Quindicinale - anno XLVIII n. 6
dom K
U
L
T
U
R
N
O
V
E
R
S
K
I
L
I
S
T
31. marca 2013 - Euro 1,00
POSTA ITALIANE S.P.A. - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE - D.L. 353/2003 (CONVERTITO IN LEGGE 27/02/2004 N° 46) ART. 1, COMMA 1, NE/PD- IN CASO DI MANCATO RECAPITO RESTITUIRE ALL’UFFICIO DI PADOVA DETENTORE DEL CONTO, PER LA RESTITUZIONE AL MITTENTE - TAXE PERÇUE - TASSA RISCOSSA - 35100 PADOVA - ITALY
LIETOS JE TE NARGUORÆI KRISTJANSKI GUOD POSEBNO VESEU, KIER IMAMO NOVEGA PASTIERJA FRANÅIÆKA
Velika no@ in novi Pape¡ mladuost v duœi in sarcu T
elekrat moremo zaries praznovati, zak' za Veliko no@ imamo tudi novega Pape¡a Fran@iœka, ki je ¡e v parvih besiedah an dejanjah pokazu, de je sparjeu tolo vesoko odgovornost z veseljem an kurazo, zak' ima veliko zaupanje v Kristusa an v reœevalno muo@ Jezusovega kri¡a. Zdi se, de kri¡ na manjka v sedanji dobi naœe cierkve takuo, de zaries potrebujemo vsi posebno muo@, ki pride samuo od Bo¡jega Sinù. Posebno smo veseli, zak' je Pape¡ dau zastopiti, de ne@e biti gaspodar, pa le dobri o@à velike cerkvene dru¡ine. Saj smo vsi videli po televiziji, kakuo je spoœtovau viernike v molitvi, ki jo je prosu, priet ku je dau svoj ¡egan. Tuole pomeni, de se ho@e udele¡iti ¡ivljenja bo¡jega ljudstva an kupe z njim hoditi po poti pravice, resnice an svobode. V sriedo 13. mar@a zvi@er sam biu zelo zadovoljen za izvolitev telega Pape¡a, kateremu, za glih re@i, sam biu ¡e dau moje zaupanje, osam liet odtuod, kadar je imeu resne mo¡nosti, de bi biu izvoljen. Tuole se je godilo osem liet potlè an mi se nomalo huduo zdi, zak' je sada blizu 77 liet, kàr ni malo, @etudi ka¡e, de je zelo ¡ivahan an mladostan. Zatuo mu ¡elimo veliko mo@ì an duœevne mladuosti, de se dobro loti za dielo, ki ga na @aka, zak' ga ima ¡e v rokah. Kàr pa sam mislu na parve podobe an besiede novega Pape¡a an s telimi zaspau, se je zgodilo, de sam sanju nanj. V sne mi se je parkazu Fran@iœek kar v Vidnu an takuo blizu, obraz v obraz, de san mu jau: Velika @uda, de ste ¡e takuo naglo parœu do nas an de se moremo videti takuo blizu an se spoznati, saj se gledama dan drugega prijazno v o@i! S tolo podobo bi teu iti naprì z ¡eljo, de kar se je za@elo - œkof an vierniki adna sama dru¡ina, na bo vajalo samuo v Rimu, ampa tudi par nas. De nas zaries viera zedini, nas pokli@e kupe, de se bomo buj natan@no spoznali an imieli radì. Takuo bomo pomagali tudi naœi domovini an cieli civilni dru¡bi, zak' je tela cerkvena du¡nuost. Marino Qualizza gre naprej na 2. strani
L’OMELIA DI INIZIO MINISTERO DI PAPA FRANCESCO è stata incentrata sulla «vocazione di custodire»
Un impegno a custodire la nostra lingua e cultura slovena
«S
iate i custodi dei doni di Dio», ha esortato Papa Francesco nell’omelia della messa di inizio pontificato, in piazza San Pietro a Roma, martedì 19 marzo, nella solennità di San Giuseppe. Dopo aver spiegato che «la vocazione di custodire non riguarda solamente noi cristiani, ha una dimensione che precede e che è semplicemente umana, riguarda tutti. È il custodire l’intero creato, la bellezza del creato, come ci viene detto nel Libro della Genesi e come ci ha mostrato san Francesco d’Assisi; è l’avere rispetto per ogni creatura di Dio e per l’ambiente in cui viviamo. È il custodire la gente, l’aver cura di tutti, di ogni persona, con amore, specialmente dei bambini, dei vecchi, di coloro che sono più fragili e che spesso sono nella periferia del nostro cuore. È l’aver cura l’uno dell’altro nella famiglia: i coniugi si custodiscono reciprocamente, poi come genitori si prendono cura dei figli, e col tempo anche i figli diventano custodi dei genitori. È il vivere con sincerità le
amicizie, che sono un reciproco custodirsi nella confidenza, nel rispetto e nel bene. In fondo, tutto è affidato alla custodia dell’uomo, ed è una responsabilità che ci riguarda tutti». Un appello che tocca da vicino ognuno. Che, per noi sloveni della Benecia, di Resia e della Valcanale, è un invito anche a custodire la nostra lingua e cultura, quale elemento irrinunciabile della dignità dell’uomo. Un invito pure a custodire la nostra terra, la meravigliosa parte di creato che l’Onnipotente ha affidato alla nostra gente non perché vi spadroneggi, ma perché la conservi per le generazioni che verranno dopo. «E quando l’uomo viene meno a questa responsabilità, quando non ci prendiamo cura del creato e dei fratelli – ha ammonito il Papa – allora trova spazio la distruzione e il cuore inaridisce. In ogni epoca della storia, purtroppo, ci sono degli Erode che tramano disegni di morte, e distruggono e deturpano il volto dell’uomo e della donna».
«Vorrei chiedere, per favore, a tutti coloro che occupano ruoli di responsabilità in ambito economico, politico o sociale, a tutti gli uomini e le donne di buona volontà: siamo custodi della creazione, del disegno di Dio iscritto nella natura, custodi dell’altro, dell’ambiente. Non lasciamo che segni di distruzione e di morte accompagnino il cammino di questo nostro mondo!». È stato il forte richiamo al centro dell’omelia del Papa, che ha suscitato l’applauso immediato della piazza. «Ma per custodire dobbiamo anche avere cura di noi stessi!», ha proseguito il Papa: «Ricordiamo che l’odio, l’invidia, la superbia sporcano la vita!». Custodire vuol dire, allora, «vigilare sui nostri sentimenti, sul nostro cuore, perché è da lì che escono intenzioni buone e cattive: quelle che costruiscono e quelle che distruggono». «Non dimentichiamo mai che il vero potere è il servizio e che anche il Papa per esercitare il potere deve entrare sempre più in quel servizio che ha il suo vertice luminoso sulla Croce; deve guardare al ser-
vizio umile, concreto, ricco di fede, di san Giuseppe e come lui aprire le braccia per custodire tutto il popolo di Dio e accogliere con affetto e tenerezza l’intera umanità, specie i più poveri, i più deboli, i più piccoli, quelli che Matteo descrive nel giudizio finale sulla carità; chi ha fame, sete, è straniero, nudo, malato, in carcere». È stato questo il passo più applaudito, a più riprese, dell’omelia del Papa, e quello più significativo del modo in cui il 266° successore di Pietro intende esercitare il suo ministero, che ufficialmente è iniziato il 19 marzo. «Solo chi serve con amore sa custodire!», ha esclamato il Santo Padre. «Anche oggi davanti a tanti tratti di cielo grigio, abbiamo bisogno di vedere la luce della speranza e di dare a noi stessi speranza. Custodire il creato, ogni uomo e donna, con uno sguardo di tenerezza e amore è aprire l’orizzonte della speranza, è aprire uno squarcio di luce in mezzo a tante nuvole, è portare il calore della speranza!». M. Z.
V TELI ÆTEVILKI VELIKA NOÅ Stare navade nas povezujejo s slovenskimi deœelami in slovanskim svetom • stran 4-5 DEŒELNE VOLITVE Pogovori s kandidati iz Beneåije in Kanalske doline • stran 8-9 ÆPIETAR Kako do obnove dvojeziåne æole preko pakta o stabilnosti • stran 11 TIPANA V LETU 2012 Rodili so se trije otroci Viækoræa najætevilnejæa vas • stran 14 Redakcijo smo zakljuåili 26. marca ob 14. uri
dom
31. marca 2013
VERSKO ¡IVLJENJE
3
stran
CERKEV JE DOBILA NOVEGA PASTIRJA V SREDO 13. MARCA. Kardinali so na konklavu izvolili 76-letnega Argentinca Jorgeja Maria Bergoglia
Papeœ Franåiæek: Varujmo Kristusa v naæem œivljenju, da bi varovali druge in stvarstvo R. V.
C
erkev je dobila novega pape¡a Fran@iœka. V sredo, 13. marca 2013, nekaj minut po 19. uri, je iz dimnika Sikstinske kapele priœel dim bele barve. 115 kardinalov je po petih krogih glasovanja in en dan po za@etku konklava izvolilo 265. Petrovega naslednika: argentinskega kardinala Jorgeja Maria Bergoglia, ki si je izbral ime Fran@iœek. Ljudje vseh starosti in iz vseh koncev sveta, ki so do zadnjega koti@ka napolnili Trg sv. Petra, so z velikim navduœenjem in veseljem pozdravili novega pape¡a, ki se je v osrednji lo¡i Petrove bazilike prikazal uro in 20 minut po belem dimu. S preprosto dr¡o, brez obi@ajnega papeœkega ogrinjala in œtole, brez zlatega kri¡a, je na preprost @loveœki na@in nagovoril zbrano mno¡ico: »Bratje in sestre, dober ve@er.« Presenetil je z molitvijo za Benedikta XVI. in œe toliko bolj s proœnjo za molitev zanj. Globoko je sklonil glavo, ko je ves trg nekaj minut v tiœini molil za svojega pape¡a, rimskega œkofa. Nato je zbranim vernikom in vsemu svetu podelil blagoslov urbi et orbi (mestu in svetu). Pape¡ Fran@iœek je star 76 let in je pred izvolitvijo bil nadœkof v Buenos Airesu. Je prvi pape¡, ki pripada Dru¡bi Jezusovi, prvi, ki prihaja iz Latinske Amerike, in prvi z imenom Fran@iœek. V Argentini je bil znan po svoji skromnosti, po preprosti in poni¡ni dr¡i. Veljal je za pastirja revnih, bil je glas tistih, ki nimajo glasu, in obli@je tistih brez obli@ja. V slu¡bo je vedno hodil z javnim prevozom, uboge ljudi postavljal na prvo mesto in v katedrali spovedoval kot navaden duhovnik. Mnogo si je prizadeval na ekumenskem
S PARVE STRANI
Velika noå in novi Papeœ mladuost v duæi in sarcu S tolo mislijo se lahko parpravimo tudi za Veliko no@, za praznik naœega odreœenja, novega ¡ivljenja, ki nima nikoli konca ¡e v naœi zgodovini. Lietoœnja Velika no@ nam lahko ponude vriednost an lepoto naœe viere, ki nie zastariela, nie izgubila svoje mo@ì, a je nimar ¡iva an mlada, de tudi mi z njo postanemo an ostanemo ¡ivi an mladi. Lahko zastopemo tudi, de tala mladuost nie samuo v lietih an de so te stari izklju@eni. Tala je mladuost v duœi, v sarcu, v ljubezni. Tudi @lovek, ki œteje stuo liet, more ostati mlad, @e ¡ivi v teli vieri, zak' mu je mladuost dana od Kristusa, ki ankrat ustù od smarti, na more umrieti vi@ an je za vse vierne ljudi studenac ¡ivljenja an veselja. Zaries je Velika no@ veliko veselje, ki ga na moremo izgubiti. Zatuo je pametno, de tudi za naœo Bene@ijo mi kristjani poka¡emo tele obraz naœe viere, de se spet ponovì tudi par nas upanje v ¡ivljenje an de tuole na ostane samuo skrita ¡elja, ampa de se poka¡e ku novo ¡ivljenje naœih vasi an tudi o¡iviteu naœih cierkvi. Naj spet v njih odmieva velikono@no pietje: Jezus je od smarti ustù, zatuo se veselimo ino Boga @astimo. Marino Qualizza
podro@ju, veliko pozornost namenjal mladim, v javnosti odlo@no zagovarjal @lovekovo dostojanstvo. »Zahvaljujem se Gospodu, da lahko obhajam to sveto maœo na za@etku svoje petrinske slu¡be na praznik sv. Jo¡efa, ¡enina Device Marije in zavetnika vesoljne Cerkve: to sovpadanje ima zelo bogat pomen.« je dejal Fran@iœek na maœi ob slovesnem za@etku pontifikata 19. marca na Trgu sv. Petra.
V Jozefu vidimo, je nadaljeval pape¡ Fran@iœek, kako se odgovori na Bo¡ji klic: z razpolo¡ljivostjo in pripravljenostjo. Vidimo pa tudi, da je srediœ@e krœ@anske poklicanosti Kristus: »Varujmo Kristusa v naœem ¡ivljenju, da bi varovali druge, da bi varovali stvarstvo!« Poklicanost k varovanju pa ne zadeva samo kristjane, ampak vse. Predpostavlja varovanje celotnega stvarstva, lepote stvarstva, spoœtovanje
do vsakega bo¡jega bitja in do okolja, v katerem ¡ivimo. Gre za varovanje ljudi, ljube@o skrb do vsake osebe, zlasti otrok in starejœih, tistih, ki so najœibkejœi in so pogosto na obrobju naœih src. Pape¡ Fran@iœek je nadaljeval, da poklicanost k varovanju pomeni tudi skrbeti eden za drugega v dru¡ini in iskreno ¡iveti prijateljstva. Navsezadnje je vsaka stvar zaupana varstvu @loveka in je odgovornost, ki zadeva vse nas: »Bodite varuhi Bo¡jih darov!« Kadar
@lovek pozabi na to svojo odgovornost, da skrbi za stvarstvo in brate, srce otopi. Sveti o@e je zato vse na odgovornih polo¡ajih in tudi vse ljudi dobre volje œe enkrat pozval: »Bodimo 'varuhi' stvarstva, bo¡jega na@rta, zapisanega v naravi, varuhi drugega, okolja; ne dopustimo, da bi znamenja razdejanja in smrti spremljala pot tega naœega sveta! A da bi 'varovali', moramo znati skrbeti tudi za nas same! Zapomnimo si, da sovraœtvo, zavist, napuh uma¡ejo ¡ivljenje! Varovati pomeni torej bdeti nad naœimi ob@utji, nad naœimi srci, kajti prav od tam izhajajo dobri in slabi nameni: tisti, ki gradijo in tisti, ki uni@ujejo!« Pape¡ Fran@iœek je na tem mestu opomnil, da varovanje zahteva dobroto in ne¡nost. Jo¡ef se v evangelijih pojavlja kot mo@an, pogumen mo¡, delavec, a v njegovem duhu se ka¡e velika ne¡nost. Ta ni krepost slabotnih, ampak nasprotno nakazuje »mo@ duha in sposobnost pozornosti, so@utja, resni@ne odprtosti za drugega, sposobnosti ljubiti. Ne smemo se bati dobrote in ne¡nosti!«. Pape¡ Fran@iœek je zatem nekaj besed namenil œe poslanstvu, katerega je uradno za@el z danaœnjo sveto maœo. Petrov naslednik ima tudi dolo@eno oblast, je dejal. A nikoli ne smemo pozabiti, da je resni@na oblast slu¡enje. Tudi pape¡ mora gledati na poni¡no Jo¡efovo slu¡enje, konkretno in polno vere. Varovati mora bo¡je ljudstvo in z ljubeznijo ter ne¡nostjo sprejemati celotno @loveœtvo, œe zlasti pa »najrevnejœe, najœibkejœe in najmanjœe«. Le kdor slu¡i z ljubeznijo, zna varovati, je poudaril pape¡ Fran@iœek.
KARDINAL FRANC RODE, KI GA POZNA ŒE 30 LIET, je arzkriu, de ga je Franåiæek po izvolitvi vpraæu, naj zanj moli po slovensko
Veselimo se novega papeœa, ki dobro pozna Slovence
»I
zvoliteu kardinala Bergoglia za pape¡a sam @aku ¡e osam liet odtuod, kàr so v konklavu vebrali Josepha Ratzingerja, Benedikta XVI. Telkrat pa me je izbiera veselo presenetila. Takuo ki me je prijetno presenetilo ime Fran@iœek, ki si ga je novi pastier katoliœke cerkve vzdeu. Tuole pomeni, de je njega namien prevetriti in dati novo muo@ naœi cierkvi.« S telimi besiedami je teolog in odgovorni urednik Doma msgr. Marino Qualizza v radijski oddaji Okno v Bene@ijo na Radiu Spazio 103 pozdra-
vu izoliteu novega pape¡a Fran@iœka I v sredo 13. marca. Slovenski kardinal Franc Rode je poviedu, de mu je pape¡ Fran@iœek, priet ku se je drugi dan po izvolitvi v @etartak zjutra odpelju pruoti baziliki Marije Velike v Rimu, de se parporo@i varstvu Bo¡je Matere, ob kratkim sre@anju v domu sv. Marte v Vatikanu, jau: »Rece por mi en esloveno« (Moli zame po slovensko). Kardinal Rode je poviedu, de novi pape¡ dobro pozna Slovenijo in Slovence. »Med njega narbuj bi¡njimi
sodieluci v Argentini so bli nekateri poznani slovenski duhovniki, ki jih zelo ceni. Adan njegovih pomo¡nih œkofov v Buenos Airesu je Vinko Bokali@, ki je slovenskega rodu.« V Argentini ¡ivi œtevilna skupnost Slovencu, ki so po drugi svetovni vojni œli @ez ocean v novi sviet, de bi utekli komunizmu. Dobro so se organizirali in obvarvali slovenski jezik in kulturo tudi par novih generacijah. »Bergoglio je med svojim potovanjem po Evropi leta 1970 obiskal tudi Slovenijo in bil teden dni gost pri laza-
ristih na Maistrovi v Ljubljani,« je œe poviedu Rode. V pogovoru za radio Ognjiœ@e pa je arzkriu, da je bil kardinal Bergoglio tudi »njegà kandidat« na konklavu, saj ga pozna ¡e vi@ ku 30 let. Poleg tega, de je biu v 70. letih njegà gost v Sloveniji, sta se buj pozno vi@krat sre@ala tudi v Buenos Airesu. »Novi pape¡ Fran@iœek je narbuj povezan s Slovenci od vsieh zadnjih pape¡u,« je œe jau kardinal Rode. R. D.
4
VELIKA NO@
stran
31. marca 2013
CECILIA BANCHIG IZ ÆÅIGLI NAM JE ARZLOŒLA stare velikonoåne navade v Nediæki dolini. Zaries lepe in zelo poboœne so
dom
Galobica parnaæa te narlieuæ guod
Na Veliko saboto se jo nese na œegnanco kupe z gubanco, fujaåo, kruham, kuhanim salamam, kuhanimi jajcami, soljo an otrobami za œvino
I. B.
N
ediœke doline so za Veliko nuo@ imiele lepe navade. Vasi so o¡iviele ¡e v cajtu Posta, kàr so ble kri¡ove poti, an posebno v Velikin tiednu, v @etartak, petak, saboto an seviede v nediejo. Vse je bluo po slovensko. Vpraœali smo Cecilio Banchig, ki se je rodila v Landarje an je donas doma v Œ@iglah (Podbuniesac), kakuo so se ankrat parpravljal’ na Veliko nuo@ po naœih vaseh. Vse se je za@elo na Oj@inco... »Ten@as je bla fara samuo v Œpietre, zatuo so v nediejo pred Veliko no@jo nosil’ dol ¡egnjavat ojke, ki so jih kupili v #edade. Koriere so ble pune ojke, œe gor na varh so jik uozil’. Pa muoram poviedat, de smo se za@el’ parpravit za Veliko nuo@ ¡e v cajtu Posta. Po cierkvah so ble vsak petak kri¡ove poti, par katerih se je zbralo puno ljudi an otruok.« In na dan Kristusovega tarpljenja, kaj je bluo posebnega? »Seviede smo @akali Velik petak, kàr smo œli v precesijo po vasi z relikvijo svetega kri¡a. Tekrat smo lepuo napravli vas.
Nie bluo lu@i ku sada, zatuo smo ¡gal’ @uœke. Nardil’ smo takole: smo gor na ‘no palco nataknil’ @uœke, ki smo jih potlè namo@il’ tu petrolio. V precesiji so œli naprej puobi, ki so pi@ili tele palce tu zemjo, de bi ljudje videli, kode hodejo. Ljudje so tud’ parnesli majhane sve@e. Med precesijo so mo¡je pieli “Miserere”. Seviede celo lieto an posebno v Postu, vsak petak se nie smielo jest mesa. Na Velik petak pa so se vsi postil’. Malo je bluo za jest, a v Velikin tiedne smo jedli œe manj. Naœa mama je guorila: Donas se an ti@aci postijo.« Te narlieuœ re@i pa so za@ele drug dan... »Na Veliko saboto smo ¡e zjutra œli na ¡egnanco. Nesli smo ¡egnavat galobice, fuja@e in gubance. Niesmo nosil’ samo sladkih jedil, ampa tudi kuhan salam, kuhane jajca an otrobe za ¡vino, su an kruh, ki je muoru imiet kri¡ gor. Diel’smo use tu cajne, pokril’ z bielin tovaju@am an na varh smo polo¡li varœi@ ojke. Od @etartka do sabote zvonovi nieso zvonil’, zatuo, kàr je v saboto je zazvonila Gloria je bla za nas ‘na velika feœta. Narpriet je zvonila tista od velike cierkve v Landarje. Potlè so jo @ul’ me¡narji drugih vasi an takuo so za@el’ zvonit tudi v Ofijane, v Bija@ah an na Var-
Cecilia Banchig iz Æåigli parpravlja velikonoåno galobico hu.« Kaj se je gajalo na Veliko nuo@? »Imiel’ smo dvie maœi, te parvo zjutra an te drugo ob desetih an pu. Nie bluo ku sada, ki nie vi@ gaspuodu nuncu an se zgodi, de nie maœ za Veliko nuo@. Ten@as je bluo tarkaj ljudi, de v cierkvi nie bluo prestora. Pie-
li smo naœe liepe velikono@ne piesmi. V vsaki cierkvi so imiel’ kajœnega, ki je godu harmonium. Judje so pieli an se mi je zdelo, de so vsi veseli.« Kaj ste pa dielal’ v telin velikono@nim cajtu doma an po vasi? »Œe sada se zmisnin, kajœan duh je biu po
vasi, kàr so pekli fuja@e in gubance za ¡egnanco. V vasi je biu samuo ‘an foran an so se ljudje zluo¡li, de bi lahko vsi pekli. Na Veliko nuo@ smo arztegnil’ bieu tovaju@ gor na mizo anta smo gor lo¡li, kar je bluo na ¡egnanci. Muoram poviedat, de se nie smielo vrie@ pro@ ni@ od tistega, ki je bluo ¡egnano. Niesmo vargli pro@ œe lupine ica. Potresli smo jih okuole hiœe, zak’ so pravli, de takuo na bojo hodil’ blizu modrasi. Dal’ smo otrobe an sù ¡egnane ¡vinam, olube od jajc an ko¡e od salama smo vargli kakuoœan, takuo de so an ¡vine imiele po¡egnana jedila. Nismo imiel’ veliko re@i. Na Veliko nuo@ vi@krat smo jedli ¡upo, purè al’ kompierje v salati, idrik... Ampa jest se smisnim, kuo smo bli veseli, kàr je parœla na mizo gubanca.« Kakuo so otroc’ ¡iviel’ parprave za Veliko nuo@? »Se smisnin, de na Veliko saboto, kàr je zvonila Gloria an mi smo imiel’ dvie al’ tri lieta an niesmo hodil’ œe h maœ, nam je naœa mama jala: Bie¡te tu korito an umita se gobac, zak’ Buog bo odpustil mikane griehe. Œe donas imam tisto navado. #e na morem iti v cierku h maœ, se umijem, kàr zvoni Gloria. Kàr smo pa zrastli, smo nimar hodil’ na use andohte. Ten@as, seviede, niesmo imiel’ velikono@nih jajc iz @okolade. Mama nam je spekla galobice. Ankrat tud’ kakuoœih jajc nie bluo dost, zatuo, kàr niesmo imiel’ jajc, smo v galobico lo¡li oreh. Tista je bla za nas “sorpresa”, al’ bomo uœafal’ ice al’ oreh. Tist, ki je uœafu ice, je biu narbuj veseu.«
Narpriet testuo in potlè....
Kàr je testuo parpravljeno, odrie¡emo ‘an koœ@i@ testa an ga arztegnimo z vali¡an.
1.
V sred arztagnienega testa polo¡mo ice an ga pokrijemo s testan.
2.
Mala balca testa bo glava galobice. Denemo jo na pokrito ice. Nato vdielamo kljun@ek.
3.
N
ucamo: 6 jajc, 200 gr. cukerja, 50 gr. masla, malo manj ku 50 gr. fece (lievito di birra), 1 taco mleka, moko, vanilijo in malo ¡ganja, olub limona. Umieœamo kupe @arnjak jajc s cukerjan, raztopjenin maslan, zbutanin beljakan jajc an zribanin olubjan limona. Potlè dodamo feco arzstajeno v mleku, vanilijo in nomalo ¡ganja. Na koncu dodamo moko, takuo de testuo rata elasti@no. Pokrijemo use z ‘no culo an po@akamo ‘no uro an pu/dvie, de testuo zraste.
