dom
Quindicinale - anno XLVIII n. 8
K
U
L
T
U
R
N
O
V
E
R
S
K
I
L
I
S
30. aprila 2013 - Euro 1,00
T
POSTA ITALIANE S.P.A. - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE - D.L. 353/2003 (CONVERTITO IN LEGGE 27/02/2004 N° 46) ART. 1, COMMA 1, NE/PD- IN CASO DI MANCATO RECAPITO RESTITUIRE ALL’UFFICIO DI PADOVA DETENTORE DEL CONTO, PER LA RESTITUZIONE AL MITTENTE - TAXE PERÇUE - TASSA RISCOSSA - 35100 PADOVA - ITALY
UVODNIK
Ivan Trinko je biu predvsem duhovnik
V
i@krat smo po@astili naœega velikega rojaka msgr-ja Ivana Trinka, posebno ob oblietincah njegove smarti tudi v @asih, ki niso bili narbuj parlo¡ni za tajœna praznovanja, zak' je nastajalo œele slabo vzduœje za slovensko kulturo. Vseedno pa nam je uspelo dar¡ati ¡iv spomin na anj an z njim za nas slovenski sviet in dom. Puno se je napisalo o telim vriednim @lovieku. Zdi pa se, de smo le malo poudarili, de je biu duhovnik, ki se je dar¡u svojega stanu do zadnjega dne ¡ivljenja. Œigurno, de na pozabemo, de je biu profesor, filosof, poet, glasbeni skladatelj, likovni umetnik, poznavalec skor vsieh slovanskih jeziku an dobri prevajalec vi@ mojstrovin od telih jeziku, svetovalec na videnski provinci. Toda, na smiemo pozabiti, de je biu duhovnik, zak' v telim stanu najdemo skrivnost an odgovor za njegovo dielo, skarb, iskrenost an pokon@nost. Zdaj, ki v naœih vaseh skor ni vi@ duhovniku, morebiti, de se zaviedamo, kaj pomeni an kaj parnese niekemu ljudstvu, fari an vasi prisotnost duhovnika. Prù v ¡ivljenju msgr-ja Trinka se poka¡e, kaj dobrega more parnesti duhovnik an kakuo arzœirjeno je njegà delovanje an kuo je uglobljeno v ¡ivljenje telega sveta. Zakaj tuole? Zak' duhovnik najde v vieri do Boga tisto lu@, ki mu arzsvetli o@i an tisto muo@, ki mu odpre sarce, de se zavieda za potriebe, za tarplienje, za zveli@anje an veselje ljudì, ki so mu izro@eni, takuo, de ni ni@ vriednega na svietu, de on ga na spoœtuje an skarbi, za ga do¡ivieti. Zavoljo tega, ki duhovnik je povezan s Kristusan v vieri an ljubezni, tam dobi vzor an nasvet, de se zbere, kar je @asti vriednega na telim svietu an tudi pred Bogam. #e duhovnik spoœtuje svoj stan, postane zaries kot lu@ ¡ivljenja an kazalo prave poti an smeri za vsakega @lovieka. Zatuo, lahko videmo, kaj diela je napravu msgr. Trinko v njegovim dugim ¡ivljenju an kuo se ni ustraœu tudi pred oblastjo, bodisi dar¡avno bodisi cerkveno, kadar je œlo za osnovne pravice naœega ljudstva. Kuo je tiste, de se ni bau? Zak' v mo@i viere je biu svoboden @lovek, ki je skarbeu za svobodo svojega ljudstva. Na smiemo misliti, de samo duhovnik je svobodden @lovek, zak' tuole je te¡kuo za vse. A duhovnik ima poseban poklic za svobodo, ne samuo zase ampak za vse. Sevieda, @e je takuo prepri@an an je zbrau njegà stan v telim smislu, postane zgled an pogum za vse. #e donas moremo œele govoriti naœ slovenski jezik an biti ponosni, za kar smo, tuole je zasluga msgr-ja Trinka an tistih duhovniku, ki jih je u@iu v semeniœ@u an par¡gau v njih ljubezen do Boga an do naœega ljudstva. Takuo tala 150. oblietinca ni samuo spomin, a tudi aktualnost naœega stanja. #e œe naprì povezemo tarduo viero an ¡ivljenje, lahko pre¡ivimo tudi tele @ase an napravimo œe kaj liepega za Bene@ijo. Marino Qualizza
DEBORA SERRACCHIANI JE NA VOLITVAH ZA LAS PREMAGALA RENZA TONDA
Nova oblast na de¡eli novi vietar za Slovence N
a volitvah za Parlament so ljudje iz protesta glasovali za Gibanje 5 zvezd. Dva miesca potlè jih je puno iz protesta, za kar se gaja v italijanski politiki, ostalo doma. Takuo je na volitvah za predsednika in de¡elne svetnike (regionalne konsiljerje) Furlanije Julijske krajine glasovalo le pou tistih, ki imajo pravico. Za las – œlo je za okuole 2000 glasou – je Debora Serracchiani premagala dosedanjega predsednika Renza Tonda. Tre@ji se je uvarstiu Saverio Galluccio, ki nie dosegu œe 20 par stuo glasou, @etudi se je njega œef Beppe Grillo po uspehu na parlamentarnh volitvah troœtu, de bo naœa de¡ela parva v Italiji v njega rokah. Zgleda, de volilcam nie bluo uœe@ obnaœanje Gibanja 5 zvezd v Rimu par sestavi nove vlade in izvolitvi predsednika Republike. Zatuo so mu tele krat obarnili harbat. S Serracchianijevo se po petih lietih @eparna sredina vra@a na oblast v Furlaniji Julijski krajini. #etudi je zmagala z majhano razliko, bo imiela ve@ino v de¡elnim svetu (regionalnim konseju), se pravi v rokah platno in œkarje. Ljudje se @akajo, de bo zapihu novi vietar. Slovenci v Bene@iji, Reziji in Kanalski dolini se troœtamo na posebno vi¡o, de bo de¡ela buojœ spoœtovala naœe pravice in odpovie politi@no ter finan@no podpuoro krogam, ki tardé, de niesmo pravi Slovenci. Troœtamo se tudi, de popravi reformo lokalnih administracij v gorskem teritoriju, se upre straœnemu elekrovodu, ki ga iz Okroglega v Vidan mislijo spejati @ez naœe doline, in vzpostavi buj konkretne odnose s Slovenijo. V tuolim se @akamo tarduo dielo s strani de¡elnih svetniku iz naœega teritorija, kakor je Cristiano Shaurli, in slovenske manjœine, kakor je Igor Gabrovec. Za izvolitev predstavnika Slovenske Skupnosti smo puno parpomali tudi Slovenci v videnski provinci. Stranka lipove vejice je parjela kar 771 glasou – 622 v videnskim okro¡ju in 149 v Tolmeœkim – in takuo kar izbuojœala ¡e dobar rezultat iz lieta 2008. beri na 5. strani
OD 4. MAJA NAPREJ bojo vierniki lahko molili in pieli v doma@im jeziku
Vsako saboto maœa po slovensko v Œpietru
O
d 4. maja naprej bo vsako saboto ob 7. uri zvi@er v farni cierkvi v Œpietru sveta maœa po slovensko. Vajala bo za nediejsko. Maœo v slovenskim jeziku – nam je poviedu œpietarski famoœtar in dekan msgr. Mario Qualizza – so vpraœali na posebni vi¡o planinci, @lani Planinske dru¡ine Bene@ije in Cai Nediœkih dolin, saj ob nediejah imajo pohode in vi@krat na morejo v cierku. Œe buojœ, so jali, @e bo maœa v doma@im jeziku. Miesca œetemberja lani, kàr je bivœa ministrica za Slovence v zajmestvu in po sviete Ljudmila Novak parœla na obisk v Bene@ijo, so se z njo sre@ali tudi naœi duhovniki. Na sre@anju so bli parsotni œpietarski dekan Mario Qualizza, tar@munski in sauonski famoœtar Bo¡o Zuanella, bivœi podutanski famoœtar Rinaldo Gerussi, lieœki famoœtar Federico Saracino, gaspuod Lovro Petricig in msgr. Marino Qualizza. Poviedali so, de bi bluo ries pomembno za naœo skupnost imieti maœo po slovensko, manjku adno v Œpietru. Tuole bo lepuo tudi za u@ence dvojezi@ne œuole,
V TELI ÆTEVILKI ÆPIETARSKA FORANIJA V nedeljo 12. maja na god Kristosovega vnebohoda ruomanje na Staro goro • stran 7 NEDIÆKE DOLINE/POSOÅJE Åezmejna protestna akcija proti elektrovodu • stran 8
ki imajo veronauk po slovensko, a potlè v ciekvi @ujejo le italijansko besiedo. A slovensko maœo se ¡eli puno vierniku iz Nediœkih dolin in doma@ih ljudi, ki so se preslili v bli¡nje furlanske vasi. Na smiemo pozabit, de se je slovenski jezik v Bene@iji ohranu po zaslugi doma@ih duhovniku, zatuo ki so bli zmieran prepri@ani, de ima kristjanska viera korenine v slovenski kulturi in adna rie@ na more pre¡ivieti brez te druge. Prù zaradi tuolega so bli preganjani. Lieta 1933 je fasiœti@ni re¡im celuo prepoviedu moliti,
pieti, pridgati in u@iti katekizem po slovensko. Dobro je, de 80 liet potlè se slovenska maœa vra@a v Œpietar. Maœo po slovensko ob sabotah bo molu g. Lovro Petricig iz Podbarnasa, ki se je lansko lieto varnu damu v Bene@ijo potle ki je ¡iveu in slu¡u ku famoœar vi@ ku 60 liet na Koroœkim, v Avstriji. On pa je pomo@nik tudi na Svetih Viœarjah, zatuo se zna zgoditi, de kajœno saboto ga na bo v Œpietru. Troœt je, de se bo tuole gajalo riedko in de se, kàr bo on manjku, ponudu za maœo kajœan drug duhovnik.
TOPOLOVE Postaja v skrajæani obliki bo od 12. do 21. julija • stran 9 ŒABNICE Prodaja œupniæåa razburja vaæko javnost • stran 11 Redakcijo smo zakljuåili 23. aprila ob 14. uri
2
POGLOBIMO IN PREMISLIMO
stran
30. aprila 2013
SOMAÆEVANJE JE VODIL novogoriæki dekan Aleæ Rupnik, ki je œe veåkrat obiskoval vasico v zahodni Beneåiji KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Kratke Brevi brevi kratke
Skupina kardinalov bo svetovala papeœu Pape¡ Fran@iœek je imenoval skupino kardinalov, ki naj bi mu svetovala pri vodenju vesoljne Cerkve in ki naj bi preu@ila osnutek revizije apostolske konstitucije Pastor bonus glede rimske kurije. S tem je sveti o@e udejanjil predlog, ki se je oblikoval tekom sploœnih zasedanj pred konklavom. Kot so danes sporo@ili iz dr¡avnega tajniœtva, skupino sestavljajo: Giuseppe Bertello, predsednik vatikanskega governatorata (Italija); Francisco Javier Errazuriz Ossa, nekdanji nadœkof mesta Santiago de Chile (#ile); Oswald Gracias, nadœkof Bombaja (Indija); Reinhard Marx, nadœkof Münchna in Freisinga (Nem@ija); Laurent Monswengo Pasinya, nadœkof Kinœase (Demokrati@na republika Kongo); Sean Patrick O’Malley, nadœkof Bostona (ZDA); George Pell, nadœkof Sidneya (Avstralija); Oscar Andrés Maradiaga Rodríguez, nadœkof Tegucigalpe (Honduras), ki bo imel vlogo koordinatorja; in Marcello Semeraro, œkof mesta Albano (Italija), ki pa opravljal vlogo tajnika. Kot je pojasnil vatikanski tiskovni predstavnik, p. Federico Lombardi, gre za skupino, katere namen je svetovati. Njeni @lani so stalni pape¡evi sodelavci pri vodenju Cerkve. Lombardi je œe poudaril, da se s tem odgovornosti rimske kurije ne zmanjœajo in da njene pristojnosti ostajajo iste kot doslej. #lani novoustanovljene skupine se bodo prvi@ vsi skupaj sestali med 1. in 3. oktobrom 2013, medtem ko se je pape¡ z njimi povezal ¡e sedaj. Kako pogosto se bo skupina sre@evala kasneje, bo odlo@il sveti o@e po njihovem prvem sre@anju. P. Lombardi je œe povedal, da se pape¡ Fran@iœek v tem obdobju podrobneje seznanja z delom in sodelavci rimske kurije.
Incontro a Cividale con don Di Piazza
È iniziata a Cividale una serie di incontri dal titolo «Gaudium et spes. Alla scoperta del Concilio Vaticano II». L’iniziativa ha l’obiettivo di trattare i problemi urgenti che la «Costituzione pastorale» presenta ai fedeli. Lunedì 29 aprile alle 20.30 nel centro San Francesco, don Pierluigi Di Piazza (nella foto sopra), parroco di Zugliano e responsabile del centro di accoglienza «E. Balducci», guiderà un incontro dal titolo «La promozione della pace e la comunità delle nazioni». Nelle scorse settimane sono state presentate le quattro costituzioni fondamentali del Concilio Vaticano II, mentre lunedì 22 aprile, don Francesco Rossi, responsabile diocesano per il catecumenato, ha parlato di vita economica e sociale. Gli incontri organizzati per le foranie di Cividale, San Pietro al Natisone e Rosazzo, c’è scritto in una nota della parrocchia di Cividale, sono aperti a tutti, in modo particolare agli operatori pastorali.
dom
Tudi letos so Slovenci odprli romarsko sezono k Mariji Devici v Poråinju
Œupnija je izdala knjiœico, ki opisuje prikazovanja in dogodke iz leta 1855, tudi v slovenskem jeziku
Larissa Borghese
V
soboto 6. aprila se je v Por@inju dobrœno œtevilo Slovencev udele¡ilo tradicionalne svete maœe za Slovence, ki ji je v slovenskem jeziku ob treh duhovnikih predsedoval novogoriœki dekan Aleœ Rupnik, ki je ¡e ve@krat obiskoval vasico v ob@ini Ahten. Maœi, ki so jo obogatele pesmi v slovenskem knji¡nem in nare@nem jeziku, je sledila precesija do kapele prikazovanj, kjer se je 8. septembra leta 1855 Marija prvi@ prikazala desetletni doma@i deklici Teresi Dush. Dan, ki se je sklenil s kosilom in z dru¡abnostjo v ¡upnijski dvorani, je potekal u prijateljskem vzduœju in potrdil dobre vezi s slovensko stranjo, ki jih bodo v teku leta nadgradili z obiskom koprskega œkofa v Kopru ter z gostitvijo delegacije ¡upnikov iz Primorske. Dan zatem je pa sveta maœa z upokojenim goriœkim nadœkofom mons. Dino De Antoni, ki jo je spremljal cerkveni pevski zbor videnskega salezijanskega inœtituta “Bearzi”, uvedla v koledar romarske ter glasbene sezone, ki so ga za letoœnje leto pripravili doma@i ¡upnik g. Vittorino Ghenda v sodelovanju z braziljskimi sestrami in s krajevnim ¡upnijskim odborom.
Romarska sezona se uradno zaklju@uje prvo nedeljo septembra, letos 1., s praznikom letoœnje 158. obletnice prikazovanj. Letos je v italijanskem in v slovenskem jeziku izœla knji¡ica pod naslovom »Dogodki iz Por@inja leta 1855«. Kot nam je pod@rtal don Vittorino Ghenda, to odprtje slovenski strani gre pripisati predvsem dejstvu, da po zadnjih odkritjih o Marijinih treh prikazovanjih zgleda, da je slednja govorila v slovenskem nare@nem jeziku. Iz@rpno knjigo je napisal duhovnik don G. Carlo Gamberoni na podlagi pri@evanj zbranih med leti 1992 in 2000 ter zadnjih odkritjih v arhivu zavoda Luigija Scrosoppija, Sester bo¡je previdnosti v Vidmu, v kateri je Teresa Dush z imenom Marija Hozana vstopila in œe mlada sklenila svojo ¡ivljenjsko pot. A najdragocenejœi vir, iz katerega @rpa snov avtor knjige, je zvezek, ki ga je popisal doma@in Giovanni Grimaz, graditelj kapelice prikazovanj in v katerem je – kot je napisano v uvodu –»zbral pripovedi nekaterih pri@, ki so prisostvovale obema prikazovanjema v cerkvi, in pri@evanje Teresinega starejœega brata Giovannija Battista ter na tej osnovi sestavil podrobno poro@ilo«.
Slovensko somaæevanje 6. aprila v Poråinju Bogat koledar dogodkov zaznamuje liturgi@ni in glasbeni program letoœnjega leta. Prvi del se bo pri@el v petek 31. maja z zakju@itvijo Marijinega meseca, ob nedeljah 16. junija, 21. julija ter 25. avgusta bodo na razporedu svete maœe za bolnike; v nedeljo 4. avgusta bo drug praznik posve@en dobrotnikom, 15. avgusta pa maœa ob Marijinem Vnebovzetju ter v nedeljo 7. septembra druga maœa posve@ena Slovencem, ki ji bo predsedoval œempeterski dekan mons. Janez Kr¡iœnik. V sklopu glasbenega programa, ki so ga letos zape@atili z naslovom »Magnificat«, da bi zahvalili Boga za Marijino prisotnost v Por@inju, bo
romarski dom v Por@inju, v nedeljo 21. julija gostoval inœtrumentalni koncert na klarinetu in klavirju; v nedeljo 4. avgusta pa koncert alpinov. Glasbeni program se bo nadaljeval v nedeljo 25. avgusta s koncertom jazz glasbe; v soboto 17. avgusta z ve@ernim glasbenim in pevskim koncertom v priredbi Por@injske Pro loco in v nedeljo 15. septembra s prvim sre@anjem otroœkih cerkvenih pevskih zborov (Pueri cantores). V nedeljo 3. novembra se bo glasbeni program zaklju@il v romarskem domu s koncertom na violino in klavir ob pevski spremljavi, v spomin na pokojnega mons. Vita Ferini.
I VESCOVI DELLA REGIONE CONCILIARE TRIVENETA si sono recati a Roma in visita «ad limina Apostolorum» dal 15 al 19 aprile
Papa Francesco infonde speranza alle Chiese del Nordest
I
n un clima di accoglienza e spontaneità si è svolto, nella mattinata del 18 aprile, l’incontro tra i vescovi del Triveneto e papa Francesco in occasione della vista «ad limina Apostolorum». Mons. Andrea Bruno Mazzocato, arcivescovo di Udine, ha presentato al Santo Padre la regione Friuli Venezia Giulia. «Con papa Francesco – ha detto mons. Mazzocato, ai microfoni della radio diocesana Radio Spazio 103 – ho avuto modo di parlare anche dell’antica tradizione aquileiese della nostra chiesa. Ho spiegato anche quali tribolazioni ha vissuto la nostra terra durante il terremoto del 1976. Il Santo Padre conosceva molto bene questa situazione, visto che in quel periodo era stato ospite di un amico a Pordenone». I vescovi del Nordest hanno presentato il poco roseo panorama socioeconomico di quest’area. In particolar modo, hanno parlato della situazione della crisi che costringe molti giovani alla disoccupazione, tema che sta particolarmente a cuore al pontefice. Mons. Mazzocato si augura che il papa Francesco dia ai fedeli «un segnale di speranza, affinché ritrovino il respiro profondo di speranza nella fede, nel riferimento alla Chiesa, per non restare soffocati dalle contingenze politico-economiche che si stanno mostrando molto pesanti». Il patriarca di Venezia, mons. Francesco Moraglia, ha illustrato la dottrina sociale della chiesa alla luce della crisi che colpisce la nostra terra. I vescovi, in vista delle elezioni regionali, avevano scritto una nota in cui si affermava che in questo momento di travaglio è importante mantenere
Papeœ Franåiæek z nekaterimi ækofi s severovzhoda Italije chiarezza sui pilastri di fondo che possono assicurare un cammino difficile, ma che porta a buoni risultati. «Questi pilastri – ha sottolineato mons. Mazzocato – sono indicati in tutta la storia della chiesa, fino ad arrivare all’enciclica di Benedetto
XVI “Caritas in veritate”». Durante l’incontro, il pontefice ha voluto affrontare esplicitamente la questione delle vocazioni alla vita consacrata maschile e femminile. A parere dell’arcivescovo di Udine il Santo Padre può dare un forte
5. VELIKONOÅNA NEDIEJA (28. OBRILA)
Nova zapuoved Evangelij po Janezu
Kàr je œu uon, je Jezus reku: »Sada je Sin @lovieka poveli@an in Buog je poveli@an v njim. #e je Buog poveli@an v njim, ga bo tudi Buog poveli@u v sebe; in poveli@u ga bo hitro. Otroci, le malo @ajta bom œe z vami. Kam grem jest, vi ne moreta priti. Novo zapuoved vam dam, de se ljubita med sabo! Kakor sam vas jest ljubu, takuo se tudi vi ljubite med sabo! Po tuolim vas bojo vsi spoznali, de sta moji u@enci, @e bota med sabo imeli ljubezan.« (13, 1-19)
segnale di incoraggiamento, speranza ed entusiasmo ai giovani per fare una scelta radicale. «Papa Francesco – ha detto Mazzocato – è arrivato come una ventata di speranza e ha tradotto in maniera immediata i grandi messaggi evangelici. Questo ha toccato la gente in maniera straordinaria, mostrando una Chiesa che ha una riserva interiore di spiritualità che le permette di rinnovarsi continuamente. Quindi, preghiamo lo Spirito Santo che questo nostro papa continui su questa linea». La visita delle chiese del Triveneto con papa Francesco si è svolta dal 15 al 19 aprile. La visita «ad limina Apostolorum» (letteralmente «alle soglie degli Apostoli») rappresenta per la Chiesa un momento forte e singolare che esprime, anche visibilmente, la comunione e l’unità tra i Vescovi e la «cattedra di Pietro» e che convoca, in genere ogni cinque anni, i pastori di tutto il mondo presso le tombe degli Apostoli Pietro e Paolo. La delegazione dei vescovi del Friuli Venezia Giulia e recatasi a Roma era composta da mons. Andrea Bruno Mazzocato, arcivescovo di Udine, mons. Carlo Roberto Maria Redaelli, arcivescovo di Gorizia, mons. Giampaolo Crepaldi, vescovo di Trieste e mons. Giuseppe Pellegrini, vescovo di Concordia Pordenone. Dopo l’incontro personale dei presuli con il Pontefice si sono svolti anche gli incontri con il Pontificio consiglio «Cor Unum», che si occupa di carità e aiuti umanitari, e con quello per la Giustizia e la pace. (i.b.)
