domača kultura
stran
LIETO 2015 U NAŠIH DRUŽINAH Navadno lieto 2015 Lieto 2015 je navadno lieto, ima 365 dni, parvi an zadnj dan sta četartak. Prazniki telega lieta so use nedieje, parvi dan lieta, torak 6. ženarja (sveti Trije Kraji); Velika nuoč pade 5. obrila, Velikonočni pandiejak 6. obrila, sabota 25. obrila je praznik sv. Marka an tud’ praznik osvoboditve (po drugi svetouni uiski, bluo je lieto 1945); petak 1. maja (sv. Juožef, praznik diela); torak 2. junja (praznik Republike - bluo je lieto 1946, kàr se je rodila Italijanska Republika); sabota 15. vošta (Marijino unebouzetje - Rožinca); nedieja 1. novemberja, praznik Usieh Svetih; torak 8. dičemberja (Marijino brezmadežno spočetje); petak 25. dičemberja (Božič); sabota 26. dičemberja (svet Štiefan). Lietošnje kuatarince, ki kažejo začetak lietnih cajtu, so druga postna nedieja, ki lietos pade 1. marča, nedieja sv. Trojice 31. maja, 20. šetemberja an 20. dičemberja; Debelinca, ki je zadnja nedieja pusta, pade 15. febrarja; torak 17. febrarja je zadnji dan pusta, u sriedo 18. je pa Pepeunica; u nediejo 8. marča je praznik žen, u četartak 19. marča je Svet Juožef, praznik očetu. Ojčinca pade 29. marča, praznik mater pade u nediejo 10. maja; praznik Unebohoda bo 17. maja; Majnca 24. maja; Sveta Trojica 31. maja; Sveto Riešnje Teluo 7. junja; praznik družine u liete 2015 pade u nediejo 27. dičemberja. Drugi dnevi, ki pa nieso navadni prazniki an na katere se pa ne muoremo pozabit, so 27. ženarja »Dan spomina« (rešiteu iz lagerja u Auschwitze, bluo je lieto 1945), nedieja 8. febrarja »Dan slovenske kulture«, torak 10. febrarja »Dan spomina na martve u fojbah«, sabota 21. marča »Dan spomina na use martve zauojo usake sort mafije«; srieda 4. novemberja, konac parve svetoune uiske, bluo je lieto 1918.
hhh
Legalna an sončna ura U telin liete se uarnemo na legalno uro u nediejo 29. marča, kàr ob 2. po punoči preložemo špere naših ur adnò uro napri; na sončno uro se uarnemo u nediejo 25. otuberja, kàr ob 3. po punoči preložemo špere adnò uro nazaj. Od 1. ženarja do 21. junja dan se zdujša za 5 ur an 52 minut; nedieja 21. junja je te narbuj dug dan u liete, od 22. začne pa se krajšat, takuo de, do 21. dičemberja, dan se skrajša za 5 ur an 56 minut; torak 22. dičemberja je te narbuj kratak dan u liete an od tekrat napri dan začne pa se dujšat.
hhh
Kajšna ura bo u liete 2015 Lieto začne z dažan, potlè se zniže temperatura an pade snieg tud po dolinah. Na pu miesca se arzjasne, pa samuo za kajšan dan, potlè se spet oblači an pade še snega. Febrar miesac bo lè napri marzu, pihu bo tud marzu an mocjan vietar. Samuo parvi kuart lune sriede 25. parense kajšan dan sonca an nizko temperaturo. Na začetku marča kajšan mijačni dan nas nomalo potrošta, pa hitro stara luna četartka 5. parnese daž an snieg tud po dolinah, potlè se uarne sonce an buj mijačna temperatura. Marč se zapre z dažan an oblačno uro. Stara luna sabote 4. obrila parnese priet daž, temporale, po gorah snieg an buj nizko temperaturo, potlè pa oblačno uro an umaran zrak do konca miesca. Maj začne z dažan an puojde tud napri z dažan, s kajšnin temporalan pa tud z močnin vietran. Taka ura puojde napri do pu miesca junja, kàr nova luna torka 16. parnese sonce an previc gorke dneve. Potlè spet daž an temporali. Parve dva tiedna miesca luja bojo dažeuni, potlè nova luna četartka 16. parnese lepe gorke dneve, parmierne za tel miesac. Samuo na koncu luja bomo muorli potarpiet kajšan dan ice. Vošta miesca bomo imiel' gorkuo do konca, samuo usako an tarkaj kajšan temporal pohladi veliko gorkuoto. Šetember se parkaže z dažan. Na pú miesca se arzjasne an temperatura se zniže, potlè spet daž an oblačna ura. Parve dva tiedna miesca otuberja bota jasna z mijačno temperaturo. Nova luna torka 13. parnese daž an vietar. Stara luna konca miesca zniže temperaturo an po gorah pade parvi snieg. Snieg po gorah, daž po nižinah priet, oblačna, umarna ura an buj vesoke temperature potlè, nas popejejo čez novemberski miesac. Dičember priet s sniegan an nizko temperaturo, potlè z vietran an dažan nas popeje pa do konca lieta.