S parsti zavimo mali koœ@i@ testa takuo, de nardmo ‘no dugo var@ico.
4.
S œkarjami urie¡emo rep (ku na sliki) in testuo okuole an okuole, de bi oblikovali peresa.
7.
Ovimo var@ico iz testa okuole glave naœe galobice, ku @e bi biu »œal«.
5.
V kljun@ek utaknemo pal@i@o, de nardimo prestor, za vejco ojke, kàr bo galobica ¡e pe@ena.
8.
S œkarjami urie¡emo odpart kljun@ek. Za o@i lo¡imo dvie balci popra.
6.
Denemo v ¡e 180 ° gorko pe@ (foran) in galobico pe@emo parbli¡no pu ure.
9.
dom
VELIKA NO@
31. marca 2013
stran
5
V VSIEH SLOVENSKIH IN TUDI V NEKATERIH DRUGIH SLOVANSKIH DEŒELAH nosijo œegnjavat jedila, parpravljajo galobice in farbajo kuhane jajca
Navade nas povezujejo z vsiemi Slovenci
Ime Velika nuoå parhaja iz oglejske liturgije, saj je duga vilja æla naprej celo nuoå in se je zaparla zjutra s precesijo
J. B.
V
elika nuo@ je narbuj velik in star kristjanski praznik in nas spominja na tarpljenje, smart in vstajenje Odreœenika Jezusa Kristusa. Ne gre pa le za spomin: v liturgiji Velikega tiedna, kot tudi vsako nediejo, ki je tiedenska Velika nuo@, smo ries dele¡ni skrivnosti, ki jih obhajamo, in gnad, ki od njih parhajajo. Kristus je od smarti ustù pono@, al buojœ ob zori parvega dneva tiedna, zatuo je biu tisti dan klican Gospuodu dan, ki je postù naœa nedieja. Tista nuo@ je bila zaries velika za vas @lovieœki rod; tisto nuo@ je za@ela nova @lovieœka zgodovina. Zanimivo je, de mi Slovenci kli@emo tele praznik Velika nuo@. Gre za izraz, ki parhaja iz oglejske liturgije, saj je stari obred predvidevu dugo no@no viljo, ki se je med pietjem, branjem Svetega pisma in molitvami zaklju@ila zjutra s precesijo do Kristusovega groba, ki ga œele vidimo ob vhodu oglejske bazilike. Telo precesijo so ohranili v vi@ krajih Slovenije, kjer pred maœo nosijo v precesijo podobo vstalega Kristusa. Okuole Velike no@i so se v Nediœkih dolinah rodile œtevilne navade, ki imajo zlo liep in globok pomien. Nastali so tudi sim-
boli telega praznika, kot so jajca in galobice, ki se jih nose po¡egnavat na Veliko saboto. Kaj pomenijo teli simboli in tela navada? V vsieh kulturah sveta je icè simbol rojstva in vstajenja. Omne vivum ex ovo (Vse, kar je ¡ivuo, se iz icà rodi), so pravli stari Rimljani. Na Kitajskem, v Indiji in v drugih krajih sveta uœafamo mite, po katerih se je sviet in vse, kar je na njim, rodilo iz icà. V starem Iranu icè je bluo simbol stvarjenja in ¡ivljenja. V starih ruskih in œvedskih grobuovih so odkrili jajca iz ilovce, ki so verjetno bila simbol nesmartnosti in ponovne o¡ivitve. Jajca so simbol rodovitnosti, ponovnega rojstva, ven@nosti ¡ivljenja in vstajenja, obnavljanja narave. Slovenci poznajo kozmi@no icè, ki bi ga po Bo¡jem naro@ilu znesu nebesni petelin na skalnati zemlji malo po nje stvaritvi. Iz njega so se rodili patoki, rieke in de¡ela je takuo postala zelena in rodovitna. Priet ku se je varnu v nebesa je petelin posvaru ljudi, naj se bojé jezera. Njega naro@ila pa nieso zastopil’, takuo so razbil’ icè in voda iz njega je potopila de¡elo in ljudi. Navada pofarbanih jajc je poglavje zase. Teli so posebni za pomladanski cajt in so
jih poznali Kitajci, Egip@ani, Garki, Rimljani. Za kristjane je icè simbol vstalega Kristusa in upanja v vstajenje. Mitsko icè, o katerem je bluo govora priet, je po razodetju »Tist«, ali »Logos«, ki v za@etku je biu par Buogu in »vse je bluo po njem ustvarjeno«. V kristjanski ikonografiji icè je simbol Kristusovega vstajenja, novega stvarstva in upanja. Druga simbolna stvar, ki jo mi Bene@ani lepuo poznamo, je velikono@na galobica. Za Veliko nuo@ vsak otrok je imeu svojo galobico nareto iz sladkega pe@enega testa, v katerin je bluo skrito icè. Tako galobico lepuo poznajo tudi v drugih slovenskih in slovanskih de¡elah ter drugje po Evropi. Lieta nazaj sam vidu galobice zlo podobne naœim v Vojvodini, v miestacu Ruski Krstur, kjer ¡ivi œtevilna skupnost Rusinu vzhodnega katoliœkega obreda. Podobo galobice smo v kristjanski tradiciji povezali s Svetim Duhom. Pa v za@etku Cierkve je bila simbol tudi Kristusa, kot tardita kristjanska pisatelja Tertulijan in Prudencijan, ki piœe: »Kristus, ti si zame mogo@na galobica, ki je zmagala ti@a napihnjenega s karvjo«. Naœa velikono@na galobica ima tadà liep in globok pomien: simbol Kristusa v sebe nose icè, simbol ¡ivljenja in vstajenja.
V Dreki æe naprej praskajo velikonoåne pierhe Galobico in druge jedi se nose ¡egnavat na Veliko saboto (donas zauoj pomankanja duhovniku tudi na Veliko nuo@). Na Slovenskem velikono@ni ¡egan je izpri@an ¡e v 14. stuolietju. Besieda »¡egan« je prevzeta iz stare niemœke besiede »segan, segen«, ki pomeni blagoslov, znamenje kri¡a, kar po latinsko se prave »signare«, naredit znak. Pred lieti je pokojni Luciano Chiabudini iz Œ@igli lepuo arzluo¡u, ka’ so gaspodinje
Med velikonoånimi prazniki je kar pestro tudi v Kanalski dolini ed velikono@nimi prazniki je kar pestro tudi v Kanalski dolini. Vrsta obi@ajev se za@ne v neM deljo pred Veliko no@jo, ki predstavlja uvod v Veliki
teden in se imenuje »cvetnica« ali »cvetna nedelja«: pred maœo blagoslovijo po cerkvah oljko in »prajtl«. Slednji je sestavljen iz vej, ki so skupaj zavezane na leœnikovo ali orehovo palico; med vejami razlikujemo »macare« (v knji¡ni slovenœ@ini ma@ice), »smrlinje« (brinje), in »hadabitje« (vrsto trnja). Na prajtl po obi@aju obesijo pomaran@e, jabolka, @okoladna jaj@ka, piœkote in »precle« (presta); okrasijo ga œe s »pantelni« (trakci) ne¡nih barv. Na blagoslov ga nesejo otroci, nato prajtl ostane v hiœi celo leto. Nekateri ga stavijo na polje, na njivo, na senik ali drugam. Ako ga stavijo v hlev, ga dajo na prag, da ¡ivina, ki gre iz hleva na planino, stopi @ez prajtl. Neko@ so vejico prajtlna ali vejico blagoslovljene oljke polo¡ili tudi mrli@u v ¡ep in sicer za popotnico v ve@nost. Veliki teden po doma@em imenujejo »blika nadelja«. Po vaseh v Kanalski dolini se ¡ivljenjski ritem bistveno spremeni med @etrtkom in soboto – in sicer s @etrtkovo ve@erno maœo v spomin na zadnjo ve@erjo: takrat med glorijo utihnijo zvonovi. Glede tega, so stari ljudje neko@ rekli, »da gredo zvonovi v Rim«. Namesto zvonov za@nejo otroci ob dolo@enih trenutkih dneva iti po vasi z ropotalnimi predmeti, ki jih v Kanalski dolini imenujejo »@i@ek«, »kariola« in
Boœji grob in blagoslov jedi v Ovåiji vasi »brklca«. Na sploœno re@eno, gredo v Ukve, Naborjet in ˘abnice zjutraj, ob 12.00 in pol ure pred vsakim verskim obredom; v Ov@jo vas pa tudi zgodaj zjutraj – okrog 4.00. V vsaki cerkvi je bo¡ji grob (vidni spomin Kristusovega groba), v katerem med petkovo liturgijo postavijo moœtranco z Najsvetejœim v spomin na Kristusovo smrt. Od takrat se za@ne »uahtanje« (nadzoro-
vanje) bo¡jega groba. Prostovoljni gasilci iz vseh omenjenih vasi nepretrgano stra¡ijo bo¡ji grob od petka zve@er do sobote ¡ve@er in sicer s polurno izmenjavo gasilcev. V Naborjetu je v petek zve@er (na dan @eœ@enja svetega kri¡a) tudi procesija na hrib@ek za cerkvijo, kjer se nahajajo kapelice svetega kri¡evega pota. Velika sobota je za ve@ino kristjanov dan @eœ@enja bo¡jega groba – in od petka zve@er do sobote zve@er gredo Kanal@ani v cerkev @astit bo¡ji grob. Po starem obi@aju se tudi postijo celi dan v petek in soboto. Na veliko soboto popoldne je tudi stara navada, da blagoslovijo jedi. Blagoslovitev se odvija pri samostojnem bogoslu¡nem opravilu ali med @eœ@enjem pri bo¡jem grobu. Duhovnik blagoslovi kruh, ki je znamenje bo¡je dobrote in @lovekovega dela; »œunko« (gnjat), ki je podoba Jezusa Kristusa, pravega velikono@nega Jagnjeta; hren ali druge korenine, ki spominjajo na tri ¡eblje, s katerimi so Jezusovo telo pribili na kri¡; pobarvana jajca ali pirhe, ki simbolizirajo pet Jezusovih ran in hkrati so pa tudi podoba groba in simbol vstajenja. Na veliko soboto je blagoslov ognja in vode tik pred ve@erno maœo, v okviru katere sta pomembna dela slavje lu@i (saj lu@ simbolizira vstalega Kristusa) in vesela aleluja (hvalnica vstalemu Kristusu). V Ukvah in v ˘abnicah je na veliko soboto zve@er tudi procesija. (a. w. in l. l.)
DOMAÅI ZBOR »TRI DOLINE« je tudi lietos parpravu poboœnost, ki bo zaåela ob 18. uri v cierkvici svete Lucije, kjer se bo tudi zaparla
»O pridite stvari«. Na Velik petak bo v Kravarju Kriœova pot po vasi
T
udi lietos je doma@i zbor Tri doline/Tre valli parpravu pobo¡no uprizoriteu kri¡ove poti v Kravarju. Pobuda, ki nose naslou O pridite stvari, bo prù na Velik petak, se prave 29. mar@a, ob 18 uri. Kri¡ova pot po Gorenjim koncu v Kravarju bo za@ela in se bo zaparla v cierkvici svete Lucije. Piesmi, ki jih bo med andohtjo pieu zbor Tri doline/Tre valli, bojo parklicale pozornost na narbuj pomembne dogodke Jezusovega tarpljenja. Na za@etku kri¡ove poti bojo zapiel’ »Pojmo, le pojmo za naœin Jezusan«. Na drugi postaji, kàr Jezus vzame kri¡, piesem »O sveti kri¡«, ki pravi o tarpljenju Bo¡jega sina. »Pesem od ¡alosti Marije« bo spuomnila na tarpljenje Marije Device pod kri¡em.
Par dvanajsti postaji, kàr Jezus umre na kri¡u, bojo zapiel »Ave Verum«, ki jo je zluo¡u W. A. Mozart. Za za@etak in konac pobo¡ne uprizoritve so izbrali cierku Svete Lucije, zak’ so v nje apsidi freske, ki predstavjajo tiste, kar se je gajalo pred kri¡ovo potjo. Namalane so podobe umivanja nog Apostolam, Jezusove molitve v vrtu Getsemani, Judovega poljuba, Pilata, ki si umije roke, bi@anja Jezusa, ¡alosti Marije in ¡en in druge, ki bojo pomagale viernikam razmisliti go mez Jezusovo tarpljenje. Zbor Tri doline ¡e drugo lieto parpravlja telo pobo¡no uprizoritev v Kravarju. Organizatorji sporo@ajo, de na gre za gledaliœko predstavo, ampa za dokaz kristijanske viere.
Freska o Kristusovim tarpljenju v cierkvici sv. Lucije v Kravarju
nesle po¡egnavat v pletenic in tudi pomien vsake jedi: @arin kruh je predstavju Jezusovo teluo, pet arde@ih jajc – pierhu je siboliziralo pet kapji karvi Jezusovih ran, tri kornine hrena so bli tri cvekì, s katerimi je biu Jezus parbit na kri¡u, medtem ko je œpaj, ki je vezu salam, predstavju varco, s katero je biu Kristus zavezan. Blizu tega je bla fuja@a al’ obiejen kruh, ki se ga je jedlo na teœ@e, zjutra na Veliko nuo@, in œe galobice, ki so ble namienjene posebno otrokam.
VELIKA NOÅ
Kaj gledata uæafati œivega med martvimi?
Evangelij po Luku
Parvi dan tiedna so œle ¡ene navsezguoda h grobu. S sabo so nesle diœave, ki so jih parpravile. Kaman so uœafale odvaljen od groba in stopile so notar, a telesa Gospoda Jezusa niso uœafale. Kàr so ble zaradi tega zastraœene, sta nenadoma stopila k njim dva mo¡a v obla@ilih, ki so se sijale. Prestraœile so se in obarnile obraz k tlam. Ona dva pa sta jim jala: »Kaj gledata uœafati ¡ivega med martvimi? Nie ga tle, zaki je biu obujen. Zmisnite se, kakuo vam je guoriu, kàr je bil œe v Galileji: Sin @lovieka muora biti izro@en v roke grieœnih ljudi, biti muora kri¡an in tre@ji dan vstati.« Tekrat so se zmisnile njega besied. Vrnile so se od groba in vse tuole sporo@ile danajstim apostolam in vsiem drugim. Ble pa so: Marija Magdalena, Ivana, Marija Jakobova in z njimi œe druge ¡ene, ki so tuole pravle apostolam. Toda tem so se tele besiede zdiele blabetanje in jim niso viervali. Peter pa je vstù in leteu h grobu. Sklju@u se je in zagledu samuo pavuoje. Nato je œù damù in se @udiu temu, kar se je zgodilo.
(24, 1-12)
6
POGLOBIMO IN PREMISLIMO
stran
L’OPINIONE di Riccardo Ruttar
Votare ricordandosi di inserire il cervello
Q
ualche settimana e siamo chiamati alle urne per le elezioni regionali. Il «governatore» sarà da scegliere tra quattro (o cinque) candidati ed ognuno di loro dichiara di voler risolvere i non pochi problemi che questa regione, marginale per definizione, si trova davanti. Non occorre neppure immaginare le discussioni nella famiglie, nelle osterie, in incontri occasionali che si accendono su questo tema anche in considerazione dei risultati sconvolgenti delle elezioni politiche. Io ho l’impressione che, più che reazioni di tipo logico e razionale, di fronte a questi argomenti si scatenino nelle persone le pulsioni emotive più incontrollabili, si reagisca con sentimento e «risentimento» allo smarrimento ed alla disillusione. Il tutto su di un substrato di paura, di insicurezza, di rabbia, di fronte ad una politica, presa nel suo insieme, ormai divenuta sinonimo di malaffare, corruzione, partigianeria, coi suoi esponenti preoccupati più ad «arraffare» che a «fare» il loro dovere civico per il bene dei cittadini. Si capisce quindi la stranezza, l’unicità, l’imprevedibilità di questo momento politico e si comprende anche lo sforzo di ogni candidato per elaborare prospettive di rinnovamento, di cambiamento, addirittura di un nuovo tipo di «rivoluzione». Una rivoluzione che, invece di moschettate dietro barricate fisiche, – fatte di carri e suppellettili ammassati sulle strade cittadine come nelle rivoluzioni dei libri di scuola – e di organizzazioni carbonare dei tempi delle cospirazioni, si inventa «barricate» e «organizzazioni» ultramoderne, nate nel e sul Web, in contrapposizione e boicottaggio dei mezzi di informazione tradizionali, Tv e stampa, accusati quali abusati strumenti dello strapotere politico. Ma ora aumentano le avvisaglie di catastrofi non solo economiche (Grecia, Cipro e l’ingovernabilità in Italia) e, quel che è peggio, nessuno sa o vuole porvi concretamente rimedio. La gente, gli elettori in Italia hanno reagito alle proprie paure, alla rabbia; hanno creduto a promesse impossibili da mantenere, fantasiose, tali che neppure un demiurgo – il semidio ipotizzato da Platone che determinerebbe gli eventi a suo piacere – sarebbe in grado di realizzare. Così il numero tre, simbolo di divinità, di perfezione e di fortuna è diventato nella politica italiana l’ultima delle maledizioni, una specie di nemesi storica, la punizione dell’arroganza del potere. Tre schieramenti politici l’un contro l’altro armati, nessuno in grado di sconfiggere l’altro e men che meno disposti a collaborare… ed intanto l’edificio Italia brucia. L’esperienza berlusconiana sa di pericolosa rinnovata illusione. I democratici che fidavano nel buon senso degli elettori italiani ne hanno sopravvalutato la capacità di coerenza. I grillini hanno fatto man bassa del malcontento, del disorientamento e della ribellione allo status quo. Alla fine, a mio modo di vedere, in tutto questo processo è mancata proprio la «razionalità», quella capacità umana di sapere usare il cervello, anche quando la pancia brontola. Non è bastata l’esperienza ventennale del centrodestra per capire il senso delle cose? Non è stata sufficientemente «istruttiva» la terapia Monti per recuperare un minimo di immagine mondiale del nostro povero Paese. E sorgono e dilagano i grillini con la loro pretesa, da neofiti, di cambiare il mondo. Non so quanto possano essere d’accordo gli elettori che hanno mandato in parlamento i «catecumeni» di Grillo il quale vuole evitare ogni confronto e, nello stesso tempo, pretende il controllo dei posti chiave. In questa corrida a tre chi non sarebbe confuso? E intanto noi, nel nostro piccolo mondo minoritario valligiano riusciamo ad esprimere solo per Drenchia, il comune più piccolo, due candidati. Emblematici. L’uno, Michele Coren, come espressione del nostro essere noi stessi con la nostra identità slovena, come storia e lingua testimoniano. Gente proiettata nel futuro con programmi di sviluppo, apertura, recupero di dignità. L’altro, supportato dall’entourage della politica antislovena, espressione di un mondo che involve. Se una scelta va fatta – e va fatta – caso vuole che si usi il cervello, quello di chi guarda al futuro e lascia le croci celtiche e le fiamme tricolori ai (ne)fasti del passato.
31. marca 2013
dom
AFERA »KONJSKO MESO« uåi, da bolj kot je cenovno ugodna, bolj nam mora biti sumljiva
Pri izbiri industrijske hrane je treba biti æe kako previdni
Priti moramo do tega, da bomo izbirali kakovostno, preverjeno, domaåe
Robert Boœiå radio.ognjisce.si
A
fera »konjsko meso« je zdaj kot ka¡e za nami, zdi pa se, da smo se ob vsem potroœniki bolj malo zamislili in posledi@no tudi nau@ili. Pa nismo sami krivi! Podlegli smo pa@ medijskemu poro@anju, ki gradi na aferah in ¡al ob tem mnogokrat pozablja na pomembna dejstva, ki bi jih lahko izluœ@ili. Da ne bo pomote. Velika lumparija je, @e nekdo, ki mu po privzetem zaupaœ in verjameœ, izkoristi to tvoje zaupanje. Œe posebej velika lumparija je, @e na ta na@in bogati. Vse skupaj pa prerase v kriminal, @e v svoji pogoltnosti zami¡i ob temeljnem - zdravju ljudi. Preganjati pa je treba eno in drugo, lumparije in kriminal. Pomislite, koliko inœpektorjev se je minula dva meseca ukvarjalo s to afero. Ugotovitve so zanimive. Le v enem od primerov, so na Irskem ugotovili, da se je v prehranski verigi znaœlo konjsko meso, obremenjeno s prepovedanimi substancami, ki jih uporabljajo pri zdravljenju œportnih konj. Temeljit vseevropski nadzor je pokazal, da konjsko meso v nekaterih primerih na stari celini dela nerazumljivo dolge poti, ki so ¡e same po sebi sumljive. V kar veliko primerih se je pokazalo, da je bilo konjsko meso, dobro zmleto, dodano v razli@ne industrijske predpripravljene jedi, ki jih ponujajo velike trgovske verige, a so ob tem proizvajalci »pozabili« napisati, da jedi vsebujejo tudi to vrsto mesa. In zanimiv je tudi Islandski primer, ko v jedeh, v katerih bi, glede na deklaracijo, moralo biti meso, le tega sploh niso naœli. Kaj je glavni nauk te zgodbe? Da bi morali biti pri izbiri hrane œe kako previdni. Bolj kot je ta procesirana, bolj kot je cenovno ugodna, bolj kot je brezimna, ve@ kilometrov kot ima za sabo, bolj nam bi morala biti sumljiva in bolj bi se je morali izogibati. Kakovost namre@ stane in bolj kot je ¡ivilo industrijsko predelano, veliko la¡je je
vanj dodati tudi vsebino, ki tam ne bi smela biti in to dejanje celo skriti. In @e se œe malo ustavimo ob vseh teh nesre@nih pitah, lazanjah, tortelinih, mesnih kroglicah in drugi industrijski hrani, v kateri so naœli konjsko meso, ki ga na deklaracijah ni bilo, mi prosim povejte, kdo mi lahko garantira, da to meso ni bilo morda problemati@no in obremenjeno z zdravju œkodljivimi snovmi? Danes je pa@ zaradi stopnje predelanosti te hrane in dejstva razred@itve, zadeva pravzaprav nedokazljiva. In tu je sr@ika problema. Kako torej zagotoviti, da do tega sploh ne bi priœlo? Odgovor upam imajo strokovnjaki, odgovorni za varnost hrane, ki se prodaja. Prav je, da bi o tem jasno spregovorili in tako zaklju@ili poglavje te afere, ter ljudi razbremenili ugibanj in skepse. Sem pa prepri@an, da tudi potroœniki lahko k temu prispevamo. Tako, da se odre@emo industrijski hrani tipa »pogrej in pojej« in si vzamemo nekaj ve@ @asa, ter vse te dobrote pripravimo sami. Iz mesa, ki preverjeno prihaja iz doma@ih rej in iz kmetijskih pridelkov, katerih izvor poznamo in so rasli v naœi bli¡ini. Vzelo bo sicer ve@ @asa,
dalo pa bo u¡itek ob kuhi in nas presenetilo z okusom, ki bo nekaj doma@ega, pristnega in ne industrijskega. Zavedati se namre@ moramo, da se posledice »Afere konjsko meso« poznajo tudi pri nas. Mnogi so zmedeni in nezaupljivi. Povpraœevanje po konjskem mesu, ki je sicer zelo zdravo, je upadlo, prav tako je @utiti tudi zmanjœano povpraœevanje po govejem mesu. Kmetje, ki so redili konje za zakol se sicer ¡e nekaj let soo@ajo z velikimi zapleti pri prodaji te ¡ivine. Tudi cena, ki so jo lahko dosegali, je bila prenizka, da bi omogo@ala pre¡ivetje, zdajœnje stanje pa jih vodi v obup. V obi@ajnih letih je veljalo, da so bli¡ajo@i se velikono@ni prazniki prinesli skok v povpraœevanju po vseh vrstah mesa. Letos bo Velika no@ zgodnja, mesarji pa te dni rejcem zatrjujejo, da je trenutno veliko ve@ povpraœevanja po praœi@jem mesu in perutnini. Vsaka prehranska afera se v obnaœanju potroœnikov pozna. Dolgo odmeva v javnosti in œe daljœe obdobje ostaja v podzavesti. Prav je, da nas strezni in nas privede do tega, da bomo izbirali kakovostno, preverjeno, doma@e.