dom
30. aprila 2013
ZGODOVINA
- KULTURA
stran
3
A TOLMINO UNA SERIE DI MANIFESTAZIONI PER RICORDARE I 300 ANNI della massiccia rivolta dei contadini contro l’imposizione di nuove tasse
«Tolminski punt», sulla ribellione contadina la dura reazione del governo imperiale Giorgio Banchig
N
ella narrazione dei fatti relativi al «Tolminski punt», la massiccia rivolta dei contadini del Tolminotto contro l’imposizione di pesanti tasse imposte dal governo di Vienna, ho seguito il racconto fatto da Simon Rutar (Zgodovina Tolminskega, Gorizia 1882; ristampa anastatica a cura di B. Maruœi@, Nova Gorica 1984, pp. 113-119) con le integrazioni di Bogo Grafenauer (Veliki tolminski kme@ki punt, in Zgodovina Slovencev, Ljubljana 1979, pp. 335338). Ma la rivolta dei contadini della vicina valle dell’Isonzo ha suscitato l’interesse di numerosi storici (anche italiani) che sulla base di nuovi documenti d’archivio hanno ricostruito la vicenda in tutte le sue tragiche dimensioni e conseguenze. Nel numero precedente sono stati narrati i fatti che hanno portato alla carcerazione e alla liberazione di alcuni contadini del Tolminotto nel castello di Gorizia per l’intervento di migliaia di contadini che invasero il Travnik, la grande piazza della città, assediarono il palazzo del governatore, Leopoldo Adamo Strassoldo, e demolirono la dimora dell’avido esattore delle tasse, Jakob Bandeu. Nel ritorno alle proprie case sparsero il seme della rivolta anche nei paesi contermini e tra la fine di aprile e l’inizio di maggio 1713 lo spirito di rivolta si propagò da nord verso sud fino a raggiungere il Carso triestino. Questa volta però non si trattava di iniziative spontanee o reazioni a provvedimenti delle autorità, ma di un’operazione organizzata dai capi della prima, massiccia insurrezione. Furono i contadini di Kanal a seguire per primi i colleghi del Tolminotto. Alla fine di aprile essi assaltarono il locale ufficio del dazio, sequestrarono al daziere tutti gli averi, distrussero i registri, presero tutto il denaro e perfino il sigillo ufficiale. A loro volta i montanari di #epovan
pretesero dall’amministratore regionale dei boschi l’affidamento della terra alla comunità locale, la cancellazione dall’urbario (il libro in cui erano elencate le tasse ed altre dazioni dovute all’amministrazione) di tutte le contribuzioni sui nuovi terreni dissodati; decisero inoltre che avrebbero pagato le tasse non più al rappresentante dell’amministrazione dei boschi, ma esclusivamente a Gorizia e che avrebbero ricostituito il tribunale in comune con gli abitanti di Tribuœe. Simili sommosse si ebbero nel Collio, al confine con il Friuli, a Idrija, dove i rivoltosi presero di mira la canonica chiedendo la restituzione delle tasse che il precedente vicario aveva ingiustamente esatto. Lo spirito di rivolta contagiò anche i minatori della miniera di mercurio i quali ottennero l’abolizione dell’aumento della tassa sul tabacco. La paura di un allargamento della sommossa tra i minatori consigliò le autorità a chiudere e controllare le strade tagliando così ogni contatto con il Tolminotto. Dopo questi ed altri successi i rivoltosi fondarono anche formalmente la lega contadina. Il che spaventò le autorità al punto tale che lo Strassoldo la bandì, ma ormai era troppo tardi. Il giorno dopo a Rihemberg si radunarono tremila contadini che elessero quali loro rappresentanti France Kri¡man e Mihael Pali@. I rivoltosi imposero ai signori (Lanthieri, Koblenz…) di varie località la consegna degli urbari. Quando in ben settemila di loro fecero questa richiesta assediando il castello di Duino il comandante del presidio fece sparare con i cannoni sui contadini: alcuni furono uccisi, gli altri si dispersero. Maggiore successo ebbero a Œvarcenek dove l’11 maggio si impadronirono del castello dal quale fecero sparire gli urbari. Moti rivoltosi si ebbero anche a Socerb, Novi grad, nella zona di Œkofja Loka (Slovenia centrale) e perfino in quella di Gra-
Illustrazione da «Tolminski punt / La rivolta dei Tolminotti» di Remigio Gabellini (Tolmino 2012) disca d’Isonzo. Nelle loro relazioni alle autorità centrali i nobili spiegavano che le rivolte non erano dovute solo al dazio sul vino e sulla carne, ma erano indirizzate anche contro il clero e i nobili per le tasse da loro imposte, i dazi, le dogane… Di fronte all’allargarsi delle insurrezioni i nobili si sentirono minacciati nella loro incolumità e chiesero l’appoggio dell’esercito. Dall’inizio di maggio arrivarono effettivamente nelle zone più calde centinaia di fanti e cavalieri. Da Karlovac e da Senj furono spediti 600 fanti croati, temuti per la loro determinatezza e crudeltà. In effetti i risultati delle loro azioni contro i rivoltosi non si fecero attendere. Prima domarono la rivolta a Rihemberk, poi furono mandati nei territori di Solkan e Tolmino dove, oltre all’ordine, imposero pesanti contribuzioni per il loro mantenimento. Verso la fine di giugno i temuti croati vennero sostituiti dalla fanteria tedesca accompagnata da una commissione imperiale che doveva approfondire le cause della
rivolta e catturare i capi dei ribelli. Le testimonianze contro il famigerato Bandeu, contro i nobili e i parroci per le troppe tasse furono numerose, ma non contribuirono ad attenuare le responsabilità di quanti si rivoltarono contro l’autorità costituita. La caccia si prolungò fino al mese di dicembre in tutto il Goriziano, ma anche nella Carniola centrale. Alla fine furono catturati e imprigionati nel castello di Gorizia 150 ribelli. Il processo nei loro confronti durò quasi tre anni. Dalle minuziose ricerche effettuate dal prof. Janez Dolenc di Tolmino negli archivi storici di Vienna e Graz, la cui sintesi è stata pubblicata dal compianto decano di Caporetto, mons. Franc Rupnik, su Dom (8-17/1984) emergono dati precisi sul nome, la provenienza e il numero degli imprigionati, sull’entità delle condanne e sulle date delle esecuzioni a morte. In base ai cognomi e alla loro provenienza Dolenc e Rupnik hanno argomentato che il focolaio della rivolta è da indivi-
duare a Most na So@i, Œentviœka gora (Ponikve e Pe@ine) e Cerkno. Tolmino però non si trovò direttamente coinvolta ma era pur sempre il centro amministrativo di quel comprensorio, da qui l’appellativo di Tolminski punt / La rivolta di Tolmino. Dai documenti emerge che dei 150 imprigionati e rinviati a giudizio 11 furono condannati a morte e giustiziati con la decapitazione mentre a 61 furono inflitte varie pene dopo essere stati interrogati e torturati per tre anni. I rimanenti che fine fecero? È documentato che quattro di essi evasero, sui rimanenti si può solo fare delle ipotesi. Furono gradualmete rilasciati, graziati o morirono per gli stenti e le torture in prigione? Quest’ultima ipotesi è confermata per alcuni casi dal libro dei morti del duomo di Gorizia. Che l’inumana detenzione nel carcere del castello di Gorizia e che perciò la morte per stenti (ai quali vanno aggiunte le torture) è da prendere in considerazione emerge dalla lettera, scritta pochi giorni prima della Pasqua del 1716, con la quale i detenuti supplicarono la grazia all’imperatore Carlo VI. In essa i ribelli riconobbero di aver compiuto un grande errore dando ascolto alla rivolta, «ma poiché – si legge nella domanda di grazia – la giustizia ha avuto la sua soddisfazione nell’esecuzione capitale degli undici capi, ora rimane spazio solo alla misericordia. […] Quel nostro errore è stato cancellato, speriamo, dopo tante sofferenze in prigione a causa del freddo, del caldo, delle malattie, della povertà, della distruzione delle nostre povere famiglie. […] Poiché non ci è più possibile sopportare queste sofferenze, in particolare la fame, dal momento che abbiamo consumato tutto il nostro cibo e viviamo di elemosina, ci inginocchiamo umilmente davanti alla benevolenza della vostra maestà imperiale e per le piaghe di Cristo imploriamo la grazia di essere liberati dal carcere di Gorizia e poter tornare alle nostre case». (2 - continua)
PISMA LAŒANSKEGA ŒUPNIKA ANTONA CUFFOLA MISIJONARJU ZDRAVKU REVNU, ki je veliko skrbel tudi za beneæke izseljence v Belgiji
Mnogi so molili za moje zdravje, le znani lumpi so prosili, da bi me Bog vzel V kratkem pismu z dne 7. 2. 1957 g. Anton Cuffolo poro@a: […] To¡ba podutanskega Angela1 proti odg[ovornim] urednikom,2 za@eta ¡e v decembro 1955, je bila tretji@ odlo¡ena. Pritiskali so po meœetarjih, da bi umaknili in ponujali preklice in tudi »groœe«. Ker jim ni uspelo, so priœla pri@evala (tretji@) o bolezni. Komedija se bo nadaljevala. […] Dne 5. maja 1957 g. Cuffolo piœe o svoji bolezni: […] Sem ¡e 15 dni hudo bolan, odpovedale so mi vse mo@i in najbolj energi@ne zdravila so mi le malo pomagale. Sedaj maœujem le privatno tu pa tam - vso drugo slu¡bo po briœkem sosedu.3 Tudi kol[edarja] 1958 najbr¡ ne bo. […] K uspehu moramo priœteti, da prvi@ v zgodovini imamo 2 u@itelja in 1 u@iteljico, 2 slovenska u@iteljiœ@a v Gor[ici] in Trstu, 2 v Alojizeviœ@u in ena v zavodu Œolskih sester v Trstu. Prehiteli smo komuniste. Seveda vsi so nezaposleni. Tudi v slov[venskem] sirotiœ@u Sv.
Dru¡ine v Gor[ici] imamo 5 ali 7 najrevnejœih sirot. Naœe delo [je] zelo te¡ko, tembolj ker te Novi4 je tudi proti temu delu - ni@ ne re@e, ker tudi ne more proti delu kom[unistov], ki imajo desetine naœih v dijaœkem domu, ki je v njih rokah. Bog blagoslovi naœo skrb in delovanje in pomagaj Jakobu zopet do … sape. Naslednje pismo je po Cuffolovem nareku napisal klerik Adolfo Dorbolò. Kopitarjeve dru¡ine iz Laz. 11. 7. 57 Pre@astiti g. misijonar, stric Jakob vam ne more pisati, zato vam pod njegovo kontrolo piœe njegov »kozli@«. Stric je namre@ @rez mesec dni konfiniran v spalni sobi in po@iva v postelji ali v naslanja@u in se ne sme truditi. Propadlo mu je srce in zadela ga je huda anemija. Zdravi ga profesor iz #edada. Hvala Bogu mu gre na bolje in upamo, da œe tokrat hudobni ne bodo peli »Te Deum«. Naro@il mi je, da naj vam poœljem izrezek iz »Matajurja«, kateremu ne poœiljate ve@ »Glasu«, in drugi izrezek iz »Patrie dal Friul«, ki ta-
ugotovi in opiœe stanje starega srca. Ta pa je imel smolo, ker je naletel na tako @udno srce, da mu je pokvarilo stroj in tako sedaj bom moral po@akati in se po-
vrniti v bolnico, ko si bodo nabavili nov stroj. Zdravi me profesor Sicilijanec, ki pred komunizmom je bil primarij na Praœki kliniki in ima ¡eno #ehinjo. Zna, ve@ ali manj … vse slovanske jezike tudi slovensko. Sem ¡e ves preluknjen od strupenih injekcij in sem popil ¡e toliko raznih kapljic, da, ko bi bile zbrane in izlite v potok, vaœki mlin ne bi po@ival zaradi suœe. Mnogi so molili za moje zdravje, le znani »lumpi« so prosili, da bi me »Bog ali hudi@ vzel«. Jezilo jih je, ker sem imel skozi in skozi kar preve@ obiskov, kakor da bi se œlo za kakega Gandhi-ja, med njimi niti enega titina. To je priœlo na uœesa Prevzviœenega in tudi on ni hotel izostati. Nepri@akovano je priœel nekega popoldne in je pripeljal s seboj œe tri mosinjorje, in to @etudi sva se bila poœteno skregala z njim v skoraj triurni avdienci. Ta obisk je zelo razdrazil »lumpe«. […]
1. Podutanski ¡upnik je bil Angelo Cracina. 2. Dnevnikov Messaggero veneto in Corriere della sera. 3. ˘upnik v Briœ@ah je bil Peter Cernoia. 4. Videnski nadœkof Giuseppe Zaffonato. 5. Landar, kjer se nahaja znamenita Landarska jama. 6. Novomaœnik je bil Nino Specogna. 7. Popolna iz@rpanost. 8. Prebavni aparat.
V zadnji œtevilki Doma sem napisal, da pri omembi »Mondragone pri Frascatiju« gre za Coffolov lapsus, kajti mesto je v Campaniji. Prijatelj naœega @asopisa pa je sporo@il, da obstaja tudi Mondragone pri Frascatiju: »Tam je bil namre@ velik katoliœki zavod za dijake in œtudente in ne bi izklju@il, da je bil sede¡ enega od seminarjev p. Lombardija, saj je @isto blizu Rocca di Papa.« Prijatelju se zahvaljujem, bralcem pa se opravi@ujem. (jb)
ko lepo predstavi ¡alostni polo¡aj Bera@ev. […] V fari Jame,5 v sosednji vasi smo imeli na zadnjo nedeljo junija novo maœo,6 pri kateri je bilo sicer mnogo vernikov, pa samo sedem duœnih pastirjev. Na praznik svetega Petra je tudi […] eden naœih kozli@ev prejel subdiakonat. Prihodnje leto upamo, da bodo kar trije. […] Za strica Jakoba A. Kopitar Laze, 27. 8. 57 […] Jaz nisem maœeval ¡e od 10. junija in ka¡e, da ne bom zlepa. Sem se pa poboljœal toliko, da sem bolj koraj¡en, pohajam od sobe do sobe opirajo@ se na palico, napravim kratko procesijo okoli cerkve. Povrh kroni@nih hudob sedaj me »martra« miokarditis, esaurimento generale7 in pritisk krvi. Pred tednom dni so me bili spravili v bolnico na razpolago radiologom, kjer so me »martrali« tri dni. Pregledali so in fotografirali od vseh strani apparato digerente,8 katerega so prej kar trikrat zalili s smrdljivo teko@ino »bario«. Potem so me izro@ili »elektrokardiografu«, da mi
Mladi Anton Cuffolo
4
POGLOBIMO IN PREMISLIMO
stran
L’OPINIONE di Riccardo Ruttar
Antonio Tomasetig di nuovo a casa dopo 66 anni
«U
n usignolo ha cantato con tutta la forza della sua ugola presto al mattino fino all’alba su un ramo vicino alla finestra, tanto da interrompermi il sonno, ed ho pensato a mio padre: era spirato a quasi 95 anni il giorno prima. In quel canto ho identificato, ho sentito il canto di mio padre, a cui, per tutta la sua vita non ha mai rinunciato. Da piccolo un prete gli ha insegnato il solfeggio e gli ha comunicato la passione e da allora non ha smesso di cantare. Ha cantato in casa, in paese, al lavoro, in coro e da solo. Si accompagnava col canto quando scendeva nella profondità delle miniere di carbone in Belgio dove è emigrato nel 1947, quando Italia e Belgio scambiavano gli uomini col carbone: tanti uomini talpa, tanto carbone». Così ho interpretato le parole di Moreno Tomasetig, da decenni collaboratore del Dom come disegnatore e anche come autore di articoli. Sarà un modo per consolarsi, sublimando il dolore, anche per riscoprire il valore di un padre di fronte al figlio. Nulla ha a che fare una voce baritonale maschile col gorgheggio dell’uccellino, ma è il segno, quello del canto, che conta per entrambi: segno di vita, di speranza, di ricerca di gioia e, per l’uomo, di compagnia, di solidarietà, di coralità. Certo, interpretare canzoni di casa, richiamare con esse alla memoria ed alla nostalgia le ariose e luminose gobbe ondulate del Kolovrat, mentre si scende col montacarichi a centinaia di metri nelle viscere della terra, fino a che l’aria nera di quell’inferno le spegne in gola, è un’immagine forte, quasi irreale. Ora, Antonio Tomasetig riposa lassù, nel cimitero di San Volfango. Finalmente è tornato a casa, dopo 66 anni. Quello, come tutti gli altri cimiteri delle valli, è disseminato di tombe d’emigranti. E penso a quei 95 anni, a quel romanzo di vita che nessuno ha scritto e scriverà e che Antonio porta con sé nell’oblio di una tomba tra le tante. Era una bella giornata primaverile ed il sole illuminava le cime ondulate. Mentre accompagnavo la bara osservavo la piramide-monumento ai caduti e sullo sfondo la scuola vuota, una cattedrale immersa nel bosco invadente, dedicata al primo caduto della prima guerra. Antonio era uno dei figli di quella guerra, parte di quel fenomeno demografico che segue le guerre più cruente, con una rinnovata volontà di rinascita. Infatti in quell’anno, il 1918, il comune di Drenchia raggiungeva il suo massimo storico con 1.562 residenti ed i sette comuni delle valli del Natisone ben 17.640. Oggi, meno di un centinaio per Drenchia e circa 5.600 in tutte le Valli. Quasi un secolo di sofferenza, di fuga, di ricerca di benessere e dignità «altrove». Rimangono le rovine di una comunità smembrata, di case sprangate e di ritorni in casse da morto. A quando un matrimonio di gente giovane in quella chiesa sul colle? A quando un battesimo? Eppure il posto è meraviglioso sotto il sole d’aprile fino a che le fronde rinverdite chiudano ogni visuale e si ricomponga il deserto verde a coprire ogni cosa. 40 anni fa quando insegnavo nell’unica scuola rimasta delle cinque di un tempo, lì nei pressi del cimitero, c’era una dozzina di alunni. Ricordo la bambina di 34 anni che dall’osteria nei pressi, troppo piccola per frequentare, passava qualche ora con noi. Ricordo anche quel giorno in cui, correndo verso la mamma, le gridava da lontano, come se fosse una piacevole stranezza: «Mama, mama, meœtri guori ku mi!», cioè: mamma, mamma, il maestro parla la nostra lingua. Già 40 anni fa Drenchia era scesa a 600 abitanti e poteva offrire al proprio futuro una scarsa dozzina di bambini dai 5 ai 10/11 anni. Oggi nemmeno quelli. Rimangono i simboli del passato. Memorie. La scuola ristrutturata, vuota o adibita a magazzino. Lì vicino, sul dosso sopra il cimitero, la piramide simbolo di perenne memoria dell’«inutile strage» e sul cucuzzolo la chiesa col suo bianco campanile: un canto di campane che si perde nel vuoto. E da lassù guardo le colline degradanti verso la pianura: la Bene@ija. Se Drenchia sta male, non è che gli altri comuni stiano meglio. Le sue forze migliori seguono la strada di Antonio, anche se non nelle miniere. E non ritorneranno. Eutanasia di un piccolo popolo che nella storia ha avuto un proprio ruolo e la propria fisionomia. Ricordi. E anche quelli sbiaditi.
30. aprila 2013
dom
NEKATERI DANES od vzgojiteljev in uåiteljev zahtevajo in priåakujejo celo veå kot od sebe
Zahtevni najprej do sebe in æele potem do drugih
Staræi, spoætujmo in posluæajmo svoje otroke do konca, saj so naæe bogastvo
Mateja F. Novljan radio.ognjisce.si
S
lovenija do¡ivlja @as suhih krav. #eprav raziskave ka¡ejo, da so Slovenci vedno bolj debeli - posebej pretresljiva je tista, ki je ta teden priœla med nas in predstavila, da je Slovenija v vrhu po debelosti otrok. Pri tem pa med drugim skrb vzbujajo tudi tvegana vedenja otrok in mladih. Podatek o debelosti kar dr¡i, saj je to mo@ ugotoviti ¡e na pogled, medtem ko œe sedaj ne vemo, ali smo tretja najbolj varna dr¡ava v Evropski uniji ali naslednja, ki bo potrebovala finan@no pomo@. Vsekakor smo œe vedno de¡ela z mnogimi prilo¡nostmi, kar nam povedo tujci, ki ¡ivijo tu. Le spravo bomo morali kon@no ¡iveti, sicer delitvam ni videti konca in nekje, ne predstavljam si, kje bi to lahko bilo, najti kan@ek poœtenja, ki bi se potem œirilo na vsa podro@ja. A riba smrdi pri glavi, zato bo te¡ko. Vrnimo se k otrokom. Mo@no odmevala afera v kamniœkem vrtcu. Najbr¡ ste sliœali, da gre za prito¡bo mame, ki ji je otrok rekel, da so nad otrokom izvajali nasilje, lepili trak @ez usta in ga zaprli na teraso. V bran vzgojiteljicam so stopili vsi starœi, razen mame, ki se je prito¡ila. Ravnateljica je kon@no spregovorila in povedala, da so vzgojiteljico in pomo@nico poslali na dopust, da primer raziskujejo in da je njihova toleranca do nasilja ni@elna. To tudi sama absolutno podpiram, saj je toleranca do nasilja œe vedno previsoka v naœi dru¡bi, kar je pokazalo tudi No@no sonce, ki je odprlo to temo. Klici ¡ensk in moœkega, ki so bili ali so œe ¡rtve nasilja, so nam odprli vrata v domove, v prostore, ki bi morali prinesti najve@ varnosti in sre@e, a smo bili pri@a ¡alostnim zgodbam. Vse se za@ne v dru¡ini in to v@asih kdo pozabi, oziroma zanika. Ponavadi tisti, ki ima doma vse »na glavo« in nima mo@i, da bi kaj spremenil. Mo@nejœega se @uti, ko dela red v vrtcu, œoli, u@i vzgojitelje, u@itelje, le sebe ne. Ve@krat taki starœi skupaj s svojim otro-
kom prihrumijo v œolo, ponekod œe z odvetnikom in jih »napnejo« u@itelju, radi grozijo z razli@nimi inœpekcijami. Ob tem si ve@krat mislim, da bi morali ustanoviti inœpekcijo, ki bi lahko preverila dru¡ine. Sploh ne dr¡i, da @e je otrok problemati@en, je gotov nekaj narobe v dru¡ini. To se poka¡e ob sre@anju s starœi, ker @e so starœi realni, problematiko otroka zaznajo sami in jo skupaj z vzgojiteljicami in u@iteljicami reœujejo. Ko stopijo skupaj so uspeœni, otrok pa na bolj pravi poti. Primer, ki v teh dneh odmeva v medijih in na socialnih omre¡jih, bo mogo@e komu odprl o@i. Predvsem politikom, preden se bodo odlo@ili in spet var@evali na ra@un otrok in najstarejœih. Tisti, ki niso brisali noskov in ritk otrokom v vrtcih ali 25 razigranim najstnikom, ki so najpametnejœi na svetu, razlagali dolgo@asne slovnice, z lahkoto dvigajo normative. No, @e to podkrepijo z izjavo, da normativi niso problem, saj so sami imeli ve@ kot sto œtudentov v predavalnici, pa se mi zdi cinizem brez primere. Dejstvo je, da nekateri starœi danes od vzgojiteljic in vzgojiteljev, u@iteljic in u@iteljev pri@akujejo nad ljudi, vedno nasmejane, ravno prav ne¡ne, strokovne … Od njih zahtevajo in pri@akujejo celo ve@ kot od sebe - to se mi zdi tragika in problem sodobnega @asa. Moja otroka imata krasne vzgojiteljice in vzgojitelje, zdaj tudi u@ite-
ljice in u@itelje in na vsakih govorilnih urah sliœim, kako rada pripovedujeta o tem, kaj po@nemo doma, kaj se nam dogaja. In potem se samo sladko nasmejimo, ker vemo, da otroci povedo vse in tudi ve@, predvsem pa, da imajo bujno domiœljijo. Ko smo se nekega dne peljali v avtu, mi je moj œtiriletnik za@el pripovedovati, kako mu je v vrtcu tekla kri iz nosa, ker ga je prijatelj porinil v steno, potema pa … Uf, vsi alarmi v moji glavi so se oglasili, a pustila sem, da je pripovedoval naprej. »A veœ, potem je pa priœel Miklav¡ in sem z njim plesal in me je vrgel do neba ...« in sem se olajœano nasmehnila, ker sem vedela, da si je @ist vse izmislil in vem, da bi mi vzgojiteljica povedala, @e bi bilo res kaj narobe. A lahko bi ga prekinila ¡e pri prvem stavku, ga zasula s kupom vpraœanj in ko bi zaslutil, da sem prestraœena, jezna, bi hitro vedel kaj in kako re@i, seveda pa bi reœeval tudi svojo zgodbo. Zato dragi starœi, spoœtujmo in posluœajmo svoje otroke do konca in upoœtevajmo, da je njihov domiœljijski svet tako brezmejen in skrivnosten in nenazadnje, da bi se te¡ko opomogli od zadrege, @e bi vzgojiteljice naœim otrokom vse, kar jim povedo o dogajanju doma, verjele. Otroci so naœe najve@je bogastvo, zato z njimi tudi tako ravnajmo. Najprej sami, potem pa to z vso pravico zahtevajmo tudi od drugih.
