Quindicinale | petnajstdnevnik - anno XLIX n. 8 30. aprila 2014 - Euro 1,20
D. Bradassi o vremenu
Volitvam naproti
Pomikamo se od enega do drugega ekstrema stran 7
Bardo, Garmak, Rezija, Sv. Lienart in Sriednje stran 6-10-11
Akcija Karitas
Kanalska dolina
Rabljena oblačila in obutev postanejo kosilo za uboge stran 8
Koncert 0b 40. letnici ansambla »Alpen Doganîrs« stran 11
Posta Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, Ne/PD- in caso di mancato recapito restituire all’ufficio di Padova detentore del conto, per la restituzione al mittente - TAXE PERçUE - TASSA RISCOSSA - 35100 Padova - Italy
UVODNIK
Janez Pavel II. naš zavetnik Marino Qualizza
T
istega 16. otuberja 1978. lieta se ga na moremo pozabiti. Kadar je zvičer kardinal Pericle Felici z jasnim glasom poviedu ime novega papeža, smo se vsi ogledovali an se vprašali, kduo je tele. A mi je naglih paršlo v glavo, de more biti poljski kardinal, nadškof v Krakovu. Za glih reči, kolegi, ki so z mano gledali televizijo, nieso bili previč prepričani, de tuole ime parnese kjek novega al' liepega. Navadne besiede pa so bile: Počakimo, saj bomo s cajtam izviedeli kjek vič. Mi Slovenci pa smo bili zaries navdušeni, zak' je parvič v zgodovini nieki sin velikega slovanskega naroda postau papež an s tem povzdigniu v spoštovanje pred cielim svietam tudi naše an druge zatlačene ljudstva. Sevieda je papež vsieh, a nekateri ga čutijo buj blizu, zak' potrebujejo posebno pomuoč, pozornost an rast v samozavedanju, de bi preomagali tisti kompleks manjvrednosti, ki jih previč tlače an jim na pusti lepuo dihati lepoto življenja. Izvoliteu kardinala Wojtyle je zbudila veliko upanje posebno v vzhodni Evropi, ki je tekrat živela partisnjena pod jarmom kratkovidnega komunizma, začensi od Poljske. Že kar se je parkazu na procelju sv. Petra, so se vsi zaviedeli, de je biu papež človek, ki na pozna strahù, ki zna dati pogum an kuražo vsiem, posebno tistim, ki imajo velike težave v življenju. Papežu pogum pa je imeu dvie korenine: njega značaj, karakter, naravno zelo močan, an potlè pa posebno viero an ljubezen do Kristusa, brez pozabiti njegove Matere Marije. S svojim prepričanjam je pokazu cielemu svietu, najparvo nam kristjanam, de je viera muoč človieka an studenac prave svobode. Mi Beneški Slovenci pa smo mu posebno hvaležni, zak' se je v parložnostih, ki smo jih imieli, de ga srečamo, nimar pokazu veseu, de smo le tiste velike družine. Parvi krat smo ga pozdravili na targu svetega Petra šetemberja 1983, kadar je biu v Rimu simpozij o našim velikim rojaku Ivanu Trinku. Tekrat smo bili parsotni na targu skor vsi zaviedeni beneški slovenski duhovniki an predstavnki laiku. Na Domu varjemo liepi fotografski spomin za izredno srečanje. 3. maja 1992 je pa v videnski stolnici delegacija Slovencu videnske province imela izredno parložnost ga srečati. (gre naprej na 2. strani)
Užitne rastline, ki spontano rastejo na travnikih, so zaklad Benečije, Rezije in Kanalske doline
Domača zemlja je zelo radodarna Spomladi po travnikah raste puno dujega zeja. Naši te stari so ga znali lepuo nucati, de bi napravili okusne jedila in zdravila. Donašnji dan ljudje spet odkrivajo telo veliko bogatijo, ki jo zastonj nudi domača zemlja in ki lahko partegne v naše kraje puno turistu >> beri na 5. strani
SOTTO LA LENTE
I
In vista delle elezioni comunali c'è chi assegna arbitrariamente patenti di identità
Può dirsi sloveno chi parla in sloveno
l quotidiano triestino in lingua slovena, nel presentare le candidature per le elezioni comunali del prossimo 25 maggio, ha scritto che in provincia di Udine corrono per la carica di sindaco «anche tre sloveni». Nella fattispecie vengono indicati Adriano Stulin a Grimacco, Stefano Predan a San Leonardo e Fabrizio Dorbolò a San Pietro al Natisone. Non è la prima volta che quel quotidiano assegna patenti di slovenità. È successo in occasione delle elezioni a Drenchia nel 2011 e a Savogna l'anno successivo. Resta da capire, allora, con quale criterio definiscano slovena o meno una persona. Proviamo a
dare delle risposte. Deve essere cittadina slovena? Anche nelle valli del Natisone e del Torre, a Resia e in Valcanale alcune persone hanno la doppia cittadinanza. Se gli sloveni in provincia di Udine si contassero in base al (doppio) passaporto sarebbero verosimilmente pochi. Deve essere attiva nelle organizzazioni della minoranza? È assurdo considerare membro della comunità solo chi si impegna in uno specifico settore. Deve essere partiticamente collocata a sinistra? L'indicatore è fuorviante e dannoso. Basti pensare a chi ancor
oggi si dichiara sloveno per militanza politica, ma non parla lo sloveno. Da decenni andiamo sostenendo che è necessario togliere la questione slovena dal campo politico-partitico e ricondurla alla sua corretta dimensione culturale. Solo così si potrà finalmente sgomberare il campo da equivoci e strumentalizzazioni. Alessandro Pizzorusso definisce la minoranza linguistica un complesso di individui che abbiano in comune un mezzo di comunicazione (lingua) diverso da quello di altri componenti della stessa collettività (italiana). E questo ci sembra il criterio giusto. Ora ci risulta che nelle varietà slovene
delle nostre valli si esprimano anche i candidati sindaco Stefano Pollauszach, Antonio Comugnaro, Sergio Chinese, Nevio Madotto e chiediamo venia per qualche dimenticanza. A Malborghetto c'è addirittura un candidato che, oltre a parlare il dialetto sloveno locale, porta lo stesso cognome del maggiore poeta sloveno... Magari a Trieste si usano altri parametri. Di certo, non possono essere applicati agli sloveni della provincia di Udine, che per storia e percorso politico sono molto diversi. Non tenerne conto significa solo provocare danni alla nostra comunità. R. D.
2
>> gre naprej s 1. strani
Janez Pavel II. naš zavetnik Predstavila mu je naš obstoj, našo zgodovino an željo ohraniti viero an kulturo, pru tako, ki se je godilo Poljakam. »Le naprej po tisti poti,« nam je ponovu papež. Popudan je pa par sveti maši na stadionu po slovensko pozdravu vse Slovence videnske nadškofije an s tuolim dopolnu njega an našo željo, de bomo napredovali an se daržali na poti modruosti an viernosti. Sada pa, ki je Janez Pavel II. v kratkem cajtu paršu do časti svetosti, imamo močnega zavetnika par Bogu. Z njim čemo ponoviti tudi spomin za blaženega A. Slomška, ki je postau znamunje samozavesti an poguma Slovencev XIX. stuolietja. Imieti dva svetnika, ki skarbita za nas, je posebna božja gnada, ki je nečemo zgubiti, zak' potrebujemo iti naprej po poti, ki pelje do prave svobode, ki je za nas Kristus, božji Sin, ki je od martvih ustu. Življenje je naša bodočnost. Naj papež Wojtyla an škof Slomšek skarbita nimar za nas. Marino Qualizza
3. VELIKONOČ. NEDIEJA
Spoznala sta ga Evangelij po Luku (24,13-35)
I
versko življenje
stran
n pogledi, prù tist dan sta dva med njih potovala v vas, ki se kliče Emavs in je šestdeset stadiju deleč od Jeruzalema. Poguarjala sta se o vsem tistem, kar se je zgodilo. Tist cajt, ki sta se pogovarjala in arzpravljala, se jima je parbližu sam Jezus in hodu z njima. Njih oči pa so ble prekrite, de ga nista spoznala. Reku jima je: »O kajšnih rečeh se poguarjata med potjo?« Žalostna sta se ustavila in adan izmed njiju, ki mu je bluo ime Kleopa, mu je odguoriu: »Si ti sami tujec v Jeruzalemu, ki na vie, kaj se je tam zgodilo tele dni?« »Kaj pa?« je reku. Jala sta: »Kar se je zgodilo z Jezusom Nazarečanom, ki je biu prerok, močan v dielu in besiedi pred Buogam in vsiem ljudstvam; kakuo so ga naši véliki duhovniki in poglavarji izročili v smrt in ga križali. Mi pa smo upali, da je on tist, ki bo odkupu Izrael. Varh vsega pa je donas že treči dan, odkar se je tuole zgodilo. Vsi iz sebe smo tudi zauoj nekaterih žen iz naših varst. Kàr so ble zguoda zjutra par grobu in nieso ušafale njegà telesa, so se vrnile in pravle, de so imiele celuo parkaz angelu, ki so jali, de živi. Nekateri med našimi so šli h grobu in so ušafali vse takuo, kakor so pravle žene, njega pa nieso videli.« In on jima je reku: »O brez pameti in kasna v sarcu za vierovanje vsega, kar so poviedali preroki! Mar nie bluo potriebno, de je Mesija tuole pretarpeu in šù v svojo slavo?« Tekrat je začeu z Mojzesam in vsiemi preroki ter jima arzlagu, kar je napisano o njim v vsieh Pismah. Takuo so se parbližali vasi, kamor so bli namienjeni. On pa se je dielu, kakor de gre naprej. Silila sta ga in guorila: »Ostani z nama, zaki pruoti vičeru gre in dan se je že nagnu.« In vstopu je, da bi ostu pri njih dvieh. Kàr je sédeu z njima za mizo, je vzeu kruh, požegnu, ga razlomu in jima ga dau. Tekrat so se jima odprle oči in sta ga spoznala. On pa je izginu izpred njiju. In rekla sta drug drugemu: »Ali ni najino sarce gorielo v naju, ko nama je po poti guoriu in odperjau Pisma?« Še tisto uro sta vstala in se varnila v Jeruzalem ter ušafala zbrane danajst apostolu in tiste, ki so bli z njimi. Guorili so, da je biu Gospod zaries obujen od martvih in se parkazu Simonu. Tudi ona dva sta pravla, kaj se je zgodilo na poti in kakuo sta ga prepoznala po lomljenju kruha.
30. aprila 2014
dom
PAPEŽ FRANČIŠEK je 27.Zgodovina aprila ob prisotnosti-milijonske množice razglasil za sveta svoja predhodnika Zgodovina - kultura kultura
JanezProglobimo PavelinII. in Janez XXIII. Proglobimo in premislimo premislimo svetnika za današnji čas Karol Wojtyla je vičkrat sreču naše ljudi
Svetnik, ki je imeu rad Slovence v videnski provinci
P Nekdanji papež Benedikt XVI. in sedanji papež Frančišek.
S
R. V.
veti Janez XXIII. in sveti Janez Pavel II. »sta imela pogum, da sta gledala Jezusove rane, da sta se dotaknila njegovih ranjenih rok in njegove prebodene strani. Ni ju bilo sram Kristusovega mesa, nista se pohujšala nad njim, nad njegovim križem; ni ju bilo sram bratovega mesa, ker sta v vsakem trpečem človeku videla Jezusa. Bila sta pogumna moža, polna paresije Svetega Duha, in sta pričevala Cerkvi in svetu o Božji dobroti, o njegovem usmiljenju.« Tako je dejal papež Frančišek ob navzočnosti vsaj milijonske množice vernikov 27. aprila v Rimu, ko je razglasil Janeza XXIII. in Janeza Pavla II. za sveta. »Janez XXIII. in Janez Pavel II. sta sodelovala s Svetim Duhom, da bi Cerkev naredila táko, kot je bila, in jo posodobila po njeni izvirni fizionomiji, fizionomiji, kakršno so ji dali v teku stoletij svetniki – je homilijo na-
deljeval Frančiek –. Ne pozabimo, da so prav svetniki tisti, ki dajejo Cerkvi napredek in rast. Pri sklicu koncila je sveti Janez XXIII. pokazal prefinjeno učljivost Svetemu Duhu, se pustil voditi in je bil za Cerkev pastir, vodeni voditelj, voden od Svetega Duha. To je bilo njegovo veliko služenje Cerkvi, zato rad pomislim, da je bil papež učljivosti Duhu. V tem služenju Božjemu ljudstvu je bil Janez Pavel II. papež družine. Tako je on sam nekoč rekel, da bi želel, da se ga spominjajo kot papeža družine. Rad to poudarjam, ko hodimo po poti sinode o družini in z družinami, po poti, ki jo z nebes on gotovo spremlja in podpira. Naj oba nova sveta pastirja Božjega ljudstva posredujeta za Cerkev, da bi bila ti dve leti sinodalne poti učljiva Svetemu Duhu v pastoralnem služenju družini. Naj nas oba učita, da se ne bomo pohujševali nad Kristusovimi ranami, da se bomo poglabljali v skrivnost božanskega usmiljenja, ki vedno upa, vedno odpušča, ker vedno ljubi.«
apež Wojtyla je biu Poljak, torej slovanskega rodu. Puno je pridgu, pisu in dielu, de bi Evropa dihala z »obiema pljučama«, torej ne le z latinskim a tudi s slovanskim. O tem je napisu tudi encikliko »Slavorum apostoli« ob 1100-lietnici svetih bratru Cirila in Metoda, ki ju je proglasiu za patrona Evrope. V svojih pridgah za dan meru 1. ženarja vsako lieto se je vičkrat zavzeu za jezikovne manjšine. Vičkrat je sreču in podparu Slovence v videnski provinci. 7. šetemberja lieta 1983 je na placu sv. Petra v Rimu spreguoriu po slovensko: »Pozdravljam udeležence simpozija “Ivan Trinko”. Tedenski študij bo osvetil apostolsko osebo, ki je s svojim življenjem odpirala zahodu in vzhodu medsebojne kulturne vrednote in navajala k skupnemu krščanskemu sožitju v duhu svetih bratov Cirila in Metoda.« Natuo je sreču zlatomašnike monsinjorje Valentina Birtiga, Angela Cracino in Paskvala Gujona. 24. febrarja 1984 se je številna skupina vierniku iz Nediških in Terskih dolin pardružila vseslovenskemu ruomanju v Rim v parložnosti Svetega lieta odrešenja. Delegacija Benečanu je imiela posebno srečo se pogovoriti s papežam in mu izročiti V Vidnu 3. maja 1992. spomenico o stanju, potriebah in pričakovanjih Slovencu videnske nadškofije. Ob obisku v Furlaniji je 3. maja 1992 Janez Pavel II. sreču predstavnike Slovencu iz videnske province. V imenu vsieh mu je mons. Qualizza jau: «Sveti oče, Slovenci videnske nadškofije iz sarca vas pozdravljajo. V naši zgodovini, dolgi vič ku tavžint liet, smo opravli en čudež: smo ukoreninili viero v našo kulturo. Prosimo vaš žegan, de bi ne zgubili bogastvo kristjanske viere in slovenske kulture.« Pa narbuj lepo presenečenje (sorpreža) in veselje je Slovence čakalo na koncu popudanske maše na stadionu. Papež je po slovensko jau: »Prisrčno pozdravim vse slovenske viernike videnske nadškofije. Veseli me, da ste ohranili v vaših sarcih viero, ki vam je bila oznanjena v starih časih oglejskega patriarhata.«
V 99. LETU STAROSTI je umrla »dikla« gospoda Janeza Župančiča
Berti Mišič v spomin
O
b somaševanju treh duhovnikov in veliko prijateljev, smo se na lep sončen marčevski dan, v Kredu poslovili od gospe Berte Mišič. Rodila se je pred 99 leti v Kredu revnim staršem, a bogatim v veri. Kot vsi mladi si je tudi ona želela v svet za boljšim kruhom, nato si ustvariti družino in se vrniti v rodni Kred. Bog pa ji je pripravil drugo poslanstvo. Prva postaja je bila Trst. Kot pomočnica pri vernih in plemenitih ljudeh je spoznala mnogo koristnih stvari za življenje. Želja za odhod v svet je ni zapustila. Odločila se je, da zaprosi vizo za Ameriko. Med tem časom je v Kredu služboval izgnani duhovnik g. Janez Župančič. Zaradi vojne je duhovniku postajalo življenje nevarno, zato je prestopil mejo in se naselil pri prijatelju duhovniku v Gorici. V Benečiji se je pokazala potreba po duhovniku in škof ga je poslal v Arbeč. Visoko v hribih je duhovnik potreboval gospodinjo in Božja previdnost je izbrala mlado Berto. Upirala se je, a je vseeno »začasno« sprejela. Kolikim stvarem se je bilo treba odreči, naučiti, molčati... Mama jo je vedno učila: »Bertica, potrpi, Bog ne plačuje vsako soboto, dobila boš plačilo, vztra-
jaj.« Vztrajala je, se izročala Mariji in vedno bolj rasla v veri. Bog ji ni dal samo en talent, ampak vse! Zgodaj je vstajala, hodila po vodo več kilometrov daleč in v vsakem vremenu. Trgovina, pošta... vse je bilo v dolini. Do cerkve je dnevno prehodila veliko stopnic. Za vse se je trudila. Potrebe so bile iz dneva v dan večje. Postala je katehistinja, delila nasvete... Da bi lahko vozila že ostarelega župnika na razna srečanja in do oddaljenih bolnikov, je v že zrelih letih opravila tudi šoferski izpit. Največji talent je uporabila – postala je zvesta molilka za duhovne poklice v Benečiji in v svoji ljubi Sloveniji. Bilo je veliko preizkušenj ob duhovniku Slovencu, ki je bil osovražen od komunistov, kasneje fašistov. Vsi revni, skromni ljudje so ji vedno bolj rasli v srcu. Posebej še preizkušeni duhovniki, ki so se zatekali k župniku. Počasi je opuščala misel na družino in drugačno življenje. Postala je Marta in Marija. Selila se je na več župnij. Zadnja premestitev je bila v Oblico. »Da, na drugi strani je moj zlati kraj – Kred«. Tu je z g. Župančičem preživela veliko let, (vse do njegove smrti). Župnik je vedno bolj pešal in veliko skrbi in
dela je ostajalo na njenih ramenih. Pri župniku je dobila veliko izkušenj in nasvetov. Posebej ji je naročal: »Moli za nas duhovnike in nove duhovne poklice in delaj dobro.« Bal se je, da ne bi Slovenci ostali brez dušnih pastirjev. Bil je tudi pobudnik slovenskega časopisa Dom, ker je hotel, da bi se slovenska beseda ohranila med slovenskim ljudstvom. G. Župančiča so pokopali v Oblici in Berta mu je obljubila, da bo storila vse, da ga bodo kasneje prenesli v slovensko zemljo. To se še ni zgodilo, kar je Berto zelo žalostilo, (vendar še vedno upamo). Kljub skromnosti in težkemu delu je molila, se darovala in izgorevala. Materialno in duhovno je podpirala bogoslovce, duhovnike na Poljskem, pošiljala je denar v Slovenijo, posebej za svojo rojstno vas – Kred. Od pok. Papeža Janeza Pavla II. je prejela celo pohvalo in priznanje za veliko podporo misijonom. Naročena je bila na list Družina, ker je hotela slediti vsemu, kar se godi v Cerkvi na Slovenskem. Lahko rečemo, da je bila ena od zadnjih »Čedrmacev«, ki je skrito podpirala in se žrtovala za vse, še po-
sebej za Slovence. Povsod je bila postavljena »začasno« in tako je tudi govorila: »Saj smo tukaj na tem svetu samo začasno.« Izpolnila se ji je želja, da bo to umrljivo telo ležalo v domači zemlji, med svojimi. Verujemo, da je sedaj že med svojimi dragimi in da ji je Nebeški Oče pripravil prostor in jo sprejel. »Prav, dobri in zvesti služabnik! V malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil. Pojdi v veselje svojega gospodarja.« (Mt 25,21) Berta, hvala vam, ker ste nam bila svetilnik, luč, ki ni ugasnila ob nobeni nevihti. Pokončen steber verne slovenske žene, sedaj pa nam bodite priprošnjica v nebesih! Veseli smo, da smo vas poznali. S hvaležnostjo se vas bomo spominjali. Vaši prijatelji
dom
zgodovina - kultura
30. aprila 2014
LA SECONDA PARTE DELL’INTERVENTO
stran
3
Zgodovina Zgodovina - kultura - kultura
dello studioso sloveno al convegno tenutosi a Udine il 3 aprile, in occasione dell’anniversario della Patrie dal Friûl
Proprie unità di misura e moneta Proglobimo Proglobimo in premislimo in premislimo per le Convalli nel Patriarcato La «lira sclabonica» che veniva usata nella gastaldia di Antro è indice dell’autonomia di cui al tempo godeva la Slavia
SLOVENSKA UMETNOST V VILLI MANIN
P
riložnost priznanja in primerjave, ki omogoča razumevanje v sodobni slovenski umetnosti obstoječih podobnosti in razlik, katera gre polnopravno v smer gradnje skupnega evropskega doma. Tako je ocenila deželna odbornica za izobraževanje, Loredana Panariti, v svojem otvoritvenem dvojezičnem posegu, razstavo »Magija umetnosti. Protagonisti slovenske sodobne umetnosti 1968-2013,« ki bo do konca junija odprta v Vili Manin pri Passarianu. Medtem ko so se slovenski umetniki v povojnem obdobju že predstavili italijanski javnosti, presega tokratni prikaz, po kakovosti in številu razstavljenih del, vse dosedanje. V posegih je bilo na odprtju večkrat poudarjeno, da kulturna izmenjava ruši med narodoma še obstoječe miselne pregrade in ju združuje. Slovenski minister za kulturo, Uroš Grilc, je prisotne spomnil, da razstavljena dela pričajo o umetniškem spajanju sosednih dežel, na katerega se večkrat pozablja. Slovenski veleposlanik v Rimu, Iztok Mirošič, je pa opozoril, da poznavanje kulture sosedov dopušča boljše dojemanje istovetnostnih razlik. Na svečanosti, katere so se udeležili številni slovenski umetniki, so bili prisotni podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec, poslanka Tamara Blažina, videmska prefektinja Delfina Raimondo in vodja kabineta slovenskega predsednika Alja Brglez. (ARC/MCH)
A
Giorgio Banchig
metà del secolo XIII nelle contrade di Antro e di Merso esercitavano ancora la loro autorità i rappresentanti del Patriarca il quale aveva «una propria sede» presso la chiesa di San Quirino, possedeva «un’avvocazia nella villa di San Pietro» ed aveva «il pieno possesso del mercato». Non lontano da questo il gastaldo del Patriarca teneva giudizio tra Latini e Slavi («inter Latinos et Sclavos») e gli uomini della contrada si appellavano a quella sede dove venivano emesse le sentenze davanti al gastaldo del Patriarca (Paschini). Nel 1254 la località viene citata come «forum sancti Quirini», un evidente richiamo alla fiera che vi si teneva nei pressi della chiesa il 4 giugno, festa del patrono. La sua gestione era affidata ai signori di Villalta e di Caporiacco, in seguito fu acquistata dal patriarca Bertrando che la passò alla gastaldia di Antro come si legge in un documento del 1342. L’affidamento del controllo del mercato alla gastaldia rappresentò una svolta per le Valli del Natisone. È da ritenere, infatti, che il patriarca Bertrando con questa decisione abbia voluto limitare la presenza dei nobili friulani su questo territorio affidando maggiori poteri alla gastaldia che era
Nella foto: la lastra della Banca di Antro.