L’ISTAT E LA BANCA D’ITALIA confermano la difficoltà delle nuove generazioni a ritagliarsi uno spazio da protagonisti nella società
Ma ora l’Italia è alle prese con la «decrescita infelice»
I
n Italia i giovani faticano a trovare un'occupazione e incontrano difficoltà a sostenere i costi di una famiglia propria. Quale futuro stiamo preparando? Le recenti rilevazioni di due importanti istituzioni nazionali come l'Istat e la Banca d'Italia confermano la difficoltà delle nuove generazioni a ritagliarsi uno spazio da protagonisti nella società. Lo mostrano due dati chiari. Aumenta il tasso di disoccupazione giovanile, che cresce del 6,2%, rispetto all'anno precedente, e raggiunge il 35,3%. Da un lato, potremmo notare l'aspetto positivo: ci lamentavamo dei giovani inattivi, quelli che non cercano nemmeno lavoro, ora 90mila di loro hanno deciso di rimboccarsi le maniche, indica l'Istat. Dall'altro lato, l'informazione ci carica di tristezza, perché mostra la difficoltà di accesso al mondo lavorativo. Si potrebbe sostenere: «È la crisi, anche tra le altre fasce d'età crescono le persone in
cerca di occupazione». Però i giovani che cercano e non trovano lavoro sono un segnale grave perché rileva la scarsa vitalità del nostro sistema produttivo: di solito i giovani si posizionano all'interno dei settori del mercato, nei luoghi innovativi come qualche anno fa potevano essere l'informatica o la telefonia mobile. Oggi non ci sono spazi in espansione che offrono ampie possibilità d'inserimento. I nuclei familiari composti da giovani coppie sono tra i più poveri. Un rapporto della Banca d'Italia avverte che il reddito è insufficiente per due famiglie su tre, ma soprattutto il 15% delle famiglie giovani si trova in una condizione di grave vulnerabilità sociale. Possiamo trarre alcune conseguenze dall'indicazione di Bankitalia. In primo luogo, la difficoltà delle coppie di trovare la propria indipendenza economica, che non significa soltanto raggiungere l'autonomia rispetto alla famiglia
d'origine, ma anche e principalmente l'impedimento d'immaginare la possibilità di procreare. Se con il proprio reddito non si riescono a soddisfare le esigenze in coppia o con un figlio, figurarsi lottare con un budget di spesa che deve prevedere rispettivamente un primo o un secondogenito. In secondo luogo, le difficoltà economi-
che di una coppia giovane incidono sui consumi in modo molto più alto rispetto a una coppia adulta o anziana. Le neo-coppie investono e hanno un potenziale di spesa maggiore alle altre perché devono iniziare a costruire la loro vita comune oltre che sostenere e curare il futuro dei loro piccoli, come osserva spesso Luigi Campiglio,
economista dell'Università Cattolica. La scarsa propensione a investire su nuovi lavori e la mancanza di politiche a sostegno delle giovani coppie e per incentivare la natalità indicano tutte le fragilità della nostra società, perché sono il sintomo dell'incapacità di proiettarci verso il futuro. Qualche tempo fa alcuni proponevano una «decrescita felice» per distribuire in modo più equo le risorse tra le popolazioni ricche e quelle più povere del mondo. Oggi sembra che questa «decrescita» sia abbastanza «infelice», perché non controllata e completamente squilibrata. Dovremmo prendere atto, però, che molto dipende da noi, dalla nostra mentalità, dalle nostre priorità di vita, dalle nostre scelte concrete e quotidiane. Senza una conversione culturale le mere lamentazioni sulle mancanze del sistema politico o sulle ingiustizie di quello economico apriranno la strada solo alla rassegnazione. A. C.
dom
31. marca 2013
ZGODOVINA
- KULTURA
stran
7
A 150 ANNI DALLA NASCITA - L’IMPEGNO POLITICO DEL PRETE E INTELLETTUALE SLOVENO esponente di primo piano del Partito popolare in Friuli
«Anche nel nostro Regno vengono oppresse le lingue nazionali»
Giorgio Banchig
È
stato già ricordato su questa pagina, in base ai resoconti delle assemblee, quanto mons. Ivan Trinko fu attivo in consiglio provinciale nel corso della sua ultraventennale attività politica. È noto, però, che i verbali sono necessariamente sintetici, asettici e non esprimono compiutamente il pensiero e i risvolti di un intervento. Per conoscere più compiutamente l’attività sociale e politica del prete e intellettuale sloveno ci viene in soccorso Tiziano Tessitori, il quale nei due volumi citati, offre un quadro assai complesso ed esauriente sul movimento cattolico in Friuli dal 1858 al 1925, nell’ambito del quale mons. Trinko ebbe un ruolo di primo piano. Tra l’altro il politico friulano ricorda che «fu dovuta ai cattolici l’istituzione dell’Ufficio Provinciale del lavoro». Ciò avvenne nella seduta del consiglio del 1° luglio 1907, quando «i quattro consiglieri di parte cattolica – due preti, il prof. Trinko e don Marcuzzi, e due avvocati, Brosadola e Casasola – presentavano la proposta della istituzione di un Ufficio provinciale del lavoro. La proposta trovava accoglimento e una commissione composta dai consiglieri Brosadola, di Caporiacco, Coren, Cristofori e Spezzotti veniva incaricata di elaborare lo statuto e le norme regolamentari della nuova istituzione. Nella seduta del 20 gennaio 1908 il Consiglio provinciale approvava statuto e regolamento». L’Ufficio era retto da un Consiglio di diciannove membri, nominati cinque dal Consiglio provinciale, sette dalle associazioni dei datori di lavoro e sette da quelle dei lavoratori. «I cattolici – annota Tessitori – furono la parte più attiva di questa rappresentanza. L’istituzione fu assai utile. Una sua inchiesta sui coloni venne condotta con grande scrupolo e servì a sollecitare la riforma dei patti colonici. L’Ufficio durò
fino alla prima guerra mondiale» (T. Tessitori, Storia del movimento…, cit. p. 228). Ed è proprio nella riforma dei patti colonici che mons. Ivan Trinko, assieme ad altri consiglieri cattolici, ebbe una parte decisiva. L’agitazione dei coloni, dei mezzadri e affittuari – associati nelle cosiddette «leghe bianche» di ispirazione cattolica per distinguerle dalle «leghe rosse» di matrice socialista – traeva origine dalle precarie condizioni di vita e dalle forti contribuzioni che essi dovevano ai proprietari terrieri. Nell’assemblea generale del 12 maggio 1920 essi decisero di sospendere ogni corresponsione «di onoranze e prestazioni di opere gratuite» e di rifiutare ogni «trattativa diretta coi proprietari per la rinnovazione dei contratti colonici» (T. Tessitori, Storia del Partito popolare…, cit., p. 84). Di più, il comitato di agitazione «dispose che dal primo giugno i coloni non consegnassero ai propietari la metà dei prodotti di loro spettanza, iniziando dai bozzoli, il cui peso nell’economia friulana era rilevante» (p. 86). Sull’altro versante i proprietari stabilirono di «mantenere il più reciso ed assoluto contegno di difesa e di attuare i mezzi necessario a fronteggiare la lotta ad essi intimata» (p. 89). Nessun risulato sortirono i numerosi tentativi di mediazione tra i due fronti. Allora intervenne l’avvocato Mario Pettoello, tra i fondatori e segretario del Partito popolare in Friuli, il quale si rivolse direttamente ai rappresentanti delle due parti invitandole ad intendersi in quanto – era il suo ragionamento – «è necessario che voi proprietari vi persuadiate a ridurre il vostro predominio e voi contadini ad accontentarvi d’un passo alla volta ed ad usar buone maniere, cosa che fino a questo momento non avete fatto» (p. 96). Il 7 giugno si riunì il comitato provinciale del partito e Pettoello «informò che, insieme a due altri membri dei partito, i consiglieri provinciali conte Francesco
Mons. Trinko fu uno degli artefici dei nuovi patti colonici Deciani di Martignacco e monsignor Ivan Trinko del seminario, aveva presa l’iniziativa di favorire la mediazione tra la federazione mezzadri e affittuari e la rappresentanza dei proprietari che la federazione aveva aderito» (p. 97). I rappresentanti delle leghe bianche e dei proprietari accettarono la mediazione, ma le trattative si protrassero a lungo a causa della rigidità delle posizioni sull’uno e sull’altro fronte. Nel luglio del 1920 si arrivò finalmente ad un compromesso, frutto di una avveduta diplomazia della delegazione del Partito popolare e di Giulio Balduccini, ispettore superiore al ministero dell’Agricoltura. Ma l’accordo provocò dei malumori tra i popolari friulani, tanto che il giovane Tessitori diede le dimissioni. Mons. Trinko, invece, difese le scelte fatte e, nel corso del congresso del partito tenutosi a Udine il 5 agosto 1920, motivò, anche a nome del collega Deciani, «il proprio intervento durante l’agitazione colonica ispirato a sensi di pacificazione sociale» e deplorò che il presidente della provincia, Agostino Candolini, «abbia svisato i fatti»; mentre mons. Gori, con un discorso che la stampa dell’epoca definì «robusto», difese
«l’Unione del lavoro dagli attacchi cui era stata fatta bersaglio, auspicando il ritorno alla concordia» (p. 120). Superata questa difficile controversia, nell’autunno del 1920 i popolari parteciparono uniti ed entusiasti alla campagna elettorale per il rinnovo del consiglio provinciale. «Il risultato fu vittorioso – annota Tiziano Tessitori –. Il consiglio provinciale risultò composto da trentasei popolari, quattordici del blocco liberale democratico e dieci socialisti. Per la prima volta nel consesso provinciale i liberali perdevano la maggioranza» (p. 135). Tra gli eletti «c’erano anche tre sacerdoti: mons. Giovanni Trinko, che da molti anni rappresentava le valli del Natisone, don Ugo Masotti e don Attilio Ostuzzi» (ivi). Il 17 novembre il consiglio elesse la «deputazione provinciale», cioè la giunta. Tra i «deputati» supplenti figurava anche mons. Ivan Trinko. Quanto fosse apprezzato e stimato il prete e intellettuale di Tercimonte nell’ambito del Partito popolare è dimostrato anche dal fatto che nel congresso dell’aprile del 1922 (si era ormai alla vigilia della marcia su Roma di Mussolini) egli fu eletto nel comitato provinciale del
partito. Per concludere questa veloce ricerca ricordo solo un fatto di cronaca che conferma l’attenzione di Trinko nei confronti della sua Slavia. La politica di assimilazione della minoranza slovena, portata avanti dallo Stato, era presente anche in seno al consiglio provinciale. Seppure indirettamente Trinko colse l’occasione per denunciarla il 30 gennaio 1905, quando in consiglio venne proposta l’adesione alla manifestazione di protesta, che doveva tenersi a Venezia, contro la politica austriaca nei confronti della minoranza italiana in Sud Tirolo e si doveva stabilire un contributo alla Società Dante Alighieri impegnata nella difesa dell’italianità in quella regione. Trinko si alzò e disse: «Devo fare una dichiarazione di voto. Quando si tratta di protestare contro le soperchierie, contro la forza brutale che calpesta i diritti altrui sono sempre pronto, e quindi gli avvenimenti di Innsbruck sono atti che non possano far altro che caratterizzare pubbliche repressioni di tirannia, e quindi sono d’accordo sulla protesta. In quanto invece alla parte che il consiglio vuole prendere rispetto alla Dante Alighieri, dichiaro che sono contrario: noi protestiamo contro le prepotenze altrui, perché si vorrebbe sopraffare l’elemento italiano in un paese, e sta bene; ma io non so – non intendo fare insinuazioni – però mi occorse leggere delle proteste piuttosto gravi contro la Dante Alighieri, come quelle che nel nostro Regno stesso viene ad opprimere altre lingue nazionali. Si deve allora badare se mentre si protesta contro le oppressioni altrui non si concorra in qualche modo a fare altrettanto» (M. Jevnikar, Ivan Trinko, pokrajinski svetovalec v Vidmu 19021923, Acta ecclesiastica Sloveniae, Ljubljana 1984, p. 103). È chiara l’allusione alla politica snazionalizzatrice nella Slavia. (4. fine)
PISMA LAŒANSKEGA ŒUPNIKA ANTONA CUFFOLA MISIJONARJU ZDRAVKU REVNU, ki je veliko skrbel tudi za beneæke izseljence v Belgiji
Novi nadækof je obhodil vse naæe vasi in v dveh sluåajih je prekinil domaåo molitev 9. 8. 1956 […] Danes @itamo v dnevnikih o minierski nesre@i, ki se je dne 8. 8. pripetila v minieri Armercoeur a Marcinelle pri Charleroi, kjer je ostalo okoli 300 uduœenih in kjer je tudi kak Bera@.1 Prosim, da, @e je kak naœih, @e vam mogo@e, sporo@ite imena, vas in vse mogo@e podrobnosti. Bo tudi za kol[edar]. V@eraj in danes je moj gost pater Jacobus S. J.2 Jutri se bo povrnil v Brixen za nadaljevanje letoviœ@a. Jaz [sem] bil hudo bolan zaradi napada »colica epatica«;3 10 dni nisem maœeval, sedaj se œele zdravim. Dne 7. 7. mi je Prevzviœeni4 dal kanoni@no investicijo ¡upnije, ki pa ni œe uradno od vlade spoznana, a upamo, da bo. 29. 7. je Prevzviœeni obhodil 8 vasi »inter quas« Sv. Antona.5 12. 8. bo drugih 8 in 19. 8. ostale. Gospodje so se dobro izkazali, le g. Franc je imel incident.6 Veter slabo piha za Bera@e. […] V nedatiranem pismu pisanem pred 8. 10. g. Cuffolo piœe: Stric J[akob] se kislo dr¡i. Svoj@as je Pomo¡ni izro@il Novemu7 vse obte¡ilno gradivo, ki je bil nepristransko nebran, in Bera@i so @akali, da nova metla bo pome-
tla in o@istila sporno paœo. On pa mol@i in se izogiba zadeve in tudi kadar Bera@i, pri pogostih shodih, ga skuœajo spraviti na led. In vendar poguma in tudi razuma mu ne manjka. Se ne ve, ali se tako obnaœa pod pritiskom mogo@nikov, ali v strahu, da bi ne povzro@il kri@anja. Tudi na 14. teko@ega ga bomo imeli v naœi sredi. Pride namre@ na vsako naœo kanoni@no konfer[enco] in vse vodi sam in govori neprestano, da @loveku ne pusti do besede. Najemniki pa, @etudi zelo previdno, nadaljujeo svoje delo. Smo pa@ sre@ni kot … pes v cerkvi! Tudi doli na ravnini so se ga naveli@ali, ker je vedno za petami in nikoli ne da miru, zlasti za prispevke; ima pravo milijonsko bolezen. Pomo¡ni tudi je v zadregi; je namre@ popolnoma brezposeln - ni@ se ne zmeni zanj in nima drugega opravka kakor moliti brevir in biti zaprt v svoji skromni sobi v semen[iœ@u]. Tudi pou@uje ne. […] Naslednje pismo je ro@no napisano od klerika Adolfa Dorbolòja (1933-1999), kasneje dolgoletnega kaplana in ¡upnika v Svetem Lienartu. Pismo se takole glasi: Laze 8. 10. 1956 Pre@astiti g. Zdravko stric [Jakob] je v postelji trenutno bo-
lan in, da se ne bo prehadil, sem jaz prevzel nalogo tajnika. […] Ta Novi je obhodil vse naœe vasi; v dveh slu@ajih je prekinil doma@o molitev, kar so nasprotniki izrabili v svoj prid; v dveh drugih slu@ajih je prekinil pa latinsko, kar … bi se moralo poglihati! Seveda oni tega ne vzamijo na znanje. Po kon@anem pohodu je sklical pre@astite Bera@e na konferenco, jih pohvalil za duhovno gore@nost, ki je ohranila vero ljudstva. Vpraœanja uporabe jezika se ni upal dotakniti morda zato, da bi ne razdra¡il visokih srœenov. Bivœega duh[ovnega] pastirja vasi, katere ime prihaja od koz, je kon@no zapodil na jug, v œkofijo inkardiniranja.8 Drugih tukajœnjih najemnikov, @etudi [je] dokazano zlo@instvo, se ni upal dotakniti zaradi srœenov. Ve@ina (novih) ¡upnijskih uradov je bila ¡e tudi civilno spoznana, ne œe pa osebe ustoli@ene. Vsekakor do kongrue bo treba @akati œe kako leto. Letina je na sploœno slaba. Poletje tu pa tam premarzlo in prede¡evno je povzro@ilo rjo, ki je pokvarila sadje. Pretopla in ju¡na jesen se je nenadoma sprevrgla v mrzlo vreme, ki prav pred par dnevi je obleklo naœe hribe do 600 me-
Cerkveni pevski zbor laœanske fare leta 1953 trov z belo sne¡no odejo; pod 600 m je klestila debela to@a, po ve@ini vaseh ne-
zrelo grozdje in drugi pridelki. […]
1. V nesre@i je umrlo 274 rudarju, med katerimi ni bilo nobenega Bene@ana. 2. Gre za poznanega jezuita p. Jakoba ˘iberta (1898-1988). Po kon@anem œtudiju je postal urednik »Glasnika Srca Jezusovega«, ki so ga izdajali slovenski jezuiti. Maja 1945 ga je pot iz Ljubljane peljala v Celovec in nato v Rim. Tam je v jezuitski generalni hiœi dobil delo urednika latinske revije »Apostolstvo molitve«. Kmalu po prihodu je bil imenovan za @lana vatikanske komisije, ki je organizirala pastoralno delo med vojnimi begunci. Od l. 1948 do 1950. so bile p. ˘ibertu zaupane prve slovenske oddaje radia Vatikan. Slovenski jezuit je skupaj z idejnim vodjem patrom Antonom Preœernom sodeloval tudi pri nastanku Papeœkega slovenskega zavoda Slovenik. V ¡upnijski kroniki g. Cuffolo piœe, da je bil p. ˘ibert
generalni direktor Apostolstva molitve. Leta 1969 se je vrnil v ¡upnijo Ljubljana Dravlje, ki so jo upravljali jezuiti. 3. Jetrna kolika. 4. Novi nadœkof Giuseppe Zaffonato. 5. Med katerimi; sv. Antona = Laze. 6. Gre za tar@munskega ¡upnika Franca Cicigoja. Med obiskom na Tar@munu je mons. Zaffonato »prepovedal molitev vere v slovenœ@ini« (Tako v ¡upnijski knjigi). V ¡upnijski kroniki g. Cuffolo piœe, da nadœkof v Topolovem ni dovolil, da bi v njegovi prisotnosti v cerkvi peli slovenske nabo¡ne pesmi. 7. Pomo¡ni = mons. Luigi Cicuttini; Novi = mons. Giuseppe Zaffonato. 8. Furlanski duhovnik Remigio Boldarino ¡upnik v Kosci, ki je bil inkardiniran v œkofiji Forlì.
Dolfi
8
V OSPREDJU
stran
31. marca 2013
dom
IL SINDACO DI PULFERO, PIERGIORGIO DOMENIS è candidato al Consiglio regionale nella lista «Cittadini per Debora Serracchiani presidente»
«È ora di finirla con deleghe a persone esterne che non sono in grado di dare soluzioni giuste»
Il punto che divide centrosinistra e centrodestra nelle politiche per le Valli è la tutela della minoranza slovena
P
iergiorgio Domenis, sindaco di Pulfero, corre al seggio di consigliere regionale nella lista «Cittadini per Debora Serracchiani presidente», che sostiene la candidata del centrosinistra. Quali sono le motivazioni che l’hanno portata a candidarsi? «Vengo da un periodo abbastanza lungo come sindaco di Pulfero e ora penso di aver maturato l’esperienza giusta per fare qualcosa per le nostre valli. Credo che il nostro territorio abbia bisogno di essere rappresentato da persone del luogo. È ora di finirla con le deleghe ad altre persone che vengono da fuori, perché funzionano fino a un certo punto. Quando si tratta di affrontare i problemi di petto, e nel nostro caso ce ne sono tanti, infatti, i rappresentanti che vengono da fuori non sono in grado di proporre soluzioni adeguate, perché non conoscono il territorio». I candidati della Slavia sono tanti, non sono forse addirittura troppi per avere qualche possibilità di elezione? «Sì, in effetti. Questa volta delle Valli siamo in quattro: io, Coren, Sibau e Trusgnach. E in zona Cividalese ci sono altri cinque aspiranti consiglieri. Forse siamo troppi, contando che i voti delle Valli non rimangono esclusivamente sul territorio, ma alcuni si disperdono. Sarebbe stato il
De¡elna komisija za Slovence bo naprej delovala a zadnji seji 21. marca je De¡elni N svet odlo@il, da De¡elna posvetovalna komisija za slovensko manjœino,
ki je bila ustanovljena na osnovi 8. @lena de¡elnega zaœ@itnega zakona 26/2007, bo lahko nemoteno delovala tudi po zaklju@ku zakonodajne dobe in to vse do formalne sestave nove komisije. Popravek k zakonu, sta vlo¡ila de¡elna svetnika Igor Gabrovec (SSk) in Igor Kocijan@i@. Na osnovi zakona 26/2007 je veljalo, da sta sestava in delovanje komisije v celoti vezani na zakonodajno dobo. To bi pomenilo, da bi bila posvetovalna komisija @ez mesec dni razpuœ@ena in bi na sestavo in umestitev nove @akali ve@ mesecev, morda celo do konca poletja. Postopek za imenovanje @lanov komisije predvideva namre@ tudi sklic skupœ@ine slovenskih izvoljenih javnih upraviteljev, ki se lahko zavle@e dalj @asa. Skupœ@ino skli@e novo imenovani predsednik De¡elnega sveta, ki bo predvidoma izvoljen pribli¡no mesec dni po volitvah, se pravi v drugi polovici maja. »Paradoksalno bi bilo, da bi se tudi porazdelitev in torej izpla@evanje finan@nih dotacij slovenskim organizacijam, ustanovam in javnim upravam zavleklo zaradi nastale vrzeli v sestavi komisije in to ravno v letu, ko je rimska vlada neverjetno zgodaj nakazala sredstva« sta bila mnenja slovenska de¡elna svetnika Gabrovec in Kocijan@i@, ki sta z dragoceno oporo pristojnih de¡elnih uradov vrzel v zaœ@itnem zakonu »zamaœila« dejansko z zadnjim zakonodajnim vlakom, saj so jo svetniki sprejeli na zadnji seji De¡elnega sveta 10. zakonodajne dobe.
caso di cercare di trovare un accordo tra le varie forze politiche». Almeno all’interno del centrosinistra... «Certo, ma credo che sarebbe auspicabile anche un accordo tra centrosinistra e centrodestra, perché i problemi delle valli sono gli stessi per entrambe le parti politiche. Il punto che da noi divide tra le politiche di centrodestra e di centrosinistra è la tutela della minoranza linguistica». Lei come si pone davanti a questa problematica? «Pensavo che dopo la caduta dei confini qualcosa cambiasse. Certo, qualche passo in avanti s’è fatto, ma mi aspettavo molto di più. Ritengo di non essere in una posizione radicale né da una né dall’altra parte. Cerco di usare il buon senso, non sono uno di quelli che negano l’evidenza. Posso citare delle cose fatte dalla mia giunta, per promuovere la comunità slovena di questa zona. Qualche anno fa, per esempio, è stato firmato a Castelmonte un accordo di collaborazione tra i comuni delle Valli del Natisone e quelli dell’Alto Isonzo. Organizziamo, inoltre, l’iniziativa “Calla in poesia” nata nel 2004 in occasione dell’entrata in Europa della Slovenia: è un concorso di poesia in italiano e sloveno a cui nelle varie edizioni viene aggiunta un’altra lingua. Ogni anno, poi, c’è il cammino della pace da Podbela a Stupizza.
Ho sostenuto con forza anche l’estensione dell’insegnamento bilingue alle scuole secondarie di primo grado. Non ultimo è l’accordo firmato con il comune di Caporetto per l’istituzione di un asilo nido transfrontaliero». La fascia confinaria della provincia di Udine con la Slovenia è l’area più depressa della regione. Quali sono le sue proposte per una possibile rinascita? «Oltre ai progetti citati, continuerò a portare avanti la zona franca, che inizialmente comprendeva le zone del Cividalese, Manzanese, Tarvisiano e Goriziano, escludendo così la parte più debole. In quell’occasione ho scritto personalmente all’assessore regionale Savino, affinché includesse la fascia di confine e la mia richiesta è stata accolta. Questo processo, però, deve essere seguito e sostenuto dalla Regione. Altro aspetto importante per le Valli del Natisone è l’aspetto turistico che va supportato con determinazione. Questo è punto di riferimento per lo sviluppo futuro. A questo scopo dovremmo investire sulla banda larga, perché puntiamo su un turismo proveniente da diversi paesi europei». Cosa pensa della riforma degli enti montani che dovrebbe portare all’istituzione delle Unioni montane? «Chi ha fatto la riforma si è già pentito di
Piergiorgio Domenis averla fatta. Anche se Tondo dovesse rivincere, credo che sarà cambiata comunque la legge 14 che regolamenta le Unioni. Nel 2009 è stato stabilito che le Comunità montane venissero soppresse e che tutte le funzioni fossero delegate alla Provincia. Questo per accontentare il presidente della Provincia, Fontanini, allora segretario regionale della Lega Nord, alleato fondamentale di Tondo. Solo la consapevolezza degli amministratori della montagna ha fatto in modo che la Giunta regionale facesse un passo indietro e lasciasse le competenze al nuovo ente che inizialmente doveva comprendere 20 mila residenti. Dopo le defezioni di Cividale, Torreano e Prepotto, invece, siamo meno di 6000. Con
questa legge non si capisce quali zone vengano considerate di montagna. Del territorio considerato montano, infatti, fanno parte comuni di pianura che hanno le stesse agevolazioni che hanno i comuni davvero montani». Ha parlato della valorizzazione del turismo. Ci sono, però, progetti come l’elettrodotto transfrontaliero che incidono pesantemente sulle prospettive di sviluppo. «Questo è un progetto definito strategico, che esula dalle competenze regionali, ma la Regione non ha fatto niente per impedirlo. Di fatto, metterebbe ko il turismo e darebbe il colpo di grazia alle Valli. Credo che la giunta Tondo da questo punto di vista sia assente. Siamo in uno stato di paralisi totale, continuiamo a dire che siamo una Regione a statuto speciale, ma di fatto non siamo in grado di usare la specialità per permettere lo sviluppo del nostro territorio». Mentre il turismo transfrontaliero è una grande risorsa... «Dobbiamo prendere atto che le Valli e la Slovenia sono un’unica area. Solo così potremo proporre dei progetti che coinvolgeranno le zone comuni da entrambe le parti del confine. Il beneficio di questo sviluppo non andrà solo alle Valli, ma si espanderà a tutta la regione. Ad esempio la ppista ciclabile transfrontaliera, per la quale ci siamo battuti e che diventerà realtà, porterà turisti non solo nella nostra zona, ma anche a Udine, Aquileia e in pianura fino al mare».
