Giornale Dom

Page 1

Quindicinale | petnajstdnevnik - anno XLIX n. 9 15. maja 2014 - Euro 1,20

Napolitano in Pahor

Pogovor Oddo Lesizza

Potrdila italijansko -slovensko prijateljstvo stran 5

»Veseli me fotografirati naše doline« stran 8

Pridobitev v Bijačah

Kanalska dolina

V Rakarjovem hramu odprli etnografski muzej stran 9

V Ovčiji vasi so praznovali svetega Florjana stran 11

Posta Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, Ne/PD- in caso di mancato recapito restituire all’ufficio di Padova detentore del conto, per la restituzione al mittente - TAXE PERçUE - TASSA RISCOSSA - 35100 Padova - Italy

UVODNIK

Prevodi so riesna stvar

J

Marino Qualizza

e že vič ku deset liet, ki so Furlani prevedli v svoj izik Rimski misal, iz nove latinske izdaje, tuo je iz cerkvenega izika, s podobami, ki jih je narisu slovenski jezuit p. Marko Rupnik. Za tele prevod je bila sklicana glih tista komisija, ki je bila malo priet parpravla prevod celotnega Sv. Pisma. V obieh komisijah sam biu klican tudi jest. V parvi, de bi pomeriu naspruotna stališča med Furlani in v drugi ku odgovoran za teološke vede. Dielo je trajalo lieta an je terjalo veliko truda. Nazadnjo je zadovolilo Furlane, zak' je biu prevod Svetega Pisma odobren od Svetega Sedeža, kar pa še čaka prevod misala, zak' so stvari velikega pomiena, zatuo ki gre za božjo službo, ki je vsebina naše viere posebno, če pomislimo na sveto mašo. V telim smislu smo bli mi Slovenci buj srečni, zak' smo dobili Sv. Pismo v slovenščini že v XVI. stuoletju. Od tekrat pa, po Drugem vatikanskem koncilu, imamo na razpolago vič prevodu an je zadnji izšu pred kratkim, v liepem an tekočem iziku. Tudi za mišal se nismo muorali maltrati, zak' so za prevod poskarbieli slovenski škofje, seviede po izbranih strokovnjakih, takuo de, kadar nam je lieta 1976 nadskof Battisti priznu pravico maševati po slovensko, nam je tudi jau, de naj nucamo slovenska bukva. Tuole smo tudi napravli an gledamo spoštovati, posebno v maši, ki jo molemo v Špietru vsako saboto vičer. Poudaru sam na trud, ki ga je trieba vložiti, de so prevodi zvesti originalu. Čuli smo, de so zadnje cajte nekateri v Benečiji napravili nove prevode evangeliju, kar se zdi buj improvizirane, kakor de bi šlo za kajsno »balado«, ki naj bi vajala za vas špietarski dekanat. Že pred leti je biu nieki drugi jezikoslovec samouk napravu prevod parvega in drugega sinoptičnega evangelija, a rezultat nie parnesu evangeljskega veselja, ampa klavarni nasmieh, za tako kumarno an bleduo dielo. Brali smo, de so v Benečiji odkrili niek' novega, ki je ostalo skrito cielih dva tavžint liet, tuo je, de so sinoptični evangeliji štieri. A najdba ni bila odobrena an v telem stuoletju gotovo na bo. Veselimo se, tada, za kar dobrega, liepega, pravega imamo po rokah. Tuole nam je zadost.

V nediejo 25. maja bojo volitve za Evropski parlament in številne kamune

Za pametno politiko doma in v Evropi V

nediejo 25. maja bojo volitve. V vsieh 28 daržavah Evropske Unije je kakih štierstuo milijonu ljudi poklicano, de bi vebralo novi Evropski parlament. Sama slovenska kandidatka v Italiji je Tanja Peric na listi Južnotirolske ljudske stranke-SVP (deželni tajnik SSk Damijan Terpin kandidira v Sloveniji na listi SDS). Te narbuj močni kandidati iz Furlanije Juliske krajine so senatorka Isabella De Monte za PD, poslanka Sandra Savino za FI, regionalni konsiljer Roberto Dipiazza na NCD in Marco Zullo za Gibanje 5 zvezdic. V številnih kamunah bojo vebrali tudi šindike in kamunske konsiljerje. Kaj pa poviedati o kandidatih v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini? Naše vasi so majhane in se vsi poznajo. Zatuo bojo naši ljudje znali – vsaj takuo se troštamo – vebrati narbuj parmierne šindike in konsiljerje za naše kamune. Trieba je spoznati tiste, ki bojo znali lepuo predstaviti naš teritorij in dielati za dobro naših ljudi, ustaviti pa oportuniste, ki promovirajo le same sebe in svoje intereše. Na novih šindikah in konsiljerjah bo tudi odločiteu, kajšna bo nova geografija krajevnih aministracijonu, se pravi, dost kamunu bo ostalo. Dobar ključ, de bi arzločili med kandidati, je pogledati, kaduo je iskreno za domači slovenski jezik in spoštuje lokalno kulturo. Kduor se na briga za tuole, sigurno na bo znu ušafati te prave poti, de bojo naše doline oživiele. Kduor pravi, de kamun muore skarbieti za cieste, za fonjature in takuo naprej, pa de muore pustiti par kraju jezik in kulturo, ima za norca ljudi. Saj se za cieste, fonjature in pobobne reči brigajo vsi, zatuo ki so normalna skarb vsakega šindaka. Par nas je te prava bogatija slovenska podoba in samuo če jo bomo varvali, bomo lahko imieli pravice.

Kduor se na briga za slovenski jezik in kulturo, na diela za naše ljudi

– beri na 6. - 7. - 10. - 11. strani –

SOTTO LA LENTE

Dalla campagna elettorale emerge ancora la necessità di riappacificazione con lingua e cultura

La pregiudiziale slovena da superare

A

alcuni echi provenienti dalla campagna elettorale per il voto comunale del 25 maggio nelle valli del Natisone e del Torre, in Val Resia e Valcanale, ci dicono che ancora una volta l’oggetto principe della contesa è la «questione slovena». E bisognerebbe rallegrarsene se questo fosse il frutto della presa di coscienza che l’identità etnico linguistica rappresenta l’unica àncora di salvezza, l’unica prospettiva per un territorio sempre più derelitto. Così, purtroppo, non è. Infatti ancora una volta argomentazioni da «anni bui» del secondo dopoguerra vengono usate come clava politica nei confronti degli avversari. Non importa se l’Europa rispetto a trent’anni fa è capovolta, senza comunismo, cortina di ferro, Jugo-

slavia e confine; con la Slovenia indipendente, nell’Ue e nella Nato; con i nostri alpini che nelle brigate multinazionali e nelle missioni di pace stanno insieme ai militari sloveni. Non a caso il presidente della Repubblica, Giorgio Napolitano, ricevendo il 6 maggio al Quirinale l’omologo sloveno, Borut Pahor, ha definito quella tra Italia e Slovenia «un’amicizia solida, un’amicizia che non conosce più alcuna delle ferite del passato, un’amicizia che è basata anche sulla presenza delle comunità slovena in Italia e italiana in Slovenia». Non importa anche che ci siano ben tre leggi che tutelano pure gli sloveni – e non natisoniani, ponassiani, resiani, windisch e quantaltro improvvisati linguisti hanno inventato! – della provincia di Udine e li riconoscono

come ricchezza per l’Italia. Tuttavia, il fatto che la «pregiudiziale slovena» nelle valli del Friuli sia per molti versi rimasta fossilizzata agli anni Cinquanta del secolo scorso, pone seri interrogativi anche alle organizzazioni slovene. Evidentemente, qualcosa nella loro pur intensa e lodevole attività non ha funzionato. Con umiltà bisogna prenderne atto e cercare rimedi. Di certo le organizzazioni slovene non hanno mai avuto lo scopo di dividere, dare patenti di slovenità o creare «minoranze» in un territorio, a differenza di Gorizia e Trieste, nel quale lingua e cultura slovene sono state sempre maggioritarie. La loro missione, in linea con la Costituzione e nel dettato dei provvedimenti di tutela, consiste nel far accogliere

e recuperare alla popolazione l’identità slovena come ricchezza e risorsa dopo quasi 150 anni di ostilità, perseguita con i mezzi più subdoli e tuttora in atto da parte di certuni ambienti. Solo riappacificandosi con lingua e cultura slovena, giustamente nella particolarità e vivacità delle varianti locali, le piccole comunità delle valli del Natisone e del Torre, di Resia e della Valcanale disporranno del valore aggiunto che permetterà loro di affrontare il futuro con fondate speranze di sopravvivenza e rinascita. Gli effetti dell’assimilazione alla maggioranza sono, infatti, sotto gli occhi di tutti. Portano il nome di spopolamento, abbandono, disastro economico e sociale, insignificanza politica... E. G.


2

versko življenje

stran

15. maja 2014

dom

PAPEŽ FRANČIŠEK na sredinih splošnih avdiencah nadaljuje s katehezami o darovih Svetega Duha Zgodovina Zgodovina -- kultura kultura

Zaradi pedofilije izključili 848 duhovnikov Vatikan je v zadnjih desetih letih zaradi spolnih zlorab otrok iz duhovniškega stanu izključil 848 duhovnikov. Nadaljnjih 2572 duhovnikov pedofilov je doletel drugačen kanonični ali disciplinski ukrep, na primer odmik v tišino in molitev. Skupaj je Kongregacija za nauk vere od leta 2004 do 2013 zabeležila 3420 verodostojnih prijav proti duhovnikom. V večini primerov je do spolnih zlorab prišlo med letoma 1950 in 1989. Številne od teh duhovnikov je obsodilo tudi civilno sodišče. Podatke je na zasedanju Odbora Združenih narodov proti mučenju razkril stalni predstavnik Svetega sedeža pri Združenih narodih v Ženevi, msgr. Silvano Tomasi. S tem je želel poudariti, da se Cerkev ne izogiba temu problemu, ampak si že več let prizadeva za preprečevanje tega zločina nad otroki, za pomoč žrtvam in kaznovanje odgovornih. Msgr. Tomasi je kot pozitivna primera odgovora na škandal pedofilije navedel primer škofov v ZDA in Avstraliji. Povedal je, da so ameriške škofije in redovne skupnosti za poravnave z žrtvami od leta 1950 do danes namenile približno dve milijardi in pol dolarjev, za terapije žrtev 78 milijonov dolarjev, drugi stroški, na primer za preiskavo obtožb, pomoč družinam in žrtvam so znašali 47 milijonov dolarjev. Vatikanski predstavnik je še poudaril, da se je Cerkev vprašanja spolnih zlorab, ki so rana svetovnih razsežnosti, v zadnjem desetletju lotila sistematično, konstruktivno in učinkovito. Zato je na Katoliško Cerkev mogoče gledati kot primer dobre prakse, ki jo lahko posnemajo tudi druge ustanove.

