Giornale Dom

Page 1

dom

Quindicinale - anno XLVIII n. 4

K

U

L

T

U

R

N

O

V

E

R

S

K

I

L

I

S

28. februarja 2013 - Euro 1,00

T

POSTA ITALIANE S.P.A. - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE - D.L. 353/2003 (CONVERTITO IN LEGGE 27/02/2004 N° 46) ART. 1, COMMA 1, NE/PD- IN CASO DI MANCATO RECAPITO RESTITUIRE ALL’UFFICIO DI PADOVA DETENTORE DEL CONTO, PER LA RESTITUZIONE AL MITTENTE - TAXE PERÇUE - TASSA RISCOSSA - 35100 PADOVA - ITALY

REZULTAT VOLITEU V PARLAMENT NA OMOGOÅA MOÅNE IN STABILNE VLADE

UVODNIK

Kaj bo z Italijo po tu@i na volitvah?

Z odstopam nam je Benedikt XVI. dau veliko u@ilo

K

ar je bilo par@akovano, je zagarmielo kot striela na jasnim, kadar, v pandiejak 11. febrarja se je arzglasila novica, de pape¡ odstope od svojega sede¡a konac miesca febrarja. Ni@ novega ali @udnega, bi jau tisti, ki pozna tele razmiere. A je bla novica popunoma nepar@akovana za navadnega @lovieka, ki ima pred o@mi @ar an veli@astvo rimskega pape¡a. Kaduo more pozabiti duge precesije kardinalu an œkofov, ki so poklekovali pred pape¡am an @astili tisto veli@astvo, ki se je zdiela buj nebeœka ku zemeljska? Vse tuole je izginilo v kratki izjavi, ki jo je dau sam Benedikt XVI. in ki je povzro@ilo presene@enje an za@udenje najparvo med kardinali, ki si bili nav¡o@i na konzistorju, tuo je na tisti posebni seji, ki jo ima pape¡ v izrednih cajtih. Naglih sta nastali dvie tolma@enji, dvie interpretaciji, tele papa¡eve odlo@itve. Te parva pravi, de pape¡ na more zapustiti svojega sede¡a, zak' mu je biu izro@en od samega Kristusa, katerega je namestnik na zemlji. Tala je takuo velika @ast an tako vesoko priznanje, de sam Kristus, ki mu ga je dau, mu ga more odvzeti; sevieda, samuo zak' tudi pape¡ umarje. Kazalo, œpiegu, kakuo se muore obnaœati pape¡, je Janez Pavel II., ki je ostu do zadnjega na svojem mestu, @elih je biu takuo zmaltran od boljezni, de œe guoriti ni mogu vi@. Pape¡ muora ostati na kri¡u, je bila njegova volja do zadnjega. Pape¡ Benedikt pa misli druga@e. On na gleda na @ast an na veli@astvo, a na slu¡bo. Pape¡ je rimski œkof. An œkof ima du¡nuost voditi an slu¡iti cierkvi an ne @akati, de mu bojo pljuskali na ruoke, @etudi tuole ni prepoviedano. Takuo, @e je pape¡evo dielo slu¡iti cierkvi an vesoljni cierkvi, se more lahko zastopiti, de @e nie vi@ sposoben za tajœno dielo, je povsem razumljivo, de ga pusti buj mladim mo@em, takuo de se zagotovi tista slu¡ba, ki so jo dele¡ni vsi kristjani. Pape¡ Benedikt, ki je za@u, de mu mo@i opeœajo, se je odlo@u, za kar je narbuj razumljivega, tuo je izro@iti drugemu njegovo dielo, de bo œlo le naprì. Videmo takuo razliko med Janezom Pavlom II. an Benediktom XVI. Parvi je mislu an gledu svoje poslanstvo na misticni na@in an povezano s Kristuvovim tarpljenjem. V tem je dau tajœan zgled, de je za@udu vas sviet. A mu je tuole parœlo od boliezni, ki ni pape¡eva prerogativa an posebnost. To valja za vsakega viernega @lovieka. Boliezan ni pape¡eva last, takuo na more postati njegova posebna slu¡ba. Marino Qualizza gre naprej na 2. strani

D

ebela tu@a se je zasula na italijansko politiko in jo mo@nuo zdrobila. Kaj bo lahko rastlo po nji? Tuole je vpraœanje, ki se postavlja po parlamentarnih volitvah, ki so ble 24. in 25. febrarja. V poslanski zbornici (kameri) ima tardno ve@ino levosredinska koalicija, ki jo vodi Pierluigi Bersani in je za las premagala desnosredino Silvija Berlusconija. Pa je niema v Senatu. In glasovi Montijeve koalicije na zdostujejo, de bi leva sredina imiela ve@ino tudi v pala@i Madama. Edina reœiteu bi bla »velika koalicija« med Bersanijem in Berlusconijem. A po tistim, kar se je zgodilo v volilni kampaniji, se na zdi mogo@a. Prù sigurno pa je zmagovalec voliteu gibanje Pet zvezd, ki ga je zadaru in ga vodi Beppe Grillo. #ez nuo@ je ratalo parva stranka v Italiji in kaoti@no stanje med tradicionalnimi poli@nimi silami, bi mu dalo œe vi@ mo@i, ako bi parœlo do novih predcajtnih voliteu. Gibanje Pet zvezd je imelo puno glasou tudi med Slovenci v Videnski provinci. V sedmih kamunah gorske unije Nediœkih dolin je v rezultatu za poslansko zbornico kar na parvem mestu in na drugim v Terskih dolinah, kjer je udobiu Berlusconi. V Furlaniji Julijski krajini so si levosredinska in desnosredinska koalicija ter Grillovo gibanje zelo blizu v œtevilu glasou, kar pomieni, de bojo v igri za predsednika Furlanije Julijske krajine na regionalnih volitvah 21. in 22. obrila trije kandidati. Ne samuo Renzo Tondo (desna sredina) in Debora Serracchiani (leva sredina), pa tudi kandidat Pet zvezd, ki ga nieso œe dolo@ili. Slovenska manjœina je vesela, de bo imiela œe naprej svoj glas v parlamentu, saj je bla na listi Demokratske stranke izvoljena v poslansko zbornico dosedanja senatorka Tamara Bla¡ina. Pa se nimar buj œieri pamet, de bo muoru novi volilni zakon zagotovi, de pridejo Slovenci v italijanski parlament direktno in nieso parpuœ@eni milosti in nemilosti strank.

Gibanje Pet zvezd je parva stranka tudi v Nediœkih dolinah. Prù sigurno ima mo¡nost, de udobi na regionalnih volitvah, ki bojo 21. in 22. obrila

beri na 5. strani

DENUNCIA DELLA COMMISSIONE PARLAMENTARE: «Scandalo politico e vergogna»

Fondi per gli sloveni usati contro gli sloveni

L

o scorso 15 febbraio a Udine, nella sala del Consiglio provinciale a palazzo Belgrado, è stato presentato il primo dizionario illustrato di resiano per bambini, intitolato «Rajbät». Iniziativa ottima, ma i cui lodevoli intenti, cioè trasmettere la parlata locale alle giovani generazioni, sono vanificati dalla strumentalizzazione che ne è stata fatta, dato che è stata occasione per amplificare le antiscientifiche teorie coniate da ben definiti ambienti politici locali, secondo le quali il resiano non è un dialetto della lingua slovena, ma una lingua a sé stante. «Noi non siamo friulani, non siamo sloveni, non siamo russi. Noi siamo resiani», ripetono come un disco rotto, incuranti delle consolidate acquisizioni degli esperti di slavistica. Possono farlo, naturalmente. Se non fosse che vogliono imporre la loro strampalata teoria linguistica anche ai resiani consapevoli della propria identità etnica, che modificano arbitrariamente la grafia del resiano, la grammatica e il vocabolario

(quelli sì strumenti frutto di corretto lavoro scientifico) per renderli il più distante possibile dalla lingua slovena. E se ne vantano pubblicamente! Ora, ognuno è libero di esporsi all’ilarità dei veri linguisti, naturalmente. Non è moralmente ammissibile, però, che queste operazioni chiaramente antislovene vengano finanziata con i fondi destinati… alla tutela della minoranza slovena. «Rajbät» è stato realizzato, infatti, grazie al contributo della legge 26 del 2007 «Norme regionali per la tutela della minoranza linguistica slovena». Allo stesso fondo hanno attinto nella Slavia anche i propugnatori del «Natisoniano» quale lingua «indipendente» dallo sloveno. E ci sono poi le amministrazioni comunali che negano la presenza della minoranza e poi chiedono (e ottengono!) dalla Regione denaro destinato allo sviluppo del territorio nel quale gli sloveni sono storicamente insediati per rifare il tetto di capannoni industriali dismessi o ridipingere le facciate di edifici pubblici.

Oltre in danno la beffa, quindi, per la comunità slovena, che si vede continuamente ridotti i fondi necessari alla sua sopravvivenza. «Il fatto che i fondi destinati alla tutela di lingua e cultura slovena vengano usati contro la minoranza è, a dir poco, uno scandalo politico e una vergogna», ha affermato il presidente della commissione parlamentare per le minoranze slovene e gli sloveni nel mondo, Franc Pukœi@, al termine di una recente visita a San Pietro al Natisone. «Ci faremo sentire presso le autorità italiane – ha proseguito –. Manderemo una nota a Roma e, se sarà possibile, andremo direttamente in visita al Parlamento italiano scaturito dalle elezioni». Sì, la speranza per uscire dall’incresciosa situazione è riposta proprio nel nuovo Parlamento e nel nuovo Governo. Ma anche nel potere regionale che sarà ridisegnato dal voto del 21 e 22 aprile, dopo che quello attuale non si è particolarmente distinto a favore delle minoranze. M. Z.

V TELI ÆTEVILKI RIM Po odhodu Benedikta XVI. katoliåani åakajo na izvolitev novega papeœa • stran 2 SAUODNJA Obåina bo poimenovala po Ivanu Trinku trg na Taråmunu • stran 6 VIDENSKA UNIVERZA Katerdra za slovenistiko je najveåja v Italiji • stran 8 KANALSKA DOLINA Ministrica Novakova: manjæinci so v prednosti • stran 11 Redakcijo smo zakljuåili 26. februarja ob 14. uri


2

VERSKO ¡IVLJENJE

stran

28. februarja 2013

dom

V ÅETRTEK 28. FEBRUARJA se bo Joseph Ratzinger umaknil v Castelgandolfo in se bo zaåel postopek za izvolitev novega papeœa KRATKE - BREVI - KRATKE

(

Kratke Brevi brevi kratke

Suono delle campane, decreto da rispettare La curia arcivescovile di Udine invita i parroci, con la collaborazione dei consigli pastorali parrocchiali, a curare l'esecuzione – dando nel contempo opportuna informazione e spiegazione ai fedeli – del decreto arcivescovile del 22 dicembre 1995 col quale vengono dettate alcune norme in merito al suono delle campane. Queste norme intendono dare attuazione anche al contenuto della legge 26/10/1995, n.447 in merito all'inquinamento acustico. Il decreto prevede che: le campane non abbiano a suonare prima delle ore 7 e dopo le ore 22, ad eccezione della notte del Santo Natale, della Veglia pasquale e in altre straordinarie occasioni; il suono dell'Ave Maria e del mezzogiorno venga fatto con una sola campana; la durata del suono delle campane sia comunque breve; in occasione dell'annuncio della morte e dei funerali ci si attenga agli usi locali, sempre però in modo sobrio e limitato.

V Sloveniji akcija 40 dni brez alkohola Osmo leto zapored v Sloveniji poteka do 30. marca Akcija 40 dni brez alkohola. Organizira jo Slovenska Karitas skupaj z Javno agencijo RS za varnost prometa in Zavodom Med.Over.Net. V smislu letoœnjega gesla Bodimo zgled otrokom in mladostnikom ¡elijo œe posebej poudariti pomen zgleda pri starœih, sorodnikih, u@iteljih in vseh drugih vzgojiteljih. K podpori akcije so letos zato povabili tudi druœtvo ¡arek upanja in Gasilsko zvezo Slovenije kot eno od najve@jih prostovoljskih organizacij. Organizatorji v @asu akcije vabijo k razli@nim oblikam solidarnosti: od osebne 40 dnevne odpovedi alkoholu, do tega, da v @asu spodbude doma ne stre¡emo alkohola. Druœtva, lokalne skupnosti in druge skupine so povabljene, da na prireditvah v @asu akcije in – @e je mogo@e – tudi preko celega leta ne stre¡ejo alkohola. V ta namen lahko na naslovih organizatorjev kadar koli dobijo zgibanke, ki jih lahko predstavijo v sklopu prireditev. Alkoholiziranost je œe vedno eden izmed glavnih dejavnikov tveganja za nastanek najhujœih prometnih nesre@. Pomembno je opozoriti, da se odnos do alkohola na sploœno in tudi v prometu gradi iz dru¡ine navzven, iz skupine prijateljev, sodelavcev, naœih bli¡njih. Tisti, ki se bodo pridru¡ili akciji v obliki 40 dnevne odpovedi alkoholu, lahko svojo udele¡bo potrdijo tudi na spletni povezavi www.brezalkohola.si. Na njej so zbrane zgodbe, ki so jih ljudje zapisali na forum in seznam organizacij, kamor se lahko obrnejo po pomo@.

Åakajoåi na 265. Petrovega naslednika

Volilno pravico v konklavu ima 118 kardinalov, ki niso dopolnili 80 let

R. V.

Z

adnje avdience pape¡a Benedikta XVI., v sredo 27. februarja, se bo udele¡ilo vsaj 35.000 romarjev. Tako je napovedal p. Federico Lombardi, vatikanski tiskovni predstavnik. Poleg tega je spomnil, da konstitucija predvideva dolo@en @as @akanja, preden se lahko za@ne konklave. Ta kardinalom omogo@i, da pridejo pravo@asno v Rim. Glede na to, da sedaj ¡e vsi vedo, da bo Petrov sede¡ izpraznjen 28. februarja, pa ni nujno, da bo ta @as @akanja pred za@etkom konklava potreben. Konklava se bo udele¡ilo 118 kardinalov sicer tisti, ki so mlajœi od 80 let. Celoten kardinalski zbor œteje pa 208 @lanov. Benedikt XVI. se je odpovedal pontifikatu. Nepri@akovana napoved, ki jo je v latinœ@ini izrekel 11. februarja 2013 kardinalskemu zboru, zbranemu na konzistoriju, je presunila Cerkev in svet. »S tem, da se dobro zavedam resnosti tega dejanja, v polni svobodi izjavljam, da se odpovedujem slu¡bi rimskega œkofa, naslednika sv. Petra, ki so mi jo kardinali zaupali 19. aprila 2005; od 28. februarja 2013 od 20. ure naprej bo sede¡ v Rimu, sede¡ sv.

Petra, izpraznjen in bodo morali tisti, ki so za to pristojni, sklicati konklave za izvolitev novega pape¡a.« Benedikt XVI. bo petrinsko slu¡bo kon@al po 7 letih, 10 mesecih in 9 dneh. 28. februarja se bo zve@er umaknil v Castel Gandolfo in tam ostal pribli¡no dva meseca. Med drugim tudi zato, da se bodo v vmesnem @asu lahko zaklju@ila dela v samostanu znotraj vatikanskega obzidja, kamor bo odœel kasneje. Nemec Joseph Ratzinger je bil 19. aprila 2005 izvoljen za 264. Petrovega naslednika. Smernice svojega pontifikata je nakazal ¡e v govoru, ki ga je kot pape¡ imel ob sklepu konklava v Sikstinski kapeli, 20. aprila 2005. V letih, ki so sledila, jih je razœirjal, poglabljal in utrjeval. V tem prvem govoru je pokazal na svojo glavno skrb: »Oznanjati vsemu svetu ¡ivo Kristusovo prisotnost« (20. april 2005). »Danaœnja Cerkev mora v sebi po¡iviti zavest o nalogi, ki je: ponovno predlo¡iti svetu glas Kristusa, ki je rekel: ''Jaz sem lu@ sveta; kdor hodi za menoj, ne hodi v temi, ampak bo imel lu@ ¡ivljenja.'' Ko novi pape¡ za@enja svoje slu¡enje, vem da je njegova naloga, da se bo pred danaœnjimi mo¡mi in ¡enami svetila Kristusova lu@: ne

S PARVE STRANI

Z odstopam nam je Benedikt XVI. dau veliko u@ilo

pape¡eva lu@, ampak Kristusova.« Pape¡evo o@etovsko spodbujanje in usmerjanje na pot pristne hoje za Kristusom je navzo@e v ve@ini njegovih govorov in pridig, izre@enih med œtevilnimi sre@anji, maœami in avdiencami. Izvoljen je bil v @asu, ko je vesoljna Cerkev obhajala leto evharistije, kar je pape¡ razumel kot pomenljivo znamenje. Prispevek pape¡a Benedikta XVI. k ekumenskemu in medverskemu dialogu je bil zares velik. Spomnimo samo na œtevilna sre@anja s predstavniki drugih krœ@anskih cerkva in cerkvenih skupnosti ter predstavniki drugih religij. To prizadevanje se je usmerilo œe œirœe, tudi na dialog z neverujo@imi, na mirno in dobro sobivanje z vsemi ljud-

Vse to je natan@no premisliu an tehtau pape¡ Benedikt. Pape¡ je poklican za posebno slu¡bo v cierkvi; to je zna@ilno, zatuo, @e na more vi@ nadaljevati v tako visoki in tudi te¡ki slu¡bi, je nadvse pametno, de odstopi in s tem tudi ka¡e, kakuo ravnati v takih razmierah an ne misliti, de pape¡eva slu¡ba je nekaj drugega. Kar je druga@nega, to je za vse kristjane. Prav zavoljo tega, moramo biti hvale¡ni pape¡u, zak nam je dau veliko u@ilo, in ga je dau ne samo v besiedah, temve@ tudi v dejanju. Marino Qualizza mi na svetu, zavedajo@ se, da smo vsi Bo¡ji otroci, ustvarjeni po Bo¡ji podobi. Tako je dejal pape¡: »Boga prosim edinosti in miru za @loveœko dru¡ino in razglaœam pripravljenost vseh katoli@anov za sodelovanje za pristen dru¡beni razvoj, ki bo spoœtoval dostojanstvo vsakega @loveœkega bitja.«

Mons. Mazzocato: il lavoro dà dignità No alle «soluzioni facili» per le crisi aziendali. Bisogna non avere paura della «complessità» e, quindi, adoperarsi per cercare e trovare «soluzioni eticamente serie che, di solito, sono serie anche sul piano economico». Lo ha detto l’arcivescovo mons. Andrea Bruno Mazzocato, portando il saluto al convegno della Provincia di Udine sull’impatto della riforma Fornero nel mercato del lavoro. «Lavoro – ha ricordato ancora Mazzocato – che è essenziale per assicurare la dignità di ogni persona, di ogni famiglia».

19 FEBRUARJA 1993 je Janez Pavel II. potrdil statut, dan zatem je Kongregacija za ækofe izdala dekret

Dvajsetletnica Slovenske ækofovske konference

V

torek 19. febrarja je potekala 20letnica ustanovitve samostojne Slovenske œkofovske konference (SŒK). Ustanovljena je bila leta 1993 in predstavlja najviœjo ustanovo Katoliœke Cerkve v Republiki Sloveniji. Njeno ozemlje sovpada z dr¡avnimi mejami. Po statutu so @lani SŒK vsi krajevni in pomo¡ni œkofje, ki jim je v okviru lastne œkofije zaupano posebno poslanstvo. Slovenska œkofovska konferenca œteje osem @lanov, ki so: ljubljanski nadœkof metropolit in predsednik SœK msgr. dr. Anton Stres, mariborski nadœkof metropolit in podpredsednik SœK msgr. dr. Marjan Turnœek, novomeœki œkof msgr. Andrej Glavan, celjski œkof msgr. dr. Stanislav Lipovœek, koprski œkof msgr. dr. Jurij Bizjak in murskoso-

boœki œkof msgr. dr. Peter Œtumpf; ljubljanski pomo¡ni œkof msgr. dr. Anton Jamnik; koprski upokojeni œkof msgr. Metod Pirih. Nekdanji @lani so: upokojeni ljubljanski nadœkof kard. Franc Rode, upokojeni mariborski nadœkof msgr. dr. Franc Kramberger, upokojeni mariborski pomo¡ni œkof msgr. dr. Jo¡ef Smej in upokojeni ljubljanski nadœkof msgr. Alojz Uran. Upokojeni œkofje, ki niso odgovorni za posebno podro@je, nimajo odlo@ujo@ega glasu, lahko pa so povabljeni na plenarna zasedanja. Generalni tajnik SŒK je dr. Andrej Saje. Prvi predsednik Slovenske œkofovske konference je bil ljubljanski nadœkof metropolit msgr. dr. Alojzij Œuœtar (1993–1997). Slovenski œkofje so bili

do ustanovitve samostojne Slovenske œkofovske konference 19. februarja 1993 z drugimi œkofi na obmo@ju nekdanje Jugoslavije povezani v Jugoslovansko œkofovsko konferenco, znotraj katere je bila 20. junija 1983 ustanovljena Slovenska pokrajinska œkofovska konferenca (SPŒK). Pape¡ Janez Pavel II. je 19. februarja 1993 potrdil statut samostojne Slovenske œkofovske konference, 20. februarja 1993 pa je Kongregacija za œkofe izdala dekret o njeni ustanovitvi. Pape¡ Benedikt XVI. je 7. aprila 2006 v Cerkvi na Slovenskem ustanovil tri nove œkofije (v Celju, Murski Soboti in Novem mestu). Dotedanjo mariborsko œkofijo je povzdignil v nadœkofijo.