CRISTIANO SHAURLI è candidato consigliere regionale nella lista del Partito Democratico. Si impegna a modificare la riforma
«Ci vuole una sola Unione montana per le valli del Natisone e del Torre» C
ristiano Shaurli è candidato alle regionali nella lista del Partito democratico. Per farlo ha dovuto dimettersi da sindaco di Faedis. Quali sono le motivazioni che l’hanno portata a candidarsi? «Pur essendo il più giovane della lista PD credo di avere ora passione e competenza, maturata in anni di esperienza amministrativa a diretto contatto con i cittadini, per poter dare un contributo a questa Regione ed al progetto di profondo cambiamento di Debora Serracchiani. Un giovane sindaco del territorio in Regione mi pare, insomma, da un lato una bella sfida e dall’altro un’opportunità che volevo mettere a disposizione dei cittadini». I candidati a consigliere regionale della Slavia non sono troppi per avere possibilità di elezione? «Assolutamente sì, se si pensa di essere eletti solo con le preferenze delle valli del Torre e Natisone. Personalmente spero che il mio impegno politico ed amministrativo venga riconosciuto anche nel restante territorio provinciale». Come si pone lei nei confronti del l’identità slovena delle valli del Natisone e del Torre? «Come ci si pone di fronte ad una straordinaria opportunità non ancora valorizzata appieno. Ciò che imputo alle scelte del centrodestra è proprio questo: aver reso “normale” la nostra Regione, mentre il plurilinguismo e le diverse identità e culture sono ormai l’unica vera ragione della nostra specialità. Smettiamola con “invenzioni” come la macroregione del Nord e torniamo a guardare ad un’euroregione
che valorizzi le nostre identità, ci permetta di essere innovatori in Europa e di prendere dall’Europa le prassi migliori per l’insegnamento bi e plurilingue e per la valorizzazione delle identità locali». I comuni di Lusevera e Taipana vogliono la scuola bilingue. Lei è d’accordo? «Non solo sono d’accordo, ma credo che quel progetto debba avere un respiro ancor più ampio diventando punto di riferimento e possibilità di crescita anche per i Comuni di Tarcento, Nimis, Attimis e Faedis». La fascia confinaria della provincia di Udine con la Slovenia è l'area più depressa della regione secondo gli indicatori demografici, sociali ed economici. Più depressa del restante territorio regionale. Quali sono le sue proposte per una possibilità di rinascita? «La più immediata e forse di più difficile realizzazione è la zona franca con fiscalità di vantaggio, che invece di partire da cittadine economicamente sviluppate, dovrebbe avere come primo obiettivo proprio il rilancio di quelle zone che hanno subito di più un confine, servitù militari e spopolamento. Su questo come sindaci ci siamo impegnati, ed uguale impegno servirà in Regione. Inoltre, vedo straordinarie possibilità di sviluppo per quanto riguarda il settore turistico, se il territorio saprà lavorare compatto, perché le nostre bellezze storico-naturalistiche, le specificità culturali e produttive sono un tesoro tutto ancora da far scoprire. L’unità del territorio, infine, potrà farci finalmente contare di più anche sulla grande possibilità, finora in parte persa, dei finanzia-
menti europei». La riforma delle Comunità montane voluta dalla maggioranza uscente non è decollata. Come la modificherebbe? «Sono uno dei pochissimi sindaci che era contrario ad una divisione fra Natisone e Torre proprio perché se verranno superate le Province, dovremmo avere un’area vasta in grado non solo di mettere in comune servizi, cosa su cui ci si è concentrati, ma di programmare insieme il proprio futuro socioeconomico. Già ora le nostre Unioni non sono la stessa cosa di quella carnica. In futuro credo andranno ripensate profondamente, dando più autonomia decisonale ai Comuni e demandando alle Unioni la programmazione di una vasta area. Vergognosa, infine, è la constatazione di aver fatto da “cavie” per una riforma che doveva riguardare l’intero territorio regionale ed in cambio, dopo 4 anni, non ci ha portato nemmeno ad una legge organica sulla montagna e ad una rivisitazione delle fasce di disagio socioeconomico che era stata la prima richiesta posta da noi sindaci ed è la prima cosa da cui partire a livello regionale». Il nostro territorio deve necessariamente confrontarsi con la Slovenia. In che modo vanno condotti i rapporti? «A livello regionale e in parte locale in modo completamente diverso. Fino ad oggi mi sono parsi strumentali o, peggio, opportunistici; ci si ricorda della Slovenia solo in prossimità delle scadenze dei finanziamenti europei. Occasione importante, ma assolutamente insufficiente se vogliamo costruire un’Europa non solo economica. Dobbiamo instaurare un con-
Cristiano Shaurli tatto quotidiano, che ci permetta di pensare insieme lo sviluppo dei nostri territori, con un’attenzione completamente nuova da parte della Regione, pensando anche ad un’assemblea permanente fra le istituzioni della fascia confinaria come chiesto dai sindaci negli incontri bilaterali di Caporetto, Tolmino e Bovec. Dobbiamo valorizzare tutte quelle iniziative che permettono un contatto culturale e sociale continuo fra le nostre realtà perché ogni parvenza di un confine, ormai non più fisico, scompaia. Paradossalmente, così, anche i finanziamenti europei ne trarrano beneficio, perché non serviranno riunioni ad hoc, spesso tardive, ma si costruirà insieme un percorso ed un’idea comune di sviluppo, giorno per giorno».
dom
31. marca 2013
V OSPREDJU
stran
9
IL VICESINDACO DI DRENCHIA, MICHELE COREN, è capolista della Slovenska Skupnost/Unione Slovena nella circoscrizione di Udine
«Ci vuole un rappresentante sloveno che lavori esclusivamente nell’interesse della nostra gente» �
I
L’esempio dell’Alto Adige/Südtirol dove la gente vota per il partito espressione della minoranza. «E i risultati si vedono»
l vicesindaco di Drenchia, Michele Coren, nella circoscrizione di Udine è capolista della Slovenska Skupnost/Unione Slovena, che sostiene la candidata presidente Debora Serracchiani. «Il mio obiettivo principale è che nel parlamento regionale ci sia ancora un rappresentate sloveno, che non abbia timore di parlare nella nostra lingua e lavori esclusivamente nell’interesse della nostra gente. Come ha fatto il consigliere regionale Igor Gabrovec nella legislatura appena conclusa. Il nostro impegno politico non è fondato su alcuna ideologia, ma sui diritti della comunità slovena in Italia». I candidati a consigliere regionale della Slavia non sono troppi? «Tutti gli sloveni in Italia dovrebbero sostenere la Slovenska Skupnost, come fanno i francesi della Valle d’Aosta con l’Union Valdôtaine, nonché tedeschi e ladini dell’Alto Adige con la Südtiroler Volkspartei. Questi ultimi, con un voto compatto, sono riusciti a mandare in Parlamento ben cinque deputati e due senatori, oltre a governare da sempre la loro terra. E i risultati in termini di tenore e qualità della vita si vedono. Dobbiamo prendere esempio. La stessa cosa si potrebbe dire per i friulani in quanto, com’è noto, l’autonomia della nostra Regione si fonda appunto sulla presenza delle minoranze friulana, slovena e tedesca». Come tutelare gli sloveni delle valli del Natisone e del Torre? «È necessario fare un lavoro di recupero della propria identità. Purtroppo la storia passata, nella quale le ideologie e le contrapposizioni politiche hanno avuto un grande ruolo e impatto, non ci è stata di grande aiuto. Siamo restati indietro, culturalmente ed economicamente, rispetto agli sloveni di Trieste e Gorizia. L’identità etnico-linguistica è il nostro unico punto di forza. Se non ci fosse la minoranza slovena nessuno considererebbe queste valli con le loro poche migliaia di abitanti. Invece possiamo far sentire la nostra voce a Roma, Lubiana e Bruxelles. Bel vantaggio, no? Quindi bisogna salvaguardare lingua e cultura. L’istruzione è fondamentale. È necessario garantire il proseguio nell’impegno per dare rapida soluzione ai problemi della scuola statale bilingue di San Pietro al Natisone e
per estendere il suo modello alle Valli del Torre, così come richiesto dalle famiglie. Bisogna anche pensare, per i nostri bambini e giovani, alla possibilità di proseguire agevolmente gli studi ai livelli superiori in un’ottica plurilingue di respiro europeo e, perché no, pensare ad un istituto superiore plurilingue proprio a San Pietro al Natisone». Quali sono le sue proposte per una possibilità di rinascita della fascia confinaria della provincia di Udine con la Slovenia? «Difendere la lingua e la cultura slovena significa lavorare affinché la popolazione possa rimanere sul proprio territorio e torni la vita nei nostri piccoli comuni. Per fare questo, abbiamo bisogno del sostegno economico che ci viene anche dalla legge statale di tutela della minoranza slovena. Infatti l’articolo 21 prevede fondi per lo sviluppo dei comuni della provincia di Udine nei quali è riconosciuta la presenza della minoranza slovena. Quei fondi possono essere notevolmente aumentati da Roma e da Trieste e quella è la strada da perseguire per la crescita delle nostre valli. La proposta di istituire zone franche è un percorso difficile, ma che si deve lo stesso percorrere, soprattutto nell’interesse delle imprese che operano in un momento di grandi difficoltà. A questo proposito l’articolo 21 della legge di tutela è, nei fatti, una zona franca che ci è già riconosciuta. Faccio solo l’esempio degli aiuti economici che si sono potuti erogare ai piccoli imprenditori agricoli e forestali o alle molte opere pubbliche realizzate nei nostri comuni grazie ai pochi fondi attualmente erogati dallo Stato. Pensate a cosa si potrebbe fare se invece del mezzo milione di euro l’anno arrivassero fondi più consistenti da parte di Regione e Stato anche nell’ambito di eventuali accordi di programma per lo sviluppo territoriale tra le parti». La riforma delle Comunità montane voluta dalla maggioranza uscente non è decollata. Come la modificherebbe? «Le riforme dovrebbero interessare in generale tutto l’ordinamento degli enti locali in quanto competenza della Regione. Rimane molto attuale il documento predisposto da un gruppo di consiglieri comunali delle Valli del Natisone a dicembre 2009 nel quale si evidenziava l’opportunità del
Anna Wedam (SSk): «La Valcanale ha bisogno della scuola trilingue» circoscrizione Tolmezzo/Alto Friuli capolista dell’Unione Slovena/SlovenNQuella ska Skupnost è Anna Wedam, operatrice culturale di Ugovizza. ali sono le motivazioni che l’hanno portata a candidarsi?
Michele Coren mantenimento della Comunità montana del Torre, Natisone e Collio che, oltre alle proprie funzioni, avrebbe potuto gestire, come centro servizi, gradualmente tutte le funzioni che i comuni, soprattutto quelli piccoli, non possono gestire. In questo modo si sarebbe garantito il mantenimento e la salvezza dei piccoli comuni e nello stesso tempo si offrirebbe un adeguto servizio al territorio ed alla popolazione residente». Le valli della Slavia devono necessariamente confrontarsi con la Slovenia. In che modo vanno condotti i rapporti? «Fino al 1990 le nostre valli hanno vissuto con un muro alle spalle e questo le ha portate all’attuale condizione. Ora possiamo intrattenere rapporti a 360 gradi. È fondamentale per noi l’aiuto di Lubiana, che può sostenerci presso il Governo italiano come presso l’Unione Europea. L’Alta valle dell’Isonzo/Poso@je, poi, è il nostro retroterra naturale. Sempre più avanza la consapevolezza che si tratti di un territorio unico sotto tutti gli aspetti. I nostri vicini di Bovec, Kobarid e Tolmin hanno sviluppato un eccezionale progetto di turismo verde, che sta dando grandi risultati. Ci possono aiutare ad applicarlo anche da noi, dove le risorse naturalistiche, storiche e culturali sono grandi. È comunque importante che, al momento, il nostro territorio sia inserito in due grandi progetti europei con concrete prospettive di sviluppo: il progetto storico-culturale Pot miru-Via di pace sulla grande guerra ed il progetto della pista ciclabile ad anello Valle del Natisone-Valle dell’Isonzo, Gorizia, Cormons e Cividale del Friuli. In questo senso, esprimo contrarietà all’elettrodotto Okroglo-Udine».
«A propormi di candidarmi nella circoscrizione di Tolmezzo sono stati alcuni esponenti della stessa Unione Slovena/Slovenska skupnost, fra cui il consigliere regionale Igor Gabrovec. Specie a fronte del recente taglio del numero dei consiglieri regionali, servono voti per avere qualcuno che rappresenti la comunità slovena. Ed in questa regione, che è a statuto speciale anche in forza delle proprie minoranze linguistiche, deve esserci un consigliere che ci rappresenti». A Lusevera e Taipana si pensa alla scuola bilingue; in Valcanale si sta da un po’ ragionando sul progetto di una scuola trilingue. Da consigliere regionale cosa ne penserebbe? «Vivendo in una zona che intrattiene rapporti di vario tipo con i paesi limitrofi, credo sia necessario che esista una scuola in cui si possano imparare tutte le lingue che ci aiutino ad arrivare ad un’Europa più aperta e più unita. Una scuola trilingue nella nostra zona, se non è proprio indispensabile, lo è quasi. Si spende comunque denaro in tante altre cose; penso sia importante iniziare ad investire anche su questo progetto». Come si pone lei nei confronti dell’identità slovena in Valcanale e nelle altre zone in cui si parla sloveno? «In Valcanale la situazione della comunità slovena non è così difficoltosa come altrove in Regione; si vive abbastanza serenamente. Forse anche qui le lingue minoritarie – negli ambiti della vita pubblica – faticano a prendere il posto che spetta loro per legge, ma non ci sono tensioni così evidenti come, ad esempio, a Resia. Anche in ambito scolastico le famiglie non sono solitamente chiuse all’insegnamento delle lingue del posto ai propri figli – e questo costituisce una buona base per il futuro. La stessa esistenza di una scuola trilingue potrebbe costituire un buon punto di partenza per una futura parità di diritti e possibilità di sviluppo per le comunità linguistiche presenti. Se il partito con cui sono candidata dovesse esprimere rappresentanti in Regione, questi dovrebbero in ogni caso portare avanti anche le istanze delle altre due comunità linguistiche regionali minoritarie (friulana e tedesca ndr.), in modo da evitare disparità. Per essere rispettato, devi prima rispettare gli altri. Ed aggiungo che si può benissimo rispettare gli altri senza dimenticare ciò che si è». Rispetto ad altre zone montane della Provincia di Udine, la Valcanale è meno economicamente depressa, ma gli indicatori demografici, sociali ed economici segnalano comunque un momento di crisi rispetto al passato. Quali sono le sue proposte per una possibilità di rinascita? «Bisogna puntare molto di più sul turismo, settore ancora non pienamente sviluppato. Come modello basta guardare qui vicino, a Kranjska Gora o all’Austria, che è molto preparata ed organizzata nella gestione dei flussi di turisti. La bellezza della nostra zona ha già in sé un forte potenziale. Pianificare meglio lo sviluppo turistico del territorio può, quindi costituire una buona proposta per una possibilità di rinascita. Sempre nell’interesse di tutta la Valcanale. Un’ulteriore risorsa che andrebbe meglio supportata con appositi provvedimenti è la Foresta di Tarvisio». Per la Valcanale il confronto e gli scambi con Austria e Slovenia sono fisiologici. In che modo vanno sostenuti i rapporti? «Anzitutto puntando di più sulla progettualità e sui fondi Interreg, in modo da favorire lo scambio di conoscenze, lingue e cultura – anche con gli scambi fra studenti – e lo sviluppo delle relazioni turistiche ed economiche. Partendo dai rapporti di buon vicinato che già abbiamo, si potrebbero sviluppare diversi obiettivi comuni».
IL SINDACO DI SAN LEONARDO, GIUSEPPE SIBAU, è candidato nella lista «Autonomia responsabile FVG» del presidente della Regione, Renzo Tondo
«Il futuro delle Valli del Natisone sta nello sviluppo turistico» I
l sindaco di San Leonardo e amministratorore temporaneo della comunità montana, Giuseppe Sibau, è candidato al Consiglio regionale nella lista «Autonomia responsabile FVG» del presidente della Regione, Renzo Tondo. Quali sono le motivazioni che l’hanno portata a candidarsi? «La richiesta del presidente Tondo e la consapevolezza di poter lavorare con profitto, se eletto, per le esigenze del territorio». I candidati a consigliere regionale della Slavia non sono troppi per avere possibilità di elezione? «Direi di sì. Nessuno dei candidati potrà essere eletto con i soli voti delle Valli». Come si pone lei nei confronti del l’identità slovena delle valli del Natisone e del Torre?
«Purtroppo, in particolar modo nelle Valli del Natisone , il problema identitario viene cavalcato dalla politica e crea divisione tra la gente. Se ci fosse maggior disponibilità ad accettare chi la pensa diversamente, potremmo convivere tutti più serenamente. Ritengo che la variante linguistica che ci hanno insegnato i nostri genitori sia una ricchezza che va preservata, anche con un maggior sostegno da parte della Regione». La fascia confinaria della provincia di Udine con la Slovenia è l'area più depressa della regione secondo gli indicatori demografici, sociali ed economici. Più depressa del restante territorio montano. Quali sono le sue proposte per una possibilità di rinascita? «Vista la crisi generale che stiamo vivendo, credo si debba puntare sullo svi-
luppo turistico. Le Valli del Torre e del Natisone potrebbero avere una attrazione turistica notevole: è necessario però migliorare la sentieristica, fare significativi interventi di manutenzione boschiva, sviluppare l’offerta enogastronomia e soprattutto curare la promozione anche all’estero. Infine, come accade in diversi stati europei, nelle aree depresse come la nostra, ci dovrebbe essere una minore pressione fiscale per chi ci vive». Terna e l'omologa slovena Eles hanno in mente di far passare un ciclopico elettrodotto transfrontaliero nelle Valli del Natisone. L'attuale giunta regionale non ha preso posizione in merito. Lei che dice? «Io credo che Terna non si preoccupi più di tanto di informare la Regione sui progetti che intende realizzare, tant’è che l’assessore Riccardi a una mia domanda
sull’argomento di alcuni mesi fa non ne sapeva niente. Va ricordato che la posizione unanime dei sindaci valligiani, da sempre contrari al passaggio dell’elettrodotto attraverso le Valli, non mi pare fosse sostenuta nemmeno dall’assessore Sonego ai tempi di Illy». Il nostro territorio deve necessariamente confrontarsi con la Slovenia. In che modo vanno condotti i rapporti? «Bisogna, a mio avviso, continuare a sviluppare i buoni rapporti già esistenti, per uno sviluppo omogeneo dell’intera area confinaria. La caduta dei confini rende oggi più agevoli gli interscambi con la vicina Slovenia con la quale è assolutamente necessario lavorare in sinergia e, per molti aspetti, imparare dalla sua esperienza per rendere più appetibile e fruibile al turista anche il nostro territorio».
Giuseppe Sibau
dom
IZ NAŒIH DOLIN
31. marca 2013
stran
11
REGIONALNI ODBORNIK DE ANNA je poviedu, de denar za diela na spada pod omejitve »pakta o stabilnosti«
Kadà bojo postrojili dvojezi@no œuolo? Œpietarski œindik Manzini je optimist �
»Problem nie œe do konca rieœen, pa se bo lahko hitro. Vse nam bo buj jasno po velikono@nih praznikah«
� Ilaria Banchig
P
o de¡elnem odborniku (regionalnim aœeœeorju) Eliu De Anni, sudi za postrojiti hram dvojezi@ne œuole v Œpietru na spadajo pod omejitve, ki jih predvideva takuoimenovani »pakt o stabilnosti«. De Anna je tuole poviedu na seji Paritetnega odbora za slovensko manjœino, ki je bla v torak 19. mar@a v Trstu. Œpietarski œindik Tiziano Manzini nam je pa arzluo¡u, de za postrojiti hram œuole na ciesti, ki peje v A¡lo, nieso samo tisti, ki so parœli iz Rima in ki kakor pravi De Anna na spadajo v »pakt o stabilnosti«, ampa so tudi tisti, ki sta jih dala de¡ela Furlanija Julijska krajina in Gorska skupnost Ter, Nedi¡a in Barda. Se pravi, de problem nie œe do konca rieœen. Manzini pa je optimist: »Vse je odvisno, kada bota predsednik Furlanije Julijske krajine Renzo Tondo in italijanski minister za ekonomijo Vittorio Grilli podpisala sporazum med de¡elo in dar¡avo (»accordo regione stato«). Sigurno bo vse buj jasno po velikono@nih praznikah. Tudi zak’ bojo v telih dnevih v Parlamentu guoril, kakuo olajœati pakt o stabilnosti«. Dvojezi@na œuola je morala pustit svoj sede¡ v A¡linski ulici, zatuo ki nie biu stati@no na mestu, se pravi siguran proti potresu in drugim nesre@an. Tuole se je gajalo 5. mar@a 2010. 5. mar@a lietos je bla v Œpietru protestna akcija, ki je potekala v mirnim in demokrati@nim duhu, ob tre@ji oblietnici. U@itelji, u@enci, bivœi u@enci in parjatelji dvojezi@ne œole so se sre@ali pred praznim hramam, de bi dali viedati vsiem, kajœne probleme imajo, zatuo ki niemajo svojih
Manifestacija v podporo dvojeziåni æoli junja 2010 v Æpietru
œuolskih prestoru. Manifestacjon je nastala, zatuo ki diela, de bi postrojili hram, na morajo za@et pru zauoj »pakta o stabilnosti«. Tel predvideva, de kamuni, ki imajo vi@ ku tau¡int prebivalcu, v lietu 2013 na morejo nucati preostanku (residui) iz prejœnjih let. Kar se ti@e kamuna Œpietar, med preostanki spadajo tudi sudi, ki so namenjeni za postrojiti dvojezi@no œuolo. Œpietarski œindik Tiziano Manzini je tekrat tardiu, de, zatuo ki je denar zamarznjen, kamun na smie napravit nate@aja, zak’ ne bo mogu pla@at diel. Za diela so italijanska vlada, de¡ela Furlanija Julijska krajina in Gorska unija Ter, Nedi¡a in Barda (tela iz fondu za slovensko manjœino) namenila skor dva milijona evru.
I
Iz Rima 7,618 milijonov evrov za slovensko manjœino
talijanska dr¡ava bo za teko@e leto, na osnovi zakona œt. 38/01, slovenski manjœini dodelila 7,618 mio evrov. Sredstva bodo po vsej verjetnosti koristniki prejeli œe pred za@etkom poletja. To@en znesek podpor je 19. marca @lanom paritetnega odbora, ki se je sestal v Trstu, posredoval de¡elni odbornik De Anna (na fotografiji spodaj), po mnenju katerega gre tokratni pravo@asen podpis ministrskega dekreta, ki se ti@e sredstev, pripisati uspeœnemu delovanju vladnega omizja za slovensko manjœino. Po njegovem bi bilo primerno, ko bi v njem po novem, ob predstavnikih vlade, manjœine in de¡ele, sedeli tudi parlamentarci iz naœe de¡ele. V glavnem je paritetni odbor na zasedanju poglobljeno razpravljal in sprejel nove kriterije, na podlagi katerih bo De¡ela FJK razdelila tisti del dr¡avnih sredstev, ki je na osnovi 8. @lena zaœ@itnega zakona namenjen rabi slovenskega jezika v javni upravi. Skoraj 2,4 milijona evrov, na osnovi prioritetno sestavljene lestvice, bo œlo za: jezikovna okenca (s spodbujanjem sodelovanja med upravami in uvedbe novih ra@unalniœkih sistemov), prevode uradnih dokumentov, tolma@enja na sejah, izobra¡evanja uslu¡bencev jezikovnih uradov (s kon@nim preverjanjem znanja), dvojezi@ne napise, spletne strani v slovenœ@ini, institucionalne objave v medijih, konvencije za bele¡enje rabe slovenœ@ine (z raziskovalnimi inœtituti, œolami in univerzami). Dolo@itev novih kriterijev je nastala iz sodelovanja med pristojnimi de¡elnimi uradi in paritetnim odborom. Na tiskovni konferenci je predsednica le-tega, Jole Namor, opozorila na dejstvo, da sredstva, ki jih Rim namenja javnim upravam za izvajanje 8. @lena zakona, niso bila nikoli iz@rpana; neizkoriœ@ena ostajajo v dr¡avni blagajni. Ravnateljica de¡elnega œolskega urada, Daniela Beltrame, katero je odbor povabil na avdicijo v zvezi z zapletom, ki je nastal okrog uvedbe dvojezi@nega pouka v Terskih dolinah (ob@ini Tipana in Bardo), se tokratne seje ni mogla udele¡iti; sporo@ila je, da ostaja na razpolago za pisne odgovore na vpraœanja, ki jih ji lahko s tem v zvezi poœlje odbor. Na zasedanju so tudi sprejeli nov pravilnik za delovanje odbora, ki je usklajen z de¡elnimi predpisi in bo v bistvu omogo@al naro@ilo prevajalske slu¡be. Beseda je na sre@anju tekla tudi o œpetrski dvojezi@ni œoli, ki je ¡e tri leta zaprta. #eprav je dr¡ava ¡e namenila sredstva za njeno obnovo, razpisa za oddajo del œe ni bilo, saj œpetrski ¡upan Manzini, sklicujo@ se na zakon o stabilizaciji javnih financ, ne odobri na@rta. Odbornik De Anna je menil, da ta na@rt naj bi ne spadal v sklop pakta o stabilnosti in bi ga torej ¡upan lahko odobril. (ARC/MCH)
V NOVI SLOVENSKI VLADI je prevzela vodenje Urada za Slovence v zamjestvu in po svetu pripadnica italijanske manjœine
Tina Komel ministrica za Slovence v zamejstvu �
Dr. Boris Jesih spet dr¡avni sekretar. Svet slovenskih organizaciji @estital vsem trem
(
Kratke Brevi brevi kratke
6. obrila koncert v Landarski jami
Paola Chiabudini
V saboto 6. obrila bo v Landarski jami »Koncert skuoze stuolietja, od Renasanse do donaœnjih dni«, ki je za@etna etapa projekta »Pohod z Leonardam da Vinci«. Namien projekta, ki si ga je zmisnu umetnik Aleksander Ipavec, je parvabiti ljudi, de spoznajo zgodovinske, turisti@ne in kulturne bogatije naœega teritorija. Ipavec bo tudi protagonist koncerta s posebno ramoniko, ki jo je Mario Buonoconto napravu po projektu Leonarda da Vinci. Spremljala ga bo na @embalo Paola Chiabudini. Koncert so parpravli v sodelovanu s kamunam Podbuniesac, ob@ino Kobarid in kmetijo Bole iz Tarsta. Predstavu ga bo maestro Danijel Malalan. Landarsko jamo bojo spet odparli na velikono@ni pandiejak, 1. obrila. Zaparta je bla v zimskih miescah, de bi v nji napravli potriebne diela, za katere so œpindali 200 tav¡int evru, ki so jih dali de¡ela Furlanija Julijska krajina, Podbunieœki kamun in fundacija Crup. Tele narguorœ naravni, vierski in kulturni monument v Bene@iji bo odpart vsako saboto, vsako nediejo in vsak praznik od 10. do 18. ure. #ez tiedan po dogovoru lahko odprejo jamo za turisti@ne oglede (telefon 0039 331 5778614) al’ za speloloœke oglede (telefon 0039 3397779367, elektronska poœta agpnatisone@libero.it). Od 1. obrila do 15. junja vsak torak in @etartak od 9. do 14. ure so obiski za œuolske skupine. Karta za vstopiti koœta 4 evre; za otroke in mlade od 8 do 16 liet 2 evra; za œtudente in starejœe od 65 liet 3 evre; v skupinah vi@ ku 15 ljudi 3 eure; otroci do 8 liet zastonj. Pla@ajo 3 evre konvencionirane skupine, @lani planinskih druœteu in speleologi.