sotto il suo diretto controllo. L’organizzazione giudiziaria nella Slavia prevedeva in ciascuna contrada un tribunale chiamato «banchum iuris» (banca del giudizio) che si riuniva «in platea sub tileo» (nella piazza sotto il tiglio). La loro esistenza in epoca patriarcale è confermata dai verbali di alcuni processi ed anche nell’atto di scomunica che il 3 dicembre 1348 il patriarca Bertrando comminò al conte di Gorizia dopo che questi aveva occupato in modo sacrilego la città di Cividale e il fortilizio di Antro. Esiste poi un documento che testimonia la particolare autonomia della gastaldia di Antro. Si tratta di un documento sorprendente che risulta problematico collocare nel quadro istituzionale del Patriarcato. Nella pubblicazione «Documenti per la storia del Friuli dal 1317 al
1325» (Udine 1844) l’abate Giuseppe Bianchi riporta lo statuto di Cladrecis/Selcè, paese della val Judrio, stilato il 24 febbraio 1318 dal notaio Stefano di Cividale. Il testo prevede che alcune pene pecuniarie comminate ai trasgressori delle leggi dovevano essere pagate in «denari aquilegensi», altre in «lire sclaboniche». La moneta slava è citata in un articolo dello statuto nel quale era prevista una multa di 30 lire slave per la persona che volontariamente rompeva la stanga (spanga) verosimilmente posta all’ingresso dei paesi. Di 40 lire slave era, invece, l’ammenda comminata agli uomini che avevano una o più concubine; di otto lire slave era la multa imposta a chi sguainava il gladio o la spada minacciando qualcuno. L’autorità che in quell’epoca deteneva la facoltà, per concessione del
Patriarca, di coniare monete in area slovena era probabilmente il gastaldo di Antro, sotto la cui giurisdizione ricadevano anche alcuni paesi della Val Judrio. Avere la facoltà di coniare monete era segno di consolidata sovranità su un territorio e di larga autonomia rispetto all’autorità centrale che si esercitava anche con il possesso di particolari unità di misura di peso, lunghezza e volume. È verosimile che la Gastaldia di Antro avesse avuto in dotazione anche queste poiché, come risulta da documenti di archivio, dall’epoca veneziana e fino al XIX secolo era in vigore «la misura d’Antro» (il «kiznenik») con la quale si stabiliva la quantità di granaglie dovute dalle famiglie come contribuzione («berarnja») ai sacerdoti in cura d’anime. (2-fine)
TOPONOMASTICA DEL COMUNE DI PREPOTTO - TOPONOMASTIKA OBČINE PRAPOTNO - TOPONOMASTICHE DAL COMUN DI PREPÒT TARČMUN - TERCIMONTE TARCENT - TARCINT (slov.) Prapotni Tarčmún, (friul. cividino, dis.) Tarzìnt di Çàla (f. or.). (friul. mod., loc.) Tarçimònt. Etnici: (slov.) *Tarčmúnjan, *Tarčmúnjanka1. 1444 de Tarcento prope Civitatem Austrie (SB); 1512 Tarcent supra Ciallam (SB); 1669 de Tercemonte (??2); 1763-1787 Terzint... M. Terzint (SMA, XVII 10); 1813 de Tarcento sub Communi S. Petri de Cassacco3; 1801-1805 Terzint (VZ); 1807-16 Tercimonte (CN). Alcune importanti attestazioni che vanno dall’inizio del sec. XVI fino al secolo XIX e una residua fonte orale consiglierebbero di inserire il toponimo nella serie prelatina che ha come primo elemento la base *tark(w)-: Tarcento, Tarcetta (XIV sec. Tercint iusta landrum, 1444 Tarcìt), rio Tarcenò (Tramonti), Tàrcines (Flaibano). Fuori regione i confronti spaziano dal Tirolo (top. Tàrces e Tàrcines, Bz) all’Etruria con Tàrchina (continuazione popolare di Tarquinia, DT 645). La base suddetta
è documentata nell’onomastica etrusca: Tarchas, Tarchis, Tarchumenaia, Tarchunies, Tarcnei ecc. (TLE). Nelle Alpi orientali un toponimo “etruscoide” potrebbe riflettere uno strato di tipo retico, risalente cioè ad una lingua preindoeuropea parlata ancora in epoca romana nell’area alpina centro-orientale (Trentino, Tirolo, Veronese, Feltre ecc.). Nell’attuale Friuli toponimi risalenti a questo strato (Fanna, Feltrone, Mòntina, Pièltinis ecc.) sono evidentemente molto antichi poiché nella nostra regione già all’inizio del primo millennio la lingua più diffusa pare essere quella indoeuropea venetica, di cui abbiamo iscrizioni scoperte in varie zone. A nostro parere la diversa forma moderna del toponimo deriva dallo stabilimento in zona di una o più famiglie originarie da Tercimonte di Savogna: esiste, infatti, anche un cognome Tercimonte, da considerare come un “etnico” (dalla provenienza) o derivato da un antroponimo germanico medievale, uno dei tanti composti aventi come secondo elemento germ. –mund (come per es. Trasemundus): il primo elemento
(forse già nel romanzo altomedievale) il termine lat. mons (m) diviene di gen. f., la mont: per cui in Friuli sarebbe più facile trovare *Terzamont. La versione friulana potrebbe essere una delle tante paretimologie prodottesi nel basso medioevo sotto l’influsso del prestito veneto rustico mònt (cfr. Puntin 2003, Tramoncio..., in cui si accenna pure al toponimo slavo carinziano Tramun da prelat. *Tramon), per cui tante antiche denominazioni terminanti in –mòn, -mùn sono state assimilate alla voce mònt che all’inizio indicò in Friuli solo le “malghe”. (fine)
Maurizio Puntin Lauro Iacolettig
Nella foto: Una veduta del paese di Tercimonte (Savogna).
però sarebbe in tal caso difficile da spiegare4. Per quanto riguarda Tercimonte di Savogna, invece, l’origine del toponimo è da ritenersi sub iudice. La forma slovena pare poggiare su un toponimo ricostruibile come *Tarcemun-; secondo qualche studioso è possibile una derivazione da un lat. tertium montem.
Ma il nome latino avrebbe dovuto dare verosimilmente un esito slov. *Trčmat- / *Tračmat-. Cfr. la simile resa slovena, Trmun / Tremun del toponimo istriano Tremòn; la resa serba Paramun, di un toponimo derivato da lingue dell’antichità (greco παραμονή ‘guardia’), segnalato nella Serbia (Franck 1932, 221). Senza contare che in regione da molti secoli
Incerto: potrebbe trattarsi della semplice riutilizzazione, in età moderna, dell’antico etnico di Tercimonte di Savogna. 2 Dom 15, 2000. Attestazione molto incerta: quasi sicuramente riguarda l’altra e molto più importante località, in comune di Savogna. 3 Archivio della Pieve di Prepotto. 4 Cfr. 1616 /1639 Pietro Tercimonte...Terzmont (SAC, Zuanella 1996, Dom 9). 1
4
poglobimo in premislimo
stran
l’Opinione di
30. aprila 2014
dom
POGOVOR Z DARKOM BRADASSIJEM o nenavadni letošnji zimi in pomladi Zgodovina Zgodovina - kultura - kultura
Riccardo Ruttar
Vreme od enega do drugega ekstrema
Proglobimo Proglobimo in premislimo in premislimo Don Mario Laurencig
D
il nostro santo
on Mario Laurencig fu per oltre mezzo secolo pastore spirituale e non solo, nella comunità di San Volfango in quel di Drenchia, fino alla sua dipartita il 18 aprile del 1989. Sono passati 25 anni da allora e questa data non poteva essere dimenticata da coloro che hanno saputo apprezzare le grandi qualità spirituali e umane di un pastore che sicuramente più di altri ha saputo interpretare il messaggio cristiano. Una santa messa in suffragio è stata celebrata sabato 26 aprile nella chiesetta dello Spirito Santo a Spignon, paese natale del sacerdote. L’ha presieduta mons. Marino Qualizza, direttore del Dom (del quale don Laurencig fu fondatore), concelebranti mons. Pasquale Pressacco e don Federico Saracino (nella foto). Ho avuto modo di conoscere don Laurencig già da bambino, quando veniva a Cravero a sostituire il mio parroco nelle sue ricorrenti assenze. Rappresentava l’anima buona, caritatevole, altruista, generosa, misericordiosa e comprensiva della religione cattolica, non invece solo come dottrina che preveda timore e castigo. Come vita da vivere nelle tre virtù teologali, nella fede, nella speranza e nella carità/amore. Un messaggio che avevo colto già allora da questo prete contadino, factotum, parroco in una sperduta parrocchia di montagna ai margini estremi del territorio italiano. Ricordo il suo modo di essere prete perché spesso l’ho confrontato con quello che sperimentavo nella mia parrocchia di Cravero. Per me, ma credo anche per tanti altri, don Laurencig rappresentava quasi il lato materno della figura dell’Onnipotente, del Dio che capisce, che perdona, che scusa e che accetta le scuse. Per noi era una festa quando arrivava lui con la sua moto roboante che sapevamo distinguere da quella del nostro parroco. Un giorno, da adulto conversavo di chiesa, di religione e del clero con quella santa donna di mia madre ed il discorso cadde ovviamente sui sacerdoti a noi più noti. «Tutto legge, niente cuore» fu il giudizio lapidario sul nostro. Capii perché anche lei preferiva avere come confessore don Mario. Due modi di interpretare, di propugnare, di vivere il messaggio evangelico. Da una parte il timore del castigo e della dannazione, dall’altra la consolante consapevolezza di essere amati e perdonati dal Dio che si fa crocifiggere per questo. Oggi, che vedo canonizzati il papa buono ed il papa polacco, guarda caso, mi viene da pensare a don Mario: si tratta della stessa santità anche se nessuna sua gigantografia pende sulle facciate dei palazzi apostolici romani e nessun miracolo eclatante si manifesta nelle valli della Slavia. Ma sono convinto che anche noi potremmo gloriarci dei nostri santi. Santi piccoli, da sacrestia, chini sulla vanga per seminare le rape, come don Mario, paterni, affettuosi testimoni della misericordia di Dio; santi come mia madre e tante altre madri nei nostri paesi. I santi ce li abbiamo anche noi, e ce n’è tanti in paradiso.
P
Ezio Gosgnach
o nenavadni zimi, v kateri ni bilo veliko mraza in snega, ampak veliko dežja, smo imeli prezgodnjo čudovito pomlad. V vasi Matajur so nekatera drevesa cvetela že ob koncu marca, kar se ni nikoli dogajalo, kot znajo povedati tudi bolj priletni prebivalci. Nato smo pred Veliko nočjo doživeli ponovno znatno ohladitev. Kaj se danes dogaja s podnebjem, kakšne klimatske spremembe že čutimo in kaj nas v prihodnosti še čaka? Tema, vemo, je zelo aktualna. V zadnjem času ne več samo med ožjim krogom znanstvenikov, ampak vedno bolj tudi med širšo javnostjo in med ljudmi nasploh. K temu so nas privedle številne naravne katastrofe, ki jih svet doživlja v zadnjem času. Vedno več jih je in znanstveniki napovedujejo, da jih bo še več. Poiskali smo odgovore pri tržaškem meteorologu in časnikarju, odgovornemu uredniku spletnega portala Slomedia.it Darku Bradassiju. Zakaj je letošnja pomlad nenavadna? »Ta pomlad je zelo nenavadna, ker prehiteva čase, v glavnem za en mesec, ponekod za dva meseca. To kar se je dogajalo na začetku aprila, se ponavadi dogaja na začetku junija. Ozračje je bilo zelo toplo, nad nami so bili anticikloni s subtropskim zrakom, ki so prinašali stanovitno vreme, veliko sonca, tako da so se dnevne temperature povzpenjale nad 20 stopinj Celzija, ponekod celo občasno nad 25 stopinj. Če pogledamo analize, bomo videli, da je radio-
sonda iz Campoformida pri Vidnu v tistih dneh namerila na višini 1500 metrov temperature do skoraj 12 stopinj. To so običajne vrednosti celo ob koncu junija.« Kam nas bo vse to pripeljalo? »Navadno bi lahko rekli, da, če je bilo tako toplo spomladi in pozimi, nas čaka vroče poletje. To ni tako. Če pogledamo dolgoročne sezonske projekcije, nam te kažejo v prihodnjih mesecih in poleti neko normalnost. Gre za statistike. Normalnost, lahko tudi pomeni, da imaš eno zelo mrzlo obdobje, drugo pa zelo vroče in potem si točno nekje na sredini. To, kar se dogaja v zadnjih časih, nedvomno sodi med vremenske ekstreme. Pomikamo se od enega do drugega ekstrema.« Priča smo velikim klimatskim spremembam. »Najbrž je tako. Za klimatske spremembe so sicer potrebna desetletja, stoletja in analize, ki jih bodo opravili naši potomci. Dejstvo pa je, da doživljamo na svetovni ravni in
”
Potrebno je bolj previdno človeško ravnanje
tudi pri nas velike spremembe. Dovolj, da pogledamo, kaj se je dogajalo v preteklih mesecih v Sloveniji ali pa v severni Italiji. Vsakič ko se je približalo neko poslabšanje, je to ponekod povzročilo tudi hude posledice. V manj ali bolj oddaljeni okolici smo imeli poplave, vremenske ujme, ledeni oklep, ki je dobesedno uničil Slovenijo in del Benečije. Gre za take pojave, ki jih v preteklosti, odkar razpolagamo z meritvami in odkar jih je človek zapisoval, nismo poznali ali smo jih poznali bolj obrobno in v manjši meri. Prav gotovo doživljamo neko spremembo in smo tudi ljudje aktivno soudeleženi pri tej spremembi. Kolikšne pa bodo klimatske spremembe v bližnji prihodnosti, je težko reči, ker gre za zelo dolga časovna obdobja.« Zagotovo pa je potrebno bolj previdno človeško ravnanje? »Absolutno ja. V prvi vrsti bo treba imeti drugačen odnos do naše zemlje, do našega planeta, na sploh do ljudi, do življenja in narave. Naravo bo treba bolj spoštovati, ne graditi v takih krajih, kjer je nevarno, da reke poplavljajo ali kjer se pojavljajo zelo močne padavine s posledičnimi poplavami. Istočasno bomo morali skrbeti, da skušamo tudi proizvajati manj ogljikovega dvokisa. Znanstveniki ugotavljajo, da je ogljikov dvokis eden od glavnih krivcev, da je prišlo do učinka tople grede in da zato temperature naraščajo. Sicer so tudi druge teorije in druga ugibanja, pač da gre za določene klimatske in zemeljske cikluse, ki se pojavljajo vsakih več desetletij ali stoletij. Brez skrbi, da je tudi človek nekaj povzročil. Moramo biti bolj obzirni do narave, bolj spoštljivi. V kmetijstvu bo treba začeti misliti malo drugače in tudi s pomočjo človeškega uma najti ustrezne rešitve.«
PESNIŠKO ZBIRKO LEONA OBLAKA predstavili tudi v bovški župniji. Avtor je svojo mladost preživel v Gornjem Posočju, sicer v Tolminu
Sto svetnikov in svetnic opisanih v sonetih
N
i čudno, če se je Leon Oblak, ki je mladost preživel v Tolminu, z velikim veseljem odzval povabilu dekana Viljema Čušina in v bovški župniji predstavil svojo knjigo Sto svetnikov in svetnic v sonetih. Spremno besedo je napisala pisateljica Berta Golob. V zbirki Sto svetnikov in svetnic v sonetih pesnik bralca prepriča, da skozi svetnika res sije sonce, da tudi sam začuti žejo po svetosti, po Kristusu... Pesniški prvenec Leona Oblaka, ki je »lociran« v Posočje, je sonetni venec Pasijon Mengore (2010), ki je bil takoj razprodan, prav tako tudi ponatis. Prav tako »kaže dobro« tudi predstavljeni pesniški zbirki Sto svetnikov in svetnic v sonetih, ki je doslej njegovo najobširnejše literarno delo in bralci ga spodbujajo, da bi ga razširil na še več svetnikov. Po mnenju strokovnih poznavalcev, z njim bralce osupljivo preseneti z aktualnostjo uresničenih prošenj svetnikom in svetnicam. Njegova izvirnost je prav v tej aktualnosti in zahtevni pesniški obliki sonetov za svete. V dveh štirivrstičnih kiticah je opi-
Leon Oblak pri predstavitvi svoje pesniške zbirke v Bovcu.
sal lastnosti in dejanja posameznih svetih osebnosti, v drugih dveh trivrstičnih kiticah pa te lastnosti prezrcalil v današnje življenje. Poleg tega, da želi približati svetost teh svetnikov prevesti v govorico današnjega časa, je eden od mnogih razlogov za pisanje soneta je tudi ta, da vse, ki so dosegli čast oltarja občuduje in spoštuje ter jim je želel s to zbirko postaviti skromen spomenik
v slovenskem jeziku. Vsak svetnik je priprošnjik za nekaj v življenju, kot po pregovoru, da »za vsako bolezen rožca raste«. Priporočila in prošnje k svetnikom so kot zdravilo za dušo in telo, da bi knjigo znova in znova brali ter se svetnikom in svetnicam priporočali. Tudi sam se k številnim zateka s prošnjo in se jim na ta način tudi zahvaljuje.