3. POSTNA NEDIEJA

Spreobarnite se! Evangelij po Luku Prù v tistim cajtu je bluo tam navzo@ih nomalo ljudi, ki so mu pravli o Galilejcih, katerih kri je Pilat pomieœu z njih ¡artvami. Odgovoriu jim je: »Morebiti mislite, de so bli teli Galilejci buj veliki grieœniki kakor vsi drugi Galilejci, zatuo ki so tuole pretarpieli? Poviem vam, de ne. A @e se na spreobarnete, bota vsi glih takuo pokon@ani. Al’ pa tistih 18, na katere se je podaru stolp v Síloi in jih ubiu, morebiti mislite, de so bli buj veliki du¡niki kakor vsi drugi prebivauci Jeruzalema? Poviem vam, de ne. A @e se ne spreobarnete, bota vsi glih takuo pokon@ani.« (13, 1-5)


dom

28. februarja 2013

ZGODOVINA

- KULTURA

stran

3

A 150 ANNI DALLA NASCITA - L’IMPEGNO POLITICO DEL PRETE E INTELLETTUALE SLOVENO esponente di primo piano del Partito popolare in Friuli

«A mons. Ivan Trinko è legato mezzo secolo di storia e di cultura del Friuli»

Giorgio Banchig

N

elle lettere di don Antonio Cuffolo al missionario degli emigranti Zdravko Reven, che stiamo pubblicando su questa pagina, viene descritto il clima teso e persecutorio in cui vivevano i sacerdoti sloveni delle Valli del Natisone a causa della massiccia campagna antislovena portata avanti dagli organi dello Stato, dalle organizzazioni segrete, nate proprio in questa zona, e da alcuni esponenti del clero di origine friulana che nelle loro chiese avevano abolito ogni traccia di sloveno. I nomi di questi sacerdoti non compaiono mai nelle lettere di Cuffolo, ma è possibile individuarli in base altri indizi; come pure è individuabile una regia precisa, anche se occulta, cui essi obbedivano nella loro azione contro la lingua slovena e il clero locale. Di questi preti don Cuffolo scriveva nella «Cronaca della vicaria di Lasiz» (novembre 1954): «La verità si è che i figli dei defunti ras massonici della Slavia Italiana, atei, fascisti, anticlericali, ecc. vedendo che non si riesce altrimenti ad allontanare il popolo dal suo clero […] hanno dato battaglia al clero locale con metodi da “gangster” e, forniti di abbondanti mezzi, hanno trovato tra certi pretini, che hanno il debole per quei mezzi, validi, incoscienti, sacrileghi cooperatori nella loro subdola e criminale campagna clandestina». Come si è visto (Dom 2/2013), il bersaglio preferito degli attacchi di questi preti era il loro insegnante di filosofia in seminario, mons. Ivan Trinko, il quale anche da morto turbava i loro sonni e sogni nazionalistici. Nella già citata circolare anonima, inviata alle autorità dal sedicente «Comitato per la difesa della religione e della patria nelle Valli del Natisone», di Trinko veniva scritto: «sarebbe

meglio per la religione e per la patria che egli non fosse nato». Quanto questi preti e i loro occulti sostenitori laici fossero in malafede e seguissero un disegno di devastante destabilizzazione della Slavia sotto il profilo ecclesiastico, culturale, ecclesiale e politico, le cui conseguenze si possono toccare anche oggi nella persistenza della campagna antislovena di alcune amministrazioni locali e ambienti pseudoculturali, è sufficiente ricordare l’altissima considerazione di cui godeva mons. Ivan Trinko nel mondo culturale a livello internazionale e nel mondo politico italiano. Basta ricordare quanto scritto da «Il Gazzettino» all’indomani della sua morte: «Con lui è scomparso una delle più rappresentative figure del sacerdozio friulano e al suo nome è legato mezzo secolo di storia e cultura». Quanto mons. Trinko fosse apprezzato nel mondo politico italiano e sloveno è dato dal fatto che egli fu incaricato dai politici cattolici sloveni della cosiddetta Venezia Giulia, entrati a far parte del Regno d’Italia dopo la prima guerra mondiale, di intervenire presso il fondatore e segretario politico del Partito popolare italiano, don Luigi Sturzo, perché appoggiasse i candidati sloveni alle elezioni del 15 maggio 1921. In una lettera al sacerdote e politico sloveno Virgil Œ@ek (1889-1948), datata 13 gennaio 1921, Trinko consiglia che gli sloveni candidino i propri rappresentanti e conferma che essi verranno appoggiati dal Partito popolare poiché del problema aveva parlato agli esponenti popolari friulani i quali si erano dimostrati ben disposti. E annota: «Anche nel Partito popolare non va tutto nel verso giusto […] ma state certi che gli elementi più equilibrati che conoscono i vostri problemi faranno di tutto per influire su

Don Luigi Sturzo

Tiziano Tessitori

don Sturzo, sul governo e in particolare sul commissario di Trieste a favore dei vostri diritti» (M. Tav@ar, Ivan Trinko, posrednik med slovensko politi@no organizacijo in Sturzovo Ljudsko stranko, in «Koledar Goriœke Mohorjeve dru¡be 1990», p. 56). Il 6 giugno Trinko scrive nuovamente a Œ@ek, che nelle elezioni del 21 maggio era stato eletto deputato nel parlamento italiano, si congratula per il successo elettorale degli sloveni e aggiunge: «Come ricordate, mi avete dato l’incarico, perché faccia da intermediario tra gli sloveni e il Partito popolare. Io ho scritto una lunga lettera a don Sturzo […]. Ma Sturzo non mi ha risposto. In seguito scrissi di nuovo. Niente! Ho scritto poi al deputato Fantoni, dicendogli di andare personalmente a ritirare la risposta. Ancora niente. Quando Pettoello andò a Roma […] gli ho dato l’incarico di dire a Sturzo da parte mia e con espressioni forti quanto si meritava per questo suo comportamento. E in particolare che metta in rilievo che la risposta non la deve dare a

me, ma a tutti gli sloveni e che è del tutto incivile comportarsi in quel modo contro centomila persone, che si sono umiliate a chiedere aiuto in nome dei comuni principi cristiani» (Tav@ar, cit., p. 58). Trinko, inoltre, ricorda che Sturzo gli avrebbe dato una risposta a Udine, dove doveva recarsi. Ma Sturzo si fermò a Treviso e invitò Trinko a raggiungerlo. Ma lui non si mosse e incaricò un amico di riferire a Sturzo che gli sloveni si aiuteranno da soli e che mandano «al diavolo» lui e il suo partito. Di fronte a questo freddo e incomprensibile atteggiamento del segretario nazionale del Partito popolare Trinko consiglia a Œ@ek di mettersi in contatto piuttosto con i socialisti, i quali, scrive, dal punto di vista dei diritti nazionali sono meglio disposti. Allo stesso tempo gli raccomanda di rivolgersi anche ai deputati popolari friulani appena eletti nelle file del Partito popolare: Luciano Fantoni, Giobatta Biavaschi e Tiziano Tessitori. Tiziano Tessitori (1895-1973), appunto, tra i promotori del Partito popola-

re in Friuli, tra i padri fondatori della regione autonoma Friuli Venezia Giulia, più volte parlamentare (nel 1921 è il più giovane deputato d’Italia, ma decadrà nel maggio del ’22 perché la sanatoria per gli eletti con meno di trent’anni non passa), sottosegretario e ministro nelle file della Dc fu, nel primo dopoguerra, tra i colleghi di partito ed estimatori di mons. Trinko. Nei suoi due volumi «Storia del movimento cattolico in Friuli» (Udine 19892) e «Storia del Partito popolare in Friuli» (Udine 1972), due opere fondamentali per conoscere quasi settant’anni di storia del Friuli sotto il profilo dell’impegno dei cattolici in campo sociale e politico, Tessitori cita più volte mons. Trinko (che conobbe negli anni in cui frequestò il seminario di Udine) come componente del prestigioso corpo docente del seminario, come dirigente del Partito popolare e come consigliere provinciale mettendone in rilievo l’equilibrio, la moderazione e la coerenza con i principi cristiani. In Friuli il Partito popolare fu costituito nell’autunno del 1919 in vista degli imminenti appuntamenti elettorali, in particolare delle elezioni parlamentari che si svolsero nel maggio del 1921. Nel programma si affermava la fedeltà ai principi istitutivi del partito e si sottolineava l’urgenza dell’autonomia regionale e provinciale maggiormente sentita nelle terre entrate a far parte del Regno d’Italia dopo la prima guerra mondiale. Non si hanno notizie di un coinvolgimento diretto di Trinko nella fase costitutiva del Partito popolare in Friuli, coinvolgimento che doveva certamente esserci visto che era consigliere provinciale e che nel 1922, come vedremo, venne eletto nel comitato provinciale del partito. (continua)

PISMA LAŒANSKEGA ŒUPNIKA ANTONA CUFFOLA MISIJONARJU ZDRAVKU REVNU, ki je veliko skrbel tudi za beneæke izseljence v Belgiji

»Åetudi z zamudo se je Staråek preselil na uni svet« V zadnjem pismu iz leta 1955, datiranem 7. novembra, g. Cuffolo piœe: […] Bogloni za zanimanje o ponesre@enem Moderianu.1 ˘eni so poslali zastano pla@o, delavci stare in nove mine so zbrali in ji poslali 54.000 naœih lir - za drugo ni ’troœta‘. […] V hudih praskah jesenske dobe z razbojniki se, brez sodelovanja star@kovega œtaba, s spretnostjo dosegel, da 21 obmejnih vasi bodo postale od vlade pripoznane ¡upnije s kongruo.2 Iz Ve@nega mesta je priœlo Star@kovim oznanjeno, da vlada je odobrila prispevek 15 milijonov v treh letih za ustanovitev 21 novih ¡upnij na pasu meje. Sedaj delamo in pripravljamo potrebne dokumente. Seveda si moremo izposoditi vsak po 850.000 lir za fond, ki se [ga] mora z dokumenti vlo¡iti pri ’Fondo culto‘: 700.000 nam bo vlada v 3 letih povrnila, ostalo pa mora vsak kje najti. Ta je najve@ji uspeh, ki smo ga kedaj dosegli. Podutanski Angel3 je vlo¡il obto¡bo v imenu nas vseh proti liberalnemu glasilu, ki nas je oklevetal in zlasti njega in to z dovoljenjem Pomo¡nega. Na znameniti kongregi 5. teko@ega v naœi dolinski prestolnici smo enoglasno mu izrazili solidarnost tudi materialno. Z nami tudi poœteni laœki sobratje dekanata.

Lieœki4 je zapustil Liesa in se preselil domov. ˘rtev klevet in hudega naskoka od strani Marseuove okolice je reve¡ zdravstveno propadel, da je moral domov. Na njegovo mesto je takoj priœel neki mlad Lah. Gospod Franc5 se jezi, ker ne more œe zasesti Tar@muna, zato ker tar@munski6 ne more v Kosco, ker ondotni Lah7 kljub strogim ukazom predstojnikov vstraja na mestu in no@e ne z lepa ne s huda pro@. […] Bera@ija 3. januarja 1956 […] Star@ek,8 @etudi z zamudo, se je preselil na uni svet in za kapitularnega je bil izvoljen Pomo¡ni. Bera@i so presenetili javnost, in tudi okro¡je pokojnega, z velikim in nepri@akovanim uspehom: vse obmejne vikarije so povzdignjene v ¡upnije; 21 jim bo, oziroma se pripravljajo z dokumenti. Treba je bilo 800.000 [lir] vloge za vsako; vlada bo prispevala z okoli 700.000 za vsako, za ostalih 100.000 bo moral poskrbeti vsaki zainteresirani far. To je nekaj nenavadnega za vlado. Delo strica Jakoba je bilo tako previdno, da niti prizadeti niso za to vedeli, kaj œe razbojniki, ki druga@e bi bili vse zajezili s poleni med kolesi. […] Jakobova [fara] in œe 10 drugih je cerkveno ¡e v redu; se bo œe dolgo @akalo po-

trdila vladnega iz Ve@nega mesta, ampak potem bo vsaj kongrua. […] Tu so zadovoljni vsi z gradivom [koledarja] in œe posebno za pouk bolnim krtom. Krti naj vam se odœkodvajo z malim prispevkom za vaœ Glas. Razbojnik v Kosci ¡e par mesecev odlaœa odhod iz brloga in Pomo¡ni ga je moral ustrahovati s ’suspensio‘.9 Sliœal sem, da za novo leto je odnesel uporne podplate; prej pa je nahujskal pristaœe proti tr@muns[kemu], ki bi moral biti tam za Tri kralje. Lieœki je v Viœkorœi, doma, resno bolan. Na njegovo mesto je stopil tujec. Bil pa je zelo … hladno sprejet; vsekakor tam je bila ¡e uvedena nova liturgija, @etudi pevci … œele œtrajkajo. Tudi mojega desnega razbojnika10 rad [bi] Pomo¡ni poslal »hudi@a kadit«, ampak temu je priœlo na pomo@ 7 drugih hujœih kot on in bo treba potrpljenja. G. Franc bo takoj sko@il na Trinkovino,11 @im bo starina odnesla cunje v kozjo vas.12 Tudi njemu ne bo hribovska steza posuta z ro¡icami; kaœtroni so namre@ razburili ondotne garjave ovce, da je on kriv, da stari mu mora odstopiti paœo - kar seveda ni res. […] G. Angel, dokt[or] Podutani, je tiral na sodnijo @asnikarja in nekega znanega pisuna, ki je bera@e in œe posebno njega

Cuffolovo pismo z dne 7. 11. 1955 oklevetal z navadnimi slogami. Na 21. 12 vsi pre@[astiti] Bera@i so bili prisotni [na sodiœ@u] v znamenje solidarnosti. Krivci se niso oglasili, ampak poslali spri@evala bolezni (gri¡a?). Pravda [je bila] odlo¡ena na spomlad. […] 9. 3. 1956 Nele zaradi mraza, ampak zaradi napada volkov je bila huda zima. Hvala Bogu, da enega od izdajateljev13 zadnje slepe

okro¡nice so z rokami v ¡aklju dobili: bil je suspendiran »ipso facto« in premeœ@en dale@ v revno vas ob Tilmenti. Œkoda, da ta ni poglavar od hudi@ev. Vendar Viœji so se morali prepri@ati, odkod prihaja vse hudo. Bivœi tar@[munski] ima œele vrata zaprta in je na cesti. Gospod Franc pa je res @udak: se je slabo predstavil novim ov@icam in zato niso preve@ navduœene zanj. V teh dolinah je sedaj odlo@ilen @as. Vse bo odvisno od novega Jo¡efa.14 […]

1. Emilio Moderiano iz Plestiœ@ je bil mo¡ Cuffolove ne@akinje Cecilie Cuffolo. Umrl je v Belgiji v cestni nesre@i. 2. Pla@a, ki jo ¡upniki dobivajo od italijanske dr¡ave. 3. Gre za drugi proces, ki ga je ¡upnik v Podutani (Sv. Lienart) Angel Cracina spro¡u proti @asopisoma Friuli liberale in Arena di Pola. 4. ˘upnik Arturo Blasutto. 5. G. Franc Cicigoi. 6. G. Jo¡ef Chiacig. 7. G. Remigio Boldarino.

8. Videnski nadœkof Giuseppe Nogara je umrl 9. decembra 1955 v 83. letu starosti. Vodil je vidensko nadœkofijo od l. 1928. 9. Suspenz. 10. Landarski ¡upnik g. Walter Zaban. 11. Tar@mun. 12. Kosca. 13. V ¡upnijski kroniki (23. 2.1956) Cuffolo piœe, da inkriminiran duhovnik je bil vikar v Preœnji/ Purgessimo (#edad/Cividale). 14. Mons. Giuseppe Zaffonato (18991988). Bil je videnski nadœkof od 1956. do 1972. leta.


4

POGLOBIMO IN PREMISLIMO

stran

L’OPINIONE di Riccardo Ruttar

Pluralismo linguistico e culturale garanzia di pace

C

redo che non solo in Regione ma un po’ dovunque sia passata in silenzio e senza iniziative di qualche rilievo la ormai tradizionale Giornata mondiale della lingua madre, istituita nel 1999 e fissata al 21 febbraio di ogni anno. Sono passati 14 anni da quando l’Assemblea Generale delle Nazioni Unite volle ricordare il tragico giorno del lontano 1952, quando gli studenti che manifestavano per il riconoscimento della loro lingua, il Bangla, come una delle due lingue nazionali del Pakistan, sono stati uccisi dalla polizia a Dhaka, la capitale di quello che oggi è il Bangladesh. L’intento era quello di «promuovere, in tutti gli Stati membri, la conservazione e la protezione di tutte le lingue utilizzate dai popoli del mondo». L’Assemblea voleva riaffermare valori sociali quali «l’unità nella diversità e la comprensione reciproca internazionale attraverso il multilinguismo e il multiculturalismo». Non c’è da meravigliarsi che nessuno se ne sia neppure accorto della ricorrenza; nemmeno gli organi delle comunità minoritarie, che, comunque, devono difendere coi denti la propria identità linguistica e culturale. Comprensibile, in considerazione della furibonda, massiccia, logorante ultima settimana della campagna elettorale che, per fortuna, abbiamo alle spalle. I problemi reali del Paese, che si erano oscurati nella ricerca spasmodica di ogni leader di distinguersi dagli altri per giustificare la propria presenza sulla scena, adesso si ripresentano a tutti, che abbiano vinto o perso le elezioni. I cittadini prima di tutto, dicevano; ora si vedrà quanto profetiche siano state le scelte degli elettori. Le mirabolanti visioni di un futuro più roseo degli imbonitori di turno si sono invischiate nel quotidiano stillicidio mediatico di truffe, bancarotte, sperperi e abusi. In questo clima freddo, invernale anche nel senso metaforico, rimane la speranza che non si sia spenta la fiammella spia, come quella della caldaia a gas, in grado di riaccendere un ritorno di fiamma anche su problemi che non siano l’Imu. Sì, perché il mantenimento, la valorizzazione del pluralismo linguistico e culturale nel mondo massificante e globalizzante di oggi rimangono i pochi strumenti possibili per un rapporto meno conflittuale tra popoli, gruppi sociali e individui. Il problema non è solo culturale o semplicemente linguistico, ma sta al centro della salvaguardia delle diversità, del pluralismo, del rispetto reciproco; quando, invece dell’accettazione dell’altro nella sua specifica identità, dello sforzo per conoscerlo ed apprezzarlo, si preferisce appoggiarsi agli stereotipi del pregiudizio per creare steccati. Noi sloveni, soprattutto noi valligiani del confine orientale, ne sappiamo qualcosa di pregiudizi, di processi di assimilazione, di ripetuti tentativi di sradicare con violenza palese o subdola, l’identità linguistica e culturale, di cui l’anima, la linfa vitale è proprio la nostra lingua materna slovena. Sono trascorsi 150 anni, da quando venne «fatta l’Italia». Ma venne fatta su presupposti del tutto discutibili, nel proposito nazionalista del «fare gli italiani» a tutti i costi, secondo l’antico auspicio di Massimo D’Azeglio. La nostra Costituzione ha cercato di correggere il tiro, con gli art. 2, 3 e 6, quando indicava che essere cittadini italiani non aveva il senso traslato del «cuius regio eius religio», ma poneva condizioni non limitative dei reali diritti dell’uomo, come la preservazione della propria identità linguistica, culturale, religiosa, politica, razziale ecc. Pare che nei 65 anni trascorsi da allora questi principi costituzionali siano anch’essi soffocati da una politica sguaiata, superficiale, tale che pensa che all’uomo, al cittadino servano strade, ponti, case, sevizi, e non strutture sociali che arricchiscano e sviluppino l’anima e il cervello. Il problema, tanto per dirne uno, sembra stia tutto nella sfera economica e per risparmiare si taglia sul futuro emarginando i giovani non solo dal lavoro ma ipotecando le loro residue speranze di autoaffermarsi. Ma a chi potremmo interessare di meno, noi, quattro gatti sloveni sul confine orientale. Sarà la «macroregione» a inghiottirci definitivamente e trattarci come elemeni di disturbo?

Globalizacija je dobra le, @e pomeni enakopravnost

»Manjœinski jeziki ne obstajajo. Noben jezik ni pomembnejœi od drugega«

Ilaria Banchig

V

centru »Balducci« v Zuglianu (Viden) sta tr¡aœki pisatelj Boris Pahor in piranski ¡upan Peter Bossman pojasnila nesporazum, ki je nastal ob izvolitvi @rnopoltnega Bossmana. Takrat je Pahor dejal, da ni bil zadovoljen, da je bil prav tujec ¡upan Pirana. Vsi so mislili, da je bila ta izjava rasisti@na, ampak tako ni bilo. 21. februarja je Pahor pred œtevilno publiko lahko razlo¡il svojo izjavo. »Ljudje so napa@no razumeli moje besede. Razo@aran sem bil zaradi tega, da Slovenci, ki imajo za sabo hudo zgodovino, po 20 letih niso naœli slovenskega @loveka. Moja kritika je bila predvsem Slovencem.« Bossman, je potrdil Pahor, je slovenski @lovek, ampak je ¡alostno, da niso mogli najti @loveka, ki pozna globoko staro in novo zgodovino Slovenije. Nato je Bossman odgovoril, da ni nikoli mislil, da je Boris Pahor rasist, ker on dobro ve, kdo je, od kod prihaja in kam gre. Identiteta je za vsakega @loveka zelo va¡na in ima vsaki @lovek do nje pravico. »Jaz sem Afri@an po rojstvu, ampak Slovenec po izbiri – je dejal Bossman –. ˘ivim v Sloveniji ¡e trideset let. Na za@etku, ko so govorili o meni, so ljudje rekli: ‘Gremo k

sterebbe sospetti «di corruzione e conflitto di interessi». Janœa ha bollato le affermazioni come un complotto politico. «Se tutto quello di cui si parla nel rapporto fosse vero io non dovrei ricoprire alcuna carica politica», si è difeso, ammettendo solamente di non aver consegnato in tempo debito alcuni documenti che spiegherebbero le presunte divergenze. La Commissione ha riscontrato

Boris Pahor, Antonio Banchig in Peter Bossman Afri@anu’, potem niso videli ve@ Afri@ana, ampak samo @loveka, ki jim je hotel pomagati.« Direktor centra Pierluigi Di Piazza, ki je povezoval sre@anje, je rekel, da ne sme nobena identiteta premagati drugo. Noben @lovek je podrejen drugemu. Prav zaradi te mentalnosti so nastala taboriœ@a. »Vsi imamo enako dostojanstvo. Poznati @loveka, ki je od nas razli@ni, pomeni imeti veliko prilo¡nost, da bi se vzajemno obogatili. Moramo se nau@iti, kako ¡iveti skupaj, ker @e se odpremo bo naœa identiteta vedno bolj œiroka.« »Ko sem se odlo@il, da ostanem v Evropi – je rekel Bossman – sem bil zavesten, da nekaj pustim v svojem rojstnem kraju. Ne smemo nikoli pozabiti, odkod prihajamo in moramo tudi u@iti tega naœih sinov, da bi bili zavestni svojih korenin.« V naœem svetu problem je ta, da redkokdaj imajo druge genereacije izseljencev prilo¡nost, da se nau@ijo v œolah jezik in kulturo starœev. »Zdaj je Evropa za@ela reœevati to problematiko – je rekel Pahor –. Mi ¡ivimo v

æ, Di Piazza in Boris Pahor Peter Bossman, Staniæiæ

Un ribaltone politico in Slovenia

R

dom

BORIS PAHOR se je v Zuglianu soo@al s piranskim ¡upanom Petrom Bossmanom

ALENKA BRATUŒEK (centrosinistra) candidata a sostituire Janœa (centrodestra) al governo

ibaltone politico in Slovenia. Salvo colpi di scena dell’ultimo momento, mercoledì 27 febbraio (quando questo giornale sarà già stampato) il Parlamento voterà la sfiducia costruttiva al governo di centrodestra di Janez Janœa e aprirà la strada a un esecutivo di centrosinistra. La candidata premier è Alenka Bratuœek di Pozitivna Slovenija, il partito che aveva ottenuto la maggioranza relativa alle elezioni del dicembre 2011, ma poi non era riuscito a coagulare attorno a sé una maggioranza. Il nuovo scenario si è aperto all’inizio dell’anno quando Janœa, leader del Partito democratico, è finito nel mirino della Commissione statale anti-corruzione. Il documento, reso noto l’8 gennaio, sostiene che il capo del governo, dal 2004 avrebbe accumulato «in modo inspiegabile e sbilanciato» contanti e beni per almeno 210 mila euro superiori a quelli che ha dichiarato alla Commissione. Inoltre, l'acquisto di un bene immobile da parte di un'azienda privata de-

28. februarja 2013

notevoli irregolarità anche nella dichiarazione dei redditi del sindaco di Lubiana e leader del Pozitivna Slovenija, Zoran Jankoviæ, e questo per una cifra di 2,4 milioni di euro. Anch’egli ha rigettato le accuse. Ma Gregor Virant, presidente del Parlamento e capo del partito centrista Dr¡avljanska lista, dopo aver invano invitato entrambi i politici a dimettersi, ha lasciato la carica e la coalizione di governo. Lo hanno seguito anche il Partito dei pensionati del ministro degli Esteri, Karel Erjavec, e il Partito popolare del vicepremier, Radovan ˘erjav. Virant e Erjavec hanno raggiunto nei giorni scorsi un accordo con Pozitivna Slovenija – nel frattempo Jankoviæ ha annunciato le dimissioni da presidente del partito, ma non da sindaco di Lubiana – e il Partito socialdemocratico per far cadere Janœa e per formare un governo a termine di un anno, per andare alle elezioni politiche nella primavera 2014, assieme alle europee.

globaliziranem svetu. Globalizacijo lahko razumemo na razli@nem na@inu. Jaz bi rad sprejel globalizacijo, @e bi ta beseda pomenila enakopravnost vseh ljudi na zemlji. Nekatere osebe, pa razumejo globalizacijo kot asimilacija vseh kultur in uni@evanja posameznih identitet. Ne smemo pa pozabiti, da je bila asimilacija politika faœistov. #e ¡elja poudariti svojo identiteto pomeni biti nacionalist, torej sem nacionalist.« Ljudem je pogosto sram njihovih korenin in ¡elijo pozabiti, odkod prihajajo in se vklju@iti v novo skupnost. »Seveda moramo ¡iveti v dr¡avi, ki nas gosti in moramo se nau@iti jezik – je œe dejal tr¡aœki pisatelj –. Ne smemo pa pozabiti, da ni noben jezik pomembnejœi od drugega. Manjœinski jeziki ne obstajajo, ker ne obstajajo ljudstva, ki imajo manjœo vrednoto, ampak veliko ljudi ¡eli misliti na ta na@in. Prepri@an sem na primer, da bi bili v Italiji vsi bolj veseli, @e bi povedal, da sem Italijan, ki govori po slovensko. Tako ni. Jaz sem Slovenec, ki ¡ivi v Italiji.« Biti vklju@eni ne pomeni izbrisati svojo identiteto. V Piranu je veliko skupnosti. Skupaj ¡ivijo Slovenci, Srbi, Bosanci, ljudje, ki prihajajo iz Kosova, Istrijani. »V mojem mestu – je poudaril piranski ¡upan – je zelo pomembno spoœtovati razli@nost. V naœih sejah imamo na primer tri sede¡e, ki so namenjeni italijanski manjœini. Mislim, da bi morali Italijani enako spoœtovati Slovence, ki ¡ivijo v tem teritoriju.« Pozdravila sta prisotne tudi predsednik centra Balduccija Bo¡idar Staniœiæ, in ¡upan ob@ine Pozzuolo Nicola Tavello, ki je med drugim poudaril, da @e je postala v Italiji imigracija veliki problem je zaradi tega, da niso na to bili Italijani pripravljeni in dovolj odprti.