LA CONFERMA DEL CAPO DELLO STATO ha risolto un drammatico stallo politico
Rieletto Giorgio Napolitano il presidente amico degli sloveni
A
lla sesta votazione, sabato 20 aprile Giorgio Napolitano è stato rieletto presidente della Repubblica. È la prima volta in Italia che un capo dello Stato assume un secondo mandato. Nonostante che solo pochi giorni prima avesse espresso la sua indisponibilità a restare al Quirinale, di fronte all'incapacità dei «grandi elettori» (senatori, deputati e rappresentanti delle regioni) di dare al paese un nuovo Presidente, Napolitano ha accolto l'invito rivoltogli da Pd, Pdl, Scelta civica e Lega Nord. «Mi muove in questo momento il sentimento di non potermi sottrarre a un’assunzione di responsabilità verso la nazione, confidando che vi corrisponda una analoga collettiva assunzione di responsabilità», ha detto. La rielezione di Napolitano è stata accolta con soddisfazione negli ambienti della
minoranza slovena. Il capo dello Stato, infatti, nel suo primo mandato si è mostrato molto attento agli sloveni in Italia e ha coltivato eccellenti rapporti con la Slovenia. «Le minoranze linguistiche non vanno considerate un costo finanziario, bensì un investimento per la comunità più ampia», ha affermato lo scorso giugno durante la visita ufficiale a Lubiana. Poco prima, il 29 maggio, in visita in Friuli, aveva ricevuto un delegazione della nostra comunità. Durante l’incontro aveva dimostrato di conoscere bene i problemi e le attese degli sloveni della provincia di Udine e aveva definito piccola minoranza coloro che si oppongono all’applicazione delle leggi di tutela. In occasione della rielezione, al capo dello Stato ha inviato un messaggio anche
la presidenza della Conferenza episcopale italiana. «Nel farle sentire la nostra vicinanza e partecipazione avvertiamo il peso della responsabilità che l’incarico conferitole porta con sé, specialmente in quest’ora della storia. Sono, infatti, molteplici gli elementi che sembrano oggi indebolire il riconoscimento del senso della comune appartenenza», hanno scritto i vescovi. «La gente e le famiglie vivono la crisi economica che, a sua volta, rimanda a una crisi più profonda e generale; essa tocca le radici stesse dell’uomo. È crisi sociale ed è crisi politica, che emerge in contrapposizioni radicali, nella scarsa partecipazione e nella fatica a raggiungere consenso. Tutto ciò fa di questo un tempo di scelte impegnative, che richiedono la consapevolezza e la capacità di cogliere le risorse e le reali opportunità per
29 maggio 2012: Napolitano con la delegazione degli sloveni sviluppare una rapida e incisiva ripresa. Del resto la misura dell’autentica politica si riconosce nella sua capacità di interpretare la società e di ragionare in termini di sviluppo storico e non all’insegna della contingenza, restituendo priorità alla riflessione pacata, al confronto, alla mediazione alta; nell’affrontare seriamente quanto ha a che fare con la vita quotidiana della nostra gente». «La rielezione di Giorgio Napolitano restituisce al Paese e alle istituzioni la credibilità di cui l’Italia aveva assoluto bisogno, anche a livello internazionale. Ovviamente non è il segnale di discontinuità che qualcuno chiedeva: ma restituisce al sistema politico un punto di riferimento stabile», ha
commentato Francesco Belletti, presidente del Forum delle associazioni familiari. Per Belletti «adesso però la palla torna nel campo dei partiti, delle forze che sono in Parlamento, che hanno la grande responsabilità di dare un governo al Paese. E occorre fare presto: purtroppo si discuterà ancora di persone, di formule, di alleanze. Noi invece ricordiamo, anche a nome di tutte le famiglie italiane, che c’è bisogno di un progetto di rilancio. Vorremmo che si parlasse, nei prossimi giorni di come rilanciare il lavoro, come sostenere le imprese, come dare speranza ai giovani, come combattere la crescente povertà delle famiglie. Ma occorre fare presto».
dom
V OSPREDJU
30. aprila 2013
stran
5
NOVA PREDSEDNICA FURLANIJE JULIJSKE KRAJINE Debora Serracchiani je udobila v Garmaku, Podbuniescu, Ahtnu, Bardu in Fojdi
Tondo parvi v Bene@iji, Reziji in Kanalski dolini REZULTATI ZA IZVOLITEV PREDSEDNIKA DE˘ELE FURLANIJE JULIJSKE KRAJINE BANDELLI
GALLUCCIO
TONDO
SERRACHIANI
Dreka
0 (0,00)
5 (7,04)
36 (50,70)
30 (42,25)
Garmak
0 (0,00)
34 (15,74)
86 (39,81)
96 (44,44)
Podbuniesac
8 (1,61)
36 (7,68)
183 (39,02)
242 (51,60)
Sauodnja
1 (0,47)
37 (17,45)
91 (42,92)
83 (39,15)
Sriednje
0 (0,00)
20 (10,31)
97 (50,00)
77 (39,15)
Svet Lienart
4 (0,64)
98 (15,68)
342 (54,72)
181 (28,96)
Œpietar
21 (1,95)
170 (15,76)
422 (39,11)
466 (43,19)
Nediœka unija
34 (1,18)
400 (13,95)
1257 (43,85)
1175 (40,99)
Ahten
23 (2,43)
147 (15,52)
381 (40,23)
396 (41,82)
Bardo
2 (0,63)
54 (17,14)
118 (37,46)
141 (44,76)
Fojda
27 (1,54)
293 (16,75)
688 (39,34)
741 (42,37)
Neme
13 (1,12)
220 (18,95)
609 (52,45)
319 (27,48)
Tipana
3 (0,99)
54 (17,82)
135 (44,55)
111 (36,63)
Terska unija
68 (1,51)
768 (17,16)
1931 (43,15)
1708 (40,17)
Rezija
14 (2,82)
120 (24,14)
196 (39,44)
167 (33,60)
Naborjet/Ov@ja vas
6 (1,29)
37 (7,96)
236 (50,75)
186 (40,00)
Trbi¡
20 (0,93)
291 (13,59)
1294 (60,41)
537 (25,07)
Redakcijo smo zaklju@ili pred œtetjem glasov za vidensko pokrajino in ob@ino Fojda. Razplet si lahko ogledate na naœi spletni strani Questo numero del Dom è stato chiuso prima dello scrutinio dei voti per la Provincia e il comune di Faedis. I risultati sono sul nostro sito internet
SCONFITTO IL PRESIDENTE USCENTE Renzo Tondo. Affluenza al voto poco sopra in 50 per cento e risultato del M5S sotto le attese
Centrosinistra al governo della Regione con Serracchiani
D
ebora Serracchiani, sostenuta da Partito Democratico, Cittadini per Debora Serracchiani presidente, Sinistra Ecologia e Libertà con Vendola, Slovenska Skupnost e Italia dei Valori Lista Di Pietro è stata eletta presidente del Friuli Venezia Giulia con 211.508 voti, pari al 39,39 per cento dei voti validi (sezioni 1.374 su 1.374). «Questa vittoria mi dà molto orgoglio, ho temuto davvero di non farcela. Mi sarebbe dispiaciuto rimanere sotto le macerie di Roma», sono i primi commenti, a caldo, della neopresidente della Regione, Debora Serracchiani, rilasciati a Radio Spazio 103 e a «la Vita Cattolica». Serracchiani non ha negato la propria soddisfazione per quella che considera «una vittoria mia e del partito del Friuli-V.G non certo aiutata dal Partito nazionale». Quanto al lavoro che la attende, Serracchiani ha dichiarato che il primo atto del suo governo sarà indirizzato verso il taglio dei costi della politica. «Abbiamo già pronto il disegno di legge – ha affermato –. La politica deve innanzitutto recuperare credibilità». E il peso della responsabilità di guidare una Regione con soli 2 mila voti di vantaggio, ottenuti peraltro con appena il 50% dei voti degli aventi diritto, certo non è cosa da poco. «Bisognerà creare le condizioni perché la politica torni a parlare alla gente – ha dichiarato la neopresidente –, dovremo metterci al lavoro nella ricerca di uno sforzo collettivo, andare oltre le nostre differenze valoriali e concentrarci sugli interessi della nostra regione». La nuova giunta regionale? «Sarà basata sulle competenze. Mi prenderò il tempo necessario. Ma poco, perché dobbiamo subito metterci a lavorare». I dati ufficiosi delle elezioni tenutesi il 21 e 22 aprile, attribuiscono a Renzo Tondo, appoggiato da Popolo della Libertà per Tondo presidente, Lega Nord, Partito Pensionati, Autonomia responsabile, Unione di
bianche sono state 5.935, le nulle 11.968, i voti contestati e non assegnati 461. Molto bassa l’affluenza alle urne, che ha
superato appena la metà degli aventi diritto. I risultati lasciano intuire che, dopo il voto di protesta per il Movimento 5 Stelle alle recenti politiche, molti elettori delusi questa volta hanno preferito disertare i seggi. Il centrosinistra, dunque, torna alla guida della Regione. E nella comunità slovena c’è soddisfazione. Infatti dalla nuova amministrazione si attende un rappoto più favorevole, aperto e costruttivo. Per quanto riguarda la provincia di Udine, l’auspicio è che venga a cessare il supporto politico e finanziario agli ambienti che negano la lingua e cultura slovena e propagano ascientifiche teorie «natisonione», «ponassiane», «resiane» e via elencando. Stando alle dichiarazioni rese in campagna elettorale, dalla maggioranza di centrosinistra ci si attende una modifica alla riforma degli enti locali in territorio montano, quella che ha portato alla soppressione delle Comunità montane (commissariate da Tondo per ben 4 anni) e all’istituzione delle Unioni montane mai nate. È probabile an-
Cristiano Shaurli
Igor Gabrovec
Cambio della guardia in Regione tra Tondo e Serracchiani Centro e La Destra, 209.441 voti, pari al 39,00 per cento. A seguire a Saverio Galluccio, del Movimento 5 stelle, sono attribuiti voti 103.133 (19,21 per cento) e a Franco Bandelli, di Un’altra Regione, 12.910 voti (2,40 per cento). Il risultato è stato in bilico fino al termine dello spoglio. Serracchiani ha prevalso di appena 2066 voti, ma il sistema elettorale le dà una solida maggioranza. Questi i risultati percentuali dei singoli partiti e la distribuzione dei seggi: Partito Democratico 26,82 per cento (19 seggi), Popolo della Libertà per Tondo presidente 20,04 (7), Movimento 5 stelle 13,75 (6), Autonomia responsabile 10,72 (4), Lega Nord 8,27 (3), Cittadini per Debora Serracchiani presidente 5,30 (3), Sinistra Ecologia e Libertà con Vendola 4,45 (3), Unione di Centro 3,69 (1), Un’altra Regione 2,06 La Destra 1,55, Slovenska Skupnost 1,41 (1), Italia dei Valori – Lista Di Pietro 1,00, Partito pensionati 0,94. In Consiglio regionale entra di diritto il candidato presidente Renzo Tondo. Le schede
che un maggiore impegno per evitare la costruzione dell’elettrodotto Okroglo-Udine lungo le valli del Natisone. Il territorio della Slavia sarà rappresentato in Consiglio regionale dall’ex sindaco di Faedis, Cristiano Shaurli, recordman di preferenze (2504) nel Partito Democratico, mentre Cividale – stando ai dati non ancora ufficiali – ha confermato Stefano Pustetto (Sel) e Roberto Novelli (Pdl), che ora all’opposizione perderà molto del suo peso politico. Per la minoranza slovena entrano nel pur ridotto parlamento regionale due esponenti, come nella passata legislatura, con la rilevante novità di stare in maggioranza. Si tratta di Stefano Ukmar per il Pd e del confermato Igor Gabrovec della Slovenska Skupnost. E va sottolineato che il partito espressione della minoranza slovena ha ottenuto un notevole successo in provincia di Udine, dove ha raccolto 771 voti, con un buon incremento numerico rispetto a 5 anni fa nonostante il forte calo di votanti. E balza all’occhio che la Slovernska Skupnost ha raccolto un significativo 7,54 per cento a Resia superato solo dal 10,83 per cento di Malborghetto Valbruna e dal 19,35 per cento di Drenchia, grazie alle candidature di esponenti locali: Anna Wedam nel comune della Valcanale e il vicesindaco Michele Coren in Benecia. Dappertutto i risultati sono stati condizionati dalla presenza in lista di candidati di casa. Oltre ai citati, correvano anche il sindaco di Pulfero, Piergiorgio Domenis (597 preferenze), nella lista Cittadini per Debora Serracchiani presidente, il sindaco di San Leonardo, Giuseppe Sibau (882 preferenze), nella lista Autonomia responsabile, e l’assicuratore Federico Iussig Zuliani per il Movimento 5 Stelle (251 preferenze). Di conseguenza, Serracchiani è risultata prima nei comuni di Grimacco, Pulfero, Attimis, Lusevera e Faedis, Tondo negli altri.
6
IZ NAŒIH DOLIN
stran
30. aprila 2013
dom
LA PROF. LILIANA SPINOZZI MONAI ospite del circolo «Srebrna kaplja» per un approfondimento sull’antica pietra KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Kratke Brevi brevi kratke
Zapustu nas je Nino Œimanu 15. obrila nas je zapustu Antonio »Nino« Tomasetig, Œimanove hiœe v Dubenijem (kamun Dreka). Imeu je 95 liet. Rodiu se je lieta 1918. U@iu se je muziko z gaspuodam Marijan Laurencigan. Bluo mu je vœe@ piet naœe doma@e piesmi. Lieta 1939 je œu v vojsko z Alpini v Gar@ijo, Albanijo in Jugoslavijo. Po dvieh lietah, ki je biu interniran v Nem@iji, se je varnu damu. A v Bene@iji nie bluo mo¡nosti pre¡ivetja. Zatuo se je lieta 1947 odlo@u, de gre s »trebuhom za kruha« v rudnik v Belgijo. Takrat je pieu »Oj bo¡ime« z drugimi Bene@ani, ki so v tistih lietah muorali pustit doma@e kraje. Tam je ostu, dokjer ni œu v penzijo, ki jo je pre¡iveu v Vidnu. Zadnji pozdrau so mu dali v sriedo 17. obrila v cierkvi par Œtuoblanku in ga podkopali v doma@i britof. Biu je tata naœega sodelavca Morena. Petnajstdnevnik Dom in zadruga Most njemu in cieli dru¡ini izra¡ata narbuj iskreno so¡alje in parporo@ata duœo rancega Nina vsemogo@nemu Bogu.
��
Mucig, l’ultimo reduce di Russia Lutto nelle Valli del Natisone per la morte di Orfeo Aldo Mucig, ultimo superstite della Campagna di Russia del comune di Pulfero, classe 1921. I funerali sono stati celebrati, venerdì 19 aprile, nella chiesa di Sant’Andrea di Goregnavas. Sposato, padre di due figlie, vedovo, al suo rientro dalla Russia aveva trascorso un breve periodo in ospedale poiché rimasto con i piedi congelati. «Ha lavorato come agricoltore nel suo paese – ricorda il sindaco, Piergiorgio Domenis –, quindi ha operato presso l’Inam di Cividale, Tolmezzo e Tarcento. Aldo era una persona molto stimata all’interno della comunità di Erbezzo e non solo». Nel 2011 il Comune gli aveva conferito uno speciale riconoscimento per il suo trascorso della Campagna di Russia.
� �
Libri stranieri per la biblioteca � � La Biblioteca Civica di Cividale del Friuli invita tutti i cividalesi, e non solo, ad arricchire lo scaffale «Fiabe e libri per ragazzi dal mondo». Come fare? Gli utenti della biblioteca potranno contribuire al progetto donando alla biblioteca un libro per bambini o ragazzi acquistato in un Paese straniero visitato durante viaggi, gite e vacanze. Un libro di fiabe o racconti per i più giovani, quindi, scritto in una lingua diversa e decorato con immagini di illustratori di ogni parte del mondo. In cambio del libro saranno consegnati dei simpatici omaggi. «Lo scopo è quello di continuare ad arricchire lo scaffale delle “Fiabe e libri per ragazzi dal mondo” nell’ambito delle già numerose iniziative di promozione della lettura fra i bambini e i giovani organizzate a Cividale dalla Biblioteca, per incentivare la multiculturalità – spiega il consigliere comunale delegato alla biblioteca, Simone Rossi –. L’iniziativa è nata alcuni anni fa e, grazie alla forte partecipazione dei cividalesi, ha già consentito di raccogliere un centinaio di libri per ragazzi provenienti da tutto il mondo».
I filetti sulla lastra di Biacis fanno pensare alla presenza dei Templari �
Un cimelio che arriva dalla preistoria. Merita considerazione e studi approfonditi
� Giorgio Banchig
L
a lastra della Banca di Antro, custodita nell’atrio della chiesa di Biacis, è un compendio della storia della Slavia a cominciare dai lontanissimi tempi, che videro l’uomo tracciare i primi segni indelebili sulla pietra, fino all’epoca moderna, in cui attorno a quel tavolo si radunavavo i decani delle «ville», convocati nell’arengo della convalle, e i giudici della Banca per emettere sentenze sui crimini o per dirimere le liti tra i «vicini». Un cimelio, pertanto, che merita una dovuta considerazione e studi approfonditi per decifrarne i segni e collocarli nell’ampio panorama delle testimonianze preistoriche in cui sono situate le pitture rupestri, i megaliti, le incisioni su pietra e metallo, gli ideogrammi ed altri segni lasciati dall’uomo che con essi ha scandito i primi passi della civiltà. La professoressa Liliana Spinozzi Monai ha il grande merito di aver intuito l’importanza delle incisioni sulla pietra di Biacis, dato di loro una lettura e collocate nel contesto più vasto di testimonianze coeve,
il cui numero (oltre 20 milioni di grafemi), la diffusione a tutte le latitudini (ben 120 paesi) e il lunghissimo arco di tempo (dal 10.000 all’800 a. C.) sono straordinari. Il risultato delle sue ricerche le ha esposte il 13 aprile nella sala consiliare del comune di Pulfero nel corso di un incontro, organizzato dal circolo Srebrna kaplja, all’inizio del quale l’ingegnere Fabio Bonini ha parlato dell’autonomia amministrativa e giudiziaria della Slavia sotto la Repubblica di Venezia e dei luoghi in cui essa veniva esercitata. Ma quale lettura la prof. Liliana Spinozzi Monai ha dato dei segni incisi sulla lastra di Biacis e sui quali ha scritto per il nostro giornale (Dom 14/1985) e per la rivista cividalese Tityre (7/2004)? La studiosa ha
LA PRO LOCO si è data da fare per bonificare il paese
individuato una bilancia della giustizia, tre segni antropomorfi, due simboli raggianti, la divisione dello spazio e del tempo e poi due palette, vale a dire strumenti al culto, due filetti (le cosiddette trie), un’imbarcazione (rappresentazione rarissima sulle Alpi), dieci croci, scolpite per esorcizzare segni di origine pagana, probabili caratteri runici (alfabeto delle antiche popolazioni germaniche), coppelle (figure di carattere magico-propiziatorio o ex voto) e poi alcuni simboli di dubbia interpretazione. La pietra di Biacis, però, non è una testimonianza isolata della presenza dell’uomo preistorico nelle valli del Natisone. Numerosi sono, infatti, i luoghi e i reperti che confermano una ricca diffusione di siti preistorici a partire dal riparo di Biarzo, in
Subit si libera dal pericolo eternit M S
ubit sempre più verde grazie alle iniziative della pro loco e alla volontà dei suoi residenti di migliorare e rendere ancora più accogliente l’abitato sopra Attimis. Due le iniziative di rilievo promosse dall’associazione, presieduta da Bruno De Bianco. La prima, fissata per il 16, 17 e 18 maggio, è quella delle «Giornate verdi» dedicate agli allievi dell’Istituto scolastico comprensivo di Attimis, Faedis e Povoletto. «Quest’anno – spiega Del Bianco –, siamo arrivati con soddisfazione alla decima edizione. All’evento, che nasce in collaborazione con le amministrazioni municipali dei tre paesi, e in sinergia con i volontari della pro loco di Faedis e della pro loco “Amici di Porzûs”, prenderanno parte circa 35 giovani. Con i loro insegnanti, ragazzi e ragazze saranno ospiti per tre giorni nei locali della ex-scuola elementare di Subit. Per il gruppo organizzeremo la colazione e la cena in loco mentre il pranzo sarà al sacco». Le «Giornate verdi» permettono agli studenti di conoscere la parte montana e pedemontana della zona sul fronte naturalistico, ambientale e storico, con passeggiate lungo i tre anelli percorribili che si snodano attorno alla frazione. A fare da ciceroni saranno non solo i docenti degli allievi, ma anche diversi esperti in flora e fauna. «Nell’attesa di organizzare nel dettaglio
il programma della tradizionale festa estiva di Sant’Anna – dice Del Bianco – ci siamo dati da fare per bonificare il più possibile il paese dall’eternit, sfruttando i contributi messi a disposizione dalla Provincia di Udine lo scorso anno. Come pro loco abbiamo scelto di informare per tempo e in dettaglio tutti gli abitanti che, a Subit, possiedono immobili con coperture o altri elementi in eternit. In tutto 23 persone sono state coinvolte e una quindicina hanno presentato domanda di contributo. Le istanze accolte sono state diverse con un abbattimento della spesa a carico del privato fino al 75%. I lavori di bonifica saranno eseguiti in estate. In questo modo la frazione sarà ancora più bella e pulita, pronta ad accogliere turisti e camminatori che sono sempre più numerosi, in arrivo non solo da tutto il Friuli Venezia Giulia ma anche dal vicino Veneto».
cui sono stati trovati i reperti più antichi (10.000 a. C.), al sito di Duola (Ponte S. Quirino), alla œuoœterjova jama di Specognis, alla Velika jama (Tercimonte), per arrivare ai monti Barda e Roba (San Pietro) dove sono venuti alla luce reperti di varie epoche e la nota armatura celtica. Nel dibattito è stata posta particolare attenzione ai filetti che, nell’ambito della Slavia, sono stati finora rintracciati nelle località di Biacis, Tarcetta (sulla lastra della Banca), in località Parigla (Vernasso) e ad Antro dove ce n’è addirittura cinque. È stato sostenuto che gli antichi filetti in questione probabilmente rivelano una «traccia» della presenza dei Templari o di altri ordini cavallereschi medievali che offrivano rifugio e cure ai pellegrini del centro Europa che si recavano in Terra Santa o a Roma. Non si tratta, quindi, semplicemente del gioco della tria come sostiene qualche buontempone, il quale spiega che i filetti di Antro venivano usati come passatempo dai fedeli in attesa delle sacre funzioni.
