Giornale Dom

Page 1

Quindicinale | petnajstdnevnik - anno XLIX n. 7 15. aprila 2014 - Euro 1,20

Radijska oddaja

25. aprila sv. Marko

Tristo krat odprli Okno v Benečijo, Rezijo in Kanalsko stran 8

Tudi letos bodo številne procesije po polju stran 9

Tipana Bardo

Ukovski zbor

Rešitev za pouk slovenščine v Terskih dolinah stran 11

Slovenska pesem v domači cerkvi in zunaj nje stran 13

Posta Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, Ne/PD- in caso di mancato recapito restituire all’ufficio di Padova detentore del conto, per la restituzione al mittente - TAXE PERçUE - TASSA RISCOSSA - 35100 Padova - Italy

Iz Kristusovega Vstajenja prihaja muoč, po kateri življenje dobi novo upanje in se okrepi do zadnjega kota naše zemlje

Velika noč pomladuje viero in naše doline K

adar sam biu majhan, sam se vprašu, zakaj se te narbuj velik kristjanski praznik kliče »Velika nuoč«, saj smo ga šelè v začetku petdesetih liet prejšnjega stuoletja začeli praznovati ponoči, od Velike sabote na Velikonočno nediejo. Tekrat nam je famoštar pravu, de so se vsi veliki dogodki naše viere zgodili ponoči, začensi od Stare Zaveze, kàr je božje ljudstvo uteklo iz Egipta, od rojstva Jezusa Kristusa do njegovega vstajenja od martvih. Nuoč v telem smislu pomeni skrivnost, v kateri Buog napravlja velike čudeže za rešenje našega sveta. Kristusovo vstajenje je največji čudež, ki se je zgodiu na svietu, v Božji skrivnosti, ki se pa pokaže v čudovitih dielah, ki nam jih je pokazala, ki smo jih videli an jih šelè videmo. Zak' Božja skrivnost na skrije stvarì takuo globoko, de na moremo nič videti, ampak arzkrije an pokaže, kar je potriebno za naše duhovno življenje. Najparvo muoramo upoštevati, kar se je zgodilo v samem Kristusu. Zaries je On smart preomagu an dobiu novo podobo življenja, zak' je njegovo vstajenje tudi spremeniteu življenja, ki je vstopilo v božje kraljestvo nad telim časom an prestorom. Kristusu prestor je božje kraljestvo, so nebesa, ki uresničujejo, kar je On pridgu v svojem življenju. Kristusovo novo življenje je pa tudi začetek našega novega življenja an novega sveta. Če bi na bluo tega, vsak bi mogu reči, de naša viera ni oparta na dobra tla, ampak pluje ku però an na parnese nič resnega an resničnega. Naspruotno, tala viera ima tarkaj močì, de more spreobarniti tudi današnji sviet, zak' ga Kristus nie zapustu, živi z nami. Tuole nam prave naša viera an tuole obnavljamo vsako nediejo, kàr darujemo sveto mašo. Če tada na videmo večjih sprememb an nam se zdi, de je vse ostalo po starim, tuole pomeni, de je naša viera zastariela an niema tiste velikonočne moči, ki jo kaže povsod, kjer je živa an živahna. Zatuo, za tolo Veliko nuoč parčakujemo dvie stvari. Naj pomladieje naša viera an naj pomladiejejo tudi naše družine, naše cerkve, naše fare, naše vasì an skupno vsa naša liepa an previč zapuščena Benečija. Mi nečemo, de bo naša viera spala an nas store spati, brez de se zaviedamo za vse potriebe, ki jih ima naša domovina. Velikonočna viera je zaries muoč, ki pride od Boga, de vse naše življenje dobì novo upanje an se okrepì do zadnjega kota naše zemlje. Naj ona postane nazaj rodovitna v Kristusovi pomladanski parsostnosti. Marino Qualizza

Kristusovo novo življenje je začetek tudi našega

OKROGLA OBLETNICA

P

Vstop Slovenije v Evropsko unijo 1. maja 2004 je prinesel veliko pozitvnih stvari za obmejno prebivalstvo

Že deset let smo pod skupno evropsko streho

red desetimi leti je Slovenija vstopila v Evropsko unijo. Pričakovanja so bila velika. Na Evropsko unijo smo gledali kot na obljubljeno deželo, kjer bo življenje lepo in veselo. Desetletno obdobje je dovolj dolg čas, da ocenimo, kaj smo z vstopom v Evropsko unijo dobili in kaj izgubili. Na referendumu pred desetimi leti je vstop Slovenije v EU podprlo skoraj 90 % volivcev, ki so se udeležili referenduma. Najnovejše ankete v Sloveniji kažejo, da približno polovica Slovencev ni zadovoljna z Evropsko unijo in z njenimi ustanovami. Druga po-

lovica je zadovoljna. Verjetno je nezadovoljstvo ljudi z EU pogojeno z osebnim doživljanjem krize, ki je prizadela Evropo. Ljudje evropske politike, ki jo vodijo Evropska komisija, Parlament in Evropska centralna banka, ne čutijo kot politike, naklonjene ljudem. Bruselj je odtujen center, kjer se sprejemajo direktive in sklepi, ki slabšajo življenje ljudi. Zelo zadovoljni so zaradi odprave meja med državami in zaradi prostega zaposlovanja v evropskih državah. To je priložnost predvsem za mlade, saj jim omogoča dodatno izobraževanje in zaposlovanje. Prednosti so še prosti trg, namenski denar za evrop-

ske projekte, enotna valuta evro, boljše gospodarsko sodelovanje in mir med državami. Tisti, ki niso zadovoljni z Evropsko unijo, pravijo, da je Slovenija izgubila del samostojnosti in suverenosti, slabši so pogoji za življenje, velike so podražitve in manj je socialne države. In kako Posočje in obmejni pas Videnske pokrajine občutita vključitev Slovenije v Evropsko unijo? Največja sprememba je nastopila 20. decembra 2007, ko je »padla« meja. Zdravko Likar nadaljevanje na 6. strani

Slovesnost o vstopu Slovenije v Evropsko Unijo 30. aprila 2004 na Matajurju.


2

Velika noč

stran

PASQUA

A Monteaperta e a Cornappo

I

ntensi appuntamenti per le comunità della Parrocchia di San Michele Arcangelo di Monteaperta. Domenica 13, Passione del Signore: a Monteaperta benedizione dell’ulivo, processione intorno al santuario della Santissima Trinità e celebrazione della messa alle 11; in caso di pioggia i riti saranno officiati nella chiesa parrocchiale. A Cornappo, nello stesso giorno, benedizione dell’ulivo, processione e messa alle 9.15. Giovedì Santo, a Monteaperta liturgia «In Cena Domini» alle 20.30. Venerdì Santo, a Cornappo, adorazione della Croce alle 15; a Monteaperta Via Crucis, sul tradizionale percorso esterno, alle 20.30. Sabato Santo, quindi il giorno 19, Veglia Pasquale a Monteaperta. Domenica 20, per la Santa Pasqua, messa a Monteaperta con l’accompagnamento della musica d’organo alle 11; a Cornappo, invece, funzione liturgica alle 9.30. Per il giorno di Pasquetta a Monteaperta ci si incontra per la funzione liturgica alle 9.30, nel santuario della Santissima Trinità. Domenica 27 aprile, infine, Festa della Divina Misericordia: a Monteaperta sarà celebrata la messa e la comunità sarà allieta da due Prime Comunioni, alle 11, sempre in santuario, con l’accompagnamento musicale della pianola; si parte alle 10.30, in processione, dall’ancona della Divina Misericordia, in Borgo Marangon, presso la fonte Genzianella, e da lì si raggiunge il santuario della Santissima Trinità. Nella stessa giornata, a Cornappo, funzione liturgica alle 9.30.

15. aprila 2014

18. OBRILA OB 17. URI se bo andoht začela v cierkvi svete Lucije in puojde po Gorenjim koncu vasi Zgodovina Zgodovina - kultura - kultura

Pobožna uprizoritev Križove Proglobimo Proglobimo in premislimo in premislimo poti na Velik petak v Kravarju Pobudo že trečje lieto parpravlja domači zbor »Tre valli/Tri doline«. Lietos bo nastopu tudi zbor iz San Giovanni al Natisone. Odmevale bojo naše piesmi

L

I. B.

ietos je že treči krat, ki domači zbor Tri doline/Tre valli parpravja pobožno uprizoriteu Križove poti v Kravarju. Pobuda bo na Velik petak, se prave 18. obrila, ob 17. uri v Kravarju. Križova pot po Gorenjim koncu vasi bo začela in se bo zaparla v cierkvici svete Lucije. Lietos kupe z domačin zboran bo sodelovau zbor iz San Giovanni al Natisone. Piesmi, ki jih bo med andohtjo pieu zbor Tri doline/Tre valli, bojo parklicale pozornost na narbuj pomembne dogodke Jezusovega tarpljenja. Na začetku Križove poti bojo zapiel’ »Pojmo, le pojmo za našin Jezusan«. Na drugi postaji, kàr Jezus vzame križ, piesem »O sveti križ«, ki

pravi o tarpljenju Božjega sina. »Pesem od žalosti Marije« bo spuomnila na tarpljenje Marije Device pod križan. Kar Jezus umre na križu, bojo zapiel' »Ave Verum« in »Lacrimosa«, ki ju je zluožu W. A. Mozart. Na koncu bo zbor Tre valli/Tri doline pieu kupe z zboran iz San Giovanni tud druge piesmi o Jezusovin pasijonu in tarpjenju na križu. Za začetak in konac pobožne uprizoritve so izbrali cierku Svete Lucije, zak’ so v nje apsidi freske, ki predstavjajo tiste, kar se je gajalo pred Križovo potjo. Namalane so podobe umivanja nog Apostolam, Jezusove molitve v vrtu Getsemani, Judovega poljuba, Pilata, ki si umije roke, bičanja Jezusa, žalosti Marije in žen in druge, ki bojo pomagale viernikam razmisliti go mez Jezusovo tarpljenje.

Urniki svetih maš za Velikonočne praznike - Sante messe di Pasqua NEDIŠKE DOLINE VALLI DEL NATISONE

17. obrila Veliki četartak - Zadnja vičerja Arbeč/Erbezzo, ob 18.00 Gorenj Marsin/Mersino alto, ob 18.00 Gorenja Miersa/Merso Sup., ob 20.00 Kosca/Cosizza, ob 19.00 Landar/Antro, ob 19.30 Liesa/Liessa, ob 20.00 Ruonac/Rodda, ob 19.30 Sauodnja/Savogna, ob 19.00 Sriednje/Stregna, ob 18.30 Špietar/San Pietro al Natisone, ob 20.30 18. obrila Veliki petak - Jezusovo tarpljenje an smartArbeč/Erbezzo, ob 18.00 Dolenj Marsin/Mersino basso, ob 20.00 Kosca/Cosizza, ob 19.00 Kravar/Cravero, ob 17.00 Gorenja Miersa/Merso Sup., ob 15.00 an ob 20.00 Gorenj Tarbij/Tribil Sup. ob 15.00 Landar/Antro, ob 18.00 Liessa/Liesa, ob 20.00 Matajur/Montemaggiore, ob 17.00 Ruonac/Rodda, ob 19.30 Sauodnja/Savogna, ob 19.00 Sriednje/Stregna, ob 18.30 Špietar/San Pietro al Natisone, ob 15.00 an ob 20.30 Tarčmun/Tercimonte, ob 15.00 Topoluove/Topolò, ob 15.00 19. obrila Velika sabota - Jezus v grobu Arbeč/Erbezzo, ob 18.00 Dolenj Marsin/Mersino basso, ob 20.00 Gorenj Tarbij/Tribil Sup., ob 16.30 Landar/Antro, ob 18.00 Liessa/Liesa, od 9.00 do 13.00 požegnovanje kruha po vaseh fare Liessa/Liesa, ob 20.00 Oblica/Oblizza, ob 16.00 Podutana/San Leonardo, ob 21.00 Podutanska fara/parr. S. Leonardo,

10. do 12. ure požegnovanje kruha Ruonac/Rodda, ob 19.30 Sauonjska fara/Savogna, od 9. do 18. ure bo požegnovanje kruha po vaseh fare Sriednje/Stregna, ob 19.30 Špietarska fara, od 14.00 od Mečane bo požegnovanje kruha po vaseh Štuoblank/San Volfango, ob 18.00 Tarčmun/Tarcimonte, ob 19.00 Topolò/Topoluove, ob 15.00 od

20. obrila Velika noč - Kristusovo vstajenje Brišča/Brischis, ob 9.30 Čarni varh/Montefosca, ob 11.15 Dreka, ob 11.00 Gorenj Barnas/Vernassino, ob 12.00 Gorenj Marsin/Mersino alto, ob 11.00 Gorenja Miersa/Merso Sup., ob 11.15 Gorenj Tarbij/Tribil Sup., ob 9.00 Kosca/Cosizza, ob 10.00 Landar/Antro, ob 9.30 Liesa/Liessa, ob 11.00 Matajur/Montemaggiore, ob 9.00 Sauodnja/Savogna, ob 11.00 Sriednje/Stregna, ob 10.00 Špietar/San Pietro al Nat., ob 11.00 Špietar/San Pietro (rikover), ob 9.00 Tarčmun/Tarcimonte, ob 10.00 21. obrila Velikonočni pandiejak Barnas/Vernasso, ob 10.00 bo votiuna maša iz Sauodnje Oblica/Oblizza, ob 9.00 Podutana/San Leonardo, ob 9.00 Topolò/Topoluove, ob 10.00

TERSKE DOLINE VALLI DEL TORRE

17. obrila Veliki četartak - Zadnja vičerja Viškorša/Monteaperta, ob 20.30 18. obrila Veliki petak - Jezusovo tarpljenje an smartKarnahta/Cornappo, ob 15.00 Tipana/Taipana ob 19.00

Viškorša/Monteaperta, ob 20.30 19. obrila Velika sabota - Jezus v grobu Viškorša/Monteaperta, ob 21.30 20. obrila Velika noč - Kristusovo vstajenje Bardo/Lusevera, ob 11.30 Karnahta/Cornappo, ob 9.30 Tipana/Taipana, ob 11.00 Viškorša/Monteaperta, ob 11.00 Zavarh/Villanova delle grotte, ob 10.30 21. obrila Velikonočni pandiejak Bardo/Lusevera, ob 11.30 Viškorša/Monteaperta, ob 9.30 Zavarh/Villanova delle grotte, ob 10.30

KANALSKA DOLINA VAL CANALE

17. aprila Veliki četrtek - Zadnja večerja Naborjet/Malborghetto, ob 18.00 Ovčja vas/Valbruna, ob 19.00 Ukve/Ugovizza, ob 20.00 Žabnice/Camporosso, ob 20.00 18. aprila Veliki petak - Jezusovo trpljenje in smrtNaborjet/Malborghetto, ob 20.00 Ovčja vas/Valbruna, ob 18.00 Ukve/Ugovizza, ob 19.00 Žabnice/Camporosso, ob 15.00 an ob 20.00 19. aprila Velika sobota - Jezus v grobu Naborjet/Malborghetto, ob 18.00 Ovčja vas/Valbruna, ob 14.00 Žabnice/Camporosso, ob 14.30 an ob 20.00 20. obrila Velika noč - Kristusovo vstajenje Lužnice/Bagni di Lusnizza, ob 18.00 Naborjet/Malborghetto, ob 11.00 Ovčja vas/Valbruna, ob 10.15 Svete Višarje/Lussari, ob 12.00

Ukve/Ugovizza, ob 9.15 Žabnice/Camporosso, ob 10.00 21. obrila Velikonočni pandiejak Svete Višarje/Lussari, ob 12.00 Ukve/Ugovizza, ob 9.15 Žabnice/Camporosso, ob 10.00

REZIJA - RESIA

17. avrila Sveti čatärtak - Zadnja vačerja Jëžuša Ravanca/Prato, ob 20.30 18. avrila Sveti petak - Jëžuš na krïžu an smartRavanca/Prato, ob 20.00 Solbica/Stolvizza, ob 15.00 19. avrila Sveta saböta - Jëžuš tu-w Sepülkrë Osojani/Oseacco, ob 20.30 20. avrila Velïka nuć - Jëžuš je od smärti wstäl Solbica/Stolvizza, ob 9.30 Ravanca/Prato, ob 11.00 21. avrila Anjuluw din Bila/S. Giorgio di Resia, ob 11.00 Njiva/Gniva, ob 9.30


Velika noč

15. aprila 2014

stran

3

MANUELA IURETIG Z LOGA nam jeZgodovina pokazala, kakuo se parpravja tradicionalni simbol narbuj velikega kristjanskega goda. Tehnike sta dvie - kultura Zgodovina Zgodovina - kultura - kultura

FarbaneProglobimo jajca-pierhi so simbol in Proglobimo premislimo Proglobimo in premislimo in premislimo Velike noči, saj predstavljajo življenje 1. TAKOLE SE PARPRAVJAJO PIERHI ZA PRASKANJE

2. TAKOLE SE PARPRAVJAJO PIERHI Z NARAVNIMI PODOBAMI

Nucamo: jajca, ardečo čebulo, vodo (v kateri bomo kuhal' jajca), škarje al' nožič. 1. Uzamemo olubje čebule in ga denemo v hladno vodo.

Nucamo: jajca, travo, cvetje, ardečo čebulo, vodo (v kateri bomo kuhal' jajca), špaj, culo. 1. Uzamemo olubje čebule in ga denemo v hladno uodo.

2. Denemo not jajca, ki na smiejo biti marzla, če ne poknejo. Pustimo, naj se kuhajo pou re. Manuela Iuretig

V Špietru razstava o pierhah v začetku 19. stuolietja

P

2. S špajem zavijemo trave in cvetje okuole ica. 3. Zavijemo jajca v culo.

3. Kàr so se jajca pohladila, jih praskamo s škarjami al’ z nožičan. Napišemo al’ narišemo, kar želimo.

Ilaria Banchig

ierhi, se pravi farbane jajca, so simbol Velike noči, zak' predstavjajo živjenje in rodovitnost. Poznane so povsod po svietu. Tudi v Nediških dolinah imajo liepo in dugo tradicijo. Za Veliko nuoč so se ljudje šenkali pierhe. Jajca se skuhajo v farbani vodi in se potle praskajo s škarjami. Do konca parve svetovne vojske so nucali samuo naturalne farbe. Če želimo, de nam jajca pridejo armene farbe, denemo tu vodo olubje armene čebule, zaferan, kamilco al' piskuline; če želmo, de nam pridejo arjave farbe, denemo not olubje ardeče čebule, kafè al' čaj; če jih želmo zelene barve pa travo, spinažo, pokrive, olub bobovega kostanja. Na pierhih lahko vepraskamo puno

podob. Muorajo pa kiek pomenit in biti ponavadi znamunje življenja. Na pierhah lahko na primer vepraskamo štierko (quadrifoglio), ki je simbol sreče in pomladi; zvezde, luno, sonce, ki so simbol večnosti; cvetje (rože), simbol pomladi in veselja; kakuošo simbol domačega življenja. Vičkrat so tudi podobe viere, ku na primer galob z ojko, jagnje, Jezusovo sarce, križ, Kalvar, zuonovi. Na pierhah na smiejo parmanjkat krancelni. Tudi kracelni so lahko vič sort. Na primer so greški krancelni, ki predstavjajo človekovo življenje, al' pa tarnuova krona, ki predstavja Jezusovo tarpljenje. V lietih za nami je društvo Kobilja glava v Dreki parpravljalo pred vsa-

ko Veliko nočjo delavnico (laboratorij), de bi pokazalo in učilo, kako se napravljajo pierhi. Lietos zauoj tehničnih problemu laboratorija na bo. V Špietru pa bo v prestorih Beneške galerije v Slovenskim kulturnim domu od 11. obrila (odparli jo bojo ob 18.30) do 11. maja arzstava fotografij zelo starih beneških pierhu s Tarčmuna in iz Robidišča iz začetka 20. stoletja. Fotografije so shranjene v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. Bralce Doma uči, kuo se nardijo pierhe, beneška umetnica (artistka) Manuela Iuretig, ki živi na Logu v podbunieškin kamunu. Manuela runa naj farbana artistična jajca, naj tista po stari navadi.

4. Denemo not jajca, ki na smiejo biti marzla, če ne poknejo. Pustimo, naj se kuhajo pou ure.

5. Na kuhanih jajcah pridejo narisane cvetje in trava.

NEDIŠKE DOLINE Nekatere so se ohranile do donašnjih dni, druge so šle v pozabo

Prave beneške navade

Z

a Veliko nuoč je Benečija imiela v starih cajtih puno liepih navad. Nekatere so se ohranile do donas. Parprave na te narbuj velik kristjanski praznik začnejo že v postnim cajtu s pokuoro in molitvijo. Vsak petak je bla ankrat po vsieh cierkvah Križova pot. Zbralo se je nimar lepuo število vierniku. Donašnji dan se je tela pobožnost ohranila le v nekaterih krajah. V lieški fari je na odpartim, vsak petak v drugi vasi fare. Velik tiedan začne z Ojčinco, kàr se v cierkvah zmisnejo na Jezusu vstop v Jeruzalem. Besieda »Ojčinca« pride od ojkovih vejic, ki jih v telem dnevu duhovnik požegne. Vsak viernik po maši nese damu snopič ojk. Na Velik četartak se Cierku zmisne na Jezusovo zadnjo večerjo. Po petju »Glorije« zvonovi mučé do sabote zvečer. V telih dneh, de bi nadomestil’ zuonove, so do malo liet nazaj otroci šli po vasi in rapotali z

»laskotcan«. Laskotac (v nekaterih vaseh mu pravijo tudi »darkatavca«) je ‘na škatla, ki ima notri kladva, ki tučejo na leseno desko. Kupe s Pepeunico, tuo je srieda, v kateri se začenja Post, je Velik petak sam dan, v katerem se kristjani muorajo postit. Ankrat na velik petak, dan Kristusovega tarpljenja, so ljudje zvečer šli v precesijo po vasi z relikvijo svetega križa. Tekrat so lepuo napravli vas. Zatuo ki nie bluo luči ku sada, so žgal’ čuške. Gor na ‘no palco so nataknil’ čuške, ki so jih potlè namočil’ tu petrolio. Precesija se je odvijala po cieli vasi. V precesiji so šli naprej puobi, ki so pičili tele palce tu zemjo, de bi ljudje videli, kode hodejo. Ljudje so tud’ nosil’ majhane sveče. Med precesijo so vierniki pieli »Miserere«. Precesija je v nekaterih vaseh šele. Namest čužk paržigajo pa sveče in lumine. Na Veliko saboto so ljudje že zjutra nesli žegnat jedila. Donas, zak’

nie vič famoštru, žegnanco nardijo pogosto pa zvečer par vilji al’ par velikonočni maši. Po tradiciji so ankrat nesli žegnavat čarni kruh, jajca, salam in tri kornine hrena, ki so bli simbolična jedila. Čarni kruh, ki je muoru imiet napravjen v skoriji na varh križ, je predstavu Jezusovo teluo, pet ardečih jajc (pierhu) je siboliziralo pet kapji karvi Jezusovih ran, tri kornine hrena so bli trije cveki, s katerimi je biu Jezus parbit na križu, medtem ko je špaj, ki je vezu salam, predstavju varco, s katero je biu Kristus zavezan. Blizu tega je bla fujača al’ obiejen kruh, ki so ga jedli na tešče, zjutra na Veliko nuoč, galobice, ki so ble namienjene posebno otrokam in še sù za žvino. Potle so pokrili vse z bielin tovajučam an na varh so položli varšič ojke. Na Veliko soboto par vilji duhovnik požegne karstno vodo in oginj, simbol živjenja in Kristusove moči, in paržge velikonočno svečo, ki potlé

Na Veliko saboto je žegnanca.

gori par utarju do Majinc. Na Veliko nuoč so doma arztegnil’ bieu tovajuč gor na mizo anta so gor ložli požegnana jedila. Še na tešče so ljudje muorali jest narpriet žegnano fujačo. Se nie smielo vrieč proč nič od tistega, kar je bluo žegnano. Tud lupin od jajc nieso vargli proč. Potresli so jih okuole hiše, zak’ so pravli, de takuo na bojo hodil’ blizu modrasi. Dal’ so žegnane otrobe in sù žvin-

am, olube od jajc in kože od salama so vargli kakuošan takuo, de so tudi žvine imiele žegnana jedila. Za otroke so mame spekle galobice. Zatuo ki tenčas tudi jajc nie bluo puno, so včasih ložle notar oriehe. Tela je bla »sorpresa«, al’ so ušafal’ oreh al’ ice. Seviede tist, ki je ušafu ice, je biu narbuj veseu. I. B.