»Naj minister za nas ostane«

P

ozitivna Slovenija, ki je v Dr¡avnem zboru vlo¡ila konstruktivno nezaupnico vladi Janeza Janœe in za mandatarko predlagala Alenko Bratuœek, je vlo¡ila tudi zakonski predlog o spremembi organizacije slovenske vlade. Med drugim bi ukinila ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Njegovo delovno podro@je bi vklju@ila v o¡ivljeno ministrstvo za kulturo. Na to namero se je takoj odzval Svet slovenskih organizacij. Krovna organizacija Slovencev v Italiji »z za@udenjem jemlje na znanje vest o nameri nastajojo@e vladne ekipe, da se namerava ukiniti ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu ter pristojni urad priklju@iti ministrstvu za kulturo. Sso ¡eli pod@rtati, da so se tako figura ministra kot dejavnosti Urada v vseh teh letih izredno dobro uveljavilo. V tem smislu, glede problematike Slovencev v zamejstvu in po svetu, poziva odgovorne pri sestavi novega vladnega programa, da pustijo pri ¡ivljenju Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu ter njegovo avtonomijo, naj ga vodi poverjeni minister. Taka struktura je omogo@ila pravilen razvoj bilateralnih odnosov, od katerih je imela tudi Slovenija pomembne koristi. Ukinitev ministrskega mesta in zdru¡itev Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu z minstrstvom za kulturo bi bilo sporno dejanje, saj delovanje Slovencev izven meja Republike Slovenije ni le kultura temve@ mnogo ve@. Slovenci v zamejstvu in po svetu smo se uveljavili tudi kot uspeœni gospodarstveniki, œportniki in politiki, veliko je narejenega na podro@ju sociale, œe ve@ je cerkvenega in verskega delovanja. Zaradi vsega tega je nadvse potrebna organizacija kakrœa je bila do danes v veljavi.« Za spletni portal Slomedia je tr¡aœki pisatelj Boris Pahor dejal, da »bi ukinitev ministrstva pomenila, da Slovenija jemlje rojake, ki ¡ivijo izven dr¡avnih meja na zelo povrœen na@in in da si pri@akuje, da se bodo sami reœevali.«


dom

V OSPREDJU

28. februarja 2013

stran

5

GRILLOVA STRANKA JE NA PARVEM MESTU ZA POSLANSKO ZBORNICO (KAMERO) v gorski uniji Nediœkih dolin in na drugim v Terski

Tudi med Slovenci sijeje gibanje Pet zvezd REZULTATI ZA POSLANSKO ZBORNICO - RISULTATI CAMERA DEI DEPUTATI BERSANI

BERLUSCONI

GRILLO

MONTI

OSTALI/ALTRI

Dreka

20 (33,9)

23 (38,98)

10 (16,95)

5 (8,47)

1 (1,69)

Garmak

81 (35,68)

51 (22,47)

66 (29,07)

21 (9,25)

8 (3,52)

Podbuniesac

131 (27,87)

116 (24,68)

142 (30,21)

72 (15,32)

9 (1,91)

Sauodnja

71 (30,74)

49 (21,21)

78 (33,77)

26 (11,26)

7 (3,04)

Sriednje

51 (27,72)

53 (28,8)

50 (27,17)

21 (11,41)

9 (4,88)

Svet Lienart

191 (27,92)

172 (25,15)

230 (33,63)

72 (10,53)

19 (2,77)

Œpietar

371 (28,17)

304 (23,08)

441 (33,49)

165 (12,53)

36 (2,74)

Nediœka unija

916 (28,87)

768 (24,21)

1017 (32,06)

382 (12)

89 (2,80)

Ahten

264 (23,43)

320 (28,39)

312 (27,68)

188 (16,68)

27 (2,4)

Bardo

144 (35,91)

101 (25,19)

98 (24,44)

50 (12,47)

8 (2)

Fojda

428 (23,75)

521 (28,91)

569 (31,58)

202 (11,21)

82 (4,55)

Neme

313 (19,27)

608 (37,44)

462 (28,45)

181 (11,15)

60 (3,7)

Tipana

73 (21,28)

119 (34,69)

84 (24,49)

51 (14,87)

16 (4,67)

Terska unija

1222 (23,13)

1669 (31,60)

1525 (28,87)

672 (12,72)

193 (3,65)

Rezija

129 (22,16)

178 (30,58)

124 (21,31)

129 (22,16)

22 (3,73)

Naborjet/Ov@ja vas

141 (25,92)

195 (35,85)

121 (22,24)

74 (13,6)

13 (2,38)

Trbi¡

477 (18,76)

1007 (39,60)

663 (26,07)

311 (12,23)

85 (3,35)

L

a Slavia non fa eccezione. Il movimento Cinque Stelle ha raggiunto un consenso notevole anche nel territorio della provincia di Udine dove è presente la minoranza slovena. Il risultato delle elezioni politiche, tenutesi il 24 e 25 febbraio, è ancor più eclatente in quanto dalle nostre parti il movimento che fa capo a Beppe Grillo non si è mai manifestato pubblicamente. È sempre restato sotto traccia (al momento non risulta alcun personaggio di riferimento) e ha fatto boom solo laddove è davvero importante: nelle urne

Cinque Stelle primo partito nelle Valli

elettorali. Facendo riferimento ai risultati per la Camera (i più significativi perché votano tutti i maggiorenni), la lista di Cinque Stelle è stata la più votata nell’Unione del Natisone, davanti alla coalizione di Bersani e quella di Berlusconi, e la seconda in quella del Torre, dopo Berlusconi e davanti a Bersani. A Resia, Malborghetto-Valbruna e Tarvisio ha prevalso nettamente il centrodestra.

Nel voto per il Senato, invece, nelle Valli del Natisone ha prevalso di un soffio (10 voti) il centrosinistra. Dando uno sguardo alla regione, risulta che alla Camera ha prevalso Berlusconi (28,01 %), davanti a Bersani (27,49 %), Grillo (27,23 %) e Monti (12,88 %); alla Camera primo il centrosinistra (29,29 %), secondo il centrodestra (28,79 %), terzo Grillo (25,47 %) e quarto Monti (12,28 %).

Quanto agli eletti, c’è soddisfazione nella minoranza slovena per la rielezione nelle liste del Pd, questa volta alla Camera, della senatrice uscente Tamara Bla¡ina. Gli altri eletti del Friuli Venezia Giulia al Parlamanto (al momento di andare in stampa, martedì 26 febbraio alle 14) l’elenco non è ancora definitivo, sono: Gianna Malisani, Giorgio Zanin, Ettore Rosato, Giorgio Brandolin e Paolo Coppola del Pd; Nichi

Vendola di Sel (dovrebbe lasciare il, posto a Serena Pellegrino); Sandra Savino del Pdl; Massimiliano Fedriga della Lega Nord; Walter Rizzetto e Aris Prodani di Cinque Stelle; Gian Luigi Gigli di Scelta civica per Monti. La pattuglia regionale al Senato sarà composta, invece, da Francesco Russo, Isabella De Monte, Carlo Pegorer e Lodovico Sonego del Pd; Silvio Berlusconi (dovrebbe lasciare il posto a Bernabò Bocca) del Pdl; Alessandro Maran di Scelta civica per Monti e Lorenzo Battista di Cinque Stelle.

REZULTATI ZA SENAT - RISULTATI SENATO DELLA REPUBBLICA BERSANI

BERLUSCONI

GRILLO

MONTI

OSTALI/ALTRI

Dreka

21 (37,50)

21 (37,50)

9 (16,07)

4 (7,14)

1 (1,79)

Garmak

81 (38,21)

48 (22,64)

57 (26,89)

18 (8,49)

8 (3,77)

Podbuniesac

131 (29,89)

123 (28,15)

115 (26,32)

56 (12,81)

12 (2,74)

Sauodnja

67 (30,59)

50 (22,83)

67 (30,59)

25 (11,42)

8 (3,66)

Sriednje

52 (29,55)

46 (26,14)

49 (27,84)

18 (10,23)

11 (6,25)

Svet Lienart

175 (27,96)

153 (24,44)

200 (31,95)

78 (12,46)

20 (3,2)

Œpietar

356 (29,37)

298 (24,59)

376 (31,01)

141 (11,63)

41 (3,38)

Nediœka unija

883 (30,07)

739 (25,17)

873 (29,73)

340 (11,58)

101 (3,44)

Ahten

275 (26,04)

322 (30,49)

278 (26,33)

143 (13,54)

38 (3,6)

Bardo

139 (36,29)

97 (25,33)

89 (23,24)

48 (12,53)

10 (2,6)

Fojda

410 (24,76)

504 (30,43)

495 (28,89)

174 (10,51)

73 (4,4)

Neme

311 (20,47)

595 (39,17)

420 (27,65)

147 (9,68)

46 (3,02)

Tipana

72 (22,02)

116 (35,47)

69 (21,10)

52 (15,90)

18 (5,5)

Terska unija

1207 (24,42)

1634 (33,07)

1351 (27,34)

564 (11,41)

185 (3,7)

Rezija

140 (25,78)

175 (32,23)

113 (20,81)

103 (18,97)

12 (2,21)

Naborjet/Ov@ja vas

161 (32,07)

176 (35,06)

98 (19,52)

57 (11,35)

10 (2)

Trbi¡

507 (21,6)

957 (40,78)

548 (23,55)

256 (10,91)

79 (3,36)


6

IZ NAŒIH DOLIN

stran

28. februarja 2013

OB 150-LIETNICI ROJSTVA se ¡elè oddou¡iti duhovniku in velikemu kulturniku tudi v doma@ih krajah KRATKE - BREVI - KRATKE

(

Kratke Brevi brevi kratke

Nova seja za statut Unije Nediœkih dolin V @etartak 28. febrarja bo v Œpietru skupœ@ina (assemblea) Gorske unije Nediœkih dolin v kateri so kamuni Dreka, Garmak, Podbuniesac, Sauodnja, Sriednje, Sv. Lienart in Œpietar. Sedan œindiku in predstavnik opozicije bi muorli sparjeti statut. Na parvi seji 7. febrarja so se prepierjali o imenu. Sriednje, Sv. Lienart, Œpietar in Garmak so bli za »Unione montana Valli del Natisone-Nediske doline«, Podbuniesac, Sauodnja, Dreka in predstavnik opozicij pa za ime v dvieh jezikah, se pravi »Unione montana Valli del Natisone-Gorska unija Nediœkih dolin«. Dreœki œindik Zufferli je upraœu, naj se seja odlo¡i, de bi dosegli sporazum o imenu pa tudi o drugih spornih to@kah, ki so v statutu. Œli pa so na glasovanje, a nie nobedno ime parjelo potriebno ve@ino 80 par stuo. Za italijansko ime so bli œindiki Garmaka, Sriednjega, Sveta Lienarta in Œpietra. Za ime tudi po slovensko pa œindaka Podbuniesca in Sauodnje ter predstavnik opozicij. Dreœki œindik pa je poviedu, de je tudi on za celuo slovensko ime, a se je vzdar¡u glasovanja, zatuo ki je biu pameti, de se seja odlo¡i. Statut bo sparjet le @e ga na dvieh sejah adna za drugo podpre vi@ ku 50 par stuo ponderiranih glasou in manku 5 @lanu skupœ@ine. Zatuo ka¡e, de tudi tele krat statut na bo sparjet, @e na bo kajœan na adni al’ te drugi strani spremeniu pameti.

Sauonski kamun bo po Ivanu Trinku poimenovau plac na Tar@munu �

� �

Pohod Planinske dru¡ine v nediejo 3. mar@a

Nuove prospettive turistiche nel comune di Savogna

L

� Ezio Gosgnach

K

akor je znano, je @edajski kamun odlo@u poimenovati po msgr-ju Ivanu Trinku lietos, ob 150-lietnici rojstva, adno ulico v miestu, tisto kjer ima sede¡ kulturno druœtvo Ivan Trinko. Ulica poimenovana po beneœkim duhovniku je ¡e puno liet v miestu Vidan. Trinkove ulice so tudi v œtevilnih krajah v Sloveniji. Naj naœtejemo Ljubljano, Maribor, Koper, Izolo, Piran in Solkan v mestni ob@ini Nova Gorica. V Gorici je po monsinjorju Ivanu Trinku poimenovana ni¡ja sriednja œuola s slovenskim u@nim jezikam. Tudi tuole ka¡e, de je biu duhovnik iz Tar@muna sigurno adan od te narguorœih mo¡, @e ne te narbuj velik, ki jih je rodila Bene@ija. Zaslu¡u se je mest med velikimi Slovenci a tudi med velikimi Furlani. Biu je duhovnik, filozof, poet, glasbenik (muzicist) in politik. Puno je u@iu in pisu. Puno je nardiu za naœe ljudi. »Cajt je, de tudi v doma@im kraju po@astimo kakor je trieba telega velikega @lovieka. Zatuo po msgr-ju Trinku mislimo poimenovati targ (plac) pred tar@munsko cierkvijo,« nam je zaupu sauonski œindik Germano Cendou. Lieta 1992 je tekratni œindik in provincialni konsiljer Paolo Cudrig ¡eleu poimenovati po msgr-ju Trinku novo ciesto/ulico v Sauodnji. Nekateri pruotislovensko nastrojeni ljudje pa so tuolemu naspruotovali in so za@eli zbierati podpise pruot poimeno-

vanju. V kamunski administarciji so se zbali, saj so bli pruot tudi nekateri mo¡je ve@ine DC/PSDI, pa je tista ciesta vseglih dobila slovensko ime, saj je ratala ulica Aborna. Natuo je Cudrig ¡eleu poimenovati po msgr-ju Trinku novo sejno dvorano (salo konsiljar) v kamunskim hramu, a tudi tuole nie œlo, kjer je pustiu mest œindaka, de bi lahko biu aœeœor na videnski provinci. Sada so pa drugi cajti in prù sigurno na bo te¡au. De bi msgr-ja buojœ poznale tudi te mlade generacije je sauonski kamun v sodelovanju s kulturnim druœtvam Ivan Trinko iz #edada razpisu tudi nate@aj (konkorœ) za u@ence primarnih in ni¡jih sriednjih œuol v kamunah videnske province, v katerih je priznana parsotnost Slovencev. Cajt, de bi poœlali diela za tiste, ki so se vpisali, je do 15. obrila lietos. Planinska dru¡ina Bene@ije pa je parpravla v nediejo 3. mar@a pohod v spomin na monsinjorja Trinka. Ob 9. se bojo zbrali v vasi #epleœiœ@e in od tam œli na Tar@mun parnogah. Okuole pudne se bojo zbrali na Trinkovem grobu kupe s famoœtram Bo¡am Zuanello.

e abbondanti nevicate di questo inverno hanno dato fiato alle rinnovate ambizioni turistiche invernali del Matajur. Il notevole afflusso di persone, in primo luogo di famiglie con bambini, alla ricerca di divertimento sulla neve, la «Cjaspajur» organizzata il 17 febbraio e lo «Happy snow» della domenica successiva hanno messo in evidenza le grandi potenzialità della montagna. Non si tratta, però, di rispolverare i faraonici progetti degli anni Sessanta-Settanta-Ottanta del secolo scorso, bensì di mettere in campo tante piccole iniziative, ben integrate e ben promosse, che sfruttino le ricchezze naturalistiche e alcune strutture già esistenti per aumentare l’attrattività, anche in considerazione del fatto che il Matajur è la montagna più vicina ai grossi centri della pianura, ideale, quindi, anche per il turista mordi e fuggi, che ha a disposizione solo una giornata o alcune ore. «Lo sviluppo del turismo sul Matajur va necessariamente portato avanti in collaborazione con i comuni di Pulfero e Kobarid – sottolinea il sindaco di Savogna, Germano Cendou –. Con i colleghi Piergiorgio Domenis e Darja Hauptman abbiamo già valutato positivamente l’idea del prefetto di Tolmin, Zdravko Likar, di realizzare una pista da fondo circolare transfrontaliera attorno alla montagna a circa 1500 metri sul livello del mare, utilizzando anche il sedime della vecchia strada militare antecedente la prima guerra mondiale. L’innevamento a quella quota è garantito per buona parte della stagione invernale. Nei restanti mesi sarebbe, invece, un ottimo tracciato per le mountain bike, altra attività sportiva in gran voga per la quale il nostro territorio è molto adatto». Nelle nuove prospettive turistiche si inserisce anche la nuova gestione del locale ex «Orso matto» a Varta@a, sulla strada che porta al Matajur. «L’abbiamo affidata alla cooperativa sociale La Sorgente di Rive d’Arcano, unica partecipante al bando, con la richiesta di tornare allo scopo originario di essere, oltre che punto di ristoro, centro visite naturalistico, per valorizzare anche la vicina Velika Jama, di grande interessante per il ritrovamento dei resti di Ursus Speleus e di numerosi manufatti risalenti al periodo neolitico». Cendou, sempre a proposito di turismo, spera che possa entrare in funzione già la prossima primavera l’osservatorio astronomico realizzato in località «Na lazeh», al posto della stazione di partenza del vecchio skilift, e fa sapere che il Cai di Cividale è intenzionato a trasformare in bivacco la costruzione che un tempo ospitava il generatore di corrente elettrica per il rifugio «Pelizzo».

PROGETTO della Pro loco «Matajur» da 173 mila euro

Un ristoro «Na lazeh»

I Domenis, Shaurli in Sibau ¡elè v Tarst � � Podbunieœki œindik Piergiorgio Domenis bo kandidat na regionalnih volitvah, ki bojo 21. in 22. obrila, na listi »Cittadini per la presidente«, ki bo podperjala kandidatko @eparne sredine za predsednika Furlanije Julijske krajine, ki je Debora Serracchiani. Novico je sporo@iu sam Domenis v torak 19. febrarja. Le v Serracchianijevi koaliciji bo provincialni konsiljer Cristiano Shaurli, ki je pustiu mest œindaka v Fojdi, de bi lahko kandidiru za regjon na listi demokratske stranke, saj zakon dolo@a, de muorejo œindaki kamunu, ki imajo vi@ ku 3000 ljudi, pustiti mest ¡e pred kandidaturo. Tuolega nie muoru narediti Domenis in tudi Giuseppe Sibau, podutanski œindik in administrator Gorske skupnosti Ter, Nedi¡a in Brda, ki bo kandidiru na listi sedanjega regionalnega predsednika Renza Tonda. Sibau ¡eli iti v Tarst in de kandidira ga je upraœu sam Tondo. Lista pa nie œe dokon@no dolo@ena. Pru sigurno se bo pokazu œe kajœan kandidat iz naœih kraju. Trieba pa je poviedati, de vsi bojo imieli malo troœta za izvolitev, saj bo v novim madatu 10 regionalnih konsiljerju manj ku sada. 21. in 22. obrila na bojo samuo volitve za predsednika in konsiljerje Furlanije Julijske krajine, pa tudi za vidensko provinco in za kamun Fuojda.

dom

n località «Na lazeh», nei pressi del rifugio «Pelizzo» è dell’osservatorio astronomico, c’è anche l’ex cabina elettrica, oggetto delle attenzioni della Pro loco Matajur. L’associazione con sede a Montemaggiore la vorrebbe trasformata in posto di sosta e ristoro con solarium. «La costruzione attuale è un pugno in un occhio per l’ambiente circostante, ma piuttosto che demolirla è meglio ristrutturarla, dandole un aspetto consono alla lo-

calità, cioè quello di un “kazon” delle Valli e una nuova destinazione d’uso. Ci è venuta l’idea di farne un piccolo locale per gli escursionisti, anche in considerazione del fatto che il rifugio Pelizzo resta chiuso da novembre ad aprile», fa sapere il presidente, Paolo Cariola. Il progetto è stato redatto dall’architetto Arduino Cargnello. Si andrebbero a spendere 173 mila euro. Dove reperire i fondi?

«L’amministratore della Comunità montana, Giuseppe Sibau, mi ha mani-

festato disponibilità, a patto che la nostra Pro loco si impegni alla gestione del locale – prosegue Cariola –. Ne ho parlato anche con il sindaco Cendou, che considera positivamente la nostra iniziativa». Sulla pagina Facebook della Pro loco Matajur c’è l’informazione dell’appoggio al progetto da parte del consigliere Roberto Novelli che come Giuseppe Sibau correrà alle elezioni regionali di fine aprile. Per vedere le reali possibilità di finanziamento del progetto, allora, è meglio attendere la fine del periodo elettorale.