��
Zadovoljstvo SSO za prispevke
V
novi slovenski vladi premierke Alenke Bratuœek, ki je bila izglasovana 20. marca, je ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel, sicer pripadnica italijanske manjœine. Komelova, 32-letna Kopr@anka, diplomantka Visoke œole za podjetniœtvo, aktivno deluje v skupnosti Italijanov v Hrvatinih, kjer je ¡e dva mandata podpredsednica. Do izvolitve leta 2011 za poslanko na listi Pozitivne Slovenije je bila zaposlena kot komercialistka, najprej na Vzajemni, nato pa pri banki Raiffeisen. V Dr¡avnem zboru je bila med drugim tudi podpredsednica komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. V tej vlogi se je 5. februarja mudila v Œpietru in se na sre@anju s predstavniki slovenskih organizacij s prve roke seznanila z ¡ivljenjem, delovanjem in te¡avami Slovencev v videnski pokrajini.
KRATKE - BREVI - KRATKE
Alenka Bratuæek
Tina Komel
Boris Jesih
Izvrœni odbor Sveta slovenskih organizacij-SSO je na seji 20. marca novi slovenski vladi pod vodstvom Alenke Bratuœek za¡elel »veliko uspeœnega dela in pozdravil izvolitev Tine Komel za novo ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu ter ji za¡elel veliko pozitivnih rezultatov na tem zelo delikatnem mestu. Z zadovoljstvom je vzel na znanje njeno izjavo, ki jo je dala takoj po izvolitvi, da se bo kot ministrica zavzemala za ukinitev ideoloœkih razlik ter enakopraven odnos vseh v zamejstvu in po svetu ter za povezovanje in ohranjanje stikov na podro@ju kulture,
jezika, znanosti, izobra¡evanja, œporta, gospodarstva in drugih podro@ij slovenske dru¡be«. Tako so napisali v poro@ilu za tisk o seji. Izvrœni odbor SSO se je obenem zahvalil bivœi ministrici za Slovence v zamejstvu in po svetu gospe Ljudmili Novak in dr¡avnemu sekretarju Matja¡u Longarju »za vso skrb, po¡rtvovalnost in u@inkovito dejavnost, ki sta jo izkazala na svojem odgovornem mestu za vse Slovence, ki ¡ivimo izven meja mati@ne domovine.« Novi dr¡avni sekretar na Uradu za Slo-
vence v zamejstvu in po svetu je dr. Boris Jesih, ki je isto funkcijo opravljal v vladi Boruta Pahorja, ko je bil minister Boœtjan ˘ekœ. Zato je odli@no seznanjen s polo¡ajem Slovencev v videnski pokrajini. Drago Œtoka, predsednik Sveta slovenskih organizacij, je dr. Borisu Jesihu v imenu celotnega izvrœnega odbora izrekel @estitke. Pri tem je Œtoka poudaril, »da sedanji @asi sicer niso ro¡nati, vendar jih bo mogo@e premagati s skupnimi mo@mi, dobro voljo in po¡rtvovalnim ter konstruktivnim sodelovanjem.«
� � Izvrœni odbor Sveta slovenskih organizacij je svojo redno sejo, ki je bila 20. marca v Gorici, posvetil predvsem pere@im problemom, ki so povezani z dejavnostjo in razvojem slovenske narodne skupnosti v Italiji in njene sploœne organiziranosti. S tem v zvezi je Izvrœni odbor z zadovoljstvom sprejel na znanje vest, da je italijansko Ministrstvo za ekonomijo in finance dne 1. marca sprejelo odlok o prispevku za slovenske organizacije v Italiji in njih œiroko organizirano dejavnost. »Nekaj nad 2 milijona evrov – beremo v poro@ilu za tisk – bo gotovo dalo novega kisika naœi dejavnosti, za katero smo v lanskem letu trepetali, saj je bila v izredno kriti@nem stanju, ko nas je rimska vlada oklestila za ve@ kot milijon evrov in s tem prizadela nam vsem zelo hud udarec. S tem novim ministrskim dekretom bomo sedaj la¡je zadihali in na@rtovali nove dejavnosti za rast naœe narodne skupnosti v Italiji in to v pri@akovanju, da bodo organizacije oziroma druœtva dele¡na pri porazdelitvi enakovredne pozornosti, saj je to prispevek, ki popravlja dejansko krivico in œkodo, ki nam je bila storjena v lanskem letu.«
12
IZ NAŒIH DOLIN
stran
31. marca 2013
dom
IL CONSIGLIO PASTORALE FORANIALE ha esaminato la situazione nella forania di San Pietro al Natisone KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Kratke Brevi brevi kratke
Calla in poesia entro il 29 aprile Il Comune di Pulfero ha indetto la 10ª edizione del concorso internazionale «Calla in poesia. Arte senza confini» che ha come tema, per il 2013, «Voci nell’aria». Le lingue ammesse sono l’italiano, lo sloveno (anche nelle varianti dialettali) e l’inglese. Le poesie dovranno pervenire al municipio di Pulfero (via Nazionale 92, 33046 Pulfero, Udine), oppure tramite collegamento internet al sito www.comune.pulfero.ud.it entro le ore 12 del 29 aprile 2013. La cerimonia di premiazione si terrà alle ore 15 di domenica 26 maggio, a Calla di Pulfero. Il bando di concorso è scaricabile dal sito del comun e ; info: protocollo @ com-pulfero.regione.fvg.it. I premi sono i seguenti. Sezione adulti e studenti di istituti superiori: per il primo classificato buono del valore di 250 euro offerto dall’albergo ristorante «Al Vescovo/Œkof» di Pulfero, da usufruirsi presso la stessa struttura alberghiera, dotata anche di un centro benessere; per il secondo classificato buono del valore di 200 euro offerto dall’albergo trattoria «Alla trota» a Specognis di Pulfero, da usufruirsi presso la stessa struttura. Sezione alunni delle scuole elementari e medie inferiori: per il primo classificato premio del valore di 150 euro; per il secondo classificato premio del valore di 100 euro. La giuria proporrà altre opere meritevoli ��
Lettura biblica ogni primo lunedì Il 27 aprile la raccolta di abiti usati �
Il pellegrinaggio valligiano a Castelmonte domenica 12 maggio
Dobrodoœli v Fojdo l Comune di Faedis in collaborazioIveno ne con lo sportello linguistico sloe la Pro Loco Faedis con il con-
� Larissa Borghese
L’
elezione del nuovo pontefice papa Francesco è stata accolta con gioia in apertura del Consiglio foraniale pastorale, che ha avuto luogo lunedì 18 marzo nella canonica di San Pietro al Natisone e che è stato molto partecipato. Il direttore del Consiglio, Simone Bordon, ha esposto i contenuti da lui enunciati nella relazione sulla situazione nella forania di San Pietro al Natisone, che è stata presentata all’ultimo Consiglio pastorale diocesano, al quale il vescovo mons. Andrea Bruno Mazzocato aveva convocato i direttori di tutte le foranie. Dalla relazione emerge un quadro positivo, sostanziato da una buona partecipazione dei fedeli alle attività proposte, tra le quali è molto apprezzato l’annuale pellegrinaggio foraniale al santuario di Castelmonte, che quest’anno si terrà domenica 12 maggio. Bordon cita anche la preziosa funzione informativa e di divulgazione
Romanje na Staro goro lansko lieto
delle iniziative proposte, effettuata dalla stampa locale, in particolare dal giornale culturale e cattolico «Dom». Tra i punti all’ordine del giorno del consiglio foraniale, presieduto dal vicario foraneo mons. Mario Qualizza, c’era quello relativo alla presenza di nuovi sacerdoti nella forania di San Pietro. Si tratta di don Michele Zanon, subentrato a don Rinaldo Gerussi nelle parrocchie di San Leonardo e Stregna, e di don Lorenzo Petricig, ex parroco di St. Egyden an der Drau (Œt. Ilj ob Dravi) in Austria, ora in pensione e ausiliario nelle Valli del Natisone. Anche per quest’anno è stato confermato l’ormai tradizionale appuntamento con il suono delle campane, in contemporanea in tutte le parrocchie delle valli del Natiso-
ne, nel giorno dell’Assunta, il 15 agosto. È stata ricordata ai presenti la prossima iniziativa della Caritas, prevista per sabato 27 aprile e alla quale gli abitanti delle valli sono chiamati ad aderire numerosi. Si tratta della raccolta degli indumenti usati, che saranno venduti a una ditta che ha sede a Prato, in Toscana, e che li rimette poi sul mercato dell’usato. Il ricavato dell’iniziativa sarà devoluto alla mensa dei poveri di Udine, gestita dalla Caritas diocesana. È stata, infine, accolta la richiesta di organizzare a livello foraniale gruppi di lettura di testi biblici. Questi incontri di riflessione si terranno ogni primo lunedì del mese. Il primo si terrà il lunedì dell’Angelo, 1° aprile, alle ore 20 nella canonica di San Pietro al Natisone.
tributo della Comunità montana del Torre Natisone Collio (tramite la legge regionale n. 26/2007: norme regionale per la tutela della minoranza linguistica slovena art.22) presenta una riedizione aggiornata trilingue della guida di Faedis «Benvenuti a Faedis- Welcome to Faedis- Dobrodoœli v Fojdo». La pubblicazione ha lo scopo di illustrare Faedis ed il suo ricco territorio offrendo informazioni utili su storia e cultura di questi luoghi, sentieri e aree di interesse naturalistico, un elenco particolareggiato delle manifestazioni e degli eventi principali della zona e infine luoghi di ristoro e riposo dove nutrire il proprio corpo e la propria anima. È inoltre notizia di poche settimane l'arrivo in Comune della cartellonistica e segnaletica istituzionale bilingue: l'amministrazione comunale, infatti, ha realizzato la segnaletica ovviamente nel rispetto delle sue varianti dialettali locali tramite una domanda di contributo regionale.
dom
IZ NAŒIH DOLIN
31. marca 2013
stran
13
NA PARVI SEJI NOVEGA VODSTVA so za predsednico potardili Bruno Dorbolò in program za lietoœnje lieto
Bogato dielo slovenskega Inœtituta, ki parpravlja Beneœke kulturne dneve � R. D.
Izberite ime za kulturni center
B
runa Dorbolò bo œe naprej predsednica Inœtituta za slovensko kulturo. Potardilo jo je novo vodstvo, ki so ga izvolili na ob@nim zboru konac febrarja, na seji, ki je bla v @etartak 21. mar@a v Œpietru. Predsednici bojo pomali @lani vodstva Giorgio Banchig (podpredsednik), Larissa Borghese, Igor Cerno, Luisa Cher, Emanuela Cicigoi, Luciano Lister, Jole Namor in Luigia Negro ter tajnica Marina Cernetig. Parva skarb Inœtituta je seviede slovenski jezik. Zatuo, kakor je bluo sparjeto na ob@nim zboru bo parpomau par organizaciji te@aju slovenskega jezika v #enti in v Vidnu kupe z univerzo za tre@je ¡ivjensko obdobje (terza età), v #edadu in Œpietru za œtudente viœjih œuol. Podparu bo tudi mlade, ki hodejo na polietne seminarje in na œuolo slovienskega jezika in literature u Ljubljani. Ku lanske lieto, bo parpomau Slovenskemu stalnemu gledaliœ@u v sezoni za Bene@ijo. Lietos se bojo varnili tudi Beneœki kulturni dnevi, ki bojo posve@eni œtevilnim oblietnicam. 150 liet rojstva mons. Ivana Trinka in g. Eugenija Blanchinija, 100lietnici g. Artura Blasutta, 80-lietnici prepuovedi slovenskega jezika v cierkvah in 50-lietnici avtonomne regije Furlanije Julijske krajine. Znotra evropskega projekta »ZborZbirk«, bo Inœtitut za slovensko kulturo katalogiziru etnografske zbirke na obmej-
Bruna Dorbolò nem teritoriju od Kanalske doline do Nadiœkih dolin. Gre naprej tudi veliko dielo, de bi v okviru evropskega projekta »Jezik/Lingua« parpravli multimedijalni center. Na ob@nem zboru so odlo@ili, de bojo vebral’ ime s pomo@jo braucu petnajstdnevnika Dom in tednika Novi Matajur. Vsak lahko izbere adno izmed imen: Slovenski kulturni hram; Kulturni hram; Slovenska kulturna hiœa; Slovenski kulturni dom; Slovenski kulturni center; ali doda novo ime. Naj verie¡e obrazec tle par kraju in ga do sabote 30. marca poœlja na naslov: Inœtitut za slovensko kulturo, via Alpe Adria, 67 – 33049 Œpietar/S. Pietro al Natisone, ali izro@i na enem od naslednjih mest: Dom (#edad, borgo San Domenico 78, fax 0432 701455, e poœta info@dom.it) Novi Matajur, Kd Ivan Trinko, Glasbena Matica, Kd Re@an, Inœtitut za slovensko kulturo.
Stavbi v Œpietru, kjer so prisotne razne kulturne dejavnosti, bi radi dali ime, ki bo na stavbi napisano in bo pokazalo naœo identiteto in naœe dejavnosti. Na seji Inœtituta za slovensko kulturo smo predlagali, da bi to ime zbrali s pomo@jo bralcev Novega Matajurja in Doma. Vsak bralec lahko izbere eno izmed spodaj navedenih imen ali doda novo ime, izre¡e ta obrazec in ga do 30.marca poœlje na naslov: Inœtitut za slovensko kulturo, via Alpe Adria, 67 - 33049 Œpietar/S. Pietro al Natisone ali izro@i na enem od naslednjih mest: Dom, Novi Matajur, Kd Ivan Trinko, Glasbena Matica, Kd Re@an, Inœtitut za slovensko kulturo.
C E N T E R V Œ P I E T R U N A J SE I M E N U J E . . . 1 Slovenski kulturni hram 2 Kulturni hram 3 Slovenska kulturna hiœa 4 Slovenski kulturni dom 5 Slovenski kulturni center 6 ____________________
KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Kratke Brevi brevi kratke
Starost na straœe naœega gledaliœ@a Osmega mar@a so po cielim svietu praznovali Dan ¡en. Sevieda je tudi lietos Zveza beneœkih ¡en napravila liep program, ki je biu v petak 8. mar@a v prepuni polifunkcionalni dvorani v Œpietru. Program je za@eu z Anno Bernich, ki je godla na ramoniko tradicionalne doma@e vi¡e, ki jih je tudi lepuo predstavila. Ada Tomasetig je pa poviedala pravco o krivapetah. Natuo je guorila Anna Maria Rossi od provincialnega Anpija , ki je pravla o nasilju nad ¡enami, ki mu nie konca. Glavna to@ka vi@era je bla, ku po navadi, nova igra Beneœkega gledaliœ@a. Pod re¡ijo Marjana Bevka je pokazalo komedijo »Starost nas na straœe«. Igrali so Bruna Chiuch, Anna Iussa, Graziella Tomasetig, Maurizio Trusgnach, Teresa Trusgnach in Lidia Zabrieszach.
� �
Il dott. Cavallaro anche a San Pietro � � Dal mese di aprile il medico di base dott. Vito Cavallaro presterà servizio anche a San Pietro al Natisone. Riceverà nell’ambulatorio in via Alpe Adria 89 il lunedì dalle 18 alle 19, il martedì dalle 15 alle 16, il mercoledì dalle 11 alle 12, il giovedì dalle 8 alle 10 e il venerdì dalle 18 alle 19. Continuerà a ricevere, altresì, negli ambulatori di Pulfero e di Savogna.
14
TERSKE DOLINE
stran
31. marca 2013
dom
I DATI DEMOGRAFICI DEL 2012 indicano 683 residenti, con un calo di otto unità rispetto all’anno precedente KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Kratke Brevi brevi kratke
A Lusevera inizia il corso di sloveno � � Al via in Alta Val Torre l’atteso corso di sloveno promosso dall’amministrazione comunale che, con quest’iniziativa, intende far conoscere non solo la lingua della vicina nuova Repubblica, ma anche la sua cultura. Le lezioni cominceranno mercoledì 3 aprile, alle 18. Il corso si terrà nel centro polifunzionale Lemgo di Pradielis, struttura facilmente raggiungibile e dotata di ampio posteggio. Sono previste dodici lezioni così suddivise: dalle 18 alle 20 corso sloveno di base per chi non conosce affatto la lingua; dalle 20 alle 21, invece, corso di sloveno avanzato, per chi vuole affinare parlato e scritto. Eventuali modifiche di orario o giornata saranno concordate in occasione della prima lezione. La settimana prima dell’avvio del corso, gli uffici del Comune invieranno un’e-mail di promemoria agli iscritti.
La Pasquetta degli ex emigranti
Tre nascite nel comune di Taipana Monteaperta è il paese più grande �
La comunità è vivace e continua ad attirare nuovi abitanti nelle sue sei frazioni. Sono arrivati in 27
� Paola Treppo
I
l 2012 ha regalato a Tipana/Taipana tre nuovi piccoli cittadini, due maschietti e una femminuccia, due con mamma e papà originari del posto e uno nato, invece, da una famiglia che ha scelto il centro montano per stabilire qui la sua residenza emigrando dal paese d’origine. Due fiocchi azzurri e uno rosa, quindi, per la comunità, che continua a mantenersi vivace e ad attirare nuovi abitanti. Nei 12 mesi dello scorso anno, sono 27, infatti, le persone entrate a far parte ufficialmente della popolazione di Tipana/Taipana. Ma c’è anche chi è emigrato, e si tratta di 31 persone in tutto tra uomini e donne. Accanto ai tre nuovi nati, che hanno rallegrato il paese, sette i deceduti, un numero legato all’età media della comunità. Al pari di molti altri centri del Friuli, infatti, pure Tipana/Taipana è caratterizzata
da un invecchiamento significativo dei residenti. L’andamento demografico registrato dall’ufficio anagrafe del Comune indica in 683 i cittadini residenti al 31 dicembre del 2012, otto in meno se si prende in esame il dato al 31 dicembre del 2011 che si era attestato, infatti, sulle 691 unità. Il numero di famiglie, indicativamente, resta lo stesso: i nuclei sono circa 365-368. Sul fronte distribuzione della popolazione si evidenzia, in generale, una bassa densità demografica, data dalla vastità del territorio che conta ampi spazi naturali ancora intatti, dove il fenomeno dell’antropizzazione è quasi completamente assente. La conseguenza è il mantenimento, in larga parte, dello splendido ambiente montano, partendo dalle vette e, a scendere, fino al limitare delle frazioni. Le località abitate sono sei in tutto e, a sorpresa, in base a dati che risalgono all’inizio di febbraio 2013, quella più popolosa risulta essere Viœkorœa/Monteaperta,
Vas Brezje v obåini Tipana ima 28 stalnih prebivalcev con 293 cittadini; segue, subito dopo, il capoluogo, con 231 persone. Plestiœ@a/Platischis, nonostante la lontananza dal centro è animata da 40 persone e il vicino Brezje/Montemaggiore conta, invece, 28 tra uomini e donne. Scendendo in direzione Attimis, la frazione di Prosnid/Prossenicco raggiunge quota 36, con un significativo numero di giovani. Altre località di Taipana, come Debeliœ/Debellis, più a valle, Zore, Bona/Cam-
po di Bonis e la Val Calda sono inserite nelle frazioni «ufficiali» del Municipio; animate in diversi casi da bar, trattorie e punti di incontro, aumentano le presenze fisse in estate, con il ritorno degli emigranti per le vacanze nella loro terra natia. Anche Prosnid/Prossenicco e Plestiœ@a/Platischis, in particolare, grazie a iniziative di promozione turistica e del territorio, raddoppiano i loro residenti da fine giugno a inizio settembre.
ZULEMA E GRACIELA BENEGAS hanno conosciuto il nuovo pontefice quando era parroco a San Miguel
Festa a Musi per il papa che viene dall’Argentina
F � � Si rinnova anche quest’anno, come da tradizione, a Lusevera, nell’area festeggiamenti, l’appuntamento per il giorno di Pasquetta. A promuovere l’iniziativa, che richiama non solo gli abitanti dell’Alta Val del Torre, ma anche tanti tarcentini e taipanesi, è l’associazione «Ex-emigranti», sodalizio presieduto da Dante Del Medico che conta un gran numero di giovani. Per il Lunedì dell’Angelo, anche se il meteo non sarà dei migliori, si potrà comunque stare insieme grazie all’utilizzo della struttura coperta adiacente il campo sportivo. La festa comincia la mattina e si chiude nel tardo pomeriggio; sarà animata da musica e danze, con possibilità di degustare piatti tipici della vallata. Saranno allestiti anche degli stand di artigianato e di prodotti della terra.
Vedronza, tornano in sei nel municipio Dopo 6 anni, per effetto del mancato rinnovo della convenzione tra i Comuni di Lusevera, Taipana e Nimis, nel palazzo del Municipio dell’Alta Val Torre sono rientrati in forza 4 dipendenti che prima erano attivi, invece, presso il Municipio di Nimis, a disposizione di tutti e tre i Comuni. Dal 14 marzo scorso, quindi, tecnici e impiegati dell’ufficio ragioneria, dell’ufficio tecnico e di quello manutentivo, lavorano unicamente per Lusevera. Ciò per volontà dell’amministrazione civica guidata dal sindaco Guido Marchiol, anche a fronte del percorso, già legge, dettato della Regione, che porterà all’Unione dei Comuni montani. Se non ci saranno variazioni di indirizzi legislativi, nel 2014 si uniranno per i servizi 5 paesi della montagna e della pedemontana: Lusevera, Taipana, Nimis, Attimis e Faedis.
��
esta «alle Sorgenti», a Mu¡ac/Musi, per l’elezione a Papa di Jorge Mario Bergoglio. Nel piccolo borgo a nord del centro del capoluogo, la proclamazione del nuovo Pontefice è stata particolarmente sentita per la presenza in loco di due sorelle che per molti anni hanno vissuto in Argentina, la terra del Santo Padre. Si tratta di Zulema Benegas, 44 anni, gestrice dal mese di settembre del 2011 dello storico locale di Musi, e di Graciela, madre di due figli, di un anno più giovane. «È stata un’emozione fortissima – dicono –; qualche giorno prima del conclave, avevamo letto della possibilità che il cardinale Bergoglio rientrasse nella rosa dei candidati a diventare il nuovo Pontefice, ma non ci avevamo dato troppo peso; credevamo non potesse avverarsi. Poi, invece, quella sera, siamo rimaste senza parole. Non eravamo nel ristorante, ma in una zona dove non c’è copertura per il cellulare. Appena rientrate abbiamo ricevuto sui nostri telefonini un gran numero di messaggi di tanti amici e amiche che ci informavano riguardo la bella notizia. L’elezione di Bergoglio, tra l’altro, ci tocca molto da vicino: prima di trasferirci in Italia, infatti, abbia-
Graciela in Zulema Benegas z argentinsko zastavo mo vissuto per molti anni nella cittadina di San Miguel, che fa parte della provincia di Buenos Aires. Ed è proprio a San Miguel che l’attuale Papa, Francesco, al tempo ricopriva la carica di parroco. La chiesa dove celebrava la messa era poco distante dalla nostra abitazione e certamente l’abbiamo incontrato più volte. È un uomo di grande fede, vicino ai poveri, di grande umiltà. Preghiamo per lui».