Arcidiocesi grata a Giovanni Spangaro

Svét Proglobimo je dar,inspremislimo katerim Proglobimo in premislimo se odločamo z Jezusovo logiko

P

R. V.

apež Frančišek je med splošno avdienco nadaljeval s katehezami o darovih Svetega Duha. 7. maja je tako spregovoril o daru sveta. Kot pravi Psalm 16, mi Gospod svetuje in tudi ponoči me opominja moje srce (Ps 16,7). »Vemo, kako pomembno je v najbolj delikatnih trenutkih, da lahko računamo na nasvete oseb, ki so modre in nas imajo rade.« Preko daru sveta je Bog sam s svojim Duhom tisti, ki razsvetljuje naše srce tako, da dojamemo pravi način, kako govoriti in se obnašati, ter pot, po kateri moramo hoditi. »Kako torej ta dar deluje v nas?« To vprašanje si je papež Frančišek zastavil za izhodišče. V trenutku, ko ga sprejmemo in gostimo v svojem srcu, nas Sveti Duh takoj napravi občutljive za njegov glas. Tako začne »usmerjati naše misli, naša čutenja in naše namene v skladu z Božjim srcem«. Istočasno nas navaja, da notranji pogled vse bolj obračamo naproti Jezusu, ki je vzor našega načina ravnanja in sklepanja odnosov z Bogom Očetom ter brati. »Svet je torej dar, s katerim Sveti Duh našo vest naredi sposobno, da se za nekaj konkretno odloči v občestvu z Bogom, v skladu z logiko Jezusa in njegovega evangelija.« Na ta način notranje in pozitivno rastemo. Duh nam pomaga, da nismo na milost in nemilost prepuščeni sebičnosti, da ne pademo v zgolj lasten način gledanja na stvari. S tem, kot je nadaljeval papež Fran-

čišek, nam »Duh pomaga rasti in tudi živeti v skupnosti«. »Bistveni pogoj, da ta dar ohranimo, je molitev.« Moliti je zelo pomembno. Moliti molitve, ki jih vsi poznamo od otroštva dalje, pa tudi moliti s svojimi besedami. Gospoda moramo prositi: »Gospod, pomagaj mi, svetuj mi, kaj moram storiti sedaj?« »Z molitvijo naredimo prostor, da Duh lahko pride in nam v določenem trenutku pomaga, nam svetuje glede tistega, kar moramo mi vsi storiti. Molitev! Nikoli ne pozabiti na molitev. Nikoli! Nihče, nihče ne opazi, če molimo na avtobusu, na poti: molimo v tihoti, s srcem. Izkoristimo te trenutke, da bi molili, molili, da bi nam Duh dal dar sveta.« Papež Frančišek je nadaljeval, da v intimnosti z Bogom in v poslušanju njegove Besede počasi odstranimo našo osebno logiko, ki ji običajno narekujejo naše zaprtosti, naši predsodki in naše ambicije. Namesto tega se naučimo spraševati Gospoda: »Kaj je tvoja želja? Kakšna je tvoja volja? Kaj je všeč tebi?« Tako v nas dozori »globoka, skoraj nenaravna sintonija v Duhu«. Takrat izkusimo resničnost Jezusovih besed, ki jih najdemo v Matejevem evangeliju: »Ne skrbite, kako in kaj bi govorili, kajti tisto uro vam bo dano, kaj naj bi govorili. Ne boste namreč govorili vi, temveč Duh vašega Očeta bo govoril v vas.« (Mt 10,19-20) Sveti Duh nam svetuje. Toda mi mu moramo dati prostor, da nam lahko svetuje, je poudaril papež. Narediti mu prostor pa pomeni »mo-

Naredimo prostor, da nam Sveti Duh lahko svetuje

liti, moliti, da bi prišel in nam vedno pomagal«. »Tako kot vsi drugi darovi Duha tudi svet predstavlja zaklad za vso krščansko skupnost. Gospod nam ne govori le v intimnosti srca. Govori nam, toda ne samo tam, ampak nam govori tudi preko glasu in pričevanja bratov.« Velik dar je srečati moške in ženske vere, ki nam predvsem v zapletenejših in pomembnejših trenutkih življenja pomagajo razsvetliti srce in prepoznati Gospodovo voljo. Papež se je spomnil na dogodek, ko je nekoč spovedoval v Marijinem svetišču Lujan v Argentini. Pred spovednico je bila dolga vrsta. V njej je stal tudi fant, ki je bil »moderen«: nosil je uhane, bil je tetoviran. Prišel je, da bi povedal, kaj se mu je zgodilo.

LA STAGIONE DEI PELLEGRINAGGI ha un calendario ricco di appuntamenti

Sono stati celebrati il 7 maggio nella chiesa di San Marco in Chiavris a Udine i funerali di Giovanni Spangaro, morto a 84 anni nella notte di domenica 4 maggio. A presiedere le esequie di questo grande friulano, imprenditore sempre al passo con l'innovazione, uomo di fede e sempre molto vicino alla Chiesa Udinese anche nella promozione della sua presenza nei mass media, partigiano e intellettuale di grande cultura e fine sensibilità, c'era il suo grande amico mons. Pietro Brollo, Arcivescovo emerito di Udine, che con «Giovanin» aveva stretto una forte amicizia fin dai tempi in cui era parroco ad Ampezzo. Anche l'Arcivescovo di Udine, mons. Andrea Bruno Mazzocato, ha voluto far giungere un messaggio che è stato letto nel corso delle esequie dal vicario generale, mons. Guido Genero. Ricordando che Spangaro ha saputo dare un impulso straordinario all'Ucid (Unione cristiana imprenditori e dirigenti), alle Arti Grafiche Friulane, al settimanale diocesano «la Vita Cattolica» e a Radio Spazio, «senza mai chiedere nulla in cambio», mons. Mazzocato ha affermato che «a lui la nostra Arcidiocesi deve grande gratitudine e lo ascrive tra i suoi figli migliori».

Il mese mariano a Porčinj

S

i è aperta a Porčinj/Porzûs di Attimis la stagione dei pellegrinaggi 2014. Sabato 26 aprile mons. Dionisio Mateucig ha celebrato la messa in sloveno. Il giorno successivo, domenica 27 aprile, c’è stata la tradizionale salita a piedi, in preghiera, dal bivio di Forame, a raggiungere la cappella dell’apparizione della Vergine, dove è stata celebrata la messa all’aperto. A presiedere l’eucaristia, animata dalla corale «Faisi dongje» di Racchiuso, è stato monsignor Giampaolo D’Agosto, unitamente al parroco, don Vittorino Ghenda. Il piccolo edificio sacro, adornato per l’occasione con fiori e nastri bianchi, è stato oggetto, nelle scorse settimane, di un intervento di miglioria che ha previsto la tinteggiatura delle pareti e alcune opere di sistemazione. Non si contano le firme dei fedeli, sul libro delle presenze, e le sempre più numerose immagini di bambini, famiglie, uomini e donne che vengono sistemate con fede ai piedi della statua della Madonna, con richieste di protezione e aiuto. Il comitato pastorale e gli abitanti di Porzûs hanno organizzato al me-

Imel je velik, težak problem. Kot se spominja papež Frančišek, mu je fant dejal, da je o vsem povedal tudi svoji mami. Ta mu je odgovorila, naj gre k Mariji in da mu bo ona povedala, kaj mora storiti: »To je bila ženska, ki je imela dar sveta. Ni vedela, kako razrešiti problem svojega sina, a pokazala mu je pravo pot: pojdi k Mariji, ona ti bo povedala. To je dar sveta. Tista ponižna, preprosta ženska je sinu dala najbolj pravi nasvet.« Kot je nadaljeval papež Frančišek, mu je tisti fant namreč povedal, da je medtem, ko je gledal Marijo, začutil, kaj mora storiti. »Meni ni bilo treba govoriti,« je zgodbo sklenil papež, saj sta »že vse povedala njegova mama in fant sam«.

5. VELIKONOČ. NEDIEJA

Pot, resnica in življenje Evangelij po Janezu (14,1-12)

»V

glio l’inizio della stagione dei pellegrinaggi, che prevede un calendario fitto di appuntamenti, dal mese mariano di maggio alla chiusura ufficiale d’autunno. Grazie al completo rifacimento dell’asfalto della strada che da Attimis conduce nel borgo, anche nei mesi freddi sarà comunque possibile raggiungere la Cappella in tutta sicurezza. Per l’accoglienza dignitosa del pellegrino a Porzûs, del resto, i cantieri di miglioria si susseguono uno dopo l’altro: nella chiesa del paese, in

corrispondenza del coro ove, secondo la tradizione, la Vergine apparve più volte, sono stati eseguiti alcuni lavori di dettaglio, per impreziosire, valorizzare e conservare uno spazio così importante. Qui, per tutto il mese di maggio, ogni domenica, alle 16, sarà recitato il rosario, e ogni giovedì e sabato, alle 10.30, sarà celebrata la messa. Il 22 giugno, il 20 luglio e il 24 agosto, alle 17, sarà celebrata, invece, la messa dell’ammalato. Domenica 3 agosto, alle 17, infine, messa del benefattore.

aše sarce naj se na vznemirja. Viervite v Boga, tudi v me viervite! V hiši mojega Očeta je puno prestora. Če bi ne bluo takuo, al’ bi vam reku: Grem proč, de vam parpravim prestor? Kàr puojdem proč in vam parpravim prestor, bom spet paršu in vas vzeu k sebe, de bote tudi vi tam, kjer sam jest. In kam jest grem, poznate pot.« Tomaž mu je reku: »Gaspuod, na vemo, kam greš. Kakuo bi mogli poznati pot?« Jezus mu je jau: »Jest sam pot, resnica in življenje. Nobedan na pride k Očetu drugač ku po mene. Če sta spoznali mene, bote spoznali tudi mojega Očeta. Od sada ga poznate in videli ste ga.« Filip mu je reku: »Gaspuod, pokaži nam Očeta in zadost nam bo.« Jezus mu je jau: »Filip, tarkaj cajta sam med vami in me niesi spoznu? Kduor je videu mene, je videu Očeta. Kakuo moreš ti reči: ›Pokaži nam Očeta.‹ Morebiti na vierješ, de sam jest v Očetu in Oče v mene? Besied, ki vam jih guorim, ne guorim sam od sebe; ampa Oče, ki ostaja v mene, diela svoja dela. Vierte mi, de sam jest v Očetu in Oče v mene; če pa tega ne vierjete, vierte zaradi diel samih. Resnično, resnično, poviem vam: Kdor vierje v me, bo diela, ki jih jest dielam, tudi sam dielu, in še buj velika ku tela bo dielu, zatuo grem jest k Očetu.«


dom

15. maja 2014

NUOVE IPOTESI

zgodovina - kultura

stran

3

Zgodovina Zgodovina - kultura - kultura

sull’origine del piccolo affresco del volto di Cristo attribuito a Jernej di Škofja Loka sulle pareti della grotta

Veronica e Sindone non svelano Proglobimo Proglobimo in premislimo in premislimo il mistero del “volto santo” di Antro Il volto di Cristo di Antro rappresenta un unicum nelle riproduzioni della Sindone eseguite a partire dalla fine del ‘400

«S

Giorgio Banchig

velato il mistero della Veronica»: sotto questo titolo il settimanale diocesano «la Vita Cattolica», nell’edizione di sabato 13 aprile 2002, pubblicò una breve cronaca nella quale facevo il resoconto di un’interessante conferenza organizzata dall’Associazione studi storici di Cividale e tenuta il 2 aprile nella sala parrocchiale di Antro. Ad intervenire furono la storica dell’arte Michela Gus e il noto medico sindonologo Sebastiano Rodante. Oggetto degli interventi fu quel piccolo affresco del volto di Cristo presente sulla parete rocciosa sinistra all’ingresso della chiesa-grotta. Definito «Veronica» in quanto presenta i tratti essenziali dell’immagine che Cristo lasciò impressa sul lino con cui una donna, chiamata Veronica, gli asciugò il volto lungo la Via dolorosa, il dipinto rappresentava fino ad allora uno degli enigmi più affascinanti presenti nel complesso monumentale di San Giovanni d’Antro. Michela Gus, attraverso una serie di comparazioni tra affreschi del XVI secolo, sostenne che il dipinto era opera di Jernej-Bartolomeo di Škofja

Nelle foto: a destra il volto della Sindone di Torino con, evidenziate, le macchie di sangue causate dalla corona di spine e rimaste impresse sul telo di lino; a sinistra le stesse macchie sul «volto santo» di Antro che, secondo il sindonologo Sebastiano Rodante, «rappresenta per importanza e sovrapponibilità un nuovo tassello nel vasto mosaico sindonico».