REVIJA PEVSKIH ZBORU BO od 1. mar@a do 28. obrila

44. Primorska poje

L

ietoœnja Primorska poje, pevska revija namenjena usiem zborom, ki parhajajo iz slovenske Primorske an iz zamejstva, se bo za@ela u petak 1. mar@a na Gradu Dobrovo an bo œla naprì do 28. obrila z zadnjin koncertan u Nabre¡ini. »An lietos smo zadovoljni – nam je jau sekretar Zveze pevskih zborov Primorske, Ivan Tav@ar – saj bo nastopalo 204 zboru. Od teh, trije parhajajo iz Koroœke, adan iz Mad¡arske (Uogarske) an pet iz Harvaœke.« Lietoœnja revija je 44. po varsti an je posve@ena 300-letnici Tolminskega punta. »Pomen revije je u tem – je pod@artu Tav@ar –, de tela iniciativa povezuje use slovenske zbore iz obeh strani meje, de zbori ne nastopajo doma a usake lieto grejo piet u drugi kraj an se sre@ajo z drugimi zbori, izmenjajo programe. Telo sre@anje med dirigenti an peuci obogati use zbore

an parnaœa kvaliteto.« Na Primorski poje usake lieto piejejo tud’ zbori iz Bene@ije. Te parvi, ki bo nastopu, je meœani pevski zbor Re@an z Lies. Pieu bo na koncertu u Kulturnem domu u Kne¡i, u nediejo 10. mar@a ob 17. uri. Drugi po varsti bo Barski oktet iz Barda, u petak 12. obrila ob 20.30 u Kulturnem centru Antona Ukmarja u kraju Domjo par Tarstu. Po tradiciji u kolendarju Primorske poje sta an dva koncerta u programu u Bene@iji in u Kanalski dolini. U nediejo 28. obrila, ob 15.30, u cierkvi Sv. Florijana u Zavarhu, u Terskih dolinah, bojo pieli: moœki pevski zbor Matajur iz Klenja, ¡enski pevski zbor Ivan Rijavec, moœki pevski zbor Poljubinj, ¡upnijski zbor Sv. Urbana, moœki pevski zbor Sv. Jernej iz Op@in, meœana pevska zbora Fran@iœek Lampe an Adriatic.

Pevski zbor Reåan bo zapieu 10. maråa v Kneœi

U nediejo 17. mar@a, ob 14.30, u Kulturnem centru u Ukvah bojo pieli tri zbori iz Primorske an tri z Koroœke: vokalna supina Œumljak, ¡enski pevski zbor Ro¡ iz St. Jakoba v Ro¡a, meœana pevska zbora Duri Col an Canto ergo sum, moœki pevski zbor Kralj Matja¡ iz Lubi@ an komorni zbor Borovlje. Te zadnji koncert Primorske poje bo pa u nediejo 28. obrila, ob 17. uri, u cierkvi

Sv. Roka u Nabre¡ini, kjer bo miez druzmi nastopu meœani pevski zbor Tre valliTri doline iz Kravarja. Primorsko poje organizavajo Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih druœtev, Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst, Zveza slovenske katoliœke prosvete Gorica an Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. � L. B.


dom

28. februarja 2013

IZ NAŒIH DOLIN

stran

7

NA KULTURNIH DNEVIH V KOBARIDU so zavedni Bene@ani pokazali, kakuo se borijo za svoj jezik in svojo kulturo

Nediœke doline bojo ¡iviele œe naprej samuo @e obvarjejo slovensko duœo �

Zanimiu vi@er s œindaki Podbuniesca in Sauodnje, ter vi@eœindakam Dreke

� Larissa Borghese

U

parjateljskem vzduœju se je u @etartak 21. febrarja u prestorih Fundacije poti miru dar¡u parvi od treh Beneœkih kulturnih dni u programu u Kobaridu. Gre za hvalevriedno iniciativo, ki – je poviedala u sojin pozdravu ¡upanja kobariœkega kamuna Darja Hauptman – je usake lieto buj bogata an parjateljska, saj se na nji predstavja bogato kulturno ¡ivljenje v bli¡njih obmejnih krajih, od Rezije do Nediœkih dolin. Protagonisti pogovora, ki usake lieto zaznamuje parvi vi@er, so bili ¡upan Podbunieœkega kamuna Piergiorgio Domenis, ¡upan Sauonjskega kamuna Germano Cendou, pod¡upan Dreœkega kamuna Miha Coren an predsednica Planinske dru¡ine Bene@ije, Luisa Battistig. Pogovor z njimi je povezovau Tolminski prefekt Zdravko Likar, ki je po kratkem an popunemu opisovanju teritorija teh treh beneœkih kamunu upraœu, kuo bi œe buj povezali Poso@je an Bene@ijo na tistih krajih, kjer se tikajo kamunski konfini. Teli trije kamuni, kakor cieu beneœki teritorij, so po drugi svetouni uiski puno tarpieli zauoj tega, ki je puno ljudì zapustilo tele kraje an œlo po sviete »s trebuham za kruham«. Zadost zgovorne so œtevilke, saj – je jau Likar – je podbunieœki kamun lieta 1952 œteu 3.735 ljudì donas pa jih je 1.033, u sauonjskem kamunu je padec œe ve@ji, saj je leta 1961 œteu 2.077 ljudì danes jih je pa ostalo le 482; najhujœa situacija je u ob@ini Dreka, drug narbuj majhni kamun u Italiji, saj je od 1.570 prebivalcev leta 1951 donas ostalo le 141, od telih je le suto stalnih. Piegiorgio Domenis, ki od lieta 1999 upravlja podbuneœko ob@ino, ki je znana zauoj nje biseru, (Landarska jama z gotsko cerkvico, donas zapuœ@ena vas Predrobac an dolina ki pove¡e teritorij s Poso@jem) je pod@artu, de je sodelovanje s slovensko stran nekaj pousem normalnega, ki pomaga utardit doma@e slovenske kornine. Saj u to smer, je jau Domenis, gre tudi dvojezi@no

Z leve: Matjaœ Rakuæåek, Germano Cendou, Piergiorgio Domenis, Zdravko Likar, Michele Coren in Luisa Battistig gnezdace, ki ga bojo u prestorih podbunieœke œuole, miesca setemberja odparla kupe podbunieœki an kobariœki kamun an, ki ¡eli obogatiet dragoceno ponudbo, ki se je za@nila lieta nazaj z dvojezi@no œuolo u Œpietru. »Troœt je, de naœi otroci bojo znal’ guorit slovienski izik, de na pozabejo kaj so an odkod so parœli,« je jau Domenis an pod@artu, de sodelovanje je pomembno tudi na ekonomski strani, de bi dar¡al’ ljudi na teritoriju, posebno te mlade. Kar se ti@e turizma, je Domenis pod@artu, de tele cajte podbunieœka aministracjon diela s Kobariœko, de bi napravli kolesarko pot, ki bo povezala teritorij par konfinu. »Duœa mi trepe@e, sarce poskakuje… narod moj umira/ padel je na poti/ zapuœ@en samoti«. S telimi lepimi verzi, ki jih je napisu beneœki duhovnik, pisatelj, pesnik in politik mons. Ivan Trinko iz Tar@muna, katerega letos praznujemo 150 liet rojstva, je za@eu sauonjski œindik Germano Cendou, ki je jau, de ku œindik »bi ¡eleu napunt samuo par kapij punega kozarca, ki ga je napunu mons. Ivan Trinko«. Cendou se troœta, de bi veliko mladih ostalo u naœih dolinah an de bi se rodilo puno otruok. De bi tuole ratalo je sodeovanje zelo pomembno za ekonomsko an kulturno rast, pa œe posebe za ekoloœki turizem. Prù u to smer gledajo skupni projekti na katerih so za@el’ dielat. Gre za vi@ ku trikilometrsko progo za tekaœko smu@anje (piœto za fondo), ki jo nameravajo odpriet 1.500 metru vesoko na Matajurju, najviœji beneœki gori; kolesarsko pot, ki naj bi povezala Romeljsko cesto s Kolovratom an drugo, ki bi @ez Marsin an Matajur povezala teritorij s Kobaridom. Miha Coren je pod@artu, de so se zadnja leta tri mlade dru¡ine preselile u Dreko, kar

daje upanje za naprej. Sodelovanje s slovensko stranjo je usakdanja, zauoj tega ker @ujejo, de ¡ivijo u skupnem prestoru an de je povezava s Poso@jem an Soœko dolino vitalnega pomena za razvoj. »#eprù je naœ majhan kamun, je kulturno zelo bogat. Pomislimo samuo na beneœke duhovnike Laurenciga, Birtiga an Cenciga, ki so par Svetin Œtuoblanku ustanovili @asopis “Dom” an so usi trije slu¡bovali u Dreœkih farah«. Dreœki kamun je uklju@en u velikem projektu simboli@ne steze od Tarbi¡a do muorja, ki bo pod pokroviteljstvom predsednikov Italije an Slovenije @ez tri leta odparta. Leta 2015, pa – je dodau Likar – ob 100-letnici smrti prvega italijanskega vojaka Rikarda Di Giusta u parvi svetouni nuiski, se troœtamo, de bo kolesarska dirka “Giro d’Italia” œla @ez Kolovrat in s tem dala teritoriju velik odmeu. Sodelovanje je donas nekaj povsem normalnega, a u@asih ni bilo takuo, saj je Likar omenu zapisnike tolminske ob@inske komisije leta 1962, kar je parœlo do parvega stika, po drugi svetouni uiski, med ob@ino

KRATKE - BREVI - KRATKE

(

Tolmin an #edad. »Takrat je po dugem cajtu parvi@ parœla u naœe kraje @edajska delegacija z dvanajstimi ¡upani iz Bene@ije an Furlanije«. Luisa Battistig je z diapozitivami iz dvajsetih let delovanja Planinske dru¡ine Bene@ije, omenila nedauno praznovanje za 20-letnico, ob keri so publikal’ bukva, an iniciative Planinske dru¡ine ob 150-letnici rojstva mons. Ivana Trinka. Troœta se, de bi druœtvo œe naprej rastlo an utardilo sodelovanje s planinci iz Poso@ja, de bi vi@ ljudì jim pomalo vzdr¡evat ko@o na Matajurju, na kero so puno ponosni, an de bi usi Bene@ani ohranil’ slovenski izik. Vi@er so obogatieli s pesmijo otroci œuole iz Dre¡nice, ramonikarja Matja¡ Rakuœ@ek an Jaka Urœi@. Beneœki kulturni dnevi u Poso@ju so se nadaljevali u petak 22. febrarja u domu Andreja Manfrede s predstavitvijo letoœnjega Trinkovega kolendarja, ob 60. letnici njega rojstva, an bukvi »Od Idrije do Nedi¡e – Bene@ija – Slavia Friulana«, ki jo je napisala Ada Tomasetig. Vida Œkvor se je pogovarjala z Lucio Trusgnach, Jole Namor an Ado Tomasetig. Obogateu je vi@er pieuski nastop vokalne skupine Sne¡et iz Tolmina. Zadnji vi@er je biu u saboto 23. febrarja u kulturnem domu, kjer je nastopilo Beneœko gledaliœ@e z igro »Galanda iz A¡le – veliki ¡upan Bene@ije«, ki jo je napisu Giorgio Banchig, re¡ija je pa od Marjana Bevka. Organizatorjam teh vi@erov (Kulturno druœtvo Stol Breginj, ob@ina Kobarid, Fundacija Poti miru u Poso@ju, Javni sklad za kulturne dejavnosti-izpostava Tolmin, Iœtitut za slovensko kulturo u Œpietru an kulturno druœtvo Ivan Trinko u #edadu) se je Kobariœka ¡upanja, Darja Hauptman, zahvalila s troœtan, de u prihodnjem bo »@imve@ prijetnih zdru¡enj, ki naj skupni slovenski prestor œe buj pove¡ejo an obogatijo«.

Pevski zbor uåencev dreœniæke æole

LIETOŒNJE KULTURNO SRE#ANJE med rojaki iz obieh strani nekdanjega konfina se je za@elo v Œpietru

Bene@ija in Poso@je sta adan sam kulturni prestor

»B

ene@ija-Poso@je: en sam kulturni prestor«, tel je biu naslov parvega ve@era Beneœkih kulturnih dnevu v Poso@ju, ki je poteku v sriedo 20. febrarja na slovenskem kulturnem centru v Œpietru. Œtevilne parsotne so pozdravili pobudniki Beneœkih kulturnih dni: Bruna Dorbolò, predsednica Inœtituta za slovensko kulturo, Zdravko Likar, na@elnik upravne enote Tolmin, pod¡upanja ob@ine Kobarid Danica Hrast, predsednica kulturnega druœtva StolBreginj Vida Œkvor in predstavnica Javnega sklada republike Slovenije za kulturne dejavnosti v Tolminu Klavdija Rot. Povezovala je ve@er Marina Cernetig. Parpravli so liep gasbeni program. Arzveselila sta publiko zbor Matajur pod vodstvam Michela Perroneja, ki za@asno nadomes@a Davida Clodiga, in zdru¡eni pevski zbor iz Poso@ja pod vodstvom Mateja

Z leve Danica Hrast, Klavdija Rot, Bruna Dorbolò in Vida Ækvor. Kav@i@a. Vsi pobudniki so v svojem pozdravu

pod@rtali, de sta jezik in kultura pomembni povezavi med Bene@ijo in Poso@je.

Bruna Dorbolò predsednica Inœtituta za slovensko kulturo v Œpietre se je zahvalila vsiem, ki pomagajo, de bi se beneœka kultura in doma@i slovenski jezik, ki sta parva skarb Inœtituta, ne zgubila. Pobuda »Beneœki kulturni dnevi v Poso@ju« se je rodila parbli¡no pred desetimi leti, ko so v Breginju z enodnevno prireditvijo predstavli Trinkov koledar. Ta iniciativa je bla zelo dobro sprejeta in so se takoj odlo@ili skupaj s Fundacijo poti miru, de bodo pobudo arzœerili vsaj na dva dni. Arde@a nit telih sre@anj je, de buj prodrobno predstavijo telo »beneœko vrenje« in telo kulturo, ki je zelo privla@na za ljudi. Hvala teli iniciativi so v Poso@ju takuo izvedeli, de imajo z ljudstvom, ki ¡ivi na drugi strani meje skupne pravce, skupne obi@aje in seviede skupni jezik. � I. B.

Kratke Brevi brevi kratke

Esperti di fauna alpina a Stupizza Formare esperti in monitoraggio della fauna alpina (grandi carnivori, ungulati, uccelli) e in cattura e manipolazione della fauna selvatica. È l’obiettivo della terza edizione della Scuola invernale-Winter school «Tecniche di monitoraggio della fauna alpina omeoterma» organizzata dall’Università di Udine in collaborazione con l’Associazione «Il villaggio degli orsi» di Stupizza, il Comune di Lusevera e il Parco naturale delle Prealpi Giulie. Il corso è iniziato il 25 febbraio e terminerà il 1° marzo, per un totale di 47 ore di attività teorico-pratiche. Le attività si svolgono nel territorio del Parco naturale delle Prealpi Giulie e del Comune di Lusevera e zone limitrofe. Le lezioni si tengono nell’auditorium del centro visite di Pian dei ciclamini (Lusevera) e nel centro visite «Il villaggio degli orsi» di Stupizza. Le lezioni pratico-applicative sono costituite da escursioni nelle zone circostanti i monti Mia, Vogu, Matajur, Plauris e Cuar e Malga Amula. Sono previste escursioni nei parchi regionali e della Slovenia.

��

»˘ivel strip 13« bo v Vidnu � � Mladi umetniki Furlanije Julijske krajine in Slovenije imajo prilo¡nost, da bi se udele¡ili @ezmejnega razpisa, ki nosi naslov »˘ivel strip 13«. Na nate@aj, ki je razdeljen v dve kategoriji oz. strip in animacija, se lahko prijavijo œolarji in dijaki obeh strani meje. Tema razpisa sta: »Radovan s planeta Beta odkriva prebivalce planeta Zemlja in njihov zna@aj« in »Mimmo Balocco se igra s tvojimi igra@kami. Kaj se zgodi?«. Radovan s planeta Beta je glavni junak stripov slovenskega slikarja Matja¡a Schmidta (1948-2010), medtem ko je Mimmo Balocco lik, ki ga je mladi italijanski umetnik Roberto La Forgia, prav izmislil za nate@aj ˘ivel strip. U@enci in dijaki, ki se lahko prijavijo samostojno ali v skupini, lahko predstavijo stripovske zgodbe narisane v poljubni tehniki ali pa animacije izvedene v klasi@ni ali ra@unalniœki tehniki. Vsa dela udele¡enci lahko poœiljajo do 14. marca (za Slovence na naslov Stripburger, Forum Ljubljana, Metelkova 6, Si.1000 Ljubljana, Slovenija; za Italijane na Vicacomix, via Roggiuzzole, 16 – 33170 Pordenone al pa na Cec, via Villalta, 24 – 33100 Udine). ˘irija se bo sestala 23. marca in izbrala nagrajence. Nagrajevanje bo 23. maja v Vidnu, v kulturnem centru Visionario. Razstava avtorjev bo na ogled v Vidnu do 28. februarja in v Ljubljani od 8. marca v galeriji Œiv@eva hiœa v Radovljici. Razstava stripov udele¡encev nate@aja bo pa 29. marca v Trubarjevi hiœi. Nate@aj, ki je letos ¡e trinajsti po vrsti, razpisujeta zdru¡enje Vivacomix in revija Stripburger iz Ljubljane pod pokroviteljstvom ob@ine Viden, kina Visionario - center za vizualne umetnosti, Ministrstva za izobra¡evanje, znanost, kulturo in œport, revij Ciciban, Cicido, Pil in Plus ter Mednarodnega festivala animiranega filma Animateka iz Ljubljane in Trubarjeva hiœa literature.


8

IZ NAŒIH DOLIN

stran

28. februarja 2013

dom

VSEH ŒTUDENTOV JE TRIDESET. Na voljo sta jim profesorja Roberto Dapit in Marija Bidovec ter lektorica Urœka Kerin KRATKE - BREVI - KRATKE

(

Kratke Brevi brevi kratke

Ob@ni zbor Inœtituta za slovensko kulturo � � Inœtitut za slovensko kulturo bo imeu v @etartak 28. febrarja ob 6. uri popudan v slovenskim kulturmin centru v Œpietru ob@ni zbor, lietno aœembleo. Vebrali bojo tudi organe, ki bojo imeli v rokah inœtitut v prihodnjih lietah. Na dnevnem redu so tudi dejavnosti, obra@un 2012 in predra@un 2013, dolo@itev @lanarin za lietoœnje lieto in poimenovanje slovenskega kulturnega centra.

Guidac je zapustiu svojo malo Bene@ijo

21. febrarja je po nagli boliezni, ki ga je bla zadiela na koncu starega lieta, v 85. lietu starosti v @edajskim œpitalu umaru Guido Qualizza. V Nediœkih dolinah je biu za use Guidac. »Moja mala Bene@ija, tuole je malinkonija. Œe guorit se muoran bat takuo, k’ me je navadla moja mat. Pa @e guore ¡ihar @ineœko, jest jo bom pieu po beneœko,« je lieta 1988 pieu na Sejmu beneœke piesmi in udobiu. In zaries se nie ankul bau guoriti, pisati in pieti po slovensko. Puno krat je nastopu na lieœkim festivalu s smieœnimi piesmi. Skladu in pieu jih je kupe s parjateljan Francam Cernotto. Smieœne so ble, parmierne za kabaret, pa so imiele tudi glabok pomien. Puno liet je za tiednik Novi Matajur parpravlju rubriko »Guidac jih prave«. V ¡alosti je pustiu tri h@ere in drugo ¡lahto. Puno ljudi mu je dalo zadnji pozdrav na pogrebu, ki je biu v saboto 23. februarja v Kosci, kjer bo po@ivu ve@ni mier in pokoj.

��

Corso per gestori settore alimentare La Kme@ka zveza-Associazione agricoltori organizza un corso per i responsabili dell'elaborazione, della gestione e dell'applicazione della procedura di autocontrollo (haccp) nel settore alimentare. Il corso della durata di 9 ore (3 incontri), è destinato ai titolari, ai legali rappresentanti e/o responsabili autocontrollo (haccp) che operano in: agriturismi o aziende con produzione, trasformazione e somministrazione di alimenti o bevande, etc. Il calendario del corso è il seguente: lunedì 4 marzo 2013 dalle ore 18.00 alle ore 21.00; martedì 5 marzo 2013 dalle ore 18.00 alle ore 21.00; giovedì 7 marzo 2013 dalle ore 18.00 alle ore 21.00. I corsi avranno luogo a San Pietro al Natisone (UD) nei locali dell’Istituto per la cultura slovena-Inœtitut za slovensko kulturo in via Alpe Adria n. 65. Per le iscrizioni è necessario contattare gli uffici della Kme@ka zveza-Associazione Agricoltori di Cividale del Friuli in via Manzoni 31, dal lunedì al sabato dalle ore 8.30 alle ore 12.30 tel./fax 0432 703119 e-mail: kz.cedad@libero.it.

��

Katedra za slovenistiko na univerzi v Vidnu je najve@ja v Italiji �

Slovenœ@ino pou@ujejo na oddelku za tuje jezike in knji¡evnosti, pa tudi na bivœi fakulteti za izbra¡evalne vede

� Ilaria Banchig

V

Vidnu se lahko œtudentje u@ijo slovenœ@ine ne samo na oddelku za tuje jezike in knji¡evnosti, ampak tudi na bivœi fukulteti za izobra¡evalne vede (Corso di studio in Scienze della formazione), ki je edina v Italiji, ki ima curriculum tudi za slovenistiko in je to prav dobra novica. Katedra za slovenistiko na univerzi v Vidnu je najve@ja v Italiji, saj pou@ujeta profesorja Roberto Dapit in Marija Bidovec s pomo@jo lektorice Urœke Kerin ter pogodbeno drugi predavatelji. Œtudentov slovenistike je pribli¡no trideset in poleg njih so izrazili zanimanje za slovenœ@ino tudi œtudentje iz drugih œtudijskih smeri. #eprav ni finan@no stanje univerze ro¡nato, so œtudentje slovenistike, ki prihajajo ve@inoma iz Vidna ali okolice, nekateri pa tudi iz ju¡ne Italije, zelo aktivni. Vsako leto na videnski univerzi organizirajo razli@ne pobude, kot so na primer sre@anja s slovenskimi pisatelji, na katerih pogosto œtudentje aktivno sodelujejo. Maja lani je priœel na obisk tudi slavni tr¡aœki pisatelj Boris Pahor. Tudi v tem akademskem letu imajo res pestri program. »13.in 14. marca bo skupno s œtudenti iz Trsta in Padove sre@anje na temo Svetovnih dnevov slovenskega dokumentarnega filma – nam je povedala lektorica Urœka Kerin –. V tem okviru bo okrogla miza in ogled enega izmed dokumentarnih filmov. Obiskali bomo tudi sede¡ Primorskega dnevnika v Gorici in se dru¡ili s œtudenti. Imamo tudi prilo¡nost, da bi se sre@ali tudi s pesnico Jolko Mili@.« Aktivno so se udele¡ili tudi projekta Svetovni dnevi slovenskega dokumentarnega filma. Vsaka univerza je prevajala v italijanœ@ino podnapise nekaj filmov o

znanih Slovencih in slovenskih znamenitostih. Naœi œtudentje so prevajali film o Ivani Kobilici in o Cerniœkem jezeru. »V aprilu bo univerzo v Vidnu – nam je œe sporo@ila Kerinova – obiskal sodobni slovenski pesnik Uroœ ˘upan, s katerim na@rtujemo literarni ve@er in dru¡enje.« Œtudentje imajo tudi na razpolago œtipendije, ki jih nudi univerza, da bi se udele¡ili seminarja slovenskega jezika in kulture v Ljubljani ali pa poletne œole v Bovcu. Poleg tega imajo tudi prilo¡nost, da bi œli pol leta ali pa celo leto v Slovenijo hvala evropskemu projektu Erasmus. »Na univerzi v Vidnu tesno sodelujemo tudi s Slovenijo – nam je povedal Roberto Dapit, ki pou@uje slovensko literaturo in antropologijo –. Naœ mednarodni center za ve@jezi@nost (Centro internazionale sul plurilinguismo) sodeluje pri evropskem projektu Jezik/Lingua, ki ima namen, da se pove@a raba italijanœ@ine in

L

slovenœ@ine kot ve@inskega oz. manjœinskega jezika in da se razœiri poznavanje slovenœ@ine v Italiji in italijanœ@ine v Sloveniji«. V tem sklopu je septembra lani prof. Dapit priredil prav na univerzi v Vidnu simpozij s strokovnjaki iz Slovenije in Italije. Prof. Dapit je tudi znanstveni odgovornik projekta Zborzbirk. »To je bilateralni projekt, ki ga vodi Znanstveno raziskovalni center slovenske akademije Znanosti in umetnosti s svojo raziskovalno postajo Nova Gorica. Projekt ima namen ovredno-

titi krajevne zbirke kulturne dediœ@ine v obmejnem prostoru med Alpami in Krasom na slovenski in italijanski strani«. Pou@evanje slovenœ@ine ima na univerzi v Vidnu dolgo in bogato tradicijo. Prvi oddelek za slovanske jezike se je rodil ¡e leta 1968. Leta 1971 so za@eli pou@evati slovenski jezik skupaj s hrvaœ@ino in ruœ@ino. Prvi profesor slovenœ@ine je bil znani jezikoslovec Jo¡e Toporiœi@. Sledila so mu druga slavna imena kot na primer Martin Jevnikar, ki je bil tudi direktor tega oddelka, in mladi ruski strokovnjak Nikolai Mikhailov. Poleg slovenœ@ine, ruœ@ine in hrvaœ@ine so po nekaj let za@eli pou@evati tudi poljœ@ino in @eœ@ino ter leta 1995 mad¡arœ@ino. Od takrat se je oddelek imenoval bolj nasploœno »oddelek za jezike vzhodne Evrope«, ki je bil edini v Italiji s œtudijsko smerjo mednarodne medijacije. Danaœnji dan situacija pou@evanja slovanskih jezikov ni ro¡nata. Zaradi hude gospodarske krize, ki na primer ne dovoli, da se kupijo potrebne knjige za knji¡nico in zaradi t. i. reforme Gelmini, ki zahteva, da na enem oddelku mora pou@evati najmanj 35 profesorjev, oddelek za jezike in kulture srednje-vzhodne Evrope, s katerim se je univerza v Vidnu ponaœala v celi Italiji, ne obstaja ve@. Zdaj spada k oddelku za tuje jezike in knji¡evnosti. To pomeni, da je œe mogo@e se ukvarjati s temi jeziki, ampak v œirœem okviru.