Novità nel centro sociale di Ponteacco
odifiche ed arricchimenti strutturali al centro sociale di Ponteacco. «Molti consiglieri ricordano – si legge sul sito internet www.ponteacco.it – il momento solenne della consegna delle chiavi del nostro centro, che oggi a pieno titolo è la "seconda casa" dei soci (con il vantaggio che non si paga l'Imu). Ebbene, la stanza era vuota e gli unici soprammobili, visibili dal pavimento, erano i tre vater dei tre bagni: null'altro, a parte una fortissima eco che rimbombava ad ogni rumore. Era il settembre 2009 e non vorremmo certamente passare per coloro che mistificano il passato e il presente, con la predisposizione al favoleggiare. Ma la realtà ci dà ragione». «Con il contributo di tutti – prosegue l’articolo – siamo riusciti a trasformare una stanza asettica in una sala tecnologica che è il fiore all'occhiello del paese e della Pro loco, che è oggetto di "invidia" da parte di molti e che riceve i complimenti di tutti per com'è gestita, assieme all'ambito esterno. I complimenti vanno alle persone che ci sono state vicine e ci hanno sorretto con la presenza, le offerte, le donazioni: un grande sacrificio per un paese piccolo come il nostro, che nel frattempo si è auto-tassato per finanziare il rifacimento del tetto della chiesa». Recentemente sono stati installati gli elementi della nuova cucina, che non sarà destinata alla preparazione dei cibi, ma alla loro manipolazione, così com'è previsto dalla complessa normativa vigente. Il vecchio acquaio, lungo due metri, è stato sostituito da un piano di lavoro, da un piccolo acquaio ad una vasca, dotato di acqua calda e fredda, con a lato un frigorifero per gli usi domestici e una serie di ripiani dove incastrare il forno a microonde e la lavastoviglie. La parete è stata attrezzata con un paio di pensili, dove si potrà rimettere il sale ed altre spezie. Inoltre sono iniziati i lavori di tinteggiatura dell'arredamento esterno in legno. Nuovo il chiosco esterno.
dom
30. aprila 2013
IZ NAŒIH DOLIN
stran
7
V NEDIEJO 12. MAJA bo ¡e 14. skupno ruomanje vsieh far Nediœkih dolin k starogorski Materi Bo¡ji
Na guod Kristusovega vnebohoda œpietarska foranija gre na Staro goro �
Z namienam, de bi utardili vezi med Bene@ani in de bi ljudje odpustili zamiere, ki jih imajo med sabo
Ob 150-lietnici msgr-ja Trinka bo 5. maja pohod planincu in 18. maja spominska proslava
KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Kratke Brevi brevi kratke
Serata sulle rogazioni a Savogna il 26 aprile
redo naprej pobude (iniciative), de bi po@astili msgr-ja Ivana Trinka ob 150G lietnici rojstva. Biu je duhovnik, profesor filozofije, literat in politik, ki vaja za adnega narbuj velikih mo¡, ki jih je rodila Bene@ija.
� R. D.
V
nediejo 12. maja, na prazik Velikega kri¡a al' Kristusovega vnebohoda bo vsakolietno ruomanje œpietarske foranije na Staro goro. Njega namien je, takuo ki pravi dekan œpietarske foranije, mons. Mario Qualizza, de bi utardil' vezi med ljudmi, ki ¡ive u farah Nediœkih dolin in de bi ljudje odpustili zamiere, ki jih imajo med sabo. Sre@anje daje viernikam parlo¡nost, de bi se kupe uœafal' ku bratje in parjatelji, ku adna velika dru¡ina, ki ima puno skupnih re@i: pobo¡nost, navade, jezik in zgodovino. Lietos se bojo zahvalili Bogu za dar pape¡a Fran@iœka, ki je parnesu nou vietar, puno kura¡e in veliko upanje v Cierkvi. Program je ku pretekla lieta. Ob 11. se vierniki zberejo na velikim placu na Stari
gori, ob 11.15 bo precesija do cierkve. Vsaka fara parnese svoj oflokan kri¡. Pieli bojo litanije Device Marije in tuole po slovensko. Ob 11.30 bo sveta maœa, ki jo bojo somaœevali vsi famoœtri Nediœkih dolin in duhovniki, ki jim pomagajo. Na koncu bojo parpravli paœto za vse, takuo de se lahko vierniki iz raznih far sre@ajo, spoznajo in poguorijo kakor bratri. Vsi vierniki Nediœkih dolin so vabljeni na telo ruomanje, takuo tudi Bene@ani, ki so arztreseni po Furlaniji. Saj jih vsake lieto pride veliko œtevilo v Marijino svetiœ@e. Lietoœnje bo ¡e 14. skupno ruomanje œpietarske foranije na Staro goro. Parvo je bluo v jubilejnem lietu 2000, kàr je pape¡ Janez Pavel II. parporo@iu, naj Sveto lieto pusti kajœno znamunje, de bomo lieto za lietam ¡ivieli v duhu jubileja.
Tudi Planinska dru¡ina Bene@ije se ga bo zmisnila. Parpravla je v nediejo 5. maja spominski pohod. Ob 8.30 se bojo zbrali v vasi #epleœiœ@e in od tam œli na Varta@a in gledat Veliko jamo, tisto Ta pod Figouco in Malo pe@. Okuole pudne se bojo zbrali na Trinkovem grobu na Tar@munu in bojo kupe s famoœtram Bo¡am Zuanello zmolili, zapieli in polo¡li ro¡e. Natuo bojo œli v Mieœ@ak, ki le¡i med Tra@munam in Jelini, de bi se potlè varnili na Varta@a, kjer bo paœta in dru¡abno sre@anje. Pohod bi muoru biti ¡e 3. mar@a, pa je tekrat odpadu zauoj obiunega snega. Spomin, ki ga je parpravu sauonski kamun bo pa v saboto 18. maja. Ob 15. uri se bojo zbrali na Trinkovim grobu, de bi polo¡li ro¡e in zmolili. Zapieu bo zbor Pod lipo. Natuo puojdejo v vas in bojo na rojstni hiœi odkrili tablo, ki bo kazala, de je v tistim hramu parœu na sviet takuo velik @lovek. Ob 17. uri bo cerimonija v polifunkcionalni dvorani v œuolskim hramu v Sauodnji. V programu so govori, koncert pevskega zbora Re@an, ki bo predstavu Trinkove piesmi in poezije, nastop œuolarju sauonske œuole, dvojezi@ne primarne œuole in dvojezi@ne ni¡je sriednje œuole, ki so sodelovali na nate@aju (konkorœu) o msgr-ju Ivanu Trinku. Arspisala sta ga doma@i kamun in @edajsko kulturno druœtvo, ki nosi ime zaslu¡nega duhovnika.
ŒTEVILNA PUBLIKA NA LIESAH za Slovensko stalno gledaliœ@e, ki ima v programu œe dvie igre v Bene@iji
Komedija »Burundanga« parvabila puno ljudi
� � Il 25 aprile nei paesi delle Valli del Natisone si svolgono le processioni nella ricorrenza di San Marco. In questo giorno, infatti, secondo la tradizione aquileiese, si tengono le rogazioni durante le quali si benedicono i campi e il lavoro degli agricoltori. Queste processioni sono oggi, oltre al momento una bella occasione di incontro per far rivivere i paesi montani ormai abbandonati. Si sono conservate nei paesi di Rodda, Mersino, Montemaggiore, Tercimonte, nelle varie comunità che fanno capo alla parrocchia di Liessa e a Oborza. Sabato 4 maggio si terranno anche a Vernassino, dove le rogazioni non si celebravano più da tempi immemorabili. La tradizione, dunque, è ancora viva e si sta riscoprendo. La partecipazione è notevole e richiama, oltre ai parrocchiani attuali e quelli emigrati in pianura, sempre più persone esterne. Anche per questo, il Comune di Savogna, nel quale si tengono le due processioni più famose, ha organizzato una serata di approfondimento religioso e culturale sulle rogazioni di San Marco. L’appuntamento è per venerdì 26 aprile alle ore 19.30 nella sala polifunzionale (edificio scolastico). Rosamaria Orsi tratterà il tema «Robigalia, Ambarvaglia, Rogazioni-Riti religiosi nel segno della continuità» e saranno proiettate le immagini del fotografo Franco Galanda.
Spomladno vabilo na kosilo v Bene@ijo
Druœtvo restavracij, gostiln in oœtarij iz Nediœkih dolin, ki se kli@e »Invito«, je tudi lietos parpravlo vabilo na kosilo spomladi v Nediœke doline. Iniciativa se je za@ela v saboto 30. marca in se bo zaparla 2. junja. V telin cajte bo vsak petak, saboto in nediejo 14 restavracij, oœtarij in gostiln nudilo doma@e jedila, ki so parpravljena s pomladnimi zelenjavami. Tele so njih imena: Alla trota par Œpehonjah, All'antica na Krasu, Ai buoni amici v Tar@etu, Gastaldia d'Antro v Landarju, Scacco matto v Œ@iglah, Le querce na Klan@i@u, kme@ki turizem Sotto il campanile v A¡li, Taverna fiorita v Barnasu, Al giro di boa par Muoste, Alla cascata in Alla posta par Hlo@je, Ai colli na Œpesi, Tinello di Sant’Urbano in Da Mario v Prapotnem. Narbuojœ je mesto rezervirati. Lahko pokukate na spletno stran www.invitoapranzo.it.
� �
»B
urundanga« je ime komedije, ki so jo u petak 12. obrila u telovadnici na Liesah predstavli pred œtevilno publiko, a je tudi ime droge, ki store poviedat resnico an okuole kere se varti cela gledaliœka predstava, ki se na odru gaja u apartmaju u Œpaniji. Kàr zvie, de je nosna, Berta (tako se kli@e protagonista komedije) kupe s parjateljco Silvio, ponudì suojemu fantu Manelu pivo s telo drogo, de bi zviedla, @e jo ima zaries rada an @e ji je poviedu uso resnico okuole sebe. Takuo spozna, de nje Manel s parjateljan Gorkam sodeluje u teroristi@ni organizaciji
Eta. Manel an Gorka oropata parlietnega podjetnika Jaime an ga skrijeta u stanovanju, saj sta œigurna, de Berte an Silvie sta œle u toplice (terme), takuo, ki sta jim bile obe@ale. A nieso œle. Use pride na naglin uone. Jaime, ki se rieœi brez te¡av, zak’ ga nieso lepuo zvezal’, je u resnici bogat stric od Silvie, ki ima puno hotelu okuole po sviete. Na koncu zmaga jubezan. Manel, ki z Gorkam zapusti Eto, se z Berto parpravja na novo ¡ivjenjsko pot. Kupe z jubeznijo zmaga tud’ solidarnost, saj Jaime uzame u slu¡bo Gorka, ki je œtudieru za kuharja, a je
brez diela an z bunin o@etan ta doma, u adnim od sojih hotelu, ki ga ima u latinski Ameriki. Zelo profesionalno an propri@ljivo so na odru, pod re¡ijo od Nenni Delmestre, igrauci Tjaœa Horvat, Anja Drnovœek, Romeo Grebenœek, Primo¡ Forte an Vladimir Jurc puno navduœili gledauce s telo komedijo, ki jo je napisu œpanski dramatik Jordi Galceran. Tela komedija z italijanskimi nadnapisi, je drugi apuntament sezone, ki jo je organizalo u Bene@iji Slovensko stalno gledaliœ@e iz Trsta, kupe z Inœtitutan za sloviensko kul-
turo iz Œpietra an s @edajskin kulturnin druœtvan Ivan Trinko. Naslednja gledaliœka predstava bo junja. Gre za glasbeni recital »Mahagonny«, po dielu Bertolda Brechta an Kurta Weilla, pod re¡ijo Igorja Pisona. Se ne vie œe kadà bo, pa, igra »Vaje za tesnobo«, na besedilo Vinka Moderndorferja an pod re¡ijo Jake Andreja Vojevca, ki bi muorla bit 10. maja u gledaliœ@u Ristori u #edadu, a so jo zauoj organizacijskih te¡au prelo¡li. � Larissa Borghese
8
IZ NAŒIH DOLIN
stran
Da Lubiana: passerà per la Bene@ija ’ultima informazione ufficiale sul L tema dell’elettrodotto UdineOkroglo risale al 26 marzo 2012.
L’ha ottenuta il nostro giornale direttamente dal Governo sloveno. Cvetko Kosec, segretario incaricato dal direttore generale facente funzioni del Direttorato ministeriale per l’energia, dopo essersi dilungato sull’importanza strategica dell’infrastruttura per la Slovenia e sulle caratteristiche tecniche del collegamento Okroglo-Udine, confermando l’investimento previsto di 65 milioni di euro, informava che «il tracciato definitivo del previsto elettrodotto non è e non può essere ancora stabilito. Esistono solo gli studi o le basi tecniche a supporto del piano regolatore statale realizzati finora dal futuro investitore che è l’Eles». Quanto al percorso dell’infrastruttura, Kosec informava che «le due estremità di questo elettrodotto, cioè Okroglo presso Kranj e Udine in Italia, indipendentemente dalla variante del tracciato prescelta, possono essere collegate solo attraverso il territorio della Benecia». Tuttavia, concludeva la nota, l’infrastruttura non potrà avere il via libera dal ministero «se non risponderà ai requisiti imposti dal piano urbanistico statale e non supererà la valutazione di impatto ambientale». Gli amministratori e l’opinione pubblica sia delle Valli del Natisone sia del Poso@je hanno più volte negli anni detto no all’elettrodotto.
30. aprila 2013
dom
TERNA HA CONFERMATO la costruzione dell’infrastruttura entro il 2018. Avrebbe un forte impatto negativo sull’ambiente
L’elettrodotto Udine-Okroglo come uno struzzo che nasconde la testa
Dalla nuova maggioranza regionale si attende un secco no
Ilaria Banchig
L’
ente responsabile del trasporto dell’energia elettrica in Italia, Terna, la scorsa settimana ha fatto sapere che la costruzione dell’elettrodotto Okroglo-Udine, che dovrebbe passare per le Valli del Natisone e il Cividalese, è confermata entro il 2018. Per questo il Comitato per la vita del Friuli rurale (che si batte contro l’elettrodotto Redipuglia-Udine) sta tessendo legami con il Poso@je. Il 17 aprile, infatti, c’è stato un primo incontro con il portavoce del movimento sloveno antielettrodotto, Fedja Klavora. I comitati sloveni e italiani stanno preparando un incontro pubblico che si terrà prossimamente a San Pietro al Natisone. I sindaci delle Valli del Natisone e quelli del Poso@je sono compatti nella contrarietà all’infrastruttura per il forte impatto che avrebbe sul territorio. Ma secondo l’ormai ex presidente del Friuli Venezia Giulia, Renzo Tondo, gli elettrodotti «non pregiudicano lo sviluppo turistico dei territori che attraversano». Lo ha affermato ri-
A. Tibaldi, C. Monai, G. Ganis e R. Pirzio-Biroli spondendo a una domanda del quindicinale Dom durante la tribuna elettorale Rai del 18 aprile scorso. Ora, con il cambiamento della maggioranza, dalla Regione si attende un cambio di rotta. In campagna elettorale la nuova presidente, Debora Serracchiani, ha detto di ritenere necessario solo l’elettrodotto Redipuglia-Udine. Un incontro pubblico sulla costruzione dell’elettrodotto si è svolto martedì 9 aprile nella sede della Somsi di Cividale. La situazione è stata rappresentata dagli organizzatori dell’incontro con uno struzzo che nasconde la testa sotto la sabbia. «L’elettrodotto Okroglo-Udine – ha tuonato l’ing. Aldevis Tibaldi, che ha presentato la cronistoria del progetto – è nato solamente per fare i comodi delle grandi società. I nostri rappresentanti che avallano questa situazione stanno facendo un grave danno al nostro territorio». D’accordo con lui l’on. Carlo Monai:
«La questione dell’elettrodotto viene sottovalutata da chi dovrebbe essere il primo a farsi carico di questi problemi. Ma è necessario capire che non si può ipotizzare la costruzione di un elettrodotto in un luogo, come sono le valli del Natisone, che vede nelle sue bellezze naturalistiche una grande possibilità di sviluppo turistico». Monai ha ricordato con soddisfazione la battaglia vinta del radar meteorologico sul Matajur, spiegando che la mancata realizzazione del progetto non ha peggiorato assolutamente la vita degli abitanti di questa zona. Pertanto viene spontaneo chiedersi: l’elettrodotto è poi così fondamentale? A quanto pare, l’Italia non ha davvero bisogno di ulteriore energia elettrica. In un articolo comparso il 2 dicembre 2012 sul Sole24ore Federico Rendina scriveva: «L’Italia è un Paese marcatamente in sovracapacità di produzione elettrica, persino esagerata dopo la corsa post-liberalizzazione alla costruzione di centrali al turbo-
gas. Tant'è che abbiamo una capacità teorica superiore ai 100 mila megawatt a fronte di una richiesta di picco che non supera la metà». «Quando si realizzano opere di questo genere – ha sottolineato l’architetto Giorgio Ganis, che ha moderato l’incontro –, bisognerebbe riflettere anche sul fatto che sono strutture che una volta installate sono difficili da eliminare. I piloni dell’elettrodotto supererebbero in altezza la torre di Pisa». Senza contare i gravi danni alla salute che provocherebbe la struttura e gli ingenti costi di realizzazione (per l’elettrodotto è prevista, infatti, una spesa di 65 milioni di euro) e manutenzione che andrebbero, ovviamente, a carico del cittadino. Che percorso debba seguire l’elettrodotto Okroglo-Udine ancora non si sa di preciso, ma passerà sicuramente lungo le Valli del Natisone e il Cividalese fino ad arrivare in una zona agricola di Udine ovest. «Dobbiamo fare attenzione a questi progetti – ha detto l’architetto Roberto PirzioBiroli –. Il territorio su cui viviamo, ricco di reperti archeologici e bellezze naturalistiche, è la risorsa più grande che abbiamo. Per un progetto del genere che deturpa questa zona, Cividale rischia di essere eliminata dall’elenco dell’Unesco, come è successo qualche tempo fa a Dresda. Inoltre, dobbiamo tenere presente che la scelta di costruire un elettrodotto aereo (ovvero con i piloni in vista, ndr), anziché interrato, è una scelta prettamente speculativa».
dom
30. aprila 2013
IZ NAŒIH DOLIN
stran
9
DE˘ELA FURLANIJA J. K. je mo@nuo okliestila finan@no pomuo@ kulturi in parzadiela tudi parljubjeno prirediteu
Postajo Topolove bojo odparli tudi lietos, @eprù za buj kratak cajt �
Donatella Ruttar: »Viœno bo od 12. do 21. luja. ˘alostno bi bluo jo zaprieti glih ob 20-lietnici. Vpraœamo pomuo@ vsiem«
� Ezio Gosgnach
D
e¡ela Furlanija Julijska krajina je lietos mo@nuo okliestila finan@no podpuoro kulturnim ustanovam in prireditvam. Parzadiela je tudi Postajo Topoluove, se pravi polietni festival svetovne kulture, ki vsako lieto v majhno vas garmiœkega kamuna luja parkli@e veliko umetniku in obiskovaucu iz cielega sveta. Oganizatorji so s svoje spletne strani poœjali klic v sili (SOS). De bi kaj vi@ zviedeli, smo se pogovorili z Donatello Ruttar, ki je kupe z Morenam Miorellijam direktorica tele velike prireditve. Kaj bo z lietoœnjo postajo? »Vsi se vpraœamo, kaj bo po 19 liet, ki runamo postajo. Imamo zaries te¡ave z naœin dielam, ki je veliko. Seviede postaja bo, ampa lietos na bo œla naprej dva tiedna ku ponavadi. Œtudierali smo ¡e, kakuo jo skrajœat. Viœno bomo parpravli samo adan tiedan, od 12. do 21. luja. De jo odpremo, je naœe prvo dielo za lietos.« Al’ jo bota zmogli napraviti? »Mi smo obupani. ˘e dvajset liet dielamo in lietos de¡ela nam nie pomala, ku de ne bi viedela, za kaj gre. Ries je, de povsod rie¡ejo financiamente za kulturo. Zatuo je za kulturne dieluce panorama ratala ¡alostna. Te¡kuo je dielat in uœafat tiste energije, ki so potriebne. Sada naœa muo@ je ratala œe buj œibka.«
Pa vi ste vpraœali, naj parsko@nejo na pomuo@ ljudje, @e ne parsko@ni de¡ela, saj na spletni strani www.indiegogo.com se lahko pomaga postaji Topoluove… »Kakor dielajo v Evropi, smo takuo poœtudiral’, de skli@emo ljudi. Vsak, ki viereje v naœ projekt, lahko sodeluje in s parve roke pomaga, de Postaja ostane. Zatuo za parvo rie@, ki smo jo nardil’, smo poœjal’ elektronsko pismo umetnikam in smo jih vpraœali, naj povejo, zakì je postaja pomembna po njih pogledu in kajœan je @ut na naœo prirediteu. Na spletni strani, kjer zbieramo tudi sude, se uœafa adan video, kjer zbiramo vse odgovore, ki nam parhajajo. Trieba je poviedati, de nam dajejo veliko energijo. Oglasili so se tudi poznani umetniki, ki so muo@ naœe Postaje. Lahko posluœata Marca Paolinija, Jana Cipkovi@a, Gianluco Favetta, umetnike iz Amerike, ki ¡e varsto liet dielajo z nami in ki zastopejo, de je Postaja niek pomembnega, de je Postaja ‘na stvar, ki je edina, ki se ne uœafa nikjer na svietu. Tuole nam daje zaries puno mo@i. Lietos sam se troœtala, de nardmo ‘no lepo publikacijo, zak’ praznujemo 20 liet, ampa muoramo videt, kuo bo s sudi. Izdajamo vsako lieto ‘ne bukva, hodimo okuole predstavjat naœe dejavnosti, imamo tudi iniciativo, ki se kli@e »tobecontinued« pruoti jetki. Na dielamo samuo, kàr je postaja v Topoluovem. More bit, de bomo muorali tudi tele stvari skrajœat. Tela je ¡alostna novuost za 20. oblietnico Postaje.«
Donatella Ruttar z Borisam Pahorjam na Postaji lieta 2010 Vsekakor bo Postaja tudi lietos... »Ja, Postaja Topolove bo. Vsi smo zelo zaskarbljeni, zak’ je kultura zelo poni¡ana od politike. Mislili smo tudi, de Postajo zapremo, de bi takuo pokazali, de se na gre zmieran naprej, @etudi te poni¡ajo in martrajo. Ampa nam se je zdielo slavo, kon@at telo inicativo, ki je bogatija za naœe vasi, za Bene@ijo. Od de¡ele ne vemo œe ni@. Sada po volitvah bojo re@i buj jasne, ampa cajt nas stiska. Te¡kuo je programat dielo v teli situaciji.« Nimar pravita, de Postaja puœ@a za sabo niek globokega...