Riceta MALONOVA ŽUPA Če nas je na štier nucamo adno čebulo, parbližno an kilo že oburjenega malona, dva kompierja, dvie žlice kuminovega sienja, parbližno an litro zejove župe, malo predarsina, olivno oje, malo paprike, malo pane (smetane), kajšno fleto kruha za napravt kroštine. Parvo rieč zriežemo tankuo čebulo an jo denemo u ponù, kjer smo že ulil’ malo olivnega oja. Pustmo, naj se počaso potenfa. Kàr je potenfana, doložemo kuminovo sienje, uzdignemo oginj an pustmo, naj se tenfa za an dobar minut. Sada doložemo tankuo zriežen malon an kompierje, ki jih pustmo, naj se nomalo pocvrejo, brez se pozabit premešat. Natuo dolijemo zejovo župo an pustmo, dok' na zaurieje. Muore se kuhat parbližno pu ure, de malon an kompierji so lepuo kuhani. Sada zamliejemo use kupe z mikserjan, doložemo malo pane (smetane), ščip paprike an tankuo zriežen predarsin. Premiešamo an razložemo na tonte. Tentega kroštini u forne so že spečeni, jih nesemo na mizo an usak naj se jih po soji želji dolože u malonovo župo.
Loretta Primosig
20. decembra 2014
dom
JEŠIŠKE ZGODBICE
Bepo je zauoj posiečenega jesena tožu Ton0. Na koncu je plaču jesen an avokata Jur Zad Tih
»R
ina! Rina, al čuješ, kje so kalcini? Ist muoran poskarbiet, koriera na spije an opravila so sijene, kier avokat donas ima drugo dielo za verifikat. Mu pokažen ist Toninu, čega je biu tist jesen, ki ga je usieku tan za Roban.« »Ma za uojo božo, Bepo, pust zmieran. Za ‘an jesen se boš tarkaj gardìu. Useči mu čariešnjo blizu našega konfina dol za Piginan, pa bota par.« »Al’ ist muoran iti krast lohni mojo čariešnjo? Če gremo gledat na fino, je vič tu mojin ku tu njega »Na hodì okuole avokatu, ki ti snedo ne samuo čariešnjo ma an telé u štal’.« »Al’ boš ti mene učila, kì iman al’ nieman za narest? Si paršla učera tle u tole hišo an na vieš, de že muoj oča se je tožu z njin, zak’ čè Tona imiet use za se. Zatuo mu muora pokazat konfine ankrat za nimar. Al’ si me zastopila moja draga Rina?« »Buog nas previd, ist na vien zakì se tarkaj gardiš cja u jesen, saj drieu na vaja še kar špindaš za koriero.« Bepo je zalaputnu urata an šu po klancu. Koriera bi ga na čakala. Zatuo je hiteu po preskakalcah od vasi u dolino. Du Zamieran je odvo ušafu prestor, za sedint blizu parjatelja Tinaca. Začela sta se poguarjat, de kuo gre an kuo na gre. Bepo se je ovadu, de muora iti k avokatu, zak’ mu je Tona usieku jesen na konfine.