K priporočanju svetnikom ga je v mladosti spodbudila »nona«, ki mu je povedala, da se lahko priporoči Antonu Padovanskemu, če bo kaj izgubil. Leon Oblak se priporoča tudi sv. Judu Tadeju in seveda svojemu zavetniku oz. zavetnikoma: sv. Leonu Velikem in Leonu IX.. Na predstavitvi v knjigarni Ognjišče je povedal tudi nekaj povsem konkretnih izkušenj, ki si jih
lahko razlaga le kot čudeže po svetnikih, ki jih je prosil za pomoč... O tem, za kaj lahko prosimo posameznega svetnika, vam bo Leon zaupal, ko boste Leona Oblaka povabili v svojo župnijo, da vam spregovori o svojih izkušnjah in o knjigi. Oblak zanika, da danes čudeži niso več mogoči, da gredo svetniki v pozabo, ker nas je zajel val novega poganstva. »Svetniki so kot mi, ljudje, dokler na svetu še žive…«, je zapisal v enem njegovih sonetov in dodal: »Svetniki bomo mi nekoč, prosimo zdaj jih za pomoč.« Gre za sto zgledov, hrano za bralčevo zavest, dušo in duha – sto živih vodil za življenje. Leon Oblak je po izobrazbi doktor znanosti in profesor na Biotehniški fakulteti, je bil v preteklosti širši javnosti, zlasti katoliški glasbeni mladini, poznan kot pisec besedil in glasbe popevk, tako duhovno-ritmičnih (za Ritem Duha) kot drugih (za Slovensko popevko, Emo, Festival narečnih popevk ...), za kar je prejel številne nagrade. Miran Mihelič
dom
v ospredju
30. aprila 2014
stran
5
POGOVOR z Eriko Balus iz Gorenjega Tarbija, specialistkoiz za izprehrano naših našihdolin dolin
Te duje zeje je dobro za jesti terske terskedoline doline in je nucno za naše zdravje
Ankrat je bluo hrana te ubogih ljudi, donašnji dan je specialiteta, ki so jo sladokusci parprvljeni dobro plačati
S
rezija/kanalska rezija/kanalskadolina dolina posoc posoc ˇje ˇje sport sport
Ilaria Banchig
pomladi po travnikah v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini raste puno užitnega dujega zeja. Naši te stari so ga znali lepuo nucati, de bi napravili okusne jedila in zdravila. Donašnji dan ljudje spet odkrivajo telo veliko bogatijo, ki jo zastonj ponuja domača zemlja in ki lahko partegne v naše kraje puno obiskovaucu. Že nekaj liet v Nediških dolinah parpravjajo iniciativo Spomladni okusi ob Nediži. Gre za kulinarično pobudo, na kateri sodeluje puno restavracij teritorija. 16. obrila je biu v Vidnu posvet, na katerem so strokovnjaki (eksperti) arzložili, de je zelo important poznat zeje, zak so part našega vsakdanjega živjenja. V okvieru čezmejnega evropskega projekta, ki se kliče SiiT, so v sodelovanju s Slovenijo, vekuštal’ sistem, s katerim vsi s pomočjo interneta in novih tehnologij, kakor so smpartphone, ipad itd. lahko zastopejo, katere sorte je zeje, ki ga imajo pred sabo in kuo se nuca. Tele
Erika Balus
sistem so že aršeril’ v šuolah v Vidnu, v Tarstu in na teritoriju Nacionalnega parka Triglava v Sloveniji. Imiel’ so dobre rezultate. Pametno bi bluo nardit nekaj takega tudi tle par nas, predvsien za te mlade in za otroke, ki vse manj poznajo zemljo, na kateri žive in vse manj vedo, kuo nucat bogatije, ki jih ponuja. Če do petdeset liet odtuod je bluo te duje zeje pogosto hrana ubuogih ljudi, tista domača jedila so donas specialiteta, ki so jo sladokusci parpravljeni dobro plačati. »Ankrat so nucali vsak dan te duje zeje, kot so ozebar, sarčnozeje, lustrih, mederjavka, meta, pokrive, ki se ušafajo vsierode v Benečiji,« nam je poviedala Erika Balus, doma iz Gorenjega Tarbija, ki ima univerzitetno specijalizacijo v prehrani (alimentacionu). Kaže, de so že naši te
stari viedeli, de je zeje zelo important za našo alimentacion. »Zeje, ki so ga nucali v domači kuhnji, ima elemente, ki čistijo jetra, kri, in blizu tega pomagajo našemu metabolizmu. Se pravi, de so hnucu, de se naše telo zbudi.« Tuole je zlo important, predvsiem spomladi. »Seviede – je jala Balus – vsako zeje vpliva različno na naše organe. Na primier granka jedila pomagajo čistit jetra, meta pomaga par prebavi (digestionu), in tako naprej. Pride reč, de je bla ankrat naša domača kuhnja zelo zdrava. Z zejan so runali marve; fancel; cvarcje s pokrivami, z ozebran, sarčnoziejan; kuhnje...« Kaj bi pa lahko nardili, de tela bogatija se ne zgubi? Seviede nove tehnologije pomagajo, ampa nie zadost. »Mislim – je poviedala Erika Balus –, de predvsiem starši an nononi
imajo dužnuost, de uče te mlade, kuo spoznat zeje in kuo ga nucati, de bi napravli domača jedila. Muoramo ahtat, zak’ naša prehrana (alimentacion) nie important samuo, de bi varvali teluo pred boleznimi, pa tudi zak’ je part človiekove identitete. Se prave, de je part naše domače kulture.« Do 2. junja ljudje lahko pokušajo tipična domača jedila parpravjena z zejan v restavracijah Alla trota par Špehuonjah, All’antica na Krasu, Ai buoni amici v Tarčete, Gastaldia d’Antro v Landarju, Le querce na Klančiču, Al giro di boa in Dall’Ava Bakery par Muoste, Alla cascata in Alla posta par Hločje, Al Colovrat na Briegu, Al vescovo v Podbuniescu, Da NA.Ti v Ošnijem, Da Walter v Utani, La casa delle rondini na Dugah, La Milanese v Čarnem varhu, koča Pelizzo na Matajurju, Ai colli na Špesi, Tinello di Sant’Urbano in Da Mario v Prapotnem.
CON «SIIT» NUOVE TECNOLOGIE per l’identificazione di piante, animali e funghi
Biodiversità da tutelare
C
onoscere per tutelare, questa la parola d’ordine del progetto europeo SiiT (Strumenti interattivi per l’identificazione della biodiversità), presentato a Udine in sala Ajace giovedì, 16 aprile. Il progetto nato nell’ottobre 2011 che coinvolge l’area compresa tra le coste dell’Adriatico orientale e della Slovenia occidentale, ha tra gli obiettivi una migliore conoscenza e consapevolezza da parte dei cittadini della biodiversità e delle risorse offerte dall’area di programma; una estesa rete transfrontaliera di scuole, agenzie educative, centri di ricerca, parchi, riserve e altre istituzioni impegnate nella ricerca e nell’educazione sulla biodiversità; fornire informazioni curate ed aggiornate pubblicamente disponibili sul patrimonio etnobotanico, linguistico e culturale dell’area; l’integrazione sociale; lo sviluppo di strumenti per la diffusione dell’eco-turisimo. Ciò avverrebbe fornendo alle scuole (dalle elementari alle università), amatori e cittadini interessati alla natura degli innovativi strumenti in rete per l’identificazione di piante, animali e funghi. Queste guide di SiiT sono utilizzabili anche sul campo tramite telefonini di ultima generazione. Il progetto coinvolge 11 partner di Italia e Slovenia, tra cui
Slovenski predsednik na obisku v Rimu
università, istituti scolastici, musei di scienze naturali, parchi e agenzie di sviluppo locale, ed è finanziato nell’ambito del programma Interreg Italia-Slovenia 2007-2013, il Fondo europeo di sviluppo regionale e fondi nazionali. Alla presentazione è intervenuta a nome della Regione l’assessore alle Infrastrutture, Mariagrazia Santoro, che ha sottolineato l’importanza dell’iniziativa, visto che «la natura non è relegata ai parchi, ma fa parte della realtà quotidiana di ognuno di noi, per questo è importante sostenere questo tipo di progetti». Presenti anche i presidenti del Parco Naturale Dolomiti friulane, Luciano Pezzin, e il presidente del Parco Naturale Prealpi Giulie, Stefano Di Bernardo. «È importante – ha detto Di Bernardo – avvicinare le persone al territorio. La flora non ha confini, neanche gli uomini dovrebbero averne». Massimo Buccheri del Museo friulano di storia naturale ha illustrato le peculiarità della flora urbana di Udine, del Parco naturale delle Prealpi Giulie e del Parco delle Dolomiti friulane, territori che sono stati negli ultimi anni oggetto di una dettagliata ricerca. «Far conoscere ai cittadini la flora, vuol dire fornire degli strumen-
ti che si basano su dati concreti. Classificare e dare un nome alle piante non è un processo così scontato come può sembrare. Vuol dire, infatti, riuscire a collocare la pianta in relazione agli altri organismi presenti». Poiché le piante fanno parte della nostra quotidianità si dovrebbe imparare a prenderle in considerazione in molti ambiti. Per quanto riguarda la città, ha spiegato Buccheri, ad esempio, l’analisi può essere utile anche per un’eventuale pianificazione urbanistica. «Il progetto SiiT – ha spiegato il prof. Pier Luigi Nimis dell’Università degli studi di Trieste – è nato proprio per fornire a tutti la possibilità di conoscere l’ambiente in cui vivono. L’obiettivo è quello di mettere a disposizione di scuole, appassionati e cittadini guide interattive personalizzate alle proprie esigenze, come possono essere per esempio gli alberi del giardino di una scuola, o quelli del giardino pubblico di una cittadina». Tra i partner del progetto anche il Triglavski narodni park (Parco Naturale del Triglav). Špela Novak ha spiegato come viene realizzato il progetto nell’ambito del parco. «A scadenza regolare vengono organizzati dei workshop in cui insegnano come servirsi dei mezzi interattivi messi a
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor bo 6. in 7. maja na povabilo predsednika Italijanske republike Giorgia Napolitana na državniškem obisku v Italiji. Dogodek bo parložnost, de bi poglobili parjateljske odnose med Italijo in Slovenijo in še ankrat potardili, de imajo Slovenci v Italiji in Italijani v Sloveniji pomebno vlogo za parjateljstvo in sodelovanje med dviemi sosednjimi daržavami. Predsednika bota guorila tudi o stuolietnici parve svetovne vojske, še posebno kakuo je potriebno, de bo spomin usmerjen na potriebi po miru med ljudmi in narodi, saj je vsaka vojska naumnost.
Nastaja novi Paritetni odbor Poteka obnova članu Paritetnega odbora, se pravi institucionalnega telesa, ki skarbi za uresničiteu daržavnega zasčitnega zakona za slovensko manjšino. 15. aprila so na skupščini (ašembleji) kamunskih, provincialnih in regionalnih konsiljerju slovenskega jezika vebrali Fabrizja Dorbolòja, ki je konsiljer na videnski provinci, Marka Jarca, ki je kamunski konsiljer v Doberdobu, in Stefana Ukmarja, ki je regionalni konsiljer. Tiedan priet je regionalni konsej izvolu sedam članu, ki so Giuseppe Firmino Marinig, Nives Cossutta, Julijan Čavdek, Aron Coceancig, Maria Minetta, Sabrina Morena in Fulvio Tamara. Regionalna gjunta bo določila šešt članu, med katerimi jih štieri predlagata krovni organizacij. Za SSO bota Damijan Terpin in Peter Močnik, za SKGZ pa Iole Namor in Livio Semolič. Italijanska vlada bo imenovala štier člane.
Beneški duhovniki na televiziji Rai
disposizione. È fondamentale – ha detto Novak – rendere la biodiversità a portata di tutti, tanto più in Slovenia dove il parco naturale occupa il 4% della superficie del nostro stato». «L’area di programma – leggiamo nella presentazione del progetto SiiT – è un vero e proprio serbatoio di biodiversità a livello internazionale. Ospita una fauna e flora ricchissime, con numerose specie assenti in altre parti del Mondo: un patrimonio naturale la cui conoscenza e valorizzazione da parte dei cittadini e degli enti locali sono ancora insoddisfacenti. Un requisito fondamentale per la tutela della biodiversità è la sua conoscenza, intesa non solo come conoscenza delle specie presenti in un territorio, ma anche e soprattutto alla loro conoscenza da parte di cittadini consapevoli». I. B.
V mesecu maju bodo oblikovali sobotno televizijsko versko rubriko slovenskega uredništva RAI slovenski duhovniki iz videnske nadškofije. Rubrika »Utrip evangelija« je na sporedu vsako soboto po koncu slovenskega televizijskega dnevnika na omrežju RAI 3 bis, približno ob 20.50. Namenjena je kratki duhovni misli v zvezi z božjo besedo naslednjega dne, torej nedelje. Doslej so v teh nekajminutnih oddajah nastopali le slovenski duhovniki iz goriške in tržaške škofije. V prvih dveh »Utripih evangelija« meseca maja bo spregovoril prof. Marino Qualizza. Oddajo 3. maja bodo posneli v Marijinem svetišču na Stari Gori.
6
iz naših dolin
stran
30. aprila 2014
dom
A SAN LEONARDO i programmi per le elezioni comunali hannoiz molti punti di contatto iz naših naših dolin dolin
La differenza laterske fanno terske doline doline le persone candidate
G
Ezio Gosgnach
arantire servizi all’altezza dei cittadini in tutte le frazioni, lottare contro lo spopolamento, creare nuove opportunità di crescita economica puntando su ambiente, agricoltura e turismo, tutelare la lingua locale (in nessun programma è definita slovena!), la cultura e le tradizioni, tenere aperto il polo scolastico, sostenere le attività sportive, impedire la realizzazione dell’elettrodotto transfrontaliero Okroglo-Udine… A scorrere i programmi predisposti dalle liste «Insieme per San Leonardo» e «Uniti per San Leonardo», che sostengono il candidato sindaco Antonio Comugnaro, nonché «Scelta per San Leonardo», che sostiene il candidato sindaco Stefano Predan, si trovano molti punti di contatto. E non può essere diversamente, considerando i problemi sul tappeto. Perché, allora, gli elettori del secondo comune delle Valli dovrebbe-
extra lavorativo». rezija/kanalska rezija/kanalska dolina Predan dice di offrire quale dolina prima
ro scegliere l’uno o l’altro candidato. Lo abbiamo chiesto ai diretti interessati. «Sono sostenuto da persone qualificate e determinate – risponde Comugnaro –. Mi conoscono, sanno che sono a disposizione di tutti. La competenza che ho è quella dell’esperienza dal punto di vista sanitario, sociale, edilizio. Ritengo che quelli che vivono a San Leonardo debbano stare bene. L’amministrazione deve essere al servizio dei cittadini. La nostra popolazione è formata perlopiù da persone anziane e deve essere tutelata in ogni sua forma, dal punto di vista sanitario, sociale, ecc. Mi dedicherò particolarmente a queste persone. Per quanto riguarda scuola e lavoro aiuterò le persone in difficoltà. Proporrò un defibrillatore per ogni frazione per far capire che noi saremo particolarmente attenti anche dal punto di vista sanitario a tutti i cittadini. Mi accusano di non risiedere nel comune, ma ho casa a Sanguarzo, a quattro minuti di distanza, e passo a Clastra tutto il mio tempo
garanzia «la storia, l’esperienza che i cittadini di San Leonardo hanno avuto nei rapporti con me e con gli altri candidati. Lo spirito poi con cui noi affrontiamo i problemi è obiettivamente diverso rispetto a quello degli altri. Siamo innovativi, vogliamo sviluppare molti progetti. Con la popolazione vogliamo discutere, collaborare, dialogare molto di più rispetto a quello che è stato fatto negli ultimi 15 anni. Quello che ci caratterizza è la voglia di fare, di migliorare e di crescere. L’altra cosa fondamentale è l’omogeneità del nostro gruppo: ci permetterà di fare delle scelte anche defficili. Sul fronte opposto la fusione fredda tra due liste, che fino a poco tempo fa erano in disaccordo, secondo noi non permetterà di prendere delle decisioni, visto che dentro ci sono anime diverse. Noi non siamo uomini per tutte le stagioni». La nuova amministrazione dovrà necessariamente affrontare lo spinoso tema della riforma degli enti lo-
posoc posoc ˇjeˇje sport sport
A GRIMACCO divide la prospettiva l’accorpamento dei comuni
Antonio Comugnaro
Stefano Predan
cali. Comune unico delle Valli, due comuni e unione dei servizi sono le opzioni in campo. «Se sarò eletto, convocherò i sindaci della vallata di S. Leonardo per individuare un discorso unitario, essenziale per dar vita a queste comunità – dice Comugnaro –. Tutti si lamentano della gestione politica e amministrativa di questi piccoli enti. S. Leonardo lo vedo come capofila. L’unione dei servizi è indispensabile. Personalmente sono d’accordo per un comune unico. Ma la questione va discussa e ponderata insieme agli altri comuni delle Valli». Secondo Predan, «bisogna valutare tutti gli aspetti e in particolare la riforma degli enti locali che sta proponendo la Regione. Noi vediamo positivamente – sottolinea – l’orga-
nizzazione di un subambito territoriale relativo alle valli del Natisone e forse del Torre. Sicuramente ci dev’essere un’unione di servizi per razionalizzare le risorse e fare in modo che i servizi vengano espressi al meglio dal punto di vista dell’efficienza, per questo la collaborazione con gli altri comuni è fondamentale. Ritengo che debbano rimanere dei centri di rappresentanza da cui la gente del territorio possa esprimere i propri pensieri e presentare i propri problemi. Non possiamo pensare che da San Pietro si riesca a governare il territorio dei comuni di Drenchia, Stregna ecc. Solo gli abitanti di questi paesi sono in grado di dare delle risposte puntuali sui problemi che effettivamente ci sono su questo territorio».
A STREGNA scintille preelettorali sulle questioni ambientali
Scontro sulla fusione Territorio da gestire
G
rimacco, comune di 363 abitanti, ha bem quattro candidati a sindaco. Il prossimo 25 maggio saranno in lizza Eliana Fabello sostenuta dalla lista civica «Per Grimacco», Adriano Stulin sostenuto dalla lista di centrosinistra «Garmak – Grimacco», Luca Trusgnach con la lista di destra «A Grimacco si può» e Monica Quiccione con l’altra lista di destra «Forza Grimacco». Ancora da mettere a punto il programma del candidato di centro sinistra Adriano Stulin che però afferma: «Punteremo sicuramente sul turismo e sulla specificità della nostra lingua e della nostra cultura». La lista di Fabello, invece, ha come obiettivo quello di garantire un futuro sereno e sicuro agli abitanti di Grimacco. Questo verrà realizzato su diversi fronti, come per esempio, il potenziamento della connessione internet veloce e il mantenimento dei servizi fondamentali per trattenere i cittadini sul territorio. «Ci batteremo, inoltre, in tutte le sedi preposte al fine di evitare che l’elettrodotto Okroglo-Udine Ovest attraversi e devasti il territorio comunale e più in generale il territorio delle Valli del Natisone». Nei comuni delle valli del Natisone si sente spesso parlare di sviluppo, ma raramente si ottiene un riscontro soddisfacente sul territorio, soprattutto in questi ultimi anni in cui la crisi economica penalizza soprattutto i comuni più piccoli. Secondo il sindaco Fabello è necessario promuovere «lo sviluppo di attività di nicchia
Eliana Fabello
Adriano Stulin
che puntino alla qualità del prodotto, in campo agro alimentare soprattutto, per valorizzare e promuovere i nostri prodotti locali». «Lo sviluppo economico in un comune come Grimacco è molto più difficile che altrove – osserva Stulin –. Sul turismo, però, per esempio, la precedentemente amministrazione ha investito praticamente zero, non solo come investimenti diretti, ma soprattutto come progetti». Nelle valli del Natisone si è parlato spesso di istituire un comune unico, viste le piccole dimensioni dei comuni che spesso devono affrontare gravi problemi economici. «La nostra lista dice un no convinto al comune unico – afferma decisa Fabello –, poiché questo comporterebbe per Grimacco un inesorabile impoverimento dei servizi, con costi assolutamente non minori. Più opportuna, in chiave di razionalità e risparmio, una logica di unione di determinati servizi comunali». Il comune unico è invece quasi inevitabile per Adriano Stulin: «È assolutamente necessario un riordino perché i
comuni sono di dimensioni talmente piccole che effettivamente si fa difficoltà a farli funzionare bene. L’ente che dovrebbe raggruppare i comuni, però, dovrebbe avere delle caratteristiche di omogeneità sia territoriale, sia etnico-linguistica e altimetrica». Quali sono i punti di forza delle due liste? Fabello garantisce ai cittadini la continuità e soprattutto «l’esperienza, garantita da persone serie e costantemente presenti in maniera attiva sul territorio». Stulin punta, invece, su una lista eterogenea costituita da imprenditori, commercianti, pensionati. «Questo garantisce una officina di idee nuove in diversi campi. Ciò che caratterizza le amministrazioni comunali di tutte le valli è che si occupano soprattutto dell’ordinaria amministrazione, cosa imposta sicuramente dai bilanci. Secondo me, però, si può osare di più anche senza avere a disposizione grandi investimenti. Cercherò di spiegare alla gente che il declino delle Valli del Natisone non è una cosa inesorabile». Ilaria Banchig
Mauro Veneto
Luca Postregna
l prossimo 25 maggio anche gli elettori del comune di Stregna sono chiamati alle urne per eleggere il primo cittadino tra i due candidati in lizza: il sindaco uscente Mauro Veneto, con la lista «Sole sì, soli no! – Insieme verso un futuro migliore» e Luca Postregna, che scende in campo con le liste «Stregna migliore» e «Insieme per Stregna». La sempre maggiore mancanza di fondi e la necessità di una più efficiente gestione della cosa pubblica hanno spinto a proporre l’Unione dei comuni. A questo proposito sono divergenti le due posizioni sulla necessità di creare un Comune solo. Mentre, infatti, Postregna è sostanzialmente d’accordo e crede che «porti ad una gestione più efficace e possa essere un grande vantaggio per i cittadini», secondo Veneto l’obiettivo principale da raggiungere in questa fase non è un Comune unico, ma «un sistema unico di gestione dei servizi, che richiede sinergia, coesione e specializzazione delle professionalità». Spopolamento, mancanza dei servizi e rilancio della montagna: come risolvere
queste annose questioni? Postregna premette che «la razionalizzazione delle risorse non debba pregiudicare i servizi ai cittadini» e, auspicando un tavolo di confronto con l’amministrazione regionale, reputa «fondamentale il rilancio dell’agricoltura». Veneto punta, invece, «sullo sviluppo turistico, cercando di creare tutte quelle infrastrutture, dalle reti viarie a internet, che sono fondamentali per la scelta di vita sul territorio e naturalmente il mantenimento dei servizi principali già presenti, in modo particolare dell’ospedale a Cividale». E la parlata slovena, la cultura, le tradizioni? «Si tratta di un diritto imprescindibile sancito dalla costituzione e dalla legge», risponde Postregna, evidenziando l’intenzione di restituire la loro vera natura ad appuntamenti tradizionali, quali la Festa delle castagne e «promuovendo il patrimonio culturale locale con appuntamenti di approfondimento per far conoscere le peculiarità del territorio». «Crediamo che il sostegno alla nostra lingua locale, quin-
I
di al “nedisko” – risponde Veneto – e alla cultura e tradizioni delle valli sia fondamentale e vada attuato dedicando attenzione alle associazioni attive sul territorio e favorendo la partecipazione attiva di realtà imprenditoriali presenti nella nostra realtà». Proseguire il percorso già intrapreso e dedicare particolare attenzione alla manutenzione del territorio e alla ricerca di tutti quei fondi (regionali, europei, ecc.) ad esso destinati, sono le modalità con cui la lista del sindaco uscente intende gestire e tutelare il territorio. «La nostra prerogativa è creare tutti i presupposti al fine di insediare nuove attività sul territorio. Da tempo, per esempio, stiamo cercando di fare dell’ex scuola di Oblizza un’attività di erogazione di servizi». Postregna replica puntando il dito contro la superficialità dell’amministrazione uscente sulla questione dell’elettrodotto Okroglo-Udine, per esempio, dal momento che «in quattro mesi non ha ancora discusso questo punto in Consiglio comunale». Ancora Postregna punta sulla «questione della legge 10/2010 per il recupero dei terreni abbandonati. A Stregna abbiamo spinto tanto su questo aspetto, sembra che i contributi siano arrivati, ma di fatto non sono state trovate le aree sulle quali intervenire. Proponiamo una gestione intelligente della risorsa boschiva, che rappresenta la prima fonte economica per il nostro Comune». Larissa Borghese
dom
iz naših dolin
30. aprila 2014
stran
7
ZDRUŽENJE BLANKIN se je lotilo projekta o vierskih navadah. Sodeluje sauonski kamun