L’università senza facoltà

Na Zavodu za slovensko izobra¡evanje v Œpietru do 15. marca All’Istituto per l’istruzione slovena a San Pietro entro il 15 marzo

N

a Zavodu za slovensko izobra¡evanje v Œpietru preverjajo zanimanje za vpis v dvojezi@no in @ezmejno gnezdace (dovejezi@ne in @ezmejne otroœke jasli), ki jih nameravajo odpreti septembra letos v Podbuniescu. Pobuda je namenjena mal@kom od 1. do 3. leta starosti. »V kratkem @asu bi radi izvedeli, kolikœno je povpraœevanje po tej storitvi,« sporo@ajo iz Zavoda. Zainteresirani starœi se lahko javijo do 15. marca v Slovenskem kulturnem centru, ulica Alpe Adria, 6733049 Œpietar-San Pietro al Natisone (UD), tel/fax 0039 0432 727490, mail: zavod_speter@yahoo.it Istituto per l’istruzione slovena con sede a San Pietro al Natisone sta verificando quanto interesse c’è sul territorio per l’asilo nido bilingue e transfrontaliero, che dovrebbe aprire il prossimo mese di settembre a Pulfero, accogliendo bimbi da 1 a 3 anni di età. «Vorremmo entro breve, poter avere un quadro dei bisogni per poter quindi avviare il progetto dell’asilo nido». I genitori possono manifestare il proprio interesse entro il 15 marzo presso il Centro culturale sloveno, via Alpe Adria, 67- 33049 San Pietro al Natisone (UD) tel/fax 0039 0432 727490 – mail: zavod_speter@yahoo.it.

L’

Roberto Dapit

e facoltà, così come eravamo abituati a pensarle, dall’ottobre 2012 non esistono più. La legge 240/10, meglio conosciuta come legge Gelmini, ha portato nelle università italiane questo cambiamento epocale. A sostituire le facoltà ci sono i dipartimenti, strutture deputate alla promozione e al coordinamento delle attività di ricerca scientifica e alla programmazione delle attività didattiche e formative. Altra novità è che il senato accademico è diventato un organo puramente consultivo ed è stata creata la nuova figura del manager didattico che si occupa di monitorare e coordinare le attività e di offrire servizio di tutorato agli studenti. Nell’università degli studi di Udine dall’abolizione delle facoltà sono nati quattro poli a cui fanno riferimento organizzativo i corsi di laurea delle ex facoltà. Ci sono, quindi, i poli giuridico-economico che accoglie le ex facoltà di Economia e Giurisprudenza, medico per Medicina, scientifico per le ex facoltà di Agraria, Ingegneria, Veterinaria, Scienze e umanistico per Lettere, Lingue e Formazione. Nell’anno accademico 2012-2013 l’università degli studi di Udine è una delle 12 università italiane scelte per la valutazione dei laureati, classificandosi con tre facoltà al primo posto: Lingue, Scienze della formazione e Lettere e filosofia.

Predvpis v otroœke jasli Preiscrizioni all’asilo nido �

Univerza v Vidnu

IZVRŒNI ODBOR je zasedal na sede¡u v #edadu

SSO bo spremenil statut

I

zvrœni odbor Sveta slovenskih organizacij je zasedal v sredo, 20. februarja v #edadu. Predsednik Drago Œtoka je posebno pozornost namenil evroprojektu Enri, ki ga je predstavil SSO in je bil sprejet ter financiran. Evroprojekt bo obravnaval podro@je obnovljivih virov energije, ki je v sedanjem trenutk ena najpomembnejœih ravojnih panog, œe posebno v gospodarstvu. Za SSO je to sicer nekaj novega, vendar je krovna organizacija spri@o pridobljene izkuœnje pri vodenju evroprojektov sprejela pomemben izziv. Okoli SSOja se je tako zbrala pomembna skupina italijanskih in slovenskih partnerjev, ki bo v naslednjih letih sodelovala pri izvajanju aktivnosti evroprojekta. Sklenjeno je bilo, da bo evroprojekt v celoti predstavljen @lanicam na poletnem zasedanju De¡elnega sveta. Izvrœni odbor je na podlagi poro@ila predsednika Œtoke obravnaval 50. letnico ustanovitve avtonomne de¡ele FJk. Uvodni dogodek se je odvijal v De¡elnem svetu 31. januarja, ko je bilo natanko 50 let od odobritve de¡elnega statuta. ˘al je bila prisotnost in pomen Slovencev ter ostalih narodnih in jezikovnih manjœin ter skupnosti potisnjena v ozadje in le be¡no omenjena. To je po oceni SSO-ja zgreœen pristop, saj je prav narodna in jezikovna raznolikost eden izmed klju@nih temeljev,

na katerih sloni de¡elna avtonomija. Sicer pa se je v skupnem predstavniœtvu sklenilo, da bo glede tega pripravljen dokument, na katerem bo poudarjena pomembnost slovenske narodne manjœine v FJk in zgodovinski okvir, ki sta odlo@ilnega pomena za de¡elno avtonomijo. Po predsedniœkem poro@ilu so sledile pokrajinske tematike, o katerih so poro@ali trije pokrajinski predsedniki Giorgio Banchig, Walter Bandelj in Igor Œvab. Pred zaklju@kom seje Izvrœnega odbora je predsednik Œtoka œe dal predlog o nekaterih spremembah v statutu SSO-ja. Izvrœni odbor je predlog soglasno sprejel in poveril predsedniku nalogo, da sestavi potrebne spremembe, nakar bo spro¡en postopek za potrditev sprememb, ki mora skozi sklic izrednega ob@nega zbora. Predsednik Œtoka je izvrœnemu odboru œe podal razmiœljanje glede poro@anja v zamejskih medijih o sre@anjih, ki jih organizirajo mladi v SKGZ in pri tem ob¡aloval, da se take pobude spremenijo v medsebojno obto¡evanje, kar slabi odnose med obema krovnima organizacijama. Izvrœni odbor je predsedniku SSO-ja izrekel soglasno solidarnost in zahvalo za vse prizadevanje, da bi se v zamejski dru¡bi res uresni@ili enakovredni in spoœtljivi odnosi.


dom

28. februarja 2013

TERSKE DOLINE

stran

9

IL PROGETTO DELL’ANA DI MONTEAPERTA e del Comune di Taipana attende il contributo della Protezione civile del FVG

La teleferica per il rifugio alpino del Gran Monte verso l’approvazione �

In primavera sarà fissata la data dell’inaugurazione della fontana e del posteggio per chi parte a piedi

� Paola Treppo

U

na teleferica per consentire alle squadre di soccorso di intervenire in tempi celeri e con la massima efficacia in uno dei punti della montagna di Tipana/Taipana più belli ma anche più isolati: l’area del Gran Monte. È il progetto su cui stanno puntando il gruppo delle penne nere di Viœkorœa/Monteaperta e il Comune, con il fondamentale supporto della Protezione civile del Friuli Venezia Giulia. Dell’installazione di una teleferica «dedicata» si parla da qualche anno, ma adesso i finanziamenti per dare avvio al cantiere vero e proprio stanno per arrivare. In questi ultimi giorni diversi sono stati gli incontri tra il capogruppo Ana, Ivano Carloni, il sindaco Elio Berra e i referenti della Pc per definire la questione. Il piano prevede la messa in funzione di un tratto di teleferica lunga 1.700 metri. Punto di partenza della rete, nel territorio di Taipana, al confine con quello di Lusevera, lo spazio della ex-polveriera, lo stesso dove si stacca, oggi, il sentiero da percorrere a piedi per raggiungere l’ex-ospe-

dale militare del Gran Monte, adibito a rifugio. La teleferica non sarà impattante poiché il tracciato si snoderà sottochioma, a circa 4, 5 metri dal livello terra. Considerata, tuttavia, l’area oggetto di intervento, di grande bellezza e importanza sotto il profilo della natura, sarà necessario, preventivamente, avere il via libera sul fronte della valutazione di impatto ambientale. Una volta messa in funzione, la teleferica consentirà di portare in quota e in tempi molto veloci il materiale necessario per eseguire le operazioni di soccorso senza dover trasportare tutto con l’elicottero. La spesa prevista in passato per l’intervento era di circa 90mila euro, ma è possibile che oggi siano necessari altri 30 o 40mila euro in più per concretizzare il progetto in ogni sua parte. «Attendiamo con fiducia la decisione della Protezione civile – dice Carloni –; siamo stati rassicurati circa la disponibilità e ringraziamo la Regione per la sensibilità dimostrata. L’area del Gran Monte, che ha il suo cuore nel rifugio e che arriva a toccare i 1.460 metri di altitudine, va tutelata anche sul fronte sicurezza, dagli in-

L

’amministrazione comunale di Bardo/Lusevera sta cercando di migliorare il più possibile l’area del campo sportivo di Njivica/Vedronza, spazio ludico che sorge a fianco della statale di Uccea. «Di recente – spiega il consigliere comunale Renato Spaggiari – abbiamo terminato i lavori di messa in opera di un nuovo impianto a gas, con relativa centrale termica. Si tratta di un intervento che mira a rendere più fruibile non solo il campo da gioco ma soprattutto l’area dei chioschi». Il campo sportivo viene utilizzato dalla Asd «Alta Val Torre» che partecipa al campionato amatoriale del Friuli Collinare. Ma viene concesso dal Comune anche ad altre realtà associative, a gruppi e a compagnie di giovani: «Cerchiamo di essere il più aperti possibile nei confronti di chi vuole utilizzare le strutture per piccoli raduni, festeggiamenti ed eventi. È sufficiente fare una semplice richiesta agli uffici. In questo modo, negli anni, il campo sportivo è diventato un punto di riferimento non solo per gli amanti dello sport, ma anche per chi crea momenti di aggregazione diversi». Non a caso l’area viene scelta pure da associazioni di altri comuni per l’organizzazione di varie iniziative, nel corso di tutto l’anno e in particolare nella bella stagione, da maggio a ottobre. «Per rendere ancora

più attraente il polo –spiega Spaggiari – stiamo cercando di creare una nuova struttura. L’idea è di recuperare le pareti in cemento di un immobile post terremoto e di montarle a fianco dell’attuale chiosco. Si tratta del prefabbricato utilizzato dopo il 1976 come chiesa a Pradielis, poi smontato con l’inaugurazione del nuovo luogo sacro e messo da parte perché ancora in buone condizioni». Ma c’è un problema. «La superficie afferente il campo da gioco è in parte comunale e in parte del demanio. Su quest’ultima porzione, che offre lo spazio sufficiente a rimontare il prefabbricato, non possiamo intervenire direttamente come municipio. È da tempo che stiamo cercando di superare l’ostacolo burocratico, ma senza successo. Nel frattempo c’è il rischio che le pareti in cemento da impiegare si degradino, con perdita di un bene che è di tutti e che poteva essere molto utile». L’alternativa, se passerà ancora del tempo, è quella della discarica, con ulteriori costi da sostenere . «Per il chiosco esistente, invece, l’idea è di creare, in qualche modo, un sistema di protezione per la parte aperta, da montare e togliere velocemente, così da poter usare la struttura anche nei giorni di brutto tempo». � P. T.

(

Kratke Brevi brevi kratke

Prossenicco, guardia medica a Povoletto

Guardia medica: cambio di sede di servizio per la comunità di Prosnid/Prossenicco. Dal primo febbraio scorso, a seguito del nuovo assetto degli ambiti territoriali del servizio di continuità assistenziale dell’Azienda sanitaria 4 “Medio Friuli”, gli abitanti della frazione montana saranno seguiti dal medico dell’ambulatorio di Povoletto, anziché da quello di Tarcento. Il servizio resta lo stesso sul fronte orari: la guardia medica è operativa il sabato pomeriggio, la domenica e nelle ore notturne. In caso di bisogno, quindi, il numero da chiamare per essere assistiti a domicilio è lo 0432.679593. Se ci si muove autonomamente, invece, l’ambulatorio da raggiungere, a Povoletto, si trova al civico 9 di via Dante. Anche tutta la comunità di Nimis, compresi i borghi montani, passa da Tarcento a Povoletto. ��

L’ex polveriera di Monteaperta e Ivano Carloni cendi in particolare». Un piccolo impianto di risalita, realizzato in passato solo per il turismo della neve, è ancora visibile, in parte, nella zona della vecchia polveriera: si tratta di uno skilift, da tempo dismesso. Dalla stessa area dovrebbe staccarsi la teleferica di sicurezza, sistema che consentirebbe al gruppo delle penne nere di trasportare fino al rifugio anche altri mezzi, fondamentali per consentire la manutenzione ordinaria dell’ex-ospedale. Tra questi l’acqua in particolare. «La teleferica, è bene sottolinearlo, non sarà utilizzabile per le persone», fa notare Carloni che, insieme ai soci Ana di Mon-

NUOVO IMPIANTO A GAS e migliorie all’area ludica

A Vedronza si lavora sul campo sportivo e sui vicini chioschi

KRATKE - BREVI - KRATKE

Z

teaperta, sta lavorando per la nuova stagione del rifugio. «L’apertura ufficiale è prevista per il 25 aprile. Adesso l’area è coperta da un metro e 40 centimetri di neve ma, non appena il meteo volgerà al meglio, interverremo per ritinteggiare gli interni, sistemare l’area di accoglienza notte e quella della cucina. Saremo pronti, insomma, per dare anche in questo 2013 il migliore benvenuto agli escursionisti e ai sempre più numerosi pellegrini che percorrono il Celeste cammino aquileiese». In primavera sarà fissata anche la data di inaugurazione della nuova fontana e del nuovo posteggio per chi parte a piedi da Monteaperta alla volta del rifugio.

Riaperto «al Panorama» e ora a Villanova delle Grotte ci sono quattro esercizi pubblici

avarh/Villanova delle Grotte in festa per la riapertura dello storico locale in centro paese, «al Panorama», pubblico esercizio la cui insegna fa riferimento alla splendida vista che si gode dai tavolini all’aperto sulla Terska dolina/Alta Val del Torre. Di proprietà del Comune, il bar, attraverso una convenzione, è stato dato in gestione al Gelgv. Dopo mesi di chiusura, il «Gruppo esploratori e lavoratori delle Grotte di Villanova» ha individuato un nuovo responsabile che ha reinaugurato il locale a metà gennaio. Si tratta di Leonardo Vigant, 65 anni, originario di Vigant, borgo di Nimis noto per la sua cavità-abisso. «Dopo tanto tempo – sottolinea – sono tornato a lavorare ad appena due chilometri dal paesino dove sono nato». Vigant opera con passione dal 1981 in questo settore. Per 18 anni ha gestito, a Tarcento, in via Dante, la locanda «da Tomasin» che adesso è chiusa. «Appena arrivato a Villanova sono stato subito accolto con grande cordialità ed entusiasmo dalla gente del posto. Sono stati tutti felici di veder riaperta la porta de”al Panorama”. L’aver riattivato il fogolar, poi, ha creato grande gioia». Tanto che molte persone, spontaneamente, hanno portato al bar la legna da ardere. «È stato un gesto molto bello e mi ha dato subito l’idea della dimensione, a misura d’uomo, che caratterizza la comunità di Villanova. Siamo solo all’inizio e bisogna ingranare pian piano, ma la volontà di offrire il migliore servizio c’è tutta. Con il motoraduno del Bernadia ho registrato la prima giornata di lavoro a pieno ritmo e adesso aspetto la bella stagione. Nel frattempo sto sistemando la cucina: non farò piatti elaborati, ma proporrò un menù semplice, ispirandomi alla tradizione culinaria locale. Con il fogolar, inoltre, c’è la possibilità di preparare carne alla griglia». Grande soddisfazione c’è da parte del Gelgv che vede in Leonardo una persona sensibile, responsabile e vicina al territorio. In questi giorni, dopo la pausa invernale, riapre anche «al Terminal», locale di ristoro di Villanova che sorge a pochi passi dalla stradina che conduce alle famose cavità ipogee. Il locale si è specializzato in cucina thailandese, un esotismo che richiama sempre più amanti dei piatti orientali in Alta Val del Torre. Con la storica osteria-trattoria «La zucule» e il più recente ristorante «Ai templari», adesso questa splendida frazione di Lusevera conta ben quattro pubblici esercizi e ognuno di loro, a dispetto della crisi, con bacini di clientela diversi, lavora con successo. (p. t.)

A Lusevera tornano le corriere soppresse � � La Provincia ha confermato ufficialmente il ripristino della corsa pomeridiana della corriera per Bardo/Lusevera delle 17.30, in servizio tutti i giorni, e quella delle 18.35 nelle giornate di martedì, mercoledì e venerdì che coincidono con i rientri pomeridiani dei ragazzi in arrivo da Udine e Cividale. Il lunedì e il giovedì, inoltre, giorni in cui il servizio di autobus non viene effettuato, la Saf garantisce la disponibilità di un mezzo in sosta a Tarcento, pronto a partire per trasportare i passeggeri a Lusevera. Il ripristino delle corse, la cui sospensione aveva fatto “insorgere” le famiglie del paese, è stato comunicato a margine di un incontro tenutosi Palazzo Belgrado tra l’assessore provinciale Mattiussi, l’ad di Saf, Zottis, e il sindaco di Lusevera, Marchiol.

Pian dei ciclamini a tutto sci e ciaspole

� � Ancora tanta neve a Pian dei ciclamini, a Lusevera: grazie a un manto bianco di 80 centimetri depositatosi in meno di 48 ore, la pista di sci da fondo gestita da Giada Molaro e dalle sue sorelle ha aperto al pubblico venerdì, sabato e domenica. Fino all’arrivo della bella stagione l’impianto è attivo (si paga 4 euro), con possibilità di noleggiare slitte e sci. Vengono anche organizzati corsi di sci da fondo con un maestro, su prenotazione, chiamando il numero 0432.787916. Il 22 e il 23 febbraio scorsi, inoltre, sono state organizzate la prima sciata notturna con ristoro al Pian dei ciclamini e la prima ciaspolata al chiaro di luna. La pista di sci da fondo è gratuita per gli over 65 e gli under 7; il noleggio è sempre a pagamento.


10

Te rozajonske trave za zdrawjëst

Z

REZIJA

stran

bolët ta zïmi, ko to mres ano ko to balano, to ni itako teœko ano wsak @lovëk an mörë kada, ko bul to ni ta möæna, som se pomoet za oœæapet. Tu-w Reziji wsak vi da rastajo some pa trave za zdrawjëst. Tu-w wsakamo trawniko, ko so si@ë trawo wsako lëto, rastajo te lipe ro¡e ano te boate trave. Skorë wsaka trawa na ma no jïmë pa po nes ano noœï jüdi ni znojo löpo kiro bret ano kako jo œüœit aliböj jo küet za naredit den dobar @aj. Ko so narea @aj, so ma löpo cidit, tu-w wodi nïmajo ostet trave. Ziz myrve od traw so mörë naredit zlawjë ano isaa ja dërzet blïzo sabe za dïet ko so re spat. Nur naa tïmpa jë bila nawada, vïlijo Sveta ⁄wona, raredit pa mek. Jë se bralo trave ki so pomolale ano ziz njïmin se jë narealo mek. Isi mek an jë bil œon na nuæ ano so mëlo a wzet prid ki se naredil din. So ma vëdët da rastajo tu nu zdë pa te nöre trave tej @imirïka ano, ni so rüdi pravili gjali, da jë trëbë koj na balica (sad) @imirïke za wbuot naa otroka. Wsjat trave za zdrawjëst tu-w wortaco to pa pomoa dyr¡et dalë@ od wortaca wüœi ano drüi braw@iæi. (s. q.)

28. februarja 2013

dom

A 15 MINUTI DI CAMMINO DA STOLVIZZA un antico edificio è diventato luogo di ospitalità per gruppi di ragazzi e adulti

Turismo verde con il centro didattico naturalistico «La casa resiana»

Per tutto il 2013 sono state programmate settimane verdi, passeggiate, escursioni e altre attività

Sandro Quaglia

A

nche in momenti di crisi, come quelli che stiamo vivendo, e che non avvantaggiano chi voglia mettersi in gioco in prima persona con nuove idee imprenditoriali, c'è chi a Resia ha creato dal nulla delle piccole realtà imprenditoriali legate al cosidetto «turismo verde» nel pieno rispetto della natura e contribuendo così di fatto ad aumentare l'offerta turistica della vallata. Grazie ad un'idea del faunista Marco Favalli, già conosciuto da molti anni anche in Val Resia per aver collaborato come esperto nei progetti di reintroduzione di alcuni ungulati realizzati dal Parco Naturale delle Prealpi Giulie, un'antica casa resiana immersa nel verde dei boschi della vallata è diventata un luogo di ospitalità per gruppi di ragazzi e di adulti. Il nuovo centro didattico naturalistico

Rozajanska hiæa

Solbica

«La casa resiana» dista soli 15 minuti circa a piedi dal paese di Stolvizza, sul sentiero «ta Lipa Pot» dal quale si accede alla località «tu-w Hostjë» dove un bel pianoro, con una vista che spazia dalla catena dei monti Musi al massiccio del Canin, ed un'antica casa resiana accolgono chiunque voglia vivere e scoprire la natura e la cultura delle nostre montagne e in particolare della Val Resia. «È qui che abbiamo pensato di fermarci, anzi di partire con un progetto per tutti gli amanti della natura!», dice orgoglioso Favalli che, con la sua famiglia ed un sacco di amici, ha attrezzato in poco meno di due anni un luogo incantato, raggiungibile solo a piedi, e dove il tempo sembra essersi fermato a qualche secolo addietro.