U Čedadu se je usak pobrau po sojih opravilah. Bepo je pohiteu h avokatu. Stopu je u uficih. »Dobar dan, gospuod avokat!« »Dobar dan. Gospuod? Kuo se kličete? Mi na pride gor vaše ime.«. »Bepo san, Bepo iz Ješičja, iz Arbeške doline. Paršu san tle h van, za se poguorit na veliko karvico, ki mi jo je opravu muoj sosed. An niesan zviest, za mu jo paršenkat.« »Ben poviejte mi, lepuo s cajtan, ka’ so van opravli takuo groznega?« »Ja, gospuod avokat, prù velik je biu tist jesen tan za Roban, ki mi ga je usieku Tona. Tona Beku.« Avokat je ostù nomalo. »Jesen? Drieu?« Bepo je hitro odguoriu: »Ja, jesen! Skor dvajst čentimetru je biu šarok dol par tleh. Vesok 'nih petnajst metru, je muoru pezat, takuo na uoč, ‘ne dva kuintala an pù, če ne tri.« Avokat je godernjù le pod glasan: »Jesen, jesen… Za ‘an jesen… Za ‘an jesen!« »Kaj ste jau, ki vas niesan ču?« ga je prašu Bepo. »San jau, de je na telin svietu puno judi, ki krade. Glih je, de se jin store zastopit, de se na diela takuo an bi ložli glavo na mest.« »Svete besiede, svete besiede, gospuod avokat!« »Ben, gospuod Bepo, kier takuo četè, si uzamen ist na se use vaše nadluoge. Pregledamo, kje so konfini, uzamemo taz mape use miere an na zadnjio mu pokažemo mi našemu Toninu, kuo se ima pošteno obnašat. U tiedne se bomo videl’. Priden gor na prestor s peritan, premieremo an bomo videl’, kuo stuort Ton’ veplačat vaš jesen.« Bepo je pozdravu an se je varnu malo kiselo damu.
‘An tiedan potlé sta se gu Ješič znajdla avokat an perit. Malo potlé so bli že po stazi, ki skuoze Opoko peje u senožet za Roban. Avokat je nesu usnjasto turbo (boršo) an jo prekladu z ‘ne roke tu drugo, zak’ mu je bla težka. Perit je na ramane prenašu sojga cjuka, ki je imela zavezane soje tri noge, ku tri čimote, kàr se jih prenaša iz hosti. Na prestoru so se zmenali, kuo začet mierit, kan nastavit arcnijo. Adan je zavezu gor na ‘no lato an ardeč facu. Perit se je začeu pliezit pruot varhu, kjer je biu, takuo k’ mu je poviedu Bepo, vedudjen križič na kamanu. Bepo je šu pred peritan, za mu pokazat pot, de bi se ne krampjù miez garmuja, pa grede je spodiu ‘nega kačona, ki je, takuo ki se je šuliu dol po senožet, udaru glih pod noge peritu. Tel se je takuo zastrašu, de je začeu letat dol pruot miez trave, takuo de sta se kačon an perit pretiekala. Na zadnjo je use zagarmielo u garbido, ki je rasla pod stazo. Bepo sam nie viedu al’ se ima smejat al’ se ima jokat. Parvo je šu rešavat perita, ki se je vas arzpraskan gledu na kajšan kri vepliezit gor na stazo, potle je pa zbrau kupe kose od cjuka an mu jih uarnù. Tarkaj so mierli an tarkaj so tuole gledal’, de se je na zadnjo partljik od usiečenega jesena ušafu glih ta na sred konfina, pú na ‘an kri a pú na te drug. Bepo nie biu prepričan an je stuoru še ankrat premierit. Pomislu je, de pride jesen tu njega, če bo daržu lato s facuolan nomalo na ‘an kri. An glih takuo je nardiu. Malo cajta potlé je Bepo ušafu aviz, de muora plačat use špeže avokata an tudi jesen. (77 - gre napri)
LJUDJE V POSOČJU
Janez in prenizko cenjena starina e ne dolgo nazaj je veljalo nepisano pravilo, da gospodar kmetije ne potrebuje šol in izobrazbe. Tudi Janez je hodil v šolo, da se je navadil pisati in računati. Kljub temu je uspešno gospodaril in obdržal v hlevu živino tudi v časih, ko so se sosedje že odpovedali kmetovanju in hleve predelali v garaže. Janez pa je imel za tiste čase čudne navade. V sedemdesetih letih preteklega stoletja, so pričeli tudi v gorskih vaseh Posočja obnavljati hiše in gospodinjstva. Stare predmete, dele pohištva in neuporabna orodja so pogosto odpeljali v grape pod vasjo. Posamezniki pa so odvrženo pobrali in shranili v domači kleti ali na hramu. Janez je skrbno opazoval dogajanja v domači in sosednjih vaseh. Takoj, ko je videl vaščana s košem ali vozom na poti proti smetišču, se je prikrito odpravil za njim in kmalu odnesel domov vse, kar je vedel, da bo lahko prodal takrat še redkim zbirateljem starin. Nenavaden zbiratelj pa je bil prepričan, da velja le tisti denar, ki mu ga ponudi tujec, zato svojih starin ni hotel prodati znancu, čeprav bi mu tudi ta ponudil takrat dragocene lire. Janeza in brata so pogosto obiskova-