4

versko življenje

stran

15. aprila 2014

dom

26. OBRILA BO NA VARHUZgodovina v spomin svetemu -in- kultura nepozabnemu Zgodovina kulturaduhovniku, ki je ustanoviu »Dom«

Pasqua nella valle del Cornappo «L'avvicinarsi della Santa Pasqua mi dà l'occasione di entrare per la prima volta nelle vostre famiglie (e spero anche nel vostro cuore) con queste mie povere e semplici parole». Inizia così il messaggio inviato dal diacono don Egidio Marin alle comunità delle quali è al servizio dallo scorso marzo. Ai fedeli di Debellis, Cornappo, Monteaperta e Taipana scrive: «Fratelli e sorelle, parliamoci sempre liberamente, come amici sinceri. In questo momento ho veramente bisogno della vostra vicinanza e della vostra amicizia sincera. Pregate per me affinché possa servire senza deludere e senza dividere, senza trascurare ciò che è essenziale per un ministro di Gesù. A Pasqua ci scambiamo gli auguri con la speranza che il mondo diventi migliore. Mi chiedo se sia legittima questa speranza considerando le ingiustizie, le follie, la corruzione, il male, le divisioni che abbondano nel mondo! Nonostante ciò, io penso sia legittimo sperare, e la ragione di questa speranza, dice san Paolo, è Gesù Cristo morto e risorto. Quel Gesù che ha lasciato la tomba vuota e si è presentato vivo ai suoi apostoli, è apparso a Paolo sulla via di Damasco, ha camminato fianco a fianco coi discepoli di Emmaus, ha parlato a Francesco nella solitudine a La Verna, in tempi non lontani ha lasciato impressi a padre Pio da Pietralcina i segni della sua passione, ha fatto sentire distintamente la sua voce a Madre Teresa di Calcutta». «È sempre quel Gesù che oggi parla al cuore di ognuno di noi – prosegue don Marin –, si fa nostro compagno di viaggio, ci dice che la nostra storia si compie sotto il suo sguardo, è strettamente legata alle sue mani, non alle mani di mercanti orgogliosi, prepotenti e bugiardi di questo mondo. Infine è sempre quel Gesù che ci fa interprete presso il Padre per le nostre piccole e grandi esigenze quotidiane». E conclude: «Ringrazio e benedico di cuore il nostro parroco don Vittorino, assieme a tutti voi. Sono particolarmente vicino a chi soffre, a chi si sente solo, agli anziani. Un pensiero di affetto per tutti i giovani e i bambini delle comunità. La Pasqua porti a tutti serenità e felicità».

VELIKA NUOČ

Odvaljen kaman

Evangelij po Janezu (20,1-9)

P

arvi dan tiedna je paršla Marija Magdalena navsezguoda, še v tami, h grobu an je videla, de je kaman odvaljen od groba. Tekrat je stekla an paršla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je imeu Jezus rad, ter jim rekla: »Gaspuoda so vzeli iz groba an ne vemo, kam so ga položili.« Petar an te drugi učenac sta šla von an se odpravila h grobu. Kupe sta tekla, pa je drugi učenac Petra prehiteu an parvi paršu h grobu. Sključu se je an videu pavuoje, ki so ležali tam, pa nie šu notar. Tekrat je paršu tudi Simon Petar, ki je šu za njim, an stopu v grob. Videu je pavuoje, ki so ležali tam, an prtič, ki je biu na Jezusovi glavi, pa nie ležu s pavuoji, ampa posebej zvit na drugim mestu. Tekrat je stopu notar tudi te drugi učenac, ki je parvi paršu h grobu; an videu je in viervu. Niesta še namreč zastopila Pisma, de muora vstati od martvih.

Pre Marju Laurencigu Proglobimo Proglobimo in in premislimo premislimo v spomin 25 liet po smarti

V

R. D.

saboto 26. obrila bo ob 11. uri u cierkvi Svetega Duha na Varhu, v podbunieškim kamunu, sveta maša ob 25. oblietnici smarti (18. obrila 1989) pre Maria Laurenciga, svetega beneškega duhovnika, ki je biu med ustanovitelji Doma. Pre Mario se je rodiu 21. novemberja lieta 1908 v Ložanjovi družini par Pulerjih. V sarcu je začutu božji poklic za duhounika skuoze zgled klerika Antona Dorbolò z Varha, ki je mlad umaru. Dvie liet na dugim sta se tata in mama uperjala njegovi volji, de bi šu u seminar, zauojo ubuoštva, ki je bluo par hiši. Lieta 1922 reči so se zbuojšale in se je pre Mariu posrečilo, de je stopu u videnski seminar, star 14. liet. Izpite za sprejem mu jih je napravu po slovensko msgr. Ivan Trinko. 8. luja lieta 1934 je parjeu mašniško posvečenje. 15. luja je molu parvo sv. mašo na odprtem, pred staro cierkvjo Sv. Duha. Na podobico je zapisu: »Vsega sem zmožen s pomočjo Tistega, ki mi pomaga: Boga«. S takim prepričanjem je pre Mario sparjeu 10. vošta, lieta 1934, dekret za vikarja par Svetem Štuoblanku. Zvestuo je služu svojim faranam in zvestuo in radodarno pomagu tudi drugim faram. Od lieta 1980 si je pre Mario uzeu na ramana tudi dreško faro par Mariji Devici.

Biu je dobar pridgar in žartvovalen, nimar na razpolago vsiem ljudem. Vsierod, kjer je nastopu, si je s svojo dobrotljivostjo, z odkritosrčno ljubeznivostjo in potarpežljivostjo zaljubu ljudem. Če so ga vsi želieli za svojega duhounika, pre Mario ankul nie mislu in si upu zapustiti svojih parvih učič Štuoblanske fare in tam je ostu dušni pastier skor 55 liet. Druga svetovna vojska je zajela na parvi varsti pre Maria. Zaplenili so mu faruž in je puno cajta muoru biti cele dneve par cierkvi in si skuhat kajšan kompier, za preživiet. Vserode je hodu, vedno v smartni nevarnosti, za pomagat judem in jim dajat kuražo, pogum. Skarbeu je za podkopat vse martve, naj so bli Italijani, Jugoslovani ali Niemci. Po vojski je skarbeu, de bi pejali njih kosti na rodne britofe. Po vojski, de bi pomagu ljudem, ki so bli brez diela in zaslužka, je napravu kantierje diela. Z njimi je napravu ciesto do Štuoblanske cierkve, zazidu par faružu hram za farane, ciesto do Pacuha, v Skale, v Zavart, akvedot par Peternielu, ciesto k cierkvi par Devici Mariji. Opravlju je tudi kamunske kantierje. Biu je puno liet sekretar organizacije »Coltivatori diretti« v dreškim kamunu. Skarbeu je, za zadobit penzijon vsiem judem, ne samuo njegove fare, pa tudi drugih vasi. Pre Mario, ki se je rodiu v beneško slovenski kumetuški, kristjanski družini, ki je poznala samuo dielo, molitu in slovenski jezik, je ostu zviest

Celuo življenje je posvetiu ljudem v Dreki in Benečiji

pre Mario Laurencig

dielu, molitvi in svojemu maternemu jeziku. Lieta 1933 je fašizem prepoviedu slovenski jezik in napravu našim ljudem strašno karvico. Pre Mario pa se nie brigu za to prepuoved. Naprej je po slovensko pridgu, molu, spoviedu in guoriu z ljudmi, v cierkvi in zuna nje. Zatuo 30. otuberja lieta 1934, kàr so bli zbrani sosiednji duhouniki za svete spuovedi ob prazniku svetega Štuoblanka, sta stopnila v njega faruž dva karabinierja in ga odpejala na kvesturo v Vidan in z njim tudi pre Antona Domenisa, ki je biu famoštar par Devici Mariji v Dreki. Na kvesturi so zagrozili dviem duhounikam, naj ne nucata vič ne v cierkvi ne zuna nje

slovenskega jezika, če nečeta priti v nesrečo. Pre Mario pa, ki je imeu na kamunu dobre politične sekretarje, je le naprej pridgu in molu po slovensko, prepričan, de jezik pomaga ohraniti viero. Lieta 1966 je s pomočjo drugih duhouniku začeu izdajat vierski list »Dom« in sodelavu par vsaki kulturni beneško-slovenski manifestaciji, od Dneva Emigranta do Kamenice. Biu je celuo predsednik Beneškega gledališča. Pre Mario je biu prepričan, de nie pruoti Italiji, kduor guori slovenski jezik in skarbi, za ohraniti slovensko kulturno, navade in dušo, ampa tist, ki v imenu Italije, želi uničati naš materni jezik. Dokier so mu moči parpustile, je pre Mario skarbeu, de se Dom okrepi in arzšieri po Benečiji in med našimi emigranti po svietu. Biu je parsoten par vsaki slovenski manifestaciji; dajau je kuražo vsiem tistim, ki so dielali, de se ohrane slovenska kultura v naših dolinah. Tud kàr je oboleu in so mu moči parmankale, je biu nimar veseu, če je kajšan šu k njemu na obisk v tist faruž, v katerim je preživeu celuo suojo duhovniško življenje. Ob zlati maši lieta 1984 je odklonu imenovanje za monsinjorja, kier je biu pred mašniškim posvečenjem objubu, de na bo sparjeu nobene časti, če mu bo Buog dau preživieti kajšno lieto ku duhovnik, saj so mu bli zdravniki napoviedali kratko življenje. Pismo, ki ga je tekrat pošju videnskemu nadškofu Alfredu Battistiju je zaries pretreslijvo in priča o človieku in duhovniku zaries globoke viere.

V PORČINJU BO SLOVESNOST V SLOVENŠČINI odprla novo romarsko sezono k Devici Mariji »od srpa«

K Božji Materi, ki je govorila slovensko

N

a začetku letošnje romarske sezone v Porčinju bo v soboto 26. aprila slovesnost namenjena slovenskim vernikam iz Benčije, Posočja in od vsepovsod. Ob 10. uri bo somaševanje, ki ga bo vodil msgr. Dionisio Mateucig, rektor višarskega svetišča, ki stoji kakor Porčinj na stičišču jezikov in kultur. Slovenski verniki bodo imeli priliko poznati edinstveno zgodovino prikazovanj Device Marije beneškoslovenski deklici. Kot beremo v tiskanem spominčku, se je 8. septembra 1855 Devica Marija prikazala na polju Dolina pod Porčinjem mali desetletni Teresi Dush in ji v domači slovenski govorici zaupala nalogo, naj vsem ljudem posreduje sporočilo: »Posvečujte praznike in ne preklinjajte, pokorite se in spoštujte post in dobro molite sv. Rožni venec.« Deklici ljudje niso verjeli, tako ji je Mati Božja med tretjim videnjem v župnijski cerkvi vtisnila na hrbtno stran desne roke »majhen križec, kakor da bi bil iz lesketajočega se zlata«. Ko so videli to znamenje, so ljudje končno verjeli in so začeli opravljati vsa Marijina »priporočila«. Vidkinja pa je med drugim videnjem prejela od Marije tudi tajno sporočilo, ki ga

je ves čas skrbno varovala in ga odnesla s seboj v grob. Leta 1856 so jo sprejeli v žensko sirotišnico zavod svetega Luigija Scrosoppija v Vidnu. Kasneje je v njej dozorel Božji klic k redovništvu, vendar so jo velike težave ovira-

le pred dokončno odločitvijo. Leta 1864 ji je »Mati Božja iz Nebes« med ponovnim videnjem razblinila vse dvome in jo opogumila, naj vstopi v Skupnost redovnic Božje previdnosti (Congregazione delle Suore della Provvidenza). Istega leta je bila

7. avgusta sprejeta med kandidatke, 19. marca 1867 pa so jo sprejeli v noviciat. 14. septembra 1868 je postala redovnica in prejela od svetega Luigija Scrosoppija ime Maria Hozana. Njena naloga je namreč bila vekomaj »hvaliti« Mater Božjo, ki jo je »tako ljubila, varovala in podpirala s prav posebno milostjo«. Umrla je v Vidnu 16. avgusta 1870, ko še ni dopolnila 25 let, in je že veljala za svetnico. S časom je zgodba o prikazovanjih Device Marije v Porčinju šla v pozabo, pa domačini so ohranili spomin in le naprej hodili molit rožni venec v Dolino, kjer so zgradili kapelico. Na koncu prejšnjega stoletja je župnik v Škednju (Ts) g. Carlo Gamberoni začel raziskovati in pisati o tem čudežnem dogodku, medtem ko se je takratni domači župnik msgr. Vito Ferini s podporo takratneka videnskega nadškofa mons. Alfreda Battistija prizadeval, da bi se sporočilo Matere Božje iz Porčinja poznalo in širilo. Slovenski verniki se moramo pa zahvaliti p. Cirilu Čargi, ki se že leta trudi, da bi se zgodba o prikazovanjih Matere Božje slovenski deklici poznala v Sloveniji in med zamejskimi Slovenci. Za to se zelo prizadeva tudi sedanji župnik g. Vittorino Ghenda.


dom

zgodovina - kultura

15. aprila 2014

stran

5

L’INTERVENTO di Giorgio Banchig al convegno tenutosiZgodovina a Udine il 3 aprile, in occasione dell’anniversario della «Patrie dal Friul» Zgodovina - kultura - kultura

L’autonomiaProglobimo del popolo sloveno Proglobimo in premislimo in premislimo nel patriarcato di Aquileia Insediati nei pressi della capitale, costituivano una significativa presenza nello Stato feudale costituito il 3 aprile 1077

«T

Giorgio Banchig

voj pot je v Oglej, de položil nate / roké bo patriarh, ak duh te žene, / ko si pogublial / jih, oteti brate, / duhovnega te storil bo, ko mene. / V deželah jutra čakajo bogate / te žetve, ne zamudi je nobene, / le hitro v Oglej, tje do patriarha, / de posveti te v mašnika, duš varha». (La tua strada ti porta ad Aquileia, dove il patriarca ti consacrerà come me sacerdote imponendoti le mani perché i fratelli, cui fosti già segno di errore, tu tragga dai loro culti vani. Nelle regioni d’oriente t’attendono ricche messi, una sola non perdere, vai veloce ad Aquileia perché il patriarca ti consacri sacerdote, custode delle anime). Sono questi i versi del più grande poeta sloveno France Prešeren (1800-1849) che nel poema «Krst pri Savici» (Il battesimo presso la Savica – una cascata nella valle dei laghi del Triglav) rievoca la trasformazione spirituale del popolo sloveno attraverso le vicende del suo mitico eroe, Črtomir, che il missionario invita a recarsi ad Aquileia per essere consacrato sacerdote ed operare per la conversione del suo popolo. È interessante che Prešeren faccia coincidere i primordi della storia degli Sloveni con la conversione al Cristianesimo ed è significativo che il poeta guardi ad Aquileia come matrice della cultura slovena. Anche se, scrive lo storico friulano Gian Carlo Menis, «la grande epopea della evangelizzazione nei secoli VIII-IX-X che trasformò così profondamente la coscienza delle popolazioni caranta-

Nella foto: da sinistra: Linda Picco, Carli Pup, Marco Stolfo, Giorgio Banchig, Giuseppe Mariuz, Velia Plozner.

ne e slovene a sud della Drava unendole idealmente a quelle friulane nel nome della comune madre nella fede Aquileia è scarsamente documentata dalle fonti letterarie» essa è «chiaramente intuibile attraverso molteplici indizi archeologici ed antropologici». «Alla fine del primo millennio – è ancora Menis che scrive – restò depositato, per merito dei missionari aquileiesi, su tutte le regioni delle Alpi Orientali un comune strato di matrice cristiana che amalgamandosi con altre componenti etnogenetiche, perpetuò la sostanziale unità spirituale dei diversi popoli».

V

Sono queste le radici del Patriarcato di Aquileia, inteso come diocesi, come provincia metropolitana e dal 1077 come stato feudale. Aquileia, dunque, come madre non solo della fede, ma anche della cultura di questi popoli, come garante e maestra della loro lingua, come baluardo contro le prevaricazioni e sopraffazioni di un popolo su un altro, come promotrice dell’identità, della dignità, dei diritti fondamentali della persona. Quanto il Patriarcato sia stato libero da ogni forma di quello che oggi chiamiamo nazionalismo con le sue coniugazioni colonialiste e assimila-

trici è dato dal fatto che gli Sloveni dal VIII-IX secolo erano insediati nelle Valli del Natisone, vale a dire nelle immediate vicinanze di Cividale, che fu per secoli sede dello stato e della giurisdizione ecclesiastica patriarcale. Nel ambito dello stato patriarcale le Valli del Natisone costituivano una gastaldia, cioè un distretto territoriale direttamente dipendente dall’autorità centrale. Dello stato feudale patriarcale, inoltre, facevano parte altri territori abitati da Sloveni, come la gastaldia di Tolmino, che si estendeva sulla Valle dell’Isonzo, e i

POSVET V VIDNU O DOMOVINI FURLANIJI - «PATRIE DAL FRIÛL»

četrtek 3. aprila je bil praznik za Furlanijo, saj je bla obletnica, odkar je leta 1077 Henrik IV. patriarhu Sigehardu podelil fevdalne pravice nad Furlanijo. Tako je Furlanija postala država z veliko stopnjo samostojnosti v okviru Svetega rimsko-nemškega cesarstva. V okviru te nove države sta si oblast enakomerno delila patriarh in parlament. Takrat se je za tisto ozemlje uveljavilo ime Patria del Friuli (Domovina Furlanija). Da bi se spomnili na to obletnico je bil v biblioteki Joppi v Vidnu posvet. Spregovorili so Giuseppe Mariuz od Filologiche Friulane, Carli Pup Odbora 482, raziskovalka, Linda Picco, režiser Renato Rinaldi. V tem okviru je bil tudi govor o drugih dveh manjšin-

skih jezikih na območju Furlanije Julijske krajine. O zgodovini in prisotnosti slovenskega naroda na Videnskem je spregovoril Giorgio Banchig, zgodovinar in pokrajinski predsednik Sso. O nemški manjšini je spregovorila Velia Plozner od regionalne komisije za nemško manjšino. Srečanje je povezoval Marco Stolfo. Pozdravili so prisotne Antonella Nonino, odbornik na videnski občini za manjšinske jezike, predsednik videnske pokrajine Pietro Fontanini, predsednik Arlef - Agencije za furlanski jezik, Lorenzo Fabbro, deželni svetnik Vittorio Boem, in predsednik Cirf - Centra za raziskave o furlanski kulturi in o furlanskem jeziku, Paolo Pascolo.

comprensori di Cerkno e di Idria, e da Croati dell’Istria interna fino ad Albona/Labin. Già ai tempi del Patriarcato di Aquileia gli Sloveni delle Valli del Natisone erano organizzati in unità territoriali di uno o più villaggi amministrati dalla vicinia dei capifamiglia rappresentata da un decano. La testimonianza più antica di questa forma di amministrazione, risale al 1262, quando Ulrico, decano di Cividale, pronunciò una sentenza davanti alle porte della chiesa di san Donato contro il «banditore di Antro e gli altri vicini di quel luogo» (Podrecca). Le vicinie erano raggruppate nelle due Contrade di Antro e di Merso/ San Leonardo. Il termine «Contrada», viene ricordato a partire dal 1275 «in contrata Sancti Leonardi» e nel 1300 «in contrata Antri». Entrambe le Contrade erano federate nella gastaldia che in un primo tempo ebbe la sua sede nell’antica Broxas, presso l’attuale chiesa di San Quirino (San Pietro), dove si riuniva anche l’arengo dei decani delle due Contrade per trattare interessi comuni e dove i nuovi decani grandi prestavano giuramento di fedeltà all’autorità centrale. (1. continua)

TOPONOMASTICA DEL COMUNE DI PREPOTTO - TOPONOMASTIKA OBČINE PRAPOTNO - TOPONOMASTICHE DAL COMUN DI PREPÒT SALAMANT - SALAMANTI (slov.) Salamánti, Salamántov, Salamánt, pri Salamántih, Ta par Salamánteh, Ta od Salamántu, (friul.) Sàlamant. 1632 Salamant, 1647 Salamant de Idria, 1653 Salamant de Potpechk1; XVIII sec. Salamant (SAC); 18011805 Salamanti (VZ); 1807-1816 Salamant (CN); Salamant (CTT). Nel XVIII sec. il microtoponimo indicava un casolare, con il cognome degli abitanti: questo cognome era chiaramente la continuazione di un personale attestato nel Cividalese già nel XIII secolo, Coculla mari Silimant. Il Corgnali, che aveva studiato questi documenti, riteneva il nome di origine toscana, essendo rarissimo in Friuli2.

Ma un antico pers. ted. Silimann / Salaman / Seelmann3 o Salmond (anglosassone), può essere policentrico in Italia ed avere fortune diverse, per vari motivi. Fra l’altro i personali germanici erano portati indifferentemente da Latini, Tedeschi, Arimanni (discendenti di Longobardi) e Slavi. Bisogna far notare però che nel Friuli medievale è attestato anche l’appellativo, sempre di origine germanica, Salemanus / Salmanus ‘rappresentante’ (anno 1191 Cividale4), per cui nei primi secoli del II millennio può esser stato nella nostra regione un nome di mestiere, poi passato in un cognome ed in un toponimo di Popecchio di Prepotto. La –t epentetica finale che si è aggiunta all’originario *Salaman è un fenomeno dialettale rintracciabile in maniera sporadica sia nella parlata locale slovena sia nel friulano (cfr.

cogn. Bison / Bisont, Derján / Reànt ecc.). Un confronto è possibile in Friuli coi top. Salamanta di Versa (Romans) e Seramànt di Gonars.