»Vsi kli@ejo Postajo festival, ampa ne gre samuo za tuole. Mi vpraœamo vsakega umetnika, ki pride, naj poœtudira posebno dielo, de bi se poklonu vasi, ljudem, zgodovini in vsemu tistemu, ki uœafa, kàr pride tle na obisk parvi krat. Seviede so tisti dnevi, kàr umetniki predstavljajo svoja diela, ampa lahko povemo, de je Postaja priet delavnica ku festival, zatuo ki se vi@ kreativnih jeziku uœafa kupe in izdiela svoje projekte. Umetniki jih kri¡ajo z realnostjo, ki jo uœafajo v Tapoluovem. Pa vemo, de tela nie samuo realnost vasi Tapoluove, ampa je buj na œaroko realnost cielkega naœega prestora.«
PETI RAZRED DVOJEZI#NE ŒUOLE je 19. obrila v Œpietru parpravu posvet s œtierimi gosti
˘elja po mieru med sabo in z drugimi
M
ier je bla tema posveta, ki so ga u petak 19. obrila u kamunski sali u Œpietru organizal’ u@enci 5. razreda œpietraske dvojezi@ne primarne œuole an katerega – takuo, ki je poviedala u sojin pozdravu direktorica œuole, ˘iva Gruden – »je lietos deseta edicijon. Posviet je za otroke nieke sorte izpita (e¡ama), sa’ s telim dielam poka¡ejo svojo zrielost, zak’ iz pobieranja materiala do registracij, je predusiem dielo otruok samih.« Po pohvalnih besiedah œpietarskega œindika, Tiziana Manzinija, ki je jau, de teme telih posvietu so nimar aktualne in pomagajo otruokan rasti, so otroci 5. razreda pod@artali, de ¡elja po mirnem ¡ivjenju s sabo an z drugimi je skupna, zdru¡uje otroke an odrasle u telin svietu, kjer se nimar manj ljudje med sabo zastopijo. Natuo so kupe z u@iteljem Damijanom, ki jih je spremlju s kitaro, po italijansko an po slovensko zapieli piesam »Contro«, glasbene skupine Nomadi. De bi buojœ pokazali pomien miru, so otroci povabili na posviet œtier posebne goste. Agata Montevecchi je budisti@na munja, ki je ustanovila budisti@ni center »Cian Ciub Cio Ling« u Polavi an je med ustanovitelji projekta Alice, ki ima soje zdru¡enje Onlus u #edadu, s katerin je sodelovala par odpartju œuole u Indiji. Agata Montevecchi je pod@artala pomien projekta Alice, ki gleda arzœerit med otroci budisti@no u@ilo, ki pravi, de usak muora uœafati narpriet mir u samemu sebe an ga potlè arzœerit po sviete. Usak mora uœafati znotraj sebe reœiteu sojih problemu an se muora zaviedati, de ¡ivi u globaliziranem svietu, kjer so usi povezani med sabo. Ta-
kuo bo uresni@u pravi pomien budisti@ne filozofije, ki prave, de je »narbuojœ egoizem« sko@niti na pomuo@ bli¡njemu. Pesnik Francesco Tomada, ki se je izkazu na vi@ nacionalnih an mednarodnih konkorœih, je pod@artu pomien poezije u promociji dialoga an miru na svietu an jau, de poezija ¡ivi samuo, @e jo posluœamo. Nje dielo je postaviti upraœanja an probleme, ki jih lahko reœimo samuo kupe z druzimi an ne sami. Kulturna dieluka Elisenia Gonzales, ki je parœla tle ¡iviet iz Kolombije, je guorila o pomienu zavezanosti na kulturo par zgraditvi buojœega svieta, zak’ pisana besieda bogati @lovieka, œieri njega miseu in jo odpre na sviet. Za usakim iziku stojita narod an dar¡ava. Jezik je gostoljuben, odpart do drugega, takuo tudi kultura. Elisenia je guorila o sojih koreninah an pod@artala, kuo je important, da se zaviedamo bogatije naœe kulture an naœega maternega izika, de jih ohranimo, kar na ¡alost se na gaja u Kolombiji, kjer se ceni buj, kar je od zuna an kjer mladi si ¡elijo iti okuole po sviete, zak’ na vidijo kuo iti naprì u dar¡avi, u keri je previ@ nasilja.
Natuo je prebrala znano œpansko poezijo »Solo le pido a Dios«, ki so jo u latinski Ameriki dali u muziko. Partizan Pio De Luca iz Fuojde, med protagonisti razstave »Il sentiero dei nidi di ragno«, ki so jo otroci obiskovali lanske lieto u Fuojdi, je poviedu soja do¡ivetja u partizanski brigadi Garibaldi Nadi¡a, od luja lieta 1944 do 1. maja lieta 1945, u kateri se je boru u vi@ krajih po Bene@iji – tudi u Œpietru – an po donaœnji Sloveniji. Te¡au, ki so jih muorli prenest, je bluo puno, a usedno so se reœil’ iz nacifaœistu, ki so bli za¡gal’ Fuojdo an Ahten. De Lucova do¡ivietja so lahko za u@ilo te mladim, ki
se previ@ pogostu udajo pred te¡avami. Otroci so obogatili posviet z videoposnetki, predstavli so rezultate raziskave, ki so jo nardil’ med otroci an mladoletniki o njih miœljenju do jeze an uiske. Ugotovili so, de ven@ part misle, de le u spoœtovanju, u dialogu an u kulturi se mora uœafat te pravi odgovor pruot nasiliu an uiski. Prebral’ so, u slovienskin, furlanskin, angleœkin an slovenskin iziku, do¡ivetja njih nonu med uisko an puomnili na dejanja kura¡nih ljudì, ki bojo za nimar ostal’ u zgodovini, iz Mahatme Gandhija, ki se je mirno boru za neodvisnost Indije, do Martina Luthera Kinga, ki se je boru za pravice te @arnih u Ameriki, od Giuseppa Impastata, ki ga je lieta 1978 mafija ubila, zauoj ki je dielu pruot nji, do mons. Ivana Trinka s Tar@muna, ki se je puno prizadevu za pravice Beneœkih Slovenju. Lep vi@er je zakju@u nastop moœke vokalne skupine »Sraka« iz Standre¡a, pod vodstvan Matja¡a Nemca, ki je zapela »Tan, kjer pisana so polja«, partizansko »O bella ciao« an Preœernovo slovensko himno »Zdravljica«. � L. B.
KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Kratke Brevi brevi kratke
Il 27 aprile raccolta di indumenti usati � � Sabato 27 aprile ritorna la tradizionale raccolta di indumenti usati organizzata dalla Caritas diocesana. Anche nella Slavia numerosi volontari passeranno di paese in paese, di casa in casa a raccogliere i sacchi gialli con abbigliamento, pelletteria e giocattoli che in casa non servono più. L'iniziativa, ormai giunta alla 17ª edizione – si legge sul sito internet della Caritas diocesana che promuove la raccolta – è occasione nello stesso tempo di riflessione e solidarietà nonché di incontro e aggregazione». Quanto raccolto verrà ceduto ad una ditta specializzata, che ne curerà la selezione, la lavorazione e il successivo riutilizzo. Il ricavato sarà destinato al sostegno della mensa diocesana «La Gracie di Diu» di Udine, che la Caritas gestisce dalla scorsa estate dopo la partenza dei frati Cappuccini. Ogni giorno fornisce un pasto caldo a circa 200 persone bisognose. Si raccolgono: abiti, maglieria, biancheria, cappelli, coperte, scarpe e borse, giocattoli e pelouches. Non si racolgono: carta, metalli, plastica, vetro, rifiuti e scarti tessili perché non riutilizzabili.
Za »Kal v poeziji« je cajt do 29. obrila � � »Glasovi v zraku/Voci nell’aria« je tema 10. internacionalnega konkorœa »Kal v poeziji - umetnost brez meja«, ki ga vsako lieto parpravlja kamun Podbuniesac. Lietos se lahko nuca, poleg italijanskega in slovenskega (tudi v dialektalnih variantah), tudi angleœki jezik. Kategorije sta dvie. Adna za œuolarje primarnih in ni¡ijh sriednjih œuol, adna za odrasle in œtudente viœjih sriednjih œuol. Konkorœ se je rodiu zatuo, de bi parbli¡u med sabo ljudi in s pomo@jo poezje œieru skupna @ustva in ob@utja, ki lahko poderejo vsak jezikovni zid. Cajt, de bi poœjali poezije, zapade v pandiejak 29. obrila ob 12. uri. Nagrajevanje bo v nediejo 26. maja popudan na Kalu.
Po stopinjah Carla Emilia Gadde
Pisatelj in poet Carlo Emilio Gadda (Milan 14. novemberja 1893 – Rim 21. maja 1973) se je v parvi svetovni vojski tuku v naœih krajeh ku prostovoljec (volontarij). Biu je poro@nik (tenent) alpinu. Otuberja 1917 so ga ob Kobariœkem polomu (Disfatta di Caporetto) ujeli Niemci. Tiste lieta je opisu v bukvak »Giornale di guerra e prigionia«, ki so izœle œele lieta 1955. V nediejo 5. maja bo pro loko Nediœke doline pejala na pohod po Gaddajevih stopinjah od Hlodi@a do Krasa skuoze Zverinac in Truœnje. Med hojo bo Antonella Bukovaz prebierala Gaddajeve poezije in pisma. Za program pogledita spletno stran www.nediskedoline.it al’ telefonirajte na œtevilko 3493241168.
� �
10
TERSKE DOLINE
stran
30. aprila 2013
dom
L’AMMINISTRAZIONE COMUNALE alle prese con problemi urgenti. Interviene la Protezione civile regionale KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Kratke Brevi brevi kratke
Raccolta del ferro per opere di bene Pulizia della montagna anche a fini benefici con la raccolta di materiali ferrosi che è stata organizzata dalla Caritas diocesana di Udine e cui hanno aderito, nei giorni del 20 e del 21 aprile, anche i fedeli delle parrocchie di Subit di Attimis, di Cergneu di Nimis, e di Monteaperta, Plastischis, Prossenicco e del capoluogo del comune di Taipana, in collaborazione con le amministrazioni municipali. I rottami sono stati raccolti di casa in casa, contribuendo al miglioramento anche ambientale delle vallate. Il ricavato della raccolta sarà devoluto a favore del progetto «Giustizia e pace si baceranno» che la Caritas Diocesana di Udine realizza a favore di giovani ospiti i cui popoli sono in guerra tra loro.
Taipana, interventi sulla viabilità Monteaperta, cede il campo sportivo �
��
Micottis, Lola è tornata a casa
Disavventura a lieto fine per Lola, una cagnolina di piccola taglia, molto affettuosa e di solo un anno di età, che 20 giorni fa è sparita da casa. I suoi proprietari, una famiglia di Micottis di Lusevera, l’hanno cercata ovunque senza riuscire a rintracciarla. «Ormai credevamo di averla persa per sempre», dice Renato. Tutta la comunità locale era stata informata dello smarrimento con fitto passa parola e l’affissione, nelle bacheche del paese, di un avviso con la foto della cagnolina. Poi, dopo 2 settimane, quando i proprietari avevano ormai perso ogni speranza, la bella sorpresa: «Lola si è presentata davanti a casa, come nulla fosse. Per noi è stata una gioia. Ringraziamo chi ci ha aiutato nella ricerca».
Sul terreno di gioco si è aperta una piccola voragine
� Paola Treppo
T
erritorio in sicurezza a Taipana grazie a un importante intervento appaltato di recente dalla Protezione civile regionale. Le opere, che prenderanno avvio a breve, e che richiederanno circa un mese e mezzo di lavoro, meteo permettendo, riguardano due punti distinti del comune. Un cantiere sarà allestito nel capoluogo, in prossimità della via principale di accesso al centro. Anche se percorrendo il tratto in automobile non si nota, una parte del terreno che compone la scarpata, a destra per chi arriva da Nimis, è risultato essere instabile. La carreggiata è comunque praticabile e non ci sono problemi di sicurezza tali da dover chiudere al transito questa parte di strada. Ma è necessario comunque intervenire, soprattutto in via preventiva. Questo per evitare che la situazione, nel tempo, si aggravi, con il rischio di dover poi spendere somme maggiori per le opere di sistemazione e di trovarsi in condizioni di vera emergenza da
Jama na nogometnem igriæåu v Viækoræi un giorno all’altro. Si procederà con la ricostruzione del «banchetto», oggi assolutamente insufficiente, ovvero con la realizzazione di una sorta di cordolo che garantirà stabilità alla scarpata. I lavori, in particolare, si concentreranno sulla posa di micropali a sostegno e, aspetto non indifferente per la sicurezza della percorribilità della strada, sarà installato in ultima fase un guardrail a norma. Oggi, infatti, il tratto non è protetto, con la
presenza di alcuni semplici e poco resistenti pali di ferro che delimitano la carreggiata dal canale limitrofo. Di recente, proprio per la precarietà di questa installazione, un’autovettura che era stata posteggiata in sosta lungo una laterale in pendenza, è finita nella conduttura di cemento non incontrando un parapetto solido. Nessun ferito, fortunatamente, poiché la vettura si è mossa senza persone a bordo, per un difetto del freno a mano.
L’area che sarà oggetto di intervento è quella su cui si affaccia l’edificio della casa famiglia di Taipana: la miglioria del tratto, quindi, garantirà maggiore sicurezza anche agli ospiti, ai loro parenti in visita e agli stessi operatori e assistenti attivi nella struttura. Il secondo punto su cui si interverrà è localizzato su un tratto di viabilità alta, alla congiunzione di due strade che portano a Campo di Bonis. Qui il problema è più grave e va risolto subito poiché ha ceduto una parte del versante, con possibili ulteriori smottamenti. Il cantiere prevede una nuova fondazione con posa di micropali e consolidamento della parte cedevole con iniezioni di materiale consolidante. Un terzo problema, che riguarda l’abitato di Monteaperta, andrà affrontato nelle prossime settimane insieme alla Protezione civile. Si tratta del cedimento di una porzione di terreno all’interno del campo di calcio, dovuta con ogni probabilità alla caduta del «tetto» di una dolina prima non visibile. Quel che si vede, sul terreno di gioco, è una piccola voragine di circa un metro e mezzo per due, con profondità di circa un metro. In attesa di capire come procedere, l’amministrazione comunale ha vietato l’accesso all’area sportiva, una struttura dedicata a Ileana Carloni, fondatrice del gruppo di tiro alla fune «Le tigri di Monteaperta». È stato disposto un primo sopralluogo a cura di un geologo per conoscere la gravità del cedimento.
� �
Tarcento, il valore del plurilinguismo
Venerdì 3 maggio, nel pomeriggio, dalle 17, nell’auditorium della scuola secondaria di primo grado di Tarcento, si terrà l’incontro «Le lingue dell’educazione: il valore della pluralità e della diversità linguistica», a cura di Alessandra Burelli, ricercatrice di didattica delle lingue moderne presso il Dipartimento di lingue e letterature straniere dell’Università di Udine. La docente effettuerà un approfondimento anche a partire da quesiti, osservazioni e indicazioni posti da docenti e genitori. La presenza di mamme, papà e insegnanti è particolarmente importante per condividere decisioni e orientamenti sul futuro delle scuole. Al personale docente sarà rilasciato un attestato di partecipazione.
� �
IL COMUNE DÀ L’ADDIO AL SISTEMA DEI CASSONETTI per incrementare la differenziazione e il riciclo
A Lusevera raccolta rifiuti porta a porta �
Nel mese di maggio incontri con la gente per spiegare i perché della novità
R
accolta dell’immondizia a Lusevera: si cambia ancora per cercare di aumentare la percentuale dello scarto riciclabile, a beneficio del territorio, della natura e anche delle tasche dei cittadini. Lo comunica l’assessore all’ambiente, Stefano Sgrazzutti, che sta organizzando degli incontri informativi con la comunità. Le assemblee pubbliche si terranno nel mese di maggio con un calendario che sarà definito nei prossimi giorni. «Di fatto – spiega l’amministratore – passeremo dall’attuale sistema di conferimento dell’immondizia differenziata nei cassonetti posizionati sulle strade, a quello “porta a porta”. La modifica si rende necessaria per incrementare il volume di rifiuto che si può poi recuperare e trasformare». In pochi anni i cittadini dell’Alta Val del Torre hanno modificato, e non poco, le loro abitudini in questo senso, adeguandosi alle nuove regole imposte dal Municipio e dall’ente gestore, «A&T2000». «Il primo passo è stato quello di mettere a disposizione dell’utente più cassonetti diversi per carta-cartone, vetro, umido, plastica-lattine, secco, medicinali scaduti e batterie esaurite. Per evitare il fenomeno del “turismo delle immondizie”, quindi per impedire il getto dei sacchetti nel nostro paese da parte di residenti in altri comuni, abbiamo dotato i singoli cassonetti di una chiave elettronica, consegnata a ogni famiglia di Lusevera. Questo ha permesso anche di controllare quanto ogni singolo utente abbia prodotto in termini di immondizia». Con questo primo passaggio la percen-
tuale di rifiuto differenziato è aumentata di molto, passando dal 10-20% al 68%. «Un salto notevole, che ci ha fatto rientrare nelle cifre indicate dall’Unione Europea. Adesso è arrivato il momento di migliorare ancora – sottolinea Sgrazzutti –. Il sistema della chiavetta ha dimostrato i suoi limiti e, ultimamente, abbiamo notato anche un lieve peggioramento nella qualità del prodotto conferito. C’è, insomma, un po’ meno attenzione da parte dell’utente. Con la raccolta “porta a porta”, che entrerà a regime entro quest’estate, ogni famiglia avrà a disposizione dei contenitori da conservare presso la sua abitazione e da mettere all’esterno, sull’ingresso, nei giorni prefissati per la raccolta da parte degli operatori di “A&T2000”. Il servizio costerà un po’ di più allo stesso gestore, ma non andrà a incidere sulla tariffa, quindi sulla bolletta, poiché, con questo sistema, si prevede la diminuzione del rifiuto “costoso”, quello cioè che finisce in discarica». � P. T.
Interesse per il fenomeno carsico nelle valli del Torre e del Cornappo
ichiamati da una splendida giornata di sole, domenica 14 aprile numerosi appassionati escursionisti si sono ritrovati lungo la vallata del Cornappo per partecipaR re ad un trekkig speleologico organizzato dal Centro ricerche rarsiche «C. Seppenho-
fer» in collaborazione con il B&B «Nido delle Naiadi» di Ponte Sambo a Taipana. L’iniziativa, nata per far conoscere il fenomeno carsico esistente lungo le vallate del Torre e Cornappo, ha visto la partecipazione di un numero davvero notevole di amanti del trekking. Sotto la guida di un esperto speleologo, infatti, gli escursionisti sono stati accompagnati a vedere gli ingressi delle grotte più importanti della zona. Attraverso la descrizione e la storia delle loro esplorazioni hanno così appreso le vicissitudini che hanno accompagnato la lunga strada delle ricerche speleologiche nel Friuli ed in particolare nella zona dei monti della Bernadia sopra Tarcento. Una storia centenaria, che ha visto la scoperta di numerose grotte in questa parte delle Prealpi Giulie, ma che è valsa anche a scoprire la Grotta Nuova di Villanova, quella che sta diventando attualmente la grotta turistica più importante della nostra regione. Gli escursionisti hanno potuto soffermarsi e visitare, anche se per poche decine di metri, la grotta Pod Lanisce, la grotta Doviza e l’abisso di Vigant. Notevole è stata la soddisfazione da parte dei partecipanti e degli organizzatori per la riuscita dell’iniziativa che si è conclusa con una bella festa tra musica e grigliate.
dom
30. aprila 2013
REZIJA/KANALSKA DOLINA
stran
11
KOMISIJA VIDENSKE NADŒKOFIJE je povedala, da bi obnova stavbe stala preve@ in da je boljœe vkupiti hiœo Fran@iœ@ank
V ˘abnicah so ljudje zaskrbljeni nad usodo ¡upniœ@a in same ¡upnije �
V pismu krajevnim cerkvenim predstojnikam pravijo, da zdru¡itev s sosednjim Trbi¡em ne pride v poœtev
� Luciano Lister
V
˘abnicah je usoda ¡upniœ@a in tako imenovanega rekreacijskega centra v sredini pozornosti vaœke skupnosti. ˘abniœki ¡upnik msgr. Dionisio Mateucig nam je povedal, da je ¡e zdavnaj na obisk priœla z videnske nadœkofije komisija, ki je ¡upniœ@e pregledala in povedala, da se ne da vse popraviti, ker bi to stalo preve@ denarja: vse je prestaro. #e bi vse popravili, bi to stalo milijon evrov; zaradi tega je komisija predlagala, da ¡upniœ@e najde sede¡ drugje. Trenutni predlog je, da ¡upnija ˘abnice kupi hiœo, ki jo v vasi imajo goriœke Fran@iœkanske sestre: pri zadevi bi prisko@ila na pomo@ videnska kurija; vsekakor bi potem ¡upnija po@asi morala vrniti denar. Po sre@anjih, ki sta se pravzaprav odvijala ¡e meseca januarja, je kar 12 druœtev, zborov, zdru¡enj in konzorcijev, ki delujejo na krajevni ravni, naslovilo pismo pristojnimi osebami na videnski nadœkofiji. V pismu lahko beremo, da se vaœka skupnost strinja z morebitnim nakupom hiœe goriœkih Fran@iœkanskih sester s strani ¡upnije ˘abnice. Hiœo naj bi ¡upnija kupila s sredstvi, ki bi izhajali iz pove@anja ¡e obstajajo@ega posojila ali iz prodaje zemljiœ@a v okolici vasi. Z nakupom bi krajevni »fajmoœter« lahko bival v primernih stanovanjskih prostorih. Sedanje ¡upniœ@e in rekreacijski center pa sta vsekakor zelo pomembna za krajevno skupnost, saj se tam odvijajo dru¡bene,
Fjësta za spomonot svetaa sinta Jürina
21 din avrïla tu-w Bili jë se raW kla miœa za spomonot svetaa sinta Jürina. Sint'Jüri to jë te sveti od
te biske carkve ano, tej nomina pravi, an se noœinel tu-w Kapado@i ano an bil wbut tu-w lëto 303 tu-w Paleœtïni. Isi sveti an jë karjë znon ta-mi tëmi slavinskimi judmi mo od njaa so na vi karjë. Nur naa tïmpa jüdi so a prösili nejveæ ko jë bila peœte tej tu-w lëto 1576 ko na jë bila pa tu-w Reziji moœima tu-w Bili. Tu-w lïbrino »Gli slavi del Friuli«, ki bil napïsel Izmail I. Sreznevskij tu-w lëto 1881 to jë pïsano da: »Po stari te din na svetaa sint'Jürina jüdi do odïli w puœiœjun ziz isin sveton löpo wro¡onin po wsëj dolïni. Z carke tu-w Bili ni so œlë ta-na Njïwo ano ni so a œali nu w no njïwo ano ito so se sprawjali wkop za jëst ano pyt. Po itin ni so œlë orë na Solbico ano taw Osajoni. Ito jüdi so dajali za pyt wsën. Ta-na Solbici döpo ka ni so œali taa svetaa nutor w cirköw wsë so œlë pyt ano jëst, pleset ano pët dardo zvë@ara. Tadej ziz lü@jo ni so spet slë dölo w Bilo ano pa tu-w Bili jë bila fjëœta dardo opuldnöæi. Ano opuldnöæi wsë so zapëli wü¡o svatamo sint'Jürino ano tadej ni so œlë ta ïœi.« Tej somo lajali, nur naa tïmpa, ko te slavinski koren an bil œ@ë möæen ano zdew isaa sveta ni so a mëli radi posot pa tu-w Reziji. Neœnji din isa stara nawada, za noœe kraje, na ostala köj tuw Biski vasi ano to jë prow jë mantanjet. (s. q.)
kulturne in œportne dejavnosti. Tam imajo vaje krajevna glasbena œola, trije vaœki zbori (dva od teh sta farna) in tri krajevne glasbene skupine. Tam deluje tudi ¡abniœko œportno druœtvo (U.S. Camporosso) in blizu nepremi@nin sta manjœe œportno igriœ@e in igriœ@e za otroke. Pismo je obenem opozarja, da je treba razmiœljati o prihodnosti ¡upnije ˘abnice. Kljub temu, da le¡i vas blizu Trbi¡a, bi zdru¡itev s tamkajœno ¡upnijo pomenila hud udarec za ¡abniœko ¡upnijo, œe posebej ker je ¡abniœka skupnost zgodovinsko mo@no povezana s Svetimi Viœarjami. Krajevna skupnost je zaskrbljena, da bi v prihodnosti lahko zgubila svojega duhovnika, ki trenutno duhovno skrbi bodisi za ˘abnice bodisi za Svete Viœarje. Pod@rtano je bilo, da s tem, da na Viœarje pride veliko ljudi iz sosednjih de¡el, je treba, da krajevni duhovnik govori italijansko, furlansko, slovensko in nemœko – in mi dodamo, da je to treba tudi zaradi tega, da v ˘abnicah lahko naprej ohranjajo italijansko-slovensko maœo.