Š
li lovci in zbiratelji starin iz nadiških dolin in bližnje Furlanije. Brat je z lovskimi kolegi odhajal v krnske strmine na gamse, Janez pa je bolj ali manj uspešno prodajal vse, kar je našel in pobral. Nekega dne je prinesel kovinsko torbo s priborom za mletje in kuhanje kave, ki je med prvo vojno služila neznanemu italijanskemu častniku nekje v strelskih jarkih krnskega pogorja. Mlinček je v kompletu ponudil obiskovalcu iz Italije, ki je poslal
bratov lovski tovariš. Kupec zrelih let, urejen in že na pogled vreden zaupanja si je pazljivo ogledal dobro ohranjen artikel. Ko mu je Janez povedal, da je starina vredna skoraj dvajset tisoč lir, (rezervoar bencina), se je prijazen gospod zgrozil. Pošteno je ugotovil, da vrednost odločno presega ponujeno ceno, vendar zaradi visokih stroškov restavriranja ne more dati več kot trideset tisočakov. Janezu so od sreče zažarele oči. Hitro se je odločil in dragoceno starino dal v rabljeno vrečko, darežljivega kupca pa je nagradil z malo stekleničko domačega sadjevca. Kupec je segel v žep suknjiča in hip za tem ugotovil, da je denarnico pozabil v avtu, ki ga je parkiral nekje v vasi. »Pridem takoj nazaj. V avtu imam za vas še buteljko dobrega tokaja«, je povedal ugleden kupec iz Italije. Hitrih korakov je zapustil hišo in se z mlinčkom v vrečki po klancu ozke vaške ulice napotil proti parkiranemu avtu. Zaman je Janez pričakoval gospoda z lirami in buteljko. Zaupanja vreden kupec je pozabil na plačilo in z podcenjeno starino, tiho in neopazno zapustil gorsko vasico. PaČ
dom
20. decembra 2014
naše pravce
GENOVEFA
19
stran
besedilo: ADA TOMASETIG - risbe: MORENO TOMASETIG
Je bila ‘na žena, ki se j’ klicala Genovefa, an mož jo je biu pustu samo za iti v uejsko. Ankrat se je ostalo v uejski puno liet. Se nie viedlo, kada se pride nazaj. Tekrat je miela dva hlapca an kàr mož je šu, hlapca sta bla rada, de, če ženo ubijeta, bota ona gaspodarja. An dan sta pejala ženo če v host, de jo ubijeta. Adan se je ustabu an adan je buj tu host. Je biu buj bardak tist, ki je šu za njo. An tan je pokleknila do pred anj, de jo on pusti an de na pride vič uoz host, de bo živiela tu host, dok bo živiela. An mu se je preusmilila an jo je pustiu. An je miela majhnega otroka, šele tu pauoje. Je ušafala ‘no jamo an je šla not. Anta je paršla ‘na kozica blizu an ji je dala mlieko, de sta živiela. An potle je nardila še majhane, tela kozica. An žena je živiela s tuolin. An je ubila, za živiet, kajšnega kozliča. An tuole je šlo naprej an kar je miela ta na sebe, je arztargala za oblieč otroka.
Potle je ubila kozliče an je nardila oblieko nji an otroku. An tuole je bluo sedan liet na duzin. An dan pride od uejske nazaj nje mož. Hlapca sta jala, de žena je umarla an de je miela slavo življenje, de je miela druge može. Anta je biu ku veseu, de je umarla. Anta an dan gre v jago an pisi so vidli kozico an puobča an gredo za njim. Anta gre an on, an gleda an špega. Anta so šli če pred jamo. Anta je jau: »Ku nieso jezni pisi, pogledan, ka j’!« Anta je ušafu tan ženo. Samuo tu oči je videu, de j’ njega sin an de ona j’ njega žena. Anta jau: »Ka s’ ti ?« An ona ga je zapoznala. »Na stuoj me ubit, - jala, - vse, kar so ti pravli, so same lage. Jest san parnesla za sabo an lapiš an vse san te napisala. Prebereš moje življenje.« Anta je šu damu an je jau: »Biežta an ukupita te narbuj lepe oblieke.« Anta j’ šu an on jo je parpeju damu, ku ‘no krajico. Federik se je klicu. Potle sta živiela lepuo celo življenje s svojim otrokam.