SQUARZULIS - SKVARČE SCUARZULIS (friul.) Scuàrzulis, (slov.) Skvárče, v Skvárčah. Etnici: Scuarzulìns. 1807 Catharina Squarzolina de Ciala sub hoc Cura annorum 40 c.a uxor Andreæ dictæ Familiæ de loco dicto Squarzolis ejusdem Communitatis Cialæ (APP, Castelmonte, L.M.); XX sec. Squarzulis (IGM). Gruppo di case poste a sud-ovest di Cialla. Probabilmente da una forma diminutiva di friul. scuàrze ‘scorza, corteccia... di quercia, usata in conceria’5 (< lat. scortĕa; scortum ‘pelle’).

Cfr. i top. Squarzarè, Squarzaredo6 (antichi boschi da dove si ricavavano le cortecce utili): vi troviamo la forma collettiva, valida non solo per le piante ma anche per evidenze antropiche o fisiche7.

STREGNA - SRIEDNJE STREGNE (friul.) Strègne, (slov. dial.) Prapotno Sríednje, du Sríednjin, sríenjski, (slov.) Srédnje, Srédnjega, v Srédnjem. Etnici: (slov.) Srédnjovec, *-nk, (dial.) Sríednjuci. 1692 Stregna (Mappa di V.M. Coronelli); 1763-1787 Sebetnis (sic; SMA, XVII 10); 1807-1816 Sredgna (CN); CTT. Il nome della piccola località deriva dall’agg. slov. srêdnji ‘situato in mezzo, a mezzavia, a

mezzacosta’ ecc.8

Maurizio Puntin Lauro Iacolettig

ZD n. 15, 1985, 3 (attestazioni tratte dal Liber baptizatorum S. Leonardi). 2 Costantini 2002, 476. 3 Heintze 1911, 249. 4 Sella Glossario..., 1944, s.v.. 5 NP 991. 6 ZD n. 8, 1986, 3. A proposito del verbo fr. scuarzâ ‘scorticare, sbucciare’, cfr. gli antichi soprannomi Scorzamela (sec. XIV, S. Daniele), Squarzalovo (lett. ‘scortica-lupo’, zona pordenonese), ecc. 7 Cfr. Savalet (‘zona di sabbie’, Aquileia), Raseit (‘pendio franoso’, Carnia), Lavareit (‘pendio di lastroni’, Carnia) ecc. 8 Pleteršnik II, 562; Zuanella in Dom n. 10, 1985, 3. 1


6

poglobimo in premislimo

stran

l’Opinione di

15. aprila 2014

dom

30. APRILA 2004 je biu na Matajurju velik senjam za ljudi iz Benečije in Posočja Zgodovina Zgodovina - kultura - kultura

Riccardo Ruttar

Pred desetimi lieti Slovenija vstopila v EU

Proglobimo Proglobimo in premislimo in premislimo E se la sfortuna

G

fosse opportunità?

iorni fa è stato pubblicato l’elenco con i redditi dichiarati dai contribuenti dei 136 comuni della provincia di Udine. Me li sono immaginati plasticamente sul «podio» con tutti i loro gonfaloni. In prima fila, pettoruti e tronfi, Moruzzo e Pagnacco vicini ai 25 mila euro a cranio; poco più dietro Cividale con quasi 20. Già metà nascosto S. Pietro/Špietar con oltre 18 e poi S. Leonardo/Sv. Lienart perso nel mezzo. Gli altri comuni delle Valli là, seduti sull’orlo, tra gli ultimi dieci scorgo un po’ affranti la pattuglia compatta di Drenchia/Dreka, Savogna/Sauodnja, Stregna/Sriednje, Pulfero/Podbuniesac, Grimacco/Garmak. Sempre sull’orlo posteriore anche Lusevera/Bardo, Taipana/Tipana e Resia/Rezija. I freddi numeri delineano nella mia mente un quadro un po’ particolare: l’immagine di una nube grigia che ricopre non solo la cima del Matajur, ma si estende su tutta la fascia del confine. E mi chiedo: ma cos’è questa «nuvola nera» che si estende su questa porzione del territorio a ridosso di quel mondo misterioso e strano che nella mia mente di ragazzo identificavo col male assoluto, separato da quella cortina che chiamavamo «di ferro»? E mi rispondevo: questa è scalogna nera, perché – e lo dimostrano anche i numeri – esiste una zona messa peggio delle nostre valli al Nordest italiano? Ebbene sì, è proprio sfortuna e questa ha anche un nome. Comincia anche quello con «S». Mi si dirà che sono in mlafede a pensare che vi sia un certo legame, addirittura storico, di sfortuna e sloveno; che San Leonardo/ Svet Lienart e San Pietro/Špietar non stanno poi neanche tanto male; che la Carnia non ride; che anche Forni di Sotto. Ma, a pensarci bene, noi Benečani di montagna, a un tiro di schioppo da Cividale e Udine, da Manzano e Buttrio, da Moimacco e Remanzacco, a che cosa dobbiamo attribuire la nostra secolare malasorte? Alla nostra incapacità, alla nostra abulia, alla nostra natura di sottomessi e privi di spina dorsale? Perché quando andiamo via di casa, in ogni buco di questo mondo, sappiamo distinguerci per doti diametralmente opposte, facendoci valere, arricchendo noi e gli altri? Davvero la nuvola nera della sfortuna ci tarpa le ali, ci toglie le forze, ci smorza il coraggio, ci fa desiderare di fuggire come gli ebrei dall’Egitto delle dieci piaghe? Con la parola sfortuna, per non adoperare un termine poco elegante, intendo dire quel qualcosa di impalpabile, di indefinito, di mortifero che incombe senza che si trovi mai un responsabile. O non la vogliamo riconoscere perché non vogliamo guardarci allo specchio? Sì, sfortuna come «sloveni». Questa è la nostra «nuvola nera» che ci ha obnubilato la mente in un secolo e mezzo di bastonate. E non siamo ancora capaci di reagire, troppi di noi non sanno far altro che nascondersi, fuggire, cambiare nome e connotati. L’orgoglio dei nostri padri si è coperto di rovi come i nostri monti e non sappiamo più difendere i nostri diritti. Ci sentiamo pecore grigie al margine di un gregge di bianche; mentre basterebbe voltare la faccia e accorgerci finalmente che, con la nuova Europa, il margine si sfalda e che ciò che era periferico si centralizza. Basterebbe un briciolo di autocoscienza, un minimo di autostima e coraggio, e, perché no, di unità di intenti, per battere la sfiga. Essere e riconoscersi sloveni con un’identità da difendere potrebbe essere una buona ricetta per cambiare finalmente la sfortuna in opportunità.

B

R. D.

luo je deset liet odtuod. 30. obrila 2004 se je množica ljudi iz Benečije, Posočja ter Furlanije na Matajurju udeležila praznovanju ob vstopu Slovenije v Evropsko Unijo. Glavni moment je bla sveta maša v zahvalo Bogu za zduževanje stare celine in parporočilo za skupni dom, ki je tist dan sparjemu puno milijonu novih prebivalcu iz sriednje in vzhodne Evrope. Predsedovala so ji nekdanji (sada ranci) videnski nadškof Alfredo Battisti, in koprski škof Jurij Bizjak (tekrat je biu pomožni škof) in številni duhovniki z italijanske in slovenske strani. Parsotni so bli številni predstavniki oblasti, domači šindaki, predstavniki slovenskih organizacij. Biu je zaries velik senjam. Takole je poroču Dom 15. maja. »Za ljudi Soške in Nediških dolin bo ostalo v spominu srečanje na Matajurju, kier je bluo predsviem srečanje ljudi. Paršluo jih je gor okuole ‘an tavžint an pù, četud je šu daž in je varh Matajurja krila gosta magla. Veselje in zadoščenje za dosežen cilj vstopa Slovenije v Evrospko Unijo je bluo videt v očeh vsieh in tuo pomeni, de zbrisanje meje je bluo parčakovano, zaželjeno in parpravljeno od dugega cajta. Nie lahko zbrat tarkaj ljudi za tak dogodek, če zad za njim nieso ljudje čul’, de gre za konac duge in naporne poti, ki so jo prehodil’ ljudje sami in vsi tisti, ki so duge lieta dielal’ za odpravit težave in probleme ustvarjene od meje, za daržat žive stike in odnose med ljudmi, za stuort poznat sosiede, ki so živieli malo kilometru deleč na drugi strani meje in so govorili isti slovenski jezik.« Parljubljen nadškof Battisti je imeu lepo pridgo. »Priče smo zgo-

Un confine pesante

Q

la legna, addirittura il bestiame, cacciati con la minaccia delle armi dai possedimenti restati «dall’altra parte»; di persone e famiglie intere che passavano di nascosto e con molti rischi «di qua»; di consolidati legami di parentela, di amicizia e lavoro drasticamente interrotti. «C’era un soldato col fucile appostato dietro ad ogni cespuglio, da una e dall’altra parte», racconta chi allora c’era. Era la Cortina di ferro. Già negli anni Cinquanta la situazione migliorò. Ma il confine restò, sul terreno e nelle menti a dividere due mondi contrapposti: la democrazia dal comunismo, l’economia capitalista da quella socialista; e soprattutto genti affratellate fin dai tempi di Aquileia che, peraltro, parlano la stessa lingua. «Quante preoccupazioni, quanto dolore, quanta disperazione e rabbia ha causato questo maledetto confine», ha esclamato il prefetto di Tolmin, Zdravko Likar, intervenendo il 6 gennaio 2004 al «Dan emigranta». Ezio Gosgnach da «La mia terra la mia gente»

dovinskemu dogodku, epohalni spremembi. Ne gre namreč le za objem med Furlani in Slovenci, ki so podarli osovraženo mejo. Rojeva se nova Evropa, tista Evropa, ki so jo sanjali veliki možje kot so papež Pij XII., De Gasperi, Adenauer in Schuman. Donas na teli gori imajo poseben pomien besiede Evangelija “Srečni tisti, ki dielajo za mier, kier imenovani bojo Božji sinuovi”. Mier pa muore imiet fonde na pravičnosti, na dostojanstvu vsakega človieka, na spoštovanju človiekovih pravic. Smo na meji, ki združuje Slovenijo in Italijo, smo na stičišču dvieh velikih narodu, latinskega in slovanskega. Tle se povezujejo sever in jug, zahod in vzhod. Ljudstva so na teli meji doživieli grozote dvieh svetovnih vojski preteklega stuolietja in njih rane so puno liet ostale odparte.« Za absolutistične daržave so samuo sovražniki stali na drugi strani meje in tele so ble narete iz zidov, mriež in bodečo žico, je jau msgr. Battisti, zatuo je donas potriebna nova kultura, nova miselnost navdihnjena z globalnim gledanjem na sviet. Natuo je nadškof Battisti ponudu nekatere misli o novi Evropi:

»Samuo na ekonomiji in politiki — je jau — ne more biti Evropska unija stabilna, kier ji manjka duša. Duša Evrope, njegova narbuj velika bogatija bo nova kultura, ki nudi ne samuo službe in denar, ampa velike kulturne, moralne, vierske in duhovne vrednote. Tele so zgodovinsko premoženje, ki se je rodilo in je dozorielo iz svojih kristjanskih korenin. Pozabljanje teh velikih vrednot v zadnjih stuolietjih je zdrobilo Evropo.« Pomožni koprski škof Bizjak je parmieru številne Slovence, Furlane in Italijane, ki so se udeležili svete maše in proslave na Matajurju, ljudem, ki so iz različnih strani, deleč adan od drugega in de ne bi videli drug drugega, šli pruoti gori. »Buj pa ki so se parbliževali varhu – je jau msgr. Bizjak –, buj so bli blizu tudi drug drugemu. In kàr so paršli na varh, so paršli kupe, zagledali drug drugega in si pogledali v oči. Vsi so se hitro prepoznali in spoznali, de so tam na drugi strani gore taki ljudje ku na teli strani, de si želijo živieti v miru in de hrepenijo po ljubezni. In so se vsi oddahnili in kupe razveselili.«

>> nadaljevanje s prve strani

DIECI ANNI FA la Slovenia è entrata nell’Ue

ualche anno dopo il terremoto fu restaurata la chiesetta intitolata al Redentore in vetta al Matajur. Nella solennità dell’Assunzione, salì a benedirla l’arcivescovo mons. Alfredo Battisti, che celebrò l’Eucaristia all’aperto, proprio accanto al cippo che allora segnava il confine con la Jugoslavia. La partecipazione di fedeli fu davvero eccezionale, anche se la cima della montagna era piena solo da un versante. Infatti, due minacciosi «graničarij«, le guardie di frontiera di Tito, con «Kalašnikov» imbracciato e grosso cane lupo al guinzaglio con grande zelo si curavano che nessuno mettesse piede oltre la linea confinaria. Basterebbe la memoria di quell’episodio a dire con quale sollievo le popolazioni che abitano lungo il confine tra Slovenia e Italia hanno atteso il 1° maggio 2004, data dell’allargamento dell’Unione Europea. Ma i ricordi dei terribili anni dell’immediato secondo dopoguerra sono molto più dolorosi. Chi li ha vissuti racconta di contadini costretti a lasciare improvvisamente il fieno e

Škof Jurij Bizjak in nadškof Alfredo Battisti na Matajurju 30. aprila 2004.

U

Že deset let smo pod skupno evropsko streho

kinjena je bila mejna kontrola. Čez tolikokrat prekleti konfin gremo sedaj svobodno. Nihče nam ne postavlja več neprijetnih vprašanj in omejuje našega gibanja. Svoboda na konfinu je največji dosežek slovenskega vstopa v Unijo. Tudi skupen denar evro zelo olajšuje življenje ljudi. Zaživela je trgovina. Iz Posočja vozijo v Furlanijo kamioni z gramozom, mlekom, drvmi, lesom in živino. Prej je bilo treba ves tovor voziti čez mejni prehod v Vrtojbi. Na gorah se ni več treba bati kontrol. Turisti in planinci sploh ne vedo več, kje poteka meja med Slovenijo in Italijo. Tudi strah, da se bo kriminal v obmejnem prostoru zelo povečal, se ni uresničil. V Posočju so tujci kupili veliko hiš in odprli mnogo novih podjetij, predvsem turističnih. Očarale so jih naravne lepote ter številne kulturne in zgodovinske znamenitosti. Pri nas se počutijo varne. V Posočju ni avtocest in velikih tovarn. Velika

vrednota so mir, čisto okolje in prijazni ljudje. Podobno je v obmejnem pasu Videmske pokrajine. Sosedje smo z evropskim denarjem uresničili več skupnih projektov. Naredili smo cesto na Solarje, čezmejni muzej na Kolovratu, skupno varujemo Nadižo, povezujeta se naravna parka, narejena je bila cesta s posoške na beneško stran Mije, povezani sta bili obe strani Kanina, etc. Prilož-

nosti je še zelo veliko. Zelo pomemben projekt Jezik – Lingua je z otvoritvijo Slovenskega okna vlil Slovencem v Videmski pokrajini novega upanja in ponosa. Ta ustanova ima veliko prihodnost, saj bo lahko dajala kruh mladim Benečanom. Naj se zgleduje po Kobariškem muzeju! Vstop Slovenije v Evropsko unijo je prinesel več pozitivnih kot negativnih stvari za obmejno prebivalstvo. Kljub temu, da je gospodarska kriza prinesla mnogo težav in znižala življenjski standard ljudi, moramo z optimizmom gledati v prihodnost. Moč Evrope je v njeni različnosti, čeprav nas evropski birokrati delijo na evropski sever in evropski jug. Potreben je zdrav narodni ponos. Imeti rad svoje in ceniti tuje je pot, ki more popeljati evropsko pestrost do izvirnega modela sožitja. Moja velika želja je, da bi Slovenci, Furlani in Italijani živeli v miru in prijateljstvu v združeni Evropi. Zdravko Likar


dom

v ospredju

15. aprila 2014

stran

Il 14 E IL 15 APRILE LA PRESENTAZIONE dei candidati a sindaco enaših a consigliere comunale per il voto del 25 maggio iz iznaših dolin dolin

Elezioni comunali nelle Valli, terske terskedoline doline si scoprono tutte le carte

7

V NABORJETU BORIS PRESCHERN IN DARIO DI VORA

rezija/kanalska rezija/kanalskadolina dolina posoc posoc ˇje ˇje

V

sport sport Mariano Zufferli

Antonio Comugnaro

Eliana Fabello

Adriano Stulin

P. T./E. G.

lare la parte finanziaria; a questo si somma uno sforzo notevole che ci ha visto impegnati nella gestione del territorio». In caso di vittoria gli obiettivi da raggiungere saranno quelli del mantenimento dei servizi presenti a San Pietro e il completamento delle opere pubbliche compatibilmente coi vincoli imposti dal patto di stabilità. «Sul fronte unione e fusione dei Comuni delle Valli, da parte nostra c’è la massima disponibilità, come c’è sempre stata: ragionando insieme potremo tagliare traguardi importanti a favore di tutta la comunità». A sfidare la maggioranza uscente è Fabrizio Dorbolò, 38 anni, di San Pietro, dipendente di un’azienda per i servizi di Udine. Consigliere di maggioranza per 5 anni, e per 10 consigliere di minoranza, è anche consigliere provinciale del Sel. A sostenerlo una lista civica di centrosinistra, «La nostra terra», che sarà presentata l’11 aprile ma che di fatto è già completa: 6 donne e 6 uomini, età media 38 anni; ne fanno parte anche due consiglieri uscenti di opposizione, Marina Pocovaz e Tatiana Bragalini. «Guardiamo a un rinnovamento dell’amministrazione comunale uscente che, a nostro parere, è stata molto assente in questi anni – dice Dorbolò -, indebolendo di fatto la

centralità che San Pietro deve avere, come “capitale morale” e “spina dorsale istituzionale” per tutta la zona valligiana. Intendiamo modificare il piano regolatore che non risponde alle esigenze del territorio e guardare a una fusione con le altre municipalità». A San Leonardo, secondo comune delle Valli, il centrodestra, maggioranza da 15 anni, ha stretto un’alleanza con una parte dell’attuale opposizione, la lista «Insieme San Leonardo», sostenendone il leader Antonio Comugnaro alla carica di primo cittadino. Della maggioranza uscente saranno nelle lista «Uniti per San Leonardo» l’attuale vicesindaco reggente, Teresa Terlicher, l’assessore Ettore Crucil e il consigliere Romano Clinaz. Non ci sarà l’ex sindaco Beppino Sibau, ora consigliere regionale, che darà il suo apporto da esterno. Nella lista di Comugnaro ci sarà, invece, il consigliere uscente Paolo Oviszach. Per il centrosinistra, che a San Leonardo si esprime nella lista civica «Per la gente», candidato sindaco sarà Stefano Predan, consigliere di opposizione uscente, recordman di preferenze cinque anni fa. Non è stato ufficializzata, invece, la composizione della lista che lo sosterrà. A Pulfero la lista di centrosinistra

«Un futuro per Pulfero» ha scelto quale candidato a sindaco Stefano Pollauszach, di Brischis, classe 1969, sposato, due figli, alla prima esperienza politica. Il centrosinistra guida l’amministrazione locale da 15 anni con il sindaco Piergiorgio Domenis, che questa volta sarà in lista come candidato a consigliere. Il centrodestra cercherà di conquistare il Comune candidando a sindaco Camillo Melissa, politico della prima repubblica, quando fu anche consigliere provinciale del defunto Psdi. A Stregna per il centrodestra correrà ancora l’attuale sindaco Mauro Veneto, mentre il centrosinistra ha lanciato Luca Postregna, messosi in evidenza con il movimento «Free Planine». La novità potrebbe essere una seconda lista tutta di nomi muovi in suo appoggio, oltre alla storica lista civica, in questo mandato all’opposizione. A Grimacco per il centrodestra, lista «Per Grimacco», si proporrà per un secondo mandato la prima cittadina uscente, Eliana Fabello, mentre il centrosinistra, lista «Garmak» punta sul consigliere di opposizione uscente Adriano Stulin. Come cinque anni fa dovrebbe presentarsi anche una lista di estrema destra, ancora capeggiata da Walter Qualizza, che riuscì ad entrare in consiglio comunale.

N

ell’imminenza della presentazione delle liste (14 e 15 aprile) sembra delineato, salvo sempre possibili sorprese dell’ultima ora, il quadro degli schieramenti che si contenderanno la guida dei cinque comuni delle Valli del Natisone nel voto del 25 maggio. Va da sé che sotto i riflettori ci sia in primo luogo San Pietro al Natisone, il comune più popoloso. Il sindaco uscente, Tiziano Manzini, dopo 10 anni alla guida del municipio, non si può più ricandidare ma correrà comunque come consigliere in seno alla lista di centrodestra «Rinnovamento. Nuova San Pietro». Tornano a mettersi in gioco anche i consiglieri uscenti Nicola Sturam, Aurelio Massera e Claudia Cantoni. Come da tempo era nell’aria, candidato sindaco è il numero due uscente, Mariano Zufferli, per 10 anni vicesindaco. Sposato, due figli, 53 anni, dipendente del Comune di Moimacco, molto attivo nel volontariato, Zufferli vuole portare avanti il lavoro svolto dalla giunta e dall’amministrazione in quest’ultimo decennio. «Abbiamo portato a compimento molti progetti – dice – ed è stata curata in partico-

Kanalski dolini bodo 25. maja izvolili novo upravo občine Naborjet-Ovčja vas. Prav kot pred petimi leti, se bosta za vodenje občine potegovali spet dve listi. Lista »Uniti per lo sviluppo« (Združeni za razvoj), ki je podpirala odhajajočega župana Alessandra Omana, se bo za župansko mesto potegoval Dario Di Vora, sicer sedanji odbornik za proizvodne, rekreativne in športne dejavnosti. Devetinštiridesetletni Uščan (Lužničan) je direktor banke na Trbižu. Na listi bo kot občinski svetnik kandidiral tudi Oman, ki po treh mandatih ne sme več kandidirati za župana Iz vrst opozicije bo za župana kandidiral devetinštiridesetletni Ukljan Boris Preschern tudi on direktor na eni izmed trbiških bank in v preteklosti že naborješki podžupan in odbornik. Podpirala ga bo na novo ustvarjena lista občanov, na kateri bodo nastopili bodisi osebe, ki so na prejšnjih občinskih volitvah kandidirale na listi »Il Bucaneve« (Zvonček) bodisi druge domače osebnosti. Občinske volitve bodo potekale tudi na Tablji. Sedanja županja in senatorka Isabella De Monte bo kandidirala za evropski parlament na listi Demokratske stranke. Iz vrst sedanje vladajoče občinske liste bo kandidiral za novega tabeljskega župana štirdesetletni Ivan Buzzi, ki je v iztekajočem se mandatu odbornik za kulturo. Po njegovih izjavah bo na listi veliko žensk in veliko mladih. Še ni znano, kdo bo za župana kandidiral iz vrst sedanje opozicije.