Loka (o della sua scuola), un fecondo pittore attivo nei primi decenni del ‘500 in vari centri delle valli dell’Isono e del Natisone. Secondo la Gus lo stile e la gamma cromatica della «Veronica» sono simili a quelli che si riscontrano negli affreschi, attribuiti al pittore sloveno, presenti nella chiesa di San Brizio a Volarje, nelle vele laterali della volta del presbiterio e sull’arco trionfale della chiesa di Santa Lucia di Cravero. Com’è noto Škofja Loka era a quell’epoca un vivace centro culturale ed artistico dal quale, attraverso gli artisti formatisi nelle botteghe dei mastri architetti, pittori e scultori, si diffuse nella Gorenjska e in altre

aree slovene lo stile tardo gotico (o gotico internazionale o fiorito) che, dopo aver percorso un lungo cammino arrivò nell’Europa centrale (cattedrale di San Vito a Praga), da dove approdò in Slovenia (Kranj, Škofja Loka...) e da lì fu esportato anche nei domini della Serenissima abitata dagli «schiavoni», cioé nelle Valli del Natisone e del Judrio fino a lambire la pianura friulana, dove s’incontrò con il tardo gotico veneziano. Con gli architetti lavorarono anche scultori e pittori come il nostro Jernej del quale lo storico dell’arte Emilijan Cevc scrisse: «Bartolomeo non è un pittore di qualità eccezionale, ma un solido maestro artigiano che disseminò i

suoi affreschi non solo nei dintorni di Škofja Loka, ma per tutta la Gorenjska fino a Bohinj e fu certamente uno dei pittori più operosi nella Gorenjska e nella Valle dell’Isonzo negli anni Venti e nei primi anni Trenta [del XVI secolo, ndr]. La sua espressione stilistica è essenzialmente tardo gotica, la sua tavolozza limitata a tre o quattro colori caratteristici (ocra, bruno rossastro, verde); caratteristico è il suo modo di modellare i volti con un rossore triangolare sulle guance; le sue figure sono snelle e il suo stile narrativo molto popolare» (E. Cevc, L’apporto di Andrea da Loka nell’architettura gotica slovena, in Sulle strade di Andrea da Loka - Na poteh Andreja iz Loke, San Pietro al Natisone s.d., p. 82). Nella conferenza tenuta ad Antro il sindonologo Sebastiano Rodante, di casa nel Cividalese dove si era accasata sua figlia sposando un Paussa originario di Oborza, ha fatto un’altra rivelazione importante: le tracce di sangue dipinte sulla «Veronica» della Grotta riproducono con sorprendente fedeltà quelle presenti sulla Sindone conservata nel duomo di Torino. Secondo Rodante il pittore che le eseguì vide il sacro lino in una delle ostensioni, che si sono ripetute tra la fine del ‘400 e gli inizi del ‘500 a Chambéry in Francia dove era custodito prima di essere trasferito a Torino, oppure ha ricevuto da pellegrini e viandanti indicazioni molto dettagliate, o anche, aggiungo io, ha potuto vedere una esatta riproduzione del volto della Sindone. Il volto di Cristo di Antro, secondo Rodante, «rappresenta per importanza e sovrapponibilità un nuovo tassello nel vasto mosaico sindonico ed un unicum nelle riproduzioni della Sindone» eseguite a partire

dalla fine del ‘400. In queste, infatti, le tracce di sangue sulla fronte del Crocefisso sono dipinte in maniera approssimativa, nella «Veronica» di Antro si trova una coincidenza con il lenzuolo di Torino che ha letteralmente sorpreso il sindonologo. Va ricordato che Sebastiano Rodante si avvicinò giovanissimo agli studi sulla Sindone e all’inizio era scettico circa la possibilità che essa realmente avesse avvolto il corpo di Cristo morto. Approfondendo gli studi lo scetticismo si trasformò in curiosità, poi in interesse e in una vera passione che lo portarono a leggere quasi tutte le opere pro e contro l’autenticità, diventando uno studioso cardine della ricerca scientifica sul lenzuolo sindonico. Fu lui a teorizzare che l’impronta sul lenzuolo di Torino sia frutto dello scoppio di un lampo di luce verificatosi al momento della resurrezione del Cristo. Mistero svelato, dunque? Per lungo tempo le risposte di Michela Gus e di Sebastiano Rodante mi sono parse esaurienti: la «Veronica» è stata eseguita agli inizi del secolo XVI da Jernej di Škofja Loka, che probabilmente aveva affrescato anche la cappella tardogotica di San Giovanni e che nel raffigurare il volto di Cristo aveva riprodotto con scrupolo le macchie di sangue che appaiono sull’Uomo crocifisso della Sindone. Ma ulteriori e attente osservazioni del dipinto, approfondimenti sulle riproduzioni iconografiche della Sindone, della Veronica e del Volto santo «acherotipo», cioè non dipinto da mano umana, mi hanno portato a formulare un’altra ipotesi sull’origine di quel piccolo affresco attribuito a Jernej di Škofja Loka. (1. continua)

SKUPINA SLAVISTU na dielu, za odkrit in študierat stare navade, ki so jih naši priedniki spoštoval’ v teku lieta

De bi ne izginila globoka duša našega ljudstva

V

elika udeležba par precesijah po puoju, ki so se na guod svetega Marka ponovile v vaseh posejanih na rebrah Matajurja – Marsin, Ruonac, Tarčmun in Matajur – in v lieški fari, interes, zanimanje za članke v Domu, ki opisujejo stare navade in tradicionalne ricete, kažejo, de so naši ljudje šele povezani s svojo preteklostjo, z znanjam, ki so ga pouerbali od te starih, z modruostjo, ki je vodila življenje, z naravo, ki je nudila živež in vse potriebno za preživetje. Ries je, de od kar so ble tele navade vsakdanji kruh in vsi ljudje so jih poznal’ in spoštoval’, je minilo puno cajta in puno stvari se je spremenilo v vsakdanjem življenju Slovencu v videnski provinci. Če 50-60 liet od tega so skor vse družine živiele iz

kmetuškega diela, donas je obratno, se prave, de jih je le malo, ki izključ-

no živijo iz diela na gruntu. Kaj je pomenila tela velika socialna in ekonomska sprememba? Pomenila je, de so se ljudje počaso

odtargali od ritmu kmetuškega diela, od njega kulture in navad, in tud od domačega slovenskega jezika, ki je biu tesnuo povezan z vsakdanjim dielam ter s kulturo in navadami, ki so se skuoze stuolietja rodile in se iz roda v rod ponavljale. Druga velika sprememba se je pokazala v vierskem življenju in tuo v trojnem smislu. Najparvo se je tudi v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini pokazala sekularizacija, fenomen, ki je od 60. liet prejšnjega stuolietja zajeu še posebe zahodni del sveta in je na nieko vižo odstraniu, oddaljiu ljudi od cerkvenega življenja na sploh ter od tradicionalnega vierovanja in vierskih navad; v drugem smislu se je sprememba pokazala v tem, de se je le v malo farah ohranila slovenska be-

sieda, v kateri so vierniki pieli, molili in ponavljali formule povezane s starimi navadami; v trečjem smislu je sprememba razvidna v velikem zmanjšanju domačih duhovniku (v 50. lietih prejšnjega stuolietja jih je bluo kar 24 v špietarskem dekanatu, donas so le 4!), ki so daržali živo slovensko besiedo in stare navade. Kakuo globoka je bila tela sprememba in kaj pomeni za Benečijo, je razvidno iz besied, ki jih je slovenski zgodovinar Simon Rutar napisu o viernosti Benečanu: »Beneški Slovenci so tudi zelo pobožni in katoliški cerkvi udani. Duhovniki pa so tudi znali cerkev popularizirati, utisniti jej čisto naroden značaj«; in še: »Svoje duhovnike globoko spoštujejo in lepo skrbé za nje, saj duhovnik jim je vse.« (Beneška Slovenija, Ljubljana 1899, anast. izdaja Čedad 1998, str. 66-67). Če k temu doložimo še dolgo in ostro peganjanje slovenskega jezika s strani italijanske politike, imamo jasno podobo o kulturnem in jezikovnem stanju Slovencev videnske province in o njih povezavah s preteklostjo in z navadami svojih pri-

edniku. Pred takimi globokimi spremembami se ries čudimo, ko vidimo in slišimo, de v tisti vasi so ohranil’ navado devetice božične, de v tisti fari šele spoštujejo precesijo po skor zapuščenem puoju, de na tistem hribu šele nietijo kries svetega Ivana, de nieka gaspodinja šele pečè velikonočne galobice … Vse tuo pomeni, de je globoka duša našega ljudstva še živa, de pruot vsemu, kar se je v zanjih desetlietjih dogodilo, korenine so šele vitalne in de iz njih se more rodit kaj novega in liepega. Seviede stari cajti se na varnejo vič; se ne more mislit, de ljudje začnejo spet z lopato kopat njive in s koso sieč sanažeta … pa se more dielat, de duh in kultura tistih navad ne gresta v pozabo, kier prestavljata velike človieške in vierske vrednote. Prepričani tega so se mladi slavisti iz Benečije, Rezije, Kanalske doline in od drugod odločili odkrit, raziskovat, študierat stare navade Slovencu videnske in ponudit njih dielo bralcem Doma in na spleti strani ljubiteljem naše domače kulture. Sk. Sl. (1. gre naprej)


4

poglobimo in premislimo

stran

l’Opinione di

15. maja 2014

dom

PREDSEDNICA VLADE je odstopila po porazu na kongresu svoje stranke Zgodovina Zgodovina - kultura - kultura

Riccardo Ruttar

Slovenija predčasnim volitvam naproti

Proglobimo Proglobimo in premislimo in premislimo Tra Italia e Slovenia

«S

solida amicizia

ignor Presidente, Caro Amico». Mi fanno un certo effetto queste parole con cui il Presidente Giorgio Napolitano, il massimo rappresentante ufficiale di questa nostra martoriata Italia, ha salutato il «pari grado» della vicina Slovenia. Con questa solenne premessa, Napolitano ha voluto concludere il suo saluto all’ospite e nel prosieguo ha attribuito un ruolo anche a noi, valligiani della fascia confinaria, dicendo: «La positiva evoluzione delle nostre relazioni bilaterali non avrebbe potuto raggiungere l’attuale ampiezza senza lo straordinario contributo delle rispettive minoranze nazionali. L’interazione fra la comunità italiana in Slovenia e quella slovena in Italia rappresenta un insostituibile valore aggiunto per l’ulteriore approfondimento della reciproca comprensione». Parlava anche di noi beneciani, minoranza linguistica, e ci riconosceva un contributo positivo nelle relazioni bilaterali, vale a dire tra gli Stati confinanti, che fino a poco tempo fa, per tutto il periodo della guerra fredda, erano separati dal confine non solo militare, chiamato Cortina di ferro. Caro amico, dunque. Detto anche per noi. E lo voglio sottolineare, anche in questo frangente, quando anche noi valligiani saremo presto chiamati ad esprimere col voto il nostro orientamento, sia per quanto riguarda il senso storico dell’Europa unita da concretizzare, sia per dare il nostro assenso a progetti politici ed amministrativi che possano effettivamente concretizzare anche da noi le «relazioni bilaterali». L’ha detto e ribadito, Napolitano, il ruolo che ci compete, quello di costituire veramente, e finalmente, lo «insostituibile valore aggiunto per l’ulteriore approfondimento della reciproca comprensione». È il Presidente che ci dà un ruolo, che ci affida un compito, che ci riconosce un merito e noi… Mi vengono in mente le antistoriche, sorpassate diatribe linguistiche e le contrapposizioni semantiche tra Sloveni e Resiani, Natisoniani, Ponassiani e simili suddivisioni di identità fasulle. Per Napolitano non è meno «italiano» uno sloveno in Italia quando afferma la sua identità. È rifiutandola che si dimostra meno italiano, rifiutando il ruolo che gli compete di tramite, di legame e di promozione alla «comprensione reciproca». «Desidero dunque ribadire – chiarisce, una volta per tutte, Napolitano – oggi l’impegno, che so essere pienamente condiviso, a far sì che queste comunità possano godere nel Paese in cui vivono una piena integrazione, nel rispetto della loro identità e delle loro tradizioni». Non ha trattato con sussiego, dall’alto in basso, Napolitano, il suo ospite anche se Pahor rappresenta solo un paio di milioni di cittadini rispetto ai 60 della nostra Repubblica. Trenta Slovenie per una Italia, se si dovesse dar senso ai numeri. E invece, un rapporto di dialogo alla pari, nel rispetto dei reciproci ruoli, quando ciò che conta è il rispetto dell’altro, il rapporto civile e non la valutazione della forza politica, economica e militare. Di piena integrazione si è parlato, per noi sloveni di qui e per gli italiani di là. Alle parole di queste massime autorità seguiranno i fatti? Essi rappresentano il meglio, le buone intenzioni, il «cosa si dovrebbe». Ad una settimana di distanza giungono notizie poco lusinghiere da Lubiana: l’aiuto economico alla comunità slovena in Italia sarà drasticamente ridotto. È la crisi, di qua e di là; tanto più che il governo sloveno vacilla. Ragione di più per prendere coraggio e rivendicare il nostro ruolo.