iz iz naših naših dolin dolin
Parpravljajo film terske terske doline doline o precesijah po puoju
N
I. B.
a guod svetega Marka so ble tudi lietos v nekaterih vaseh rogacjoni, se pravi precesije po puoju. Domači ljudje, katerim so se parložli tudi nekateri forešti, so prosili Boga naj varje nje, njih sviet in njih dielo, še posebe tiste na puoju in v hosti. Lietos je biu na tarčmunski in matajurski precesiji tudi televizijski operater, ki je v svojo kamero ujeu narbuj pomembne in zanimive momente ter prizore. Tuole zaki kulturno združenje Blankin parpravlja dokumentarni film o precesijah po puoju. Na DVD-ju bojo tudi fotografije iz prejšnjih liet. Kupe bojo objavili tudi bukvaca z besedilam litanij in drugih molitev, ki jih nucajo v tarčmunski fari. Direktor liturgičnega urada videnske nadškofije, Loris Della Pietra, bo parpravu in napisu ‘no studio
rezija/kanalska rezija/kanalska dolina tudi vasi, ki imajo šele močne dolina figure in navade za pust. Splačalo bi se raz-
go mez rogacjoni. »Lotili smo se telega diela, de bi odvarvali pravi pomien tele vierske navade. Par uresničitvi projekta sodeluje tudi sauonjski kamun, saj bota DVD in bukvaca nastala v okvieru praznovanja ob 150-lietnici rojstva mons. Ivana Trinka,« nam je arzluožu predsednik združenja Blankin, Giorgio Banchig. »Lepuo bi bluo zastopiti – je dodau –, zakì so se precesije svetega Marka narbuojš ohranile v narbuj vesakih vaseh okuole brega Matajurja, se pravi na Tarčmunu, v Matajurju, v Marsinu in v Ruoncu. In tele so
iskovati tudi telo povezavo.« Tele procesije so se rodile iz paganskih ceremonij, saj Rimljani so spoštoval praznik Robigalia v čast bogu Robigus in ga prosili, naj darži arjo deleč od ušenice. Med Slovenci in Furlani so precesije po puoju buj povezane s svetin Markan, zatuo ki po starem izročilu je tele evangelist po naročilu svetega Petra parvi oznanu viero v Ogleju in spreobarnu med druzimi tud svetega Muhora, parvega škofa miesta.
posoc posoc ˇjeˇje sport sport
”
Tele vierske in ljudske navade na smiejo iti v pozabo
Snemalec na matajurski precesiji svetega Marka.
Dokumentarni film go mez precesije je nastau znotra buj šarokega projekta, ki ga je združenje Blankin predstavilo na deželi Furlaniji Julijski krajini. »Naš namien je parpraviti in objaviti raziskave (ričerke) go mez naše vierske in posvietne navade, ki so ostale al’ pa ki jih čemo poznat al’ obudit. So velik part naše kulture, zak’ kultura nie samuo jezik in zgodovina, ampa tudi tele navade, ki so ble zelo žive, kàr so naši ljudje živiel’ na zemlji. Sada so šle nomalo v pozabo,
zak’ naši ljudje ne dielajo vič na puoju,« pravi Banchig. Poleg Benečije bo združenje Blankin pejalo naprej raziskave tudi v Kanalski dolini in v Reziji. V Kanalski dolini bojo posneli stare pobožne pesmi in pripovedovanja kanalske ženske, ki puoje in govori o starih navadah. Tudi v Reziji bojo posneli stare nabožne piesmi, ki so donas šle v pozabo. Ljudje bojo takuo imeli parložnost poslušati, kaj so pieli ankrat v cierkvah rezijanske doline.
FOTOGRAFIJE LIETOŠNJE PRECESIJE V RUONCU
V SAUODNJI STA BLA PROTAGONISTA igralec Luciano Cendou od Mašere in kratki film »Šuolni iz Tarsta«, ki so ga posneli v Benečiji
Gledališče in kino sta partegnila puno ljudi
U
saboto 26. obrila je u sali polifuncional’ u Sauodnji domači kamun organizu liep vičer, med kerim sta nastopila Luciano Cendou, brat sauonjskega šindika Germana, z gledališko predstavo »I giochi dell’ingegner Calder« an mladi slovenski režiser Gregor Božič s kratkim filmam »Šuolni iz Tarsta«, ki so ga snemal’ u Nediški an u Idarski dolini. Luciano Cendou, ki se je rodiu par Mašerah, je igralec u gledališki skupini »La Baracca« iz Bologne, ki parpravja predstave predusiem za te mlade an otroke. Na vičeru je nastopu z igro go mez ameriškega inženjerja, slikarja an skultorja Alexandra Calderja, ki se je rodiu lieta 1898 an je umaru na koncu Sedandesetih liet prejšnjega stuoletja. Odkar je biu mikan, je Calder nimar z želiezan ustvarju velike reči a tudi male žvine an druge sort reči an z njin’ napravju mikan cirkus pred publiko. Cendou je uprizoriu njega ideje an kreatiunost, žena Heidi ga je spremljala z muziko. Predstava se je zakjučila z video-dokumentarjan, ki
Številna publika v polifunkcionalni dvorani v Sauodnji.
kaže Calderja na dielu. Rojen lieta 1984 u Šempetru pri Novi Gorici, Gregor Božič je diplomiran na akademiji za radio, film in televizijo u Ljubljani. Potle je nadaljevau študij za režiserja na akademiji u Berlinu in se udeležiu ter biu nagrajen, za suoje kratke filme, na vič mednarodnih festivalih. Nediške
an Idarske doline so mu tarkaj ušeč, de jih je zbrau za kratek film »Šuolni iz Tarsta«, s kerin se je predstavu na konkoršu u Berlinu an ki so ga u Sauodnji pokazal’ te parvi krat. Dal’ ga bojo tu program letošnje Postaje Topoluove. Protagonistka desetminutnega filma, takuo ki je sam režiser poviedu
Luciano Cendou
Gregor Božič
po italijansko an sloviensko, je Dora Ciccone iz Saržente, ki igra mlado Benečanko, kere mama an oča sta šla po sviete s trebuhan za kruhan an jo pustila teti. S starimi žeki diela cieu tiedan, obuje nove šuolne, ki jih ji parnesjo iz Tarsta, an z njin’ gre plesat. Parpovedovalni glas v filmu je tist od Marie Primosig od Hločja,
nastopa tudi skupina Živanit an, med druzimi, Luisa Battistig. Vičer, na kerein je parnesla pozdrav Dora Ciccone an ki ga je dvojezično povezovala Benedetta Trinco, je parklicu puno ljudi. Zaparu se je s sladčinami, ki so jih napravle domačinke. L. B.
8
iz naših dolin
stran
30. aprila 2014
dom
MONS. MAZZOCCATO invitato Pro loco, sabato 12 aprile è stato accolto da mons. Mario Qualizza e da una folla di persone izdalla iz naših naših dolin dolin
Srečanje slovenskih raziskovalnih ustanov
Na pobudo Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) in Inštituta za slovensko izseljeništvo in migracije na ZRC SAZU v Ljubljani je v petek, 11. aprila v prostorih društva Ivana Trinka v Čedadu potekalo srečanje raziskovalcev iz slovenskih raziskovalnih ustanov, ki si prizadevajo za ovrednotenje Beneške Slovenije in njenega prostora. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki Inštituta za narodopisje ZRC SAZU, Inštituta za narodnostna vprašanja (INV) in Narodne in študijske knjižnice (NŠK), krajevno skupnost pa sta zastopala Inštitut za slovensko kulturo in Zveza slovenskih izseljencev iz Furlanije Julijske krajine. Med udeleženci je bil tudi direktor Znanstveno raziskovalnega središča SAZU, Oto Luthar. Jutranje delovno srečanje je bilo posvečeno oblikovanju tematskih okvirov in usklajevanju idej za bodoče mednarodne projektne razpise, izhajajoč iz zgodovinskih in sodobnih vprašanj beneškoslovenske stvarnosti. Kratek oris teh vprašanj in nekaterih izhodišč za raziskovalno delo sta podala Aleksej Kalc in Devan Jagodic. Sledili so posegi ostalih in razprava. Beneška Slovenija nastopa kot območje, vredno posebne pozornosti zaradi svojih družbenih in kulturnih posebnosti in ponuja veliko možnosti za raziskovalno delo in njegovo aplikacijo in to zlasti na ravneh, ki gredo od varovanja kulturne dediščine vse do spodbujanja oblik kulturnega turizma. Delovni dan je zaključilo obisk multimedijskega muzeja SMO v Špetru.
Deželni sedež Rai odpira vrata javnosti V torek 6. maja bodo v Trstu obeležili petdeseto obletnico palače, ki gosti deželni sedež Rai za Furlanijo Julijsko krajino, v ulici Fabio Severo 7. Da bi proslavili dolgo pot v službi skupnosti, bodo odprli vrata javnosti s celo vrsto pobud, h katerim vabijo publiko: radijske oddaje, srečanja za otroke, glasba in predvajanje dokumentarcev. Vse to se bo zvrstilo v dneh od 6. do 8. maja od 10. do 12. in od 16. do 18.ure. Informacije in rezervacije na tel. 0407784251 – direzionesede.fvg@rai.it
V FJk je dovoljeno sežiganje suhljadi »S sprejetjem zakona o gensko spremenjenih organizmih - tako piše v tiskovnem sporočilu deželni svetnik Igor Gabrovec - je Deželni svet Furlanije Julijske krajine ohranil možnost sežiganja in mletja suhljadi, strnišč in ostalih ostankov, ki nastajajo v kmetijskih dejavnostih. S sežiganjem kmetovalci povrnejo zemlji pomembne anorganske elemente istočasno pa preprečijo širjenje glivičnih bolezni. Isto velja tudi pri nas na Krasu, v Bregu, v Brdih in v goratih območjih. Na podlagi novega člena, ki bo dodan k deželnemu zakonu št. 9 z leta 2007, bo v naši deželi, ob upoštevanju vseh protipožarnih predpisov, še naprej dovoljeno sežiganje rastlinskih ostankov, ki se mora odvijati na licu mesta ali največ 250 metrov stran od kraja pridelave. Ostanke mletja oziroma pepel je treba uporabiti kot gnojilo in melioracijsko sredstvo. Deželni svet je s tem zadovoljil pričakovanja zaskrbljenih kmetovalcev in županov«.
L’arcivescovo di Udine terske terske doline doline la prima volta a Ponteacco rezija/kanalska dolina dolina Nell’occasione rezija/kanalska il presule ha inaugurato posoc posoc ˇjeˇje il museo allestito nel campanile di S. Dorotea sport sport
Larissa Borghese
L
a vigilia della domenica delle Palme, sabato 12 aprile, l’arcivescovo di Udine, mons. Andrea Bruno Mazzoccato, ha fatto visita alla comunità di Ponteacco, invitato dalla Pro loco del paese. Accolto dal parroco, mons. Mario Qualizza, e da una folla di persone, mons. Mazzocato ha dapprima benedetto gli ulivi nella cappella al centro del paese, dopodiché ha guidato la processione cantata alla volta della chiesa di S. Dorotea. Evidenziando che proprio da Ponteacco iniziava i riti della Settimana Santa, nell’omelia l’arcivescovo ha detto: «So che siete un paese molto attivo, pieno di iniziative, ma al centro della vostra attività mettete Cristo». Al termine della messa, mons. Mazzocato ha inaugurato il piccolo museo allestito all’interno del campanile. L’iniziativa è stato illustrata dal presidente della Pro loco, Francesco Coren. Il museo, il cui materiale esposto verrà aggiornato in itinere dal soda-
Benedizione dell’ulivo davanti alla cappella al centro del paese.
lizio paesano, contempla venti documenti che spaziano dal 1650 in poi. Si tratta di contratti di locazione dei campi, contabilità delle decime, ingiunzioni di pagamento, registro delle entrate e delle uscite della cassa della chiesa, paramenti per le celebrazioni risalenti al 1800, di una croce restaurata di fine Seicento e della documentazione relativa alla contabilità per l’acquisto delle campane da parte della comunità di Ponteacco nel 1926. La serata è proseguita al centro sociale, dov’era stato preparato un rinfresco. Mons. Mazzocato ha salutato uno ad uno tutti i presenti, ha accarezzato tutti i bambini e i loro genitori. Si è dimostrato assai affabile e si è confermato molto incline al contatto umano. Nel saluto di benvenuto all’arcivescovo, Coren ha illustrato
brevemente la storia del sodalizio e il suo contributo fondamentale ed ha ringraziato le persone che hanno collaborato in qualsiasi forma per la realizzazione di questa bella giornata di festa, dove alla fine tutti sono tornati a casa contenti e rinfrancati nello spirito. In occasione di questa visita a Ponteacco, oltre all’allestimento del museo, sono stati fatti lavori di sistemazione dell’area esterna antistante la chiesa e sono stati restaurati alcuni mobili della sacrestia. Tutte queste opere sono state realizzate grazie alla generosità della comunità paesana, che la Pro loco ringrazia. A Ponteacco non c’era mai stata una visita dell’arcivescovo titolare di Udine, solo nel 1987 era arrivato per le cresime l’allora vescovo ausiliare mons. Pietro Brollo.
KARITAS BO 3. MAJA PO VASEH POBIERALA STARE OBLIEKE
U
saboto 3. maja bo foranialna Karitas pobrala po vaseh Nediških dolin nucano blaguo (oblieke, borše, čaruje an igre za otroke). Lahko jih usak nabasa tu čarni plastični žakji al' tu tist armen od Karitas. Tele bojo kajšan dan priet dajal' par cierkvah. Žakje bo trieba nest u kraje, kjer pobierajo telo blaguo, po navadi par cierkvi. Ob teli parložnosti bojo dal' blizu rikoverja u Špietru kontainer. Blaguo bojo nesli proč ob štierih popudan an če bo kajšan zamudu, naj pokliče foranialnega referenta Karitas, ki je Alda Vuerich, na cell. 360526849. Nucano blago, ki je še h nucu, bojo predal' fabriki u miestu Prato, u Toskani, an kar bojo zaslužil', bo šlo ubogime za te potriebne ljudi po dolinah an za uidansko menzo za te buoze »La grazie di Diu«. V nji usak dan kakih 200 potriebnih ljudi ima zastonj kjek gorkega za pod zob. Takuo oblieke in čaruji, ki jih ljudje na nucajo, lahko ratajo kosilo al’ vičerja za te potriebne. Vas puobnemo tudi, de čez lieto u faružu u Sv. Lienartu an u Čedadu (Centro d'ascolto) pobierajo nucane oblieke, pohištvo an drug material, de bi pomal' potriebnim ljudem na teritoriju. (l.b.)
ŠPIETAR Do 11. maja akvareli pofarbanih jajc, ki so jih nardil’ prejšnjo stuoletje na Tarčmunu an u Robediščah
»Pierhi« na ogled u Beneški galeriji
D
o 11. maja je odparta u Beneški galeriji u Špietru fotografska razstava »Pierhi«. Na nji so parkaženi akvareli petindvajsetih velikonočnih pierhu (farbanih jajc), ki so jih prejšnjega stuoletja nardil’ na Tarčmunu an u Robediščah (1949). Gre za akvarele, ki jih varje Slovenski etnografski muzej u Ljubljani. Med njimi so najstarejši tarčmunski pierhi, edini iz Benečije, ki jih je lieta 1909 pošju mons. Ivan Trinko. Velikonočna tradicija farbanja an praskanja pierhu je adna od narbuj starih (o nji je pisu baron Janez Vajkard Valvasor lieta 1689) an arzširjenih u cielim slovienskim prestoru. De bi napravli pierhe, so nucali lepuo kuhana al' prazna jajca an jih okrasil’ s tremi tehnikami. Parva je praskanje na icu, ki so ga narpriet nafarbali s čebulovin oluban al' z drugin zejan (buj pozno, med svetounima uiskama pa so začel’ nucat farbe). Druga tehnika je bla napisati s sajinan al' z uoskan na icu antà ga diet tu farbo. Trečja tehnika je zavezat zeja okuole ica an ga luožt kuhat tu farbo. Na pierhah s Tarčmuna an iz Bele krajine, na Dolenjskem, so pofarbane tud' žvine (predusiem kakuoše, galobice an zejci), u druzih slovi-
enskih krajih so pa risali vierske, geometrijske an rastlinske motive. Tele reči sta na odpartju razstave podčartala Nena Židov iz Slovenskega etnografskega muzeja an predsednik Društva beneških umetniku, Giacinto Iussa. Besieda »pierh« parhaja iz garške besiede »piros«, kar pride reč »ardeča farba«, ki je bla simbol ljubezni an Kristusove karvi. Pierhi niso bli samuo part vierskega živjenja, pa tudi šenk, ki so ga čeče na velikonočni pandiejak šenkale suojin zajubljenim. U starih cajtih so mislili, de pierhi imajo zdravilno an magično muoč an so jih zdrobil’ okuole hiše, de bi jo varvali. U Sloveniji, ku par nas, so otroci igrali s pierhi, takuo, de so jih cejali al' tukli. U Nediških dolinah je lieta nazaj oživilo tradicijo praskanja pierhu društvo Kobilja glava iz Dreke. U Špietru je Gabriella Cicigoi pokazala, kuo se naprave praskane pierhe. Razstavo so kupe z Inštitutan za slovensko kulturo organizal’ društva beneških umetniku, Ivan Trinko, Kobilja glava an Slovenski etnografski muzej. Razstavo, ki jo je predstavla direktorca Inštituta, Marina Cernetig, je na ogled od pandiejka do pet-
Zgoraj iz čeparne Iussa, Židov, Cicigoi in Cernetig. Spodaj velikonočni pierhi.
ka od 17 do 19. ure; ob sabotah an 1. maja od 10. do 17. ure. Le u tistih urah je odparto Sloven-
sko multimedialno okno-Smo u Špietru. L. B.
dom
iz naših dolin
30. aprila 2014
stran
9
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ pri Danijelu Krivcu, predsedniku komisije DZ dolin za Slovence v zamejstvu in po svetu iz iz naših naših dolin
Enoten slovenski prostor terske terske doline doline je ključnega pomena
PREDLOG SSO ZA FINANCIRANJE USTANOV
R
eforma financiranja organizacij in ustanov na podlagi državnega zakona 38/01 za zaščito slovenske narodne skupnosti naj temelji na ovrednotenju rednih programov. V tem smislu je potrebno določiti jasne in primerne kazalnike, preko katerih bo Dežela Furlanija Julijska krajina razdelila sredstva. Projekti pa naj dopolnjujejo redno dejavnost, ne da bi pri tem prišlo do krčenj. Nov sistem financiranja pa naj sicer upošteva pomen jezika in ovrednotenje mladih, vendar to mora biti vključeno v kontekst ohranjanja in razvijanja kulturne, zgodovinske in narodne identitete Slovencev v FJK. Na teh smernicah temelji predlog Sveta slovenskih organizacij za reformo sistema razdeljevanja državnih sredstev iz zakona 38/01, ki ga je deželni izvršni odbor krovne organizacije sprejel in že posredoval deželnemu odborniku Gianniju Torrentiju. Postopek je pa šele na začetku in naj bi reforma stopila v veljavo prihodnje leto. Zato je Svet slovenskih organizacij vse svoje članice povabil, da naj do 15. maja sporočijo morebitne popravke oziroma predloge.
rezija/kanalska dolina dolina Predsednik SSOrezija/kanalska Štoka je predstavil stanje Slovencev posoc posoc ˇjeˇje v Italiji
S
T. S.
talni in neposredni odnosi med manjšino in pristojnimi telesi v Državnem zboru Republike Slovenije so najboljši način, da se vzpostavi in utrdi sodoben razvojni pristop na področju, ki je ključnega pomena za enoten slovenski narodni prostor. V tem smislu je Komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu ključen dejavnik pri doseganju tega pomembnega cilja. To je bil zaključek srečanja med predsednikom omenjene komisije Danijelom Krivcem in delegacijo Sveta slovenskih organizacij, ki so jo sestavljali predsednik Drago Štoka, dva pokrajinska predsednika Giorgio Banchig in Walter Bandelj ter Julijan Čavdek in Ivo Corva. Predsednik SSO Štoka je predsedniku Krivcu predstavil splošno oceno nad sedanjim stanjem Slovencev v FJK. V tem je podčrtal pomembno dejstvo, da je Italija uredila vprašanje financiranja slovenske narodne manjšine v FJK, kar omogoča mirnejše načrtovanje redne dejavnosti. Ob upoštevanju gospodarske krize, je Štoka izrazil upanje, da bo tudi Slovenija, preko Urada, lahko slovenskim organizacijam zagotovila zadostna sredstva. Razgovor se je v nadaljevanju dotaknil še notranjih odnosov v slovenski narodni skupnosti v FJK, o skup-
sport sport
”
Poslanec Danijel Krivec, predsednik komisije DZ RS za Slovence v zamejstvu.