I
Progetti per lo sloveno negli uffici pubblici
l 30 aprile si avvicina e con esso il termine utile per la presentazione dei progetti per l’uso dello sloveno nella pubblica amministrazione (art. 8, comma 4 della legge di tutela della minoranza slovena). Anche le pubbliche amministrazioni operanti in Valcanale hanno elaborato o stanno elaborando i progetti da presentare ai competenti uffici regionali per ottenere i relativi fondi previsti dall’esercizio 2013. Il Comune di Tarvisio/Trbi¡ e l'Azienda per i Servizi Sanitari n. 3 »Alto Friuli« hanno giocato d'anticipo: entrambi hanno, infatti, già notificato sui propri albi telematici l'invio dei progetti. Con la propria unica proposta progettuale dal titolo «Sportello linguistico – Superare le barriere linguistiche e sviluppare attività comuni», il Comune di Tarvisio si propone di dare continuità al proprio sportello di lingua slovena. L’ASS n. 3 sembra, invece, puntare ad acquisire una quota rilevante dei fondi, presentando ben quattro proposte – tutte, peraltro, consultabili dal pubblico sull'albo telematico aziendale. Oltre a quella legata alla prosecuzione dello sportello linguistico sloveno (che prevede due operatori con distinte mansioni), l'Azienda ne presenta un'altra richiedendo fondi per due corsi di sloveno per i propri dipendenti, una terza relativa alla traduzione di materiale istituzionale aziendale ed infine una quarta per la resa in sloveno di sito, periodico e web tv aziendali. Ancora in fase di preparazione sono, invece, i progetti che verranno presentati dal Comune di Malborghetto-Valbruna/Naborjet-Ov@ja vas e dalla Comunità montana del Gemonese, Canal del Ferro e Val Canale. Entrambi gli enti proporranno un progetto per la prosecuzione delle attività di sportello linguistico sloveno, mostrando di condividere il significato strategico attribuito all'iniziativa dal Comune di Tarvisio e dall'ASS n. 3. Tuttavia, dalla comunità montana specificano di avere in piedi anche altri progetti legati alla tutela dello sloveno – e di voler portare a compimento quelli, prima di chiedere ulteriori finanziamenti per altre iniziative. Va ricordato che le pubbliche amministrazioni della Valcanale, a seconda dei finanziamenti concessi in attuazione delle diverse leggi di tutela linguistica, presentano proposte progettuali volte anche alla tutela delle altre comunità linguistiche presenti – quelle di lingua friulana e di lingua tedesca.
INIZIATO UN CORSO di avvicinamento, riconoscimento, uso e trasformazione delle erbe
Resia, piante officinali grande risorsa
A
nche nella Val Resia che, in passato, aveva una ricca tradizione culturale anche in ambito terapeutico, le piante aromatiche ed officinali sono una risorsa economica spesso poco considerata, eppure queste rientrano in una grandissima varietà di prodotti di uso quotidiano ancora oggi. Si pensi solo a: oli essenziali, tisane, infusi, profumi, prodotti per la bellezza ed ingredienti per la cucina. Le piante aromatiche ed officinali, molte delle quali commestibili ed utilizzate dall'industria alimentare, vengono sempre di più adoperate anche per la cura e la bellezza del corpo. In Italia, il consumo annuo di piante officinali è stimato intorno ai 200/250 milioni di euro, senza considerare l'estetica, la cosmetica e l'omeopatia, che fanno lievitare la cifra intorno ai 700 milioni di euro. A fronte di questi dati, sorprende scoprire che più dell'80% delle materie prime sia importato e tutto ciò non perché l'Italia non possieda i requisiti ambientali favorevoli a questo tipo di produzione, ma semplicemente perché la coltivazione delle erbe officinali non fa parte delle coltivazioni redditizie che trovano spazio in un ampio mercato, ma rappresenta piuttosto una coltivazione di nicchia. Le prospettive di mercato per le aziende agricole che si impegnano davvero per realizzare prodotti di qualità sono, dunque, allettanti. Tutto questo è stato presentato giovedì 18 aprile presso il municipio di Resia in occasione della prima lezione del corso di «Avvicinamento, alle erbe: riconoscimento, uso e trasformazione» organizzato dall'Ecomuseo della Val Resia in collaborazione con la cooperativa sociale Cramars
Piskanice di Tolmezzo ed il Comune di Resia. Il corso è stato organizzato in tre parti distinte. Nella prima verranno trattati elementi di botanica utili per il riconoscimento, la coltivazione e la conoscenza dei principi attivi. Inoltre verranno illustrati gli aspetti normativi e tecnici riguardanti la raccolta delle specie spontanee. La successiva parte del corso sarà dedicata, invece, alla trasformazione agro-alimentare e industriale dei prodotti, alla loro conservazione ed al loro confezionamento. L'ultima parte tratterà l'economia e il mercato con precisi riferimenti alla commercializzazione. Ogni sessione prevede, inoltre, una parte pratica con prove di raccolta e coltivazione, ma anche visite ad aziende di produzione e trasformazione. Avviare questo corso, della durata complessiva di 50 ore, a Resia è certamente un'iniziativa importante e che può regalare
grandi soddisfazioni dal punto di vista personale ma, un domani, anche da quello economico per chi vorrà avviare la coltivazione delle erbe in una valle che ha ancora qualche possibilità di riscatto. Infatti, prendendo esempio da altre regioni italiane che hanno fatto delle coltivazioni di nicchia la propria fortuna, per chi pratica una coltivazione officinale sono molte le possibilità di incrementare le fonti di reddito, magari organizzando visite guidate ad un orto botanico realizzato in azienda e corsi di formazione sulle tecniche di coltivazione officinale o sulle diverse possibilità di utilizzo dei prodotti derivati contribuendo, così, con poco, ad incrementare l'offerta turistica a livello locale. Anche l'utilizzo del bilinguismo resiano-italiano, sulle confezioni, potrebbe essere un valore aggiunto perchè permetterebbe di raggiungere un maggiore pubblico non solo di lingua italiana, pensando anche ai visitatori sloveni che numerosi ogni anno vengono a Resia, interessati all'acquisto di prodotti che riportano scritte in dialetto. Inoltre, tali coltivazioni contribuirebbero a riqualificare i territori che erano adibiti all'agricoltura e che negli ultimi anni soffrono dell'abbandono seguito allo spopolamento. Pertanto ben vengano iniziative, come questa, atte a sensibilizzare i residenti del nostro comune sulle potenzialità che lo stesso territorio ci offre anche in termini economici soprattutto in un momento di crisi come quello che stiamo vivendo dove è molto difficile, se non impossibile, che qualche grosso imprenditore scelga di venire ad investire. � Sandro Quaglia
KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Kratke Brevi brevi kratke
Iz Ukev na sre@anju glasbenih œol � � Tudi nekateri gojenci Glasbene œole »Toma¡ Holmar« v Kanalski dolini so se udele¡ili 39. sre@anja Glasbenih œol Gorenjske in zamejstva, ki ga je letos organizirala Glasbena œola na Koroœkem in ki se je odvijalo v torek 16. aprila 2013 v mestni hiœi v Borovljah (avstrijska Koroœka). Na sre@anju so poleg u@encev iz Kanalske doline in z avstrijske Koroœke nastopili tudi u@enci glasbenih œol iz Kranja, Tr¡i@a, Œkofje Loke, Radovljice in Jesenic. Glasbena œola Toma¡ Holmar se je, prav kot Slovenska glasbena œola na Koroœkem, sre@anju pridru¡ila pred tridesetimi leti – v povsem druga@nih razmerah, tudi glede pou@evanja. O koncertu so tudi snemali prispevek za televizijsko oddajo »Dober dan, Koroœka«, ki je ¡e bila na sporedu 21. aprila na ORF2 in 22. aprila na RTV Slovenija 2. V primeru, da vas prispevek zanima, si ga do 27. aprila lahko ogledate na spletni strani ORF-a pod rubriko TVthek (tvthek.orf.at).
Per la prevenzione della pedofilia Nell'ambito del progetto di prevenzione della pedofilia «Tessitori di reti ed altri racconti» sono in programma per giovedì 9, 16 e 23 maggio tre incontri rivolti a genitori di bambini frequentanti le scuole dell’infanzia e le prime e seconde classi della scuola primaria. Sempre con inizio alle ore 20.00, le attività saranno condotte dallo psicologo e psicoterapeuta Andrea Mian. L’iniziativa è stata organizzata dal Servizio sociale dei comuni dell’Ambito distrettuale n. 3.1 (ASS n. 3) e dalla cooperativa Co.S.M.O., in collaborazione con la Comunità montana del Gemonese, Canal del Ferro e Val Canale, l’istituto onnicomprensivo «Ingeborg Bachmann» ed i comuni di MalborghettoValbruna/Naborjet-Ov@ja vas, Pontebba/Tablja e Tarvisio/Trbi¡. Per maggiori informazioni, gli interessati possono rivolgersi all’Area Educativa del Servizio sociale dei Comuni – tel. 0432989538. ��
Danze e musica di Resia per l’Unesco
� � Recentemente il Comune di Resia ha ufficializzato la richiesta di far entrare nell’elenco del patrimonio immateriale dell’Unesco la danza e la musica resiana. Sono state illustrate le iniziative finora intraprese per la documentazione del patrimonio resiano di musica e danza, monitorato, con riprese e interviste, nel corso di feste e appuntamenti tradizionali, di eventi spontanei, di registrazioni di sonate, di canti tradizionali e manifestazioni danzanti che hanno coinvolto tutta la popolazione. È stata, inoltre, presentata l’iniziativa del costituendo comitato a sostegno della candidatura Val Resia patrimonio Unesco.
12
POSO@JE
stran
30. aprila 2013
dom
V KOBARIDU JE JO˘E MUNIH predstavil knjigo o svojih raziskavah v ob@inah Bovec, Kobarid, Tolmin, Kanal in Cerkno KRATKE - BREVI - KRATKE
(
Kratke brevi brevi kratke
Tolminska knji¡nica tretja v Sloveniji Tolminska knji¡nica se po dele¡u aktivnih @lanov knji¡nice na prebivalca uvrœ@a na 3. mesto med slovenskimi knji¡nicami. V slovenski znanstveni reviji »Knji¡nica« je bil v zadnji œtevilki objavljen @lanek Marjana Gujtmana z Ministrstva za izobra¡evanje, znanost, kulturo in œport, v katerem avtor primerja statisti@ne podatke sploœnih knji¡nic. Razveseljiv je podatek, ki dokazuje, da so prebivalci Zgornjega Poso@ja dobri obiskovalci knji¡nice in da knji¡nica nudi dobre in kvalitetne storitve. Knji¡nico Cirila Kosma@a Tolmin namre@ redno obiskuje skoraj 32 % prebivalcev Zgornjega Poso@je, kar jih na lestvici vseh 58 sploœnih knji¡nic v Sloveniji uvrœ@a na odli@no 3. mesto.
��
Album in razstava Dua Bakalina Triglavski Narodni park je 16. aprila v Zeleno hiœo v Kobaridu tokrat v goste povabil Duo Bakalina, ki ga sestavljata Jani Kutin in Renata Lapanja. Predstavila sta svoj novi album ˘brejnkl, ki ponuja zvrhano skledo zgodb vzetih iz kme@kega ¡ivljenja kot je bilo neko@, dotakne pa se tudi sodobnega sveta in na hudomuœen na@in kritizira sistem, v katerem se je znaœel sodoben kmet. Duo tudi tokrat ostaja zvest harmoniki in glasu s katerima ohranja preprostost svoje glasbe. Harmonika nas s preprostimi in igrivimi melodijami nehote spominja na ljudsko glasbo, ki pa jo za@injena besedila v @adrœkem nare@ju naredijo unikatno in Bakalini prepoznavno. Poleg novega albuma sta Duo Bakalina predstavila œe zelo zanimivo fotografsko razstavo ¡u¡elk in pokrajine, ki bo na ogled v Zeleni hiœi v Kobaridu vse do 5. maja.
��
Te@aj rezijanœ@ine v Kobaridu Letoœnji Otroœki festival pesmi in plesa je dokazal, da je mogo@e v kulturi spuœ@ati tudi kaj po So@i navzgor in sicer v Kulturni dom Bovec. Temu so prisluhnili v vrtcu v Solkanu, ki je bil pobudnik in ustanovitelj festivala. Tako je letoœnjo organizacijo in izvedbo prevzel vrtec Bovec, z neutrudnimi vzgojiteljicami. Bovœki starœi, dedki in babice ter seveda otroci, so tako v dveh popoldnevih popolnoma napolnili kulturni dom in vsebinsko o¡ivili s pravo poplavo otroœkega petja in rajanja. Prvi dan so lahko sledili zbor@ku predœolskih otrok iz vrtca Nova Gorica, potem otrokom iz vrtcev Dobrovo, Kojsko, Tolmin, Prva@ina in ˘aga. Naslednjega dne so se najprej predstavili otroci iz vrtca v Solkanu, potem so sledili nastopi iz vrtcev Mosta na So@i, Deskel in Œempasa. Posebna poslastica je bil folklorni nastop najstarejœe skupine otrok iz bovœkega vrtca - »Œkratki«. Ti so v @asu festivala »sami« povezovali in napovedovali. Tako je na njihovo povabilo priœel na oder tudi ¡upan Siniœa Germovœek, ki je pozdravil vse navzo@e in jih pohvalil za prelepo prireditev. Kot nagrado za trud in popestritev so si lahko vsi prisotni, ogledali gledaliœko predstavo »#arovnica #irimbara«, v izvedbi gledaliœke skupine »Vrtinec« iz Bovca, ki jo vodi voditeljica bovœkega vrtca Erna Woj@icki Germovœek. Razstavo svojih izdelkov pa so pripravile @lanice druœtva »Od ovce do volne«. (m. m.) ��
Pod cerkvico sv. Volarja pri Robi@u je po ustnem izro@ilu zdravilna voda �
K izviru so se hodili umivat o@i tudi iz sosednje Bene@ije. Veliko je teh voda v celi Sloveniji
Tolminski ribi@i so sezono za@eli s @istilno akcijo ob So@i in Idrijci
� P. U.
D
ne 5. aprila je bilo v prostorih Fundacije poti miru v Kobaridu predstavitev knjige »Zdravilni izviri«. Avtor tega zanimivega raziskovalnega dela je Jo¡e Munih. Voda kot naravna danost, brez katere ni ¡ivljenja ima neverjetno sposobnost spomina. Zapomni si vse energijske informacije s katerimi se sre@a. Na izviru prinese informacijo zemljiœ@a in kamnin skozi katero je voda pronicala. #e ima zemljiœ@e zdravilno informacijo, se voda iz tega izvira te energije navzame in ob pitju te vode se te energije navzame tudi voda naœega telesa. S pitjem torej pove@amo naœo energijo in s tem pridobimo notranjo mo@, ki nam je potrebna v procesu preventive ali zdravljenja. Raziskovanje zdravilnih energij narave je avtorja ¡e pred @etrt stoletja vpeljalo v ta zanimiv hobi. Zdravilni vodni izviri so predstavljali œe poseben izziv, zato jih je pri@el sistemati@no raziskovati. Prvi stik z zdravilnimi lastnostmi vode je bil pri vasi Robi@, kjer je izvir vode pod cerkvico svetega Volarja. Po ustnem izro@ilu naj bi ta voda bila zdravilna za o@i in baje so si jih hodili tja umivat celo iz sosednje Bene@ije. Nadaljeval je raziskave bli¡njega okoliœa in leta 1996 izdal Vodnik do izvirov zdravilnih voda. Kasneje je izdal œe knjigo »Geomantija v trikotniku«, knjigo »Energija ujeta v kristalu soli« in je soavtor zbornika »Krkav@anski kamen« in o kamnitih krogih v Alpah. S pomo@jo informacij o izvirih, ki so v
Joœe Munih v akciji ljudskem izro@ilu veljali za zdravilne ali dobre, ki so jih zbrali tudi œolarji osnovnih œol, je bilo raziskano celotno podro@je ob@in Bovec, Kobarid, Tolmin, Kanal in Cerkno. Za podro@je ob@ine Idrija so uporabljeni obstoje@i popis vodnih izvirov. V knjigi so opisani tudi mnogi izviri iz drugih podro@ij v Sloveniji in izven nje. Z radiestezijskimi meritvami je bilo pregledano preko dva tiso@ izvirov in od teh je v knjigi izbranih 243 izvirov, ki so ustrezni po kriterijih glede vibracij in koli@ine energije. V veliki ve@ini tudi ustno izro@ilo navaja blagodejne lastnosti za opisane izvire. Ti izviri so predstavljeni opisno in slikovno. V sploœnem opisu je podan opis lastnosti vode in tudi zdravilnih mest v naravi (svetiœ@a, staroverska sveta mesta, megalitski kamniti krog pod Krnom). Dodan je tudi tabelari@nim pregled rezultatov meritev in zemljevidi z ozna@enimi mesti izvirov.
Od potresa je minilo 15 let in je treba nadoknaditi razvojni zaostanek imenovanega velikono@nega potresa v Poso@ju je potekalo petnajst let. OdVtako tem @asu so se morali prebivalci in vsa lokalna skupnost posve@ati prete¡no
obnovi, zato so se odpovedali marsi@emu, kar bi sicer bolj mno¡i@no in kakovostno po@eli v kulturi, œportu, po@itku, svoji dru¡ini… Ker ni bilo prostora za hrambo, so odpeljali veliko premi@ne kulturne zapuœ@ine na neprimerna mesta, @e je ni ¡e prej uni@il potres. Prizadelo pa je tudi male popoldanske gospodarske dejavnosti v zasnovi, za katere ljudje niso bili upravi@eni do odœkodnine… Po drugi strani pa je pomenil varno obnovo ve@ine stavb in za vse to so ljudje hvale¡ni tako dr¡avi kot vsem gradbenim strokovnjakom in reœevalcem, gasilcem…, ki so zanje naredili neprimerno ve@, kot so morali po slu¡beni dol¡nosti. Drugi potres je, ¡al, povzro@il œkodo na nekaterih ¡e saniranih objektih, na objektih, ki œe niso bili sanirani po potresu 1998, pa tudi na objektih, ki niso bili poœkodovani leta 1998. Obnova po potresu 2004 œe vedno poteka in bo predvidoma zaklju@ena 2016 in upati je, da bodo zanjo œe zagotovljena potrebna denarna sredstva in ne bodo v ni@emer prikrajœani vsi tisti, ki so na vrsti, da kon@no zaklju@ijo s potresno obnovo svojih hiœ, domov, stanovanj in se preselijo iz za@asnih namestitev, je zapisal bovœki ¡upan, ki meni, da je vsaka posamezna zgodba, zgodba zase, s svojim posebnostmi, zapleti in razpleti. Ta ob@ina bele¡i veliko pridobitev na podro@ju infrastrukture, imajo veliko novega in kvalitetnega. Po tej plati so lahko zadovoljni. Obnovljeno je bilo tudi veliko zasebnega stavbnega fonda, naselja so urejena… Seveda bi si ljudje ¡eleli œe bolj nadoknaditi razvojni zaostanek, ki je nastal, zaradi potresa. Marsikaj je bilo v tej smeri kakovostno zastavljeno, vse pa je odvisno od @loveœkega faktorja – tudi prosilca za takœno razvojno pomo@ in ne le strokovnih slu¡b, ki so imele zares polne roke dela in nasvetov. Pri@akovanja so bila v smeri za@asnega zni¡anja davkov, za ponoven zagon gospodarstva pa »ni œlo skozi«. Zni¡anje davkov doma@ini pri@akujejo tudi, zaradi velikih omejitev, ki jih povzro@ajo prepovedi razvoja gospodarskih dejavnosti in razvoja prometne infrastrukture. Da so bila in so pri@akovanja œe upravi@ena pa je dokaz infarkt gospodarstva v zgornjem Poso@ju. (m. m.)