S

R. D.

lovenija se je znašla v eni najresnejših političnih kriz. Po vladah Boruta Pahorja in Janeza Janše je svoj mandat predčasno končala že tretja vlada v manj kot štirih letih. Po zmagi ljubljanskega župana Zorana Jankovića na kongresu Pozitivne Slovenije, sicer stranke, ki je na volitvah decembra 2011 prejela največ glasov, njegova protikandidatka Alenka Bratušek je odstopila s položaja premierke in na široko odprla vrata k predčasnim volitvam. Vladne partnerice so že vnaprej povedale, da z Jankovićem ne bodo sodelovale v koaliciji, v primeru njegove zmage so tudi pričakovale takojšnji odstop Bratuškove. Igor Lukšič (SD), Karl Erjavec (DeSUS) in Gregor Virant (DL) so bili z njo enoglasni. Odločitev premierke so označili kot odgovorno in najboljši možni korak za dobro države v prihodnje. Bratuškova je pojasnila, da med dosedanjimi koalicijskimi partnerji vidi pripravljenost za predčasne volitve še pred poletjem. »Prav je, da imate državljani čim prej možnost odločiti, kako in s kom naprej. Odgovornost političnega razreda je pri tem ogromna, vendar si to preizkušnjo Slovenija ta trenutek lahko privošči,« je poudarila Bratuškova. Predsednik Državnega zbora JankoVeber pa je izjavil, da izvedba volitev 22. junija po njegovem mnenju ni realna. Ob razglasitvi premierkine odstopne odločitve so koalicijski predsedniki sicer našli samo pozitivne be-

Alenka Bratušek

sede za vodenje vlade in sprejemanje ukrepov pod vodstvom Alenke Bratušek. Tudi sama je dejala, da panika ni potrebna, saj da so stabilizirali javne finance, da je Slovenija suverena država, ki je zmogla brez tuje pomoči. Ob tem spomnimo, da si bodo davkoplačevalci mandat Bratuškove zapomnili predvsem po tem, da bo za nujno potrebno sanacijo bančne luknje uporabljen davkoplačevalski denar v višini skoraj pet milijard evrov. Po Jankovićevi zmagi je iz poslanske skupine PS iztopilo kar 11 od 27 poslancev. Pod vodstvom Bratuškove bo nastala nova stranka. Kaj pravi pa opozicija? »Že pred potopitvijo barke Alenke Bratušek smo prav ocenili, da je vlada z brezglavim zadolževanjem in dvigovanjem davkov škodljiva za Slovenijo,

Mandat končala že tretja vlada v manj kot štirih letih

saj njen način reševanja gospodarske krize še dodatno poglabja krizo v državi – je v izjavi za javnost napisala stranka Nova Slovenija –. Z novim zadolževanjem in novimi davki ni mogoče zagnati slovenskega gospodarstva. Nekaterih projektov, ki so nujno potrebni, kot je privatizacija in racionalizacija javnega sektorja, pa se ta vlada resno sploh ni dotaknila. Krščanski demokrati o predvolilnih koalicijah za parlamentarne volitve še nismo razpravljali, poudarjamo pa, da je naše sodelovanje s SLS pred evropskimi volitvami zelo dobro, zato obstaja možnost, da se bomo dogovorili za kakšno obliko sodelovanja tudi pred parlamentarnimi volitvami.« Podpredsednik SDS, največje opozicijske stranke, Milan Zver je povedal, da se v stranki prizadevajo, »da medtem ko čakamo na predčasne volitve, ki bi sicer že zdavnaj morale biti, dopolnimo in spremenimo volilni sistem, ki bi napravil politični sistem nekoliko bolj stabilen in učinkovit. Sedaj vidimo, da volilni sistem regenerira politično krizo,« je povedal. O pravnomočni obsoddbi na dve leti zapora predsednika SDS Janeza Janše v aferi Patria je Zver povedal, da je šlo za političen proces. »O njej se bo v Evropi še veliko pogovarjalo. Bivši predsednik Kučan je dejal, da je to sramota za obsojenega. Jaz pa mislim, da je taka sodba sramotna za sodnike, ki so tako obsodbo sprejeli,« je bil jasen. Sam Janša je poudaril, da »se tisti, ki misli, da je SDS samo Janež Janša, moti.« Kar pomeni, da v primeru zmage na volitvah, bodo v svojih vrstah našli primernega predsednika vlade. Javnomnenjske raziskave sicer zaenkrat pripisujejo prvo mesto prav njegovi stranki.

MAŠO ZADUŠNICO STA V GORICI darovala domači nadškof Roberto Maria Radaelli in koprski škof Jurij Bizjak

Tolminski puntarji kakor hlapec Jernej

T

retjega maja sta v Gorici darovala mašo zadušnico za voditelje tolminskega punta koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak in goriški nadškof metropolit msgr. dr. Carlo Roberto Maria Redaelli. Pri bogoslužju so sodelovali pevski zbori z Občin, iz Devina in Lojze Bratuž iz Gorice ter cerkvena zbora iz župnij Tolmin in Kobarid. Sveto mašo so darovali ob zaključku Puntarskega leta. Pred 300 leti so bili v Gorici med drugim in tretjih tednom po Veliki noči usmrčeni voditelji tolminskega punta. Enajst »jogrov« je z življenjem plačalo visoko ceno za »staro pravdo«. Edini do sedaj znani puntarski grob, kot izhaja iz zapisa goriške stolne mrliške knjige, se nahaja pri cerkvi sv. Ivana (nekdanjem pokopališču), danes slovenskem pastoralnem centru v mestnem središču. Objavljamo homilijo koprskega škofa msgr. dr. Jurija Bizjaka. Opravljamo mašo zadušnico za tolminske puntarje in prosimo Gospodovega usmiljenja tako zanje kot za njihove oblastnike. (...) Apostol Pavel namreč naroča vsem

podrejenim: »Vsak človek bodi višjim oblastem pokoren; ni je namreč oblasti, razen od Boga in te, ki so, so od Boga postavljene. Kdor se torej ustavlja oblasti, se upira Božji naredbi; kateri pa se upirajo, si bodo sodbo nakopali« (Rim 13,1-2; prim. Tit 3,1). Prav tako pa tudi apostol Peter: »Podvrzite se zaradi Gospoda vsakemu človeškemu redu: bodisi kralju kot najvišjemu, bodisi poglavarjem kot od njega poslanim, da hudodelce kaznujejo, dobre pa pohvalijo« (1 Pt 2,13-14). Modri Salomon pa na drugi strani v Pridigarju tolaži vse podrejene z besedami: »Če vidiš, da v deželi zatirajo ubožca in si lastijo sodbo in pravico, ne čudi se temu veselju, kajti nad visokim bedi višji in nad njima so še višji. Prednost zemlje je v vsem, kralj je polju podrejen« (Prd 5,7-8). In svari oblastnike: »Slišite torej, kralji, in umejte; poučite se, vladarji knezov zemlje! Poslušajte vi, ki gospodujete množici in se ponašate s trumami ljudstev! Gospod vam je dal oblast in moč Najvišji, ki bo presodil vaša dela in preiskal vaše načrte; ker

kot služabniki njegovega kraljestva niste prav sodili in ne izpolnjevali postave in ne živeli po Božji volji!« (Mdr 6,1-4). Vse, kar se zgodi, pa se zgodi po Božji volji. (...). Zgodba tolminskih puntarjev pa je potem do svoje mere vsekakor podobna tudi zgodbi o hlapcu Jerneju in njegovi pravici, ki je, takšna kot je, seveda podobna zgodbam današnjih samomorilskih napadalcev. Če pa bi hlapec Jernej, namesto da je Sitarjevo domačijo zažgal in skočil med zublje, lačen in žejen in nag zmrznil na Sitarjevem pragu, ni nobenega dvoma, da bi njegova zgodba brez pridržka bila popolnoma primerljiva z znano evangeljsko priliko o bogatinu in ubogem Lazarju (prim. Lk 16,19-31). Vse omenjene zgodbe je namreč mogoče in jih je potrebno nadgraditi z naročilom apostola Pavla, ki hoče pokazati Korinčanom še mnogo odličnejšo pot in jim poje hvalnico ljubezni, ki »je potrpežljiva in dobrotljiva, ni zavistna, se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče

svojega, se ne da razdražiti, ne misli hudega, se ne veseli krivice, veseli se pa resnice, vse opraviči, vse veruje, vse upa, vse prenaša« (1 Kor 13,4-7). – In seveda rojeva obilne in oprijemljive duhovne sadove, ki so do neke mere preverljivi tudi v primeru žrtev tolminskega punta. In tako nadgrajene zgodbe nam kličejo v spomin še brezštevilne druge primere, ki dvigajo visoko našega duha in se razgledujejo daleč čez obzorje tega minljivega sveta. Takšna je med drugimi tudi zgodba o prvem mučencu Štefanu in apostolu Pavlu, ki ju sveti pisatelj Fulgencij opisuje takole: »Ljubezen je namreč podpirala Štefana, da je (z odpuščanjem) zmagal surovega in podivjanega Savla. Tako je zaslužil, da ima v nebesih za tovariša tistega, ki je bil na zemlji njegov preganjalec … Zato je zdaj Pavel srečen poleg Štefana, s Štefanom uživa Kristusovo slavo, s Štefanom se raduje, s Štefanom kraljuje. Po Štefanovi molitvi je šel Pavel tja, kamor je šel pred njim Štefan, ki so ga ubili Pavlovi kamni« (Sveti Štefan, BB, 2 berilo).

Koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak.