Takšna srečanja omogočajo komisiji celostni pregled
ni pobudi za zagotovitev slovenske knjižne prisotnosti v Trstu po zaprtju Tržaške knjigarne, o delovanju Slomaka po izvolitvi nove predsednice Susanne Weitlaner, o vlogi in stanju skupnih članic s posebnim poudarkom na Narodno in študijsko knjižnico ter na Slovensko stalno gledališče in o odprtem vprašanju šolske stavbe dvojezične šole v Špetru. Srečanje se je zaključilo s predstavitvijo dokumenta, ki ga je SSO pripravil kot izhodiščni predlog za reformo financiranja slovenskih organizacij s stra-
ni Dežele FJK. Dokument bo v naslednjih mesecih predmet razprave ter usklajevanja z drugo krovno organizacijo SKGZ in pristojnim deželnim odborništvom. Štoka je predsedniku Krivcu izročil tudi izvod dokumenta. Predsednik komisije Danijel Krivec se je zahvalil za srečanje, povabil predstavnike SSO-ja, da se podobna srečanja zvrstijo tudi v prihodnje, ker to omogoča delovanju komisije boljši in celostni pregled nad dogajanjem v zamejstvu. Glede sprememb, ki so nastale pred kratkim na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu in so izzvale tudi marsikatero zaskrbljenost, je bila skupna ocena, da je delovanje ohranilo nespremenjeni nivo, kar se je izkazalo prav v zadevi okoli krize s Tržaško knjigarno.
Enduro vietato sui sentieri valligiani
S
spesa per le operazioni che effettua e che purtroppo, in periodi di sofferenza come gli attuali, stanno subendo importanti tagli. Nelle Valli del Natisone, vengono sistemati 173 km di vecchi percorsi storici, religiosi e turistici, che superano i 320 km se aggiungiamo le adiacenti Valli del Torre ed il Collio. I volontari del CAI effettuano per una/due volte all’anno lavori di sfalcio, rimozione di alberi e pietre sul sentiero ed a necessità, fanno la marcatura e la tabellazione, in modo da renderli gradevoli e transitabili a tutti gli escursionisti. Per quanto riguarda la normativa specifica, la legge 9 novembre 2012 n. 22 prevede all’art. 2 comma 2 che i sentieri sono ad utilizzo prevalentemente pedonale, mentre all’ art. 6 comma 5 prevede che l’Elenco può altresì recare l’indicazione, in un’apposita sezione, dei percorsi che in tutto o in parte sono aperti al turismo equestre o che sono transitabili con la bicicletta (no moto). Per quest’ultima possibilità servono delle peculiarità tecniche, ossia che i sentieri non presentino tratti con pendenza uguale o superiore al 20% e che abbiano larghezze non inferiori all’ingombro trasversale della bicicletta sul terre-
Četudi kaže, de je odločiteu o sedežu dvojezičnega inštituta v Špietru padla, saj je špietarski šindik Tiziano Manzini v pogovoru za časopis Dom poviedu, de bojo postrojili te stari hram dvojezične šuole, ki se nahaja na ciesti, ki pelje v Ažlo, se Zavod za slovensko izobraževanje še naprej trošta, de bi za potriebe dvojezične šuole preuredili špietraski študentski dom. Na seji vodstva, ki je bla 10. obrila, so potardili, de bi biu tist hram buj parmieran za potriebe šuolarju in učitelju. Zatuo bojo vprašali za srečanje z vladno komisarko za Furlanijo Julijsko krajino, ki je Francesca Adelaide Garufi, in s predsednico dežele, ki je Debora Serracchiani.
Viljem Černo prejemnik nagrade »Vstajenje«
REPLICA DEL CAI alla lettera sulla percorribilità delle vie montane da parte dei mezzi motorizzati
crivo per chiarire la posizione del Club Alpino Italiano in riferimento della lettera al vostro Giornale apparsa sul n. 7 del 15.04.2014, con la quale il sig. Giordano Pasqualin esternava le sue teorie sull’uso dei sentieri e della montagna in genere, e dispensava critiche pesanti nei confronti dell’operato e della funzione del nostro Club. Preciso che il C.A.I. è un’Associazione che vanta oltre 300.000 soci in Italia ed ha per scopo l’alpinismo in ogni sua manifestazione, la conoscenza e lo studio delle montagne e la difesa del loro ambiente naturale. Con lo stesso scopo operano lungo il perimetro delle Alpi altre migliaia di soci dei Club Alpini Francese, Svizzero, Austriaco, Sloveno. La sentieristica è un settore importante del CAI, tanto è vero che i sentieri sono classificati ed inseriti in uno specifico Catasto e nella Regione FVG sono tutelati dalla legge 9 novembre 2012 n. 22 “Valorizzazione delle strutture alpine regionali”. I suddetti sentieri quindi, per quanto riguarda la manutenzione, pulizia e segnaletica, sono in carico al Club Alpino Italiano, che viene compensato dalla Regione, tramite le Comunità Montane, con rimborsi
Zavod vztraja na študentskim domu
no (limiti questi già in uso in altre realtà regionali italiane, vedasi Trentino). Pertanto i sentieri delle Valli del Natisone, in virtù delle predette peculiarità tecniche, non possono essere transitabili né con la bicicletta e meno ancora da moto enduro o trial. La contrarietà però non deriva solo dagli aspetti giuridici, ma anche per il fatto che tale utilizzo, che purtroppo avviene illegalmente ormai da diversi anni, ha comportato sempre notevoli danni al fondo con canalizzazioni, seguente dilavamento e quindi impercorribilità del percorso. Inoltre, ci sono anche dei rischi fisici per escursionisti o turisti che transitano sui sentieri, i quali potrebbero essere investiti dai ciclisti o motociclisti che scendono a notevole velocità lungo i sentieri tortuosi con poca visibilità. Un esempio molto grave di utilizzo improprio dei sentieri sta avvenendo sul Matajur, dove, nonostante le contrarietà all’avvenimento, l’anno scorso si è svolta la gara ciclistica “Matadown” che dietro di sé ha poi portato un’invasione di biciclette provenienti anche dall’estero. Ancor peggiore è la situazione dei sentieri del Kraguoinza, di Montefosca, di Castelmonte ed altri, dove in-
vece a scorrazzare sono gli Enduro. Qui non sono sufficienti neanche gli interventi delle Guardie Forestali, nonostante le sanzioni economiche che settimanalmente applicano ai trasgressori. In virtù di queste considerazioni e degli sforzi dei volontari CAI per mantenere agibili i sentieri, si richiede a tutti un gesto di rispetto e sensibilità al fine di non perdere questo patrimonio. Altrimenti si sta vagliando l’intenzione di abbandonare la cura dei vari sentieri che li lascerebbe incustoditi ed in breve tempo li renderebbe inutilizzabili a tutti. La proposta di creare, in alternativa ai sentieri escursionistici, di circuiti dedicati ai fuoristrada ed ai bikers è accettabile, di conseguenza, come il CAI ha dovuto fare negli anni per i propri sentieri, si dovrebbero attivare loro stessi con le autorizzazioni, con la creazione, sistemazione, manutenzione e tabellazione dei percorsi ed ogni altro onere burocratico. Danilo Bettin Presidente Commissione Giulio Carnica Sentieri, Rifugi e Opere Alpine del CAI -Friuli Venezia Giulia
Komisija v sestavi prof. Lojzka Bratuž, prof. Robert Petaros, prof. Zora Tavčar, prof. Diomira Fabjan Bajc, prof. Neva Zaghet, prof. Magda Jevnikar in urednik Marij Maver je odločila, da nagrado Vstajenje prejme Viljem Černo za pesniško zbirko »Ko pouno noći je sarcé – Ko polno je noči srce«, ki je lani izšla pri Goriški Mohorjevi družbi in Kulturnem društvu Ivan Trinko. V pesmih Viljema Černa se zrcali hribovski svet zahodne karnajsko-terske Benečije. V njih ne bomo našli nič folklornega, preprostega in naivnega, temveč izrazito moderen pristop, poln bolečine. Osrednja tema Černovega pesniškega sveta, kot trdi Jakob Müller, je zemlja, ki so jo ljudje s trpljenjem obdelovali in vanjo polagali k večjemu počitku svoje drage. Zemlja ima dušo in nosi v sebi lepoto trav, cvetja, drevja in v njej pesnik začuti, da je tudi on del te narave, ki jo ljubi, kakor jo ljubijo tudi vsi njegovi bratje, tudi tisti, ki so odšli v širni svet. V njej obuja spomin na čas, ko tu bili smo vsi Slovenci, v srce Boga vklesani. Trpka je zavest, da sami smo, na zadnjem počivališču. Ostale velike teme so skupnost, religioznost, beseda. Jezik je identiteta skupnosti, besede pričajo o zvestobi zgodovini in skupnosti. Z besedami krstimo zemljo in jo podomačujemo. Pesnik trpko ugotavlja, da so ubili v nas Besedo, da smo dan brez iskre luči, smo črni cvet smrti. Rešilo nas bo le notranje prerojenje.
Kmečka zveza se zberé v Škrutovim Predsednik Giuseppe Specogna je sklicu občni zbor (ašembleo) Kmečke zveze za vidensko provinco, ki bo v petak 2. maja ob 20. uri v gostilni »Par puošti« v Škrutovim v podutanskim kamunu. Narpriet bojo poslušali poročilo predsednika in sekretarja, natuo bojo odobrili obračun za lieto 2013 in proračun za lieto 2014. Sledili bojo pozdravi in razprava (diskušjon). Na koncu bojo vsi kupe kjek pojedli in popili. V Kmečki zvezi so zbrani kmetje iz Benečije, Rezije in Kanalske doline, ki dielajo domačo zemljo in imajo par sarcu slovenski jezik in kulturo.
10
terske doline
stran
30. aprila 2014
dom
NELLE COMUNALI DEL 25 MAGGIO il sindaco Guido Marchiol avrà per avversario il suo ex assessore Luca Balzarotti iz iz naših naših dolin dolin
Pradielis, chiesa di nuovo agibile
Chiesa di San Giuseppe in sicurezza e agibile a Pradielis di Lusevera grazie a un intervento che si è concluso nella giornata del 17 aprile, con la posa definitiva di una mantovana sul colmo dell’edificio sacro. Per la struttura, danneggiata dal forte vento e dal maltempo di novembre, si era già provveduto a posare una guaina impermeabilizzante, in modo tale da impedire l’infiltrazione dell’acqua piovana. A seguito di quel primo intervento, i vigili del fuoco di Udine avevano eseguito un sopralluogo per valutare la sicurezza della struttura, da cui si erano staccati dei calcinacci. Gli stessi pompieri erano stati chiamati anche per un allarme incendio che, stando alla chiamata di aiuto, pareva avere interessato il «campanile» della chiesa di Pers. In questo caso si è trattato di uno scherzo di cattivo gusto, che ha messo in moto ben cinque mezzi dei vigili, poi bloccati dalla comunità all’altezza dell’abitato di Cesariis. Non solo alcun rogo minacciava la stabilità della torre ma, come è stato spiegato, la chiesa della piccola frazione, più una cappella, non è affiancata da alcun campanile. Restano ancora da eseguire, invece, i lavori di messa in sicurezza della canonica di Pradielis, danneggiata nella parte delle coperture. Un preventivo per la sistemazione del tetto, con posa di nuove grondaie, è stato chiesto a una ditta di comprovata esperienza da parte del parroco titolare, don Antonio Villa, supportato nella gestione dell’emergenza dal sacrestano, Valeriano Lendaro, e dall’amministrazione comunale.
Amici di Porzûs in fotografia Nell’intento di valorizzare le caratteristiche principali del territorio, la pro loco «Amici di Porzûs» promuove anche per il 2014 un concorso fotografico amatoriale. Si chiama «Attimis e le sue frazioni» e si compone di un percorso di immagini dove l’occhio attento saprà cogliere gli aspetti più significativi e particolari di Racchiuso, Forame, Borgo Cancellier, Borgo Pecol, Borgo Faris, Borgo Poiana, Porzûs e Subit. Obiettivi e modalità di partecipazione sono disponibili nel regolamento scaricabile dal sito web dell’associazione, all’indirizzo porzus.it nella sezione «eventi».
I Comuni chiedono il cinque per mille Alle prese con bilanci sempre più magri e limitate nei loro interventi dal taglio di trasferimenti, le amministrazioni comunali di Lusevera e Taipana invitano i cittadini a destinare, con la dichiarazione dei redditi 2014, per i redditi percepiti nel 2013, il 5 per mille a favore del municipio. I proventi che saranno introitati saranno destinati per mettere in atto interventi socio-assistenziali a favore dei cittadini più bisognosi. Diverse, infatti, e in aumento, sono le persone che versano in situazioni di disagio a causa della crisi, per perdita di lavoro e molti parenti a carico, e che chiedono aiuto al Comune.
Lusevera, la sfida elettorale terske terske doline doline è su cultura e istruzione
S
Paola Treppo
rezija/kanalska rezija/kanalska dolina dolina
ulle modalità dell’introduzione dell’insegnamento bilingue italiano-sloveno nelle scuole dell’infanzia e primaria a Vedronza si è consumata poche settimane fa la rottura tra il sindaco di Lusevera, Guido Marchiol, e il suo assessore alla cultura e all’istruzione, Luca Balzarotti, e lo stesso argomento è il tema rovente della campagna elettorale per le comunali del 25 maggio che vedono i due sfidarsi per lo scranno di sindaco. Marchiol corre per il secondo mandato. Tra i temi del progetto che propone la civica a suo sostegno, «Aperti al futuro» (che per un errore burocratico si è vista privata della candidatura del consigliere uscente Denis Pascolo), ci sono quelli della scuola e della valorizzazione e promozione del patrimonio di conoscenze, tradizioni e usi locali. «La nostra compagine – dice – riconosce all’istruzione e alla cultura un ruolo fondamentale per lo sviluppo della comunità. Il nostro compito sarà quello di creare le condizioni per facilitare l’accesso alla conoscenza e alla fruizione della cultura». A questo scopo candidato sindaco e lista che lo sostiene meteranno in campo diverse iniziative.
posoc posoc ˇjeˇje sport sport
Guido Marchiol
Luca Balzarotti
«Per la scuola faremo tutto quanto è possibile per evitare la chiusura, e lo faremo con ogni mezzo – sottolinea Marchiol –; continueremo nella ristrutturazione e nella messa in sicurezza degli stabili. Sosterremo l’insegnamento delle lingue, per garantire ai nostri giovani un futuro prospero e pieno di opportunità». Dal fronte opposto, Balzarotti, sostenuto dalla lista «Insieme per Lusevera» fa sapere che «il processo di avvio a un percorso bilingue nelle nostre scuole dell’infanzia e primaria, attivamente avanzato e promosso dall’amministrazione uscente, non
sarà eclissato, qualora questa sia prima di tutto la volontà delle nostre famiglie. Accoglierà e sosterrà comunque, prima di tutto, l’assenso e i suggerimenti di tutte le famiglie della Valle, affinché l’istituzione di questa nuova scuola non debba essere né imposta, né ambigua, ma approvata, chiara, strutturata e avviata secondo un percorso graduale, tramite campagne di informazione e confronto fra tutti gli interessati». Entrambi i contentendenti e le loro compagini mettono al centro del loro impegno davanti agli elettori il mantenimento e il miglioramento dei
MONTEAPERTA Saranno celebrati nei prossimi mesi
servizi ai cittadini, anche nell’ottica di porre freno allo spopolamento e di garantire crescita economica e sociale. Il comune, infatti, negli ultimi anni ha visto la popolazione scendere sotto le 700 unità ed è tra gli ultimi della provincia di Udine (131° su 135) nel reddito pro capite. La media nelle dichiarazioni 2012 si è fermata a 14.108 euro. La civica di Marchiol fa notare come l’avvenire della comunità dell’Alta Val del Torre sia strettamente legato «al mantenimento e dalla valorizzazione della nostra parlata e delle tradizioni, che devono perciò essere sostenute e protette dall’amministrazione comunale». Lo sfidante Balzarotti vuol promuovere, invece, «la realizzazione di un concorso fotografico sul nostro territorio, a tema variabile, rivolto a giovani, dilettanti e non solo. Potrà essere la base – sottolinea – per realizzare mostre fotografiche presso le strutture pubbliche, accompagnate da serate per approfondire la conoscenza dei luoghi meno noti della Valle, e per la futura pubblicazione di un libro fotografico. Aggregando giovani e anziani, vogliamo recuperare e preservare le memorie storico-culturali, in segno di rispetto per chi ci ha preceduto e come fonte di ispirazione per le generazioni future».