so v Ribiœki dru¡ini Tolmin (RD Tolmin) ribiœko sezono za@eli s Tradicionalno @istilno akcijo, da bi vse pripravili na otvoritev sezone 1. aprila. Kljub hladnejœe-
mu vremenu se je 1. aprila za So@o in Idrijco trlo ribi@ev, ki so nestrpno @akali, da preizkusijo svojo sre@o. Najuspeœnejœi je bil @lan RD Ilirska Bistrica Emil Deren@in, ki je v reki Ba@i ujel soœko postrv dolgo 102 centimetrov. Po nekaj fotografijah je lepotico izpustil nazaj v njeno domovanje. S svojim kapitalnim ulovom je zmagal na tekomovanju za najve@jo uplenjeno ribo, ki ga vsako leto za 1. april priredijo v RD Tolmin. Dober ribolov se je nadaljeval tudi v naslednjih dneh. 3. aprila je @lan RD Tolmin, David Bucik, ujel kar dve soœki postrvi, obe nad 90 centimetrov. Glede na uspeœen za@etek upajo, da bo letos dobro leto. Njihovim @lanom in gostom pa ¡elijo veliko prijetnih trenutkov ob vodah in dober prijem. (Avtor fotografije: Mladen Vukmirovi@)
V BOVCU SO ZA#RTALI osnovno smer iskanja reœitev za Kanin
Uskladili razli@ne poglede o sanaciji smu@iœ@a
Z
austavitev kaninske ¡i@nice ima katastrofalne posledice za zimsko poslovanje turisti@nih ponudnikov z ve@ stalno zaposlenimi vzdol¡ cele regije in ne le Bovœkega, je bilo prvo soglasno spoznanje na sestanku ve@jih solastnikov dru¡be ATC Bovec. Po uskladitvi razli@nih pogledov, kako pristopiti k sanaciji naprav na kaninskem smu@iœ@u, so za@rtali osnovno smer iskanja reœitev v prvi fazi dogovora po nakazanem master planu, je po sestanku povedal poslanec v DZ in bivœi ¡upan, Danijel Krivec. Po besedah sedanjega bovœkega ¡upana Siniœe Germovœka so na sestanku 5. aprila dosegli odlo@ilen napredek. Pri vladnih slu¡bah se je predhodno prepri@al, da ni pri pripravi dosedanje dokumentacije nih@e od akterjev dr¡al fige v ¡epu in da je potrebno sedaj pospeœeno nadaljevati s pripravo tehni@ne in druge dokumentacije za izgradnjo nove dostavne gondolske ¡i@nice na Kanin, @e ho@ejo œe ujeti roke za pridobitev 85% investicijskih sredstev iz regionalnega sklada EU- tretje razvojne prioritete in 15% iz predvidene dr¡avne pomo@i. Seveda pod pogojem, da je le ob@ina nosilec investicije, zaklju@ek gradnje pa 30. junij 2015. Projekt mora biti zelo natan@no sestavljen in voden brez odstopanj! Za vso ostalo infrastrukturo, izven osnovne dostavne ¡i@nice (sede¡nice, smu@arske pro-
ge, gostinski objekti…) pa morajo najti finan@no reœitev v okviru javno-zasebnega partnerstva, pri @emer se ozirajo k inozemskim partnerjem. Vse mo¡nosti sodelovanja pa so odprte tudi manjœim doma@im sovlagateljem na nivoju regije in dr¡ave. ˘upan je poudaril, da si bo ob@ina prizadevala, da bo to postal regijski projekt. Tem bo, za obdobje 2014 – 2020, dajala prednost tudi Evropska unija. Pot tega soglasja se bo nadaljevala, ko jo potrdi ob@inski svet in na podlagi œe dodelanega master plana. ˘upan je ve@ krat poudaril, da se zaveda velike odgovornosti in zahtevne vloge, ki jo prevzema ob@ina za to prednostno investicijo. Tudi, ko bo œlo za projekt œirœe infrastrukture javno-zasebnega partnerstva bo morala biti dose¡ena œirœa regijska podpora, saj gre za projekt prihodnosti, glede zaposlitev ob razvoju zimskega turizma v radiju 40 km. V zavedanju, da gre za zahteven projekt javnega interesa, ki presega meje ob@ine, ra@una na razumevanje vseh pristojnih institucij pri izdajanju soglasji, ki morajo biti pripravljena do natan@no dolo@enih rokov. Izkuœnje operativcev pa ka¡ejo, da je zavedanje odgovornosti glavnih akterjev dokazana ¡e na samem za@etku le s takojœnjim uresni@evanjem projekta. � Miran Miheliå
dom
ŒPORT
30. aprila 2013
stran
13
LA SOSTA PASQUALE permette alle squadre valligiane di riordinare le idee per il rush finale dei campionati di calcio
Drenchia/Grimacco promossa Real Pulfero in corsa per i play-off �
Savognese retrocessa. Valnatisone in salvo. Giovanissimi primi. Juniores e Allievi alla conclusione in tranquillità
(
Kratke Brevi brevi kratke
Volley S. Leonardo, è un momento felice Continua il momento felice per la pallavolo valligiana. Il sestetto maschile di 1ª Divisione della Polisportiva San Leonardo, si impone sul parquet di Artegna 3-0 (25-22, 25-20, 25-19) e replica a Merso di Sopra dove supera la capolista Gaia Volley 3-1 (25-19, 25-19, 25-23, 25-17). Non sono da meno le ragazze Under 18 che si avviano ad una finale esaltante grazie al netto 3-0 contro le avversarie dell’Artegna (25-18, 25-21, 25-16) e al 3-0 contro il Muzzana (25-18, 25-21, 25-14). Entrambi gli incontri si sono disputati sul parquet di casa. La facilità con cui vincono fanno ben sperare per il futuro, visto che lo stesso gruppo lo troveremo nella futura U 18. (b. q.) ��
� Bepo Qualizza
I
l campionato del «Collinare» si è concluso con la promozione in 1ª categoria del Drenchia/Grimacco pizzeria «Al Cardinale» e la retrocessione in 2ª della Savognese. Il verdetto del presidente Christian Rucchin per i ragazzi è giunto all’ultima giornata, dopo aver sconfitto a Gemona il Mai@letto 3-0. In testa alla classifica finale ci sono tre squadre: oltre ai valligiani, il Billerio ed il Turkey Pub, ma nella particolare classifica «disciplina» l’ha spuntata la squadra del Drenchia/Grimacco. La Savognese retrocede mestamente dopo aver disputato la seconda parte, da dimenticare, del campionato. Le ultime due gare perse sul terreno di casa, 2-1 contro il Cargnacco e 3-0 contro il neopromosso Tramonti, sono la testimonianza di questo declino dopo un solo anno di permanenza in 1ª categoria. Si deciderà negli ultimi incontri la partecipazione del Real Pulfero ai Play-off del girone Amatoriale FIGC. La squadra vince sì 2-1 con l’Ubieffe, ma pareggia 33 il recupero con il Pieris e perde 4-2 con «Ai Tre Amici». Saranno determinanti, quindi, gli scontri al vertice del girone (in cui è coinvolto anche il Real) per conoscere le quattro finaliste. Salvezza matematica per la Valnatisone nel campionato di Promozione, dopo aver sconfitto fuori casa 2-0 il Terzo
KRATKE - BREVI - KRATKE
V Poso@ju evropsko prvenstvo v kajaku La formazione del Drenchia/Grimacco promossa in prima categoria del Friuli collinare d’Aquileia ed il Ponziana 1-0. In questa ultima fase il calendario prevede la trasferta a Gorizia contro la Juventina che è in gioco nei play-off promozione e a Muggia
contro la squadra locale che è capolista del girone. In mezzo il quasi retrocesso Buttrio pur falcidiato da squalifiche, ma pronto a vendere cara la pelle.
Da sinistra: Simone Dorbolò, Alberto Lanzafame e Andrea Massera della formazione Allievi della Valnatisone
Ultimo turno all’insegna dei pareggi per le giovanili della Valnatisone. Gli Juniores Regionali nell’ultima esibizione in casa fanno 1-1 con la Gemonese. La settimana precedente avevano colto un meritato 3-2 a Lumignacco che allunga la serie dei risultati utili positivi. 2-2 degli Allievi opposti al Buttrio in una gara disputata solo per formalità visto che entrambe le compagini, nel corso del campionato, non hanno avuto ambizioni di primeggiare. Dopo una serie impressionante di vittorie, pareggiano 0-0 i Giovanissimi opposti al Tavagnacco ed è anche la prima volta che non vanno a segno. In precedenza avevano vinto 3-1 contro l’Aurora, ma le dirette inseguitrici, l’OL3 ed i Tavagnacco, appunto, sono talmente lontane che sarà impossibile colmare la distanza. Così, la Valnatisone si avvia a concludere con merito il campionato al primo posto, quando mancano da disputare ancora due soli incontri.
CICLISMO - 3a PROVA FRIULBIKE E 2a DEL FRIUL CONTEST
Gs Azzida seconda a Palmanova
Med 9. in 12. majem 2013 bo dolina So@e gostila Evropsko prvenstvo v kajak spustu in sprintu, poimenovano So@a 2013. Pri@akuje se 150 do 170 tekmovalcev iz 16 do 18 dr¡av. Tekmovalno dogajanje bo spremljal bogat zabavni program s œportnimi aktivnostmi, kulturnimi predstavami in koncerti. Kon@no pri@akovana pomlad je tu in na reki So@i se plovne sezone, ki je pri@ela natanko pred mesecem, veselijo tudi ljubitelji te smaragdne lepotice. Letoœnja pomlad bo œe posebej pestra, saj bosta med 9. in 12. majem 2013 Bovec in Kobarid gostila Evropsko prvenstvo v kajak spustu in sprintu, poimenovano So@a 2013. Na zgornjem delu So@e tekmovanja na podobni ravni ni bilo vse od leta 1991. Tekmovalni del prvenstva So@a 2013 poteka v organizaciji Kajakaœke zveze Slovenije in Kajak kluba Soœke elektrarne. Pri@akuje se 150 do 170 tekmovalcev iz 16 do 18 dr¡av. V letoœnjem letu pa za zvezo in klub prvenstvo v Bovcu in Kobaridu ni edini podvig, saj pripravljajo tudi svetovno prvenstvo v kajak sprintu, ki bo potekalo v Solkanu junija 2013. Tekmovalno dogajanje bo na Bovœkem in Kobariœkem spremljal bogat zabavni program s œportnimi aktivnostmi, kulturnimi predstavami in koncerti. Podroben program vam prilagamo v priponki. Ve@ o So@a 2013 pa si lahko ogledate na spletni strani www.soca2013.si ali pa spremljate preko facebooka na strani SOCA Kayak RACE Fever.
��
V sriedo 1. maja bo ¡e 17. »Triajur«
V sriedo 1. maja bo 17. Triajur, se pravi triathlon na Matajurju za gorske kolesarje (mountain bike) in teka@e. Triathlon je omejen na 200 ekip (100 posameznikov + 100 ekip). Prevpise sparjemajo do 28. obrila na spletni strani www.triajur.com. Potarditeu bo v Sauodnji na dnevu tekme. Start bo ob 10. uri v Sauodnji. V vasi Matajur bojo kolesarje zamenjali gorski teka@i. Na varhu Matajurja bo druga menjava. Cilj bo v vasi Maœera, kier bo tudi nagrajevanje in veselo praznovanje.
��
D
omenica 14 aprile a Palmanova si è svolta la terza prova del campionato «Friulbike» e la seconda prova del «Friul contest» per tesserati. Oltre 500 i bikers che hanno affrontato un percorso di 27 chilometri. Alla gara hanno partecipato 25 atleti del g.s. Azzida “valli del Natisone", conseguendo buoni risultati. Come società il gruppo valligiano si è
piazzato al secondo posto. Per quanto riguarda, invece, i risultati conseguiti nelle varie categorie: nella Cat. giovani al primo posto Federico Manzato di Pulfero, al terzo posto Samuele De Bortoli di Attimis; nella Cat. donne al terzo posto Paola Bison di San Vito al Tagliamento e nella Cat. C (atleti di età compresa tra i 41 e i 50 anni) il primo posto è di Loris Tomat di Cividale; nella Cat. D
(per gli over 50) al terzo posto si è piazzato Giovanni Marassi di Ronchi dei Legionari. Il prossimo appuntamento per il «Friul contest» si terrà il 19 maggio a San Leonardo con la «Skrat Bike Contest», la terza prova, con grado di difficoltà medioalto, valida per il Trofeo Friul Bike. Il presidente del G.S. Azzida, Antonello Venturini, ha espresso soddisfazione
per i risultati raggiunti dagli atleti e per il fatto che la gara denominata «Baby mtb», della quale domenica 4 agosto si disputerà la 18a edizione, è stata scelta come prova per l’assegnazione della maglia di campione regionale per C.S.A.In. (Centri Sportivi Aziendali e Industriali), un Ente di promozione sportiva riconosciuto dal CONI. � L. B.
14
DOMA@A KULTURA
stran
Giulio Lukcju je puæåu moto u Piåiåe an hodu parnogah
Patroni pomo@niki: sv. Flip an Jakob
Kajœna ura bo Miesac maj za@ne z da¡euno uro. Zadnji kuart lune @etartka 2. parnese buj marzlo an lè napri umarno uro. Nova luna petka 10. parnese kajœan dan da¡a an kajœan dan sonca. Temperatura se poviœe.
Radoviednost Miesca maja usè cveti, posebno ro¡e, zatuo ljudska pobo¡nost je posvetila tel miesac Mariji an nji je parmierla tisto lepo cvetlico, ki je ro¡a. U telin miesce gaspodinja je ¡e diela na okna an pred hiœo ro¡e usieh farb, pa tiste, ki se narbuj videjo an ki so buj lahke za veredit, so kaneloni, œientifi@no ime »pelargonium«. Za de rasejo lepe an mo@ne, skarbimo jih zalit pogostu, zak, posebno kaneloni, u telin miescu rasejo hitro an zatuo imajo potriebo vic uodè ku po navad. Dobrò je jin dat kako vitamino ankrat na tiedan œe buojœ, kàr je stara luna. #e pa jin pride kaka ¡vinca, nardita takuo: uzamita ‘an kilo pokriv tistih peko@ih, zavita jih tu 'no bomba¡ovo cunjo an denita jih tu 10 litru uodè. Pustita jih tu teli uodì za 10 dni. Pogledta lepuo, de bo usà cunja pod uodo. Potlè uzamita tolo uodo an ospricita lepuo vaœe ro¡e. #e nie kajœna posebna hudobna ¡vinca, tu malo dni tele ro¡e se rieœejo an bojo le napri lepuo rasle. Kanelon pride iz Sudafrike an zlo lepuo pre¡ivi pred hiœo, kjer je puno sonca. Kàr ga zalijemo, gledmo ga zmo@it takuo, de zemja bo umarna pa ne previc mokra an priet ku ga nazaj zalijemo, zemja se muore posuœit. U telin lietnin cajtu je zadost zalit kanelone trikrat na tiedan, u polietju pa usak dan, pazimo samuo jih na zmo@it previc, zak takuo bi za@el’ gnjiliet. Za lepuo rast te buj nizka temperatura na muore iti zdol od 7 gradu pa tud ne zgor od 25°. #e je buj gorkuo an sonce spieka, je buojœ diet naœe kanelone u prestor, kjer sonce na pe@e previc ur na dan.
RICETA
➔ Œtrudel z modacan Za testuo nucamo 3 ete uœeni@ne moke, 1 taco mija@ne uode, oje, ‘no pre¡o soli. Za napunt nucamo 3 ete modaca, 2 biele @ebule, 1 eto tankuo zrie¡enega œpeka, 1 ice, olivno oje, fleto limona, su. Parvo rie@, na mizo usujemo uœeni@no moko. U sred ulijemo 2 ¡lice oja, osolmo an, grede ki mieœamo, po@aso ulijemo œe mija@no uodo. Zlo lepuo udielamo an na koncu polo¡emo testuo, keremu damo obalasto obliko, u hladni prestor manjku za 1 uro. Tentega napravemo zeje za napunt œtrudel. Preberemo an operemo modac, ki ga denemo u ¡e urielo uodo, kjer smo ¡e diel’ fleto limona an ¡lico oja. Pustmo, naj se kuha parbli¡no 6 minut, ga ocedmo an pustmo, naj se pohladi. Tentega uzamemo @ebule, jih tankuo zrie¡emo an denemo u ponù, kjer smo ¡e ulil’ malo oja an pustmo, naj se lepuo pocvrejo. Natuo dolo¡emo skuhan an zrie¡en modac, osolmo an pustmo, naj se kuha parbli¡no œe 10 minut. Snememo z ognja an pustmo, naj se pohladi. Sada uzamemo testuo, ga tankuo arztegnemo, po varh polo¡emo papravo z modacan, tankuo zrie¡en spek an lepuo zavijemo. Natuo uzamemo ice, ga zbutamo an s pinelan poma¡emo na zavit œtrudel. Takuo parpravjen œtrudel denemo u foran ¡e gorak 180° parbli¡no za 40 minut. Modac je bogat vitamine A an C, olajœa dielo ¡elodcu po kosile, je dobar diuretik an je parporo@en, tud’ @e imamo kake te¡ave z jetran, kerin da veliko pomuo@. Loretta Primosig
dom
Jeœiœke zgodbice
MIESAC MAJ U NAŒIH DRU˘INAH
U petak, 3. maja, je praznik sv. Flipa an Jakoba te mlajœega. Bla sta apostola Jezusa Kristusa. Flip se je rodiu u 1. stuolietju, u Izraelskin kraju Betsajde, blizu jezera Tiberiade, kjer je Kristus nardiu @ude¡ sliepemu an mu uarnu videnje. Flip je biu u@enec Janeza Karstnika. Biu je ribi@, ribe je loviu. An dan se je zgodilo, de je sre@u Jezuza, ki je biu na poti pruot Galileji. Tel mladen@ diœepol Janeza Karstnika, mu je biu hitro uœe@, takuo ga je klicu h sebè za sojga apostola. Po Jezusovin ustajenju, Flip je oznanjavu vangel priet u soji zemji, potlè pa u Mali Aziji, kjer je spreobarnu an karstu puno paganu. O njega smarti je piœeno samuo, de je biu ujet od paganskih duhouniku, garduo œuorkan, parbit na kri¡ an kamunjan do smarti. Tuole naj bi se zgodilo lieta 81. Kupe s pariateljan Andrejan, je Flip sam apostol, ki je imeu garœko ime. Apostol Jakob te Mlajœi je biu sin Alfea. Kli@en je »te Mlajœi«, za de ne bi biu zamenjen z Jakoban sinan Zebedeja, kli@en »te Velik«, ki je @astjen u Komposteli (Œpanija). Tudi Jakob je biu vebran od samega Jezusa za sojga apostola. Po smarti Jakoba te Velikega (lieta 42.) an potlè ki apostol Petar je œu pridgat po sviete bo¡jo besiedo, je biu on na varhu Jeruzalemske kristjanske Cierkve. Takuo ki piœe Euzebij iz #ezareje, Jakob umarje u liete 62., potlè ki je biu ujet an kamunjan do smarti. Naj Flipove ku Jakobove relikuje, ki, takuo ki je piœeno, so ble arzkrite u VII. stuoletju, so hranjene u vi@ europskih mestih. Par nas se uœafajo u cierkvi dvanajstih apostolu u Rime, kjer so ble sparjete lè tisti dan, an zauoj tuolega sta kupe @astjena na dan 3. maja.
30. aprila 2013
Jur Zad tih
A
njul an Malja Lukcjova sta imiela œtier sinuove. Te parvi je biu Giulio, te drug Mario, te tre@ji Angelin an te zadnji Gino. Giulio je nomalo @uotu, kier so ga u cajtu uojske ranli tu nogo. Ostrejal’ so ga z drugega kraja doline pod Sriednjin an se je rieœu ¡ivljenje, kier se je nardiu za martvega. Vi@krat je pravu, de se je takuo rieœu od smarti. Nie biu @lovek rok u kri¡. Nimar je dielu. Zmislen se ga, ki je hodu na dielo dol na #emur, u fabriko od cimenta, parve cajte parnogah, potlè z bi@ikleto, ki jo je puœ@u par Trentarjovih, u oœtariji u Pi@i@u. Hodu je parnogah usak dan zjutra an zvi@er, an kilometro dol an drug gor do Jeœi@ja. Za obuteu je imeu nimar œkarpone, ki mu jih je vaœki œuoœtar Tona Valenta@u mantinju po an par na lieto. Œivu jih je na ruoke, kier jih je Giulio teu imiet takuo mo@ne an te¡ke, de se je zdielo, de ga obnaœajo, kàr je hodu z njin’. Usako vi@er je dol par Pi@i@e suoj kuartin popiu an kiek sniedu an je, kàr je parœu gu Jeœi@je, rauno œu u Tama¡ovo oœtarijo. Atu je kuazu œe ’an kuartin, kiek pogonderju al’ poœepetu med sabo kako œleutarijo, se usednu u pi@ na kandrejo an pospivu. Kàr je parœla ura vi@ernega radijskega komunikata, je oœtarica Malija uzdigovala glas radija na vso muo@, kier ga je takuo lahko posluœalo pù vasi. Tekrat je Giulio zaueku, de ona muora imiet radio tu glavi, zagodernju kako gardo besiedo, ustu od kandreje an se pobrau damu. Po kajœnin liete so zaparli fabriko na #emurje an prelo¡li dieluce u @edajski Italcementi. Zatuo je muoru hodit dielat fin du #edad an je zatuo s cajtan kupu moto, ’no Benelli vso arde@o. Pa nie zgubiu stare navade an jo puœ@u par Trentarjovih ku priet bi@ikleto. Damu je hodu le parnogah, dokier nie parœla do konca potarpe¡ljivost gospe Tere¡ine, ki je bla sita ga imiet nimar pod nogan’. Takuo je
za@eu parbarliet s sojo moto fin gu Jeœj@je. Giulio je biu bardak, pridan dielovac. Dielu je s cajtan, se nie maj oœ@aju. Zmislen se ga, kàr nan je kopu zemjo u Podnjivan. Naœ o@a se je @udu, kuo je skarbnuo an @edno opravu soje dielo. Hitro an nasre@no je finiu tarpiet na telin sviete. Padu je doz pajuola dol na laœt pred œtalo an je buo¡ac at nardiu suoj konac. U vasi se je pravlo, de tuo je ratalo u okuolestavi, kàr sta se straœnuo kregala on an brat. Judje, @e maj so mogli, se nieso tiel’ umeœavat u juœke dru¡inske zadeve. Takuo, de an take nesre@e so se upisale u usakdanjo ¡ivljenje u vasi. Tudi Giuliunu brat Mario je biu ’an pridan dielovac. Doma, za takuo malo grunta, k’ so ga imiel’, nie bluo dost diela, zatuo je Mario, kàr so kon@al’ obdieluvat suoj grunt, hodu pogostu dielat u zornade @ja an san. Se mu nie stragalo nobedno dielo. Naj je bluo za briemana nosit, zemjo kopat al’ travo sie@, je on rad parpomau u doma@in prestoru. Nie ankul silu, de bi œu po sviete. Jemau je ¡ivljenje od dneva u dan an takuo se je @ù dobro. U polietnin cajtu, kàr je bla trava za sie@, so se vi@krat zbieral’ na dva al’ trije, de so hodil’ kupe na Krase, kjer so nucal’ senosieke. Jih nie bluo videt po vasi po an miesac an œe vi@. Kàr so parœli nazaj, so pla@uval’ za pit usien an
kazal’ njih sude, ku de b’ bli Merikani. Seviede so jin malo cajta dural’… Pa so bli veseli takuo. Pravli so, de je biu Mario Lukcju, kàr je biu mlad, zlo fajan puob. Zagledu se je biu tu ’no lepo @e@o, ma u dru¡ini mu je nieso pustil’ o¡enit. Zatuo, zat za tisto nie maj vi@ pogledu ¡ene al’ @i@e. Ostu je nimar, ku de bi na bluo ¡en. Kàr san biu ist œele otro@ija, mi je bluo uœe@ hodit za njin, kàr je hodu u jago al’ pa la@e an skopce nastavjat. Use mi je lepuo pokazu, de bi se navadu, kuo se zajac te duji obnaœa an kje je bluo parmierno zagradit, de pride tu stisko, kjer je biu la@ nastavjen. Pravu mi je, kuo lesica ti na pride maj tu la@, @e nie pru zastraœena, kier ona uoha @lovieka an je zatuo zlo te¡kuo, de se ujeme. Kazu mi je tudi, kan naj ima se luo¡t jagar, za @akat, kjer bi buj lahko œu mimo zajac, priet ku je spustu œambo, njega pisico, ki je bla takuo barka za lovit, de so jo usi hvalil’. Zmislen se, de moja nona mu je pogostu dajala kako ice, za zahvalo, potle k’ ji je pokazu lesico, ki jo je ujeu. »Ben na, Buog te var. Tista na bo vi@ pro@ nosila kakuoœ an jajc.« Ona je u pamet’ imiela lesico, pa je bla u resnici vi@ ku kajœan krat okarœ@ena lesica, ki je kakuoœa kradla. (41. – gre napri)
Ljudje v Poso@ju
Beraåevi ækornji in ljudoœersko tele
V
@asih, ko so bile zime œe mrzle in polne snega, so bili bera@i stalni gostje doma@ij. Staro verovanje in obi@aj je bil odgnati bera@a, ki prinaœa hiœi nesre@o. Brezdomci in desetniki pa so to znali dobro izkoristiti. Tudi mo¡ak, ki je pogosto obiskoval samotne doma@ije in vasice po hribovju nad reko Kne¡o in Ba@o, je znal poiskati dobre ljudi, ki so mu v mrzlih zimskih dnevih nudili varno zavetje. Bera@, stari znanec, se je odlo@il nekaj mrzlih dni pre¡iveti pri Podorehu visoko pod Liscem nad Kne¡o. V mrzlem popoldnevu se je v snegu po ozki gazi po@asi vzpenjal v hrib. Na samotni poti je v snegu zagledal sede@ega znanca, bera@a. Nejevoljen v prepri@anju, da ga je kolega prehitel, je kmalu ugotovil, da je reve¡ obnemogel in v samoti zmrznil. Mo¡ s koœem na ramenih, v katerem je nosil svoje premo¡enje, se je hitro pokri¡al polglasno, pomolil k vsemogo@nemu in ¡e hotel nadaljevati pot. Toda glej, pokojnik je imel obute skoraj nove usnjene œkornje. »Ti jih ne rabiœ ve@, moje pa so ¡e davno uni@ene« je spregovoril in se sklonil, da bi pokojniku sezul zapeljivo privla@no obutev, kar pa mu ni uspelo, saj so tudi œkornji
na nogah rajnkega zamrznili. ˘e sama misel, da bodo œkornji kon@ali na mivœkem ¡egnu, so ga navdali z obupom. Velika ¡elja in zmrzal so opravili svoje. Kmalu so œkornji varno pokriti kon@ali v bera@evem oprtniku. Œe preden je nadaljeval pot, se je pokojniku opravi@il, ker je s seboj vzel tudi tisti del, ki je ostal v odlomljeni obutvi. Kasno popoldne je prispel k Podorehu in v kotu tople izbe postavil oprtnik. Zgodaj zjutraj, ko bosta gospodar in gospodinja v hlevu, bo odmrznjene œkornje ¡e izpraznil in vsebino varno pospravil. Utrujen in premra¡en je v senu na hramu sladko zaspal. Ni ve@ sliœal, da je krava povrgla lepega teli@ka. Dragocene pridobitve se je gospodar razveselil, vendar ga je skrbelo, da bo teli@ku v hlevu preve@ mrzlo. Gospodinja je teli@ku za prvo no@ nastlala kar v kotu izbe, da bi se pono@i posuœil in ogrel. Sama pa je z gospodarjem utrujena legla v posteljo. Teli@ek se je kmalu ogrel in la@en za@el iskati mater, pri tem pa je poskakoval in prevra@al vse, kar mu je priœlo na pot. Bera@, ki je komaj @akal, da je gospodar pogasil lu@, je nenadoma iz izbe zasliœal straœen topot. Obœla ga je nepopisna groza: »No@ in
toplota sta odmrznili noge, ki sedaj divjajo po izbi in iœ@ejo...« Strah je bil mo@nejœi od treznih misli. Na noge je zavlekel stare œkornje, zavil se je v strgan kapot, ki mu je slu¡il za odejo, in brez slovesa izginil v mrzlo no@. Podorehi ga zagotovo niso videli nikoli ve@. Nemirno tele je prebudilo tudi gospodarja. Vstal je, da bi ¡ivahno tele odpeljal v hlev. Nejevoljen s petrolejko v roki je stopil v izbo in v kotu zagleda prevrnjen bera@ev koœ poleg njega pa par œkornjev, iz katerih so œtrleli ostanki nog. Obœle so ga zle misli: »Pono@i, ko sta z ¡eno legla k po@itku, je bera@ iz hrama priœel v izbo, da bi se ogrel in morda pojedel dve hruœki, ki so se suœile na pe@i. La@no tele pa ga je napadlo in po¡rlo!« Resnemu in vsega vajenemu Podorehu je strah pretresel kosti in um. Ne da bi pogledal tele, je urno zaprl in skrbno zalo¡il vrata izbe. Hitro se je odpravil k oddaljenemu sosedu lovcu v Lisc. Naglih korakov sta se vrnila, da je lovec iz varne razdalje, skozi okno izbe pokon@al ljudo¡ersko tele. Kako in kdaj so pri Podorehu zvedeli za pravi konec, ni znano. PaÅ
dom
30. aprila 2013
KAPLAN MARTIN @EDERMAC
50.