Zulema e Graciela sono nate nelle province a nord dell’Argentina, nel Chaco e a Corrientes. E nel Chaco, tutt’oggi, vive la loro madre che ha avuto modo di visitare Musi una volta, per poi rientrare in patria. A trasferirsi prima in Italia è stata Graciela, dieci anni fa. Si è stabilita inizialmente a Venezia, dove ha incontrato il marito, Alessandro Dosmo, di Tavagnacco, cuoco esperto in cucina greco-orientale. Quindi la
scelta di vivere a Musi, in Alta Val del Torre, riaprendo il locale «Alle Sorgenti». Cinque anni fa, Graciela è stata raggiunta anche dalla sorella Zulema: «Abituata a Buenos Aires, questo mi è parso un paradiso, senza criminalità e senza la frenesia tipica della megalopoli. Vogliamo valorizzare questo splendido territorio, non solo con il ristorante di Musi, ma anche con una piccola azienda agricola, “La Alegra”, che ricade nel territorio del parco Prealpi Giulie». Non appena otterremo le autorizzazioni, vogliamo creare un piccolo agriturismo con prodotti biologici e naturali, dalle patate fatte crescere nel fieno alle verdure fresche di giornata. Un piccolo alloggio in grado di accogliere poche persone, da seguire con cura e attenzione». Già adesso il menù di «Alle Sorgenti» è tutto naturale e profuma di spezie: dalla crema di ceci al pollo con crema di yogurt e zenzero. Non manca il dolce nazionale dell’Argentina: l’«alfajor», un biscotto di pasta frolla da mangiare con il tradizionale «dulce de leche», una delizia a base di latte e zucchero cotti insieme e lentamente. � P. T.
Il Comune di Faedis al voto
omunità al voto a Faedis per il rinnovo del consiglio C municipale. Dopo le dimissioni da sindaco di Cristiano Shaurli, che corre per le regionali 2013, il Comune è stato retto dal vicesindaco, Luca Sebastianutto. Per naturale scadenza, le consultazioni avrebbero dovuto tenersi, in concomitanza con quelle di Attimis, nella primavera del 2014. Tra gli altri effetti del voto anticipato c’è il blocco temporaneo della procedura che deve portare all’Unione dei Comuni per le Municipalità di Taipana, Lusevera, Attimis, Faedis e Nimis, per cui l’amministrazione di Faedis, unitamente a quella del Comune associato di Attimis (con cui c’è già la quasi totale condivisione dei servizi e degli sportelli al cittadino), stava lavorando sul fronte statuto. Per la maggioranza uscente il candidato sindaco è Claudio Zani, 42 anni, sposato, padre di due figli, im-
prenditore agricolo, di Faedis. Perito agrario, Zani è attivo in diverse associazioni del territorio: Ads «Pallavolo Faedis», Pro loco Faedis e Associazione produttori del Refosco di Faedis; è responsabile organizzativo della cicloturistica «Agritour» di Faedis ed è stato uno dei fondatori e ideatori della manifestazione sportiva «Green Volley» in cui ha operato come presidente per sei edizioni. Già direttore del consiglio pastorale di Faedis, Zani vanta un’esperienza amministrativa di diversi anni in assemblea civica: è stato consigliere comunale di maggioranza con la giunta Beccari e quindi assessore all’istruzione, scuole, promozione del territorio e turismo con la giunta Shaurli. A sostenerlo sono due liste: la «Lista Civica» e «Comune di Faedis». A sfidare Zani è Gabriele Bertolutti, candidato sindaco che corre per la poltrona di primo cittadino sostenuto dalla civica «Impegno per i Cittadini». Il sodalizio assomma
C. Zani
G. Bertolutti
molti giovani; è l’espressione in parte del gruppo di minoranza uscente e, in parte, conta nuove leve. Bertolutti è nato a Udine e ha 52 anni. Sposato, è padre di due figlie. Ha deciso di candidarsi dopo la sua passata esperienza da consigliere comunale, perché crede sia venuto il momento che nuovi giovani possano, assieme a lui, entrare in Comune. «Il mio impegno sarà massimo per Faedis – ha detto – come ho sempre fatto nella mia azienda». (p.t.)
dom
REZIJA/KANALSKA DOLINA
31. marca 2013
stran
15
UPRAVI STA POSKRBELI za prevod oglasov v manjœinske jezike. Na Tablji pogreœajo slovenœ@ino, v Naborjetu furlanœ@ino
V ob@inah Tarbi¡ in Naborjet volilni oglasi tudi v slovenœ@ini L
�
Tudi to potrjuje raven spoœtovanja do ve@jezi@nosti in ve@kulturnosti v Kanalski dolini
� Luciano Lister
D
e¡elne in pokrajinske volitve se pribli¡ajo in je ¡e jasno, kdo bo kandidiral in kje. Kakor dovoljuje zakon, so tudi ¡e za@eli poskrbeti za plakate, s katerim javnost v Kanalski dolini obveœ@ajo o razpisu volitev – in ki so tudi v manjœinskih jezikih. S pomo@jo medmre¡ja lahko neposredno preverimo, ali so ob@ine primerno poskrbele za prevode plakatov v manjœinske jezike, ki so zaœ@itene na njihovem obmo@ju in za katere lahko redno zaprosijo za prispevke. Tako so na spletni oglasni deski ob@ine Trbi¡ plakati o razpisu volitev za de¡elni in pokrajinski svet v vseh jezikih, ki so uradno priznani kot prisotni na ob@inskem obmo@ju – poleg italijanœ@ine, tudi v furlanœ@ini, slovenœ@ini in nemœ@ini. Isto velja tudi za ob@ino Tablja: na spletni oglasni deski so objavili plakate o razpisu volitev v italijanœ@ini, furlanœ@ini in nemœ@ini – prav v vseh jezikih, ki so tam
Valïka nuæ tu-w Reziji
K
a jë ostalo staraa tu-w Reziji za Valïko Nuæ? Tu-w carkvë nejveæ ta-na Solbici ko so funcijuni aliboj ko so ra@ë miœo kada so pujë pa te stare svete rozajonske wu¡e Ko jë pöst so pujë Dol@ möj Jë¡uœ ano To¡na Moti mo za Valïko Nuæ se p u j ë Neœ Jë¡uœ Bu od smyrti wstel. Isa to jë prow na stara carkwonska wu¡a ki ni jo znojo pa po bolœki. Od ise wu¡e bil löpo napïsel wso œtorjo Ivan Grafenauer tu-w lïbrino Ta stara velikono@na pejsen in se kaj. So jo nala¡a napïsano w¡ë tu-w lëto 1440 ano to jë na wu¡a ki na jë bila napïsana za wu@it jüdi da kako Öspud Bu je bil œon na kri¡, da kako an jë petël ano da kako an jë od smyrti wstel. To be bilo löpo da pa mladïna na be se nawu@ila pët po nes wsej ko so te bojë valïke miœe. Nur naa timpa ta-na Ravanci je bila kantorja to be bilo joœt spet jo mët mo prit so ma mët wöjo pët po nes. (s. q.)
priznani kot prisotni (bralce opozarjamo na to, da kljub temu, da je neko@ v tabeljski ob@ini Lipalja vas bila prete¡no slovensko govore@a vas, ob@ina se ni svoj@as hotela vklju@iti v seznam ob@in, kjer se izvaja zakon 38/01 in se tam tudi zakon 482/99 izvaja samo za zaœ@ito furlanœ@ine in nemœ@ine). Izjema v Kanalski dolini predstavlja ob@ina Naborjet-Ov@ja vas: kljub temu, da so tudi v samem ob@inskem statutu izrecno omenjeni furlanski, slovenski in nemœki jezik, zgleda, da so pozabili furlanœ@ino, saj plakate najmanj na medmre¡ju lahko beremo samo v italijanskem, slovenskem in nemœkem jeziku. S tem, da se manjœinski jeziki v Kanalski dolini œe vedno malokrat pojavijo v uradnih prilo¡nostih, bi verjetno prizadevanje za @im ve@je spoœtovanje enakopravnosti med jeziki bilo posebnega pomena za dolino, kjer so se v preteklosti pojavile diskriminacije na podlagi jezika in kulture.
KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Il canto corale abbatte ogni confine
a serata di domenica 17 marzo è stata all’insegna della musica corale per Ugovizza/Ukve: la sala del centro polifunzionale (ex latteria) ha, infatti, ospitato la rassegna canora dal titolo «Koroœka in Primorska pojeta 2013». Alla manifestazione, contrassegnata da un folto riscontro di pubblico, si sono esibiti sia cori provenienti dalla zona bilingue della vicina Carinzia, con la quale la comunità slovena della Valcanale intrattiene forti legami culturali, sia cori provenienti dalla vicina Slovenia. Ad introdurre l’evento, a nome degli organizzatori, è stato Nu¡ej Tolmaier, già segretario generale dell’Unione culturale cristiana (Christlicher Kulturverband/Krœ@anska kulturna zveza) di Klagenfurt/Celovec. Nel proprio intervento Tolmaier ha sottolineato la valenza della rassegna per la Valcanale, non solo sul piano simbolico, ma anche per le possibilità di collaborazione e di conoscenza reciproca che offre ed ha, altresì, evidenziato come il canto in sloveno possa essere d’impulso per salvare la lingua parlata anche in Valcanale, dove la lingua slovena è comunque esposta al rischio di assimilazione. Tolmaier ha, inoltre, richiamato al pubblico la figura di Salvatore Venosi, a lungo operatore culturale in Valcanale – che, vent’anni fa, fu tra quanti proposero di riunire proprio nella vallata le due manifestazioni canore «Koroœka poje» e «Primorska poje» – nonché l’impegno profuso ogni anno dal Circolo culturale Stella Alpina/Planika per la buona riuscita. Davanti al pubblico di Ugovizza si sono, quindi, susseguiti il coro maschile «Kralj Matja¡» (in alto, nella foto di «Planika») Loibach/Libu@e (Austria), il coro «Œumljak» di Vipava (Slovenia), il coro femminile «Ro¡» di Sankt Jakob im Rosental/Œentjakob v Ro¡u (Austria), il coro misto «Canto ergo sum» di Tolmin (Slovenia), il coro «Duri» di Col (Slovenia) ed il coro da camera «Borovlje» di Ferlach/Borovlje (Austria). All’organizzazione dell’evento hanno collaborato il Circolo culturale Stella Alpina/Planika, l’Unione culturale cattolica (Klagenfurt), l’Unione culturale cattolica slovena-Zskp (Gorizia/Gorica), l’Unione dei circoli culturali Sloveni-Zskd (Trieste/Trst), l’Unione dei cori parrocchiali-Zcpz (Trieste), l’Unione dei cori del litorale (Zveza pevskih zborov Primorske, Capodistria/Koper) ed il Fondo pubblico per le attività culturali della Repubblica di Slovenia. (l. l.)
DUE GIORNALISTI AUSTRIACI hanno scritto un libro sulle cose da vedere in Friuli
Püst e arrotini in lingua tedesca
�
La nuova guida turistica comprende un intero capitolo sulla Val Resia
A
nche la comunità di Resia ha accolto con grande soddisfazione il libro «Friaul erleben. Pflanzen-KücheLebensfreude / Vivere il Friuli. Piante-Cucina-Gioia di vivere» presentato venerdì 22 marzo, nel municipio di Varmo, dai coniugi Gisela Hopfmüller e Franz Hlavac, noti giornalisti austriaci. Gisela e Franz da una decina di anni vivono anche in Friuli, a Varmo, piccola comunità friulana di circa 3000 abitanti dove si sono fatti conoscere e benvolere. Da questa località della pianura friulana, conosciuta come il paese degli scrittori, raccontano, prevalentemente al pubblico austriaco, le bellezze del Friuli. Il nuovo volume include anche un capitolo completamente dedicato alla Val Resia, più precisamente al carnevale resiano ed al mestiere dell'arrotino, che i due hanno avuto modo di scoprire anche visitando
«Vivere il Friuli» la mostra dedicata a questo antica arte tipica dei resiani che lo scorso anno era stata allestita, per più di un mese, a Villa Manin di Passariano. Alla serata di presentazione, alla quale hanno pertecipato numerose persone del luogo, ma anche molti provenienti da fuori comune, il sindaco di Varmo, Sergio Michelin, ha salutato anche alcuni resiani presenti che rappresentavano l'associazione culturale «Museo della gente della Val Resia» e il comitato associativo «Monumento all'arrotino». Il libro, scritto in lingua tedesca, è una
sorta di racconto con il quale gli autori descrivono le diverse località della regione, dal mare ai monti, e le sensazioni che hanno provato visitandole, specialmente in occasione di qualche suggestivo evento. Un racconto ricco di immagini fotografiche, scattate dagli autori stessi, nel quale hanno descritto, oltre al luogo fisico, anche la componente umana che in questo hanno incontrato. Infatti I coniugi Hlavez hanno piacevolmente ricordato le molte persone, che durante i loro viaggi hanno conosciuto ed aprezzato per quello che fanno, da chi coltiva gli aspargi e chi suona autentica musica popolare come i «citirauci» della Val Resia. Durante la presentazione Gisela ha più volte affermato: «In Friuli abbiamo trovato dei veri amici». Per ogni luogo descritto non mancano i suggerimenti per la buona tavola ed il buon vino. Infatti, sono citate numerose trattorie ed altrettante aziende vinicole. Un ringraziamente, pertanto, ai due autori che con il loro lavoro fanno conoscere al numeroso pubblico di lingua tedesca tutto il Friuli nelle sue variegate componenti linguistiche ed etniche valorizzandone il territorio, le genti e le tradizioni. � Sandro Quaglia
Kratke Brevi brevi kratke
Coccau, presto i lavori nella galleria È ormai imminente l’inizio degli interventi di riordino della galleria di Coccau/Kokova (Tarvisio/Trbi¡), attesi già da diversi anni. L’esito della relativa gara d’appalto è stato pubblicato pochi giorni fa dall’Anas sulla Gazzetta Ufficiale: ad aggiudicarsi i lavori, per cui è previsto un investimento complessivo di 1.400.000 euro, è stata l’impresa Ati Alissa Costruzioni - Siei Impianti Elettrici Industriali, con sede nel padovano. Gli interventi in programma spaziano dal drenaggio delle acque, al risanamento del rivestimento fino al completo riallestimento dell’impianto d’illuminazione. La durata dei lavori di riqualificazione della galleria, collocata sulla S.S. n.13 «Pontebbana» a pochi chilometri dal confine con l’Austria, viene stimata in 180 giorni dal momento della consegna.
� �
Partono i corsi per raccogliere funghi � � La Comunità montana del Gemonese, Canal del Ferro e Val Canale organizza anche quest’anno i corsi – a frequenza facoltativa – finalizzati alla preparazione del colloquio per conseguire l’autorizzazione regionale (“patentino”) alla raccolta dei funghi epigei nella regione Friuli Venezia Giulia. Gli interessati dovranno fare pervenire le domande d’iscrizione agli uffici del Protocollo Generale della Comunità montana entro il 16 aprile 2013. I corsi sono aperti a tutti i cittadini maggiorenni e prevedono 16 ore di attività, parte delle quali consisteranno in uscite in ambiente; ad ogni corso, che comporterà un costo di 30 euro per iscritto, saranno ammessi al massimo 30 partecipanti. Le lezioni si terranno a maggio nella sede operativa della Comunità montana, sita a Gemona del Friuli (Via Caneva, 25); il calendario con le giornate e gli orari sarà comunicato direttamente agli interessati. Per ulteriori informazioni si rinvia al sito dell’ente: www.cm-gemonesecanaldelferrovalcanale.it
Dal 30 marzo i sentieri di Stolvizza � � Sabato 30 marzo l’associazione «ViviStolvizza» riapre per turisti, escursionisti, sportivi e villeggianti lo straordinario progetto chiamato «Sentieri Stolvizza» di cui fanno parte gli storici «Ta lipa pot» e «Il sentiero di Matteo» e, da quest’anno, due nuovi tracciati «Pusti Gost - sulle tracce del passato» e la scalata «Vertical Kilometer», che vanno a completare in tal modo un’offerta davvero per tutti i gusti. Ma non saranno ancora percorribili i sentieri che vanno in altura, causa presenza di neve e il percorso più lungo (10 kilometri) del «Ta lipa pot», che ha avuto la passerella spazzata via dalle acque ed, in quel punto il fiume potrà essere guadato. L’organizzazione comunque è impegnata affinché tutti i percorsi siano agibili quanto prima. Sabato 30 marzo, quindi, i percorsi saranno ufficialmente aperti con una bella giornata di escursioni che inizierà alle ore 9 con la partenza dei gruppi insieme a guide del paese . Al termine della camminata allegro ristoro per tutti. Anche per lunedì 1 aprile, giornata di Pasquetta, saranno organizzate escursioni guidate nei percorsi, per festeggiare l’arrivo della bella stagione dopo un inverno particolarmente duro.
16
POSO@JE
stran
31. marca 2013
dom
MINISTER ZA OBRAMBO je podpisal pogodbe o brezpla@nem prenosu stavb nekdanje vojaœke zapuœ@ine na ob@ine KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Kratke brevi brevi kratke
Obrtniki bele¡ijo padec zaposlenih
Obmejne vojaœke objekte bodo ob@ine preuredile za potrebe turizma �
Kobarid in Sauodnja nameravata skupno urediti kompleks zapuœ@ene sta¡nice na meji v bli¡ini Livka
� Miran Miheliå
D Na nedavnim sre@anju Obmo@ne obrtno podjetniœke zbornice Tolmin z ¡upani Bovca, Kobarida in Tolmina so ugotovili, da gospodarske razmere in napovedi niso obetavne. #e œtevilo gospodarskih subjektov (obratov) se v preteklih letih ni zmanjœevalo niti pove@alo, negativni trendi so se pojavili v januarju 2012, ko so v primerjavi z decembrom 2011 zabele¡ili padec (10 manj), v januarju 2013 pa dodatno œe 16 subjektov manj. »V letu 2009 smo imeli povpre@no 650 subjektov, v letu 2010 pa 654. V letu 2011 je bilo povpre@no œtevilo @lanov enako kot v letu 2010, januarja 2012 pa 644. V januarju 2013 smo imeli v obrtnem registru vpisanih 628 @lanov. Ta padec bi lahko pripisali predvsem gospodarskim razmeram, delno tudi pokojninski reformi. To je glede na druge trende œe znosno, je neugodno, da se œe vedno ve@a œtevilo samozaposlenih, ki predstavljajo ¡e 64,5 odstotkov naœih @lanov. Le œe 20 subjektov ima nad 10 zaposlenih. Samozaposleni so sicer izjemno prilagodljivi, obenem pa kapitalno podhranjeni in zato zelo ranljivi poudarjajo pri obmo@ni Obrtno-podjetniœki zbornici Tolmin. Œe naprej se zmanjœuje tudi œtevilo zaposlenih v obratih: v drugi polovici leta 2008 so imeli 1.310 zaposlenih, v januarju letos le œe 854 zaposlenih. Torej v manj kot 5 letih so zabele¡ili padec za 456 zaposlenih oz. 35 odstotkov. V ob@ini Bovec je 111 obratov s 106 zaposlenimi, v ob@ini Kobarid 112 obratov s 110 zaposlenimi in v Tolminu pa 405 obratov s 638 zaposlenimi.
� �
Sodelavci Karitas na duhovnih vajah � � V kapucinskem samostanu v Vipavskem kri¡u se je v postnem @asu na duhovnih vajah zbralo okoli sto sodelavcev Karitas iz severnega dela œkofijske Karitas Koper. Vodil jih je brat Placid. Pri sveti maœi je pojasnil nagovor pape¡a Fran@iœka kardinalom med maœo ob sklepu konklava v Sikstinski kapeli; med samimi duhovnimi vajami pa o navzo@nosti Jezusa v trpe@em @loveku. Pri pridigi v cerkvi je obrazlo¡il, da pomeni v evangeliju gibanje (hoja v dejanju) v izpovedovanju, graditev Cerkve in to na trdni osnovi – kamnu in to v Gospodovi navzo@nosti, ker brez izpovedi vere Vanj, ni@ ne koristi. Tako tudi gibanja, ki niso del poti z Njim, izpovedujejo posvetnost z nasprotno smerjo. Tako tudi hoja brez kri¡a, pomeni, da ne hodimo v Jezusovi navzo@nosti, da nismo Njegovi u@enci. Molili so, da bi jim Sveti Duh in molitev naœe Gospe, naœe Matere, naklonila to milost: hoditi, graditi in izpovedovati kri¡anega Jezusa Kristusa.
onedavni inister za obrambo Aleœ Hojs je v Poso@ju s tamkajœnjo ¡upanjo in ¡upani, sredi marca, podpisal pogodbe o brezpla@nem prenosu stavb nekdanje vojaœke zapuœ@ine v lasti dr¡ave na ob@ine Tolmin, Bovec, Kobarid in Kanal. Namenile jih bodo v glavnem razvoju druœtvenih in turisti@nih dejavnosti. Hojs je v @etrtek, 14. marca, tedem pred odhodom s svojega ministrskega polo¡aja izpolnil obljubo œtirim posoœkim ob@inam, o brezpla@nem prenosu nanje nekaterih nepremi@nin, ki bodo poslej slu¡ile doma@emu prebivalstvu. Tako je ministrstvo na bovœko ob@ino preneslo zemljiœ@a na podro@ju poruœene trdnjave Fort Herman nad trdnjavo Klu¡e. Lokacija je na izjemni razgledni in z zgodovinsko cesto dostopni to@ki in ima bo-
gato zgodovino œe iz @asa Napoleona in svetovnih vojn. Vse to omogo@a oblikovanje izjemne turisti@ne vsebine. Zaradi razvoja bovœkega letaliœ@a za potrebe civilne zaœ@ite, reœevanja in letalskega œporta, je ministrstvo ob@ini odstopilo tudi tukaj svoje parcele. Z njihovo pridobitvijo so investicijo preureditve letaliœ@a razbremenili bremena nakupa parcel, na katere letaliœ@e sicer sega. Naslednje faze razvoja dejavnosti na tem œportnem letaliœ@u bodo strateœkega pomena za celo Poso@je. Ob@ini Kobarid je ministrstvo odstopilo zapuœ@en kompleks nekdanje stra¡nice v bli¡ini nekdanjega maloobmejnega prehoda Livek. Ob@ini Kobarid in Sauodnja v Bene@iji jo nameravata urediti za skupne potrebe. Verjetno bo to ko@a, v kateri se bodo okrep@ali in preoblekli teka@i, kolesarji, smu@arji, pohodniki… Skupaj jo bodo obnovili in upravljali.
SRE#ANJE PREDSEDNIKOV Slovenije in Italije
Projekt Poti miru v Poso@ju vzoren primer sodelovanja
Minister Aleæ Hojs in bovæki œupan Siniæa Germovæåek Tudi Ob@ina Tolmin je pridobila stavbo in zemljiœ@e nekdanje vojaœnice pod Tolminom, kjer ureja obrtno in trgovsko cono, mo¡na pa je tukaj urediti tudi kotlovnice za daljinsko ogrevanje mesta na biomaso. Nekdanjo stra¡nico na mejnem grebe-
nu Kolovrata, ob panoramski cesti Livek Kambreœko - Goriœka Brda je ministrstvo dodelilo Ob@ini Kanal. ˘e sedaj jo je imelo v najemu Planinsko druœtvo Kanal. Sedaj ji bodo natan@no dolo@ili in vlagali sredstva v njeno planinsko, œportno in turisti@no vsebino.
V Kobaridu ob Dnevu ¡ena tudi sprejem jubilantov
Sprejem jubilantov pri œupanji Obåine Kobarid 9. marca 2013, se je v kobariœkem Kulturnem domu odvijal koncert, ki Vgasoboto, je vsem ob@ankam in ob@anom ob prazniku Dneva ¡ena podarila Ob@ina
Borut Pahor, Giorgio Napolitano in Giulio Terzi
P
redsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je 19. marca v Vatikanu udele¡il slovesne inavguracije pape¡a Fran@iœka ob prevzemu odgovornih dol¡nosti poglavarja Rimskokatoliœke cerkve. V okviru obiska se je Pahor dan prej seœel s predsednikom Republike Italije Giorgiom Napolitanom. Sre@anja sta se udele¡ila tudi italijanski zunanji minister Giulio Terzi di Sant'Agata in veleposlanik Republike Slovenije v Rimu Iztok Miroœi@. Pahor je uvodoma poudaril pomen sre@anja in dejal, da sta Italija in Slovenija prijateljski dr¡avi in zelo povezani gospodarski in politi@ni partnerici. V pogovoru sta predsednika izmenjala mnenja o prihodnosti EU in se strinjala, da je klju@nega pomena gospodarska rast, pri @imer dol¡niœke te¡ave mediteranskih dr¡av vplivajo na celotno EU zato je nujna usklajena politika na podro@ju javnih financ. Predsednika sta se strinjala, da imata sorodne poglede o prihodnost Evrope v smeri nadaljnje integracije na podro@ju fiskalne in monetarne politike, predvsem pa mora slediti tudi nadaljnja politi@na integracija evropskih dr¡av. Predsednika sta izmenjala mnenja o notranji politi@ni situaciji v obeh dr¡avah. Spregovorila sta tudi o mo¡nosti nadgradnje sodelovanja med dr¡avama, predvsem na podro@jih kulture, gospo-
darstva in znanosti. Predsednik Napolitano je kot vzoren primer sodelovanja na podro@ju kulture izpostavil projekt Poti miru v Poso@ju ter povabil k sodelovanju pri 100. obletnici prve svetovne vojne. Fundaciji Poti miru v Poso@ju je veliko veselje in ponos, da je predsednik Napolitano posebej izpostavil projekt Pot miru – Via di pace kot vzoren primer mednarodnega sodelovanja na podro@ju kulture. »Za Fundacijo in za vse ostale partnerje v tem projektu je to potrdilo, da smo si prav zastavili svoje delo. Je tudi izto@nica za nadaljnja sodelovanja pri obele¡evanju pomembnih obletnic prve svetovne vojne, ki se pribli¡ujejo. Obenem si na Fundaciji ¡elimo, da bi Pot miru in pomembnost ohranjanja dediœ@ine soœke fronte pristojni spoznali kot vredno uvrstitve v Regionalni razvojni program Goriœke razvojne regije 2014 – 2020 ter v Strategijo razvoja Slovenije 2014 – 2020« so poudarili v Kobaridu. Predsednika sta se strinjala, da je potrebno posebno pozornost nameniti zaœ@iti avtohtone slovenske narodnostne manjœine v Italiji, ki lahko postane dodana vrednost odli@nih meddr¡avnih odnosov. Predsednik Republike Borut Pahor je ob tem dodal, da sam spoœtuje italijansko skupnost v Sloveniji in vedno kadar ima sestanke s predsedniki strank povabi tudi predstavnika italijanske skupnosti.