ZONA DI TAIPANA È arrivato don Egidio Marin
Quattro battesimi Il nuovo diacono
P
asqua ha dato avvio, a Monteaperta, a un festoso periodo per la comunità che vede coinvolti in particolare i giovani e i bambini. Già durante la serata di Giovedì Santo, i bimbi e le bimbe di Monteaperta, Debellis e Cornappo sono stati i veri protagonisti della lavanda dei piedi, e della preghiera che ha visto riunirsi in chiesa anche i loro genitori. Tra i piccoli pure un bambino di soli due anni. Anche nella giornata del Venerdì Santo, ad animare la processione, che si è staccata dal santuario della Santissima Trinità, a scendere in campo sono stati ancora una volta i bimbi, che hanno accompagnato la Santa Croce, insieme alle mamme, ai papà, ai nonni e alle nonne, ai sacerdoti e ai diaconi. Domenica 27 aprile è stata, poi, una giornata di festa molto partecipata, sempre in santuario, con la celebrazione di due prime comunioni per due bambine del posto. Adesso la comunità si prepara a un evento di grande importanza, che da tempo non accadeva in queste località di montagna: si tratta del battesimo di ben quattro bambini. Le cerimonie non si terranno tutte nella stessa giornata, per diversi impegni dei parenti dei piccoli, ma nell’arco di qualche mese. I bimbi non abitano a Taipana, ma i loro genitori sono comunque legati a questo centro per nascita: tornano infatti periodicamente nelle frazioni, cui sono rimasti molto affezionati, per i momenti di vacanza, poiché hanno mantenuto la proprietà di
H
un’abitazione, oppure in occasione delle giornate di festa. Per i quattro battesimi sono attesi parenti da Udine, Milano e anche dai territori della ex Jugoslavia. Il Santuario della Santissima Trinità di Monteaperta, legato alla tradizione, localmente molto sentita, dell’apparizione della Beata Vergine Maria, che lasciò a testimonianza anche l’impronta del suo piede su una roccia, resta quindi un luogo sacro di importante riferimento per le comunità del Taipanese; non solo per le famiglie che abitano stabilmente questa zona della montagna, ma anche per chi è emigrato e vive in altre zone. Non a caso l’edificio sacro, di antichissime origini, anche se poi rimaneggiato da restauri e migliorie, viene scelto sempre più spesso dalle coppie di giovani per la celebrazione del loro matrimonio. P. T
a una lunga storia di fede il diacono che, dal primo marzo scorso, l’arcivescovo di Udine ha destinato alle comunità di Monteaperta, Debellis, Cornappo e anche di Taipana come nuovo collaboratore di don Vittorino Ghenda nella pastorale liturgica e caritativa. Sessantasei anni, originario di Tualis di Comeglians, residente a Cassacco, don Egidio Marin ha accolto la chiamata del Signore quasi al termine della sua carriera militare in seno alla Brigata Alpina Julia. «Per trent’anni sono stato alpino – racconta –; nella ricerca di esperienze per un arricchimento interiore, ho scelto di fare molti corsi e di prestare la mia opera anche all’estero, in particolare in Albania, per la distribuzione di viveri. Per tanto tempo ho detto “sì” e ho obbedito ai miei superiori. Poi ho scelto di ubbidire solo al Signore: è lui che mi dà la forza di aiutare gli altri e di portare avanti con umiltà i miei progetti». Don Marin si avvicina alla fede anche per una grazia concessa a quella che poi diventerà sua moglie. La donna, infatti, ad appena tre anni di età, viene colpita da una nefrite fulminante e i medici non le danno speranza. Ma una parente sceglie di credere e, lasciando stalla e impegni in campagna, raggiunge San Giovanni Rotondo, per incontrare San Pio da Pietrelcina. «Quando il padre la vide, nella folla di fedeli, la chiamò a sé; sapeva già tutto. In quell’istante mia moglie guarì. Da allora ha sempre desiderato andare a San Giovanni Rotondo per dire “grazie”, e io l’ho
seguita. L’incontro con uno dei figli spirituali di San Pio mi ha illuminato e ho cominciato a sentire al chiamata». Dopo aver svolto una serie di esercizi spirituali, Egidio avvia il percorso per il diaconato che lo vede impegnato in questa missione da 20 anni, prima come operatore cappellano nell’ospedale di Udine, quindi a servizio nelle case di riposo sempre della città, per mettersi a disposizione, quindi, ove necessario, in tanti paesi della montagna. Ha sei figli, uno dei quali fa parte della Gendarmeria Vaticana e uno che opera come carabiniere nel Ris di Parma. «Accolgo con gioia l’impegno affidatomi ora a Montreaperta, Debellis, Cornappo e Taipana – dice –. Sono centri che conosco già poiché, negli ultimi due anni, ho supportato nella sua missione il diacono don Leopoldo Pantarotto». P. T.
dom
30. aprila 2014
26. APRILA V FARNI CERKVI
rezija/kanalska dolina
stran
iz naših dolin iz naših dolin
se je odvijal prvi koncert v okviru praznovanja ob štiridesetletnice skupine »Alpen Doganirs«
Na koncertu vterske Žabnicah doline terske doline odmevala slovenska pesem rezija/kanalska rezija/kanalska dolina dolina
PROGETTO LANDSCAPES PER PROMUOVERE CULTURA E TURISMO IN VAL CANALE
posoc ˇje giorniposoc a alcuni in Valcanaleˇje ria e Camporosso/Žabnice, come è operativa una nuova as- paese più antico e per la sua presen-
D
sociazione nel campo della storia e del turismo: si tratta di »LandScapes« (»Paesaggi«), un sodalizio che si propone di creare un circolo virtuoso tra storia e cultura locali e turismo. Nel concreto, le attività proposte vogliono avvicinare i turisti interessati alle problematiche vissute dai valcanalesi dal periodo antecedente il secondo conflitto mondiale in poi, raccontando come vivevano e vivono, l’organizzazione della loro vita, la loro multietnicità, il sistema delle servitù legato alle singole case (coi rispettivi nomi “in vulgo”) ecc. L’associazione propone, inoltre, anche percorsi di archeologia romana e medievale – ed ha, a riguardo, già presentato un percorso sulle case di Malborghetto. Tra i suoi cinque iscritti figurano Rudi Lizzi e Paolo Blasoni conoscitori delle strutture fortificate del Vallo alpino del Littorio, Anita Pinagli, di fatto responsabile scientifica. Nella sua tesi di master dal titolo «La valle conosciuta come Valcanale – Un paesaggio di convergenza di gruppi etnici e la percezione del loro patrimonio culturale», discussa alla National University of Ireland – Galway, Pinagli aveva, infatti, preso in esame i paesi di Pontebba/Pontafel, in quanto agglomerato di due diversi abitati un tempo a ridosso del confine tra Italia ed Austria-Unghe-
sport
Luciano Lister
V
soboto 26. aprila se je v polni farni cerkvi svetega Egidija v Žabnicah odvijal prvi koncert v okviru večje revije, ki so jo organizirali ob štiridesetletnici ustanovitve priljubljene domače glasbene skupine Alpen Doganîrs, ki sicer poje v vseh štirih jezikih doline. Pred publiko so nastopili Cerkveni pevski zbor iz Žabnic, Cerkveni pevski zbor iz Ukev, pevski zbor »Oisternig« iz Bistrice na Zilji (A), »Bachmann Choir« s Trbiža in Žabniška moška vokalna skupina, ki je pred kratkim spet začela svoje delovanje po nekajletnem odmoru. Dogodek sta soorganizirala Združenje »Don Mario Cernet«, Združenje »100% Valcanale«, Žabniška soseska in pevski zbor »Oisternig«. V imenu Združenja Cernet je spregovoril predsednik Antonio Sivec,
ki je ob tej priložnosti opozarjal na namen tovrstnih dogodkov, ki je sicer isti njegovega združenja: ohraniti šege in navade, ki so nam jih prepustili predniki in skrbeti, da ne utoni vse v pozabo. »Saj če se zgubijo korenine – je podčrtal Sivec – se izgubi tudi identiteta skupnosti.« Po prvem koncertu, ki je kar lepo uspel, bo združenje tudi ostale tri prirejalo po cerkvah Kanalske doline. Tudi v tistih priložnostih bodo nastopili predvsem zbori in skupine iz Kanalske doline in sosednjih dežel. Zanimivo in razveseljivo je opazovati, da je slovenska pesem spet glasno odmevala v Žabnicah tudi izven cerkvenih obredov. Razveseljiva je za tamkajšnjo slovensko skupnost sicer tudi novica, da bosta Cerkvena pevska zbora iz Ukev in Žabnic nastopila na šestindvajsetem romanju treh Slovenij – matične, zamejske in izseljenske –, ki se bo prvo nedeljo avgusta odvijalo na Svetih Višarjah.
za slovena. Valutando la loro evoluzione, aveva rilevato da un lato come il rapporto con la cultura locale dipendesse molto dal grado di coesione di ogni paese e dall’altro la funzione dei singoli paesi come elemento caratterizzante la Valcanale. Nel lavoro di Pinagli è stato inoltre studiato l’accordo di Faro – firmato dall’Italia nel 2013 –, una convenzione che invita le comunità a prendere coscienza dei beni culturali in quanto patrimonio comune. Tale patrimonio deve essere anzitutto protetto dalle comunità stesse, senza attendere che lo facciano le autorità preposte, spesso non a conoscenza delle peculiarità del territorio. «LandScapes» intende muoversi lungo queste direttrici favorendo, anzitutto, lo sviluppo dell’economia locale e di un modello di turismo sostenibile. Fra i prossimi eventi pianificati da «LandScapes», è prevista per il 1° giugno a Malborghetto/Naborjet una conferenza sulla Statio Bilachiniensis di Camporosso, mentre per il 7 giugno è, invece, prevista a Pordenone una conferenza dove si parlerà anche dei bunker esistenti in Valcanale. Al momento l’associazione sta cercando di radicarsi sul territorio, ma punta ad allacciare contatti anche con Austria e Slovenia.
sport
A RESIA I CANDIDATI sindaco sono ancora Nevio Madotto e Sergio Chinese
La sfida è su acqua e scuola
P
oco più di mille residenti. Sei frazioni, due delle quali quasi del tutto disabitate. Nel mezzo la sede di uno dei parchi naturali più belli della regione. A Resia la decisione di scendere in campo per andare a governare il paese comporta, per candidati sindaci e candidati consiglieri, la consapevolezza che amministrare l’Ente non sarà facile. Causa il taglio dei trasferimenti e la necessità di battere i pugni per ottenere il giusto riconoscimento economico per frenare lo spopolamento, per creare occasioni di sviluppo occupazionale e per promuovere a livello transnazionale uno dei territori più ricchi sul fronte biodiversità e carichi di storia della provincia di Udine. Ad accettare la sfida sono stati in due, entrambi nati a Resia: Nevio Madotto, classe 1959, e Sergio Chinese, 61 anni. Entrambi fortemente legati alla loro terra, si daranno battaglia supportati ciascuno da una civica. Per Madotto sono i 12 componenti della lista «Uniamoci per rilanciare Resia»; per Chinese, invece, sono le 12 persone che fanno parte della lista «Resia Domani». Ricco e composito il programma proposto alla comunità dalla com-
11
pagine in corsa a sostegno di Nevio Madotto che, in prima battuta, sottolinea la necessità di fare subito qualcosa per ridurre il costo della bolletta dell’acqua. «Questo prezioso bene è un tesoro che appartiene in primis ai cittadini della Valle – fa notare –; ciononostante, il prezzo che paghiamo per l’erogazione del servizio oggi è diventato oggettivamente troppo alto». L’acqua del comprensorio valligiano è in parte già sfruttata dalla centrale del Rio Barman. Su questo punta Madotto. «Una porzione delle entrate, derivate dalla vendita dell’energia elettrica prodotta da tale impianto, sarà destinata alle famiglie attraverso l’abbattimento dei costi che sostengono per l’utenza; era un’agevolazione già prevista a suo tempo, ma sempre disattesa dall’amministrazione uscente». Il primo punto del programma di Madotto resta, comunque, quello legato allo sviluppo di Resia: «È nostro intendimento favorire le giovani famiglie a rimanere in valle creando posti di lavoro; saranno assegnate le case di proprietà municipale, impedendo così il lento ma inarrestabile spopolamento, fenomeno che sta portando la nostra comunità verso un non ritorno».
Nevio Madotto
Sergio Chinese
Chinese, sindaco uscente, snocciola i progetti portati a compimento grazie all’accesso a finanziamenti attinti dal piano PorFesr che hanno permesso il recupero di diversi sentieri a fondovalle, la sistemazione di strade, il riadattamento della caserma di Lischiazze, oggi foresteria, area per il pernottamento e spazio per la vendita diretta di diversi prodotti tipici della Valle. «Il patto di stabilità adesso ci ha tarpato le ali – fa notare il candidato – ma massimo sarà comunque il nostro impegno per migliorare la vita dei cittadini di Resia: dalla scuola, al centro sportivo, fino alla completa copertura del territorio
per la telefonia mobile». La valorizzazione della cultura e delle tradizioni peculiari della Val Resia sono al centro dei programmi di entrambi i candidati, così come il mantenimento della presenza della scuola. P. T.
Certificazione della marilenghe La giunta Fvg ha da poco approvato il regolamento, redatto dall'Arlef, contenente criteri e requisiti per ottenere la certificazione della conoscenza della lingua friulana. Il regolamento prevederà livelli progressivi di conoscenza della marilenghe, sul modello del Quadro comune europeo di riferimento per le lingue (Qcer) – adottato nel 2001 dal Consiglio d'Europa e già comunemente applicato. I certificati di competenza saranno quattro: A (livello A2 del Qcer); B (B1 del Qcer), C1 e C2 (corrispondenti ai rispettivi livelli del Qcer – avanzato e di padronanza in situazioni complesse). Nel sostenimento delle prove si farà uso della lingua friulana standard e della grafia ufficiale – ad eccezione dell’espressione orale, dove sarà ammessa qualsiasi varietà di friulano. Una volta che il sistema di certificazione sarà pienamente istituito, le prove si terranno almeno una volta l’anno per ogni livello.
Stabilite le quote per il tedesco In base alla legge regionale 20/2009, nei giorni scorsi la giunta del FVG ha determinato le quote 2014 del Fondo regionale per la tutela e la valorizzazione delle minoranze di lingua tedesca, rivolte al finanziamento degli istituti e delle associazioni di Sauris/Zahre, Timau/Tischlbong (Paluzza) e della Val Canale/Kanaltal. Dei 130mila euro a disposizione quest’anno, 45mila andranno agli enti locali, 84mila ad enti ed organizzazioni riconosciuti e mille agli enti non riconosciuti delle minoranze tedesche. Circa la determinazione delle quote dovrà esprimersi anche la commissione consiliare di pertinenza.
Ta-na Karnïci jë karjo rači za vïdët Ta-na Karnïci so planïne ano mësto jë visök 1092 metrinuw. Nur naa tïmpa ta-lëtë ti njïvaški so odïli w planïno ziz živïno. Wsaka fameja na jë mëla nji planïno. Tawnë je pa na lipa carkvïca. Nejprid to jë bila köj na moja mojanica, dopo tu-w lëtu 1889 ni so naredili carkvïco. Tu-w carkvïci jë Sveta Sinta Ona. Carkvica na jë bila porownona već čas: tu-w ti pärvi weri ni so jo doparali za depožit od municjuni ano od šklopöw, nejzad ni so jo wnitili. Tu-w letu 1976 jë bil potres, ka an jë jo pocipil tu-w već krajöw. Pa ći to nï fïs na boata carkvïca wsej za dvi rëči na jë karjë wridna. To pärve zajtö ki jüdi so karjë wezani na iso carkvïco: šćalë nešnji din pärwe dni jünja anu za Sveto Sinta Ono, 26 dnuw žažaladörja jüdi rejo won w pardun. Ta drüa to jë, da carkvïca se nalaža ta-na nimo lipamu mësto tu ki so löpo vïdi wso učarsko dolïno. (s.q.)
12
posočje
stran
30. aprila 2014
dom
OB 10-LETNICI ZADNJEGA POTRESA so prvi občani Bovca, Kobarida, Tolmina in Idrije pripravili konferenco za novinarje
iz naših iz naših dolin dolin
Maša zaključuje puntarsko leto V soboto 3. maja 2014 bo ob 17.00 v cerkvi sv. Ignacija na Travniku (Piazza della Vittoria) v Gorici spominska maša ob 300-letnici usmrtitve enajstih voditeljev Tolminskega punta. Somaševanje bosta vodila koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak in goriški nadškof - metropolit msgr. dr. Carlo Roberto Maria Redaelli; pri bogoslužju bodo sodelovali zamejski pevski zbori iz Občin, iz Devina in Lojze Bratuž iz Gorice ter cerkvena zbora iz župnij Tolmin in Kobarid. Pod taktirko maestra Marka Muniha bodo izvedli mašo v b – duru Ubalda Vrabca (po materi Tolminca) z dodatki skladbe Lojzeta Bratuža Po zelenečih tihih poljanah na besedilo Ljubke Šorli in Ecce quomodo moritur iustus Jakoba Gallusa. Pred 300 leti so bili v Gorici med drugim in tretjim tednom po Veliki noči usmrčeni voditelji tolminskega punta. Enajst 'jogrov' je z življenjem plačalo visoko ceno za 'staro pravdo'. Edini do sedaj znan puntarski grob, kot izhaja iz zapisa goriške stolne mrliške knjige, se nahaja pri cerkvi sv. Ivana, (nekdanjem pokopališču), danes slovenskem pastoralnem centru v mestnem središču. (s.g.)
Šopi Baške Grape živa kulturna dediščina Tradicija povezovanja različnega zelenja v šope na cvetno nedeljo je bila bogata tudi v Baški grapi. V trinajstih vaseh gornjega dela, za katere je značilna tirolska poselitev v 13. stoletju, so dobili ime pusl ali pusu, povsod drugod pa kaštron. Medtem ko je kaštron že konec prejšnjega stoletja izginil iz cvetnonedeljskega obredja, saj ga k blagoslovu ne nosijo nikjer več, je za ohranitev pusla poskrbelo Društvo Baška dediščina. Letos je že osmič zapored povabilo v Podbrdo na delavnico, na kateri so jih otroci, starši in stari starši izdelali preko štirideset. Najlepše so tudi nagradili. Nekoč so jih nosili k blagoslovu samo fantje.V društvu so ponosni, da je bil pusl konec leta 2013 vpisan v register žive kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo RS. Na letošnji delavnici je potek izdelave s filmsko kamero posnel Slovenski etnografski muzej, ki je na predlog društva predlagal vpis. Društvo je bilo povabljeno tudi k sodelovanju na 2. festival cvetnonedeljskih butar v Budnarjevo hišo v Zgornje Palovče pri Kamniku. (o. z.)
Bike center Labrca predstavil nove načrte Tudi letos so v ŠRC (športno rekreacijskem centu) Labrca, slab kilometer iz Tolmina, prijetno presenetili. Na novinarski konferenci so predstavili svoje nove načrte. Letos prvič ponujajo tudi prav poseben kolesarski poligon – pump treck. Kolesarjem bodo poleg pump trecka ponudili še servis in hrambo koles, pralnico za kolesa, nakup osnovne kolesarske opreme, brezplačno šotorjenje in transferje. Kuharji v okrepčevalnici Labrca pa so pripravili prav posebne kolesarske menije. Eden izmed konstruktorjev pump trecka in državni downhill prvak Nejc Rutar bo na Labrci organiziral tudi tečaje in delavnice kolesarskih tehnik, trikov in drugih veščin. Moči so združili tudi z organizatorji Soča Outdoor festivala (4.-6.7.2014) tako, da bo Bike center Labrca njihova glavna info točka vse do začetka festivala. Na novinarski konferenci se je prestavilo tudi novo kolesarsko društvo Spezzoto Čebela Team, katerega glavni sponzor je izdelovalec koles znamke Spezzoto gospod Lenio Morgantini. Bike center Labrca je odprt vsak dan od 30.4. 30.9.2014. Vabijo vas, da jih obiščete.
Posoškiterske župani pozvali vlado, terske doline doline naj nadaljuje z obnovo rezija/kanalska rezija/kanalska dolina dolina tehnične pisarne (DTP) Mitja Pekeč, Po navedenih podatkih bi rabili za 14 odprtih medtem ko so v vladnih krogih opragradbišč, kjer trenutno poteka obnova, le 800 vičili ministrov izostanek, drugega zastopnika iz vlade pa ni bilo. tisoč evrov. Iz Ljubljane pa ni odgovora Kot je v uvodu pojasnil bovški župosoc posoc ˇje ˇje sport sport
Med potresom poškodovana hiša v centru Bovca.
O
Miran Mihelič
b 10-letnici zadnjega potresa in ob skorajšnji 16-letnici t.i. velikonočnega potresa so 14. aprila posoški župani Siniša Germovšek (Bovec), Darja Hauptman (Kobarid) in Uroš Brežan
(Tolmin) ter Bojan Sever (Idrija) v Bovcu pripravili novinarsko konferenco, na katero so povabili ministra za Okolje in prostor Dejana Židana in pozvali slovensko vlado, naj nadaljuje s popotresno obnovo. Novinarske konference sta se udeležila načelnik Upravne enote Tolmin Zdravko Likar in vodja Državne
pan Siniša Germovšek, s podobnimi mnenji pa sta mu pritrdila še kobariška županja in tolminski župan, je takšen odnos do sprejetega zakona in posledično državljanov nesprejemljiv. Protesti prisotnih čakajočih na dokumentacijo, obnovo ali le dokončanje začetka obnove stanovanj, so dosegli vrhunec z mnenjem Marjana Mlekuža, ki je povedal, da se državi, kjer se kršijo človekove pravice, ne piše dobro. Po navedenih podatkih, bi rabili za 14 odprtih gradbišč, kjer trenutno poteka obnova, le 800.000 evrov. Prizadeti so zgroženi in vladnim obljubam ne zaupajo več, če s podpisovanjem novih pogodb za začetek sanacije ne bo nadaljevala, saj to nič ne stane, če zastane zgolj sprostitev sredstev. Zato pravijo, da so oni v neenakem položaju še nasproti tistim, ki so jim ustavili dela.
Tolminski župan Uroš Brežan je povedal, da bi v letošnjem letu občine zagotovile potreben denar za dokončanje začetih obnov, ministrstvo pa bi jim denar vrnilo iz sredstev popotresne obnove v prihodnjem letu. Žal, odziva na njihov predlog s strani vlade ni. Prisotni so razočarani opozorili, da bi lahko imeli lastniki stanovanjskih stavb prednost pred obnovami dvoran, cerkva in planinskih koč, saj so nekateri med njimi že vse od potresa dalje v nadomestnih stanovanjih pa se je žal dogajalo tudi obratno. Mitja Pekeč, vodja DTP, je pojasnil, da na obnovo čakajo predvsem tisti objekti, ki so bili na seznam za obnovo dodani naknadno ipd. Prioritete za obnovo so sestavljali na pristojnem ministrstvu in nanjo iz drugih naslovov ni bilo mogoče kaj dosti vplivati. Da na DTP ne smejo podpisovati novih pogodb, čeprav investitorji imajo gradbena dovoljenja in da ni bilo nikogar iz vladne strani, pove, da zakona, ki je bil sprejet na vladni ravni, ta ne misli tako kmalu uresničevati, je vrelo v dvorani.