In realtà il centro didattico naturalistico «La casa resiana», seppur non raggiungibile da vetture, è dotato di tutto ciò che prevede la normativa in materia di accoglienza. Per tutto il 2013 è già in programma, consultando il sito www.naturaforyou.it, una serie di interessantissime iniziative come le settimane verdi, le passeggiate e le escursioni, alcuni interventi didattici, i soggiorni natura e molte attività quali: fototrekking, workshop e seminari. Quest'anno, tra le iniziative proposte dal centro didattico naturalistico «La casa resiana», vi sono alcuni interessanti appuntamenti finalizzati alla conoscenza, alla raccolta e all'utilizzo delle piante officinali che crescono spontanee in Val Resia. Queste attività verranno gestite da Ceci-

lia Loits di San Giorgio di Resia che da poco ha aperto la sua azienda agricola per la coltivazione delle piante officinali proprio a Resia. «La nostra valle è un luogo stupendo, un'ambiente incontaminato, dove i ritmi millenari della natura si sposano con i valori della saggezza della sua gente», ha sottolineato Cecilia Loits nella fase iniziale della costituzione della sua azienda. Il lavoro dell'agricoltore è al servizio di tutti: egli produce il cibo della nostra tavola, le piante e le erbe sono le amiche dei nostri piatti tradizionali e della nostra salute. In Val Resia è possibile riscoprire e conoscere centinaia di varietà di erbe spontanee aromatiche, alimentari, medicinali ed ornamentali inoltre gli abitanti del posto conoscono le località in cui queste crescono e le sanno utilizzare in cucina o come rimedi fitoterapici. Questi saperi oggi vengono culturalmente e scientificamente rivalutati e trasmessi, fortunatamente, alle giovani generazioni. Nel verde della montagna si può conoscere questo mondo nuovo e dimenticato, nello stesso tempo. Queste iniziative ci fanno capire come anche in assenza del «posto fisso» ci sono delle strade alternative per lavorare e produrre un reddito. Il valore aggiunto di questa scelta sta nel fatto che queste realtà imprenditoriali, seppur piccole, creano indotto economico nel luogo in cui vengono svolte ed in questo caso proprio in Val Resia.


dom

28. februarja 2013

KANALSKA DOLINA

stran

11

OB PREŒERNOVI PROSLAVI V UKVAH je Kanalsko dolino obiskala ministrica za Slovence v zamejstvu Ljudmila Novak

Pripadniki manjœin so z znanjem ve@ jezikov danes v veliki prednosti �

V Ukvah so doma@i Slovenci pokazali, kako skrbno gojijo svojo kulturno podobo

� Luciano Lister

V

prostorih bivœe mlekarne v Ukvah se je v petek 22. februarja zve@er odvijal letoœnji Dan slovenske kulture, ki so ga tokrat skupno organizirali Slovensko kulturno srediœ@e Planika in Zdru¡enje Don Mario Cernet – sicer pod pokroviteljstvom Ob@ine Naborjet-Ov@ja vas in Gorske skupnosti za Guminsko, ¡elezno in Kanalsko dolino. Ve@erno prireditev so odprli u@enci osnovne œole iz Ukev, ki so pod vodstvom u@iteljice Alme Hlede zapeli slovensko in italijansko himno. Povezovalka ve@era in krajevna kulturna delavka Anna Wedam je na za@etku dogodka pod@rtala pomen, ki ga ima materni jezik z ene strani za ohranjanje identitete in kulturo posameznika in z druge kot povezovalni element ene skupnosti. Po za@etnem uvodu so bili na vrsti nastopi otrok, ki so jih glasbeno povezovali harmonikarja in pianisti glasbene œole Toma¡ Holmar. Prvi so nastopili otroci, ki obiskujejo izvenœolske te@aje slovenœ@ine na sede¡u kulturnega srediœ@a Planika: najprej sta mala Matteo in Jessica ob@instvu predstavila slovensko abecedo; potem so Anna, Francesca, Mojca, Christian in Janko povzro@ili smehljaje med prisotnimi preko branja z naslovom »Smeh je pol zdravlja«. Nato so nastopili otroci ukovske osnovne œole, ki so pripravili dve igrici. Prva je bila koroœka ljudska »Mojca pokrajculja«,

ki so jo pripravili u@enci 1. in 2. razreda; potem so bili na vrsti u@enci 3., 4., in 5. razreda z igrico z naslovom »Repa velikanka«. Œe posebej je vsekakor prisotne razvedrila in zanimala igrica v nare@ju z naslovom »Mestni godci«, ki jo je pod re¡ijo Anne Wedam in Hane Kanduth prirejala skupina otrok in odraslih iz Kanalske doline. Kljub temu, da je za glasbene nastope ¡e poskrbela glasbena œola Toma¡ Holmar, je proti koncu prireditve z glasbenega vidika postalo œe pestreje: po skupini »Mun Gard Quartett« iz ˘abnic so namre@ nastopili flavtistki Nadia in Theresia in Cerkveni pevski zbor Ukve˘abnice. Slednji je pod vodstvom Osvalda Erratha zapel pomenljivo pesem »#ej so tiste stezice« – v spominu na @ase, v katerih je bilo bolj obi@ajno sliœati doma@o besedo po cestah krajevnih vasi. Dneva slovenske kulture se je udele¡ila tudi podpredsednica slovenske vlade in ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak, ki je na povabilo Zdru¡enja Cernet 22. februarja bila na prvem uradnem obisku med Slovenci v Kanalski dolini. Ministrica je pohvalila sodelovanje na tromeji ter dejala, da ima to izjemno pozitiven vpliv na sobivanje ve@ narodov v regiji. »˘al v preteklosti ni bilo tako, saj so bili pripadniki manjœin ve@inoma zatirani in zani@evani. Zdaj so se razmere spremenile in so pripadniki manjœin z dvema ali ve@ kulturama ter znanjem ve@ jezikov v veliki prednosti,« je poudarila.

Publika na Preæernovi proslavi v Ukvah

KRATKE - BREVI - KRATKE

(

Kratke Brevi brevi kratke

Prepre@iti padce doma v œtirih jezikih V okviru svojih prizadevanj za promocijo krajevnih manjœinskih jezikov je Zdravstvena ustanova œt. 3 pred kratkim izdala novo publikacijo v italijanskem, furlanskem, slovenskem in nemœkem jeziku – tokrat sicer z naslovom »Kako prepre@iti padce doma«. S to pobudo namerava ZU3 spodbuditi zavedanje morebitnih virov nevarnosti v doma@em okolju, ki lahko nastanejo tudi nenamerno. Pisana in mikavna broœura je namenjena vsem (œe posebej pa starejœim osebam, ki so bolj izpostavljene tveganju padcev doma) in vsebuje prakti@ne nasvete za varnejœo hiœo in kontrolni seznam za ocenjevanje trenutne ravni varnosti. Publikacija je ZU3 izdala s prispevki, ki jih predvideva zakon za slovensko manjœino (38/2001) za promocijo slovenskega jezika v javni upravi.

� �

L. Novak, A. Oman, A. Sivec in R. Merljak na sreåanju s Cernetom

Un impegno forte per il multiculturalismo

A

ccettando l’invito dell'Associazione/Zdru¡enje Don Mario Cernet, il 22 febbraio è giunta in Valcanale per la sua prima visita ufficiale Ljudmila Novak. I vertici dell'associazione presieduta da Alessandro Oman (anche sindaco di Malborghetto-Valbruna/Naborjet-Ov@ja vas) hanno accolto in mattinata il vicepremier e ministro per gli Sloveni nel mondo nei pressi dell'ex valico di Rate@e, per poi accompagnarlo ad un incontro col sindaco Renato Carlantoni al municipio di Tarvisio/Trbi¡. Assieme all'assessore alla Cultura, Nadia Campana, in questa sede Carlantoni ha ricordato le varie iniziative portate avanti dall'amministrazione comunale nel corso degli anni in un’ottica transfrontaliera, soffermandosi poi sull'apertura degli sportelli rivolti alle tre minoranze linguistiche storiche della Valcanale (friulana, slovena e tedesca) e sull'inserimento delle rispettive lingue nel sistema scolastico del posto. Ljudmila Novak ha rimarcato il valore del multiculturalismo della zona. «Purtroppo non è stato sempre così – ha sottolineato –, infatti gli esponenti delle minoranze sono stati il più delle volte oppressi e disprezzati. Ora le cose sono cambiate e chi conosce due o più lingue è in una situazione di vantaggio». Lasciato il municipio di Tarvisio, la delegazione si è fermata per una breve sosta al cimitero di Valbruna/Ov@ja vas – dov’è sepolto il parroco del paese Jurij Preœeren (18001849), fratello del celebre poeta sloveno France – per poi visitare le scuole dell'infanzia e primaria di Ugovizza/Ukve: qui ha potuto sia constatare l’entusiasmo delle docenti Alma Hlede e Lea Jesterle nella trasmissione dello sloveno, sia conoscere meglio le sperimentazioni intraprese. Nel pomeriggio è seguita una breve visita all'esposizione etnografica del Palazzo Veneziano di Malborghetto/Naborjet, per poi dare spazio alla discussione di questioni di maggiore concretezza per la comunità slovena locale (progetti intrapresi, aspettative future). Nei locali del circolo culturale Stella Alpina/Planika il ministro ed il suo staff hanno avuto due distinti colloqui a carattere tecnico: il primo col rappresentante del circolo Stella Alpina, Rudi Bartaloth; il secondo coi vertici dell'Associazione Cernet. Questi hanno motivato il rilancio dell’associazione stessa con la volontà di dare nuovo slancio alle iniziative culturali mirate al mantenimento della lingua e delle tradizioni locali anche attraverso un maggiore coinvolgimento della popolazione e delle istituzioni. Hanno sottolineato, inoltre, la necessità di allargare la loro attività anche ad altri paesi della Valcanale dove è presente la minoranza slovena e la volontà di collaborare con le associazioni impegnate sul fronte della valorizzazione delle ricchezze linguistiche del territorio. Ljudmila Novak ha, quindi, concluso la propria visita partecipando alla Giornata della cultura slovena in programma per la serata.(l. l.)

Kanin, mutilato il polo sciistico Dopo l’incidente avvenuto verso la fine del mese scorso, che ha visto distaccarsi e cadere al suolo due cabine (fortunatamente vuote), ancora niente di nuovo per la sempre ferma cabinovia del Canin, nel contermine comune di Bovec. Il comprensorio sciistico transfrontaliero fra Slovenia ed Italia di Canin-Sella Nevea resta così mutilato al solo versante italiano di Sella Nevea. E la società che si occupa della gestione degli impianti sloveni, la ATC Kanin, potrebbe a breve andare in fallimento: l’incidente verificatosi non fa altro che aggravare in modo pesante la situazione della società, che già da alcuni anni versa in difficoltà finanziare. Per risolvere la situazione ATC Kanin avrebbe bisogno di notevoli fondi, che non riesce però a rimediare, né per via bancaria né presso i suoi proprietari. A seguito dell’incidente e della chiusura del lato sloveno del comprensorio sciistico, sono stati prontamente organizzati servizi di trasporto gratuito che portassero gli sciatori a Sella Nevea, ma ciò non ha impedito un crollo delle presenze turistiche. Lo stesso sindaco di Bovec, Siniœa Germovœek, ha ammesso che «la stagione di quest’anno è andata perduta». Ma anche per i prossimi anni lo scenario è cupo. Sono a rischio 300 posti di lavoro.

��

A KLAGENFURT i presidenti di Friuli Venezia Giulia, Veneto e Carinzia hanno insediato il Gruppo europeo di collaborazione territoriale

L’euroregione «Senza confini» verso la piena operatività

L'

Euroregione c'è. Il presidente della Regione, Renzo Tondo, ha partecipato il 19 febbraio a Klagenfurt, assieme ai presidenti della Carinzia, Gerhard Dörfler, e a quello del Veneto, Luca Zaia, alla seduta di insediamento dell'Assemblea dell'Euregio «Senza confini». Siamo di fronte, come hanno sottolineato i tre presidenti, ad un evento di fondamentale importanza, al passaggio dalla fase del «contenitore» a quella del «contenuto». La costituzione formale del 27 novembre scorso, a palazzo Balbi a Venezia, ha chiuso la lunga stagione preparatoria dell'Euroregione, condizionata dai tempi di approvazione e di recepimento del regolamento comunitario sul GECT (Gruppo europeo di cooperazione territoriale). A Klagenfurt si è aperta una fase nuova, quella dell'avvio operativo e concreto di «Senza confini». Il presidente Tondo, che

era affiancato dall'assessore per le Relazioni internazionali Elio De Anna, ha osservato che con l'assemblea l'Euroregione ha un presidente, un direttore, una sede, una struttura operativa. In un momento difficile per l'Europa e per gli Stati nazionali, in un'Europa che stenta a decollare, l'Euroregione diventa quindi, è stato rilevato, un'opportunità di crescita, una «marcia in più» per i cittadini delle tre Regioni coinvolte: Friuli Venezia Giulia, Carinzia e Veneto. Da Klagenfurt è stato lanciato, secondo il presidente, un messaggio rivolto a tutti i cittadini e in particolare ai giovani: in questa parte dell'Europa ci sono tre Regioni che cominciano a lavorare assieme, attorno a temi concreti. Un risultato comune è stato già ottenuto: il riconoscimento del Corridoio Baltico-Adriatico da parte dell'Unione europea. Adesso l'Euroregione,

Luca Zaia, Gerard Dörfler in Renzo Tondo come soggetto giuridico di diritto europeo, potrà diventare un punto di riferimento per acquisire finanziamenti comunitari per progetti congiunti, diventare insomma

un «motore di sviluppo». L'assemblea ha deciso un criterio di rotazione della presidenza ogni tre anni: primo presidente è stato nominato Luca Zaia,

seguiranno i presidenti di Carinzia e Friuli Venezia Giulia. Nell'accettare la nomina, il presidente del Veneto ha indicato, come impegno principale del suo mandato, l'allargamento dell'Euroregione alla Slovenia e alle due Contee dell'Istria croata. Come direttore ad interim, in attesa di poter definire e pubblicare un bando per una figura stabile, è stato scelto il direttore generale della Carinzia, Dieter Platzer. Una scelta, questa, dettata dalla volontà di far partire da subito la fase operativa dell'Euregio «Senza confini'». La sede principale di «Senza confini» sarà a Trieste, in alcuni locali dell'INCE, con una sede secondaria in Carinzia. L'Euroregione si avvarrà, come supporto tecnico, delle competenze di Informest. Sono stati nominati anche i componenti del Gruppo tecnico di lavoro, che affiancheranno il direttore. (ARC/PF)


12

POSO@JE

stran

28. februarja 2013

dom

TURISTI#NI PONUDNIKI so si postavili cilj povezati posami@ne ponudbe med seboj in se navzven skupaj promovirati KRATKE - BREVI - KRATKE

(

Kratke brevi brevi kratke

Osrednja slovesnost ob 300-letnici punta

Turizem ob reki Nadi¡i je razvojna prilo¡nost v rokah doma@inov �

Oblikovali bodo novo destinacijo, kjer bodo poudarili predalpske posebnosti v naravi, kulturi in hrani

� Pavel Tonkli

V

V Zgornjem Poso@ju se pospeœeno pripravljajo na osrednjo slovesnost proslavitve spomina na veliko puntarsko leto 1713, ki bo 24. marca v dvorani tolminskega œolskega centra. Drugi odmevnejœi dogodek praznovanja zgodovinskega upora bodo jeseni pripravili simfoniki RTV Slovenija. Na tolminskem Mestnem trgu bodo sodelovali zbori in solisti. Tudi v vmesnem @asu so napovedane manjœe pa ni@ manj zanimive prireditve. Za enega od vidnejœih obele¡ij se je potrudila Banka Slovenije, ki jo je 25. februarja izdala zbirateljske kovance za 3, 30 in 100 evrov. Prav tako marca pa bo Poœta Slovenije zbiralce znamk razveselila s prilo¡nostno znamko te vsebine. Celo na pustno nedeljo je po ulicah uTolminu, po dolgem @asu, zopet o¡ivela povorka »puntarskega«, kar je o¡ivilo Turisti@no druœtvo Tolmin. Poskrbeli so, da so pustne maske dobesedno »okupirale« puntarske pustne maske in tako uporniœki duh iz daljnega leta 1713 o¡ivile tudi v danaœnjih dneh vsaj v maskah. Tako so skupine pustnih puntarjev od Bovca do Cerknega pripravile zares mogo@en pustni sprevod, ki pa ni krenil proti Gorici, saj so mnogi menili, da morajo vre@i dol najprej doma@ega grofa. (m. m.)

� �

Jo¡e Majes predaval o rastlinah

zadnjih 10-15 letih je bil narejen velik razvojni premik v turizmu tudi ob reki Nadi¡i - v Breginjskem kotu. Prve razvojne aktivnosti so v tem obmo@ju opravila druœtva, ki so kot predhodnica utirala pot danaœnjim nosilcem turisti@ne ponudbe. S pomo@jo druœtev so v Breginjskem kotu dobili osnovno turisti@no infrastrukturo. Sledili so zasebni investitorji, ki so ob podpori dr¡avnih razpisov pridno investirali. Danes se lahko pohvalijo z uveljavljenim kampom v Podbeli (ki je v 2013 realiziral 28.000 no@itev), po vaseh pa ¡e s 65 turisti@nimi posteljami (sobe, apartmaji, doma@ije in turisti@na kmetija..). Ob Nadi¡i so urejena tudi tri œotoriœ@a, ki nudijo pustolovska do¡ivetja mladini v organiziranih taborih. Breginjski kot je œirœe prepoznaven predvsem po kopalni reki Nadi¡i. Julija in avgusta je Nadi¡a oblegana s œtevilnimi ljubitelji kopanja, a kopalna sezona je po-

gosto prekratka. Z zaklju@kom kopalne sezone se bolj ali manj zaklju@uje tudi turisti@na sezona na obmo@ju ob reki Nadi¡i. S tem se nosilci turisti@ne ponudbe ne morejo sprijazniti. Potrebno je zavihati rokave in stopiti skupaj. K sodelovanju morajo pristopiti slovenski in @ezmejni turisti@ni ponudniki iz povodja Nadi¡e - od njenega izvira vse do Podbuniesca, Œpietra... Da bi v prihodnosti uspeœno razvijali ob-nadiœki turizem, je v decembru 2012 »Razvojno druœtvo Breginjski kot« povabilo na posvet in k sodelovanju vse turisti@ne ponudnike ob Nadi¡i. Postavili so si skupni cilj - povezati posami@ne ponudbe med seboj, jih nadgraditi z zanimivimi aran¡maji ter se navzven promovirati pod skupnim klobukom - doline ob reki Nadi¡i. Da si postopno izgradijo ve@jo prepoznavnost bodo pristopili k oblikovanju nove turisti@ne destinacije. Destinacije ob reki Nadi¡i, kjer bodo poudarili predalpske posebnosti (v naravi, kulturi, navadah in obi@ajih, hrani… ) in jih vklju@ili v skupno

Na sejmu Turizem in prosti åas v Ljubljani turisti@no ponudbo. Z obogateno in prepleteno ponudbo, bodo novo destinacijo ob reki Nadi¡i la¡je in bolj u@inkovito tr¡ili tako v Sloveniji kot v sosednjih regijah Furlanije-J.k., Veneto, na Koroœkem, avstrijskem œtajerskem in zahodni Hrvaœki z Istro. Skupaj in organizirani bodo ustvarjali nove podjetniœke prilo¡nosti za tiste , ki o novih dejavnostih v turizmu ob Nadi¡i œele razmiœljajo. Delovnih mest po dolini bo ve@, raznovrstna turisti@na ponudba bo vse bolj pestra, turisti bodo z veseljem prihajali tudi v mesecih izven glavne turisti@ne sezone. To so glavni cilji, ki

so si jih zastavili. Prepri@ani so, da bodo pri aktivnostih z veseljem pomagale ob@ine ter njihove strokovne slu¡be z obeh strani meje. Turisti@ni ponudniki vlagajo velika finan@na sredstva v zagon turizma (npr, turisti@ne nastanitvene kapacitete). Prav zato morajo biti prav oni pobudniki sprememb tam, kjer je nujno narediti nov korak. Le tako bodo popeljali razvoj krajev ob reki Nadi¡i navzgor, dru¡ine bodo tudi v doma@em okolju poslovno aktivne in ¡ivele ekonomsko varno, nalo¡be pa bodo dele¡ne vsaj minimalnih donosov.

Po reviji pevskih zborov tudi sre@anje za folklorne skupine in ljudske pevce

Javnega sklada za kulVorganizaciji turne dejavnosti, Obmo@na izposta-

va Tolmin in ob pomo@i vseh treh posoœkih Ob@in – Tolmin, Kobarid in Bovec, je potekala tradicionalna Revija pevskih zborov Zgornjega Poso@ja, najbolj mno¡i@na zborovska prireditev v Poso@ju. Na odrih œolskega centra Tolmin, Kulturnega doma Bovec in Osnovne œole Kobarid se je v treh dneh zvrstilo

kar 25 pevskih sestavov, kar je skoraj 500 pevcev (na fotografijah zgoraj levo ˘ePz Znamenje Vol@e in desno MePZ Musica viva Tolmin). Zbori so se na reviji, katere namen ni tekmovanje, temve@ pregled programa, ki so ga pevci skupaj z zborovodji pripravili v zadnji sezoni, predstavili z zelo raznolikim izborom pesmi, od ljudskih do umetnih, tako doma@ih kot tujih avtor-

jev. Koncertom so sledili pogovori s strokovnim spremljevalcem revije gospodom Matejem Penkom, ki skuœa z nasveti in izkuœnjami zborom pomagati pri nadaljnjem delu. Za@etek marca pa pripravljajo pregledno sre@anje tudi za folklorne skupine in ljudske pevce in godce, ki delujejo na severnem Primorskem. Tokrat se bodo

skupinam Poso@ja - Buœke @e@e, Folklorna skupina iz Bovca, Folklorna skupina Razor iz Tolmina, skupina ljudskih pevk Korenine iz Tolmina, Folklorna skupina Kal nad Kanalom pridru¡ili tudi Nediœki puobi iz Bene@ije. Skupine bodo zaplesale in zapele v Kulturnem domu v Bovcu, v soboto, 9. marca, ob 19. uri. (Silva Seljak, JSKD OI Tolmin)

Z USTAVITVIJO KANINSKE ˘I#NICE grozi ste@aj petim bovœkim hotelom, gostilnam, supermarketu in ve@jim sobodajalcem

Letos in drugo leto do 300 ljudi brez dela v Bovcu V @etrtek, 14. februarja 2013, je v Domu Andreja Manfrede v Kobaridu potekalo predavanje gospoda Jo¡eta Majesa, ki se ukvarja z nabiranjem in gojenjem zdravilnih rastlin ter izdelovanjem razli@nih zdravilnih pripravkov. Z njimi pomaga œtevilnim, pomo@i potrebnim ljudem in ljudi u@i uporabne botanike. V ta namen prireja razli@na œolanja, predavanja in seminarje. Gospoda Majesa so v Kobarid povabili na pobudo ob@anov, ki so predavanju v Kobaridu tudi prisluhnili in gospodu Majesu zastavili veliko konkretnih vpraœanj. Vsi, ki so ¡eleli individualen nasvet pa jim je bil gospod Majes na voljo v petek dopoldan. Velika udele¡ba tako na predavanju kot na individualnem svetovanju je pokazatelj, da se tudi v Poso@ju ukvarjajo z zdravilnimi rastlinami in veseli so pobude, da se v poletnem mesecu @etrtkovo predavanje nadgradi z spoznavanjem zdravilnih rastlin v naravi in u@enjem v praksi.