Natančno ista misel veje tudi iz besed, ki jih pesnik Gradnik polaga na usta mrtvemu vojaku v tujini: »Zemlja tuja, zdaj že moja mati: šele v tvojem srcu sem spoznati moral, da se veže z reko reka, s cesto cesta, da je od človeka do človeka most in da žarijo zvezde preko mej na domačijo vsako in nobene ni razlike v hrepenenju trav in trepetlike in da vse prešinja iskra Božja, ki so drug pri drugem brez orožja« (Mrtvi vojak v tujini). Gospod, daj vsem rajnim večni pokoj – in večna luč naj jim sveti. Naj počivajo v miru. Amen.


dom

v ospredju

15. maja 2014

stran

5

PREDSEDNIK GIORGIO NAPOLITANO je v Rimu gostil slovenskega predsednika Boruta Pahorja iz iznaših naših dolin dolin

Prijateljstvo med Italijo terske terskedoline doline in Slovenijo vse bolj trdno Slovenci v Italiji in Italijani v Sloveniji lahko pomembno prispevajo k nadaljnemu razvoju odnosov med državama

P

rezija/kanalska rezija/kanalskadolina dolina bremen preteklosti, ki so stkali poseposoc posoc ˇje ˇje sport sport

R. D.

redsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je 6. maja mudil na državniškem obisku v Rimu, kjer ga gosti predsednik Italijanske republike Giorgio Napolitano, ki je izpostavil skupno prizadevanje za integracijo odnosov med Italijo in Slovenijo. Povedal je, da se s slovenskim predsednikom strinjata glede vprašanj, povezanih s prihodnostjo in širitvijo Evropske unije. Pomembno je, da se prijateljstvo med državama utrjuje, zelo pomembna je tudi skrb za obe manjšini. »Kadar se dva državnika, dva voditelja zadržita na pogovorih na štiri oči bistveno dlje časa, kot je bilo predvideno, sta samo dve možnosti: ali je veliko problemov, pri katerih se razhajata, ali pa je toliko priložnosti, do katerih se strinjata,« je povedal Borut Pahor. Slovenski predsednik je obisk

Predsednika Giorgio Napolitano in Borut Pahor na Kvirinalu v Rimu.

začel s sestankom s predsednikom Konfederacije industrijalcev Giuliem Squinziem in predstavniki slovenskega in italijanskega gospodarstva. Sogovorniki so se pogovarjali o možnostih povečanja blagovne menjave med državama. Po položitvi venca na spomenik neznanemu vojaku na trgu Piazza Venezia in uradnem sprejemu z vojaškimi častmi je predsednik nadaljeval pogovore v predsedniški palači,

kjer sta se slovenski in italijanski predsednik najprej zadržala v daljšem pogovoru na štiri oči. Sledili so plenarni pogovori med delegacijama Italijanske republike in Republike Slovenije pod vodstvom obeh predsednikov. Napolitano in Pahor sta glavno vsebinsko težo namenila evropski ideji in njeni prihodnosti. Ugotovila sta, da so bili v preteklosti narejeni pomembni koraki za premostitev

bej tesne vezi med državama, današnji državniški obisk pa predstavlja priložnost za utrditev temeljev za skupno evropsko prihodnost. Izpostavila sta tudi, da lahko obe narodni manjšini pomembno prispevata k nadaljnjemu razvoju odnosov med državama. Kot pričakovano, sta predsednika v pogovoru veliko pozornosti namenila bližnjim volitvam v Evropski parlament, ki predstavljajo priložnost za uveljavljanje več neposredne demokracije pri imenovanju novega vodstva Evropske unije in so lahko, tako sogovornika, začetek poti k »boljši Evropi« – močni in učinkoviti Evropski uniji, kjer bodo temelj demokracije nova delovna mesta, pravična porazdelitev dohodka ter enake socialne pravice za vse. Predsednika sta izmenjala tudi poglede na svetovno gospodarsko krizo ter se strinjala, da je potrebno z reformami nadaljevati v obeh državah. Napolitano in Pahor sta se zavzela tudi za uveljavitev t.i. Jadranske sprave, ki bo v prihodnosti omogočila vključitev vseh držav Zahodnega Balkana v Evropsko Unijo. Sogovornika sta se dotaknila tudi prioritet italijanskega predsedovanja Svetu Evropske unije, ki mu bo Italijanska republika predsedovala v drugi polovici leta. Izmenjala sta stališča tudi glede nekaterih aktualnih zunanjepolitičnih zadev v širši mednarodni skupnosti, kot so razmere v Ukrajini.

LA PRESIDENTE SERRACCHIANI ha risposto alle reiterate richieste di destinare il College alla scuola bilingue

Viale Azzida è una scelta obbligata

I

fondi stanziati dal Cipe per la ristrutturazione dell’edificio scolastico di viale Azzida non possono essere utilizzati per l’adeguamento del College, nonostante le pressanti richieste in tal senso della direttrice dell’istituto comprensivo bilingue di San Pietro, del corpo docente e dei rappresentanti dei genitori. Lo ha ribadito a chiare lettere la presidente della Regione, Debora Serracchiani, nel corso dell’incontro, che ha avuto luogo venerdì 9 maggio, negli spazi del centro multimediale Smo, a San Pietro al Natisone, con i rappresentanti delle organizzazioni slovene. La presidente era accompagnata dall’assessore regionale ai Lavori pubblici, Mariagrazia Santoro, e dai consiglieri regionali Cristiano Shaurli e Stefano Pustetto. Nei loro interventi, la direttrice della scuola, Živa Gruden, la rappresentante dei genitori, Elena Domenis, e il presidente dell’Istituto per l’istruzione slovena, Igor Tull, hanno evidenziato la precarietà della situazione attuale e ribadito con insistenza la necessità di intervenire sul College, sito nel centro studi, anche perché la struttura è stata costruita dopo il terremoto del 1976 secondo criteri di antisismicità e che a luglio tornerà nelle disponibilità del Comune. L’opzione College sarebbe – a loro dire – quindi «una scelta logica e coerente, pronta a soddisfare il crescente

Minister Žmavc se je mudil v Trstu

numero di iscrizioni». Il progetto di ristrutturazione dell’edificio di viale Azzida, che dovrebbe ospitare la scuola materna ed elementare (mentre all’istituto Dante Alighieri sono previsti lavori di adeguamento per ospitare la media bilingue), infatti, prevede una diminuzione della superfice utilizzabile rispetto a quella originaria. Serracchiani ha risposto con argomentazioni strettamente tecniche. «Concordo sulla considerazione che il recupero della vecchia sede non sia la soluzione ottimale. Ma l’ostacolo sta nel fatto che i fondi stanziati sono destinati al recupero di un edificio non staticamente adeguato, appunto quello di viale Azzida, e tali restano anche se sono passati al Cipe. Non possono essere trasferiti ad altro intervento. Si tratta, infatti, di fondi vincolati, stanziati con un’ordinanza del presidente del Consiglio dei ministri e reperiti all’interno del sistema degli interventi straordinari per la messa a norma antisismica di un edificio, ma senza specificarne la destinazione ad uso scolastico. Rinunciare ai fondi per l’edificio di viale Azzida significherebbe doverli restituire e destinarli ad altri interventi a livello nazionale. E questo comporterebbe per il Comune di San Pietro anche una verifica da parte della Corte dei conti sulle spese sostenute per avviare un progetto di ristrutturazione poi

Nella foto: Debora Serracchiani visita il centro SMO a S. Pietro al Natisone.

lasciato in sospeso». Di conseguenza, la presidente ha suggerito di avviare i lavori di ristrutturazione dell’edificio di viale Azzida, «che rappresenta una prima risposta alle esigenze della scuola bilingue» e nel frattempo cercare altri fondi per l’adeguamento del College. Lo scorso 7 maggio – si legge in una nota stilata dall’Istituto per l’istruzione slovena – una sua rappresentanza aveva ribadito le sue richieste nel corso di un incontro a Trieste con il prefetto e commissario di Governo, Francesca Adelaide Garufi, che «si è impegnata a verificare a breve con il vice ministro Filippo Bubbico e con i referenti del Cipe (titolare del finanziamento più consistente) le possibilità tecnico amministrative di

reindirizzo dei fondi sulla struttura del College. Il prefetto si è dimostrato possibilista su uno spostamento dei fondi a condizione che non ci sia un aumento dei costi e soprattutto che ci sia un accordo ed un impegno politico di alto livello a garanzia e tutela dei finanziamenti assegnati». Al suo arrivo a San Pietro al Natisone, Serracchiani, ha visitato gli spazi del centro multimediale Smo, sorto nell’ambito di »Jezik/Lingua« le cui installazioni sono state illustrate dall’architetto Donatella Ruttar, la quale, insieme a Bruna Dorbolò, presidente dell’Istituto per la cultura slovena, ha chiesto che la Regione continui a sostenere un progetto così ambizioso e unico nel suo genere. L. B.

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc se je 9. maja na Generalnem konzulatu RS srečal s predstavniki slovenske manjšine v Italiji. Predstavniki Skupnega zastopstva Slovencev v Italiji in Gospodarskega foruma so ministru predstavili način delovanja in združevanja Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Slovenska narodna skupnost v Republiki Italiji v celoti še ne uživa vseh pravic, določenih v mednarodnih sporazumih in nacionalni zakonodaji, pa vendar je pri njihovem uresničevanju zaznati določen napredek. Dobri in intenzivni stiki med republikama prispevajo k izboljšanju finančnega položaja slovenske narodne skupnosti v Italiji. Seveda pa ostaja še nekaj odprtih vprašanj, za katera manjšina upa, da se bodo čim prej ustrezno uredila. Posebna skrb ostaja na vprašanju delovanja manjšinskih medijev, ter zagotavljanje vidnosti slovenskih televizijskih programov. O trenutnem spreminjanju zakonodaje v Republiki Italiji slovenska manjšina pričakuje tudi zagotovitev olajšanega zastopstva ob načrtovanih spremembah volilne zakonodaje, ter aktivno vključenost v dialog o reformah, posebno glede načrtovanih sprememb na ravni organiziranosti pokrajin, občin in gorskih skupnosti, ki bi lahko imele pomembne posledice na manjšinske pravice.

Zaskrbljenost SSO-ja zaradi prispevkov Predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka je izrazil veliko zaskrbljenost zaradi bistveno manjše višine prispevkov, ki jih je za letošnji razpis Slovenija nemenila društvom in organizacijam slovenske manjšine v FJK. Tudi na srečanju, ki je potekalo v petek, 9. maja, med ministrom Žmavcem in skupnim predstavništvom Slovencev v FJK, je problem finančnih sredstev bil ena glavnih tem. V svojem posegu je predsednik SSO Drago Štoka sicer priznal, da so Slovenci v FJK seznanjeni s težkim finančnim in gospodarskim stanjem, v katerem se nahaja Republika Slovenija, podčrtal pa je, da je slovenska manjšina toliko bolj izpostavljena tem kriznim razmeram, še posebno v tistih organizacijah in ustanovah, ki imajo zaposleno osebje. V tem smislu je tudi apeliral na ministra, da preuči celotno zadevo in se preko krovnih organizacij preveri, katere so tiste situacije, ki potrebujejo dodatno pozornost in pomoč. V teh dneh so namreč razne organizacije in društva prejele odločbe, preko katerih jim je bil sporočen prispevek in večina se jih je že obrnila na urade SSO ter izrazila zaskrbljenost zaradi občutnega zmanjšanja. Še posebno zaskrbljenost so izrazili predsedniki organizacij in društev, kjer je zaposleno osebje. Svet slovenskih organizacij je že večkrat opozoril na dejstvo, da je tako krčenje sredstev zelo nevarno. Slovenske ustanove, organizacije in društva, ki delujejo v FJK, so že več let v stalni finančni negotovosti, kar bistveno vpliva predvsem na srednjeročno načrtovanje rednega delovanja in letnih programov.


6

v ospredju

stran

DAL FRIULI VENEZIA GIULIA A STRASBURGO

«L'

Europa ha bisogno di cambiare marcia e lo può fare solamente partendo dai territori, che hanno tante eccellenze da valorizzare, ma al contempo numerosi problemi da affrontare spesso senza avere a disposizione gli strumenti adeguati». Lo ha detto la senatrice e candidata del PD alle elezioni europee Isabella De Monte. «Noi – ha aggiunto – dobbiamo stare in Europa e promuovere una gestione concretamente proficua e innovativa dei fondi europei. Questo è un obiettivo del PD e un obiettivo che mi pongo personalmente, come candidata». Il Nuovo Centrodestra e l'UDC hanno presentato la candidatura di Roberto Dipiazza, già sindaco di Trieste e attualemnte consigliere regionale di Autonomia responsabile. «Ho accettato di candidarmi come indipendente – ha dichiarato – perché convinto che all'Europa oggi serva concretezza e meno diplomazia. Chi ha fatto il sindaco avverte la distanza fra il popolo e la burocrazia di Bruxelles. Questa distanza va azzerata». Altri candidati di spicco del Friuli Venezia Giulia all’europarlamento sono la deputata di Forza Italia Sandra Savino e l’esponente del Movimento 5 stelle Marco Zullo. L’unico candidato della minoranza slovena è Tanja Peric, che è nella lista del SVP (Südtiroler Volkspartei), che ha stretto un accordo con la Slovenska skupnost e altri partiti di minoranze linguistiche. Attenzione, votando questa lista si può esprimere una sola preferenza.