VALLI DEL TORRE Mentre a Taipana non ci sono certezze, giochi fatti a Lusevera

CANDIDATI SINDACO Sergio Chinese e Nevio Madotto

Balzarotti sfida Marchiol

Resia, corsa a due

P

ronte per il voto le comunità di Taipana e Lusevera. Per il centro dell’Alta Val del Torre si rimette in gioco il primo cittadino uscente, Guido Marchiol, dopo aver ultimato i suoi primi 5 anni di governo. Lo sostengono i membri del gruppo che fa capo alla civica «Aperti al futuro», la stessa che lo portò alla conquista della poltrona di sindaco la scorsa tornata. Della compagine della maggioranza uscente si ricandidano Paolo Marchiol, Romano Dario Molaro, Marco Muchino, Igor Cerno e Denis Pascolo. A sfidare Marchiol un assessore uscente che aveva rassegnato le dimissioni circa un mese fa, Luca Balzarotti, 36 anni compiuti a febbraio, dell’Alta Val del Torre, residente a Tarcento. A Taipana i giochi resteranno probabilmente aperti fino alla scadenza della presentazione ufficiale delle liste. Diversi i nomi che si sono susseguiti informalmente negli ultimi due mesi. L’uscente Elio Berra, storico

Guido Marchiol

Luca Balzarotti

primo cittadino della vallata, non può più scendere in campo in quella veste ma correrà quasi sicuramente come candidato consigliere. Difficile la scelta del numero uno da proporre per la prima poltrona del Comune: si passa dall’assessore esterno uscente Claudio Grassato, a Sandrino Coos, ad Alan Cecutti fino a qualche voce su esponenti della minoranza uscente e su un outsider, che peraltro nega con decisione, Gabriele Chiopris. l gruppo di opposizione pareva po-

tersi rimettere in gioco puntando su Nicola Ingani, già candidato sindaco la scorsa tornata, oggi capogruppo di minoranza, residente a Udine ma molto legato al paese. Interpellato in tal senso, Ingani ha comunicato la sua scelta, che parrebbe definitiva, di non correre più e di uscire dai giochi completamente. A sfidare l’erede di Berra potrebbe essere un assessore uscente, Roberto Bassi oppure un gruppo che farà capo a lui. Paola Treppo

A

lle elezioni amministrative che si svolgeranno il prossimo 25 maggio, pare che ormai i giochi siano fatti anche a Resia. A sfidare il sindaco uscente, Sergio Chinese, sarà, come nel 2009, il capogruppo della minoranza, Nevio Madotto, che proviene da una lunga esperienza amministrativa. Vicesindaco dal 1990 e il 1999 durante l’amministrazione di Luigi Paletti, da 15 anni siede tra i banchi dell’opposizione. Madotto 55 anni, artigiano e agricoltore, verrà sostenuto da una lista civica. La sua squadra è formata da Silvia Barbarino, Loris Chinese, Manuela Di Bernardo, Michele Di Floriano, Bruno Di Lenardo, Giuliano Fiorini, Cecilia Loits, Severino Madotto, Alessandro Micelli, Mara Paletti, Sandro Quaglia e Marco Valente. Il programma annunciato da Madotto mette in primo piano la lotta allo spopolamento e il mantenimento dei servizi essenziali. Saranno messi in primo piano, inoltre, temi come l’oc-

cupazione, lo sviluppo, la crescita socioeconomica, la salvaguardia del resiano e la valorizzazione dell’ambiente anche in chiave turistica. Si punterà, inoltre, al miglioramento dei servizi sanitari e di assistenza per gli anziani e, allo stesso tempo, al sostegno dei giovani. Sul fronte opposto, Chinese si ripresenta a capo della Lista civica «Resia domani». Ricandidano gli assessori Carmelo Carlo Altomonte, Cristina Buttolo, Franco Siega e il capogruppo Sabrina Chinese. Lascia dopo 15 anni, invece, il vicensindaco, Pierino Pisca, che continuerà, però, a sostenere la lista dall’esterno. La new entry della squadra è Daniele Di Lenardo che arriva dai banchi dell’opposizione. Nella lista ci saranno, inoltre, Francesca Beltrame, Luigino Bortolotti, Franco Calligaris, Franco Di Lenardo, Francesca Foladore, Giorgia Micelli e Roberto Panzoni. Anche il programma di Chinese nasce dalla necessità di affrontare le problematiche della vallata.


8

iz naših dolin

stran

15. aprila 2014

dom

ODDAJE ZA BENEČIJO, REZIJO KANALSKO DOLINO so začele 21. junja 2008 in od tekrat gredo nepretargano naprej izINiz naših naših dolin dolin

Spomladni okusi ob Nediži 5. obrila je začela iniciativa Spomladni okusi ob Nediži/Profumi di primavera sul Natisone, de bi pokušal’ jedila, ki so parpravjena s te dujim zejam. Sodelujejo gostilne: Alla trota par Špehonjah, All’antica na Krasu, Ai buoni amici v Tarčetu, Gastaldia d’Antro v Landarju, Le querce na Klančiču, Al giro di boa in Dall’Ava Bakery par Muoste, Alla cascata in Alla posta par Hločje, Al Colovrat na Briegu (Dreka), Al Vescovo v Podbuniescu, Da Na.Ti v Ošnijem, Da Walter v Utani, La casa delle rondini na Dugah, La Milanese v Čarnem varhu, Ai Colli na Špesi, Tinello di Sant’Urbano in Da Mario v Prapotnem. Iniciativa puojde naprej do 2. junja. De bi jedli, je trieba prenotat. Vič informacij na spletni strani www.invitoapranzo.it.

Koča na Solarjeh je spet odparta

300 krat odparli radijsko terske terske doline doline okno v slovensko realnost

Radio Spazio rezija/kanalska rezija/kanalska dolina dolina je edina postaja, ki ima redne oddaje v vsieh posoc posoc ˇjeˇje jezikah Furlanije Julijske krajine, sport sport se pravi po italijansko, po furlansko, po slovensko in po niemško

V Na Solarjeh so spet odparli kočo (rifugjo). Po rokah jo ima mlada ženska, ki živi v dreškin kamunu. Novico nam je sporočiu dreški šindik Mario Zufferli, ki je jau: »De je koča na Solarjeh spet odparta, je zelo important za naš kamun, še posebno zatuo, ki bo stuoletnica parve svetovne vojske.« »Ob teli parložnosti želim tudi poviedati, de če čemo nudit ljudem, ki žive na telem teritoriju, dobre storitve, servizi, bi se morali dieti kupe vsi kamuni Nediških dolin,« je dodau dreški šindik

Le sterpaglie si possono bruciare In Friuli Venezia Giulia è nuovamente possibile la combustione controllata dei residui delle lavorazioni agricole e forestali. Lo prevede un emendamento al disegno di legge in materia di Ogm approvato a fine marzo dal Consiglio regionale. A vietare l'abbruciamento dei residui di tagli, diradamenti, potature era stata la recentissima legge nazionale varata per fronteggiare in particolare l'emergenza ambientale della cosiddetta Terra dei Fuochi. Con quella norma era diventato sanzionabile penalmente l'illecito smaltimento dei rifiuti, ma nel reato penale era stata inclusa anche la combustione dei residui vegetali derivanti appunto da lavorazioni agricole e forestali. Per superare questo problema e venire così incontro alle richieste di amministrazioni locali, imprenditori e privati, per iniziativa del vicepresidente e assessore alle Risorse agricole Sergio Bolzonello, la Giunta regionale ha proposto un emendamento aggiuntivo all'articolo 1 della norma sugli Ogm, con il quale, ferme restando le disposizioni in materia di antincendio boschivo, è di fatto consentito bruciare i residui lignocellulosici derivanti dalle lavorazioni agricole, purché le ceneri siano reimpiegate nel ciclo colturale come sostanze concimanti o ammendanti ai terreni. In ogni caso, nelle zone più a rischio d'incendi, le operazioni di bruciatura vanno sempre preventivamente comunicate al Corpo Forestale, che potrà impartire specifiche prescrizioni. (ARC/Com/RED)

R. D.

saboto 12. obrila ob 21. (ponovitev v nediejo le ob 21.) bo postaja videnske nadškofije Radio Spazio odparla že 300. krat Okno v Benečijo. Kljub naslovu, je oddaja namenjena vsiem Slovencem v videnski provinci. Šla je v eter parvi krat 21. junja 2008. Od tekrat je na sporedu vsaki tiedan celuo lieto. V oddaji, ki gre naprej okuole 50 minut, je pregled o tem, kar se liepega in manj liepega gaja med Slovenci v videnski provinci, naj v Benečiji, naj v Reziji, naj v Kanalski

Pred mikrofon oddaje Okno v Bnečijo je paršlo na desetine ljudi.

dolini. Tuole z novicami, komentarji in pogovori. Veliko mesta ima domača muzika. Predvajajo posebno skladbe s Sejma beneške piesmi, de na puojdejo v pozabo. Saj so velika bogatija in kažejo, kako so ustvarjalni naši ljudje na glasbenim področju. Oddajo je 4 lieta in pu vodu Ezio Gosgnach. Od ženarja lietos jo vodi pa Ilaria Banchig. Par oddaji sodelujejo Larissa Borghese, ki parpravlja vsak tiedan pregled dogodku v Benečiji in okolici, Luigia Negro, ki pravi, kaj se

gaja v Reziji, in Luciano Lister, ki predstavi te narbuj zanimive novice iz Kanalske doline. Vsaki krat je kajšan gost, s katerim se Ezio Gosgnjach al’ kajšan drug sodelavec pogovarja o aktualnih temah. Okno v Benečijo ne poslušajo samuo ljudje, ki žive tle par nas, ampa tudi emigranti, ki so v Šesdesetih letih, v hudih lietah emigracije, muorali itì s trebuhom za kruhom deleč od duoma. Kduor zamudi oddajo v saboto in v nediejo zvečer, jo ušafa na internetu

in posluša, kàr če. Ideja o informativnim oknu za Slovence v videnski provinci je paršla iz ljudi, ki dielajo in sodelujejo par petnajstdenvniku Dom, kulturnim združenju Blankin in zadrugi Most. Že puno liet Radio Spazio ima od pandiejka do petka lepe oddaje po slovensko, ki jih parpravlja skupina kulturnih dielucu iz Gorice, zatuo so pomislili, de je pametno, de bi imieli Slovenci iz Benečije, Rezije in Kanalske doline svojo oddajo v saboto in nediejo. Ime so vzeli iz oddaje za Benečane, ki je bla na Radiu Opčine v osandesetih lietah prejšnjega stuolietja. Med ustanovitelji in stalnimi sodelavci je biu tudi nepozabni kantavtor Keko Bergnach. Radio Spazio pa je informativnega značaja, kar predstavlja nieko posebnost med privatnimi postajami v Furlaniji-Julijski krajini, in je sama postaja, ki ima oddaje po italijansko, po furlansko, po slovensko in po niemško. Tuole zatuo ki videnska nadškofija ima par sarcu jezik in kulturo vsieh svojih vierniku. De bi poslušali Okno v Benečijo, je trieba loviti frekvenco 103.7 v Vidnu in nizki Furlaniji, 103.9 v osrednji Furlaniji, 97.4, 91.0 in 103.6 v Karniji, 95.7 v Kanalski dolini, 98.2 v Želiezni dolini in 97.5 ter 91.9 na Goriškem. V Nediških dolinah se čuje samuo v nekaterih krajeh v dolini. Pa se lahko poluša ne le v Benečiji, a po cielin svietu na internetu, na naslovu www.radiospazio103.it.

LA RESPONSABILE PROVINCIALE di Poste Italiane assicura che non ci saranno ulteriori tagli nella Slavia

Il postino continuerà a suonare e porterà nelle case nuovi servizi

N

essun ulteriore taglio per i servizi postali nelle Valli del Natisone e in quelle del Torre. Dopo il ridimensionamento relativo alle giornate di apertura e agli orari, che ha limitato l’accesso agli sportelli da parte degli utenti, adesso Poste Italiane guarda a un potenziamento dell’offerta. Ma in termini elettronici. Grazie allo sfruttamento delle nuove tecnologie, infatti, la figura del portalettere, da sempre punto di riferimento per le comunità, specialmente per quelle più piccole, si trasformerà in «sportello postale mobile». Utilizzando un kit personalizzato, già sperimentato con successo in altri centri del Friuli più grandi, il portalettere potrà far pagare un bollettino – di quelli prestampati – direttamente sull’uscio della casa del cittadino. Chi non si può spostare dalla propria abitazione perché senza automobile o per altre problematiche, potrà quindi saldare i costi relativi ad acqua, gas e luce, e non solo, utilizzando il kit del portalettere; il sistema prevede il pagamento con moneta elettronica, quindi è indispensabile possedere una carta bancomat, ed è necessario che in quella zona del pa-

ese ci sia una copertura di telefonia cellulare. Considerando che oltre il 95% del territorio regionale è ormai raggiunto dalla rete mobile, il nuovo sistema di pagamento andrà certamente a sollevare molti utenti, oggi costretti a fare molti chilometri per raggiungere un ufficio postale. Grazie a questo kit, poi, il cittadino potrà fare, sempre da casa sua, con l’aiuto del portalettere, una raccomandata, ottenendo sul momento il documento della ricevuta che attesta l’invio. A dare queste buone notizie per le popolazioni dei piccoli paesi è la responsabile di Poste Italiane della provincia di Udine, Rosaria Maria Raciti. «Per le Valli del Natisone, c’è da dire, in prima battuta, che ogni comune continua a disporre di un ufficio postale. Gli orari e i giorni di apertura sono stati studiati perché tutta l’area, che è molto vasta, sia servita in questo senso in tutto l’arco della settimana, dando la possibilità, anche a chi, ad esempio, risiede a Drenchia, di recarsi nel vicino paese se lo sportello del suo centro abitato in quel giorno è chiuso». Raciti offre la sua disponibilità più

Convenzioni per il recapito delle medicine

Rosaria Maria Raciti

completa a siglare accordi con le amministrazioni municipali per l’impie-

D

go del portalettere per la consegna di medicinali. «La nostra flessibilità ha portato, ad esempio a Claut, nel Pordenonese, a sottoscrivere una convenzione col Comune per le medicine. Nell’Udinese non esiste nulla di simile ma diamo la nostra disponibilità nel caso vi siano esigenze particolari». Il servizio, già svolto in forma di volontariato da alcuni portalettere particolarmente sensibili e vicini alla comunità, prevede la consegna dei medicinali ai pazienti insieme alla posta, in accordo col medico curante e la farmacia, nella massima riservatezza. Paola Treppo

urante la loro prima uscita sui luoghi più significativi della memoria storica della Benecia hanno anche discusso sul nome da dare al loro gruppo i giovani che, in seno all’associazione culturale «don Eugenio Blanchini», hanno dato avvio ad una attività di studio e di ricerca sulla lingua, le tradizioni, la storia della comunità slovena della provincia di Udine. Dopo i primi incontri, infatti, la prima proposta di chiamarsi «Giovani slavisti» è parsa riduttiva di fronte agli interessi emersi, alle finalità che si sono prefissati e alle competenze che hanno acquisito con i loro studi e le attività che stanno svolgendo. Ma la lingua slovena, anche nelle sue declinazioni dialettali, rimane il caposaldo al quale fare riferimento nella convinzione che, mettendo in secondo piano o, peggio, ignorando la lingua, una minoranza diventa un gruppo folcloristico ostaggio della moda del momento, oggetto di curiosità di una platea più o meno compiacente e vasta; diventa preda delle mire e delle strumentalizzazioni politiche e motivo di contrasti e tensioni. È già successo e


dom

iz naših dolin

15. aprila 2014

stran

9

V PETAK 25. OBRILA bojo na guod Svetega Marka tradicionalne precesije po vaseh Nediških dolin iz iz naših naših dolin dolin

Z molitvijo na puoju terske terske doline doline je sveti Mark praznik trošta

L

Larissa Borghese

ietos bo guod svetega Marka v velikonočnim tiednu, v petak 25. obrila. V Nediških dolin tele dan, ki je v Italiji praznik osvoboditve, zaznamujejo precesije po puoju (rogacijoni), ki so praznik troštanja, saj ljudje prosijo Boga naj varje nje in njih dielo, še posebe tisto na puoju in v hosti. Donašnji dan so precesije po puoju še žive v Ruoncu, Marsinu, v sauonjski dolini Matajurja, na Tarčmunu in na Liesah. V Ruoncu precesijo parpravjajo vasnjani, ki ob 9.30 se zberejo par Križe Sv. Lienarta v Ošjaku puojdejo skoz Butera, Tuomac in Uodnjak do Bizonte, kjer se vse konča s pašto, ki jo napravejo jagri in z veselico. V Dolenjin Marsinu ob 9.30 precesija začne par cierkvi, gre skuoze Gorenj Marsin in se zapre par cierkvici Sv. Lovranca, kjer bo maša ob 11. uri. V Lieški fari v petak 25. obrila rogacijoni bojo ob 9. uri iz Poštaka do

rezija/kanalska rezija/kanalska dolina dolina posoc posoc ˇjeˇje sport sport

Matajurska precesija svetega Marka vsako lieto parkliče puno ljudi.

Kosce; u nediejo 27. obrila ob 11. uri na Liesah; v saboto 3. maja ob 18.00 v Topoluovem do kapelce Sv. Jožufa, pruot Sv. Martinu; v nediejo 4. maja ob 11.30 uri od Hostnega do cierkuce Sv. Matije. V Matajurju bo na dan sv. Marka

precesija začela ob 8.30, na Tarčmunu ob 8.00. V četartak 1. maja ob 9.00 bo precesija iz Atuce, skoze Barca do cierkvice Sv. Lucije. Lanske lieto so tudi v Gorenjin Barnasu oživiel’ telo lepo viersko navado.

Lietos bo v saboto 3. maja. Začne ob 14.30 par Cedrone in gre do Kuoste. Seviede bojo tele precesije, ki so liepa parložnost, de bi se ljudje srečal’ an oživiel’ skor zapuščene gorske vasi, le če bo liepa ura.

Il parco che blocca l’elettrodotto

I

sue sponde da Taipana a Chiopris-Viscone. A presentare la proposta sono stati i rappresentanti dei comuni di Pulfero, San Pietro al Natisone, Cividale del Friuli, Premariacco, Manzano, San Giovanni al Natisone, Trivignano Udinese e Chiopris-Viscone. Il progetto verrà proposto anche alla Slovenia, al Comune di Kobarid. «Il progetto del Parco fluviale ha detto la portavoce dei proponenti Claudia Chiabai nasce dal desiderio di riunire, in un unico ambito di tutela, i quattro Sic (siti di interesse comunitario) presenti sull’asta del fiume Natisone inseriti nel progetto europeo ‘Natura 2000′, Taipana e Gran Monte, Monte Matajur, Magredi di Firmano, Confluenza Natisone Torre, nonché i territori che tra questi si frappongono».

Il parco fluviale del Natisone prevede la valorizzazione del fiume stesso e dell’area circostante sotto diversi aspetti. Dal punto di vista ecologico si punta ad arrivare alla gestione di argini e sponde e a un’attività di manutenzione costante. Oltre alla valorizzazione del territorio, il parco fluviale ha anche lo scopo di richiamo turistico. Nel progetto sono infatti previste la creazione di impianti di acquacoltura, di aree balneabili e di escursionismo subacqueo, di stazioni ludico/educative e l’attivazione di percorsi sportivi propri delle zone fluviali. All’interno del parco, poi, verranno recuperati e ristrutturati mulini, abitazioni rurali ed opifici dismessi che verranno adibiti a ostelli, agriturismi e punti di ristoro. Verranno, inoltre, pensate attività

educative di valorizzazione naturalistica dedicate soprattutto alle scuole. Nell’ambito del progetto saranno poi recuperate e ripristinate le viabilità abbondonate di tipo storico allo scopo di realizzare all’interno del parco percorsi ippici e ciclabili. «Il fine ultimo della tutela di quest’area – ha commentato l’assessore Santoro – è la realizzazione di attività economiche “in rete” in grado di offrire nuove prospettive di sviluppo fondate sulla valorizzazione conservativa delle risorse locali naturali, sociali e culturali, anziché sul loro sfruttamento distruttivo, nella consapevolezza che non può esserci sviluppo sostenibile senza la conservazione delle risorse, né tutela senza sviluppo». I. B.

LETTERA AL GIORNALE sulle conseguenze del passaggio di moto da cross sul Kraguonjca

Fuoristrada, non fuorilegge

F

requento spesso il bosco, in quanto sono un cacciatore, procuro legna da ardere dal terreno di famiglia per il nostro fabbisogno e saltuariamente pratico l’Enduro (attenzione, le moto sono in regola con il codice della strada, non sono moto da cross e nessuno di noi organizza gare illegali o simili, come riportato da alcuni esponenti politici). Sono soprattutto un amante della montagna e più in generale della natura. È chiaro ed evidente quindi che il mio ultimo scopo è quello di deturparla. Ebbene, questo preambolo si esaurisce con il fatto che sono esausto di sentirmi apostrofare in malo modo

Tržaško sodišče je Andrea Franca iz Tržiča in Lorenza Degrassija iz Devina obsodilo na tri mesece in petnajst dni zapora pogojno, ker sta v noči na 5. april 2012 pomazala imeni slovenskih krajev na cestnem smerokazu pri Štivanu v občini Devin Nabrežina. Zaporna kazen je bila znatno zmanjšana, ker je javni tožilec z obdolžencema dosegel sporazum o priznanju krivde. Razsodba je vsekakor zgodovinska, ker je prvič italijansko sodišče upoštevalo obremenilno okoliščino diskriminacije proti slovenski manjšini. Po 23. členu zaščitnega zakona št. 38/2001, so v Italiji pojavi nestrpnosti in nasilja nad pripadniki jezikovnih manjšin obravnavani kakor rasna diskriminacija.