��

P

o okvari, je 40 let stara »nona« kaninska ¡i@nica na bovœki strani »oble¡ala« in ni@ ne ka¡e, da bo œe kdaj vstala. Te¡ava je v tem, da ne more v ste@aj, s katerim bi se reœila dolgov, ker bi izgubila koncesijo, ki jo morajo nujno prenesti na »mlado nevesto« - novo ¡i@nico, ki naj bi jo zgradili za zimsko sezono 2014/ 2015 ali vsaj 2015/2016. Ker zaustavljena ¡i@nica ne »zaslu¡i« niti za pla@e zaposlenih, kaj œele za popravilo in zagon do izgradnje nove, je nujna dokapitalizacija s strani novega partnerja ali pa morajo dati ¡i@nico v poslovno »komo«, zaposlene pa poslati za@asno na zavod za zaposlovanje. #ude¡ne palice dr¡ave ne pri@akujejo, pa@ pa pomo@ pri ustvarjanju pogojev, ki bi bili vabljivi za strateœkega partnerja. Glavni lastniki dru¡be ATC Kanin Bovec (Euroinvest, Ob@ina Bovec in HIT) so na sestanku, katerega je 18. februarja sklical bovœki ¡upan Siniœa Germovœek

ugotovili, da nimajo sve¡ega denarja, s katerim bi pomagali zagnati ¡i@nico v nadaljevanju zime, niti za poletno sezono, nikakor pa ne za naprej. Nekateri se @udijo, da dokapitalizacijo zavra@a tudi HIT (v Bovcu ima svoj prenovljeni hotel Kanin, ki bi, z izpadom zime, œel zanesljivo v ste@aj), ki mese@no obra@a desetine milijonov, investira pa vse povsod po œirœi regiji. V Hitovem in œe petih bovœkih hotelih, lastniki ve@jega œtevila apartmajev, gostiln, supermarketa… bi morali preiti brez zime le na sezonsko obratovanje. To pa pomeni odpust do 300 delavcev (kraj ima manj kot 1500 prebivalcev), ki bi jih najeli le za potrebe poletne sezone. Poznavalci pravijo, da lastniki ve@jih podjetij sploh niso doma@ini; niso niti pravi hotelirji itd. in zato se na posel ne razumejo toliko kot konkurenca v sosednjih turisti@nih centrih. Iz tega razloga naj ne bi zmogli razviti niti spomladanske in jesenske sezone, @eprav je tukaj okolje pri-

Smuåanje skozi Krnico merno vsaj toliko kot v drugih krajih v regiji, kjer pa so to uspeli, niti niso bili sposobni pridobiti poslovnih partnerjev za sovlaganje v posodobitev obstoje@ih, dodatnih programov... Pravzaprav je pred leti dru¡ba HIT iz Nove Gorice vstopila v dru¡bo ATC Ka-

nin, ob nakupu hotela Kanin, z namenom dodatnega razvijanja tega hotela in sploh ponudbe v Bovcu, razvoja golf igriœ@a in smu@iœ@a na Kaninu. Nato so v Hitu, ki je prete¡no dr¡avna dru¡ba, zamenjali vodstvo in menjali strategijo tudi do razvoja svoje turisti@ne dejavnosti na Bovœkem. Odpovedane so bile nameravane nalo¡be v prizidek bovœkega hotela Kanin, dokapitalizacija dru¡be ATC Kanin Bovec in golf igriœ@a. V vseh teh je HIT pomemben solastnik. Z dokapitalizacijo dru¡be ATC Bovec bi HIT reœil svoj hotel in golf, obenem pa tudi ves bovœki turizem, ki je edina gospodarska panoga, ki lahko reœi delovna mesta oz. gospodarstvo v tej ob@ini pred dokon@nim potopom. Seveda pa razvoj turizma v tem edinstveno privla@nem okolju ne more pomeniti neke negospodarne »politike«. Treba je le kredibilne strokovne pristope, brez fige v ¡epu. � Karla Kofol


dom

28. februarja 2013

ŒPORT

stran

13

LA FORMAZIONE GIOVANILE di San Pietro sta inanellando vittorie. Ma a questo punto è impossibile coltivare ambizioni

Troppo tardi per la riscossa degli Juniores regionali Valnatisone �

La prima squadra è stata fermata, invece, dal maltempo. Così pure la Savognese. Drenchia /Grimacco con 2 due gare indietro

Paradiso dei golosi alle finali FVG

P

(

Kratke Brevi brevi kratke

Volley, Polisportiva S. Leonardo ok � � Positivo inizio dei tornei post-campionato per i sestetti della Polisportiva San Leonardo. Nel doppio confronto con Artegna la formazione maschile ha superato quella collinare 3-2, mentre le ragazze si sono imposte 3-1. Con lo stesso punteggio nella prima gara di questa competizione hanno superato il Muzzana. (b. q.)

Oplast Kobarid se spopada z Litijo Kobariœki Oplast se v polfinalu dr¡avnega prvenstva v Futsalu bori z aktualnim prvakom Litijo. Igra se na tri zmage po dveh tekmah pa Litija v zmagah vodi ¡e z rezultatom 2:0. Prva tekma se je odigrala v torek 19. febrtuarja v Litiji, kjer so gostitelji prepri@ljivo zmagali z rezultatom 8:0. Druga tekma se je v petek 23. februarja ravno tako odigrala v Litiji in se kon@ala 7:3 v korist doma@ih. Vsekakor je bil tokrat Oplast bolj u@inkovit, ker je spremenil taktiko in pristop do igre. Nadaljevanje se seli v petek 8. marca v Kobariœko œportno dvorano. Oplast bo na krilih doma@ih navija@ev poskuœal rezultat v zmagah izena@iti in tako v zadnji odlo@ilni tekmi dose@i preboj v finale. Pred vrati je tudi zaklju@ni turnir @etverice pokalnega tekmovanja Slovenije. Turnir se bo odvijal 2. in 3. marca v Pod@etrtku. Oplast se bo v soboto za napredovanje v finale sre@al z ekipo Bronx iz œkofij. Glede na to, da so Kobaridci prav omenjeno ekipo brez te¡av izlo@il v @etrtfinalu dr¡avnega prvenstva nedvomno tudi tokrat veljajo za favorita.

� �

� Bepo Qualizza rotagonista di questo scorcio dei campionati di calcio dilettantistici e amatoriali è stato il maltempo. Anche la gara Valnatisone-Pro Romans in programma a San Pietro è stata rinviata, causa il terreno di gioco impraticabile dopo le precipitazioni dei giorni scorsi. Per il recupero la data è mercoledì 6 marzo alle 19.30, a Manzano o Premariacco, in quanto il campo di San Pietro non è omologato per partite in notturna. Continua la serie positiva per la formazione degli Juniores Regionali che sul campo di Tricesimo si sono imposti per 21. A questo punto, ovviamente, non si hanno pretese di agguantare le prime posizioni. Fatale è stato l’inizio del campionato decisamente negativo, con un avvio diverso le ambizioni potevano essere diverse. Ancora una sconfitta registarta, invece, per gli Allievi. Sono stati battuti 2-1 sul

KRATKE - BREVI - KRATKE

Stefano Tavaglione (Giovanissimi Valnatisone) sintetico di Lignano, ma un risultato di parità sarebbe stato più equo, poiché la rete del successo dei padroni di casa è giunto solo nel finale in seguito ad uno sfortunato svarione della difesa valligiana. Continuano le goleade dei Giovanissimi, che hanno messo a segno una cinquina – la partita è finita, infatti, 5-0 – a Cividale conto la Forum Julii. In vista delle convocazioni per i tornei tra le rappresentative è auspicabile che i vertici del comitato di Udine diano un’occhiata alla classifica ed al rendimento della Valnatisone ancora imbattuta. Elementi questi da tenere nella dovuta considerazione, poiché ci sono diversi nostri giocatori che potrebbero dare un concreto contributo nell’ambito di quelle manifestazioni. Un piccolo passo in avanti ha compiuto

la prima fase del calcio a cinque UISP con la sconfitta del ParadiSisoè deiconclusa Golosi 3-2 ad opera del Santamaria. Questo risultato lascia inalterata la

classifica e consente al quintetto di San Pietro di disputare le finali regionali che prenderanno il via la prima settimana di marzo. I Merenderos, relegati agli ultimi posti del girone, nulla hanno da chiedere al campionato dopo aver subito un pesante 16-4 dai Diavoli Volanti. Gli esiti delle gare da recuperare, che siano positivi o negativi, non potranno incidere sulla classifica finale. (b. q.) il Real Pulfero nel campionato Amatori FIGC. Ma il pareggio 1-1 con il Deportivo è un risultato che aiuta poco nella corsa di avvicinamento alla zona play-off. Si sperava nel risultato pieno dopo le due vittorie precedenti, ma ovviamente a questo punto qualsiasi passo falso pregiudicherebbe il raggiungimento di quell’obiettivo. Classifiche tutte da definire nel campionato del «Collinare» dove nelle ultime set-

timane, causa maltempo, si sono registrati numerosi rinvii. In Prima categoria la Savognese deve recuperare due incontri. In Seconda categoria il Drenchia/Grimacco pizzeria «al Cardinale», sotto un’intensa nevicata, è riuscito sì a portare a termine e vincere 2-0 la gara con l’Axo Buja, ma alla nostra formazione mancano all’appello due partite da disputare che sono state rinviate nelle scorse settimane.

DA MONTEMAGGIORE ALLA CIMA E RITORNO CON LE CIASPOLE GRAZIE ALLA POLISPORTIVA MATAJUR E ALLA SAVOGNESE

Con la «Cjaspajur» torna l’entusiasmo per la neve sul Matajur

S

ono una cinquantina i partecipanti, provenienti dalle valli del Natisone e in buona parte da diverse località del Friuli, che domenica 17 febbraio hanno preso parte alla «Ciaspajur», l’escursione sulla neve con le ciaspole, con partenza dal paese di Montemaggiore fino alla chiesetta del Redentore, in cima al monte Matajur, e ritorno. I partecipanti sono stati accompagnati dal presidente della Polisportiva Monte Matajur, Marino Gosgnach, dal sindaco di Savogna, Germano Cendou, e dallo sportivo Gianni Scubla, lungo un percorso impegnativo prestabilito dalla guida alpina professionale Massimo Laurencig. Complici le abbondanti nevicate dell’ultimo periodo e il bel tempo, i partecipanti hanno potuto vivere un’esperienza «indimenticabile», come l’hanno definita in molti di loro. Dopo un breve ristoro presso il rifugio «Dom na Matajure», gestito dal circolo alpinistico «Planinska dru¡ina Bene@ije», si sono inerpicati a colpi di racchette fino alla chiesetta, a quota 1643 metri, per poi scendere verso il paese di Montemaggiore, dove nella piazza antistante l’ex latteria (ora sede della Pro loco Matajur) gli organizzatori avevano predisposto tavoli e panche per il pranzo a base di pasta, con i dolci preparati da Giulia Iussig. È seguita la lotteria con ricchi premi, offerti dai negozi Vidussi e Bk bike di Cividale, Experia di San Pietro, dalla pasticceria Dall’Ava Bakery «Maria Vittoria» di Ponte San Quirino, e con le magliette delle Vallimpiadi.

Veliko ljudi se je na Matajur podalo s kremplji In chiusura hanno portato un saluto i sindaci di Savogna, Germano Cendou, e di San Pietro al Natisone, Tiziano Manzini, che hanno rivolto un plauso all’iniziativa, sottolineando come questa contribuisca a valorizzare l’area montana del Comune. Una considerazione questa ripresa da Marino Gosgnach, che a questo proposi-

to ha auspicato per il futuro una maggiore collaborazione tra le associazioni sportive che operano sul territorio comunale di Savogna. Il presidente della Polisportiva Monte Matajur, ha ringraziato, quindi, gli organizzatori (Polisportiva Matajur in collaborazione con Asd Savognese) e quanti hanno contribuito alla riuscita della Cia-

M. Gosgnach, G. Iussig. M. Medves, œupan G. Cendou in F. Zufferli spajur (in primis Massimo Medves, principale promotore della ciaspolata, poi la segretaria della Polisportiva, Giulia Iussig, che ne ha curato la promozione su Facebook, e ancora Massimo Medves e la Savognese che hanno gestito la lotteria e

preparato la pasta) nonché Fabio Salamant del negozio Experia di San Pietro al Natisone e la Pro loco Matajur per aver messo a disposizione le ciaspole. � Larissa Borghese


14

DOMA@A KULTURA

stran

Tama¡ an Lazar sta se strejala iz adne u drugo hiœo

Patroni pomo@niki: sv. Nje¡a

Kajœna ura bo Parvi dnevi telega miesca bojo jasni an marzli. Zadnji kuart lune pandiejka 4. marca parnese magle an manj marzle dneve. Nova luna pandiejka 11. parnese son@ne an ¡e pomladne dneve.

Radoviednost Merin je buojœ ku mede¡ina. Zbuojœa varnosti organizma, ga zmo@nieje pruot infetivnih boliezni an je zlo dobar, posebno @e smo nardil kajœno kuro z antibiotiki. Ima vitamino A, B, E, D, PP an je mo@an antiosidant. Pomaga ozdravit boliezni ko¡e, ku ekzeme, pa tud rane, zmo@nieje kosti, ozdrave infiamacjone ust, garla, je parporo@en tud’ za dobro dielo plju@ an da to pravo miero kolesterolu. Tisti, ki nucajo puno ur na dan komputer, tv al kjek takega, je dobro, de jedo pogostu merne, zak zmo@niejejo o@i, ki takuo se utrude manj. Tud’ tisti, ki puno kade an ki takuo ponucajo hitro uso vitamino A, za se varvat bi muorli jest pogostu merin. Brez pozabit, de poliete pomaga obdar¡at tisto lepo tintarelo, ki takuo rade mi ¡ene lovmo. Predarsin je te narbuj arœirjeno an nucano zeje, ki ne smie manjkat u hiœi. U sebe ima antiosidante, vitamino A, C pa tud puno ¡elieza. Kalcija ima pa dvakrat vi@ ku kravje mlieko. Olajœa dielo ¡elodcu po kosile an za tuo je parporo@eno ga potrosit po varh saruovega. Da pomuo@ organizmu, kàr ¡uot pardar¡a uodo, kàr smo anemik, kàr smo nimar trudni, kàr imamo ajar u trebuhu an za dobro @irkolacjon karve. Zatuo je pametno ga nucat freœkega, @e je suh, zgubi aromo an tud zdravilne mo@i. Stari Grki s predarsinan so dielal’ vence, krone, s kerimi so kronali an veselil’ œportne zmagovalce, sa je predarsin simbol srecje.

Jur Zad tih

P

ravlo se je, de so ble naœe vasi u cajtu uojski an po njih dost krat zapuœ@ene samin sebe, ku de bi ne bluo normalnih pravic, takuo de so se judje sami branil’ pruot drugin, takuo k’ so mogli. An je lahko ratalo, de se je kajœan poseban @lovek obnaœu brez miere. Rad se je tuku, zakuru kreganje an barufe, magar samuo za se pokazat, de bi judje po vaseh o njin guoril’ an njega œtorje pravli po oœtarijah an hiœah. Tud’ u moji vasi so se taki judje parkazal’, saj kajœan œele puobne junaœke zgodbice od Tama¡a an Lazarja, ki sta se pogostu an zvestuo kregala an uojskovala, posebno tu oœtariji, potle ki sta se vinca napojila. Tisti dan pa jin nie bluo zadost se kregat an zanemarjat u oœtariji. Damu sta se pobrala nomalo buj jezno an razka@eno ku po navadi. Zdielo se je, de sta se pomerila, pa sta se buj pozno nazaj parjela z gardmi besiedami, uekala an arjula ta z okni, ki sta ble kakih pedeset metru na uriedi@ dele@ dne od drugih. Zad za uekanjan, œele pijana ku skiere, sta parœla na oro¡je an sta se za@ela strejat, adan z jagarsko puœo te drug s sudaœkin moœketan. Bruozar njin, de sta bla takuo obiuno opita, de sta slavo cejala takuo, de za sre@o se niesta ranla al’ pa ubila. Kàr je Lazar ustrielu suoj ¡lah, so treske odletiele od œpange na pajuole an je zaueku te drugemu: »A san te?« Tama¡ pa mu je zare¡u na vas glas: »Ne pa, me nies’!« an je ustreliu tu niega okno. Takuo je œlo malo napri. Lazar, ki je imeu œkuret od okna vàs preœtakan od debelih svin@enih balinu, je le naprej ueku: »Me nies’. Me nies’, zak’ niemaœ miere.« Dobro je ratalo, de so parœli nazaj na kreganje an je kon@alo strejanje. Dan potlè sta se zdobrila, ku de bi na ni@ bluo med njin, pa sta za@ela nazaj kreganje zvi@er. Pravli so, de koder je Lazar hodu po oœtarijah an po sejmah, se je parœlo pogostu

do prepierjanja an do rok takuo, de so se ga usi bal’ an so usi puobje gledal’ stat dele@ od njega. Pa usedno je tel razburjen @lovek uœafu kajœnega, ki je ostu obutan an polomjen, zak’ mu je teu stat pruot. Kàr je u malo lietah umaru, nie nobedan joku za njin. Tama¡a pa lepuo puobnen tudi ist, zak’ smo u tistih lietih pod njega strieho na solarju naœ sierak suœil’. Moji o@a an mama sta usako lieto dol z Laœkega paruozila ¡akje sierka potlè, ki sta zamenila doma@i kostanj. Burje za sierak. Doma nie bluo parmiernega suhega prestora, de bi se zarne sierka suœile brez, de bi plesnjovile. Zatuo smo uso tisto blaguo po@itulal’ gor na njega solar an smo gor hodil’ obra@at an meœat sierak, œujat panogle an napravjat ¡akjac, za nest u malin u Zamier, de bi imiela mama za usakdanjo pulento. Za iti na solar nie bluo œtengi (stopnic). U podu nad kambarco, kjer je spau Tama¡, je biu ‘an ¡lempar an so pod njin na stieni stale parparte luojtarca, po katerih se spliezt na solar. Pastiejo je imeu parlo¡eno h zidu an blizu je biu ‘an armari@ s bukalan za no@ne potriebe. Za urateh je biu obeœaj za jope an klobuke. Na zidu je bla zatu@ena majhana civila, za katero je bla obieœena njega jagarska puœa. Kàr

➔ Mernova ¡upa #e nas je na 4, nucamo pu kila mernu, 1 @ebulo, 1 stablo œelna, 1 kornino,1 taco kisele pane, soli, bieu popar, moœkatni oreh, predarsin, lomber, an litro an pu kokoœje ¡upe, malo masla, olivno olje, kako fleto kruha. Parvo rie@ ostargamo merne an jih denemo kuhat u ¡e osoljeni uodi. Ostargamo an zribamo kornino, tankuo stacamo stablo œelna an @ebulo. U lonac denemo malo masla an olivnega olja an pustmo na nizkin ognju. Kàr maslo je arstajeno, dolo¡emo stacano @ebulo an zribano stablo œelna. Pustmo kajœan minut, natuo dolo¡emo zribano kornino, premieœamo an pustmo, naj se pokuha. Tentega ocedmo kuhane merne, jih zrie¡emo na koœ@icje an dolo¡emo u lonac, kjer dolijemo kokoœjo ¡upo, @e je trieba malo soli an œe però lomberja. Natuo pustmo, naj se kuha parbli¡no 20 minut. Uzamemo flete kruha, jih zrie¡emo u majhane kvadrate an denemo pec u gorak foran pod gril, za kajœan minut. Snememo lonac z ognja an lepuo zamliejemo ¡upo z mikserjan, popopramo, umieœamo malo zribanega moœkatnega orieha an kiselo pano. Arzlo¡emo u tonte an po varh potrosemo na usak tont ¡upe tankuo zrie¡en predarsin. Nesemo na mizo kupe z pe@enin koœ@icjan kruha, ki usak naj se ga po soji ¡elji dolo¡e u ¡upo. Loretta Primosig

san biu œiguran, de me na nobedan vide, san jo poskriuœ sneu taz telega obeœala an se z njo igru, ku de bi zaries strieju pruot kaki ¡vini al’ sovra¡niku. #e me je biu kajœan zamerku u teli potencialno naobarni igri, œigurno niesmo bli vi@ sierka suœil’ na Tama¡ovin solarju. Ovadli bi me mojmu o@i an bi za me bekovac pieu po rit’. Ratalo je kajœan krat, de nie bluo kju@a od kambre, zak’ ga je gaspodar nesu za sabo. Pa za nas majhane razbuojnike ga nie korlo. Spliezli smo se gor po œpangji ku vieverce, dosegli pajoli@ an po njin solar. Atu smo napunli naœ ¡akjac sierka, ga spustil’ po @ituli na dor an ga veseli nesli damu. Tama¡ je hitro ostareu. Biu je pun nadluog an bole@in. Malo se ga je videlo uon z njega kambarce. Pa sta zanj skarbiele, ku za kraja, doma@e ¡ene Sabina an Nela. Pa z uso njih skarbjo mu niesta mogle uarnit mladuost an zdravje. ‘No nediejo sta œle h maœ u Kravar, kàr je ‘an vasnjan parleteu klicat Sabino z novico, de se je doma zgodila nasre@a, sa’ so vasnjani @ul’ ustrelit ‘an ¡lah uon z nje duoma. Nie bluo te¡kuo zastopit, kaj se je hudega zgodilo. Buogi mo¡ je pruot sebe za zadnjo nucu sojo puœo an se ustreliu. (37. – gre napri)

Ljudje v Poso@ju

Bencinajo D¡id¡i in obljubljeni kozarci

V

RICETA

dom

Jeœiœke zgodbice

MIESAC MAR# U NAŒIH DRU˘INAH

U saboto 2. marca je praznik sv. Nje¡e @eœke. Rodila se je oku lieta 1207 u Pragi ku hci @eœkega kraja Premysla Otokarja I. an kraljice Kostance. Kàr je imiela samuo tri lieta, za sojo u@enje je skarbiela œlezka dukeœa, œleska vojvodinja, buj pozno poznana ku sveta Edvige, ki jo je spariela u konvent u Trzebnici an ji je storla spoznat parve kristjanske u@ila. Tri lieta potle, Nje¡a se je varnila u Prago, kjer munje konventa u kraju Doksany so ji dale parmierno kristjansko u@ilo.Takuo ki se je dielalo tekrat, @e ne za druzega za politi@ne spekulacije an dinasti@ne namiene, Nje¡a je bla œele zlo mlada, kàr je bla ¡e obljubljena plemenitnemu Boleslavu iz Œlezije, pa zauoj politi@nih razmier tala obljuba je padla u ni@. Natuo je bla obljubljena snuovan imperatorja Federika Barbarossa an je muorla iti na Dunaj, kjer je ostala malomanj pet liet, kàr tud tala obljuba je bla zavarnjena. Nje¡a, ki se je bla posvetila krœ@anskemu an asketskemu ¡ivljenju, se je takuo varnila u rojstno Prago. U tistih lietih so parhajuval’ u Prago pridgari »Manjœih manihu« skuoze katere je spoznala ¡ivljenje Chiare iz Assisija, an tuole jo je zaries pretreslo. Kàr, malo potlè o@e, kraj Otokar I. jo je spet potisku, de naj bi se poro@ila z angleœkin krajan Henrikan III., Nje¡a se je odlo@ila zapustit krono. Ponucala je use nje premo¡enje an tu malo liet je storla zgradit œpitau sv. Franciœka an fran@iœkanski konvent »Buozih sestri«. U lietu 1234, glih na dan Majnce, je nardila obljuble ku klarisa an ustopnila u tel franciskanski konvent. ˘iviela je brez ankul pozabit te¡ke regole konventa. Umarla je 2. marca lieta 1282 u konvente, ki je storla ona zgradit. Po smarti naj bi se oku nje gajalo puno @ude¡u. Puno ruomarju je parhajalo na nje grob, pa Cierku nie tiela œe spoznat tele @ude¡e. Samuo 28. novemberja lieta 1874 pape¡ Pij IX. se je prepri@u an je podpisu dekret, s kerin je spoznu @ude¡e sv. Nje¡e. Pape¡ Janez Pavel II. jo je pa 12. novemberja 1989 u Vatikanski baziliki razglasiu za svetnico. Ime Nje¡a pride iz garœkega izika an prave o @isti ¡eni.