15. maja 2014

dom

VOLILNA KAMPANJA GRE PRUOTI KONCU Lahko se bo glasovalo le v nediejo od 7. do 23. ure iz iz naših naših dolin dolin

25. maja volitve za Evropski terske terske doline doline parlament in kamune

G

R. D.

rezija/kanalska rezija/kanalska dolina dolina

re pruoti koncu kampanja za volitve, ki bojo v nediejo 25. maja. Votali bomo za evropski parlament, pa v nekaterih kamunah bomo vebrali tudi šindake in kamunske može, ki bojo komandierali lokalne uprave v naslednjih petih lietah. V Podbuniescu je kandidat leve sredine za šindika Stefano Pollauszach, desna sredina ima za kandidata pa Camilla Melisso. V Špietru je čeparna sredina vebrala za svojega kandidata Fabrizia Dorbolò, ki je provincialni mož gibanja Sel; desna sredina podperja pa sedanjega vicešindika Mariana Zufferlija. V podutanskim kamunu desna sredina z dviemi listami podperja sedanjega opozicijskega moža Antonija Comugnara; čeparna sredina stavi pa na Stefana Predana. V Sriednjim lider gibanja »Free planine« Luca Postregna s svojimi dviemi listami za čeparno sredino gleda vzeti mest sedanjemu šindiku desne sredine Mauro Venetu. V Garmaku so štieri kandidati za šindika in štieri liste. Spet kandidira sedanja županja Eliana Fabello. Za čeparno sredino kandidira Adriano Stulin. Za skrajno desnico kandidirata Monica Quiccione in Luca Trusgnach. V Prapotnem, po dugim županovanjam Gerarda Marcolinija, se potegujeta za šindika Antonio De Sarno z listo »Progetto Prepotto« in Mariaclara Forti z listo »Prepotto per tutti«. Pogledmo v Terske doline. V

posoc posoc ˇjeˇje sport sport

Bardu se potegava za drugi mandat čeparnosredinski šindik Guido Marchiol, pruoti njemu kandidira Luca Balzarotti, ki je biu ašešor v Marchioljevin aministracjonu. V Tipani za čeparno sredino kandidira Claudio Grassato, za desno sredino pa Roberto Bassi. Oba sta ašešorja. Sedanji šindik Elio Berra podperja Grassata. V Ahtnu je za čeparno sredino kandidat sedanji šindik in komisar gorske

skupnosti Sandro Rocco. Ima kar tri pruotikandidate, ki so Eloisa Bogiante, Dino Ronchi in Enzo Degano. V Reziji sta kandidata sedanji šindik Sergio Chinese za desno sredino in kamunski mož Nevio Madotto za čeparno sredino. V Kanalski dolini bojo obnovili upravo občine Naborjet Ovčja vas. Kandidata sta Dario Di Vora, ki ga podperja lista sedanjega župana Ale-

TANJA PERIC ZA SLOVENSKO SKUPNOST v sklopu zaveze z Južnotirolsko ljudsko stranko za evropske volitve

Slovenska kandidatka na listi SVP

ssandra Omana, in za desno sredino pa Boris Preschern. V seznamu smo k kandidatan parpisali al’ so na desni, al’ na čeparni, al’ na sredini. Sigurno smo kje zgrešili. Nie lahko poviedati, kakuo so reči, saj se donašnji dan politiki miešajo in prestopajo z leve na desno in narobe. In konac koncu kàr gre za kamune, je še buj težkuo zastopiti, na kateri strani je vsak kandidat.

COSI’ SI VOTA PER IL PARLAMENTO EUROPEO

Nosilec liste, Herbert Dorfmann: Zavzeli se bomo za evropski protokol o jezikovnih manjšinah Igor Gabrovec: Evropske volitve so pomembne za manjšinsko stvarnost

T

udi za letošnje evropske volitve je Slovenska Skupnost, zbirna stranka Slovencev v Italiji, sklenila volilno zavezo z Južnotirolsko ljudsko stranko SVP. V sklopu dogovora je na listi tudi Slovenka Tanja Peric. Nosilec liste je dosedanji poslanec Herbert Dorfmann, ki je bil nedavno gost deželnega sveta SSk, slovenska kandidatka je Tanja Peric, ki za SSk kandidira na listi južnotirolske SVP. »Južnotirolska SVP je skupaj s SSk sestavila pravo listo manjšin in avtonomističnih gibanj. Žal je bila ta tema bolj malo v ospredju v iztekajočem se mandatu Evropskega parlamenta, kljub temu, da živi v Evropi skoraj 50 milijonov ljudi, ki pripada narodnim in jezikovnim manjšinam. Pomembno je bilo, da je bila sprejeta resolucija o ogroženih jezikih, kot je na primer ladinščina. V naslednjem mandatu pa se bo potrebno zavzeti za evropski protokol o manjšinah«, je dajal Dorfmann.

Evropska kandidatka Tanja Peric se je zahvalila stranki za zaupanje. Povedala je, da so v sklopu mladinske sekcije SSk že sodevali s Herbertom Dorfmannom. Z njegovo pomočjo so namreč predstavili problematiko dvojezičnosti na intergrupi za manjšine in jezikovne skupnosti. »Gotovo bomo kot lista med zmagovalci in še naprej prisotni v Evropskem parlamentu,« je zaključila svoj poseg Tanja Peric. Deželni svet SSk, ki je zasedal v Zagradcu pri Zgoniku, je vodil Hadrijan Corsi. Deželni podtajnik Igor Gabrovec, ki je nadomeščal tajnika Damijana Terpina, kateri je zamrzil svojo funkcijo zaradi kandidiranja za evropske volitve v Sloveniji na listi SDS, je nekako povezel prizadevanje SSk, da bi se med Slovenci začelo udejanjati večje politično sodelovanje. Žal je tudi tokrat to ostalo samo na ravni predloga. Evropske volitve so za Gabrovca pomembne za manjšinsko stvarnost,

S Igor Gabrovec, Hadrijan Corsi, Herbert Dorfmann in Tanja Peric.

ki ima po zakonu nekatere olajšave. Te koristi lista SVP, ki pa mora vseeno zbrati za izvolitev enega kandidata najmanj 50.000 osebnih preferenc. Pri tem je poudaril, da je za listo SVP možno oddati samo eno preferenco, ki jo lahko oddamo ali Herbertu Dorfmannu, ali Tanji Peric. V razpravi, ki je sledila, se je vključil tudi Damijan Terpin, ki je poudaril zelo dobro sodelovanje med SSk in SVP, in to ne samo na ravni evropskega parlamenta, temveč tudi

z južnotirolskimi parlamentarci v italijanskem parlamentu, ki so stalno na razpolago za posredovanje, ki zadeva izvajanje zaščitne zakonodaje. S ponosom in veseljem je ugotovil, da je Tanja Peric edina slovenska kandidatka na letošnjh evropskih volitvah, kateri gre tudi zaupati. Glede svoje slovenske kandidature za evropski parlament pa je izrazil, da ni nemogoče, da bi v evroparlamentu sedela dva predstavnika manjšin iz Italije.

i vota solo nella giornata di domenica 25 maggio dalle 7 alle 23. Si è chiamati alle urne per l’elezione di n. 73 membri rappresentanti l’Italia al Parlamento europeo. Il colore della scheda è marrone. Nella circoscrizione nord-orientale (Veneto, Trentino Alto Adige, Friuli Venezia Giulia, Emilia Romagna) si eleggono 14 eurodeputati. Per esprimere il voto di lista l’elettore traccia un segno sul contrassegno della lista prescelta. A fianco del contrassegno della lista è possibile esprimere fino ad un massimo di tre preferenze (solo una se si sceglie la lista delle minoranze SVP), scrivendo nome e cognome oppure soltato il cognome del candidato. Viene considerato voto valido l’espressione delle preferenze, senza aver indicato il contrassegno della lista.


dom

iz naših dolin

15. maja 2014

stran

7

IL CAPOLUOGO DELLA BENECIA dopo dieci anni di amministrazione di Tiziano Manzini, il 25 maggio eleggerà il suo nuovo primo cittadino

iz iz naših naših dolin dolin

Dorbolò: San Pietro torni centrale terske terske doline doline Zufferli: stiamo con i piedi per terra rezija/kanalska rezija/kanalska dolina dolina gnitosa visto che è il nostro benvenuPer il candidato del centrosinistra ci vuole to nelle valli del Natisone». subito un solo comune per le Valli, per quello La questione degli spazi della scuola bilingue è stato oggetto del centrodestra si può partire con due di contestazione degli ultimi anni

A

Ilaria Banchig

contendersi la carica di sindaco a San Pietro al Natisone sono in due: Mariano Zufferli, vicesindaco per dieci anni dell’amministrazione Manzini, e Fabrizio Dorbolò, 15 anni consigliere comunale di San Pietro, di cui dieci all’opposizione, e dal 2013 consigliere provinciale di Sel. «È difficile fare un programma con una certa consistenza oggi come oggi – afferma Zufferli che sarà sostenuto dalla lista civica “Rinnovamento Nuova San Pietro” –. Pur avendo disponibilità economica è difficile procedere a causa delle norme che bloccano le amministrazioni. Con l’avanzo di bilancio dell’anno scorso abbiamo, per esempio, estinto i mutui vecchi, perché la normativa consentiva solo quello. Per questo abbiamo fatto una programmazione con i piedi per terra. Credo che il

rapporto con il cittadino debba essere corretto». «Ritengo che sia molto importante – dice, invece, Dorbolò sostenuto dalla lista civica “La nostra terra” – il rilancio della centralità di San Pietro. Priorità ha lo sviluppo del polo scolastico, creando spazi per la bilingue e per i licei. L’obiettivo della nostra lista è quello di dare risposte soddisfacenti a tutte le richieste che ci faranno i cittadini, anche le più piccole. Vorremmo procedere con una rivisitazione generale del piano regolatore che non soddisfa le esigenze della popolazione. Intendiamo per esempio stralciare l’opzione di ampliamento della zona industriale proposta dall’attuale amministrazione, perché intendiamo riconvertire i capannoni dismessi dove cercheremo di creare spazi di occupazione. L’unica grande opera che ci poniamo come obiettivo è la riqualificazione del borgo di Ponte San Quirino, a cui intendiamo dare una sistemazione di-

posoc posoc ˇjeˇje

dell’amministrazione Manzini. Ora, conferma Zufferli, il capitolo pare essersi risolto: «Pur avendo soldi per altre opere pubbliche, abbiamo deciso di dare priorità alle scuole. Posso confermare ufficialmente che dopo l’ultimo incontro in Regione con gli assessori abbiamo dato l’ok di andare avanti con i lavori di ristrutturazione della vecchia sede in viale Azzida». Nei prossimi cinque anni, secondo Dorbolò, bisognerebbe procedere con la fusione di comuni, nella cui ottica S. Pietro assumerebbe un ruolo di traino. In linea di massima su questo è d’accordo anche Zufferli che commenta: «L’accorpamento di comuni di fondovalle è semplice. Se accorpiamo i comuni montani, però, la cosa diventa complessa. È ovvio che dobbiamo andare in quella direzione, non c’è niente da fare. Il problema è la gestione, perché ci sono criticità. Credo che nel caso di accorpamento, dovrebbero essere i sindaci a prendere una decisione del genere, perché

sport sport

Fabrizio Dorbolò

Mariano Zufferli

sono loro che conoscono il territorio, non la Regione. All’inizio io punterei su due comuni di fondovalle, quindi San Pietro e San Leonardo. Una volta verificato che funzionano si può pensare alla fusione». Nel programma di Dorbolò ruolo importante hanno dialetto e cultura sloveni di questa terra, peculiarità da valorizzare e tutelare. «Dovremmo,

inoltre, puntare molto sull’ambiente, il progetto del parco del Natisone, per esempio, potrebbe dare fiato al turismo. No alle cave, non perché siamo contrari a priori, ma perché il nostro territorio ha già dato. Sarà il comune a dover monitorare e fare i controlli e dissuadere la Regione a dare autorizzazioni per questo tipo di lavori».