POSOČJE Natančni podatki na spletnih straneh društev
TOLMIN Že nekaj časa sodeluje tudi gimnazija
Stanje planinskih poti
V programu Comenius
P
red prazniki in planinsko sezono je prav, da pogledamo, kakšno je stanje planinskih poti v Posočju. Viharni veter v novembru in žled v februarju sta poti v višini med 500 in 800 metri nadmorske višine popolnoma zaprla. Na Kobariškem so v Krnskem pogorju očiščene poti iz Drežnice proti Kožljaku in Krnu. Prav tako je urejena pot iz Koseča čez Planico do planine Kuhinja. Odprta je tudi pot na Krasji vrh. Največ dela je bilo treba opraviti v pogorju Breginjskega Stola. Pridni so bili breginjski planinci, ki so očistili skoraj vse poti v pogorju. Odprta je pot do cerkvice sv. Marjete in naprej proti vrhu Stola. Očiščena in odprta je pot iz križišča na Prekopi po Plazeh do križišča Na Klinu proti Nizkemu vrhu. Ostale poti na Breginjskem so še vedno zaprte zaradi podrtega drevja. Pot iz Kobarida čez Predela do Starijskega vrha je očiščena. Žled poti iz Potokov do bivaka Hlek pod Vršanjo glavo ni prizadel in je urejena. Pot iz Starega sela do Starijskega vrha še ni
Očiščevanje planinskih poti.
v celoti očiščena. Na Matajurju so poti iz vasi Avsa proti vrhu Matajurja urejene in očiščene. Iz vasi Svino do Svinske planine pot še ni v celoti urejena. Kobariška zgodovinska pot in Huljeva pot v okolici Kobarida sta počiščeni in urejeni. Večina poti na Tolminskem proti Mrzlemu vrhu in pod Rdeči rob je očiščenih. Za natančne podatke o prehodnosti planinskih poti lahko pogledate na spletni strani planinskih društev Kobarida in Tolmina. Na Bovškem ni bilo žleda, zato so planinske poti normalno prehodne.
P
ri akcijskem programu Comenius, ki pokriva do-univerzitetno izobraževanje, že nekaj časa sodeluje tudi Gimnazija Tolmin. Večstranska Comenius šolska partnerstva so namenjena krepitvi evropske razsežnosti izobraževanja s spodbujanjem skupnih aktivnosti sodelovanja med šolami v Evropi. Sodelovanje v partnerstvu s šolami iz različnih držav daje učencem in učiteljem priložnost, da vadijo tuje jezike, in povečuje njihovo motivacijo za učenje le teh. V okviru projekta z naslovom European Labour Market – Take on the Challenge je pred kratkim potekalo 3. srečanje v Belgiji na šoli GPH v mestu Gosselies. Skupina osmih dijakov tolminske Gimnazije se je navdušena vrnila iz Belgije, kjer je uspešno predstavila Slovenijo. Spoznavali so belgijsko kulturo preko različnih izletov, na katerih so imeli tudi možnost navezovanja stikov z ostalimi udeleženci projekta – belgijskimi gostitelji ter dijaki iz Španije, Francije, Finske in Grčije. Ogledali so si Bruselj, se potepali po števil-
Gimnazija Tolmin.
nih čokoladnicah, ki jih nikakor ne primanjkuje, poskusili pomfri, ki je, mimogrede, originalno belgijski, in še marsikaj. Še bolj kot sama prestolnica jih je navdušilo mesto Namur, ki leži ob sotočju rek Sambre in Meuse poleg tega pa so si ogledali tudi kraj Maredsous, kjer se nahaja samostan in je znan po svojem pivu in siru. Gimnazijcem so dnevi v Belgiji hitro minili, spletli so veliko novih prijateljstev, doživeli veliko novega ter se marsikaj naučili. V maju sledi še srečanje na Finskem, septembra v Grčiji, spomladi prihodnje leto pa v Franciji.
NA ŠENTVIŠKI PLANOTI ŽE 10. DOBRODELNI FESTIVAL GORA ROCKA
O
d 27. do 29. junija, se bo na Šentviški planoti odvijal že 10. dobrodelni festival GorA RockA. Festival, lansko leto je zabeležil rekorden obisk, saj ga je v treh dneh obiskalo več kot 8000 obiskovalcev, bo letos postavil nov mejnik. Letos bo minilo desetletje, odkar se mladi s Šentviške planote trudijo z organizacijo dobrodelnega festivala GorA RockA, odmeven dogodek, ki je pripeljal že skoraj vse največje slovenske in nekaj tujih rock
zasedb. Obiskovalci pa bodo tuli letos lahko uživali v objemu idilične pokrajine, ob pestrem dodatnem programu (športni, kulturni in zabavni dogodki) in sedaj že tradicionalnemu brezplačnemu kampiranju, vodni popestritvi in s kosilom po ugodnih cenah. Organizatorji festivala vsako leto poskrbijo tudi za dobrodelnost, saj je celoten izkupiček festivala namenjen lokalni skupnosti in posameznikom. Lanski izkupiček festivala je bil namenjen projektu Botrstva v Sloveniji in nakupu novega gasilskega
vozila lokalnega gasilskega društva PGD Ponikve – Planota. Do sedaj pa so sredstva namenili nakupu večjega števila defibrilatorjev za odročna območja tolminske občine, ureditvi otroškh igral v vrtcu Šentviška Gora in na Prapetnem Brdu, prispevali so k obnovi igrišča na Šentviški Gori, izgradnji igrišča za odbojko na mivki, obnovi šolske telovadnice, k obnovi trga na Šentviški Gori, vlečnice na smučišču na Ponikvah, obnovi strešne kritine mladinskega centra na Prapetnem Brdu, denar so podari-
Letalska slika festivala GorA RockA.
li bolni Miji, zbirali so zamaške za Anžeta. Cena festivalskih vstopnic: 25,00 EUR (do 22. junija); 35 EUR (od 22. junija do 27. junija). Prodaja vstopnic: www.eventim.si Matjaž Kosmač, ZarolajPR
dom CALCIO
13
šport
30. aprila 2014
stran
iz naših iz naših dolin dolin
In fase di conclusione i campionati minori. La Valnatisone, grazie a una vittoria, evita in extremis i play-out
La Savognese terske festeggia terske dolinedoline il ritorno in Prima categoria Ha fatto incetta di vittorie e un passo avanti nel Collinare. Nel calcio a cinque il Paradiso dei golosi approda alle finali nazionali Uisp, previste a fine giugno a Rimini
rezija/kanalska rezija/kanalska dolinadolina posocˇje posocˇje sport sport
Bepo Qualizza
C
on il 3-0, inflitto al Terzo d’Aquileia, la Valnatisone si è garantita la permanenza in Promozione anche per la prossima stagione. Quella che si sta per concludere, manca solo un turno, certamente non è stata esaltante per la compagine nostrana, soprattutto per le gare giocate sul campo di casa. Archiviato il campionato degli Juniores Regionali, che non è stato brillante per i valligiani, sono in fase di conclusione quelli delle altre categorie minori. Gli Allievi della Valnatisone dilagano a Pagnacco imponendosi 8-1,
La Savognese in festa per la promozione in 1ª Categoria del Collinare.
Massimo Chiabai (Grimacco/Drenchia)
mentre la Forum Julii, è sconfitta a Pasian di Prato dalla Academy Udinese 3-0. Entrambe sconfitte le formazioni Giovanissimi, quella Regionale, 6-1, dai Falchi e quella del Comitato provinciale, 1-0, dall’Aurora. Conclusa la seconda fase del campionato Amatori FIGC con il Real Pulfero ancora sconfitto, 3-1 dal Barazzetto, ed ora per i valligiani rimane la disputa della Coppa Regione che è un torneo, chiamiamolo di consolazione, riservato alle squadre che non hanno raggiunto la qualificazione agli ottavi di finale. Festeggia il ritorno in 1a Ca-
Il calcio a cinque nostrano lancia il quintetto del Paradiso dei golosi alle finali nazionali in programma a Rimini, a fine giugno. Finali più che meritate dopo un campionato non facile. La Torriana, diretta concorrente, era, infatti, sempre in agguato pronta ad approfittare di un passo falso dei ‘pasticceri’. Stagione al di sotto delle aspettative per l’altra formazione del calcio a cinque, i Merenderos, nel girone A2, che sono stati convincenti solo nelle ultime gare come il 12-2 inflitto al Mambo ed il 4-3 al Gemona ma ormai ininfluenti nella classifica finale.
tegoria del «Collinare» la Savognese dopo aver sconfitto, per 2-1, i diretti concorrenti dei Readskins, per 2-0 il Moby Dik e per 3-1 il Villaorba nella prima gara dei Play-off. Spiace per Grimacco/Drenchia, alla quale una serie negativa di concause, infortuni soprattutto, non hanno consentito il salto di categoria. Nulla si può rimproverare, comunque, a questi ragazzi che hanno onorato il campionato sotto tutti gli aspetti, anche quando sono stati chiamati a lunghe trasferte infrasettimanali per la disputa delle gare di recupero.
RESIA Il ricco programma promosso dall’associazione «Vivistolvizza« in un contesto ambientale senza confronti
Riaperti i Sentieri di Stolvizza
L’
associazione «ViviStolvizza» ormai da anni, mette a disposizione di turisti, escursionisti, sportivi e villeggianti uno straordinario progetto che va sotto il nome di «Sentieri Stolvizza» e di cui fanno parte gli storici tracciati: «Ta lipa pot», «Il sentiero di Matteo», «Pusti Gost – sulle tracce del passato» e da questo anno «Stolvizza facile», un breve tracciato che va a completare un’offerta davvero per tutti i gusti. Lo scorso 12 aprile i percorsi sono stati ufficialmente aperti con una bella giornata di escursioni volte a far meglio conoscere al turistaescursionista lo straordinario territorio resiano. La camminata, come da tradizione, si è conclusa con un allegro ristoro e la classica «bruschetta dell’amicizia», che vuol esaltare i prodotti di due territori amici come l’Umbria, con il suo olio, e la Val Resia, con il suo aglio, un’accoppiata davvero di grande qualità. Dal 12 aprile tutti i sentieri, che, come sempre, saranno tenuti in ordine dall’associazione «ViviStolvizza», sono a disposizione degli escursionisti per tutto l’anno e fino al 18 ottobre quando saranno chiusi per l’arrivo dell’inverno. In questo periodo sono molte le iniziative organizzate, tra le quali val la pena ricordare: 9 agosto 2014 (sabato) – Escursione notturna sul percorso «Ta lipa pot» 10 agosto 2014 (domenica) – Escursione nell’ambito della manifestazione «La nostra terra - Terra di
Veloclub, miniciclisti in azione in due gare
La nuova passerella costruita sul fiume Resia
arrotini»; 17 agosto 2014 (domenica) – Escursione nazionale sui percorsi «Sentieri Stolvizza»; 18 ottobre 2014 (sabato) – Chiusura percorsi «Sentieri Stolvizza». Il progetto «Sentieri Stolvizza» ha le sue peculiarità nei tanti tracciati che si snodano intorno al paese, ben quattro sono le proposte di questo progetto. Il percorso «Ta lipa pot», che in dialetto resiano significa «il bel sentiero», è un tracciato ricco di storia, di tradizioni, di cultura resiana e di bellezze naturali senza pari. Un percorso perfettamente segnalato, ordinato e pulito che, seppur sentiero di montagna, è incredibilmente facile e alla portata di tutti, anche dei bambini. Il percorso è molto suggestivo
con le sue cascate mozzafiato, le tante sorgenti, le straordinarie passerelle sul fiume Resia e le fantastiche visioni delle montagne Canin, Sart e Musi, che sovrastano il piccolo paese di Stolvizza. Da quest’anno il tracciato del percorso è impreziosito dalla presenza, in località Hostie, della «Casa Resiana», una stimolante struttura che racconta ed anima la montagna con straordinarie esperienze naturalistiche e proposte di cultura ambientale, condotte da professionisti particolarmente qualificati; una proposta per tutti, grandi e soprattutto piccoli. Il percorso «Sentiero di Matteo» è stato ideato per ricordare il goriziano Matteo Mazzoni che nell’estate del 2008 perse la vita sulle pareti del
Monte Canin. Quattro mesi di intense e disperate ricerche hanno cementato una grande amicizia tra Mirella e Marzio Mazzoni, genitori di Matteo, e la comunità di Stolvizza che ha ideato questa iniziativa per ricordare Matteo, nel tempo e per sempre. Il percorso é lungo 13 km e, sia per la bella distanza che per il dislivello, si può considerare un percorso piuttosto impegnativo anche se il tracciato non presenta significative difficoltà. Il percorso: «Pusti Gost – sulle tracce del passato» si snoda, come recita il titolo, per ben 16 chilometri, attraverso i sentieri utilizzati anticamente dalla gente di Stolvizza quando, nei mesi estivi, si portava in altura gli animali, per trascorrere i mesi più caldi dell’anno. Nel corso della lunga escursione si potranno osservare e ammirare i tanti stavoli presenti, le sorgenti, i boschi, i prati di questo autentico paradiso terrestre, posto su un altipiano sopra il paese a circa 1.250 metri s.l.m.. Il percorso «Stolvizza facile» è un anello che si snoda nei pressi del paese per circa 1.300 metri, a disposizione soprattutto di anziani, bambini, disabili e cittadini meno allenati i quali, grazie a questa proposta, avranno l’opportunità di effettuare una rilassante e facile passeggiata nelle vicinanze del paese. Un bel programma che promette un’atmosfera di stimolante partecipazione e momenti educativi di sana e corretta attività fisica in un contesto ambientale senza confronti. Info: www.vivistolvizza.org
Sabato 12 aprile, nel pomeriggio, si è tenuto a Pasiano di Pordenone il Trofeo Prisma, gara regionale per la categoria Giovanissimi, organizzata dall’A.S.D. Gruppo Ciclistico Pasiano. In tutto circa 120 corridori alla partenza per affrontare un circuito locale di 1 Km, da ripetersi più volte a seconda della categoria, all’interno della lottizzazione “Borgo dei tigli”. I miniciclisti biancorossi si sono destreggiati bene, in particolare i G1, che hanno affrontato con grinta i due giri guadagnandosi il podio: Tommaso Iuri è arrivato 2o al traguardo e Federico Di Levrano ha conquistato la 3a posizione. Grande emozione per loro e per i genitori quando i piccoli hanno potuto ammirare la medaglia al collo. Bene anche i G2, fra i quali si è distinto Nicola Bramuzzi, 8° classificato; hanno concluso la gara con impegno Luca Pulzella e Mathias Zilli. Positive anche le prestazioni del G3 Alan Di Levrano e del G4 Davide Manca. Venerdì 25 aprile 2014, in mattinata, si è tenuto a Manzano l’8° Trofeo Comune di Manzano, gara regionale per la categoria Giovanissimi, organizzata dall’A.S.D. Pedale Manzanese. 149 corridori iscritti hanno affrontato un circuito cittadino, da ripetersi più volte a seconda della categoria. Vi hanno partecipato anche i miniciclisti biancorossi, al loro terzo appuntamento su strada. Non più podio per i G1 Tommaso Iuri e Federico Di Levrano, che hanno concluso onorevolmente la gara, ma questa volta al 10° e 11° posto. G2: Luca Pulzella ha avuto un inconveniente in partenza, Mathias Zilli ha concluso 16° e Nicola Bramuzzi è arrivato 10° con il gruppo, dimostrando la sua regolarità nelle prestazioni. Il G4 Davide Manca è arrivato al traguardo in gruppo, evidenziando un notevole progresso rispetto alle altre due gare.
Tanja Žakelj peta na svetovnem pokalu mtb Slovenska gorska kolesarka Tanja Žakelj (rojena v Kranju leta 1988) je na drugi dirki svetovnega pokala v olimpijskem krosu v avstralskem Cairnsu zasedla peto mesto. Zmagala je Italijanka Eva Lechner, ki je za 52 sekund premagala Kanadčanko Emily Batty na drugem mestu, Rusinjo Irino Kalentijevo pa za minuto in sedem sekund. Žakljeva je zaostala dve minuti in sedem sekund. Kot je že po prvih treningih in ogledih proge v Cairnsu ocenila Žakljeva, ji je trasa odgovarjala, kar je danes tudi potrdila. V skupnem seštevku je na vrhu s 350 točkami ostala Švicarka Jolanda Neff, zmagovalka uvodne dirke v Južni Afriki, tokrat pa deveta. Lechnerjeva na drugem mestu zaostaja za 20 točk, Battyjeva na tretjem jih je zbrala 300. Žakljeva, ki je bila v Pietermaritzburgu 14., je z 218 točkami zdaj sedma. Blaža Klemenčič v Avstraliji ni nastopila. Moško dirko v krosu je dobil Francoz Julien Absalon, ki je bil najboljši tudi v Pietermaritzburgu. Naslednja dirka svetovnega pokala bo od 23. do 25. maja v Novem Mestu na Češkem, kjer je Žakljeva lani prvič v karieri slavila.
14
domača kultura
stran
MIESAC MAJ U NAŠIH DRUŽINAH Patroni pomočniki: Sigismund iz Burgundije U četartak 1. maja, na dan Sv. Juožefa dieluca je tud' praznik sv. Sigismunda iz Burgundije. Biu je sin arijanskega kraja Gundobalda, ki je tekrat kraljevau u Burgundiji (donašnja Francija). U liete 497 je Sigismund prejeu karst, čeglih suoj oče nie biu zatuo veseu, od sojga duhounega meštrina an parjatelja, škofa Avita iz miesta Vienne. Samuo buj pozno je kraj Gundobald sparjeu tolo spreobarnitu sina h katolški vier. U liete 516 Sigismund je uzeu prestor sojga očeta an takuo ratu burgundski kraj. Pod učenjan škofa Avita je biu kraj pobožen an zaries dobrega sarca. Trudiu se je za spreobarnit Burgunde od arijanske viere. Trudiu se je za jih prepričat sparjet kristijansko ortodosko viero. U 517. liete je stuoru napisat bukva Liber Constitutionum, ki jih je biu začeu pisat suoj oče, kraj Gundobald, kjer naj bi ble zbrane pravice an zakoni kraljestva. Kàr mu je umarla žena, Sigismund se je poroču z drugo ženo, ki pa nie parnesla obedne srecje u tisti družini an poroki. Tardila je, de Sigriha, sin ki Sigismund ga je imeu iz parve poroke, je nameravu ga ubit za preuzet krajeusko krono. Sparvič Sigismund ji nie viervu, pa ona je takuo tardila, de nazadnjo ga je prepričala. Adno nuoc je Sigismund stuoru ubit sojga sina. Hitro pa je zastopu, de je nardiu veliko krivico an šu se spoviedat h parjatelju škofu Avitu. Škof mu je poviedu, de muore napravt adno parmierno pokuoro. Kraj se je zatuo trudiu za obnovit konvent St-Maurice u švicarskin kantone Wallis an ga bogato okrasu. Za malo cajta je tud šu živet u tel obnovjen konvent, kjer naj bi grankuo obžalovau soje dejanje. Kàr pa se je uarnu u Burgundijo, francuoski kraj Hlodomir je biu že začeu uisko pruot Burgundcan. Sigismund an usa njegova družina sta padla u roke Hlodomirja, ki je brez obednega usmiljenja kuazu jih utopit. Pišeno je, de Sigismund, kupe z uso družino, je umaru 1. maja 524. lieta. Podkopan je biu u švicarski cierkvi St-Maurice. Od lieta 1365 njega relikuje so hranjene u srebarnin relikuarije, ki je biu šenkan od imperatorja Karla IV. Sigismund je biu parvi barbarski kraj, ki je ratu svet. Patron je niemške škofije München-Freising, kjer naj bi ble hranjene an part njega relikuji.
hhh
Kajšna ura bo Miesac začne z oblačno an buj marzlo uro. Puojde takuo napri do sriede 7., kàr parvi kuart lune parnese lepo sončno an gorko uro. Stara luna sriede 14. poslabša spet uro z dažan an buj nizko temperaturo.
hhh
Za naše zdravje U telih zadnjih lietah se vickrat berè na giornalah kajšan članek, ki prave, če je pametno an parmierno narest vačine za vic boliezni, posebno otrokan. Vic ku kajšan je naklonjen na tuo an misne drugačno. Muoremo pa ahtat, posebno če se guori o tuberkolozi. Tala boliezan, u Italiji, je bla zmagana. Po sviete pa, takuo ki se berè po gjornalah, usake lieto je vic bunih, ki se muorejo zdravit. Donašnji dan u cielin sviete je šele malomanj 9 milijonu bunih od tuberkoloze an tuole je groznuo, posebno če pomisnemo, de vačin, cepitu, košta samuo kajšan euro. U Italiji, kjer kako lieto od tega se je misinlo, de na bomo imiel' vic takih problemu, donašnji dan imamo malomanj 5 taužint bunih. Če pa pomisnemo, de u zadnjih lietah tbc je ratala zlo buj močna an težka za zmagat, muoremo pomisint trikat priet, ku rečemo de ne vačinu. Usake lieto, na koncu miesca marca, šienciati napravejo an seminar, kjer se guori go mez tolo boliezan, go mez narete študje an novuosti. Tud lietos šienciati so se ušafal u Milane, kjer so poviedal', de je nimar buj težkuo ozdravit bunika, zak u lietah, kjer tala boliezan nie bla zdravjena, je ratala zlo buj močna. Vemo, de je boliezan zaries zlo kontagiozasta an duga za ozdarvet an zatuo na stuojmo jo pariet pod nogo.