Sulle tracce dell'orso a Tanamea

PRESENTATO IL PROGETTO del parco del Natisone, volto alla valorizzazione del territorio

l Parco fluviale transfrontaliero del Natisone potrebbe mettere definitivamente il veto all’elettrodotto Okroglo-Udine ovest. L’area del parco, essendo protetta, impedirebbe la costruzione del mostro energetico, voluto da Terna ed Eles. «Un’azione inibente e propositiva al tempo stesso», ha commentato la capogruppo del Partito Democratico in consiglio comunale di Cividale, Claudia Chiabai che lo scorso 13 marzo insieme ad una delegazione di proponenti ha presentato il progetto all’assessore alla Pianificazione territoriale, Mariagrazia Santoro, durante un incontro svoltosi nella sede della Regione. Il progetto del parco fluviale del Natisone nasce con lo scopo di valorizzare il territorio che si trova sulle

Obsojena mazača slovenskih tabel

durante i giri in moto, ricevendo offese anche pesanti quali “barbaro”, “fuorilegge”, “incivile” da parte di alcuni soci del C.A.I ed altre associazioni di escursionisti, maleducati e incivili, che minacciano e chiedono provvedimenti “pesanti” contro gli enduristi, quando loro stessi sono i primi ad avere comportamenti incivili (lasciando immondizia in giro per il bosco). Ci tengo a precisare che gli enduristi non sono delinquenti e soprattutto non sono gli unici a provocare danni alla vegetazione. Più di loro, sono questi “incivili” a deturpare l’ambiente in modo permanente, utilizzando mezzi agricoli, escavatori, cingolati ed elicotteri per

costruire rifugi (e costantemente per rifornirli) e inquinando anche acusticamente l’ambiente circostante. A voler essere pignoli, ma coerenti (cosa che gli ambientalisti in questione non sono), anche per costruire piste da sci sono andati deturpati e letteralmente distrutti boschi e appezzamenti (basti pensare a tutti gli impianti di risalita, bar, hotel, ristoranti e stazioni sciistiche che sono stati costruiti), eppure nessuno se la prende con gli sciatori. È inutile nascondersi dietro “strutture naturalistiche”, la verità è che i sentieri sono in condizioni pessime, la montagna, che sottolineo non essere un luogo privato e in alcun modo proprietà di

associazioni di camminatori e affini, è trascurata e nessuno di questi “signori”, con gli ingenti fondi della Regione, si adopera per mantenerla in ottime condizioni. In definitiva, nessuno ha mai avanzato qualche proposta per creare dei “circuiti” esclusivamente dedicati al fuoristrada in zona collinare, poiché vi faccio anche notare che la montagna, per arrogarsi questo nome, parte dai 1500 mt. s.l.m a salire; ciò significa che se alcuni “camminatori della domenica” si ostinano a fare le proprie escursioni in collina, forse dovrebbero rivedere il loro concetto di Club Alpino Italiano. Giordano Pasqualin

«Dog walking 2014: sulle tracce dell’orso in Fvg». È l’insolita e curiosa proposta per gli amanti delle camminate e degli amici a quattro zampe delle gestrici di «Pian dei Ciclamini» di Tanamea, a Lusevera, per domenica 13 aprile, lungo il “Sentiero didattico per tutti”. Il tratto è stato pensato anche per essere fruibile da persone disabili – per chi si muove con la sedia a rotelle – ed è dotato di installazioni studiate per i non vedenti. La pannellistica fornisce informazioni per scoprire flora, fauna, paesaggio e storia dell’area del Parco delle Prealpi Giulie, con particolare riferimento al versante meridionale dei Monti Musi. L’appuntamento è per le 8.15 per le iscrizioni nella piazza interna del centro commerciale «Le Manifatture», a Gemona del Friuli. Trasferimento con le proprie vetture a Pian dei Ciclamini e inizio dog-walking. Info e prenotazioni 0432.810705, 334.8614190.

Anche a San Pietro la casa dell'acqua È stata inaugurata sabato 5 aprile la Casa dell’acqua, realizzata dall’acquedotto Poiana su mandato dei Comuni soci. L'iniziativa nasce per ricordare il centenario della costituzione del Consorzio per l‘Acquedotto e per far rivivere il ricordo del pozzo e della fontana pubblica quali luoghi di aggregazione. Per quanto riguarda le valli del Natisone, nel progetto è stato inserito solamente San Pietro al Natisone. L’impianto sorge tra il campo sportivo e la nuova area residenziale. La struttura è dotata di un impianto per l’erogazione di acqua refrigerata e gassata, di un impianto di sanitizzazione e viene controllata secondo un piano definito con l’Azienda Sanitaria. Ai cittadini viene fornita gratuitamente acqua naturale microfiltrata o gassata a un prezzo basissimo, evitando loro di acquistarla nei supermercati e permettendo di realizzare un notevole risparmio. L’operazione ha l’obiettivo di sensibilizzare i cittadini sull’opportunità di utilizzare l’acqua di acquedotto, rinunciando a quella minerale in bottiglia che ha costi significativi per i consumatori e incide dal punto di vista energetico, per il trasporto, la realizzazione e lo smaltimento delle bottiglie. All’acqua, già di ottima qualità, verrà aggiunta solo l’anidride carbonica, poi ciascuno potrà prenderne quanta ne vorrà. Gli altri Comuni delle Valli sono serviti, invece, dall’acquedotto del Friuli centrale (Cafc) e anche questo ha già realizzato case dell’acqua, ma non da noi.


10

iz naših dolin

stran

NOVA KAPELCA V SLAPOVIKU

V

Cancro terske del castagno, perché terske doline doline la Regione non interviene

D

gravi fenomeni di recrudescenza». rezija/kanalska rezija/kanalska dolina dolina Il problema cinipide galligeno

al 2010 i castagni delle valli del Natisone vengono devastati dal cinipide galligeno del castagno. Questo ha delle conseguenze molto gravi sul territorio sotto diversi aspetti. La produzione di castagne è calata del 50 – 70% con forti ripercussioni anche sull’afflusso turistico. «I danni ascrivibili al Cinipide del castagno in Regione – leggiamo nell’ultimo rapporto dell’Ersa – sono importanti, in particolar modo sulla produzione delle castagne, ma non si sono osservati diffusi fenomeni di moria delle piante di castagno attribuibili all’attività di questo insetto. Le morie che sono state osservate nelle ultime stagioni sono invece da attribuire ad agenti che già da tempo sono presenti sul territorio regionale: il cancro del castagno (legato all’attività del fungo Cryphonectria parasitica) che, anche a causa delle particolari condizioni climatiche che si sono osservate negli ultimi anni (forti squilibri idrici), ha manifestato

potrebbe essere risolto con l’introduzione di un insetto antagonista, il Torymus sinesis, proveniente dalla Cina. Questo è ciò che la Kmečka zveza, che monitora da qualche anno la situazione, già nell’ottobre del 2013 ha chiesto alla Regione, in particolare l’assessore regionale all’Agricoltura, Sergio Bolzonello. Se non si è provveduto all’introduzione dell’antagonista «è dovuto – leggiamo nella risposta di Bolzonello alla Kmečka zveza – a precise e meditate valutazioni sulle effettive situazioni in cui la castanicoltura è praticata in Friuli Venezia Giulia, in quanto i parassitoidi introdotti in ambienti particolarmente complessi trovano in genere molte più difficoltà ad insediarsi stabilmente ed in modo efficace rispetto a quanto accade in ambienti più semplificati come i frutteti o altri sistemi agrari». Inoltre, secondo l’Ersa, è molto probabile che il cinipide venga debellato da antagonisti autoctoni, senza la necessità di importarne dall’esterno. L’inserimento dell’antagonista, inoltre, non risolverebbe nell’imme-

diato il problema. Nelle zone in cui è stato fatto questo tentativo, per ottenere dei risultati si è dovuto aspettare 8-10 anni. Vista la scarsa iniziativa della Regione, a maggio Federcaccia, in collaborazione con “Ecoclub”, proverà ugualmente, a proprie spese, a introdurre il Torymys sinensis nei boschi delle valli del Natisone, in particolare in quelli di Stregna. La situazione delle castagne sta molto a cuore anche ai cacciatori, visto che con la diminuzione della produzione di ca-

stagne è di conseguenza diminuita anche la presenza di cinghiali. Il cinipide del castagno è una specie partenogenetica, questo vuol dire che sono presenti soltanto femmine lunghe 2,5-3,0 mm e di colore nero. Queste depongono le uova all’interno delle gemme (possono essercene anche più di 20 per ciascuna gemma). Le larve, di colore biancastro, completano il loro sviluppo all’interno delle galle che si formano dalle gemme infestate. Questi ingrossamenti contengono un numero di larve variabile e possono, una volta disseccati, permanere sulle piante anche per più anni. Forti infestazioni provocano l’arresto dello sviluppo vegetativo con sensibili cali produttivi e riduzione della fruttificazione. La questione del cinipide galligeno andrebbe risolta anche dal punto di vista normativo. La Regione, infatti, rifonde gli agricoltori solo per i primi tre anni per un danno di 70mila euro. Quelli che contano 15-20mila euro non ricevono nessun rimborso. Questo finanziamento, inoltre, non viene considerato un rimborso per il danno subito, ma un contributo vero e proprio.

Floreancig; Gabriele Domenis; Ezio Qualizza; un gruppo di fisarmonicisti delle valli che si è soprannominato «popotniki». In chiusura, prima della pasta e fino a tarda notte, si sono esibiti “I Bintars», il complesso in cui

suonano Francesco e Alessandro, figli di Angelico, e Roberto Gervasi. Il complesso, del quale nei primi dieci anni di attività ha fatto parte anche Eliseo Iussa di Ponteacco, in arte «Lizo», aveva ricevuto il premio alla carriera lo scorso ottobre alla 35a edizione del prestigioso “Moret d’aur”. L’auspicio espresso da Driussi e ampiamente condiviso è che I Binatrs, proprio come avrebbe voluto Angelico, continuino a suonare il loro vasto repertori musicale, che spazia dalla Carnia al Friuli e alle Valli.. Piva è stato il primo organizzatore a livello mondiale di concorsi internazionali di armonica diatonica (e per questo premiato nel 1988 dal club di armonicisti di Bled «Harnomika Pokljuka»), allargati a fisarmonicisti provenienti dalle regioni contermini, dall’Austria e dalla Slovenia.

posoc posoc ˇjeˇje sport sport

Sergio Bolzonello

ZAMIR DI STREGNA Serata all’insegna della musica

In ricordo di Piva

U

na serata all’insegna della musica quella organizzata venerdì 4 aprile presso il bar di Zamir, su proposta di Luca Floreancig, per ricordare, nello spirito conviviale che gli era proprio, Angelico Piva, che 37 anni fa ha fondato il complesso folkloristico «I Bintars». «Una leggera dolce vibrazione entra in noi attraverso i sentimenti, fino ad avvolgere l’anima. Come un lieve soffio accarezza il cuore e il ritmo delle sue palpitazioni invadono tutto il corpo con un’armoniosa sensazione di piacere che unisce armonia alla vita. Questa sensazione mi è stata

dom

L’ASSESSORE BOLZONELLO risponde alla sollecitazione della Kmečka zveza ad introdurre l’antagonista del Cinipide galligeno iz iz naših naših dolin dolin

Ilaria Banchig

nediejo 30. marča so v Slapoviku požegnili novo kapelco. Par ceremoniji, na katero je paršlo puno ljudi, je lieški famoštar g. Federico Saracino poviedu, de so tele kapelce, ankrat bile zelo pomembne (important), zak je bila viera povsod parstona v človiekovin življenju. »Viera – je poviedu gaspuod Saracino – je bla tesnuo povezana z našo domačo kulturo, z domačin jezikan in z navadami telega teritorija.« Kapelco je nardiu Pietro Qualizza iz Kravarja s pomočjo Livia Gariupa. Podobo Matere božje iz Medjugorja je šenkalo pogrebno podjetje (onoranze funebri) iz Čedada. Kamani, ki so na tleh, pa so stari »in – je dejal g. Saracino – bojo spomin na parljubljenega g. Azeglia Romanina, ki jih je parnesu.« Žegnu je sledilo družabno srečanje, za katero so skarbeli vasnjani iz Peternela in Slapovika.

15. aprila 2014

amichevolmente donata da una grande fisarmonica, che dentro in me, in noi, continua a suonare», è un pensiero scritto da Angelico Piva, che ci ha lasciato lo scorso dicembre e che in apertura è stato letto da Enzo Driussi, presentatore della serata. Davanti ad un pubblico numeroso, in prima fila la moglie Anna, si sono esibiti in molti, ex alunni e amici musicisti di Angelico: il coro maschile Nediški puobi diretto da Bepo Chiabudini con un ricco repertorio di canti da «Madonna alpina» alle tradizionali «Ta u naši vasi» e «Jaz san muzikant»; Luigino Squalizza che ha

Nella foto: «I Bintars» e Sdrindule.

suonato una minuscola fisarmonica diatonica; Claudio Coccolo ed Ermes Di Lenardo alias «Sdrindule» con il suo immancabile umorismo; Samuele Listuzzi; Tonino Malisani; il duo Tocai con Cristopher Chiabai e Luca


dom

terske doline

15. aprila 2014

stran

11

L’INSEGNAMENTO BILINGUE verrà attuato nell’ambito dell’istituto comprensivo di Tarcento in collaborazione con San Pietro iziz naših naših dolin dolin

Sloveno in arrivo nelle scuole terske terske doline doline di Vedronza e Taipana

C

rezija/kanalska rezija/kanalska dolina dolina

E. G.

i sono buone prospettive che l’insegnamento bilingue italiano-sloveno nei plessi scolastici di Taipana e Vedronza parta con il nuovo anno scolastico, come deliberato dalla Giunta regionale nello scorso dicembre. Dopo settimane di polemiche, che hanno visto su fronti contrapposti le amministrazioni comunali di Lusevera, che sosteneva il passaggio all’istituto comprensivo bilingue di San Pietro al Natisone, e quella di Taipana (spalleggiata da Tarcento, Nimis e Magnano in Riviera) che voleva restare nell’istituto comprensivo di Tarcento, giovedì 27 marzo si è avuta una schiarita. I genitori interessati hanno accolto con favore il progetto, steso in collaborazione tra i due istituti comprensivi. Esso prevede che le scuole di Taipana e Vedronza restino nell’ambito dell’istituto comprensivo di Tarcento e che l’insegnamento bilingue sia introdotto gradualmente, interessando da subito la scuola dell’infanzia e le prime due classi della primaria. «Ora sottoporremo il progetto alle autorità preposte – fa sapere la dirigente dell’istituto comprensivo di Tarcento, Annamaria Pertoldi –, auspicando una risposta in tempi rapidi. Intanto sono molto soddisfatta del clima di collaborazione che si è instaurato con l’istituto di San Pietro al Natisone, la sua dirigente Živa Gruden e le insegnanti: il progetto didattico l’abbiamo steso insieme». Come si ricorderà, i sindaci di Tarcento, Celio Cossa, di Nimis, Walter Tosolini, di Magnano in Riviera, Mauro Steccati, e di Taipana, Elio Berra, avevano inviato alla Provincia, alla Regione, al Ministero e alle autorità scolastiche locali una lettera con la quale chiedevano l’attuazione dell’istruzione bilingue nell’ambito dell’istituto comprensivo di Tarcento e offerto «la massima collaborazio-

MESSA D’ORO A TAIPANA PER IL PARROCO DON VITTORINO GHENDA

F Annamaria Pertoldi

ne alla realizzazione di tali percorsi bilingui». È necessario tenere conto, sottolineavano, «del legame geografico-territoriale, storico-culturale, identitario e organizzativo istituzionale (servizi scolastici, socio-assistenziali, sanitari, mezzi di tasporto, ecc.) esistenti fra le popolazioni della Valle del Torre con Tarcento». Ritengono, infatti, «che un diverso assetto organizzativo, con l’eventuale accorpamento dei plessi di Vedronza/Lusevera e Taipana ad altra istituzione scolastica con bilinguismo consolidato, ma geograficamente estranea al territorio, costituisca elemento di forte criticità per l’utenza, generando forme di disgregazione delle attuali comunità, di disagio in termini organizzativi, di mancanza di vitale e feconda interazione tra comunità di lingua italiana e slovena». I quattro sindaci avevano espresso pure la richiesta affinché «si preveda già per l’anno scolastico 2015/16 la possibilità di articolare una classe prima della scuola media di Nimis in un percorso monolingue ed in uno bilingue, quale naturale sbocco in continuità ed a completameno di detti percorsi bilingui». Un documento dello stesso tenore era stato sottoscritto dai genitori di tutti gli alunni delle scuole di Taipana.

posoc posoc ˇjeˇje

esta a Taipana, domenica 23 marzo scorso, per don Vittorino Ghenda che ha raggiunto il mezzo secolo di sacerdozio. Al presule si è stretta tutta la comunità in questo giorno speciale, che racconta il suo grande impegno in tanti paesi del Friuli. Originario del comune di Marano Lagunare, dove ancora è molto amato, don Ghenda è stato ordinato sacerdote il 28 giugno del 1964. Dopo la morte dell’indimenticato monsignor Vito Ferini, è stato inviato ad Attimis e gli è stata affidata la cura del santuario della Madonna di Porzûs, un centro cui il suo predecessore aveva dedicato molti anni di impegno, per far conoscere le vicende della piccola veggente, Teresa Dush. Don Ghenda ha raccolto, quindi, il testimone di un uomo di grande valore etico e morale, cristiano, di fede e grande umanità, portando avanti il suo progetto di speranza. Con don Vittorino, il complesso del santuario è stato ultimato e sono giunte, in aiuto, un gruppo di suore dal Brasile, che adesso lo affiancano per l’accoglienza dei pellegrini e per la gestione del polo mariano. Grandi la sua perseveranza a la sua volontà di migliorare sempre questi luoghi sacri: insieme al comitato parrocchiale ha promosso concerti, gli incontri delle Misericordie, momenti di preghiera comunitari anche fuori dalla bella stagione, l’avvicinamento di artisti che hanno donato le loro opere per l’abbellimento della chiesa. Importante l’azione di pace e di fratellanza cui don Vittorino ha dato avvio, recuperando la memoria storica e linguistica del posto. Il sacerdote ha colto anche l’importanza di vedere uniti, in preghiera, innanzi la cappella dell’apparizione, non solo i fedeli italiani ma anche quelli sloveni, poiché la Vergine, comunicando i messaggi alla veggente Dush, parlò nella lingua della piccola: il dialetto sloveno. Il santuario di Porzûs, quindi, anche grazie alla stampa di santini in lingua slovena, si è avviato a diventare un luogo di fede transfrontaliero, oltre ogni confine e limite, geografico, mentale e culturale. Oltre a seguire il centro mariano sulle alture di Attimis, don Ghenda è anche parroco di Taipana, amministratore parrocchiale di Monteaperta e parroco di Racchiuso di Attimis. A festeggiarlo, in sala consigliare, a Taipana, sono stati in tantissimi. Le popolazioni lo hanno ringraziato per il suo impegno e la sua costanza, oltre che per la sua presenza sempre costante. P. T.

sport sport

MONTEMAGGIORE/BREZJE Un commosso ricordo di Roberto Zussino vittima di un incidente nel bosco

Lavorò per la festa d’addio al confine

I

l bosco era stata la sua grande passione e proprio da lì è partito per i boschi dei cieli. Roberto Zussino, di Montemaggiore di Taipana, deceduto mentre operava nei boschi di Attimis (come riferito nell/ ultimo numero) è uscito di scena con l’onore delle armi. Al suo funerale una partecipazione eccezionale di operatori boschivi, amici, estimatori si è stretta attorno alla mamma Maria Tomasino e ai fratelli Daniela e Walter. Erano in 350 ad assediare il paesino che oggi conta soltanto una decina di residenti. Ma a questo attestato si è aggiunta la partecipazione di tutte le guardie forestali della stazione di Attimis, con il comandante Giovanni Marassi. Ed è stato Marassi, al fine della cerimonia, a dargli l’ultimo saluto. «Roberto – ha detto – ha vissuto in armonia con l’ambiente naturale, os-

servando la legge del bene e del servizio per gli altri, presente nel bosco che curava con maestria eccezionale». Concludendo: «Nel bosco le nostre strade si sono incrociate e oggi ti voglio salutare mentre continui a vivere e lavorare in altri boschi». Ma mi sia permesso, infine, di ricordare Roberto quando lo conobbi la prima volta. Era il dicembre 2007 e per incarico del Comune di Taipana stavo organizzando la cerimonia di apertura del confine con la Slovenia al valico di Ponte Vittorio, un’operazione complessa soprattutto per la carenza di spazi di accoglienza, sia di persone che di automezzi. Disponevo, invero, di un budget finanziario consistente che tuttavia con bastava a coprire tutte le operazioni necessarie. Zussino, a quell’epoca, aveva un incarico a tempo determinato per lavori di esbosco lungo l’asse viario dal capoluogo a Prossenic-

Roberto Zussino

co. Lo incontrai per spiegargli le mie esigenze. Mi accolse con estrema cortesia e disponibilità. Non riuscendo a completare la lista di interventi durante le giornate di lavoro, Roberto si faceva accompagnare (a quell’epoca non aveva la macchina) a Ponte

Vittorio di sabato e domenica (e lo fece due fine settimana) per tagliare alberi, sterpaglie, erbacce al fine di disporre spazi per i servizi essenziali di accoglienza. Aveva creato in riva al Natisone perfino uno spiazzo per eventuale atterraggio di un elicottero in caso di emergenza. Durante la cerimonia che sancì la fine del «confine maledetto», svoltasi il 23 dicembre 2007, non ebbi l’opportunità di ringraziarlo pubblicamente, come si sarebbe meritato perché il suo intervento aveva avuto il significato di sentirsi a buon diritto uno di casa, anche se nato in Canada, ma proprio per l’eredità acquisita dal padre Francesco, che lo aveva allevato con i valori della gente del Gran Monte e del bosco in particolare. Anche se tardi, accetta Roberto il più sentito e sincero «grazie». Gianpietro Carniato

Taipana, aperta la scuola di musica Grande successo, domenica 23 marzo scorso, a Taipana, per l’inaugurazione della nuova scuola di musica – voluta da Davide Iuri, intitolota a Renato della Torre e gestita dall'associazione «MusicaMia» – che ha trovato sede nel capoluogo grazie alla disponibilità concessa dal Comune. In tanti hanno preso parte al concerto organizzato per la presentazione del nuovo servizio educativo. Il sindaco, Elio Berra, ha dato il benvenuto a tutti i presenti. A ricordo del compianto e indimenticato maestro Renato della Torre, ha preso la parola Pietro Dore, tratteggiando la sua figura. Presente pure Davide Giovanni Leonardi, in rappresentanza del conservatorio «Jacopo Tomadini». Quest’ultimo non solo ha ereditato la cattedra di della Torre, ma è colui che onora annualmente la sua memoria con un concerto in sala consiliare. Anche il musicologo Nicola Cossar ha voluto ricordarlo. Dopo i discorsi si è tenuto il concerto. Grandi applausi ai musicisti che l’hanno animato e al coro dei bambini che lo hanno rallegrato. Sono stati eseguiti brani mol-

to significativi da parte dei docenti della scuola “MusicaMia”, di alto contenuto professionale, a dimostrazione che la scuola, con l’inaugurazione della sezione «Renato della Torre» in questo comune, ha a tutte le qualità e le qualificazioni necessarie per preparare i suoi studenti all’entrata al conservatorio. A chiudere, poi, un pomeriggio davvero unico per Taipana. La scuola «MusicaMia», traendo linfa vitale dal notevole gradimento riscosso e contemplando il verificarsi e il consolidarsi di una sempre più stretta simbiosi tra la scuola e la popolazione, prevede di offrire altre ulteriori occasioni ai cittadini taipanesi; è già proiettata, infatti, verso nuovi progetti da attuare sul territorio con la speranza di riuscire a realizzare i «Centri vacanze musicali» in cui includere i saggi di musica di fine anno e il tradizionale concerto in rinnovata memoria di Renato della Torre. «MusicaMia» ringrazia autorità, insegnanti, il coro dei bambini e i loro genitori, Pietro Dore, Davide Giovanni Leonardi, Nicola Cossar, Anna Floridi per la sua gentile e delicata disponibilità, e tutte le persone che hanno partecipato numerose e con tanto entusiasmo al concerto. (p. t.)