DOPO QUINDICI ANNI di amministrazione guidata da Piergiorgio Domenis, si sfidano due concezioni contrapposte nella gestione del Comune

Pollauszach: Pulfero resti aperto al futuro Melissa: cambiamo radicalmente direzione

D

omenica 25 maggio anche i cittadini del comune di Pulfero, che conta 1.202 abitanti, sono chiamati alle urne per scegliere il primo cittadino tra i due candidati sindaco in gara: Stefano Pollauszach con la lista civica «Un futuro per Pulfero» e Camillo Melissa con la lista di centrodestra «Insieme per Pulfero». La Lista di Pollauszach intende perseguire sulla strada intrapresa dal sindaco uscente Piergiorgio Domenis e portare a termine uno dei suoi progetti più ambiziosi, l’apertura dell’asilo nido transfrontaliero, che rappresenta un significativo passo in avanti nella politica di consolidamento dei rapporti con la vicina Slovenia e «un servizio prezioso – evidenzia Pollauszach – anche per quanti dalla Slovenia lavorano nelle valli e nel Cividalese». Un progetto che la lista di Camillo Melissa non considera prioritario, per i costi che comporta, e che vorrebbe provocatoriamente cancellare, trasferendolo a Caporetto dove ci sono più bambini. L’intenzione della lista è di adibire l’ex scuola elementare ad un centro diurno per anziani. Ciò, nonostante il gran numero di adesioni da parte dei genitori interessati al nido, dato anche questo che la lista di centrodestra intende verificare. Fondamentali per lo sviluppo dell’identità culturale slovena del territorio, con il suo ricco bagaglio di tradizioni sono iniziative culturali consolidate quali il concorso internazionale «Calla in poesia» e la «Camminata della pace Stupiz-

za- Podbela» nonché il contributo di associazioni esterne al comune, quali il circolo «Srebrna kaplja», che è riuscito a valorizzare la «Casa Raccaro» a Biacis. Iniziative che contemplano anche un «must» delle Valli, il tradizionale carnevale, che la lista Pollauszach intende continuare a promuovere soprattutto in chiave turistica. «Modificare radicalmente la politica imperniata sulla svendita delle risorse del territorio comunale a soggetti esterni», è uno degli obiettivi della lista «Insieme per Pulfero», che intende restituire «la gestione delle strutture pubbliche, quali la grotta d’Antro, la casa Raccaro a Biacis, il Villaggio dell’orso a Stupizza, la casera del monte Mia, il centro polifunzionale di Rodda, alcune delle quali versano in situazione di grave degrado» a enti e associazioni operative sul territorio comunale e promuoverli quali strumenti per il rilancio della realtà comunale. Da verificare le iniziative culturali quali il concorso internazionale «Calla in poesia», «che ormai ha fatto il suo tempo per i costi che comporta», sentenzia Melissa, così come la «Camminata della pace». La lista intende coinvolgere nella politica sociale e culturale le associazioni di volontariato, e non, presenti sul territorio, evitando decisioni prese dall’alto senza interpellare i cittadini. Concorde sull’intenzione di istituire nelle valli un Comune, la lista «Un futuro per Pulfero» la considera un modo per abbattere i costi e unire le forze per far fronte alla difficile contingenza economica che stiamo

” ”

Stefano Pollauszach

Camillo Melissa

Spesa e farmaci a casa. Dal medico accompagnati

L’asilo nido transfrontaliero? A Caporetto!

attraversando. «Superare le logiche strettamente comunali e intraprendere un’azione a livello comprensoriale volta all’ampliamento delle competenze, all’unione dei servizi tecnici e amministrativi al fine di abbattere i costi» è l’intenzione della lista di Melissa, che giudica inevitabile la fusione di uno o due Comuni nelle valli. Spopolamento, mancanza dei servizi e rilancio della montagna sono

questioni che la lista civica di Pollauszach intende affrontare puntando, innanzitutto, sul servizio alla persona. A questo proposito intende fornire un fondamentale aiuto alle famiglie con l’istituzione dell’asilo nido bilingue; riproporre e potenziare il servizio di trasporto degli anziani incrementando anche l’orario degli assistenti sociali. «In questo senso intendiamo anche – aggiunge Pollauszach – individua-

re, in collaborazione con la Regione, una figura di supporto agli assistenti sociali, chiamata ad effettuare vari servizi, quali la consegna della spesa e dei farmaci a domicilio, l’accompagnamento a visite mediche, ecc.». Risolvere le carenze strutturali sul territorio legate a viabilità (strade comunali e forestali) e servizi è l’obiettivo della lista «Insieme per Pulfero» nonché potenziare la copertura della rete di telefonia mobile ed estendere l’utilizzo di internet alle frazioni che ne sono attualmente escluse. Come la lista avversaria propone di rafforzare il servizio di trasporto degli anziani. Intende potenziare la rete fognaria, promuovere, soprattutto in fondovalle, la raccolta differenziata dei rifiuti, risolvere lo smaltimento dei rifiuti ingombranti e adeguare nonché recuperare l’area artigianale di Brischis. Sul piano turistico la lista «Un futuro per Pulfero» intende rilanciare la grotta d’Antro, che ha registrato un progressivo aumento di presenze negli ultimi anni, continuare a sostenere il «Vilaggio degli orsi» attraverso la già avviata collaborazione con l’Università di Udine. Utile a incrementare il settore sarà anche la creazione di una pista ciclabile, inserita nel progetto internazionale «Bimobis», tra Pulfero a Stupizza. Per Melissa il territorio, con le sue incomparabili bellezze naturali, è lo strumento per qualsiasi sviluppo in chiave turistica, nel quale s’inserisce l’intenzione di riqualificare i borghi rurali. Larissa Borghese


8

iz naših dolin

stran

15. maja 2014

dom

POGOVOR S FOTOGRAFOM IZiz OBUORČE ki v svoj obiektiv ujema podobe iz domačih vasi, de na bojo šle v pozabo iz naših naših dolin dolin

Deželni sedež Rai je pomemben Deželni predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka je poklical glavnega ravnatelja deželne RAI dr. Guida Corsa, s katerim je obravnaval vprašanje deželnega sedeža RAI in racionalizacijo javnih služb. Na koncu pogovora je bil sestavljena skupna izjava, ki sledi. »Vprašanje o reformi javne uprave, ki je v tem trenutku v obravnavi pri italijanski vladi in posledično tudi v italijanskem parlamentu, potrebuje poglobljeno analizo, še posebno tam kjer so prisotne jezikovne manjšine: v treh deželah s posebnim statutom, kot je to zapisano v Ustavi in v mednarodnih dogovorih. V to shemo se vključuje tudi vprašanje tržaškega sedeža RAI. V tem smislu se je predsednik Sveta slovenskih organizacij želel neposredno pogovoriti z ravnateljstvom RAI. Glavni ravnatelj dr. Guido Corso je kljub trenutku racionalizacije stroškov soglašal, da se ohrani potrebno javno storitev za jezikovne manjšine in za celoten deželni teritorij. Težave, ki zadevajo deželni sedež RAI v FJK je potrebno urejati dosledno z načeli Ustave in mednarodnih pogodb in to v izključno korist ne le slovenskih uporabnikov RAI, temveč celotnega prebivalstva dežele FJK.«

Na ogled kmetij Savinjske doline Za saboto 7. junja je Kmečka zveza parpravla izlet z vodičan (guida) u Slovenijo, de bi šli gledat kmetije. Program je tele: ob 6. uri zjutra se gre iz Špietra, ob 6.15 iz Čedada; okuole 10. ure se pride u Šempeter, u Savinjski dolini, kjer bo obisk u fabriki kumečkih stroju Sip; ob 12.30 se gre u Skomarje, kjer bo obisk z degustacijo u agriturizem Arbajter, kjer redijo te duje žvine an runajo salame; ob 14. se gre u Žreče, kjer bojo obiskal’ tovarno likerjev (distilleria) Kejžar an pokušal’ nje produkte; ob 15. uri bo kosilo u gostilni Ulipi u Žrečah, ob 17. uri, na poti pruot domu, se bojo ustavjal’ u Trojanah an okuole 22. ure se bojo uarnil’ u Špietar. Izlet organiza Cipa.at u sodelovanju s Kmečko zvezo. De bi se upisal’ an za dodatne informacije obarnita se na sedež Kmečke zveze, u Čedadu na ul. Manzoni 31, odpart od pandiejka do sabote od 8.30 do 12.30, tel. 0432703119; e-mail: kz.cedad@libero.it.

Nagradni natečaj SLORI-ja Slovenski raziskovalni inštitut - SLORI razpisuje nagradni natečaj, s katerim namerava spodbuditi mlade in perspektivne diplomirane strokovnjake k študijskemu izpopolnjevanju in raziskovalnemu delu. Na natečaj se v letu 2014 lahko prijavijo kandidati, ki so: diplomirali/magistrirali/ doktorirali na univerzah v Italiji, Sloveniji in drugih državah v akademskem letu 2012/2013; diplomirali/magistrirali/ doktorirali na univerzah v Italiji, Sloveniji in drugih državah v akademskih letih 2010/2011 in 2011/2012, in sicer pod pogojem, da se niso prijavili na SLORI-jev nagradni natečaj v letih 2012 in 2013. Prijavne obrazce s pogoji nagradnega natečaja je mogoče prevzeti na sedežu Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI, Trst, Ul. Beccaria 6. Telefonska številka za dodatne informacije je 040 636 663, e-pošta pa info@slori.org. Besedilo natečaja je objavljeno na spletni strani www.slori.org.

V Oddovih fotografijah terske terske doline doline bo Benečija živiela za nimar rezija/kanalska rezija/kanalska dolina dolina Njega diela go mez križe in kapelce so arzstavljene posoc posoc ˇjeˇje v agregacijskem centru na Vartačah v sauonskim kamunu sport sport

Ezio Gosgnach

V

agregacijskem centru na Vartačah je arzstava fotografij Odda Lesizze go mez križe in kapelce, ki se ušafajo v vaseh in po stazah v Nediških dolin. Telega fotografa brauci Doma dobro poznajo, saj vičkrat objavljamo njega diela. Oddo Lesizza je iz Idarske doline. Rodiu se je v Obuorči, kamun Prapotno, 76 liet odtuod. Dielu je infermier a, odkar je na pensijone, posveča vse svoje moči fotografiji. Oddo, kakuo se je rodila tela pašjon? »Že kar sam biu otrok, sam imeu, me pari, 14 liet, mi so kupil’ ‘no makino fotografiko. Potle mi je paršla pašijon nardit fotografije diela na puoju, kàr so šli sieč travo al’ dielat grunt. Kàr sam konču sudaščino, sam šu dielat infermier v Biello, v

Oddo Lesizza v agregacijskim centru na Vartačah, kjer so njega fotografije.