20
zadnja stran
stran
Kaj kje kam kadà kuo Nediške Doline Sveta Maša po slovensko
Usako saboto ob 19.15 u farni cierkvi u Špietru; Božičnica bo u sriedo 24. dičemberja ob 22.
bo 1. netekmovalni prosti tek Sv. Silvestra po dveh stazeh (7 an 14 km). Upisovanje od 8.30 an dhod ob 9.30 an 10. uri iz športnega igrišča. Info: Gianni Scubla, 348 61050032.
>> PLANINSKO DRUŠTVO CAI >> u sriedo 24. dičemberja, ob 20.
srečanje u Špietru na sedežu od Cai, de bi se nardil' augurje anta ob 20.30 se gre usi kupe par nogah, de bi se udeležil' svete božične maše, ki bo opunoči u Sauodnji. Se gre iz Špietra, po Klančiču, Makotah, Gorenjin Barnasu do Sauodnje. Organizatorji parporočajo, de pridete lepuo oblečeni an parnesita za sabo pilo. Za se uarnit usak naj se organiza. Info: Massimiliano, cell. 349 2983555;
>> PETJAG >> do 6. ženarja
nočni pohod do varha Matajura, kjer opunoči se bomo nardil' augurje za nove lieto. Pohod bo le če bo liepa ura. Info: www.caicividale.it.
Čedad >> u torak 6. ženarja ob 15.
u teatru Ristori bo Dan emigranta, praznik Slovenju uidanske provinče. (program na strani 7);
>> LIEŠKA FARA >> do 23. dičemberja po va-
seh Garmiškega kamuna je Devetica božična, ki ga organizata kulturno društvo Rečan an Lieška fara, (program na 3. strani).
>> KRAVAR >> do 24. dičemberja
po vasi bojo molil' Devetico božično.
>> PODUTANA >> u sriedo 31. dičemberja
razstava Cividale mon amour - illustrazioni ad alto rischio od Morena Tomasetiga. Razstava je odparta ob četartkih, petkih an sabotah 18. - 20.;
Poštni račun/Conto corrente postale n. 12169330 intestato a Most scarl, borgo San Domenico 78, 33043 Cividale del Friuli/Čedad Bančni račun/Conto corrente bancario IBAN: IT37 O086 3163 7400 0000 0815 095 BIC/SWIFT: RUAMIT22XXX
dom
Domača modruost Sveta nuoč, Jezusova muoč
>> 10. an 11. ženarja (od 9. do 18.)
bo korš za začetnike Pranic Healing. Za informacije: Danila, 339 3116666.
>> PREMARJAG >> do 11. ženarja na ogled
u cierkvi Sv. Silvestra bo razstava jasuc, znotra projekta dežele. Razstava bo odparta čez tiedan od 15. do 17. ure, ob praznikih od 10. do 12.30 an od 14.30 do 18. ure.
Rezija >> SOLBICA >> u saboto 20. dičemberja
Razstava jasuc po ulici Borgo Kikey.
>> u sriedo 24., u petak 26. dičemberja an u nediejo 4. ženarja
ob 17.30 bojo spustil’ veliko božično zviezdo z gore Pusti gost (1.265 m.) nad vasjo (675 m.), bojo an žive jasuce, keri se bojo 4. ženarja pardružil’ Sveti trije kraji.
Kanalska dolina
na sedežu od Somsi, na targu Foro
LETNA/ANNUALE € 20 PODPORNA/SOSTENITORE € 40 SLOVENIJA/SLOVENIA € 25 Naročnine EVROPA/EUROPA € 30 nti Abboname SVET/EXTRA EUROPA € 40
so na ogled u kapelci na sred vasi jasuce, ki imajo 60 liet an kažejo vasi Petjag, Mečana an Lipa. Jih je stuorla obnovit Pro loco Petjag.
>> do 30. ženarja 2015 na ogled
>> u sriedo 31. dičemberja
>> ŠPIETAR >> od sabote 3. ženarja na Inštitutu slovienske kulture u Špietru korš ikonografije za začetnike, na kerem bota učila teorijo ikonograf Paolo Orlando an prakso Piera Gortan. Korš bo use kupe 80 ur, učil' bojo runat Kristusovo ikono iz diel', ki so jih runal' u 15. stuoletju u kraju Novgorod. Info: 0432/727490.
Giulio Cesare, 14 bo:
20. decembra 2014
božični vičer In zopet prišla noč si sveta, pieu bo slovenski komorni zbor iz Ljubljane.