Riceta KREP AN ZEJE U FORNE Tala riceta opiše, kuo napravt nenavadne krep u forne. Če nas je na 6, nucamo an eto an pu ušenične moke, 2 ici, pu litra mlieka, an eto zribanega siera grana, pu kila majhanih ardecih an sladkih riep (erbette), 2 karčofa, dva eta an pu slane skute, manžeron, timno zeje, 1 stroh česnaka, zribano olubje adnega limona, malo bešamele, maslo, olivno oje, su an popar. Parvo rieč napravemo krep. Tu parmierni posodi umiešamo jajca, ušenično moko, malo soli an mlieko, ki ga ulijemo po nomalo usaki krat. Kàr je lepuo umiešano, denemo u hladni prestor, kjer pustmo par mieru. Tentega, če nieso že kuhane, očedemo an denemo kuhat ardecje sladke riepe, u že osoljeni uodi. Očedemo, tankuo zriežemo an denemo tenfat parbližno 5 minut tud karčofe, kupe z česnakan an malo olivnega oja. Kàr karčofi so mahni, snememo z ognja an umiešamo zlo tankuo zriežene riepe, osolmo, popopramo an pustmo, naj se pohladi. Natuo doložemo skuto, ser grana, zribano olubje limona, zlo tankuo zriežena timno zeje, manžeron an premiešamo. Sada uzamemo ponù za ocvriet krep, ga pomažemo z maslan an kàr je gorak, ulijemo nomalo parprave, ki smo jo diel' u hladni prestor. Spečemo na oba kraja, denemo na skoteks an takuo napri do konca parprave. Na usako krep položemo malo parprave s skuto, zarobemo kraje an zavijemo, ku deb' napravli an zavitek. Usako zavito krep položemo tu obiejeno posodo za foran, po varh polijemo bešamelo, potorsemo še malo zribanega siera grana, kajšan flokic masla an denemo u že gorak foran 180° parbližno za 25 minut.
Loretta Primosig
30. aprila 2014
dom
JEŠIŠKE ZGODBICE
Že od majhanega je biu Ciba poseban človek brez para v naših dolinah
C
Jur Zad Tih
iba je ‘an poseban človek, ki ga usi poznajo po naših dolinah. Pa bi se moglo reč, de je poznan po cieli Furlaniji, verjetno tudi po Sloveniji. Se ga na more parkladat cja h nobednemu, ki bi mu bit njemu podoban. On je njmar biu poseban, že od majhanega. Kàr je hodu u šuolo, so meštre an gospuodi nunci imiel’ nimar posebne diela z njin. Ga štrafat al’ ne, je bluo glih t’kaj, ku de b’ ga na bolielo, ku de b’ ga na brigalo nič, ku de b’ bluo za drugega. Mlatit ga al’ pustit, naj diela, kar čè, je bluo glih tako. Sigurno ga mlatit je cajt zgubjen, ga pustit pa puno jeze paršparane. Ciba se je nardiu suoj poseban stan življenja že od majhanega. Če se je luožu u glavo ‘no rieč, je muorla skočit uon. Tarde glave ku mul, kàr je le muče, brez guorit odloču (decidu), tiste je muoralo uon skočit. Če je bluo kiek čudnega, za opravit, nie dvakrat pomislu. An je njemu mogla skočit tu pamet usaka posebna rieč. Nie dost guoriu, se nie ankul nobednemu pokumru, al’ pa nie ankul ratalo, de bi kajšnega ošpiju (ovadu). Kar če, naj je ratalo, je njmar muču.
Usedno je nardiu elementar (osnovne) šuole, pa se nie lahko zastopilo, kuo je dosegu tist diploma. Pa se nie ustavu atu. Upisu se je u profesijonalno šulo du Rubinjag par Čedade, de bi se učiu za zidarja. Tekrat so dite potrebovale zidarje an maringone, zatuo so ustanovil’ tako šuolo, ki je zbierala puno študentu iz Nediških dolin. Seviede so učil’ malo usega, pa so ble diženj an matematika te narbuj štiete materie. Kor reč, de tu ratingah an številu Cibeta nie biu nobedan premagu. Use na pamet, u misli, je tu malo šekondu znu poviedat, dost pride u ratingi. Ti druz so muorli napisat številke na kolono, takuo k’ so jih učil’, an preštiet, za poviedat ratingo. On pa je biu že od tekrat ku komputer posebno, če se je štielo sude an ure diela, kàr je čaku plačo. Tu diženju se je previdu, če ga je muoru dielat u šuol’, doma pa ga nie biu nobedan parsilu. Pravu je, de niema cajta za take reči. Doma ga nie nobedan silu, saj je vičkrat poslušu godernjanje, de je za take norce hodit u šuolo zgubjen cajt an de kor dielo, za zaslužit kar je potriebno. Pa cajt ga je ušafavu za jo kajšno zakurit. Za tuole je biu nimar med parvimi an, čeglih je biu nomalo po-
seban, je biu štiet od parjateljnu. Le muče je vekuštu an opravu posebne reči, de bi imeu za norca kajšnega, ki ga je imeu na uoči. Pa ne za slavo narest, ampa vič za se posmejat. Jih nie paršparu tud’ profesorjan. Žgobin, ki je učiu zidarstvo an tehnologijo, bi mù kiek pravit. Skladat madone u zid an ga poderjat, plombe mierit, livele gledat je bluo usakdanje dielo... Punte an vote klast nie bluo lahko, posebno našin šuolarjan, katerin buj ku šuola je brigalo se kozinat, se dielat dušpiete dan drugemu. Ries je, de so bli tekrat šuolarji nomalo arzkačeni, buj podobni arzbuojnikan ku angelcan. Tukli an zmerjal' so se za malenkosti an jih je bluo težkuo merìt, kàr so se preperjal’. Lahi an gorjani kupe so bli mišela (mešanica), ki se je lahko paržgala an zaunela plemene. Gorjanan nie šla po godu laška prešernost an provokacija tudi zauoj slovienskih kornin. Zatuo se je pogostu zgodilo, de so gorjani kazal', de jin nie šlo pru, ne samuo z besiedam’. U takih okuolestavah so Lahi pokušal’ gorjanske ražone. »Šklavàš« so klical’ gorjane, pa pogostu se jin je besieda ustavla na usteh, zak’ je biu že žlah. Ciba je biu nimar miez. Dielu se je angelac, ma je biu nimar te parvi, za jo zakurit. Znebiu se je ku magla an, kàr je paršu nazaj blizu, je bluo sigurno, de je kiek zakuru. (63 - gre napri)
LJUDJE V POSOČJU
Prepovedan prevoz tuljav čez mejo
M
ojster je Janku v obnovljeni hiši zidal nov dimnik. Ko mu je naročil potrebno količino in kvaliteto, mu je tudi svetoval, kje bo na drugi strani meje tuljave najugodnejše nabavil. Janko je ugotovil, da tisti mesec prepustnice še ni koristil in lahko pripelje nekaj tuljav. Za razliko pa bo prosil znanca, ki sam ni imel tovrstnih potreb. Že naslednji dan mu je Peter z doma izdelano avtomobilsko prikolico obljubil prevoz in prosto prepustnico. Ko sta se popoldne vrnila z dela, sta sedla v trpežen VW in s pripeto prikolico veselo odpeljala proti Robiču. Ob prvem srečanju z možem postave, ju je minila dobra volja. Skozi okence carinarnice je gledal strog nepriljubljen carinik, ki ni znal popuščati in se vedno držal napisanih navodil. V Briščih sta naložila predpisano število dimniških tuljav, saj zaradi nepopustljivega carinika nista hotela tvegati prekoračitve. Pri Lučanu na Štupici sta nabavila še nekaj pomaranč, vsak svoj kilogram riža in vrečko kave Lavazza. Po kratkem postanku sta pot nadaljevala proti meji. Mož v zeleni uniformi je že na cesti čakal svoje žrtve. Ko sta ga seznanila z vsebino tovora, ju je po pregledu dokumentov kratko zavrnil. »Ne može!« Njegova odločitev je bila, da lahko vozi vsak le svoje blago. Brez milosti in popuščanja je vrnil prepustnici šele, ko je bilo vozilo s prikolico obrnjeno proti italijanskemu mejnemu prehodu. Financar ju
je odpravil z ironičnim nasmehom. Janko je razočaran ugotovil, da bo obnova hiše zastala, ker zidar nima namena čakati. Peter je trmasto sklenil, da bodo tuljave še tisti večer na gradbišču. Po krajšem premisleku sta sklenila, da bosta poskusila srečo na livškem prehodu. Znočilo se je in pričelo rahlo deževati. Ne preveč znana cesta po Benečiji se je s polno prikolico brez zavor vlekla kot kurja čreva. Iznenada sta se znašla pred tablo, ki jima je naznanila, da sta krenila po krivi cesti daleč od cilja, v vas Matajur. Po posvetu s prvim vaščanom sta našla pravo cesto proti meji. Da pa nesreča ne pride sama, sta spoznala le nekaj sto metrov pred mejo, ko se jima je naproti pripeljal in ju ustavil financar. Povedal je, da je mejni prehod za tisti dan že zaprt. Toda mladi mož postave je dokazal, da še živijo dobri ljudje. Kljub uradni prepovedi, jima je svetoval, da sama dvigneta zapornico in se zapeljeta do slovenskega, takrat še
jugoslovanskega carinika in tam poskusita srečo. Kot nalašč, je v mali hiški na mejnem prehodu še gorela luč. Peter je potrkal in v pisarni za mizo zagledal dobrega znanca. Hitro sta ugotovila, da se mož v zeleni obleki pripravlja na pomembne izpite, ki mu bodo omogočili opravljati novo, bolj človekoljubno delo. Brez žiga v prepustnici, sta s tovorom zadovoljno odpeljala do Livka, kjer sta avanturo poplaknila s kozarčkom žlahtne kapljice. Problemov pa še ni bilo konec. Ravno v tistem času so na cesti potekale aktivnosti za polaganje asfalta. Pot je bila v deževju spolzka in bolj kot cesti podobna preorani njivi. Peter je bil prisiljen uporabiti trike reli voznikov, saj ju je prikolica neprestano poskušala prehiteti. V Idrskem sta se oddahnila, vendar Peter še ni bil zadovoljen. Bližala se je osma ura, čas za izmeno carinikov na Robiču. Zapeljala sta avto z naloženo prikolico pred bife Lipa kjer so imeli tisti iz meje obvezen postanek. Vsi so se hitrih korakov napotili k točilnemu pultu, le tistemu »Ne može« je ob pogledu na znano naloženo prikolico za hip zastal korak. V bifeju se je obrnil k mizi, kjer sta sedela »švercarja« in vprašal: »Kuda si došao?« Peter se je na kratko zlagal: »V Solkanu delajo dobri ljudje!« Dimnik je bil zgrajen pred zimo, carinik pa je kljub temu dočakal pokojnino. PaČ
dom
30. aprila 2014
naše pravce
STARAC AN ŠKRAT
15
stran
besedilo: ADA TOMASETIG - risbe: MORENO TOMASETIG
J
e živeu tu ni vas’ an starac punu bruman. Kàr je biu mlad, je usien pomou
an zatuo su ga miel’ usi radi. Je meu nu mikanu hišu prez ‘nega varta an prez ‘nega dreva. Z nijm je živiela samuo njega karinca. Usak dan mu je znesla ‘nu icè an starac pa ga je ocvru, pa ga je skuhu al pa je naredu čvarču. Kiek druzega pa mu so ponudli vaščani. An dan ga je uprašu obnuoč an Škrat. Starac ga je lepuo sparjeu, ma je biu glih povičerju an mu nie meu, ki dat, za jest. Škrataca je ujedalu, takuo je biu lačan. Na zadnju starac je uzeu karincu an joče se je pobrau uoz hiše, za ju ubit.
Tekrat Škratac ga je poklicu an ga je lepuo zahvalu za njega dobru sarce. Potle: »Sedni če za mizu – mu je jou – an jej z mano.« An gor na miz’ su ble usake sorte reči: mesuo, kruh, štrukji, gubance, vinu, narance an reči, ki starac še mai nie biu videu tu njega živlenj. Kàr sta lepuo sniedla, sta šla spat. Drug dan, kàr starac se je zbudu, nie bluo vič Škrataca. Je odpru urata an je pogledu če uon. Ta za uratjo je bla parpeta ‘na liepa kozica čarna in biela an blizu nje sta skakala dva kožlica usa čarna. Škratac mu jih je biu šenku za lon. Od tekrat starc je imeu nimar mlieku an jajca an mu je še ostalu za te druge buoge tu vasi.
16
zadnja stran
stran
Kaj kje kam kadà kuo Nediške Doline Sveta Maša po slovensko
Lies ob 6. zjutra, kosilo u restauraciji u Orvietu, ogled miesta, pozno popudan se pride u Rim; u torak 19. ogled Vatikana s sveto mašo tu basiliki; u sriedo 20. ogled Rima; u četartak 21. se gre u miesto Arezzo, ogled starega miesta an povratek na Liesa okuole 21.30. Gita pride 440 euro (30 ljudì) al 405 euro (če bo 40 upisanih). Info: 0432 725012 e-mail: parrocchia.liessa@alice.it
>> KAU U POEZIJI >> u nediejo 18. maja, ob 15.00 Usako saboto ob 19.00 u farni cierkvi u Špietru. >> POBIERANJE STARIH OBLIEK >> u nediejo 3. maja do 16. ure
Farna Karitas bo pobrala po vaseh nucano blago, ki ga bojo prodal' fabriki u Toskani. Kar bojo zaslužil' bo šlo ubogime za te potriebne ljudi an uidanski menzi za te buoge.
>> ŠPIETAR >> do 11. maja na ogled
u Beneški galeriji razstava »Pierhe«. Razstavjene so fotografije farbanih jajc, ki so ble narete na Tarčmunu an u Robedišču u 20. stuoletju an ki jih hrane Slovenski etnografski muzej u Ljubljani. Razstava je odparta od pandiejka do petka od 17. do 19. ure; ob sabotah an 1. maja od 10. do 17. ure. Ob istih urah je odparto Slovensko multimedialno okno -Smo.
na Kale bo premiacjon konkorša poezije u treh izikah (italijansko, sloviensko an angleško) na temo »Biu je ankrat beli list«
>> PLANINSKO DRUŠTVO CAI >> u nediejo 4. maja
Cai iz kraja Pasian di Prato organiza ekskurzijo u furlanko nižino. Se gre ob 7. zjutra iz placa pred šuolmi u Špietru. Pohod je dug štier ure an pu po poti dugi 17 kilometru. Kduor ni član od Cai, se more upisat na sedežu od Cai Valnatisone u Špietru u petak 2. maja od 20.30 do 21.30.
Senjan Sv. Matije apostola an Filipa Ob 11.30 odhod iz vasi precesije an rogacjoni, potlè pieta sveta maša, na koncu veselica. Organiza Lieška fara.
>> LIEŠKA FARA VABE >> od 18. do 21. vošta
Golica (autobusni itlet) Info: Joško, 3284713118
Poštni račun/Conto corrente postale n. 12169330 intestato a Most scarl, borgo San Domenico 78, 33043 Cividale del Friuli/Čedad Bančni račun/Conto corrente bancario IBAN: IT37 O086 3163 7400 0000 0815 095 BIC/SWIFT: RUAMIT22XXX
Gremo u Rim. Program: 18. se gre z
Domača modruost Če je obriu dažeuni, kumet na bo reuni
gre naprej gastronomska iniciativa Pomladne dišave ob Nadiži, na keri 15 gostiln ponuja jedì napravjene z zejan. Sodelujejo: Alla trota par Špehonjah, All’antica na Krasu, Ai buoni amici u Tarčetu, Gastaldia d’Antro u Landarju, Le querce na Klančiču, Al giro di boa par Muoste, Alla cascata in Alla posta par Hlocje, Al Colovrat na Briegu (Dreka), Al Vescovo u Podbuniescu, Da Na.Ti u Ošnijem, Da Walter u Utani, La casa delle rondini na Dugah, La Milanese u Čarnem varhu, Ai Colli na Špesi, koča Pelizzo na Matajurju. De bi jedli, je treba prenotat. Vič informacij na spletni strani: www.invitoapranzo.it.
Čedad >> ČARARIJA-CARRARIA >> usako sriedo ob 20.30
u agregacijskem centru za te mlade
Slavnik (1.028 m.) u Istriji (Slovenija). www.caicividale.it/sottosezione Valnatisone.
dom
>> VABILO NA KOSILO SPOMLADI >> do 2. junja
>> u nediejo 18. maja bo pohod na grejo naprej srečanja Meditazione sui
LETNA/ANNUALE € 20 PODPORNA/SOSTENITORE € 40 SLOVENIJA/SLOVENIA € 25 Naročnine EVROPA/EUROPA € 30 i t n e SVET/EXTRA EUROPA € 40 Abbonam
>> HOSTNE >> u nediejo 4. maja
>> PLANINSKA DRUŽINA BENEČIJE >> u nediejo 25. maja
30. aprila 2014
cuori gemelli-Meditacija sorodnih src, ki so odprta usiem. Info: Danila, 3393116666
Laške
1995 o tradiciji mladih u Naborjetu. Na koncu bojo pokazal' video »Maja 2013 a Malborghetto«, od Brune Giorgini. Odparli bojo fotografsko razstavo »Maja 2013 a Malborghetto«, za kero skarbi Max Maraldo
U
prihodnji številki bomo objavil’ prireditve do konca maja. Pošjajte obvestila do 12. maja na: info@slov.it Tel.-Fax 0432 701455 Sul prossimo numero pubblicheremo gli appuntamenti fino a fine maggio 2014. Inviateli entro lunedì 12 maggio.
Prevodi Traduzioni
>>PASIAN DI PRATO >> 17. an 18. maja
u Healing centru bo osnouni korš (corso di base) Pranic healing. Info: Danila, cell. 3393116666
Kanalska dolina >> NABORJET >> u petak 2. maja ob 20.45
u Beneški palači bo konferenca »L'innalzamento della Maja / Maibaum in Valcanale«. Guoril' bojo: Raimondo Domenig o majskem drevesu u domači tradiciji; mladi rojeni lieta
Prevodi vseh vrst in lektoriranje tekstov strokovno, hitro, natančno, po primerni ceni, zanesljivo in zaupno iz italijanščine v slovenščino in obratno na 348 5165977 - 342 8995178 ali e-mail: info@listscarl.com Traduzioni per ogni esigenza e revisione testi dall’italiano allo sloveno e viceversa: qualità delle prestazioni, affidabilità, precisione, rapidità di consegna, al giusto prezzo cell. 348 5165977- 342 8995178 o mailto: info@listscarl.com
NA SPLETNI STRANI www.dom.it VSAK DAN NOVICE IN PRIREDITVE
dom
KULTURNO VERSKI LIST
Petnajstdnevnik | Periodico quindicinale Odgovorni urednik | Direttore responsabile Marino Qualizza Založba | Editrice Most società cooperativa a r. l. Uredništvo | Redazione Uprava | Amministrazione 33043 Čedad - Cividale del Friuli Borgo San Domenico, 78 tel. - fax 0432 701455 e mail: redazione@dom.it www.dom.it Iscrizione Roc n. 5949 del 10.12.2001 Stampa: Centro Stampa delle Venezie soc. coop. via Austria, 19/B, 35129 Padova Registrazione Tribunale di Udine n. 8 - 8. 4. 2003 Redakcijo smo zaključili 29. aprila ob 15. uri
Najboli brano na naši spletni strani I più letti sul nostro sito internet 1.
Vsak dan ob 20.30 Tv dnevnik po slovensko
Takuo se napravijo pirhi Ecco come si decorano le uova
2.
Takuo se parpravjajo galobice Ecco come si fanno le “galobice”
3.
Prvega maja bo Triajur Il 1° maggio torna la Triajur
4.
Velikonočne navade v Benečiji Tradizioni pasquali nella Slavia
5.
Le poste restano nelle Valli Zagotovljene poštne storitve
Diventa nostro amico Postani naš prijatelj Seguici! Sledite nam!
Vsak dan, od pandiejka do sabote, poročila: ob 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00 an ob 19.00. www.sedezfjk.rai.it Ob nediejah: poročila so ob 8.00 in 9.45 (pregled zamejskega tiska), 13.00, 14.00, 17.00 in 19.00; ob 9. uri sveta Maša. ODDAJE ZA VIDENSKO PROVINCO Vsako sriedo ob 9.10 pregled slovenskega tiska v Videnski provinci v oddaji »Prva izmena«. Vsako saboto ob 12.00 iz Rezije »Ta rozajanski glas«. Vsako saboto ob 14.10 »Nediški zvon« iz življenja Beneških judi. Vsako zadnjo saboto v miescu ob 12.30 iz Kanalske doline »Tam, kjer teče bistra Bela«.
V saboto ob 21.00 in v nediejo ob 21.00
OKNO V BENEČIJO
tudi na internetu: www.radiospazio103.it