Festa di Pasquetta a Lusevera Torna come anno la festa di Pasquetta a Lusevera. Una tradizione molto antica che vede riunirsi, per il giorno del Lunedì dell’Angelo, tutta la comunità dell’Alta Val Torre e anche, in parte, la comunità del vicino comune di Taipana. Un momento per stare in compagnia, per condividere la gioia del precedente giorno della Risurrezione e dare il benvenuto alla bella stagione e ai prati che si ricoprono di fiori. Dalla mattina e fino alle 20, nell’area festeggiamenti del capoluogo, a Lusevera, l’associazione «Ex emigranti Val Torre e Lusevera», con l’aiuto di tanti volontari del paese, propone danze, balli e musica, con l’immancabile griglia per il pranzo e la cena. Festa per la Pasquetta 2014 anche a Torlano di Nimis, con un programma ideato dai giovani, per i giovani del paese, con il supporto della pro loco.


12

DEL MEDICO LASCIA DOPO 23 ANNI

C

terske doline

stran

ambio ai vertici dell’Associazione ex emigranti Val Torre e Lusevera, un sodalizio con sede nel comune dell’Alta Val del Torre impegnato nella promozione di eventi e iniziative nate con l’obiettivo di riunire, in origine, chi faceva rientro nella sua terra dopo anni di lavoro all’estero. Il sodalizio, poi, ha esteso la sua attività in diversi campi, diventando, di fatto, un punto di riferimento per tutta la comunità, per presentazione di libri, organizzazione di feste e manifestazione finalizzare a mantenere viva e aggregata la popolazione. Conta 140 soci. A cedere il passo, anche se resterà nel gruppo per dare una mano, è Dante Del Medico, storico presidente dell’associazione, in carica per ben 23 anni. «È giusto e corretto dare spazio ai giovani – dice –; sono loro il nostro futuro. Questa lunga esperienza mi ha dato tante soddisfazioni e mi ha richiesto molto impegno, cui ho fatto fronte sempre molto volentieri». Sessant’anni a dicembre, Dante è nato e cresciuto a Lusevera, se si eccettua la parentesi del periodo scolastico, trascorso in Svizzera a seguito dei genitori. Da molti anni lavora come artigiano pittore edile: non ancora in pensione. Continuerà a ricoprire la carica di presidente di Slovenci po svetu/Unione emigranti sloveni che vede il rinnovo del direttivo tra 2 anni.

15. aprila 2014

dom

L’ANDAMENTO DEMOGRAFICO al 31 dicembre 2013 ha registrato 19 persone in meno rispetto all’anno precedente iz iz naših naših dolin dolin

Meno residenti, ma Taipana terske terske doline doline resta un comune vivo e attivo rezija/kanalska rezija/kanalska dolina dolina Non ci sono frazioni disabitate e il volontariato posoc posoc ˇjeˇje sociale è forte

C

Paola Treppo

ala la popolazione del comune di Taipana. Ma pur negativo, il dato relativo al numero di abitanti al 31 dicembre del 2013, rispetto alle cifre registrate il 31 dicembre dell’anno precedente, è comunque «di tenuta»: parla, cioè, di una sostanziale stabilità se si prende in esame l’emorragia propria di altri paesi montani della stessa dimensione. Altro aspetto che comunque fa ben sperare per un futuro di potenziamento demografico, è quello della presenza, in ogni singola frazione di Taipana, di famiglie e singoli residenti stabilmente. Non ci sono, pertanto, situazioni di località completamente spopolate. Ogni abitato è «presidiato» e pure animato, grazie alla presenza di volontari, referenti della parrocchia e di gruppi che guardano all’aggregazione nelle frazioni. Taipana, quindi, anche se cala sotto

sport sport

Nella foto: uno scorcio di Taipana capoluogo.

il profilo del numero di residenti effettivi, resta un centro montano vivo e attivo; da non dimenticare, inoltre, la presenza, nei mesi della bella stagione, in particolare in quello di agosto, degli emigranti; sono uomini e donne, questi, che non hanno mai dimenticato la loro terra d’origine e che continuano a scegliere di passare parte delle loro ferie nei borghi natii,

portando con loro, nei viaggi, anche le nuove generazioni, perché possano conoscere i luoghi d’origine della loro famiglia, di nonni e nonne. Anche per imparare, sul posto, il dialetto sloveno parlato dai parenti. Tornando ai dati demografici, nel corso nel 2013 si è registrato un calo di 19 unità: la comunità, quindi, è passata da 670 a 651 residenti.

Di questi 308 sono donne e 343 maschi: un dato, anche in questo caso, in controtendenza. Al 31 dicembre scorso le famiglie erano in tutto 355, con una media statistica, quindi, di circa 2 abitanti conviventi per unità residenziale. Taipana conta pure una piccola percentuale di cittadini non italiani che hanno scelto questo angolo di natura incontaminato per vivere da soli o con i loro parenti: sono 37 maschi e 32 femmine; arrivano anche da Albania, Belgio, Francia, Bosnia, Kosovo e Thailandia. Il gruppo più numeroso è composto da uomini e donne di origini romene. Il bilancio tra emigrati e immigrati vede 14 inscritti cancellati dai registri dell’anagrafe, 21 persone arrivate da altri comuni e un totale di 32 cancellati, o per irreperibilità o per «assenza di fatto», in base a quanto è emerso dall’ultimo censimento, del 2011 I borghi che contano il maggior numero di persone residenti restano il capoluogo e la frazione di Monteaperta. Fanalino di coda Montemaggiore. Nel 2013, infine, nel «comune dell’orso» sono decedute cinque persone e sono venuti alla luce, per la gioia di tutti, due bambini.


dom

rezija/kanalska dolina

15. aprila 2014

stran

13

UKOVŠKI PEVSKI ZBOR poje v domačem slovenskem jeziku. Preddolin kratkim je nastopil tudi pri »radijski« slovenski maši v Trstu iz naših iz naših dolin

Za Veliko nočterske bodoline vterske ukovških cerkvah doline odmevala slovenska pesem rezija/kanalska rezija/kanalska dolina dolina

NA TRBIŽU JE POTEKALA PREŠERNOVA PROSLAVA NA TROMEJI

Luciano Lister

V

elikonočni prazniki se bližajo in prav kot med letom bo v cerkvi svetih Filipa in Jakoba v Ukvah ob verskih obredih donela slovenska pesem. Za to skrbi domači cerkveni pevski zbor, ki je sicer v nedeljo 16. marca imel enktratno priložnost, da nastopi v okviru slovenske maše v farni cerkvi svetega Mohorja in Fortunata, ki se nahaja v tržaški mestni četrti Rojan. Najpozornejši poslušalci Radia Trst A so gostovanje verjetno opazili, saj so na njegovih valovih ta maša kot vsako nedeljo ob 9. zjutraj prenašali v živo. K organiziranju nastopa je prispeval tržaški časnikar in pisatelj Saša Martelanc, ki je sicer dolgoletni obiskovalec in poznavalec Ukev in Kanalske doline in ki je pravzaprav že zdavnaj povabil ukovški cerkveni pevski zbor v Rojan. Še posebej je Martelanc pomagal s tem, da je glede nastopa posredoval z Zvezo cerkvenih pevskih zborov iz Trsta. Predlog gostovanja je tako zbor končno z veseljem sprejel in je potem premišljeno začel s pripravo na nastop pod vodstvom organista in zborovodje Oswalda Erratha. Po mesecih resnih vaj se je odločil, da bo pel nekatere postne pesmi, ki se jih redko sliši v postnem času. Z repertoarjem, ki ga je predstavil, je hotel pokazati, da so za postni čas tudi nekatere pesmi, ki niso tako otožne in tihe, vendar mogočnejše in občutljivejše. Rojansko gostovanje je za ukovški cerkveni pevski zbor bil pomemben, nepozabljiv in verjetno tudi nekako zahteven dogodek – saj so se sami pevci ob

KAKO TO JË LËPO KO TO JË PÏTNO

posocˇje posocˇje sport

vajah zavedali, da bodo jih poslušali tudi na slovenskem radijskem sporedu. Gostovanja ukovškega zbora se je veselil tudi rojanski župnik Franc Vončina, ki se je zboru zahvalil, saj je v Trst prišel od precej oddaljenega kraja. Nastop v Rojanu je vsekakor zboru in njegovim prijateljem tudi ponudil priložnost za krajši izlet na Krasu – kjer je za kosilo bilo urejeno v okolici Proseka – in po centru Trsta – kjer je skupina imela na voljo turističnega vodiča, ki jo je vodil po sledeh slovenskih rojakov v Trstu. Da ukovški cerkveni pevski zbor poje v slovenskem jeziku, ni slučaj, saj se tudi maša v Ukvah še vedno redno odvija pretežno v slovenskem jeziku – prav kot igra še vedno krajevno ziljsko narečje pomembno vlogo kot jezik vsakdanjega vaškega življenja. S tem, da je ukovški pevski zbor cerkvenega značaja, poje samoumevno večinoma cerkvene pesmi

W

– vsekakor pozna tudi kakšno narodno. Zbor redko nastopi na koncertih (nastop v okviru lanskega božičnega koncerta v Kanalski dolini je na primer bil skoraj izjema); redko tudi gostuje. Če ga povabijo, vsekakor gre in poleti bo na primer verjetno gostoval v Dovju (vas v slovenski občini Kranjska Gora), kamor so ga vabili v cerkev. Včasih se lahko dogaja, da zbor gre v Žabnice in poje združen s tamkajšnjim pevskim zborom. Zanimivo je, da je repertoar ukovškega zbora v preteklosti bil samo slovenski. To nekako velja še dandanes, kljub temu, da od kdaj do kdaj in sicer na posebno prošnjo pojejo kakšno pesem po italijansko. Običajno vsekakor velja, da poje izključno po slovensko in – prav kot maša v slovenskem jeziku – prispeva slovensko petje dejansko k temu, da slovenščina in ukuško narečje ohranjata v Ukvah javni prostor in ugled.

je za celovško Krščansko kulturno zvezo Janko Zerzer predstavil projekt »Govorim po domače – Družina je zibelka jezika«, ki je sicer kampanja, s katero Krščanska kulturna zveza že štiri leta poskuša spodbujati rabo koroških narečij, ki lahko postanejo osnova za šolsko učenje knjižnega jezika. Zerzer je tudi izrazil potrebo po večjem sodelovanju med zamejci in napovedal jesenski posvet, na katerem bi se srečale zamejske skupnosti, da bi si izmenjale svoje izkušnje. Prvič so letos na dnevu slovenske kulture podelili priznanje za ohranitev slovenskega jezika in kulture v Kanalski dolini. Nagrado je prejela domača učiteljica Alma Hlede. Za kulturni program so skrbeli gojenci podružnice Glasbene matice v Kanalski dolini »Tomaž Holmar«; vokalno instrumentalna skupina »Triglavski zvonovi« iz Mojstrane (SLO); moški pevski zbor »Jepa Baško jezero« iz Bekštanja (A) in otroci, ki obiskujejo dejavnosti slovenskega kulturnega središča »Planika«. Odmevale so tudi pesmi in recitacije v knjižnem jeziku ter obmejnih in krajevnem narečjih. Prireditev, ki jo je organiziralo slovensko kulturno središče »Planika«, se je odvijala pod pokroviteljstvom občin Trbiž in Kranjska Gora.

IL MUSEO DELLA GENTE DELLA VAL RESIA ristrutturerà un’antica casa resiana che verrà adibita a museo etnografico

Raccolta fondi per la casa-museo

L’

žë lita nozët ta-na Ravanci, prow za prow ta-na Kalvarizo, jüdi ni so bili wrobili wse brïne, ki se bile tu-w itamo mësto zarastle ano wsaki lëto so skyrbi za posëć cela trawnika. Isö za dëržet pïtno nejveć tö, ki jë tu-w wasë. Isö za noše jüdi ano pa za te drue, ko ni prajajo vïdët noše lipe mësta nejveć carkve. W čatërtek 3 dni avrïla otročïći od skule te tu-w Reziji wkop ziz parokijo Svete Marïje tu-w nëbë wzeta ano taa rozajonskaa kumüna, ta-na Kalvarizo ta-par Križavëj poti, ni so wsijali, blïzo wsako mojano, ne lipe valïke roze. Ko ise roze bojo rožale, to ćë bët wsë den lipë kolör ano to ćë bët lëpo za vïdët. Dila za naredët Križawo pot ta-na Ravanci, mojane ano cirköw, so se rivale tu-w lëti 1770 ano plavon itadej to jë bil te njïvaški jëro pra Andrea Cos. (s.q.)

sport

V

kulturnem centru na Trbižu se je prejšnji petek odvijala Prešernova proslava na Tromeji, ki je letos s podnaslovom »Od narečja do knjižnega jezika« nekako podčrtala vrednost avtohtonih slovenskih govoric v podporo knjižnemu jeziku in obratno. Med publiko so bile tako obmejne kot tudi krajevne oblasti. Kranjskogorski podžupan Jože Župančič je v svojem posegu nekako obžaloval, da je v Sloveniji premalo zanimanja in zavesti glede prizadevanj zamejskih Slovencev za ohranjanje jezika in kulture. Med prisotnimi sta bila tudi odbornika za kulturo s Trbiža in Naborjeta-Ovčje vasi Nadia Campana in Dario Di Vora. Še posebej je Campanova izrazila zadovoljstvo ob vrnitvi prireditve na Trbiž po nekajletnem premoru v Ukvah in je tudi poudarila, da morajo biti krajevni jeziki – poleg italijanščine še slovenščina, nemščina in furlanščina – kurikularni predmeti v šolah, saj so »del naše zgodovine in naše identitete«. Slavnostna govornica na prireditvi, ki jo je povezoval Rodolfo Bartaloth, je bila predsednica ukovškega slovenskega kulturnega središča »Planika« Nataša Gliha Komac. Dejala je, da slovenska govorica in slovenska beseda na splošno ne smeta ostati znotraj hišnih prostorov, temveč se uveljaviti tudi v javnem prostoru in seveda tudi v šolskem sistemu. Med prireditvijo

Associazione culturale “Museo della Gente della Val Resia” fondato nel 1995 con lo scopo di tutelare, valorizzare e promuovere gli aspetti etnografici della vita in Val Resia, tra i quali l’architerrura rurale, gli strumenti del lavoro agricolo, l’allevamento e l’alpeggio, l’artigianato, il patrimonio orale e quello musicale nonché dell’universo spirituale, la medicina e la veterinaria popolare, i costumi tradizionali e l’emigrazione, ha recentemente promosso una raccolta fondi per ristrutturare la casa-museo acquistata nel febbraio dello scorso anno. L’edificio, un’antica casa resiana costruita verosimilmente nel 1756, verrà adibita a museo etnografico in cui verranno esposti a rotazione, tramite mostre temporanee, tutti gli antichi oggetti che in questi anni sono stati donati a questa istituzione o acquisiti dalla stessa (molti dei quali salvati da sicura dispersione e/o distruzione) con lo scopo di conservarli e così presentare la vita, la storia e la cultura dei nostri antenati nei secoli passati nella Val Resia. Il progetto di ristrutturazione prevede due tipi di destinazione: una

parte sarà destinata alla ricostruzione di due ambienti tipici delle case resiane (la cucina e la camera da letto) mentre la restante sarà adibita ad allestimenti tematici temporanei con la realizzazione di una sezione dedicata al ricco patrimonio immateriale di cui la Val Resia è ricca. La casa in oggetto è stata scelta non solo perché conserva l’architettura tipica ed è inserita in un contesto urbano non compromesso, ma anche perché, nella stessa, è nato e vissuto nei primi anni della sua vita il sacerdote resiano Odorico Buttolo Ploc pievano della Val Resia dal 1815 al 1845. L’insigne valligiano nacque a Stolvizza il 19 aprile 1768 e dal 1785 al 1788 studiò a Koper/Capodistria, dove la famiglia si occupava di commercio. Frequentò con ottimi risultati il seminario a Roma e a Udine ed iniziò il suo ministero sacerdotale presso gli sloveni di Carinzia. Nell’anno 1818, compilò il primo vocabolario in resiano con traduzione in italiano. Buttolo ancora oggi è ricordato come uomo colto e generoso. Nella struttura, oltre al museo, troveranno sede anche altre associazioni culturali ed il punto informativo del progetto europeo Italia – Slove-

Nella foto: la casa resiana da ristrutturare.

nija ZborZbirk. Chiunque volesse contribuire alla ristrutturazione del museo, contribuirà anche a potenziare il lavoro quotidiano della nostra associazione, fon-

damentale per la valorizzazione del patrimonio culturale e della debole economia locale. Sandro Quaglia



dom

posočje

15. aprila 2014

stran

15

BOVEC S 35. članicami kot deluje prostovoljno združenjeiz naiz območju občin Tolmin, Kobarid in Bovec naših naših dolin dolin

Turistična zveza Gornjega terske terskedoline doline Posočja utrjuje svoje delo rezija/kanalska rezija/kanalskadolina dolina V čezmejnem prostoru je lansko leto bila prisotna na prireditvah Pro loko Nediške doline in pletla povezovalno nit s kulturnim posoc posoc ˇjeˇje domom Rozajanski dum in Isk Benečija

V

Olga Zgaga

četartak 27. marca, je Turistična zveza Gornjega Posočja (TZGP) v Strgulčevi hiši v Bovcu na letni skupščini popisala zadnjo stran v knjigi delovanja za leto 2013. V času vpisa v register leta 1990 je zveza združevala 22 društev. Zadnja leta se je seznam članic ustavil pri številki petintrideset. Kot prostovoljno združenje turističnih in drugih društev, povezanih s turizmom, deluje na območju občin Tolmin, Kobarid in Bovec. Svoje delovanje je tudi v preteklem letu vpenjala v program Turistične zveze Slovenije, v turistične razvojne projekte z območja delovanja, v promocijske predstavitve širom po Sloveniji in preko meje v Italijo ter v povezovanje in sodelovanje z občinami, LTO-ji, društvi, razvojnimi agencijami, fundacijami, itd. Plod sodelovanja s Turistično

zvezo Slovenije je vsakoletna akcija Ocenjevanje krajev Gornjega Posočja v urejenosti in turistični privlačnosti. V letu 2013 je komisija TZGP za najlepše ocenila na bovškem Srpenico, na kobariškem Potoke in Svino, na tolminskem pa Gabrje in Modrejce. V sodelovanju s Kmetijsko zadrugo Tolmin je za najlepše urejeno kmetijo izbrala kmetijo Vinka Beguša v Stržiščah. Skozi projekte Turistične zveze Slovenije je kontinuirano spodbujala mlade k vključevanju v turistične projekte. Z območja zveze so v preteklem letu sledili njenim napotkom učenci osnovnih šol Podbrdo in Kobarid in podružnične šole Breginj. Predstavnica TZGP je bila tudi članica regijske komisije Turistične zveze Slovenije, ki je ocenjevala promocijski nastop podmladkov na turistični tržnici in raziskovalno nalogo v projektu Turizmu pomaga lastna glava pod naslovom Iz babičine kuhinje še vedno diši. Že več let je najbolj dejaven podmladek pri Osnovni šoli

sport sport

Posnetek z letošnje skupščine Turistične zveze Gornjega Posočja v Bovcu.

Bovec, ki je z legendami z Bovškega v narečju razgibal tudi letošnjo skupščino. TZGP se je vključila v organizacijo in izvedbo kar šest odmevnih prireditev: Bukvarne – sejma rabljenih knjig, tradicionalnega Eko praznika in dvodnevne poljudnoznanstvene prireditve Puntarski dnevi ob 300-letnici tolminskega punta v Tolminu, Festivala soške postrvi, Festivala štrukljev in krapcev in Sejma starin in domače obrti v Kobaridu. Posebno pozornost je namenjala promocijski dejavnosti. S tem namenom je spodbudila k sodelovanju društva, ponudnike lokalnih proizvodov, vrtce, šole in podmladke. Promocijo je izvajala s prospekti iz Posočja in z informatorji društev. Prisotna je bila na sejmu Turizem in prosti čas v Ljubljani, na prireditvi

Velenjski turistični teden, na sejmu Stara dela za današnji božič v Špetru v Italiji. V čezmejnem prostoru je bila prisotna na prireditvah Pro Loco Nediške doline (Bukvarna, božični sejem) in v Guminu/Gemoni (praznik sira), povezovalno nit pa je pletla tudi s kulturnim domom Rozajanski dum, SKS Planika Kanalska dolina in ISK Benečija. V letu 2014 je TZGP že pripravila osnutek nove Strategije razvoja in delovanja zveze, ki je že usmerjala plan dela za letošnje leto. Okrepila naj bi zavedanje o pomenu dela TZGP in društev za razvoj turizma v regiji in zvezo vključila v razvojne programe kot enakovrednega partnerja. Prizadeva si za vzpostavitev stalnega vira financiranja, na podlagi katerega bo lahko delovala strokovno, učinkovito in uporabno.