Slovenija
stvan Jelka Črv, vodila bo program Vesna Bašin. Razstava bo na ogled do 11. ženarja od nediejah an praznikih, od 9. do 18. ure, čez tiedan od 10. do 17. ure; od 22. do 24. 12. an od 7. do 10. 1. po telin urniku 14.-17.
>> TARBIŽ >> SVETA GORA (NOVA GORICA) >> 20. an 21., od 26. dič. do 6. žen., >> u saboto 21. dičemberja ob 15.
U
>> ob torkih 23. dičemberja, 13. an 20. ženarja ob 16.30
Sul prossimo numero pubblicheremo gli appuntamenti fino a fine gennaio 2015. Inviateli entro lunedì 12 gennaio a: larissa@dom.it Tel.-Fax 0432 701455
od 10. do 20. ure na targu Piazza Unità bo mali božični targ, glasba an druge diela. Cieu program na www. nataleatarvisio.it; u auditoriumu kulturnega centra »Julius Kugy« (ul. Giovanni Paolo II, št. 1) bojo berila z animacijo za otroke an družine: 23.12. Io mi mangio la luna (za otroke od 3. do 7. lieta), 13. 1. Mio papà è un orco (od 6. do 11. lieta) an 20.1. Peli sulla testa (za use).
Gorica >> 22. dičemberja ob 20.30
u svetišču u Frančiškovi dvorani bojo odparli 13. Razstavo jasuc, guoril' bojo p. Pepi Lebreht (gvardijan), Ana Zavratnik Ugrin (konsilier kamuna Nova Gorica), mag. Darinka Kozinc (predsednica sveta Ks Solkan), pieu bo zbor Sonček iz Ljubljane pod vod-
prihodnji številki bomo objavil’ prireditve do konca ženarja. Pošjajte nam obvestila do 12. ženarja na: larissa@dom.it Tel.-Fax 0432 701455
Prevodi iz italijanščine v slovenščino in obratno Traduzioni dall’italiano allo sloveno e viceversa 348 5165977 mail: info@listscarl.com
u kulturnem centru Lojze Bratuž bo
NA SPLETNI STRANI www.dom.it VSAK DAN NOVICE IN PRIREDITVE
dom
KULTURNO VERSKI LIST
Petnajstdnevnik | Periodico quindicinale Odgovorni urednik | Direttore responsabile Marino Qualizza Založba | Editrice Most società cooperativa a r. l. Uredništvo | Redazione Uprava | Amministrazione 33043 Čedad - Cividale del Friuli Borgo San Domenico, 78 tel. - fax 0432 701455 e mail: redazione@dom.it www.dom.it Iscrizione Roc n. 5949 del 10.12.2001 Stampa: Centro Stampa delle Venezie soc. coop. via Austria, 19/B, 35129 Padova Registrazione Tribunale di Udine n. 8 - 8. 4. 2003 Redakcijo smo zaključili 16. dičemberja ob 15. uri
Najbolj brano na naši spletni strani I più letti sul nostro sito internet 1. 2.
Vsak dan ob 20.30 Tv dnevnik po slovensko
Papež na Višarjah je le želja Il papa sul Lussari? Solo un desiderio
Seguici! Sledite nam!
Zavarovana znamka »Krampus« Krampus a marchio protetto
3.
Bukva o zgodovini v Gorenji Miersi A Merso la storia della Slavia
4.
Benečija lahko postane Unija La Slavia può diventare un’Unione
5.
Umrl je Milko Matičetov È morto Milko Matičetov
Diventa nostro amico Postani naš prijatelj
Vsak dan, od pandiejka do sabote, poročila: ob 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00 an ob 19.00. www.sedezfjk.rai.it Ob nediejah: poročila so ob 8.00 in 9.45 (pregled zamejskega tiska), 13.00, 14.00, 17.00 in 19.00; ob 9. uri sveta Maša. ODDAJE ZA VIDENSKO PROVINCO Usako saboto: ob 12.00 iz Rezije »Ta rozajanski glas«; ob 14.10 »Nediški zvon« iz življenja Beneških judi. Vsako zadnjo saboto v miescu ob 12.30 iz Kanalske doline »Tam, kjer teče bistra Bela«. Vsako sriedo ob 9.10 pregled slovenskega tiska v Videnski provinci (Dom ob 10.40) v oddaji »Prva izmena«.
V saboto ob 21.00 in v nediejo ob 21.00
OKNO V BENEČIJO
tudi na internetu: www.radiospazio103.it