Kobarid. Koncert je s pesmijo »Kje te naœel bom« odprl doma@i kantavtor Borut Sko@ir. Na odru se mu je pridru¡il Mladinski pevski zbor Oœ Kobarid, pod vodstvom Marjetke Rakuœ@ek in Aurore Calvet in skupaj so zapeli pesmi Sodoben @lovek in Vsak po svoje. Ve@er se je nadaljeval s koncertom znanega slovenskega kantavtorja, Aleksandra Me¡ka, ki ¡e vrsto let ¡ivi in ustvarja v Londonu. Kot je na koncertu tudi sam povedal, ga ljudje v Sloveniji najbolj prepoznajo po dveh zimzelenih skladbah, »Siva pot« in »Julija«. #eprav je nastalo œe veliko dobrih skladb, tako v slovenskem kot v angleœkem jeziku, sta ravno ti dve tisti, ki ju vsi poznamo in radi prepevamo. Na koncertu smo sliœali stare in nove uspeœnice Aleksandra Me¡ka. Vsaka pesem ima svojo zgodbo in bogato besedilo. Zvoki kitare so preplavili dvorano in obiskovalci so ob posluœanju neizmerno u¡ivali. Ob@instvo je nastopajo@e nagradilo z bu@nim aplavzom in ob koncu koncerta so skupaj z njimi zapeli legendarno »Sivo pot«. Program je povezovala @lanica Mkud Kobarid, Amadea Berginc. Obiskovalce je pozdravila tudi ¡upanja Ob@ine Kobarid, gospa Darja Hauptman, ki je vsem ¡enam voœ@ila od prazniku Dneva ¡ena in se vsem nastopajo@im zahvalila za pre@udovit ve@er. Na koncert je Hauptmanova povabila tudi druœtva oz. @lane druœtev, ki so leta 2012 praznovala svoj jubilej. Gre za œportno druœtvo Breginjski kot, Kulturno druœtvo MePZ Planinska ro¡a, Planinsko druœtvo Kobarid, Prostovoljno gasilsko druœtvo Dre¡nica in Klub malega nogometa Oplast Kobarid. Po koncertu je potekal sprejem jubilantov pri ¡upanji, ki se je vsem druœtvom oziroma @lanom druœtev in kluba zahvalila za ves trud, @as, energijo, po¡rtvovalnost, dobro voljo,… in jim v spomin na ta jubilej podarila darilo Ob@ine Kobarid, kipec pesnika Simona Gregor@i@a. Povedala je, da se zaveda in ceni njihovo delo, s katerim veliko doprinesejo tako k prepoznavnosti kraja kot k pestrejœemu dogajanju v ob@ini. Uradni sprejem s podelitvijo se je zaklju@il s prijetnim dru¡enjem @lanov druœtev, ki so si izmenjali izkuœnje in skupaj z ¡upanjo nazdravili jubileju.
dom
ŒPORT
31. marca 2013
stran
17
LA SOSTA PASQUALE permette alle squadre valligiane di riordinare le idee per il rush finale dei campionati di calcio
Il Real Pulfero in zona play-off Savognese verso la retrocessione �
Valnatisone in acque tranquille. Giovanissimi primi con sette punti di vantaggio sulle inseguitrici. Esordienti in campo
KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Paradiso dei golosi vincente
� Bepo Qualizza
L
a sospensione dei campionati nel periodo pasquale torna utile per riordinare le idee in vista del «rush» finale con obiettivi diversi: quello di consolidare i primi posti per alcune squadre, di evitare la retrocessione per altre o di concludere, onorando l’impegno, per le squadre che non hanno pretese di classifica. Di seguito, evidenziamo le diverse situazioni. Nel campionato Amatori FIGC non sono passati inosservati i progressi del Real Pulfero che è risalito in classifica raggiungendo il quarto posto, che significa zona play-off. Questo è frutto delle ultime due vittorie, 3-0 sul campo del Cerneglons e 50 sul campo di casa opposti al Basaldella. La formazione di Pulfero, inoltre, ha pareggiato 1-1 la prima gara di semifinale di «Coppa Friuli» contro i Tre Amici. A poche giornate dal termine del campionato «Lega Calcio Friuli Collinare»,
Aleæ Hvala, Rok Hrast in Kim Smrekar (Paradiso dei golosi) dei Golosi ancora vincente 6-5 contro il Tornado. Il capocannoniere del Paradiso torneo è Devid Specogna con 44 gol. Nella «Coppa Nocent» Merenderos an-
cora al palo, sconfitti 5-0 a tavolino con Santamaria. Rinviata la gara con la Folgore per indisponibilità del campo. (b. q.) Gli Juniores Regionali si sa che non hanno pretese di classifica, ma dagli ultimi risultati si nota che si stanno impegnando ed il 3-0 inflitto alla Reanese lo dimostra. Non si può dire altrettanto degli Allievi che prima sono stati sconfitti in casa 4-0 nel derby con il Forum Julii e non sono andati oltre l’1-1 con l’Esperia ’97, fanalino di coda del girone.
Con un 11-0 i Giovanissimi, invece, liquidano il San Gottardo, consolidando il primato in classifica e lasciando a sette lunghezze le inseguitrici OL3 e Tavagnacco. In campo son tornati anche gli Esordienti e nelle prime gare del Torneo di Primavera, la Valnatisone supera 3-0 i Rangers Audace vince 2-1 ed i Fortissimi, mentre l’A con l’Esperia e 3-2 a Pagnacco.
KAJAK V BOVCU IN KOBARIDU MED 9. IN 12. MAJEM
1. maja zopet «Triajur»
Evropsko prvenstvo na So@i
V
V
vasi Maœera, kjer bo paœta za vse udele¡ence, nagrajevanje in loterija. Glede na zahtevnost proge organizatorji (Polisportiva Matajur v sodelovanju s Pro Loco Matajur, alpinci, prostovoljni gasilci, lovci Sauonjske ob@ine) svetujejo, da se tekmovanja udele¡ijo le œportniki v dobri kondiciji. Zainteresirani se morajo obvezno predvpisati na spletni strani www.triajur.com do zaklju@nega termina dne 28.4.2013. Potrditev vpisovanja bo v Sauodnji na dnevu tekme. Na spletni strani Triajurja je objavljen pravilnik. Za informacije in za morebitno vpisovanje pokli@ite Marina, mobitel (339) 3385877265 ali Germana, tel (339) 0432709942. � Larissa Borghese
� � Pochi scommetterebbero sulla vittoria finale quando si è sotto 0-2. L’impresa, invece, è riuscita al sestetto maschile di 1ª Divisione della Polisportiva San Leonardo che si è aggiudicato l’incontro per 3-2 a Pasian di Prato opposto alla Pulitecnica Friulana. Sul parquet di casa, invece, sono usciti sconfitti 3-1 dall’Est Volley. Agevole la gara delle ragazze U 18 che sconfiggono 3-0 l’Aurora Volley (25-11, 2516, 25-11), ancora 3-0 opposte alla Pav Cervignano con qualche brivido nell’ultimo set (25-16, 25-16, 25-23). Entrambi i sestetti della Polisportiva scenderanno sul parquet dopo le festività pasquali. (b. q.)
Il Gruppo sportivo Natisone ha concluso con una rotonda vittoria il campionato del Centro sportivo italiano (CSI) 2013 di corsa campestre, conquistando la vetta della graduatoria anche nella settima e ultima tappa a Laipacco di Tricesimo. In una giornata piovosa che ha appesantito il terreno delle colline moreniche dove tradizionalmente si svolge la prova, i 36 giallo-blu presenti hanno praticamente doppiato, in fatto di punteggio, l’Aldo Moro Paluzza seconda classificata, mentre nelle classifiche individuali sette di essi hanno raggiunto il podio. Nel dettaglio, arrivo a braccia alzate di Lorenzo Brugnizza tra gli Esordienti e di Federica Qualizza tra gli Amatori A, piazze d’onore per Francesca Gariup (Cadette) e Guido Costaperaria (Amatori B) e, infine, terzo posto tra le Cadette per Federica Iuri e per l’allievo Simone Plaudetti. La società, che ha da poco rinnovato il consiglio direttivo e sarà presieduta per il prossimo biennio da Michele Maion, punta ora sui primi meeting in pista col settore giovanile e sulla corsa su strada per quanto riguarda gli atleti master. Alcuni di essi si sono già espressi alla grande in occasione della recente maratona di Treviso, che ha visto scendere sotto le tre ore Alberto Novelli e Guido Costaperaria, portare a ridosso delle 3:15’ il proprio record nel caso di Federica Qualizza e tagliare il traguardo con non meno soddisfazione Stefano Cottegli, Oriana Drosghig, Maria Luisa Tessaro, Marina Musigh, Andrea Seffino e Luigi Cicerone. Lorenzo Paussa
��
PREDVPIS DO 28. APRILA
sredo 1. maja bo 17. izvedba Triajurja, triathlona na Matajurju, netekmovalnega zna@aja. Tekma je razdeljena na tri proge: prvi del s startom v Sauodnji (200 m. nadmorske viœine) in ciljem v vasi Matajur (1000 m.) je namenjen gorskim kolesarjem; drugi del iz vasi Matajur do vrha Matajurja (1.647 m.) je za teka@e; tretji in zadnji del proge je treba prete@i peœ iz vrha Matajurja, @ez Paluogo, do vasi Maœera (800 m.). Triathlon je omejen na 200 ekip (100 posameznikov + 100 ekip). Skupine sestavljajo trije tekmovalci, eden za vsak del proge. Lahko se tekmovanja udele¡i en sam atlet, v pravi kondiciji, za celotno progo. Doslej je bil najboljœi posameznik v celotni progi œportnik iz Slovenije, Simon Ali@, s skupnim @asom 1h 43’ 15”. Triajur se bo, kot vsako leto, zaklju@il v
Volley S. Leonardo, impresa maschile
Il Gs Natisone primo a Laipacco
Leonardo Predan (Esordienti Audace) classifiche provvisorie per Savognese e Drenchia/Grimacco Pizzeria «Al Cardinale», causa alcune gare da recuperare, ma è la Savognese la maggiore indiziata per la retrocessione dopo aver perso 1-0 con il Valcosa, fanalino di coda del girone, 2-1 con Montenars e pareggiato 1-1 sul campo di casa con Campeglio. Drenchia/Grimacco, dopo avere rifilato nove gol a zero al Mai@letto di Gemona, pareggia 1-1 con l’Arcobaleno. Dopo due rinvii, manca ancora all’appello la gara Extrem Alta Val Torre. con l’E Nel campionato dilettanti di Promozione, preziosa vittoria per la Valnatisone che si impone sul campo del San Pier d’Isonzo 1-0, cui è seguita la sconfitta per 2-0 nella gara di recupero con il Pro Romans.
Kratke Brevi brevi kratke
organizaciji kajakaœke zveze Slovenije, kajak kluba Soœke elektrarne, ob@in Bovec in Kobarid, bo letoœnjo dogajanje v dolini So@e pestro kot ¡e dolgo ne. Med 9. in 12. majem 2013 Bovec in Kobarid gostita Evropsko prvenstvo v kajak spustu in sprintu, poimenovano So@a 2013. V Bovcu in Kobaridu so prvenstvo sprejeli z odprtimi rokami, saj je na zgornjem delu So@e tekmovanje na podobni ravni nazadnje potekalo leta 1991. Siniœa Germovœek, ¡upan ob@ine Bovec je povedal: »Reka So@a in Bovœko sta ¡e dolgo poznana kot kajakaœki eldorado. Veseli me, da bomo v letu 2013 gostili kajakaœko prvenstvo in se sre@ali z vrhunskimi tekmovalci in œtevilnimi ljubitelji kajakaœkega œporta in prekrasne So@e.« Darja Hauptman, ¡upanja ob@ine Kobarid je izjavila: »V letu 2013 bomo na naœi najlepœi reki, smaragdno zeleni So@i, sooblikovali zgodbo œportnega evropskega dogodka, ki je za naœo ob@ino, œportni turizem in promocijo izrednega pomena. Vas v naœi ob@ini, Trnovo ob So@i, bo ponovno œportno za¡ivela in se uvrstila na zemljevid pomembnih œportnih zvrsti.« Tekmovalni del prvenstva So@a 2013 poteka v organizaciji Kajakaœke zveze Slovenije in Kajak kluba Soœke elektrarne. Pri@akuje se 150 do 170 tekmovalcev iz 16 do 18 dr¡av. V letoœnjem letu pa za zvezo in klub prvenstvo v Bovcu in Kobaridu ni edini podvig, saj pripravljajo tudi svetovno prvenstvo v kajak sprintu, ki bo potekalo v Solkanu junija 2013. Bojan ˘mavc, predsednik Kajakaœke zveze Slovenije je povdaril: »Ena najle-
Naro@nine Abbonamenti Uræa Kragelj pœih rek, So@a, bo s svojo spust progo med Srpenico in Trnovim ob So@i spet srediœ@e tekmovalnega kajaka. Proga, na kateri je potekalo svetovno prvenstvo leta 1991, je v kajakaœkem œportu odli@no poznana.« Tekmovalno dogajanje bo na Bovœkem in Kobariœkem spremljal bogat zabavni program s œportnimi aktivnostmi, kulturnimi predstavami in koncerti. Ve@ o So@a 2013 si lahko ogledate na spletni strani www.soca2013.si, dogajanje pa lahko spremljate tudi preko »facebooka« na strani SOCA Kayak RACE Fever. � M. M.
LETNA/ANNUALE € 16 PODPORNA/SOSTENITORE € 30 SLOVENIJA/SLOVENIA € 20 EVROPA/EUROPA € 25 SVET/EXTRA EUROPA € 35
Poœtni ra@un/Conto corrente postale n. 12169330 intestato a Most scarl, borgo San Domenico 78, 33043 Cividale del Friuli/#edad Ban@ni ra@un /Conto corrente bancario Iban: IT85 P086 3163 7400 0010 0815 095 BIC/SWIFT: RUAMIT21CIV
18
DOMA@A KULTURA
stran
Hnadu san zgubu Vespo an suojega narguorœega parjatelja
Patroni pomo@niki: Mihael Rua
Kajœna ura bo Miesac za@ne z jasno an marzlo uro. Zadnji kuart lune sriede 3. parnese da¡euno an manj marzlo uro. Puojde takuo napri za kajœan dan, potlè se spet zjasni an temperatura se poviœa. Nova luna sriede 10. parnese priet jasno, potlè pa da¡euno uro.
Radoviednost I@men poznamo an nucamo ¡e od starih liet, pride iz Azije an je lahko ga obdielat, sa zazdrilieje zlo hitro, lahko potarpi tud’ suœ an za tuo more bit obdielan malomanj pouserode. Buj nucan ku drugi je i@men »perlato« tist, ki ima zarne brez oluba pa zatuo zgubi puno soje sostance. Je bogat karboidratu pa ima tud proteine, vitamino A, B an tud’ fosfor. Da veliko pomuo@, @e imamo probleme z ¡elodcan, œibke parkje an lase, zmo@nieje kosti an tud’ memorijo. Zadnji œtudi pravejo, de zni¡a tud’ te slavi kolesterolo. Je dobar za zdravit infiamacjone u garle, zatuo ga storemo kuhat parbli¡no ‘no uro an z uodo nardimo gargarizme. Muoremo pa ahtat, zak i@men ima veliko kalorij, za usak eto jih je 350. Iz i@mena pa se nardi tud biero, kafe, moko, kruh, ¡upe an karamele. Plinio te Star, ki je biu rimski pisatelj, je pravu, de gladiatorji so bli kli@eni »hordeani« (iz latinske besiede i@mena »hordeum«), glih zak’ so pogostu jedli i@menovo ¡upo, zauojo ki da veliko muo@.
RICETA
➔ I@men an idrik u forne #e nas je na 4, nucamo 2 eta i@mena, 2 eta an pu skute, 2 eta ardecjega idrika tistega podugnjenega, 1 taco pane, 2 tace zejove ¡upe, pu @ebule, oje extravergine, malo masla, ser grana, su an popar. Parvo rie@ preberemo, operemo an tankuo zrie¡emo arde@i idrik. Tankuo zrie¡emo tud’ @ebulo, ki jo denemo u ponù, kjer smo ¡e ulil’ malo oja extravergine. Pustimo na nizkin ognju, dok na poarmenieje an dolo¡imo zrie¡en arde@ idrik, ki ga pustmo tenfant po@aso. Kàr je tenfano, dolo¡emo i@men, pustmo za kajœan minut an natuo dolijemo zejovo ¡upo an pustmo kuhat parbli¡no za pu ure, brez ze pozabit pomeœat usakoantarkaj, osolmo, popopramo an kàr je kuhano lepuo, umieœamo skuto an pano. U ¡e z maslan obiejenin œtampu za foran polo¡emo tolo parpravo an denemo u foran ¡e gorak 200° parbli¡no za 10 minut. Natuo snememo iz forna, obarnemo, zrie¡emo na flete an polo¡emo na usak tont. Usak po soji ¡elji naj se potrose malo siera grana. Loretta Primosig
dom
Jeœiœke zgodbice
MIESAC OBRIU U NAŒIH DRU˘INAH
U saboto 6. obrila je praznik bla¡enega Mihaela Rua. Rodiu se je u Torinu 9. junja lieta 1837. Biu je œele majhan, kàr mu je umaru o@e an pustu same njega, mamo in bratra. U œuolo je hodu u oratorij, ki ga je deu po koncu don Bosco, ki je hitro zastopu, de tel mladen@ ima veliko pot pred sabo. U tretjen an zadnjin liete œuolanja, don Bosco ga je upraœu, ka’ bo dielu za napri. Mihael je odguoriu, de zauoj smarti o@eta so mu obe@al’ prestor u fabriki, kjer je o@e dielu, takuo upa iti tan dielat an parpomat dru¡in. Don Bosco, ki pa je vidu u telin mladen@u velike mo¡nosti, je imeu par sarcu prepri@at’ mater pustit Mihaela lè napri se œuolat’. An takuo je ratalo. Bluo je lieto 1853, kàr Mihael se je upisu u œuolo kolegija u kraju Valdocco, kjer se je œuolalo ¡e vi@ ku 500 mladen@u. Tu malo cajta Mihaelu je zrasla ¡elja se veœuolat an bit posve@en za duhounika. Imeu je samuo 18 liet, pa je ¡e dau veliko pomuo@ don Boscu, sa ga je nuo@ an dan podperju par te¡kin diele zbieranja an pou@evanja zanemarjenih puobu. U@iu je katekizem an takuo spoznu puno mladen@u an te¡kuo ¡ivljenje, ki so ga imiel’. U tistih lietah, kàr so vladali antiklerikalni zakoni, nie bluo lahko, pa tuolega Mihael se nie bau an z veliko mocjo œu napri. Febrarja lieta 1858, don Bosco je napisu »Regole salezijanskega reda«, ki jih je Mihael brez truda prepisu, sa pisava don Bosca je bla zaries nerazumljiva. Natuo so œli rauno h pape¡u Pij IX., ki je popravu »Regole« an ‘no lieto potlè dau dovoljenje za ustanovit kongregacijo don Boscovih salezijancu za zapuœ@eno mladino. 28. luja lieta 1860 Mihael je biu posve@en za duhounika an tri lieta potlè je biu poœjan u Mirabello Monferrato, kjer je deu po koncu parvi salezijanski seminar. Kàr miesca ¡enarja lieta 1888 u@itelj don Bosco je umaru, Mihael je preuzeu use njega diela an odgovornosti. Do tekrat je bluo odpartih 64 salezijanskih hiœ s 700 salezijancu u 6 dar¡ah. Tu malo cajta salezijancu je ratalo skor 4.000 arspartjenih u 341 hiœah, u 30 dar¡avah, med kerih tud Brazil, Mehico, Ekuador, Kitajska, Indija, Egipt an Nizka Afrika. Velike te¡ave je pa muoru prenest, posebno kàr u liete 1896 antiklerikalna vlada u Ekuadorju je vegnala salezijance, an takuo tud Francija kako lieto potlè. U liete 1907 u Varazze, pred sodnikan se je muoru branit od straœnih obto¡b. Use tele to¡be so pa œle u ni@ an usi tisti, ki so ga to¡il’, so muorli utec u drugo dar¡avo. Tuole ga je zaries u¡alilo takuo, de nie biu vic te pravi. Bluo je 6. obrila lieta 1910, kàr grede ki je molù Marijo, takuo ki ga je od majhaneva navadu don Bosco, je za nimar zaspau. Podkopan je biu blizu velikega u@itelja. Donaœnji dan po@iva u kripti bazilike Marije Pomaj, ki je parva salezijanska cierku don Boscove kongregacije, u kraju Valdocco blizu Torina. 29. otuberja lieta 1972, pape¡ Pavel VI. ga je razglasiu za bla¡enega. Cierku ga @asti 6. obrila, na dan smarti, Salezijanska dru¡ina pa na 29. otuberja, dan razglasitve.