HUDAJUŽNA Namen je trajnostni razvoj področja

ŠEMPETER - VRTOJBA Razširjena je vse do Devina

Zaključen projekt »Promocijsko oko«

Odprli nov del Poti miru od Alp do Jadrana

V

soboto 29. marca se je v Hudajužni zaključil projekt Promocijsko oko Baške grape, ki je potekal skozi celo leto 2013. Ekipa Iniciative za trajnostni razvoj Baške grape, ki je bila tudi pobudnik projekta, je sredstva za izvedbo pridobila iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, Republike Slovenije in Občine Tolmin, sodelovale pa so vse krajevne skupnosti Baške grape, Društvo Baška dediščina in podjetje Graviton Mohor Mlakar s.p. V okviru projekta so med drugim zbirali tekstovno, foto, video in drugo gradivo o Baški grapi, izvedli so več informacijsko-izobraževalnih delavnic na lokalni ravni in dve v Triglavskem narodnem parku, pripravili so načrt povezovanja in promocije ponudnikov Baške grape in organizirali prvi festival Grapar, ki bo tradicionalen. Rezultat projekta v skupni vred-

nosti 30.483,57 EUR je celostna grafična podoba Baške grape, ki prvič z logotipom, promocijskim materialom in spletnimi mesti povezuje področje od Petrovega Brda do Bače pri Modreju. Ekipa zatrjuje, da je to začetni korak, ki naj bi spodbudil podjetništvo in razvoj in povezal zainteresirane prebivalce, ki si želijo izboljšati življenjske razmere v teh krajih. Predstavitve se je udeležil tudi župan občine Tolmin Uroš Brežan in poudaril, da je največja vrednota projekta v povezovanju. Predvsem od Graparjev samih je odvisno, ali bodo začutili možnosti, ki jih Baška grapa ponuja in jih izkoristili. Nadgradnja projekta je že izdelan Strateški dokument za trajnostni razvoj Baške grape, ki ga bo Občina Tolmin vključila v svoj razvojni program. Olga Zgaga

V

soboto, 29. marca, je bil uradno odprt nov del Poti miru od Alp do Jadrana, ki je speljan po občini Šempeter-Vrtojba. V sklopu projekta Pot miru – Via di pace, sofinanciranega iz Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija–Italija 2007-2013 je bilo postavljenih 7 informacijskih tabel, ki predstavljajo dediščino in dogodke med soško fronto na šempetrsko-vrtojbenskem delu Poti miru. Po vzoru že obstoječe Poti miru v Zgornjem Posočju je namreč Fundacija Poti miru v sodelovanju z občinami, med njimi tudi Občino Šempeter-Vrtojba, in organizacijami pot razširila po celotnem območju soške fronte na Goriškem in Krasu vse do Devina. V občini Šempeter-Vrtojba nas Pot miru vodi po neprometnih cestah in poteh med zanimivejšimi lokacijami iz prve svetovne vojne. Pot, ki jo je trasiralo Društvo soška

J

vodiči različnih družbeno depriviligiranih skupin. Projekt poteka od septembra 2013 do decembra 2015 v več evropskih državah. Slovenska predstavitev in pilotni seminar sta se odvila prejšnji teden v Domu Andreja Manfrede v Kobaridu. Namen projekta je spodbujanje tako posameznikov kot skupin k

večji kulturni ustvarjalnosti. Ciljne skupine so predvsem ljudi, ki na tem področju še niso aktivni. Velik poudarek je tudi na učenju, pridobivanju novih znanj, medgeneracijskem sodelovanju ter na vključevanju priseljencev. V Kobaridu so na seminarju sodelovali različni predavatelji. Predvsem so bili to ljudje iz različnih

V soboto, 29. marca, so se v Bovcu zbrali kajakaši, raftarji in vsi ljubitelji reke Soče. Udeležili so se tradicionalne čistilne akcije, ki jo že šesto leto zapored organizira Šport Center Bovec. Smaragdno reko očistijo vsako leto, odpadkov pa je vsako leto manj. Kljub temu se je nabralo kar nekaj nesnage, iz reke pa so odstranili tudi odpadlo drevje. Najmlajši so pobrali različnejšo embalažo, predvsem plastenke in pločevinke. Tudi letos je akcija potekala v sodelovanju z Ribiško družino Tolmin. Več kot 300 ribičev je čistilo brežine v bovški, kobariški in tolminski občini. Letos je akcijo podprlo tudi zavezništvo »Save the Soča«, ki je nastalo na pobudo nevladne naravovarstvene organizacije WWF (World Wide Fund for Nature). Povezale so se različne organizacije, ki se zavzemajo za ohranitev enega zadnjih neokrnjenih rečnih sistemov v Alpah.

V Tolminu nastop folklornih skupin Pomlad je čas, ko se na srečanjih in revijah predstavljajo skupine Posočja, ki delujejo na različnih področjih ljubiteljske kulture in pretekla sobota je bila namenjena folklornim skupinam. Predstavile in zaplesale so nam Folklorna skupina Kal nad Kanalom, Folklorna skupina Živanit iz Benečije, Folklorna skupina iz Rezije in domača Folklorna skupina Razor. Program pa so popestrili pevci ljudskih pesmi, z nami so bile Buške čeče, Nediški puobi, pevci iz Lokovca in skupine Razor. Strokovna spremljevalka Tanja Drašler je vse skupine pohvalila za njihov trud in željo po plesu ter ohranjanju ljudskih običajev in šeg. Prijeten večer se je nadaljeval v veselem razpoloženju.

Izvor Slovencev in drugih Evropejcev

Dogodka povezana s Potjo miru.

fronta Nova Gorica tako povezuje dve pomembni točki: hrib Sv. Marka in grič Sv. Ot. Na tokratnem pohodu, s katerim se že obeležuje stoletnico prve svetovne vojne, so udeleženci prehodili vrtojbenski del poti. Okoli 3 ure dolga pot s postanki in okrepčilom je vodila po Vrtojbensko-biljenskih gričih.

V KOBARIDU PILOTNA IZVEDBA MEDNARODNEGA PROJEKTA KULTURNI VODIČI avni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je vključen v večstranski mednarodni projekt z naslovom Kulturni vodiči (Culture Guides), ki je namenjen izobraževanju, organizatorjem kulturnih dogodkov kot prostovoljcem. Oboji bodo v skupni povezavi delovali kot mentorji oz.

V Bovcu očistili Smaragdno reko

nevladnih skupin, ki že delujejo na podobnih projektih in so predstavili primere dobrih praks. Želja organizatorjev je, da bi se v prihodnosti določena skupina prostovoljcev lahko s svojimi izkušnjami zaposlila kot posrednik med obstoječo ljubiteljsko kulturno dejavnostjo in potencialnimi uporabniki.

V prostorih Tolminskega muzeja je bila v četrtek 20. marca predstavljena knjiga dr. Antona Perdiha s pomenljivim naslovom: »Izvor Slovencev in drugih Evropejcev«. Avtorja znanstveno strokovne publikacije in njegovo delo je navzočim predstavil dr. Jože Rant. Profesor dr. Anton Perdih, rojak iz Zatolmina, je predaval na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani in raziskoval na svojem strokovnem področju, po upokojitvi pa tudi izvor evropskih narodov. V zadnjih petih letih so na podlagi genetskih raziskav razvili novo vejo genetike imenovano DNK rodoslovje. Rezultati raziskav dajejo podatke, ki na svoj način pojasnijo izvor evropskih ljudstev, njihov razvoj in poselitve. Predstavljena knjiga pokaže veliko do sedaj neznanih rezultatov iz področja naseljevanja Slovencev in drugih Evropejcev. Večer s predstavitvijo knjige so popestrili nekateri prisotni slušatelji, strokovnjaki iz področja zgodovine in arheologije. (PaČ)


VESELO VELIKO NOČ VAM ŽELIJO


dom CALCIO

17

šport

15. aprila 2014

stran

iz naših iz naših dolin dolin

Con qualche vittoria in più il Drenchia/Grimacco avrebbe potuto ambire al salto di categoria

In Promozione Valnatisone tersketerske dolinedoline con solo due vittorie in casa Nel campionato Amatori Figc il Real Pulfero, ormai demotivato, incassa solo pareggi. Tanti gol per le squadre minori

N

Bepo Qualizza

on è un finale brillante nel campionato di Promozione per la Valnatisone, che vanta un primato poco invidiabile visto che tra le mura di casa ha messo a segno solo due vittorie e, in ordine di tempo, è stata battuta 1-0 dal Sevegliano e 3-1 sul campo del Trieste Calcio. Grandinate di goal, a favore e contro, per le nostre compagini giovanili. Fa scalpore il 6-0 inflitto dagli Juniores al Flumignano, successivamente a Tricesimo i padroni di casa

rezija/kanalska rezija/kanalska dolinadolina posocˇje posocˇje sport sport

Nella foto: la formazione della Polisportiva Valnatisone

si sono imposti 2-1 mettendo al sicuro il risultato solo nei minuti finali. Buon pareggio, 1-1 per gli Allievi Forum Julii colto sul campo di Pagnacco per dilagare poi con 8 reti a zero contro il fanalino di coda Osoppo. I Giovanissimi Regionali pareggiano 1-1 a San Vito, ma sono stati sconfitti per 4-0 dall’Udinese, che disputa questo torneo fuori classifica. Pareggio 1-1 contro il Moimacco per la formazione del campionato provinciale, poi con la capolista Gemonese è giunta una pesante sconfitta,

CORSA Per 42 km si snoda da Cividale ad Aquileia

per 7-1. Si avvia alla conclusione la seconda fase del campionato Amatori FIGC con il Real Pulfero ormai privo di motivazioni, come dimostrano i pareggi, 0-0 con Manzano e 1-1 con il Deportivo. Ben altre erano le ambizioni del Real Pulfero, che è forse stato penalizzato anche dalla nuova formula del torneo introdotta ad inizio stagione, ma non condivisa da diverse Società. Continua la serie dei risultati utili per Drenchia/Grimacco, 0-0 rispettivamente con Tolmezzo e Billerio poi

U

Spettacolare, inoltre, la coreografia lungo il tracciato, con i tamburi e i figuranti medievali nel centro longobardo e gli sbandieratori nella città stellata. Il primo a giungere sul traguardo di Aquileia è stato Massimo Leonardi, che attorno al 35° km ha raggiunto e superato l'ugandese Simon Rugut (poi secondo) e ha superato la linea d'arrivo dopo 2:20'38”. Doppietta russa, invece, in campo femminile, dove Oxana Akimenkova, col tempo di 2:44'21”, ha preceduto di quattro minuti Tatiana Belkina. Nutrita anche la schiera di maratoneti locali, guidata da Alberto Novelli e Federica Qualizza con i tempi di 3:01'49” e 3:26'58”. Lorenzo Paussa

POLISPORTIVA, L'UNDER 12 MISTO AVANZA

È

il momento del sestetto misto U 12 che inorgoglisce la Polisportiva San Leonardo in questa seconda fase del torneo della categoria con una serie di importanti e convincenti vittorie, 3-0 contro Pasian di Prato, 2-1 a Cividale e 3-0 opposti alla Pav Udine ed in questa ultima gara sono stati schiaccianti i tre set conquistati, 25-11, 25-4 e 25-12. Le ragazze U 18 sono decisamente sottotono ed il 3-0 passivo sta diventando una prassi, il primo con la Pav Udine sul parquet di Merso di Sopra e in seguito, stesso punteggio a San Giorgio di Nogaro. Molto meglio i ragazzi di 1ª divisione che si impongono 3-0 sul Real Casarsa e da Artegna ritornano con un sofferto ma meritato 3-2, più che convincenti queste ultime prestazioni che chiudono questa fase di campionato. (b.q.)

la vittoria con il minimo scarto, 1-0 sul terreno di casa, ospite il Campagnola. In 2ª categoria la Savognese, nonostante la sconfitta per 3-1 patita sul campo del Risano nella gara di recupero, mantiene il primo posto grazie all’ 1-0 sulla Moby Dik. È da considerare che la compagine valligiana è penalizzata nel programma di recupero delle gare, che si disputano nel corso della settimana, tutte fuori casa ed in queste circostanze non è facile avere a disposizione un ragionevole numero di giocatori. Problema questo non secondario.

Sabato 29 marzo 2014 si è tenuta la presentazione della squadra di Giovanissimi (7-12 anni) dell’“A.S.D. VELO CLUB CIVIDALE VALNATISONE KOLESARSKI KLUB BENEČIJA” presso l’ Agriturismo “Te Cort da Rino” di Prestento di Torreano. Ai blocchi di partenza, per la stagione 2014, 9 miniciclisti/e: Federico Di Levrano e Iuri Tommaso, G1-7 anni; Nicola Bramuzzi, Veronica Malisani, Peter Morpurgo, Luca Pulzella e Mathias Zilli, G2-8 anni; Alan Di Levrano e Davide Manca, G3- 9 anni. Presidente Susi Guion. Direttori sportivi: Emanuele Cainero e Valnero Siega. Accompagnatori: Franco Nadalutti e Roberto Bramuzzi. Alla presentazione del sodalizio ha partecipato il Presidente Provinciale della Federazione Ciclistica Italiana Signor Giancarlo Patriarca, che ha augurato al Velo Club una buona stagione 2014. Domenica 6 aprile 2014 si è tenuta, per la categoria Giovanissimi, la prima gara regionale, 5° Gran Premio Città di Pordenone, organizzata dall’A.S.D. Ciclistica Ottavio Bottecchia. Buon esordio dei miniciclisti biancorossi fuori provincia, su un circuito cittadino appunto a Pordenone. Si è distinto fra i G1 Tommaso Iuri, che è arrivato 6°al traguardo. La Società organizzatrice ha premiato i primi 5 di ogni categoria maschile e le prime 3 di ogni categoria femminile, ma ha anche omaggiato tutti i circa 140 corridori partecipanti di una medaglietta ricordo. (a.t.)

MATAJUR Entro il 27 aprile le preiscrizioni sul sito/Do 27. 4 predvpisovanja na spletu

Quasi in mille alla seconda «Unesco Cities Marathon» na seconda edizione con numeri in forte crescita per la “Unesco Cities Marathon”, la corsa che si snoda lungo i 42 km che collegano Cividale e Aquileia passando per Palmanova. Quasi mille, quest'anno, i partecipanti complessivi alla manifestazione. Ai 401 classificati della maratona si sono aggiunte le 136 coppie della staffetta e i 269 che, chi di corsa chi a passo di “nordic walking”, si sono, invece, cimentati nella “Julia Augusta Run” (sui 16,5 km tra Palmanova e Aquileia). Senza dubbio azzeccata la scelta di invertire la direzione di gara rispetto al 2013. Specialmente per Cividale che, diventando luogo di partenza della maratona, ha potuto beneficiare dell'arrivo in città di concorrenti e sostenitori già nei giorni precedenti l'evento.

Da sin.: A. Zorza e G. Zabrieszach Esordienti Valnatisone

Al via la stagione del Velo Club Cividale

Giovedì 1° maggio la 18a edizione del Triajur V četrtek 1. maja bo 18. izvedba Triajurja

I

l triathlon del Matajur, alla sua 18a edizione, avrà luogo giovedì 1° maggio, con inizio alle ore 10. Il percorso si snoda in tre frazioni di gara: la prima è da percorrere in mountain-bike con partenza da Savogna (200 m. s.l.m.) al paese di Montemaggiore (1000 m. s.l.m.); sono da effettuare a piedi, invece, la seconda frazione, da Montemaggiore alla chiesetta del Redentore in cima al Matajur (1647 m. s.l.m.), e la terza tutta in discesa fino all’abitato di Masseris (800 m. s.l.m.). E qui che la manifestazione (organizzata dalla Polisportiva Monte Matajur, con il patrocinio del Comune di Savogna, in collaborazione con Pro loco Matajur, Gruppo Alpini, Protezione Civile e Cacciatori del Comune di Savogna) si conclude con la pasta, la ricca lotteria riservata agli atleti e la tombola con in palio una mountain-bike offerta dal negozio Bicisport di Cividale. La manifestazione non è competitiva e le squadre partecipanti possono essere composte da tre concorrenti, uno per frazione, oppure da un singolo atleta. Da regolamento il numero massimo di partecipanti ammessi alla gara è di 200 squadre (100 solisti e altrettante squadre). Le preiscrizioni vanno effettuate obbligatoriamente online entro il 27 aprile sul sito www. triajur.com. Per chi si preiscrive e conferma l’iscrizione il giorno della gara l’iscrizione ammonta a 15 euro. Per motivi organizzativi, invece, per chi si iscrive direttamente sul luogo di partenza l’iscrizione sarà di 20

Atleti della Triajur in cima al Matajur/Tekmovalci Triajurja na vrhu Matajura

euro. Data la severità del percorso gli organizzatori raccomandano la partecipazione al triathlon ai soli atleti preparati fisicamente e tecnicamente. Per ulteriori informazioni rivolgersi a Marino, cell. 3385877265 o a Giulia, e-mail: giuliaiussig@gmail.com V četrtek 1. maja, s startom ob 10. uri, bo 18. izvedba Triajurja, že tradicionalnega triathlona, ki iz Sauodnje se vzpenja do vrha Matajura, najvišje gore Nediških dolin, vse dol do Mašere, kjer ob koncu organizatorji (Polisportiva Monte Matajur, pod pokroviteljstvom občine Sauodnja in v sodelovanju s Pro loco Matajur, Alpini, Civilno zaščito in lovci območja) bojo pogostili udeležence s pašto, bogato loterijo in tombolo, pri kateri vsako leto čedajska trgovina Bicisport ponuja kot prvo nagrado gorsko kolo. Celotna proga Triajurja je razdeljena v treh delih: prvi, namenjen gorskim kolesarjem, z mosta v Sauodnji (200 m. nadmorske višine) do vasi Matajur (1000 m. nadmorske višine); drugi in tretji del je treba

preteči peš in se odvija do vrha Matajura (1647 m. nadmorske višine) ter nato navzdol do vasi Mašere (800 m. nadmorske višine). Posamezno ekipo sestavljajo trije tekmovalci, eden za vsak del proge. Lahko se tekmovanja udeleži en sam atlet, v pravi kondiciji, za celotno progo. Po pravilniku triathlon je omejen na 200 skupin: 100 mest za ekipe, ki jih lahko sestavljajo 2 ali 3 tekmovalci; 100 mest za posameznike. Da bi se udeležili na tekmovanju je obvezen predvpis preko spleta (do 27. aprila) na spletni strani http:// www.triajur.com. Vpis je treba potrditi do 9:30 na dan tekme, pri baru Crisnaro v Sauodnji. Vpisovanje znaša 15 evrov, zaradi organizacijskih razlogov, kdor se bo vpisal 1. maja bo plačal 20 evrov vpisnine. Glede na zahtevnost proge, organizatorji svetujejo, da se tekmovanja udeležijo le športniki v dobri kondiciji. Za informacije pokličite Marina, na mobitel 3385877265. L. B.


18

domača kultura

stran

MIESAC OBRIU U NAŠIH DRUŽINAH Patroni pomočniki: Konrad iz Parzhama U pandiejak 21. obrila je praznik sv. Konrada iz Parzhama. Rodiu se je u kmečki družin kraja Venushof (Parzham - Nemčija) 22. dičemberja lieta 1818 ku danajsti puobič od dvanajstih bratru an sestr. Po rojstvu, u teli veliki pobožni družin, so mu bli dal' ime Janez Birndorfer. Ku usi njega bratri an sestre tud on je biu kimet an u telin diele je ušafu puno krat cajt za premišljovat' an misint' na življenje. Na puoju je dielu do 31. liet. U liete 1849 je pa zapustu kmetijo an stopnu ku brat laik u kapucinski konvent sv. Ane u bližnjin mieste Altötting. Tri lieta potlè je nardiu zaoljube an vebrau ime Konrad. Opravju je sojo službo ku vratar konventa pa ne samuo: srečavu je stuojke romarju, ki tan so parhajuval'. Muoru je odguorit na uprašanja, sparjet prošnje, narest use, kar je bluo s takin opravilan potriebno, skarbeu je tud za berače. Usakega je poslušu an mu dau troštanje, za usakega je imeu dobro besiedo. Celuo življenje je ostu u telin konvente, kjer je usak dan dielu brez truda an brez se zdravit, kàr je imeu kako boliezan, kero nie ankul parjeu za riesno. Kàr pa je čù, de na more iti napri, je sam jau: »Sada na moren vic«. Tri dni potlè, na 21. obrila lieta 1894, je zapustu tel sviet, imeu je 75 liet. Za nimar počiva u kapucinski cierkvi sv. Ane u Altöttingu, ki u liete 1953 je bla preimenovana u »cierku bratra Konrada«. Na njega grob parhaja usake lieto puno vierniku. Papež Pij XI. ga je 15. junja lieta 1930 razglasiu za blaženega an štier lieta potlè, na dan 20. maja lieta 1934, ga je razglasiu pa za svetnika. Na dan razglastitve je sam papež jau: »U njin so sijale čistost, jubezen do Boga, do bližnjega an lealnost do usieh dužnuosti«. Konrad je patron bavarske provinče pa tud Ogarske daržave.

hhh

Kajšna ura bo Stara luna torka 15. obrila parnese kako maglo pa samuo za kajšan dan, potlè se arzjasne, sonce bo spet grielo an nebuo bo spet jasno. Zadnji kuart lune torka 22. se bo ritu s soncan, z jasno uro, z maglo an z dažan, sa luna je šele miesca marca, kjer ura se hitro spremeni. Nova luna torka 29. obrila parnesè lè napri spremenljivo uro pa tud temperaturo, zguoda an zvičer bo šele marzleno an te, k' more, sigurno zakure še malo ognja.

hhh

Radoviednost Kristjanska Velika nuoc je vezana na velikonočni praznik, ki ga imajo Judje (Ebrejci). Za Jude tel dan je prehod iz stanja hlapca do frajnosti (bli so hlapci Egipta); za kristjane Velika nuoc je pa prehod od duhoune an fizične smarti do venčnega življenja. Kuo se pa štiejejo dnevi an lune, za zviedet, kadà pride tel praznik. Velika nuoc pade glih to parvo nediejo po parvi stari luni, ki pride po ekuinociju 21. marca. Za tuole preštiet, muoremo pogledat, kadà pade parva stara luna po ekuinocije 21. marca, an natuo bomo videl’, de parva nedieja po teli stari luni je Velika nuoc. Usake lieto pade med 22. marca an 25. obrila. Na telin prazniku po naših dolinah navada je spec sladki kruh an, za otroke, pa golobico z ican u miez an viejco oljke tu ustah. Sladki kruh, golobice, salam an kuhano ice, tu pletenic, se nese požegnavat. Na dan Velike noci, na tašče, takuo ki so nas učile none an mame, se muore pa sniest kjek žegnanega.