28. februarja 2013

œestdesetih letih, ko so po odprtju meje pri@eli na Kobariœko vse pogosteje prihajati tudi motorizirani sosedje, je prodaja bencina na mali zastareli @rpalki v Kobaridu skokovito narasla. S pove@anjem prodaje bencina se je pove@al tudi sloves kobariœkega bencinaja D¡id¡ija. Poleg blagajne in nekaj malega prodajne robe je imel D¡id¡i na @rpalki tudi prostor z divanom za popoldanski po@itek. Stalni kupci iz sosednje de¡ele so postali dobri prijatelji naœega bencinaja. Vse pogosteje so mu za darila prinaœali vinske buteljke. Ker pa D¡id¡i ni bil ljubitelj sladkega furlanskega vina, je buteljke shranjeval kar pod divan. #e ga je naklju@ni obiskovalec vpraœal, zakaj steklenic ne izprazni ali podari, je odgovoril: »Lepo mi je, da le¡im na pija@i.« Med delom ni imel navade pretiravati s pitjem. V bar bli¡njega hotela se je obi@ajno odpravil œele po kon@anem delu, kjer so mu dnevni gostje po napolnitvi bencina pla@ali kozar@ek vina. D¡id¡i je posumil, da mu v@asih to@ajka ali kelnar za pultom pozabi napolniti vse pla@ane napitke. Odlo@il se je reœiti problem. Vsakemu gostu, ki mu je obljubil kozar@ek pija@e, je naro@il, da mora natakar pla@ano vino nato@iti, napolnjen

kozarec pa varno hraniti, vse dokler ne zapre @rpalke. Skrbno je bele¡il obljubljene kozarce. Ob zaklju@ku dela, se je s sodelavcem ali dobrim znancem napotil v to@ilnico hotela. Ob prihodu je ¡e pri vratih glasno zaklical: »Dva metra, eden zraven druge-

ga!« Natakarica je razstavila po to@ilnem pultu napolnjene kozarce v dol¡ini dveh metrov, kolikor je po bencinajovem izra@unu znaœala napitnina tistega dne. Seveda nista pila le on in sodelavec. Pili so vsi; Slovenci, Bene@ani in Furlani, znanci in prijatelji, ki so bili tistega ve@era v baru hotela Zvezda. Ne le tistega dne, tudi obi@ajno je dobrosr@ni mo¡ pla@ane napitke delil s prijatelji in znanci. Leta 1967 so nasproti stare, zgradili novo moderno bencinsko @rpalko. Prostor, kjer je na buteljkah po@ival hudomuœni @rpalkar v plavi halji ter kjer je œtel dragocene lire in dinarje, so preuredili v sodoben bufet, ki œe danes slu¡i svojemu namenu. D¡id¡i je le kratek @as s kan@kom tesnobe opazoval mlade in gib@ne bencinaje v modro rumenih oblekah, ki so uslu¡no stregli stotinam klientov. Nekega dne se je umaknil. Odœel je k staremu znancu v Krmin, kjer je polnil steklenice. Ne z bencinom, ampak z vinom! Ob delu z velikimi sodi ¡lahtne pija@e, se je vinu skoraj popolnoma odpovedal. K mladim bencinajem na Petrol v Kobarid je prihajal le œe ob sobotah, na kozar@ek pija@e in prijateljski klepet. PaÅ


dom

KAPLAN MARTIN @EDERMAC

28. februarja 2013

47.

stran

LETA 1933 - »ZMIERAM DARŒAJMO SE KUPE!«

15

risbe: MORENO TOMASETIG besedilo: GIORGIO BANCHIG

in MORENO TOMASETIG

POVZETEK - Telo ilustrirano pripovedovanje je povzeto iz romana »Kaplan Martin Åedermac«, v katerem je slovenski pisatelj France Bevk (1890-1970) opisu teœko stanje slovenskih duhovniku v Beneåiji po prepovedi slovenskega jezika v cierkvi s strani faæizma. Po obisku karabinierju je pre Martin s sestro Katino skriu slovenske bukva v cierkvi svetega Mihiela. Paræla je nedieja, kaplan Martin je æu maæavat. Po branju Vangelija je zaåeu pridgo po italijansko. Moœje so se razjezili, a je Åedermac zagotoviu, de tuo je bluo parviå in zadnjiå in je sklenu, de se na bo podluoœu oblastem. En tenent karabinierju mu je ukazu, naj podpiæe dokument, s katerim naj bi sparjeu ukaz. Zatuo ki je Åedermac odloåno odklonu, ga je parsilu iti za njim v Åedad k prefektu, pred katerem je branu pravico svojih ljudi posluæat Boœjo besiedo v maternem jeziku. Medtem so karabinierji v Varsniku sekvestrali katekizme. Na sreåanju z drugimi kaplani je Åedermac zaviedu, de bo nadækof branu pravice slovenskih vierniku. Kaplan Potokar je poviedu tud, de æpijon med domaåimi duhovniki je kaplan Skubin. Tudi v njega fari je biu æpijon: nieki Klinjon, ki je snubu kaplanovo sestro Katino. Po smarti matere je kaplan huduo zboleu. Ozdravu je poåaso … En dan je v Lipah sreåu zdravnika, ki mu se je parporoåiu, de naj ahta, kier hudobneœi mu åejo slavo. In ries! Nieko nuoå ga je zbudu vasnjan Birtiå in ga prosu, naj uteåe, kier je vidu, de so paræli puonj. Nie bluo druge izbiere ku uteå. Drug dan zjutra je biu œe v Vidnu pred ækofijo in prosu, de ga nadækof sprejme. Nadækof je Åedermacu poviedu, de prepuovedi slovenskega jezika in preganjanju duhovniku ne on ne papeœ se niesta mogla uprieti. Åedermac pa je izrazu prepriåanje, de nadækof nie nardiu vsega, de bi ustavu prepoved. Bla je œe tamà, kàr je Åedermac paræu z vlakam v Åedad in se par nogah napotiu pruot Vrsniku. Kàr se je parbliœu vasi, je vidu de so ble po hiæah luåi parœgane in na Gorici ga je åakala skupina moœ.

OD ZBRANIH MOŒ JE ÅEDERMAC ZVIEDU, KA’ SE JE BLUO ZGODILO PREJÆNJO NUOÅ, KÀR SO BLI PARÆLI PUONJ. KOVAÅ VANC JE SKLICU VSE MOŒJE IN PUOBE, BIRTIÅ JE PA TARDIU, DE NIKDAR NE BOJO PUSTIL’ SVOJGA KAPLANA ODPELJAT. KÀR GA NIESO UÆAFAL’ V FARUŒU, SO ZASTOPIL’, DE SO GA PO SKRIVÆ ODPELJAL’ PO STAZI, KI JE ÆLA MIMO FARUŒA

SREÅALI SO TISTE, KI SO PARÆLI PO NJIH KAPLANA, IN SO JIM ZAPARLI POT. KRI JIM JE GORIELA IN SO PREDSTAVNIKAM OBLASTI STRUPENO TRUCALI. TARDILI SO, DE NE BOJO DALI NJIH GOSPUODA, KIER NEÅEJO, DE BI OSTALI OTROCI IN STARÆI, KI NE ZNAJO ITALIJANSKEGA JEZIKA, BREZ BOŒJE BESIEDE KOT ŒVINE V GOZDU

MOREBIT SO GA ŒE PELJAL’ PO TELI STAZI

USTAVITE SE!

KAPLANA MARTINA PUSTITE PAR MIERU!

V FARUŒU GA NIE! VARNITE SE DOL, ODKODER STE PARÆLI

NAZAJ!

PREDSTAVNIKI OBLASTI SO STALI KOT OKAMENIELI, DUÆILA JIH JE JEZA. TEGA NIESO PARÅAKOVAL’. NE SAMUO, DE JE BIU KAPLAN OBVEÆÅEN IN JIM JE UTEKU. SADA ÆE OÅITNI UPOR! STRAÆIL’ SO JIH, JIM TRUCAL’, A MOŒJE SE NIESO POTEGNIL’ NAZAJ. LE ADAN NEPREMIÆLJEN KORAK, JE BLA TEKLA KRI …

PREDSTAVNIKI OBLASTI SO SE ZBAL’, JIM MIERNO GOVORIL’ IN OBLJUBIL’, DE KAPLANU NE BOJO STORLI NIÅ SLAVEGA. SAMUO TEKRAT SO JIM MOŒJE ODPARLI POT, DE SO ODÆLI PO KLANCU

PUSTITE NAM ITI NAPREJ, ÅE NE BOTE DRAGUO PLAÅAL’ TELE UPOR

PRED TELIM PREPOVEDOVANJAM JE KAPLAN OSTÙ ZLO ZAÅUDEN. ÆE ZMIERAM NIE POZNU DO KONCA SVOJIH LJUDI. MOREBIT SO ONI NARVIÅ PARPOMAL’ K NJEGA REÆITVI. BIU JIM JE HVALEŒAN. OB MISLI PA, KAJ BI SE V TISTI PARLOÆNOSTI LAHKO ZGODILO, GA JE PARJELA GROZA TAKUO JE BLUO BUOJÆ, DE SAM UTEKU, ÅE NE BI SE ZGODILA VELIKA NASREÅA

ÆE TAKUO NIE GOTOVO, DE NE PRIDE KAJ NA NAS

KAM STE PELJAL’ NAÆEGA KAPLANA?

BODITE MIERNI, IMATE NAÆO BESIEDO, DE SE BO VAÆ KAPLAN VARNÙ

NE VIERJEM. BOJIJO SE OÅITKA OD VIÆJIH OBLASTI, DE NIESO DOST POZNAL’ MISLI IN OBNAÆANJE LJUDI

GOSPUOD, PA KAKUO STE IZVIEDU, DE GREJO PO VAS?

ÅEDERMAC JE POGLEDU PO OBRAZIH MOŒ, OÅI SO SE MU USTAVILE NA BIRTIÅU, KI PA GA JE S POGLEDAM PROSU, NAJ MOLÅI. BAU SE JE … NEKDUO IZMED VAS MI JE PARÆU PRAVIT. NE SMIEM GA IMENOVAT. A TLE PRED VSIEM GA POHVALIM IN SE MU ZAHVALJUJEM. IN TUDI VAM SE ZAHVALJUJEM. ÅE SE BOMO ZMIERAM TAKUO DARŒAL’, SE NAM NIÅ NE MORE ZGODIT

47 - GRE NAPREJ RIASSUNTO IN ITALIANO - Questo racconto è tratto dal romanzo «Kaplan Martin Åedermac» dello scrittore sloveno France Bevk (1890-1970). Narra fatti successi nel1933, quando il fascismo vietò l’uso dello slo-

veno. In questa puntata: tornato al paese il cappellano Åedermac viene a sapere che cos’era successo la sera prima quando, avvertito da Birtiå che delle persone erano venute a prenderlo, era scappato ed era andato a Udine a parlare con l’Arcivescovo. Gli uomini del paese si erano ribellati ed erano diventati minacciosi nei confronti delle forze dell’ordine. Queste alla fine riuscirono a portare la calma con la promessa che il cappellano sarebbe tornato presto. A sentire questo racconto Åedermac rabbrividisce per le conseguenze che il fatto avrebbe potuto avere e ringrazia gli uomini per la loro solidarietà.


16

ZADNJA STRAN

stran

KAJ KJE KAM KADÀ KUO na tel. 0432 727272, interno 2.

NEDIÆKE DOLINE

• PODBUNIESAC - u petak 1. mar@a, ob 18.00 u sali konsiliar bojo predstavil’ bukva »Od Idrije do Nedi¡e – Dal Judrio al Natisone. Bene@ija - Slavia friulana«, kjer je Ada Tomasetig zbrala skor 600 pravc. Bukva bojo predstavil’ Roberto Dapit, ˘iva Gruden an Ada Tomasetig. Pozdravili bojo predsednica Inœtituta za slovensko kulturo, Bruna Dorbolò, predsednik Inœtituta »Achille Tellini«, Luigi Geromet, an oblasti. Bukva, ki so napisane po slovensko an po italijansko, je publiku furlanski inœtitut A. Tellini.

• PLANINSKA DRU¡INA BENE@IJE vabe: - u saboto 2. mar@a, ob 20.00 v slovenskin kulturnin centru bo drug part 21. ob@nega zbora (assemblea generale), med kerim se bo guorilo o finan@nem stanju an se bo muorlo obnovit @lanarino za lieto 2013; - u nediejo 3. mar@a na Tar@mune bo pohod u spomin na mons. Ivana Trinka, ob 150-letnici njega rojstva. Program: ob 9. uri se uœafate u #epleœiœ@ah an za@neta hodit. Ob 13.30 z matajurskin famuœtram Bo¡o Zuanella se boste zbrali pred Trinkovim grobom, tam boste o¡iviel’ spomin na njega diela an se mu poklonil’. Info: Luisa, 0432709942

• LIESA Lieœka fara vabe: na »Kri¡ovo pot«. Usak petak ob 20. uri se farani sre@avajo pred kapelco po raznih vaseh, po telin kolendarju: u petak 1. mar@a u Seucah; u @etartak 7. mar@a u Zverincu; u petak 15. mar@a u Platcu an u petak 22. mar@a par Petarnielu. - u nediejo 17. mar@a na »Postno Ruomanje na Staro Goro«. Se gre par nogah ob 14. uri od muosta na #emurje. (#e bo slava ura, ruomanje bojo prelo¡il’ na nediejo 24. mar@a). - u nediejo 17. mar@a na Liesah na »Senjan Sv. Jo¡ufa«. Ob 11. uri sveta maœa u cierkvi, potlè pa precesija s podobo Sv. Jo¡ufa an veselica.

• MATAJUR - u nediejo 3. mar@a, od 12. ure napri par stari mlekarnici bo posebna veselica “Happy snow”, ki jo organizata kupe Pro loco Matajur an alpini iz Sauodnje. Pivo, wurstel an puno veseja pa œe kuhano vino. • ŒPIETAR - u petak 8. mar@a, ob 20.00 »Mednarodni dan ¡ena« U ve@namenski dvorani (sala polifunzonale) bo Beneœko gledaliœ@e igralo komedijo »Starost nas na straœe«, igrajo: Bruna Chiuch, Anna Iussa, Graziella Tomasetig, Maurizio Trusgnach, Teresa Trusgnach, Lidia Zabrieszach, œepetalka: Maria Teresa Trusgnach, re¡ija: Marjan Bevk. Organizata Zveza Beneœkih ¡en an Beneœko gledaliœ@e.

ÅEDAD - do 17. mar@a na ogled u cierkvi Santa Maria dei Battuti razstava «HEY!», kjer so parkazana diela nareta iz zlata. Na ogled usak petak od 16.30 do 19. ure, ob sabotah an nediejah od 15. do 19. ure.

• ŒPIETAR - ob pandiejkih 11., 18. an 25. mar@a od 18.00 do 20.30 u Slovenskin kulturnin centru bo »Za@etna folklorna delavnica«. U@il’ bojo plese Bene@ije, Zgornjega Poso@ja an Breginjskega kota, mentor Boris Laharnar. Za se upisat je cajt do 5. mar@a. Info: 0432 727490 isk.benecija@yahoo.com.

TERSKE DOLINE

• GREMO NA MUORJE U BIBIONE - od 25. maja do 8. junja Tuole je za parlietne ljudì Nediœkih dolin, ki imajo vi@ ku 65 liet. Za se upisat imate cajt do 15. obrila. Organiza œpietarski kamun, pokli@ita

- korœ slovienskega izika Barœki kamun organiza korœ slovienskega izika, ki je brezpla@en an odpart usiem. Korœ bi ga za@el’ u mar@u, more bit ob sriedah od

18.00 do 20.00. Te k’je interesan, naj se upiœe na sito kamuna. - od 30. junja do 5. luja 2013 barœki kamun kupe z zavodom Feniks, Triglavskim narodnim parkom an parkom Julijskih Predalp, organiza polenti @ezmejni kampus “Terska dolina” za mlade od 11. do 14. lieta. Sparjel’ bojo parvih dvajset upisanih, deset iz Slovenije an deset iz Italije. Info: www.comune.lusevera.ud.it e-mail: cernoigor@hotmail.com

28. febrarja 2013

dom

DOMA#A MODRUOST Kàr se @uk spomladi vi@krat oglasi, dobro lieto se zglasi

KANALSKA DOLINA • UKVE - u nediejo 17. mar@a, ob 14.30 u Kulturnem centru bo koncert »Koroœka an Primorska pojeta«. Pieli bojo: VoS Œumljak, ¡epz Ro¡ iz Œt. Jakoba v Ro¡u, mepz Duri Col, mopz Kralj Matja¡ iz Lubi@, mepz Canto ergo sum, komorni zbor Borovlje.

POSOÅJE

autorja Jacquesa Tardija »Vojna v jarkih 1914-1918«. Bukva bo predstavila dr. Petra Svoljœak, predstojnica zgodovinskega Inœtituta Milka Kosa pri Zrc Sazu.

• KOBARID - u petak 8. mar@a, ob 19.00 u Kobariœkem muzeju bojo predstavil’ bukva francoskega

• DRE˘NICA - u nediejo 3. mar@a, ob 13.00 »Smu@arski skoki«, to bo 1,5 km pred Dre¡nico. Organiza Œportno druœtvo Dre¡nica.

Naro@nine Abbonamenti LETNA/ANNUALE € 16 PODPORNA/SOSTENITORE € 30 SLOVENIJA/SLOVENIA € 20 EVROPA/EUROPA € 25 SVET/EXTRA EUROPA € 35

Poœtni ra@un/Conto corrente postale n. 12169330 intestato a Most scarl, borgo San Domenico 78, 33043 Cividale del Friuli/#edad Ban@ni ra@un /Conto corrente bancario Iban: IT85 P086 3163 7400 0010 0815 095 BIC/SWIFT: RUAMIT21CIV

• BOVEC - u saboto 9. mar@a, ob 19. uri u Kulturnem domu bojo pieli an zaplesali: mopz Nediœki puobi (Œ@igla), Buœke @e@e, folklorne skupine iz Bovca, Razor iz Tolmina an Kal nad Kanalom, skupina

ljudskih pevk Korenine iz Tolmina. • KNE˘A - u nediejo 10. mar@a, ob 17.00 u Kulturnem domu bojo pieli: mepz Re@an (Liesa), mopz Lipa Ravnica, mopz Sv. Œtefan Vipava, Idrijski oktet, mepz Rde@a zvezda, mepz Postojna. U PRIHODNJI ŒTEVILKI BOMO OBJAVIL’ PRIPOŒJAJTE OBVESTILA DO 25. MAR @A NA NASLOV info@sslov.it TEL.-FAX 0432 701455 REDITVE DO KONCA MAR @A.

SUL PROSSIMO NUMERO PUBBLICHEREMO GLI APPUNTAMENTI FINO A FINE MARZO .

25 MARZO A info@sslov.it TEL.-FAX 0432 701455

INVIATELI ENTRO IL

APERTE LE ISCRIZIONI AI CORSI DELL’AUSER Sono stati attivati a gennaio i corsi di ricamo, cucito pratico, chiacchierino, merletti, acquerello, cittadini e banche, lingua inglese, italiano per stranieri, tedesco, ginnastica dolce e di ballo autogestito. Le iscrizioni a questi corsi e ad altri in via di definizione (creare con le mani e pittura su seta, cura del bonsai, fotografia, nozioni di informatica, essere cittadini europei, religiosità nelle valli del Natisone, dolci tradizioni, la cucina della nostra nonna) sono aperte presso la Biblioteca comunale a San Pietro al Natisone, tel. 0432 717004. L’Auser - Università dell’età libera, presieduto dalla neoeletta Patrizia Cijan, ha in programma per il 2013, tra l’altro, il progetto itinerante di integrazione degli immigrati nelle comunità locali «Il diverso non è per caso-IntegraMi» e «Nonni in internet», al quale sta lavorando attualmente in collaborazione con gli studenti del Liceo di Scienze umane di San Pietro al Natisone.

Na spletni strani www.dom.it vsak dan novice in prireditve

dom

KULTURNO VERSKI LIST

PETNAJSTDNEVNIK PERIODICO QUINDICINALE ODGOVORNI UREDNIK

DIRETTORE RESPONSABILE MARINO QUALIZZA ZALO¡BA - EDITRICE MOST SOCIETÀ COOPERATIVA A R. L. UREDNIŒTVO - REDAZIONE UPRAVA - AMMINISTRAZIONE 33043 #EDAD - CIVIDALE DEL FRIULI BORGO SAN DOMENICO, 78 TEL. - FAX 0432 701455 e mail: redazione@dom.it www.dom.it Iscrizione Roc n. 5949 del 10.12.2001 STAMPA: CENTRO STAMPA DELLE VENEZIE SOC. COOP. VIA AUSTRIA, 19/B, 35129 PADOVA REGISTRAZIONE TRIBUNALE DI UDINE N. 8 - 8. 4. 2003

Najbolj brano na naœi spletni strani I più letti sul nostro sito internet

Vsak dan ob 20.30 Tv dnevnik po slovensko

1

Predstava o rudniku v Rablju In scena la prima di »Miniere«

2

Sv. Valentin v A¡li in na Liesah San Valentino ad Azzida e a Liessa

Vsak dan, od pandiejka do sabote, poro@ila: ob 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00 an ob 19.00.

3

Slovenska Rai premalo o videnski provinci La Rai in sloveno trascura la provincia di Udine

Ob nediejah: poro@ila so ob 8.00 in 9.45 (pregled zamejskega tiska), 13.00, 14.00, 17.00 in 19.00; ob 9. uri sveta Maœa.

4

Za@eu je Post, cajt pokuore in molitve È iniziata la Quaresima, tempo di penitenza

5

Predvpis v dvojezi@ne jasli do 15.marca Preiscrizioni al nido bilingue entro il 15 marzo

Oddaje za vidensko provinco. Vsako saboto ob 12.00 iz Rezije »Ta rozajanski glas«. Vsako saboto ob 14.10 Nediœki zvon iz ¡ivljenja Beneœkih judi. Vsako zadnjo saboto v miescu ob 12.30 iz Kanalske doline »Tam, kjer te@e bistra Bela«.

Postani naœ prijatelj Diventa nostro amico

VSAKO

NEDIEJO OB

OKNO

B ENE @IJO www.radiospazio103.it

V

TUDI NA INTERNETU :

14.30


Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.