31. marca 2013
Jur Zad tih
D
anilo Lazarju je biu muoj narguorœi parjateu. Ku bratra sma bla an ¡e od otroœkih liet kupe u usakin diele. Skopce, bale za balinat, puœe, igre… Vsega sma dielala kupe. Kàr je niek zapisu za œuolo, san mu zvestuo pomau, kjer san mù. #e gren z mislijo u lieta, ki sma jih kupe pre¡iviela, sma jih take uganjala, de sada mi gre mraœ@alca po harbatu. Ankrat sma uœafala celo armerijo u nieki jami. Bli so mitralja, mitraljator, bombe, na vien ki dost muœketu. Use tuole sma nabrala an za@ela nastavjat na koncih vasi, ku de bi tiela midva provat, kuo se diela uojsko. Bruozar nan, de je kajœan vasnjan vidu naœe vojaœke manevre takuo, de priet k’ sma naœe oro¡je kon@ala (finila) nastavjat, je zagu@au u vasi jeep karabinierju an midva sma se pridno par cajtu skrila. Seviede nie bluo te¡kuo prit do nas takuo, de sma muorla varnit uso tisto oro¡je. U tisti okuoestavi so odnesli tudi liep muœket, ki ga je imeu tata doma. Uœafu ga je biu skritega tu kopì sena Ta na kostanjovin. Parvo me je pridno namlatu an potle mi je pa jau: »At videœ, ki pride re@ kazat parjateljan, kar san ti prepoviedu.« Danilo je biu u tistih cajtih zaries brez strahu. An ist, ki san ga brez nobedne pamet’ posluœu, niesan biu manj ku on. De bi ne zgubu njega parjateljstva (ami@icje), san biu œu za njin tud’ tu oginj. Ku tekrat, kàr sma ukradla moto od Rencuna Kova@i@nega. Spau je glih gor nad kletjo an midva sma imiela kura¡o mu jo vepejat an @ja @ez @elò jo par nogah potiskat. Ankrat, ki sma bla uon z vasi, jo je Danilo luo¡u in moto (zagnu) samuo, za iti pit bierco (pivico) gu Oblico. Tuo se je vi@krat zgodilo. An @e ¡e tega nie bluo zadost, sma skor vsak krat sre@uvala karabinierje, ki so z njih Guzzi hodil’ u uas h liepin @e@an al’ pa televi¡ion gledat. Midva, nadu¡na ku de bi bluo use normalno, sma brezkarbi parkierala glih @ja h njin an pili kupe, glih ku stari parjatelji. Dobro nan, de jin nie parslo œe tu glavo ne, de bi nas praœal’ patent al’ pa od gaspodarja mote. Tuole je ratuvalo pogostu an je tudi @ud-
no, de Renco se nie ankul tuolega zaviedu. Kàr buj pozno u lietih san Rencunu pravu, kuo sma mu moto kradla, nie teu viervat. Imeu me je za la¡nika an tardiu, de nie moglo bit ries. Druga@ bi hitro zaviedu an bi se bluo @ulo kako ropotanje, kàr sma jo pro@ vozila. Zaries sre@na sma bla, de nie tuolega nobedan zaviedu, al’ pa de nas nie ovadu, pa œe buj, de nan nie kaka nasre@a ratala. #e bi se bla pota@ila al’ kiek takega, bi me biu muoj o@a omlatu do smarti. Nie œlo mimo dost @ajta, ki sma se zglihala an kupila ‘no staroVespo od Frankuna Laœcjovega iz Kravarja. Nie bla prù lepuo lo¡ena sa, kàr sma œla po njo an se vozila pruot Jeœi@u, se je par studencu Na gabre ustavla an nie bluo kuo iti napri, kier se je za¡gau fricjon an sma jo muorala potiskat daj gu œtalo. Postrojila sma jo an @akala, za podpisat kontrat. Pa san glih tistega cajta œu dielat dele@ od duoma, u Raveno. Vespa je ostala u naœi œtal’, pa je ‘an dan Danilo parœu po njo h naœemu o@i. Pokazu mu je dokument, kjer je bluo zapisano samuo njega ime brez, de bi mi kiek poviedu. Takuo je Vespa ratala njega an je biu muoj o@a parsiljen mu jo dat. Ist san za tako obnaœanje zaries ostu slavo. Biu san takuo razka@en, kàr san tuole zaviedu, de san mu poœju ‘no letero, u kateri san ostro an jasno napisu, ki mislen od mojga narguorœega parjatelja. Sporo@iu san mojmu o@i, de, kàr bo Danilo varnu denar, ki san ga ist ponucu za Vespo, naj mu jo ¡ihar
pusti. Takuo, de je mù tud’ on bit breskarbi. Takuo slavo san ostu, de od tekrat ga niesan mù vi@ videt. Kàr san parœu damu na ferje, Danilo me je pardonan@e praœu, pa za me je bluo prepozno. Œe guorit niesan teu z njin. Na Vespo niesan sednu, @eglih me jo je vi@krat silu. Ist san se nazaj varnu na dielo u Raveno. On je na soji strani parvo œu u ˘vicero an potada pa u Kanado, kjer se je o¡enu an nardiu sojo dru¡ino. Malomanj usako lieto sma se videla, kàr se je ura@u damu za kajœan tiedan. Pa kàr sma se dajala roko, se niesma gledala tu o@i. Te¡kuo, pa le se more pozabit karvico. Zgubjenega zaupanja se ga ne pozabe! Parjatelja an Vespo san zgubu. Tudi Lu@ija, ta narmlajœ Lazarjeva sestra, je œla slu¡it ku Marija u ˘vicero, pa kàr se je varnila damu, nie bla vi@ tista brumna an pridna @e@a, ki je hiœo an vas zapustila. Odœla je preca nazaj. Tle an tan so jo judje sre@uval’ po talijanskih miestih. Tudi njo, ku sestro Marijo, je @udna, nejasna smart zadiela dele@ od duoma, u neusmiljenin, velikin, kaoti@nin miestu Rimu, kàr je bla œele mlada. Naj Buog dà usien suoj ven@ni mier. Hiœa u sred vasi, ki jo je po potresu lieta 1976 postroju Danilo, stoji zaklenjena an marzla. Ku druge, ki @akajo, de bi u njih kajœan nevuod nazaj par¡gau oginj. Pa za sada nie troœta. Œe adna dru¡ina iz naœe vasi se je zgubila u magli velikega an œarokega sveta. (39. – gre napri)
Ljudje v Poso@ju
Preiskovalec Miha se je znaœel v pasti
P
o potresu v Furlaniji, ki je mo@no prizadel vasi ob Nadi¡i in So@i, je prihajala v Poso@je pomo@ v blagu in delovni sili iz vse nekdanje Jugoslavije. Med mno¡ico tistih, ki so prihiteli delat in pomagat pri obnovi poruœenih domov, se je tu in tam naœel tudi posamezen nepridiprav. Nekega jesenskega popoldneva je v Kobaridu ob v potresu poœkodovano hiœo vstopil mlajœi moœki. Starejœa gospodinja ga je vljudno sprejela in kmalu ugotovila, da mladeni@, ki je govoril njej ne preve@ razumljiv jezik, nima dobrih namenov. Na vsak na@in se je poskuœala neznanca znebiti, vendar je ta postajal vse bolj vsiljiv in kmalu pokazal, da nima dobrih namenov. ˘enici je po dolgem prigovarjanju kon@no le uspelo, da se je nepridipravu nekako izmuznila iz hiœe na ulico, kjer je za@ela vreœ@ati in klicati pomo@. Le malo @asa je minilo, da so pritekli prvi mo¡je postave v modrih uniformah. Med tem je lumpu uspelo zbe¡ati in se skriti med gosto posejanimi hiœami vendar ne dale@, saj je bila ulica kmalu varno obkoljena.
Med budnimi varuhi reda je bil tudi Miha, izkuœen in vesten mili@nik srednjih let. V akciji so skrbno pregledovali hiœe od kleti do podstreœja niso pa pozabili pogledati tudi v intimne prostore in zalo¡ene ropotalnice. Miha je s kolegom vneto pregledoval prostore velike, stare kme@ke hiœe. Natan@no delo iskalcev je iz varne razdalje, vendar œe preve@ vsiljivo nadzirala hiœna gospodinja poznih let. Med odpiranjem vrat in starih omar je Miha pod starimi lesenimi stopnicami zagledal manjœa vrata. Za œkripajo@imi vrati, ki jih ¡e dolgo ni nih@e odprl, je Miha odkril tema@en skrivnosten prostor, idealno skrivaliœ@e. Previdno s svetilko v roki in verjetno z rahlim strahom je globoko sklonjen vstopil, da bi pregledal notranjost z razno kramo zalo¡ene ropotalnice. Gospodinja, ki je med budnim nadzorom preve@ @asa posvetila drugemu iskalcu, je Miho izgubila izpred o@i. Hitro je odœla, da bi ga naœla tam, kjer ga je videla nazadnje. Iznenada je zasliœala ropot za priprtimi vra-
ti pod lesenimi stopnicami. Za trenutek je pozabila na bole@e kolke in po@asne korake, ter hitro in spretno zaloputnila mala vrata in skrbno dvakrat obrnila klju@. »Imam ga! Imam ga!« je vreœ@ala, klicala Mihovega kolega in k vratom potiskala star stol, da bi ujetniku prepre@ila pobeg. Ujeti Miha je tolkel po vratih in vneto ponavljal: »Spustite me vendar! To sem jaz… Miha«. Gospodinja rahlo nagluœna in prepri@ana, da ji je uspelo zapreti zlikovca, je presliœala klice uniformiranega mo¡aka. Kmalu je na pomo@ pritekel tudi preiskovalec iz sosednje hiœe. S hudomuœnimi pripombami sta nepravega ujetnika reœila iz neprijetne temnice. Ni minilo dolgo, ko so v bli¡ini odkrili pravega nepridiprava ter ga izro@ili roki pravice. Res je, da so bili krajani navduœeni nad hitro in uspeœno akcijo mo¡ v modrem, toda zgodbica o zaprtem Mihu v modri uniformi je bila zanimivejœa in je bila œe dolgo povod za vesele debate ob gostinskih œankih. PaÅ
dom
KAPLAN MARTIN @EDERMAC
31. marca 2013
49.
stran
LETA 1933 - »NE UNIÅITI, KAR JE BUOG USTVARU«
19
risbe: MORENO TOMASETIG besedilo: GIORGIO BANCHIG
in MORENO TOMASETIG
POVZETEK - Telo ilustrirano pripovedovanje je povzeto iz romana »Kaplan Martin Åedermac«, v katerem je slovenski pisatelj France Bevk (1890-1970) opisu teœko stanje slovenskih duhovniku v Beneåiji po prepovedi slovenskega jezika v cierkvi s strani faæizma. Po obisku karabinierju je pre Martin s sestro Katino skriu slovenske bukva v cierkvi svetega Mihiela. Paræla je nedieja, kaplan Martin je æu maæavat. Po branju Vangelija je zaåeu pridgo po italijansko. Moœje so se razjezili, a je Åedermac zagotoviu, de tuo je bluo parviå in zadnjiå in je sklenu, de se na bo podluoœu oblastem. En tenent karabinierju mu je ukazu, naj podpiæe dokument, s katerim naj bi sparjeu ukaz. Zatuo ki je Åedermac odloåno odklonu, ga je parsilu iti za njim v Åedad k prefektu, pred katerem je branu pravico svojih ljudi posluæat Boœjo besiedo v maternem jeziku. Medtem so karabinierji v Varsniku sekvestrali katekizme. Na sreåanju z drugimi kaplani je Åedermac zaviedu, de bo nadækof branu pravice slovenskih vierniku. Kaplan Potokar je poviedu tud, de æpijon med domaåimi duhovniki je kaplan Skubin. Tudi v njega fari je biu æpijon: nieki Klinjon, ki je snubu kaplanovo sestro Katino. Po smarti matere je kaplan huduo zboleu. Ozdravu je poåaso … En dan je v Lipah sreåu zdravnika, ki mu se je parporoåiu, de naj ahta, kier hudobneœi mu åejo slavo. In ries! Nieko nuoå ga je zbudu vasnjan Birtiå in ga prosu, naj uteåe, kier je vidu, de so paræli puonj. Nie bluo druge izbiere ku uteå. Drug dan zjutra je biu œe v Vidnu pred ækofijo in prosu, de ga nadækof sprejme. Nadækof je Åedermacu poviedu, de prepuovedi slovenskega jezika in preganjanju duhovniku ne on ne papeœ se niesta mogla uprieti. Åedermac pa je izrazu prepriåanje, de nadækof nie nardiu vsega, de bi ustavu prepoved. Kàr se je varnu v Varsnik, je zviedu, ka’ se je zgodilo, kàr so faæisti paræli puonj in on je uteku v Viden. Doma se je tarduo obnaæu s sestro Katino, ki se je œalostna zaparla v svojo kambro.
IZ KATININE KAMBRE SE JE ÅEDERMAC VARNÙ V IZBO. SADA JE LAHKO MISLI NEMOTENO POSVETIU LE SEBE. BIU JE DO KONCA TRUDAN, SA’ PREJÆNJO NUOÅ NIE SPAU IN JE NA DUGIM HODU. A JE BIU PREBUJEN V VSEM SVOJIM TELESU
V DUHU JE OBNOVIU VSE BESIEDE, VSE DOGODKE OD PARVEGA DO ZADNJEGA DNE. BLUO MU JE, KAKOR DE IÆÅE KAKO NAPAKO V RAÅUNU, A GA NIE MOGU ZASLEDIT. KAKOR DE PLEÆE PO VARCI NAD PREPADAM, IZ KATEREGA GLEDA ÅARNA TAMÀ. ZAÅETAK TREÆIKE AL ZMIEÆANOSTI? NE ZASTOPIM!!!
NE ZASTOPITE? POMISLITE TRISTUO! NE, TRI TAVŒINT! ÆTIER TAVŒINT
OBLJUBU SAM, DE SE NE BOTE VIÅ UPARU
STISKU JE ZOBE, NAPETE ÆOBE SO SE MU GIBALE, KAKOR DE BI GOVORIU TIHE BESIEDE BUOG NAS LAHKO TUÅE IN ÆTRAFA ZA GRIEHE, A KAKUO MORE DOVOLIT, DE UNIÅIJO, KAR JE ON USTVARU? KAKUO MORE DOPUSTIT, DE SE ÅLOVIEKU S SILO VZAME NJEGA BOŒJA BESIEDA, KI VODI K VENÅNEMU ZVELIÅANJU?
MISLIM, DE NIESTE NAREDIU VSE, KAR JE BLUO V VAÆIH MOÅEH
KADAR JE BIU HUDUO ZASKRBLJEN, JE ZLO NAGLO HODU PO IZBI IN VSAKIKRAT, KÀR JE STOPNU MIMO MIZE, JO JE Z LEDJAM ZADEU, NE DE BI SE TEGA PRU ZAVIEDU …
KAJ BI POVIEDU SVOJIM VIERNIKAM? VSAKI DAN SE JE ZANJE MALTRU V DUÆI. OD DVOMA O PRAVIÅNOSTI CIERKVE IN KRÆÅANSTVA JE LE STOPINJA DO DVOMA O BOGU NE! NIKDAR NE PRAVITE,DE NIEMATE SREDSTEV!
KÀR JE BIU ÆTUDENT V SEMENIÆÅU, JE OD PARVE DO ZADNJE STRANI PREBRAU BUKVA NIEKEGA BREZBOŒNEGA FILOZOFA. NJEGA JASNI DOKAZI, DE NIE BOGA, SO SE UJEMALI Z BESIEDAMI NEZNANCA, S KATERIM JE PRED LIETAM DNI PO NOÅ HODU SKUOZE DOLINO. ÅEDERMAC NIE BIU GLOBOKO PODKOVAN V FILOZOFIJI, PA JE Z ISTO PREPRIÅEVALNOSTJO NEZNANCU DOKAZU BOŒJO NAVZOÅNOST BUOG SE NE DA DOKAZATI S FORMULO MATEMATIKE, Z NJO TUDI GA NIE MOGOÅE ZANIKAT. LJUDJE, KI MU SE PARBLIŒAJO LE Z RAZUMAM, SO DELEÅ OD NJEGA. JEST GA ZASTOPIM S SARCAM, Z VSO DUÆO, KAKOR MOJA MATI. VSE DRUGO NIEMA POMIENA
KAJ BI STUORU JEZUS KRISTUS NA VAÆEM MESTU?
GRIEH BI ODKRITO OBSODU. VI TEGA NIESTE STUORU!
USTAVU SE JE SRED IZBE. BLUO MU JE, KAKOR DE JE NAENKRAT OBSTÙ SRED ŒIVE GROZE, V KATERI JE PLAVU. STAU JE, KAKOR DE GA JE NAENKRAT OBÆLUO VELIKO, GROZNO SPOZNANJE. ODKOD? IZ JASNE PAMETI? IZ UMSKE ZMIEÆANOSTI? IZ NIEKE LOGIÅNE NUJNOSTI?
SA’ NIE MOGOÅE! SA’ LE SANJAM!
49 - GRE NAPREJ
RIASSUNTO IN ITALIANO - Questo racconto è tratto dal romanzo «Kaplan Martin Åedermac» dello scrittore sloveno France Bevk (1890-1970). Narra fatti successi nel1933, quando il fascismo vietò l’uso dello slo-
veno. In questa puntata: rientrato in canonica dalla visita all’Arcivescovo e dal colloquio con gli uomini del paese il cappellano Åedermac viene preso da una strana eccitazione mista ad un profondo sconforto. Si rifugia nel suo ufficio e rimugina sui fatti accaduti e sulle parole sentite. Era come se cercasse un errore di calcolo, come se ballasse su una corda tesa sopra una voragine tenebrosa. Che cosa dirà ai suoi fedeli? Questo lo torturava e si rendeva conto che la distanza dal dubbio nella giustizia della Chiesa a quello sull’esistenza di Dio misura un solo passo. Dio può punirci per i nostri peccati, pensava fra di sé, ma come può permettere che si tolga a qualcuno la parola che conduce all’eterna salvezza? Ad un certo punto rimane immobile come colpito da una folgorante rivelazione. Ma da dove gli veniva?
20
ZADNJA STRAN
stran
KAJ KJE KAM KADÀ KUO NEDIÆKE DOLINE • PLANINSKA DRU¡INA BENE@IJE vabe: - u pandiejak 1. obrila pohod na Malo goro (1.083 m), u Sloveniji. Ob 7.00 se uœafate u Œpietru, pred albergulnan Belvedere, se pejete do vasi Kamnje pri Ajdovœ@ini. Od tam gresta do Male gore (parbli¡no dve ure par nogah), kjer par ko@i bo sre@anje planincu vi@ druœtvu. Info: Joœko, 3284713118. • PLANINSKO DRUŒTVO CAI vabe: - u nediejo 7. obrila kupe s sekcijo u #edadu an u Fuojdi, organiza pohod po starogorskem rinku, pride re@ po vaseh an krajih #edajskega an Nediœkih dolin, ki obkolejo Staro goro. Tisti, ki niso @lani od Cai, se muorejo upisat do @etartka 4. obrila, tel. 0432-726056
• PRO LOCO NEDŒKE DOLINE vabe: - u pandiejak 1. obrila »Camminata tra gli invisibili«: Program: ob 9.00 se uœafate u Oœnijem par gostilni “Na.Ti”, ob 9.30 odhod, ob 10.00 ogled Banke u Gorenji Miersi, ob 12.30 u Kravarju ogled votiune cierkuce, ob 16.30 prihod u Oœnije za griljato. Sparjela vas bo raziskovalka Tiziana Prini, ki vam bo pravla tradicionalne pravce an legende. Za se upisat imate cajt do 18. ure 30. mar@a, pokli@ite cell. 3493241168
• ŒPIETAR - u petak 5. obrila, ob 18.00 u Slovienskin kulturnin centru »Pravce za te male an te velike«, odprejo razstavo bukvi beneœkih pravc an tudi ilustracij, ki jih je napravu Giacinto Iussa u zadnjih bukvah Ade Tomasetig. Predstavi ˘iva Gruden. Francesco Cendou, Giulia Crisetig an Ilaria Ciccone bojo predstavli njih diplomsko nalogo na
temo pravc. Luisa Battistig, Renzo Gariup an Norina Scrignaro bojo pravce pravli. Gost vi@era bo pripovedovauka Anja Œtefan.
31. marca 2013
dom
DOMA#A MODRUOST Zelen Bo¡i@, biela Velika No@
TRST • Primorska poje DOMJO - u petak 12. obrila, ob 20.30
u Kulturnem centru A. Ukmar bojo pieli: mepz Se¡ana, mopz JagodjeDobrava, mepz Du Postojna, oktet Soto@je, vos Liœka dekleta, Barœki oktet (Bardo), ¡evs Deve. U PRIHODNJI ŒTEVILKI BOMO OBJAVIL’ PRIPOŒJAJTE OBVESTILA DO 8. OBRILA NA NASLOV info@sslov.it TEL.-FAX 0432 701455 SUL PROSSIMO NUMERO PUBBLICHEREMO GLI APPUNTAMENTI FINO A FINE APRILE . INVIATELI ENTRO LUNEDÌ 8 APRILE A info@sslov.it TEL.-FAX 0432 701455 REDITVE DO KONCA OBRILA .
NEDIŒKE DOLINE, TERSKE DOLINE, REZIJA IN KANALSKA DOLINA
URNIKI 28. mar@a 2013 VELIKI @ETARTAK - Zadnja vi@erja Arbe@, ob 17.00 #aniebola, ob 18.30 #arnivarh, ob 18.30 Fuojda, ob 20.30 Gorenj Marsin, ob 18.00 Gorenja Miersa, ob 18.00 Kosca, ob 19.00 Laze, ob 19.30 Liesa, ob 20.00 Naborjet, ob 18.00 Ov@ja vas, ob 19.00 Sauodnja, ob 18.00 Sriednje, ob 19.30 Œpietar, ob 20.30 Ravanca, ob 20.00 Ruonac, ob 18.00 Ukve, ob 20.00 ˘abnice, ob 20.00 29. mar@a 2013 VELIKI PETAK
SVETIH MAŒ ZA
- Jezusovo tarpljenje an smart Arbe@, ob 17.00 #aniebola, ob 18.30 #arnivarh, ob 15.30 Dolenj Marsin, ob 20.00 Fuojda, ob 15.00 an ob 20.30 Gorenja Miersa, ob 15.00 an ob 21.15 bo kri¡ova pot Gorenj Tarbij, ob 15.00 Kosca, ob 19.00 Kravar, ob 18.00 Laze, ob 19.30 Liesa, ob 20.00 Matajur, ob 17.00 Naborjet, ob 20.00 Ov@ja vas, ob 18.00 Ravanca, ob 20.00 Ruonac, ob 18.00 Sauodnja, ob 18.00 Solbica, ob 15.00 Sriednje, ob 19.30 Œpietar, ob 15.00 Œpietar, ob 20.30 Tar@mun, ob 15.00
Tipana, ob 20.00 Topoluove, ob 15.00 Ukve, ob 19.00 ˘abnice, ob 15. uri kri¡ova pot, ob 20. uri liturgija 30. mar@a 2013 VELIKA SABOTA - Jezus v grobu Arbe@, ob 17.00 #arnivarh, ob 18.30 Dolenj Marsin, ob 19.00 Dreka, ob 17.00 bo po¡egnovanje kruha Fuojda, ob 21.00 Gorenj Marsin, ob 18.30 po¡egnovanje kruha Gorenj Tabij, ob 16.30 Kosca, ob 19.00 Laze, ob 20.30 Lieœka fara, 9 - 13 po¡egnovanje kruha po vaseh Garmiœkega kamuna Liesa, ob 20.00 Naborjet, ob 15.30 po¡egno-
VELIKONO @NE vanje kruha, ob 18.00 maœa Oblica, ob 11.30 Osojani, ob 20.00 Ov@ja vas, ob 19.00 Podutana, ob 21.15 Sauonjska fara, 9.00 - 18.00 po¡egnovanje kruha po vaseh Sriednje, ob 19.30 Œpietarska fara, od 14. do 15.30 po¡egnovanje kruha po vaseh Œpietar, ob 21.00 Œtuoblank, ob 17.30 Tar@mun, ob 18.30 Tipana, ob 19.00 Topoluove, ob 16.00 Ukve, ob 15. po¡egnovanje kruha, ob 20. uri maœa ˘abnice, ob 15. uri po¡egnovanje kruha, ob 20.00 maœa nedieja 31. mar@a 2013 VELIKA NUO@ - Kristusovo vstajenje Arbe@, ob 10.00
PRAZNIKE
Bardo, ob 11.30 Brezje, ob 11.00 Briœ@a, ob 11.00 #aniebola, ob 10.30 #arnivarh, ob 11.30 Dreka, ob 11.00 Fuojda, ob 8.00 an ob 11.00 Gorenj Barnas, ob 12.00 Gorenja Miersa, ob 11.15 Gorenj Marsin, ob 11.00 Karnahta, ob 9.30 Kosca, ob 10.00 Landar, ob 11.00 Liesa, ob 11.00 Lu¡nice, ob 18.00 Matajur, ob 9.00 Naborjet, ob 11.00 Oblica, ob 9.00 Ov@ja vas, ob 10.15 Ravanca, ob 11.00 Ruonac, ob 9.30 Sauodnja, ob 11.00 Solbica, ob 9.30 Sriednje, ob 10.00 Svete Viœarje, ob 12.00
Œpietar, ob 11.00 Tar@mun, ob 10.00 Tipana, ob ob 11.00 Topoluove, ob 9.00 Ukve, ob 9.15 Viœkorœa, ob 11.00 Zavarh, ob 10.30 ˘abnice, ob 10.00 an ob 18.00 1. obrila 2013 V E L I K O N O @ NI P A N D I E J A K A¡la, ob 10.00 Bardo, ob 11.30 Barnas, ob 11.00 bo votivna maœa iz Sauodnje #aniebola, ob 10.00 Fuojda, cierku Sv. Roka, 11.15 Gorenj Tarbij, ob 9.00 Hostne, ob 11.45 Landarska jama, ob 11.00 Podutana, ob 11.15 Œtuoblank, ob 10.30 (oufar) Ukve, ob 9.15 Zavarh, ob 10.30
Na spletni strani www.dom.it vsak dan novice in prireditve
dom
KULTURNO VERSKI LIST
PETNAJSTDNEVNIK PERIODICO QUINDICINALE ODGOVORNI UREDNIK
DIRETTORE RESPONSABILE MARINO QUALIZZA ZALO¡BA - EDITRICE MOST SOCIETÀ COOPERATIVA A R. L. UREDNIŒTVO - REDAZIONE UPRAVA - AMMINISTRAZIONE 33043 #EDAD - CIVIDALE DEL FRIULI BORGO SAN DOMENICO, 78 TEL. - FAX 0432 701455 e mail: redazione@dom.it www.dom.it Iscrizione Roc n. 5949 del 10.12.2001 STAMPA: CENTRO STAMPA DELLE VENEZIE SOC. COOP. VIA AUSTRIA, 19/B, 35129 PADOVA REGISTRAZIONE TRIBUNALE DI UDINE N. 8 - 8. 4. 2003
Najbolj brano na naœi spletni strani I più letti sul nostro sito internet
Vsak dan ob 20.30 Tv dnevnik po slovensko
1
Obnova dvojezi@ne œole ne spada v pakt o stabilnosti L’assessore De Anna smentisce il comune di S. Pietro
2
Novi pape¡ Fran@iœek dobro pozna Slovence Il nuovo papa conosce bene gli sloveni
Vsak dan, od pandiejka do sabote, poro@ila: ob 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00 an ob 19.00.
3
Kandidat M5S o slovenski manjœini v Bene@iji Il candidato del M5S sulla minoranza slovena e le valli
Ob nediejah: poro@ila so ob 8.00 in 9.45 (pregled zamejskega tiska), 13.00, 14.00, 17.00 in 19.00; ob 9. uri sveta Maœa.
4
Fragole ad alta quota per far rinascere l’agricoltura Jagode v viœjih legah, da bi o¡iveli kmetijstvo
5
Elettrodotto Okroglo-Udine entro il 2020 Daljnovod Okroglo-Viden do leta 2020
Oddaje za vidensko provinco. Vsako saboto ob 12.00 iz Rezije »Ta rozajanski glas«. Vsako saboto ob 14.10 Nediœki zvon iz ¡ivljenja Beneœkih judi. Vsako zadnjo saboto v miescu ob 12.30 iz Kanalske doline »Tam, kjer te@e bistra Bela«.
Postani naœ prijatelj Diventa nostro amico
VSAKO
NEDIEJO OB
OKNO
B ENE @IJO www.radiospazio103.it
V
TUDI NA INTERNETU :
14.30