Riceta

SLANA TORTA S KARČOFI

Bliža se praznik Velike noči an natuo pa Velikončni pandiejak, kàr, če ura je parmierna, je navada se pobrat od duoma an iti na kajšan piknik, kupe z družino an s pariatelji za lepuo preživiet u družbi tel dan. Zatuo, dobra idea za spec an nest za sabo, more bit tala slana torta s karčofan, ki jo sada opišen. Miere so za štier od nas. Nucamo 6 karčofu, 1 limon, olivno oje, kajšno ačugo, su, popar, pu čebule, 1 stroh česnaka, kajšno kuharinco zejove župe, 1 kompier, 1 eto zribanega siera grana, 3 jajca, an ščip predarsina, malo ušenične moke an malo šelna. Parvo rieč uzamemo karčofe, jih očedemo, tankuo zriežemo an denemo tu uodo kupe s sokan adnega limona, kjer jih pustmo parbližno za 15 minut. Natuo jih splaknemo, posušmo an denemo u padielo, kjer smo ulil' malo olivnega oja an ki jo pustmo na vesocin ognju za 5 minut. Snememo z ognja, osolmo, poporamo, umiešamo tankuo zriežene filete ačuge, premiešamo an pustmo par mieru. Tankuo zriežemo čebulo, česnak, malo šelna an denemo u ponù, kjer smo ulil' malo olivenga oja. Pustmo na ognju za 5 minut, grede, ki lè napri miešamo. Sada osolmo, popopramo, doložemo adno kuharinco zejove župe, zriežene karčofe, kuhan an zriežen kompier, premiešamo an pustmo na ognju še kajšan minut. Snememo z ognja, umiešamo zriban ser grana, čarnajke treh jajc, zriežen predarsin an zamliejemo u mikserje. Sada zbutamo bejake jajc, dok' nieso bieli ku snieg an jih umiešamo u parpravo, ki če nie zadost gosta, doložemo malo ušenične moke, premiešamo an vesujemo tu posodo za foran, ki smo jo že oflodral' s parmierno karto. Denemo u foran gorak 160° parbližno za 20 minut. Pustmo, naj se pohladi an nesimo za sabo za dobar an nepozaben piknik. Loretta Primosig

15. aprila 2014

dom

JEŠIŠKE ZGODBICE

U tistih cajtah po drugi svetovni ujski, je zaries malo korlo, za se veselit

U

Jur Zad Tih

sakemu od nas je oča kovau an napravu ’no škloco, takuo se kliče nožič napuošto naret, za burit burje. Darzal’ smo jo ku ’no posebno rieč, ’no rieč našo an jo je usak od nas skranjavu na suoj poseban prestor, de bo šiguran jo nazaj ušafat zvičer, kàr je korla. Tist je biu poseban cajt. Kàr san nomalo odrasu, san začeu hodit u šuolo du Čedad. Sudu mi nieso dost dajal’. Dost krat mi je nona dala stuo franku (lir), de bi kupu folje za diženje (papir za rizbe). Za si napunit štomet, san vič ku kako jutro tavu jabuke u Drejčovin sviete dol Zakuolan. Jedu san jih opudan u sriedunjake, de me na bojo parjatelji videl’. Dost krat san jih zamenjavu z Laham’, za panjut, kruh. Pa kàr je biu kostanj, san lažè zamenjavu kuhane burje, ki jih je nona oburla an mi jih za kosilo kladla u škartočac. Cajti so pasal’. Buj napri u lietah, kàr se nie moglo ušafat diela, smo frodi udeluval’. Poliete smo vekliestli zelene vieje, jih zvezal’ kupe, parnesli damu an ložli sušit, de bi perja ostale na viejcah. Pozime, kàr nie bluo zadost sena za krave an za

nje, so uce tuole zvestuo hrustale. Glih takuo smo, kjer je mala trava zrasla, otavo posiekli, jo ložli sušit po kazuolah an damu spravli za potrebinjo. Stare lune smo pretakal' vino, takuo smo hodil’ dol po vasi obiskavat tistega, ki je biu zviest, za ponudit an dat pokušat novuo vino. ’An muoj poseban pariatelj je biu Guido Klinčanju. Takuo ki san že pisu o njin, je biu radodaran, pa tudi zlò maliciožast an strašan. Ku po navadi je tisto lieto kupu grazduje, ki ga je nieka žena uozila taz Treviža. Grazduje je bluo lepuo an sladkuo. Dobro je metalo an je vino teklo čisto an liepe farbe. Mi puobi od vasi smo nimar ahtal’, kada bo pretaku, de bi se z njin nomalo posmejal’. »Kuži, daj m’ tle, de pokušan, ka' si nardiu zadno markasico!« Mu je jau Mario. Zadost je bluo samuo misint mu zažmagat vino an on ga nie biu vič dau za pit. Ti je biu jau z njega simpatično jecijo: »Tt-t...t, ti, mojega vvina n-na, naboš vi-vič p-piu!« »Ma Mario, ma ki, kličeš markasico njega vino?« san le buj parbazgu. »D-d-daj. M-m-Mjhic p-po-pokušajga ti. Mi p-povieš k-ka ti se p-pari.« »Ku med, je šele sladkuo, se ima za narest, ma takuo, ki se kaže, pride

dobro.« »Ben, natoči an tle Mariunu, naj bo pokušu,« san mu jau. »N-ne, gor damu n-naj gre njega m-markasico p-pit. D-daj, š-še k-kleče č-če m-me b-bo p-prašu, ga-ga na p-pokuše tle p-par m-mene.« Marjo gor na tuole mu je jau: »De b’ ti se pa u kisalo, takuo ga na boš piu tud ti ne!« »An, za de ti se le priet vederba, sada ti ga zaguorin an viermi, de je zaries, se na dielan za norca,« mu je ostro zatrucu. Malician an strašan se je Guidič bau, de mu zaries kako malešcjo pošja tu sod. Povarhu, na tuole je Marjo začeu nieke križe dielat pruot sodu, pjuvat na ‘an kri an na te drug. Guidič je skoču gor ku ’an petelin an mu je na žlah natoču puno taco an mu jo šu ponujat. »N-na tle, p-pi, dok češ, ma n-na stuoj m-mi štrolihat vvina.« Puno od nas puobu se je bluo blizu zbralo. Smejal’ smo se na tel’ teatro, ki je teu uganjat Marjo, de bi ga le buj zastrašu. Na dva sma napuošto daržala Marjuna, de na puojde napri vič s suojin požegnovanjan tarkaj, de se je potalažu. An Guido je ku po navadi ponudu za pit usien. Zaries malo je korlo, za se veselit an je bla usaka parložnost dobra, za gledat usakdanjo življenje s optimizman an dobro vojo. (62 - gre napri)

LJUDJE V POSOČJU

Mivški pek Feliks je pekel okusen kruh

V

Mivcih, kot domačini še vedno imenujejo vas Podmelec, so že od nekdaj sloveli po mali pekarni, kjer se je pekel okusen domač kruh. Kmalu po prvi vojni je oče sina Feliksa poslal v Tržič, da bi se izučil za peka. Po uspešno opravljenem izobraževanju daleč od doma, se je mladenič vrnil v rodno vas nad reko Bačo. Oče zadovoljen z uspešnim šolanjem je sinu kupil pekovsko peč in v prizidku hiše uredil pekarno. Feliks je postal mojster peke dobrega kruha. Ko so politiki odpravili vajence in so pričeli trgovcem dobavljati kruh iz velikih pekarn, je mivški pek obdržal obrt in največ del v stari pekarni opravljal sam. Svež, topel in dišeč kruh so že v zgodnjih jutranjih urah v pekarni kupovale domače gospodinje, za tem pa ga je pek razvozil po bližnjih vaških trgovinah. Na koncu je naložil sveže pečene štruce v oprtnik in se na mopedu s košem na hrbtu odpeljal do trgovine na Mostu na Soči, kjer so gospodinje že nestrpno pričakovale Feliksa s kruhom, čeprav je prodajalka že prej napolnila police z izdelki velike tolminske pekarne. Nekega jutra se je mož s kruhom nekoliko dalj časa zadržal v vaški trgovini, zato se mu je proti Mostu na Soči mudilo. Na Bači v križišču se je ustavil, da bi dal prednost fičotu, kot smo nekoč imenovali priljubljen Fiat 600. Ko je ta odpeljal, je pek nategnil

plin svojemu Tomosu, ki je v trenutku poskočil in odpeljal brez voznika. Voznik je padel, štruce kruha pa so iz koša poletele na vse strani po prašni cesti. Feliks se je nepoškodovan dvignil, kar se da naglo, v oprtnik pobral po cesti razmetan kruh in se hitro odpeljal proti cilju, kjer so mostarske gospodinje nič hudega sluteč pokupile neoporečen kruh iz mivške pekarne. Možem oblasti se je nekega dne zazdelo, da bi bilo dobro pregledati poslovanje in pogoje dela v stari pekarni. V Podmelec sta na inšpekcijski pregled odšla kar dva, strahu spoštovana inšpektorja. Feliks, ki je pospravljal pekarno po nočnem delu, je skozi okno zagledal, da po ozki vaški cesti prihajata na obisk neljuba gosta. Zaklenil je vrata in tiho čakal, da se bo zatresla kljuka vrat. Eden od hudih mož je nekajkrat zaman posku-

sil odpreti vrata. Ker mu ni uspelo, se je sklonil in opazil, da je stara ključavnica zaklenjena z notranje strani. »Feliks, le odpri, le odpri, saj veva da si notri!« je eden izmed uradnih mož poskušal prepričati peka k vdaji. Pek pa je hitro ugotovil, da sitna obiskovalca nimata namena oditi, zato se je odločil, da ju prepriča drugače. Glasno je rekel: »Ne! Ne bom odprl. Saj vem, da sta vidva!« nato pa je še dodal: »Me ni doma!« In mirno je obsedel v kotu pekarne. Inšpektorja sta tisto jutro zaman čakala, da opravita svoje delo. Mivški pek pa je odšel v posteljo k počitku malo kasneje kot običajno. Feliks je bil neporočen in je običajno za bližnje stranke pekel tudi na novega leta dan. Ženske iz Podmelca, bližnjih vasi in zaselkov, so že zgodaj zjutraj prišle pred pekarno, da bi praznični zajtrk popestrile s sveže pečenim kruhom. Ko je pek skozi okno videl prve ženice, je skrbno zaklenil vrata, saj je bil prepričan, da mu bo prvo novoletno srečanje z žensko prineslo nesrečo vse leto. Domačinke, ki so Feliksovo vraževerje in ljubezen do žensk dobro poznale, so stopile do najbližjega soseda in ga prosile, da naj obišče peka in mu kot moški prvi zaželi sreče v novem letu. Šele po sosedovem obisku so se odprla vrata pekarne tudi za vsakodnevne ženske stranke. PaČ


dom

15. aprila 2014

naše pravce

KOVAČ, MLINAR AN SMRIEKAR

19

stran

besedilo: ADA TOMASETIG - risbe: MORENO TOMASETIG

Ta par ni hiš su miel’ nega liepega an zdravega puobča an kàr je zrastu su ga pošjal’ za žnidarja. Je biu pa takuo močan, de use igle su mu se lomile tu rokah. Kàr je pasalu nu malu dni, gaspodar ga je pošju damu. Potle oča ga je pošju za maringona. Je biu bardak an pun dobre voje, ma usak uoblič, ki ga je taknu, mu se je zmarvu tu rokah an usak cvek mu se je zlomu. Je biu vič za škodu ku hnucu, takuo gaspodar je poklicu oči an mu je jou: »Mi se huduo zdi, ma vaš sin je previč močan za tole dielu, provajte ga pošjat za kovača.« Drug dan oča ga je peju čeh nemu kovaču. Atu se je ustabu dielat an je meu tajšnu muoč, ki z rokam je lomu želiezu an ga je ulekavu za podkove. Gaspodar ga je meu puno rad an ga je lepuo plačavu. Je bluo pasalu ‘nu malo liet, od kar je biu začeu dielat tu tisti kovačiji, kàr an dan je jau gaspodarju: »San mlad an močan; čen videt ‘nu malu sveta priet ku umrien«. Takuo ga je pozdravu an je šu damu. Se je preoblieku, je uzeu njega bargulinu, je bušnu oči an mat an se je pobrou po sviete. Hode, hode, pride čeh ‘nemu malnu. Se usedne blizu uode an začne jest. Grede ki je jedu, je videu mlinarja prit uoz malna, iti če pred koluo an začet pihat z no samo jamo nosa. An takuo močnuo je pihu, de koluo je začelu barliet hitru hitru. »De su ve-

like reči!« je jou an se je parbližu mlinarju. »Si puno močan – mu je jou, – zaki na greš za mano po sviete?« Mlinar, ki je biu trudan bit le tu tisti vasi, se je lepuo preoblieku, je zapru malin an je šu za kovačan. Hodita, hodita, čez breguove an čez doline an prideta tu ‘nu veliku host. At, grede ki sta počivala, sta vidla adnega smriekarja, ki je z rokam verivu smrieke. »Je pru močan tist smriekar« je jou mlinar. »’Maš ražon – je jou kovač – poprašajmu ga, či če prit za nam.« Takuo an smriekar je šu za njim. Su hodil’, hodil’ an su vidli še punu dažel, kàr su paršli u nu lepo rounicu. At je biu an velik grad an notre je bilo za jest an za pit. Blizu je bla na velika host, blizu host je bla na liepa uoda an okuole je bluo puno vasi. At su se ustabli an at su živiel’. Usak dan dva sta šla dielat, adan je pa ostu doma kuhat an čedit hišu. An dan ostane doma mlinar an pride čeu grad an starac z no dugo dugo brado. »Dam nu malu uode, san punu žejan!« ga je uprašu starac. Mlinar je uzeu nu kruhancu uode an mu ju je dou. Starac je začeu pit an grede ki je piu, je pustu past njega palčicu. Kàr mlinar se je spregnu, za mu ju pobrat, mu je dou go za šiju an ga je zvezu čeh kandrej. Potle je uzeu, kar je mu an je šu. Opudan sta paršla damu smriekar an kovač an sta ušafala mlinarja pu martvega. Nu malu cajta potle je ostu doma smriekar an je paršu nazaj tist starac. Je uprašu za pit an je pustu past njega palčicu. An kàr smriekar se je spregnu za ju pobrat, mu je dou če za šiju, ga je zavezu čeh ni kandreji an potle je šu. Kàr kovač an mlinar sta paršla damu, sta ga ušafala še živega. An dan, ki je ostu doma kovač, se je uarnu tist

starac an nazaj je pustu past njega palčicu. Kovač počasu se je spregnu, ma kàr je videu, de starac mu je teu dat do za šiju, mu je uzeu roko an ga je natuku. Potle ga je peju če uon an z njega brado ga je zavezu čeh ni debeli smrieki. Nu malu cajta potle je pogledu skuoz oknu an je videu, de nie bluo vič starca ne smrieke. Je leteu če uon an je šu za štopenjah. Hode, hode an pride če pred nu veliku rupu. At blizu je ležala smrieka, ma starca nie bluo videt. Kovač preskarbi se je spustu du rupu an se je znajdu tu adnin velicin gradu. Gleda če, gleda san, na zadnju, tu ni kliet je videu starca, ki se je tresu gu’ nin piču, ta za’ ni veliči pajčini. »Pusti me živiet – ga je prosu starac- an jest ti povien, kje so tri lepe čičè.« »Naj bo – mu je jou kovač – ma muoriš obečat, de na puojdiš vič uoz tele jame.« »Ja ja – je jou starac – sada biež uoz tele kliet an pogled le rouno ta pred tabo. Boš videu tri urata an na usakih uratah je obiešen an velik kjuč. Odpri tiste urata an tu usaki izbi ušafaš ‘no lepo čičù.« Kovač je šu uoz kliet an je odpru to parvo izbo an notre je videu’ nu lepo čiču z no lepo kikjo an je bla takuo liepa, de se je laščiela ku zvezde. Je odpru potle te druge urata an notre je bla ‘na čiča takuo liepa, ki se je laščiela ku luna. Nazadnju je šu čeu to treču izbo an tu teli izbi je bla ‘na čiča takuo liepa, ki se je laščiela ku sonce. On je vebrou tole čiču an te druge ijh je peju za njin. Kàr je paršu damu, smriekar an mlinar sta bla punu vesela. Usi trije su se oženil’ an usi kupe su živiel’ tu tisti liepi rounici.


20

zadnja stran

stran

Kaj kje kam kadà kuo Nediške Doline Sveta Maša po slovensko

>> VARTAČA (Sauodnja) >> u saboto 12. obrila, 18.30

u agregacijskem centru na Vartačah bojo pokazal' te drug part videoprojekcije pohoda od Vere Paoletti do svetišča u Santiago de Compostela, od kraja Najera do kraja Leon.

>> PLANINSKA DRUŽINA BENEČIJE >> od 19. do 21. obrila

bo pohod na Cres (Harvaška), odg. Luisa, tel 0432 709942

Čedad

bo tradicionalni pohod na Malo goro nad Vipavsko dolino. Tam je lepo srečanje, ki ga že lieta organiza slovensko planinsko društvo Ajdovščina (sekcija Kamnje).

>> ČARARIJA-CARRARIA >> usako sriedo ob 20.30

>> u pandiejak 21. obrila

Usako saboto ob 19.00 u farni cierkvi u Špietru. U saboto 12. bo žegan ojke an branje Tarpljenja Jezusa Kristusa. Na Veliko saboto na bo maše po slovensko an 26. obrila bo ob 11. uri na Varhu (Podbuniesac) maša u spomin na pre Marja Lavrenčiča

>> POBIERANJE STARIH OBLIEK >> u nediejo 3. maja

Caritas bo pobrala po vaseh nucano blago, ki ga bojo prodal' fabriki u Toskani. Kar bojo zaslužil' bo šlo ubogime za te potriebne ljudje an uidanski menzi za te buoge

>> ŠPIETAR >> u petak 11. obrila ob 18.30

>> PLANINSKO DRUŠTVO CAI >> 12. an 13. obrila

>> VABILO NA KOSILO SPOMLADI >> do 2. junja

pokušanje jedil, ki so parpravjena z zejan. Sodelujejo gostilne: Alla trota par Špehonjah, All’antica na Krasu, Ai buoni amici u Tarčetu, Gastaldia d’Antro u Landarju, Le querce na Klančiču, Al giro di boa an Dall’Ava Bakery par Muoste, Alla cascata in

Poštni račun/Conto corrente postale n. 12169330 intestato a Most scarl, borgo San Domenico 78, 33043 Cividale del Friuli/Čedad Bančni račun/Conto corrente bancario IBAN: IT37 O086 3163 7400 0000 0815 095 BIC/SWIFT: RUAMIT22XXX

Domača modruost Svetega Jurija luža, o kriesu pa suša

Terske doline

>> u nediejo 27. obrila

Fontanone Barman Info: www.caicividale.it/sottosezione Valnatisone

dom

u agregacijskem centru za te mlade grejo naprej srečanja Meditazione sui cuori gemelli-Meditacija sorodnih src, ki so odprta usiem. Info: Danila, 3393116666

ekskurzija u Valléé Blanche, na goro Monte Bianco;

LETNA/ANNUALE € 20 PODPORNA/SOSTENITORE € 40 SLOVENIJA/SLOVENIA € 25 Naročnine EVROPA/EUROPA € 30 i t n e SVET/EXTRA EUROPA € 40 Abbonam

u Beneški galeriji bojo odparli razstavo »Pierhe.« Razstavjene bojo fotografije farbanih jajc, ki so ble narete na Tarčmunu an Robedišču u začetku 20. stuoletja an ki jih hrane Slovenski etnografski muzej u Ljubljani. Razstava bo odparta do 11. maja od pandiejka do petka od 17. do 19. ure; ob sabotah, na Velikonočni pandiejak, 25. obrila an 1. maja od 10. do 17. ure. Ob istih urah bo odparto Slovensko multimedialno okno-Smo.

Alla posta par Hločje, Al Colovrat na Briegu (Dreka), Al Vescovo u Podbuniescu, Da Na.Ti u Ošnijem, Da Walter u Utani, La casa delle rondini na Dugah, La Milanese u Čarnem varhu, Ai Colli na Špesi, Tinello di San Urbano in Da Mario v Prapotnem. Je trieba prenotat. Info:invitoapranzo.it.

15. aprila 2014

>> TANAMEJA >> u nediejo 13. obrila

Dog walking 2014: po štopinjah medveda u Furlaniji Julijski krajini. Pohod po didaktični stazi parmierni za use. Upisovanje ob 8.15 u Guminu. Za se upisat pokličite na tel. 0432810705, cell. 3348614190

>> ZAVARH - Primorska poje >> u nediejo 27. obrila, ob 15.30

u cierkvi Sv. Florijana bojo pieli: mepz Du Postojna, zbor Tre valli/Tri doline iz Kravarja, žepz Kd Spodnja Idrija, mepz Košana, mepz Canto Ergo Sum Breg, mepz Planinska roža Kobarid, mepz Rdeča zvezda Salež.

>> PORČINJ >> u saboto 26. obrila, ob 10.30

u cierkvi bo sveta maša za Slovenje. Predsedovau bo mons. Dionisio Mateucig, retor višarkega svetišča;

>> u nediejo 27. obrila

ob 9. uri bo ruomanje, ob 11.15 sveta maša, pieu bo zbor Faisi Dongje, ki ob 14.30 bo imeu koncert u cierkvi, ob 15.00 bo precesija s podobo Device Marije sarpa.

Slovenija

u prestorih Gimnazije (Delpinova ulica, 9) bojo srečanja Meditacija sorodnih src in Pranic Healing. Info: Danila, 3393116666

U prihodnji številki bomo objavil’ prireditve do po-

lovice maja. Pošjajte obvestila do 28. obrila na: info@slov.it Tel.-Fax 0432701455

Sul prossimo numero pubblicheremo gli appuntamenti fino a metà maggio 2014. Inviateli entro lunedì 28 aprile.

Prevodi Traduzioni

Prevodi vseh vrst in lektoriranje tekstov strokovno, hitro, natančno, po primerni ceni, zanesljivo in zaupno iz italijanščine v slovenščino in obratno na 348 5165977 - 342 8995178 ali e-mail: info@listscarl.com Traduzioni per ogni esigenza e revisione testi dall’italiano allo sloveno e viceversa: qualità delle prestazioni, affidabilità, precisione, rapidità di consegna, al giusto prezzo cell. 348 5165977- 342 8995178 o mailto: info@listscarl.com

>> NOVA GORICA >> usak ponedeljek, ob 20.30

NA SPLETNI STRANI www.dom.it VSAK DAN NOVICE IN PRIREDITVE

dom

KULTURNO VERSKI LIST

Petnajstdnevnik | Periodico quindicinale Odgovorni urednik | Direttore responsabile Marino Qualizza Založba | Editrice Most società cooperativa a r. l. Uredništvo | Redazione Uprava | Amministrazione 33043 Čedad - Cividale del Friuli Borgo San Domenico, 78 tel. - fax 0432 701455 e mail: redazione@dom.it www.dom.it Iscrizione Roc n. 5949 del 10.12.2001 Stampa: Centro Stampa delle Venezie soc. coop. via Austria, 19/B, 35129 Padova Registrazione Tribunale di Udine n. 8 - 8. 4. 2003 Redakcijo smo zaključili 8 aprila ob 15. uri

Najboli brano na naši spletni strani I più letti sul nostro sito internet 1.

Vsak dan ob 20.30 Tv dnevnik po slovensko

Savogna, il Comune cerca due operai V Sauodnji potrebujejo dva dieluca

2.

Chiude il negozio “Dal Rosean” Zaprla bo trgovina z oblačili

3.

Izšel je Dom št. 6 Uscito il Dom n. 6

4.

A Solarie riapre il rifugio Spet odprta koča na Solarjeh

5.

Benečija nie medvedja dežela L’orso non vive nella Slavia

Diventa nostro amico Postani naš prijatelj Seguici! Sledite nam!

Vsak dan, od pandiejka do sabote, poročila: ob 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00 an ob 19.00. www.sedezfjk.rai.it Ob nediejah: poročila so ob 8.00 in 9.45 (pregled zamejskega tiska), 13.00, 14.00, 17.00 in 19.00; ob 9. uri sveta Maša. ODDAJE ZA VIDENSKO PROVINCO Vsako sriedo ob 9.10 pregled slovenskega tiska v Videnski provinci v oddaji »Prva izmena«. Vsako saboto ob 12.00 iz Rezije »Ta rozajanski glas«. Vsako saboto ob 14.10 »Nediški zvon« iz življenja Beneških judi. Vsako zadnjo saboto v miescu ob 12.30 iz Kanalske doline »Tam, kjer teče bistra Bela«.

V saboto ob 21.00 in v nediejo ob 21.00

OKNO V BENEČIJO

tudi na internetu: www.radiospazio103.it


Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.