LETA 1933 - »UDARU BOM PASTIERJA …«
stran
15
risbe: MORENO TOMASETIG besedilo: GIORGIO BANCHIG
in MORENO TOMASETIG
POVZETEK - Telo ilustrirano pripovedovanje je povzeto iz romana »Kaplan Martin Åedermac«, v katerem je slovenski pisatelj France Bevk (1890-1970) opisu teœko stanje slovenskih duhovniku v Beneåiji po prepovedi slovenskega jezika v cierkvi s strani faæizma. Po obisku karabinierju je pre Martin s sestro Katino skriu slovenske bukva v cierkvi svetega Mihiela. Paræla je nedieja, kaplan Martin je æu maæavat. Po branju Vangelija je zaåeu pridgo po italijansko. Moœje so se razjezili, a je Åedermac zagotoviu, de tuo je bluo parviå in zadnjiå in je sklenu, de se na bo podluoœu oblastem. En tenent karabinierju mu je ukazu, naj podpiæe dokument, s katerim naj bi sparjeu ukaz. Zatuo ki je Åedermac odloåno odklonu, ga je parsilu iti za njim v Åedad k prefektu, pred katerem je branu pravico svojih ljudi posluæat Boœjo besiedo v maternem jeziku. Medtem so karabinierji v Varsniku sekvestrali katekizme. Na sreåanju z drugimi kaplani je Åedermac zaviedu, de bo nadækof branu pravice slovenskih vierniku. Kaplan Potokar je poviedu tud, de æpijon med domaåimi duhovniki je kaplan Skubin. Tudi v njega fari je biu æpijon: nieki Klinjon, ki je snubu kaplanovo sestro Katino. Po smarti matere je kaplan huduo zboleu. Ozdravu je poåaso … En dan je v Lipah sreåu zdravnika, ki mu se je parporoåiu, de naj ahta, kier hudobneœi mu åejo slavo. In ries! Nieko nuoå ga je zbudu vasnjan Birtiå in ga prosu, naj uteåe, kier je vidu, de so paræli puonj. Nie bluo druge izbiere ku uteå. Drug dan zjutra je biu œe v Vidnu pred ækofijo in prosu, de ga nadækof sprejme. Nadækof je Åedermacu poviedu, de prepuovedi slovenskega jezika in preganjanju duhovniku ne on ne papeœ se niesta mogla uprieti. Åedermac pa je izrazu prepriåanje, de nadækof nie nardiu vsega, de bi ustavu prepoved. Kàr je paræu v Vrsnik ga je åakala skupina moœ. Od njih je zviedu, kuo so æle stvari, kàr so faæisti paræli puonj in on je uteku. Doma ga je parjela velika œalost in skarb; æu je v cierku molit.
NASTALI SO JESENSKI DNEVI. VIETAR SE JE POMERIU, PIHALA JE RAHLA SAPA A LE ZA MALO CAJTA. NASTOPILA JE JUGA, TIHOTA VLAŒNIH JESENSKIH DNI. ZAÅELO JE DAŒEVAT, DROBNO, KAKOR DE ROSI. ZEMLJA JE POSTALA MEHNA, VEJE SO SE SVETILE OD MOKRUOTE, LISTJE JE PADALO IN SE ZBIERALO POD DREVESI …
PO KOSILU SE JE ZAPARU V KAMBRO IN SEDÉ JE OB OKNU V SIVI SVETLOBI BRAL ÅASOPISE. POTLÈ JE VSTÙ IN SE OGLEDAVU PO KAKEM NOVEM OPRAVILU. SKOR DO VIÅERA SE JE MOTU S TEM, DE JE SVOJE LJUBE BUKVA PRENAÆU IZ KAMBRE V IZBO NON CAPISCO !!!
NU, KAKUO TI JE? ŒE PUNO CAJTA SE ŒE POZNAMO!
ÅEDERMAC SE JE BIU ŒE TISTO JUTRO NAMENIU Z DOMA, A GA JE ZADARŒALA SLABA URA. PREBRAU JE ÆE ANKRAT PISMO GOSPUODA SEVERJA. ODLOÅU SE JE, DE GA GRE GLEDAT TUDI ZAUOJ TEGA, DE BI NOBEDNEMU NE MOGU ZAUPAT, ZUNA NJEMU, KAR JE OD PREÆNJEGA VIÅERA NOSU V DUÆI.
KÀR JE ODPARU SVETO PISMO, VEZANO V ÅARNO PLATNO, SO MU OÅI OBSTALE NA NIEKIH BESIEDAH:
»UDARU BOM PASTIERJA IN RAZKROPILE SE BOJO OVCE …«
IN TEKRAT MU SE JE PRED OÅI PREDSTAVILA ŒIVA SLIKA: PASTIER LEŒI MARTU NA TLEH, A UCÉ RAZKROPLJENE VTIEKAJO V USTA VOUKA … TISTA PREDSTAVA JE BLA TAKUO ŒIVA, DE GA JE ZBODLUO DO SARCA
BESIEDE, KI SO BLE ŒE DELEÅ, SO SE MU SADA S SILO PARHAJALE V ZAVIEST LJUDJE SO DOBRI, VDANI … KMALU POZABIJO … LE NJIH DUÆNI PASTIERJI … ZLUODI JE DOBAR PSIHOLOG!
POSMISLU JE, DE ZA PREPRIÅANJE, KI NIE VRIEDNO TARPLJENJA, NIE PRESTORA V ÅLOVIEÆKI DRUŒBI. DO TISTEGA DNE NIE MISLU NA SVOJE VIERNIKE, A LE NASE, NA SVOJO TARPLJENJE IN SKARBI, KAKOR DE JE ON TIST, OKUOLE KATEREGA SE VARTIJO DOGODKI. PA NIE, DE VSAK NOSE SVOJE BRIEME? JA! SA’ TUO JE SVOJIM LJUDEM LAHKO BRAU ŒE IZ OÅI. ON JE SAMUO PART VELIKEGA TARPLJENJA, KI SO POZABLJENA, ZA NIMAR IZGUBLJENA KOT VODA V PIESKU
RIASSUNTO IN ITALIANO - Questo racconto è tratto dal romanzo «Kaplan Martin Åedermac» dello scrittore sloveno France Bevk (1890-1970). Narra fatti successi nel1933, quando il fascismo
51 - GRE NAPREJ
vietò l’uso dello sloveno. In questa puntata: era arrivato l’autunno con le piogge e lo scirocco. Åedermac rilesse attentamente la lettera del cappellano Sever, la sola persona cui avrebbe confidato ciò che lo tormentava. Passò il pomeriggio leggendo i giornali e sfogliando i suoi amati libri. Aprendo la Bibbia gli occhi gli caddero sulla frase: «Colpirò il pastore e le sue pecore si disperderanno». Davanti agli occhi gli si presentò la terribile scena di un pastore disteso a terra ammazzato, mentre le pecore correvano verso le fauci del lupo. Riconobbe allora che le sue sofferenze erano parte di una grande tragedia che coinvolgeva tutta la sua gente.
16
ZADNJA STRAN
stran
KAJ KJE KAM KADÀ KUO NEDIÆKE DOLINE
in Alla posta par Hlocje, Ai Colli na Œpesi, Tinello di San Urbano in Da Mario v Prapotnem. Narbuojœ je mesto rezervirati. Info: www.invitoapranzo. it.
• PLANINSKA DRU¡INA BENE@IJE vabe: - u sriedo 1. maja na tradicionalni pohod na Krn (vesok 2.245 m). Info: Pavel, 348 2299255; - u nediejo 5. maja na pohod u spomin na mons. Ivana Trinka. Program: ob 8.30 se bojo zbrali u vasi #epleœiœ@e, œli na Varta@a an gledat Veliko jamo, tisto Ta pod Figouco in Malo pe@. Okuole pudne se bojo zbrali na Trinkovem grobu na Tar@munu in kupe s famoœtram Bo¡am Zuanello bojo zmolili, zapieli in polo¡li ro¡e. Natuo bojo œli u Mieœ@ak, ki le¡i med Tar@munam in Jelino, de bi se potlè uarnili na Varta@a, kjer bo paœta an dru¡abno sre@anje
• PRO LOCO NEDIŒKE DOLINE vabe:: - u nediejo 5. maja na pohod po œtopinjah tenenta Carlo Emilio Gadda, ki so ga 96 liet od tega ujel’ u Dre¡nici ob parvi svetouni uiski. Med pohodan iz Hlocja, skoze Zverinac, Truœnje, Kras, bo Antonella Bukovac brala varstice iz Gaddovih bukvi an poezije. Pohod se bo zakju@u z vi@erjo u gostilni La posta par Hlocje. Za se upisat in za druge informacije, pokli@ite cell. 3493241168; - u saboto 18. maja na no@ni pohod Topoluove-Kolovrat-Topoluove. Se gre ob 19.00 iz Topoluovega, po stazi artistu do Livœkih Ravni, ob jarkih na Kolovratu, po pohodu Solarje an skoz kme@ke vasi Dreœkega kamuna, ob 3 pono@ se pride u Topoluove. Za se upisat pokli@ita do petka 4. maja na cell. 3493241168
• PLANINSKO DRUŒTVO CAI vabe: - u nediejo 5. maja na ekskurzijo na goro Ragogna (512 m), u Karnijskih prealpah. Letna ekskurzija s sekcijami od de¡elnega Cai. Info: www.caicividale.it • ŒPIETAR - u petak 26. obrila, ob 20.30 u slovienskin kulturnin centru bo kratki igrani film ˘ige Virca »Trst je naœ!«, igrajo: Dario Varga, Anja Drnovœek, Silva #uœin, Gojmir Leœnjak-Gojc • SAUODNJA - u petak 26. obrila, ob 19.30 u sali polifuncional sauonjskega kamuna bo vi@er go mez rogacjone. Po pozdravu sauonjskega œindika, Germana Cendou, bo guorila o teli vierski navadi Rosamaria Orsi an jo bojo o¡iviel’ skuoze fotografije, ki jih je napravu fotograf Franco Galanda • VABILO NA KOSILO - do 2. junja druœtvo restavracij, gostiln in oœtarij iz Nediœkih dolin, ki se kli@e »Invito a pranzo«, vas vabe na pokuœanje tipi@nih doma@ih jedì. Sodelujejo gostilne: Alla trota par Œpehonjah, All'antica na Krasu, Ai buoni amici u Tar@etu, Gastaldia d'Antro u Landarju, Scacco matto u Œ@iglah, Le querce na Klan@i@u, kme@ki turizem Sotto il campanile u A¡li, Taverna fiorita u Barnasu, Al giro di boa par Muoste, Alla cascata
• KAU U POEZIJI (Podbuniesac) - do 29. obrila je odparto upisovanje na mednarodni konkorœ poezije »Kau u poeziji«.. Poezije se jih more pisat u italijanskin, slovienskin knji¡nin iziku al’ u nare@ju, ali pa u angleœkin iziku na temo »Voci nel vento Glasovi u zraku«. Pravila za konkorœ so na sito podbunieœkega kamuna: www.comune.pulfero.ud.it • SAUODNJA - MATAJUR - u sriedo 1. maja, ob 10. uri »17. Trajur na Matajurju« Zainteresani se morajo predvpisati na sito internet www.triajur.com do 28 obrila. Marino, cell 3385877265 • HOSTNE - u sriedo 1. maja bo praznik Sv. Matija apostola, ob 11.30 bo precesija iz vasi z rogacjoni, potlé pieta sveta maœa u cierkvici Sv. Matija an potadà dru¡abni moment • TAR#MUN - SAUODNJA - u saboto 18. maja, ob 15. uri se bojo na Tar@unu zbrali na Trinkovim grobu, de bi polo¡li ro¡e in zmolili. Zapieu bo zbor Pod lipo. Natuo puojdejo u vas in bojo na rojstni hiœi odkrili tablo, ki bo kazala, de se je tam rodiu mons. Ivan Trinko. Ob 17. uri u polifunkcionalni dvorani
u Sauodnji bojo govori, koncert pevskega zbora Re@an, ki bo predstavu Trinkove piesmi in poezije, nastop œuolarju sauonjske œuole, dvojezi@ne osnoune an ni¡je sriednje œuole, ki so sodelovali na konkorœu o msgr-ju Ivanu Trinku, ki sta ga bila arzpisala doma@i kamun an @edajsko kulturno druœtvo Ivan Trinko
30. aprila 2013
dom
DOMA#A MODRUOST #e je parvi dan maja lepuo. je dobro za kruh an za senuo
• GREMO GLEDAT KMETIJE U SLOVENIJO - u saboto 18. maja Program: ob 6.00 odhod iz Œpietra, ob 6.15 iz #edada, ob 10.00 greste gledat Pivovarno Laœko, kjer runajo biero; ob 13.00 obisk kmetije Aœkerc - Rimske Toplice; ob 15.00 kosilo u kme@kem turizmu Nemec - Laœko, ob 16.30 odhod an okuole 22.00 prideta u Œpietar. Za se upisat pokli@ite Kme@ko zvezo u #edadu, ob sabotah od 8.30 do 12.30, tel. 0432 703119 • GREMO U LONDON AN U VALENCIO kup parjatelju iz Nediœkih dolin organizava tela dva izleta. Se gre u London, od 14. do 18. junja, u Valencijo pa od 24. do 28. junja. Za informacije pokli@ite ob vi@ernih urah Annemarie, tel. 0432 714202 ali Danielo 0432714303 • A˘LA - u saboto 27. an u nediejo 28. obrila od 9. do 18. ure, u a¡lanskin faru¡u bo korœ (livello base) od Pranic Healing. Info: cell. 3393116666
Naro@nine Abbonamenti LETNA/ANNUALE € 16 PODPORNA/SOSTENITORE € 30 SLOVENIJA/SLOVENIA € 20 EVROPA/EUROPA € 25 SVET/EXTRA EUROPA € 35
Poœtni ra@un/Conto corrente postale n. 12169330 intestato a Most scarl, borgo San Domenico 78, 33043 Cividale del Friuli/#edad Ban@ni ra@un /Conto corrente bancario Iban: IT85 P086 3163 7400 0010 0815 095 BIC/SWIFT: RUAMIT21CIV
• VALLIMPIADI - Nediœke doline - od 17. do 19. maja bo vi@ œportnih manifestacij. Info: www.vallimpiadi.it info@vallimpiadi.it
TERSKE DOLINE • Primorska poje ZAVARH - u nediejo 28. obrila, ob 15.30 u cierkvi Sv. Florijana bo koncert Primorske poje. Bojo pieli: mopz Matajur iz Klenja, ¡epz Ivan Rijavec, ¡epz Ivan Grbec, mopz Poljubinj, ¡upnijski zbor Sv. Urbana, mopz Sv. Jernej z Op@in, mepz Fran@iœek Lampe an mepz Adriatic
TRST
SLOVENIJA • TOLMIN - u saboto 11.maja bo 11. EKOpraznik. Program: na mestnem targu med 8. an 14. uro se bojo predstavle kmetije iz Slovenije an zamejstva, si boste mogli kupovat an pokuœat njihove kme@ke pardielke. Ob 10. uri odpartje Ekopraznika, guoriu bo tolminski ¡upan Uroœ Bre¡an. U programu tud otroœki laboratorij • MOST NA SO#I - u saboto 18. maja »13. pohod po Kosma@evi u@ni poti« Odhod ob 8.30 pred kulturnim domom u Dolenji Trebuœi. Kulturni program, kulturna in naravna dediœ@ina, kulinarika, vo¡nja z ladjo Lucijo, veselo dru¡enje. Pohod se kon@a ob 16. uri pred knji¡nico Cirila Kosma@a u Tolminu
• NABRE˘INA - u nediejo 28. obrila, ob 17. 00 u cierkvi Sv. Roka u Nabre¡ini bojo znotra pevske revije Primorska poje pieli: mepz Tre valli-Tri doline iz Kravarja, mepz Angelski spev, mepz Mirko Œpacapan iz Podgore, mepz Jacobus Gallus, mepz Ipavska, duhovni mepz Anton Martin Slomœek iz Zagreba an mopz Vasilij Mirk
U PRIHODNJI ŒTEVILKI BOMO OBJAVIL’ PRIREPOŒJAJTE OBVESTILA DO 13. MAJA NA NASLOV INFO@SLOV .IT TEL.-FAX 0432 701455 SUL PROSSIMO NUMERO PUBBLICHEREMO GLI APPUNTAMENTI FINO A FINE MAGGIO . INVIATELI ENTRO IL 13 MAGGIO A INFO@SLOV .IT TEL .-F AX 0432 701455 DITVE DO KONCA MAJA .
Na spletni strani www.dom.it vsak dan novice in prireditve
dom
KULTURNO VERSKI LIST
PETNAJSTDNEVNIK PERIODICO QUINDICINALE ODGOVORNI UREDNIK
DIRETTORE RESPONSABILE MARINO QUALIZZA ZALO¡BA - EDITRICE MOST SOCIETÀ COOPERATIVA A R. L. UREDNIŒTVO - REDAZIONE UPRAVA - AMMINISTRAZIONE 33043 #EDAD - CIVIDALE DEL FRIULI BORGO SAN DOMENICO, 78 TEL. - FAX 0432 701455 e mail: redazione@dom.it www.dom.it Iscrizione Roc n. 5949 del 10.12.2001 STAMPA: CENTRO STAMPA DELLE VENEZIE SOC. COOP. VIA AUSTRIA, 19/B, 35129 PADOVA REGISTRAZIONE TRIBUNALE DI UDINE N. 8 - 8. 4. 2003
Najbolj brano na naœi spletni strani I più letti sul nostro sito internet
Vsak dan ob 20.30 Tv dnevnik po slovensko
1
V Savodnji sre@anje o precesijah Serata sulle rogazioni a Savogna
2
V Nediœkih dolinah precesije na guod Sv. Marka Nelle Valli del Natisone processioni a San Marco
Vsak dan, od pandiejka do sabote, poro@ila: ob 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00 an ob 19.00.
3
Dva medveda se sprehajata v Nediœkih dolinah Due orsi bruni a spasso nelle Valli del Natisone
Ob nediejah: poro@ila so ob 8.00 in 9.45 (pregled zamejskega tiska), 13.00, 14.00, 17.00 in 19.00; ob 9. uri sveta Maœa.
4
Beneœke pravce na festivalu v Ljubljani Le fiabe della Slavia a Lubiana
5
300 anni dalla rivolta contadina a Tolmino Ob 300-lietnici Tolminskega punta
Oddaje za vidensko provinco. Vsako saboto ob 12.00 iz Rezije »Ta rozajanski glas«. Vsako saboto ob 14.10 Nediœki zvon iz ¡ivljenja Beneœkih judi. Vsako zadnjo saboto v miescu ob 12.30 iz Kanalske doline »Tam, kjer te@e bistra Bela«.
Postani naœ prijatelj Diventa nostro amico
VSAKO
NEDIEJO OB
OKNO
B ENE @IJO www.radiospazio103.it
V
TUDI NA INTERNETU :
14.30