Piemonte. Tudi tam mi je paršla voja iti fotografavat. Sam šu naprej s fotografijo tudi kàr sam se varnu v Čedad in sam začeu dielati tu špitalu. Kàr sam šu u pensijon sam ču, de na morem biti križan rok in sam pomislu, de muoram kiek narest. Zatuo sam začeu spet fotografat. Takuo sem začeu dielat fotografije go mez stare urata, kazone, cierkve, utarje, kapele, križe, kamor šele hodejo v nekaterih vaseh za precesije svetega Marka po puoju. V starih cajtih, kàr so ljudje šli

dielat, so se kajšan krat ustavili par telih kapelah, se prekrižali in zmolili Očenaš. V kajšnem kraju vidim, de jih postroijo, v nekaterih pa se poderejo in za nomalo liet jih na bo vič, glih takuo križou. Jest sam teu fotografat tuole, de ostane. Mi je paršlo u glavo iti fotogravat tud’ te stare zapuščene hiše. Sam jih fotografu puno okuole. Kàr jih vidiš, te prime malinkonija, zak’ misliš, de so se naši te stari maltrali, de bi jih zazidali, in sada vidiš, de je vse zapuščeno. Se

zdi huduo, de tiste, ki so naši te stari naredli, se pa poderja.« Oddo, vi ste prehodu vse naše doline. Kako so se spremenile, odkar ste biu otrok? »Kàr sem biu mlad, je bluo puno ljudi. V vaseh, kjer jih je bluo 100 al’ vič, sada jih je pa štier... Če ušafaš kajšnega, ki ima nomalo liet, ti povie, kuo je bluo ankrat. Te mladi te ne nanča pozdravejo...« A ste shranu vse fotografije, ki jih ste nardiu v telih lietah? »Ja, seviede, naj bojo kapele, kazoni, vrata, naj bojo tiste hiše, ki so zapuščene. Priet seviede sam dielu fotografije z rulinan, sada, ki je digitalna tehnika, sam začeu dielati tud’ druge reči. Mi je paršlo tu glavo narditi tudi fotografije mostou nad Nedižo an Idrijo. Poliete bojo parpravli bukva z mojimi fotrografijami go mez korita, kamor so vozil’ žvino in kamor so hodile ženske prat. V kajšni vasi so postrojil’ korito, par kajšnem kraju pa puojde zgubjeno.« Zadnje lieta vidimo vaše fotografije na domačih časopisah. Sada dielate tudi razstave in bukva. A ste veseu tuolega? »Ja, seviede. Mi je ušeč dielati za naše vasi, zak’ so tle moje korenine. Rodiu sam se v Obuorči, sada živim v Čedadu ampa, kàr se varnem v domače kraje, me pari, de sam biu nimar tam.«

RIFLESSIONE DELL’ANTROPOLOGO GRI a trentotto anni dal terremoto che sconvolse la nostra terra

Dal passato la forza per il futuro

T

rentotto anni fa il sisma che ha sconvolto il Friuli: scosse, devastazioni, morti e una ricostruzione che ha segnato e trasformato profondamente la storia del territorio, anche nelle sue dinamiche sociali ed economiche, e gli spazi fisici dei paesi. Oggi, nel pieno di una crisi che ha messo in ginocchio aziende e impoverito le famiglie, i contorni della sciagura comunitaria del sisma si possono rintracciare nella riscoperta dei valori di un tempo: principi saldi che, con l’avvento della modernità e di un maggiore benessere monetario, erano stati quasi totalmente spazzati via, e con loro i riti e le tradizioni agrarie e sacre da sempre radicati nelle popolazioni. Se tutto, o quasi, è stato ricostruito o riparato, dalle chiese alla case, dalle fabbriche agli edifici pubblici di riferimento per il cittadino, negli anni della ricostruzione, infatti, quel vivere insieme e quel confrontarsi vivace nelle piazze dei paesi che caratterizzavano l’epoca precedente il 1976, sono scemati per lasciare spazio a un benessere materiale incapace però, spesso, di mantenere nel tempo la memoria e l’ascolto del vicino di casa: di fatto le proprie radici storiche, e del sentire intimo del concetto di comunità. Non ovunque, però, le scosse hanno demolito il desiderio di tramandare gli insegnamenti degli anziani, prezioso bene che tenne legate le famiglie nei momenti di crisi più gravi, sia prima che dopo il 6 maggio di 38

NAGRAJEVANJE KONKORŠA »KAL V POEZIJI«

U Nella foto: il terremoto del 1976 a Lusevera.

anni fa. Come osserva Gianpaolo Gri, ordinario di discipline demoetnoantropologiche della facoltà di Lettere e filosofia dell’Università di Udine, la volontà di non abbandonare il frutto culturale del passato si è mantenuta viva, sebbene indebolita, nelle aree della montagna, da sempre maggiormente legate ai riti della terra, ai suoi ritmi e al legame con le cerimonie dedicate al sacro, dalle rogazioni alle processioni. Così, nell’epoca odierna segnata da una forte recessione, è rinata, quasi per necessità, la scelta di salvare il salvabile, riproponendo, in chiave di fede, le feste e le sagre di un tempo; da una parte questa decisione, spontanea, si nutre del bisogno di trovare punti di riferimento veri in un contesto disgregato. Rientrano a pieno titolo, secondo l’antropologo, le aree delle Valli del Natisone e del Torre, dove si osserva

il fenomeno della ricerca di un nuovo modo di rapportarsi tra abitanti di uno stesso luogo. La Benečija, insomma, diventa oggi emblema di una nuova mutazione che, senza chiudersi a innovazione e sviluppo, guarda al passato per attingere a verità e valori indispensabili per vivere, oggi, in un mondo sempre più complesso: nella certezza che la storia di nonni e nonne possa fare ancora una volta da giuda per la riscoperta, vera, intima e sentita, delle proprie origini e radici. Forse la recessione offre realmente l’opportunità di ricominciare da capo per sentirsi comunità; eliminando odi, rancori e senso di disuguaglianza che, nel 2014, devono necessariamente essere superati per il tanto agognato sviluppo del paesi della cosiddetta «montagna economicamente povera», ma dai cuori ricchi e generosi, erede di una tradizione che resta sempre di tutti. Paola Treppo

nediejo 18. maja, ob 15. uri, na Kale, u Podbunieškin kamune, bo nagrajevanje 11. mednarodnega konkorša »Kal v poeziji – Umetnost brez meja«, ki je odpart šuolarjem an odraslim an kerega lietošnja tema je »Ankrat je biu beli list«. Ob italijanskin an slovienskin iziku so pesniki imiel’ možnost vebrat tud’ angleški izik. Nagrajevanja se bo letos udeležlo žensko društvo »La Tela« iz Uidna. Če bo slava ura nagrajevanje bo u sali konsiljar u Podbuniescu. Za autonomno deželo Furlanijo Julijsko krajino bo parsoten ašešor za kulturo Gianni Torrenti. U saboto 17. maja, ob 20.30, pa bo u cierkvi Sv. Štandreža, na Kale, glasbeni vičer, na kerem bojo pieli zbori: Tre Valli/Tri doline iz Kravarja; Sv. Anton iz Kobarida an pevska skupina iz kraja Mels (Colloredo di Monte Albano), ki jo bo sprejela harfa, na keri bo igrala Serena Vizzutti. Konkorš se je rodiu ob parložnosti ustopa Slovenije v Europsko Unijo, z namienan, de bi se šieru mier an de bi se ljudje drugačnih narodu med sabo zbližali.


dom

iz naših dolin

15. maja 2014

stran

9

V RAKARJEVIM HRAMU stari predmeti obiskovaucu kažejo, kajšno je bluo ankrat življenje ob Nediži iz naših Zgodovina -dolin kultura

Etnografski muzej vpremislimo Bijačah Proglobimo terskeindoline so nastavli domači ljudje Zbierka povezuje donašnji cajt s tistim, ki je za nami, in tistim, ki je pred nami

R

Ilaria Banchig

akarju hram v Bijačah je ratu etnografski muzej. V saboto 10. maja so v njim odparli arzstavo, na kateri so na ogled stari predmeti, stare reči, ki obiskovaucu pokažejo, kajšno je bluo ankrat življenje in predvsiem, kuo so bogate tradicije nediškega teritorija. »Tela arzstava je takuo bogata, zak’ so puno predmetu dali ljudje iz telih kraju, predvsiem Angelo Medves,« je arzložila na inauguraciji Marina Cernetig v imenu Inštituta za slovensko kulturo v Špietru. V hramu so postavili maringonerijo (mizarstvo) in kovačijo, v katerih se vidi vse orodje, ki so ga nucali maringoni in kovači. Blizu telih pa je tudi soba, v kateri so shranjene vse reči, ki so povezane z navadami cielega lieta. Za Božič, Veliko nuoč in seviede Pust. V svojim pozdravu je podbunieški šindik Piergiorgio Domenis poviedu pomien tele arzstave. »Teli projekti

rezija/kanalska dolina

pričajo tiste povezave, ki jih je naš kamun nardiu s Slovenijo, predvsiem s Kobaridam. Trieba je zahvaliti društvo Srebrna kaplja, ki je puno dielalo, de bi Rakarju hram ratu tiste, kar je donas.« Etnolog Valter Colle, ki že 40 liet zbira material v Benečiji in ki je za tel muzej parpravu vse tekste, ki opisujejo predmete, je arzluožu, kuo so bogate domače tradicije. »Tel muzej – je poviedu Colle – je posebno liep ne samo zauoj reči, ki jih ima, ampa zak’ nie še naret do konca. Obedan muzej nie maj končan, zak’ se tradicija razvija vsak dan z nami in z našin življenjem. Important je, de se zmisnimo ohranit vse sledi tele tradicije.« Razstava se je rodila v okvieru čezkonsfinskega projekta »ZborZbirk«, ki ima namien popisovati, evidentirati, predstaviti in promovirati kulturno bogatijo teritorija od Alp do Krasa. »Zanimivo je – je poviedala manager projekta Špela Ledinek Lozej –, de smo do malo čajta odtuod muorali vabiti ljudi v muzej, sada je pa na-

posocˇje sport raobe, saj nas ljudje kličejo in nam kažejo tiste, kar so ušafali doma. Želé z nami sodelovati, de bi pokazali tele material. Tele zbirke so zlo important, zak’ so povezovanje med donašnjim cajtan, s tistim, ki je za nami, in s tistim, ki je pred nami, pa tudi med vsiemi kraji teritorija, na katerem teče projekt.« Kobariška županja Darja Hauptman je v svojim pozdravu podčartala, kuo je important sodelovanje med kamuni, ki so ob konfinu. Predsednica »Srebrne kaplje« Angela Tomasetig se je pa zahvalila vsiem tistim, ki so sodelovali in parpomali par realizaciji telega projekta. Ob parložnosti odpartja Rakarjevega hrama v Bijačah je bluo v sabo-

to 11. in v nediejo 12. maja srečanje alpskih izdelovaucu mask (Associazione mascherai alpini), ki so v telih dneh v delavnicah, ki so bile namenjene vsem, pokazali, kuo se tesejo tipične lesene maske. »Maske, ki jih tle vidimo in ki jih dielamo v telih dneh – je poviedu Gigi Revelant, predsednik društva – so narete, de bi jih ljudje zaries nosili. Takuo naše društvo pomaga k ohranitvi in razvoju domače tradicije.« Pobudo je parpravlo društvo umetniku Benečije v sodelovanju s konzorcijem alpskih izdelovalcev mask in društvo Srebrna kaplja. V nediejo popudan pa je ekspert domačih tradicij Giovanni Coren peju ljudi gledat arzstavo.

APERTI UNO DOPO L’ALTRO nel territorio di Pulfero

Tre nuovi esercizi

B

elle novità nel comune di Pulfero. Sono state, infatti, inaugurate i primi di maggio tre attività commerciali: un bar, un centro ricreativo e un negozio di alimentari. Questo a dimostrare che se si ha la volontà, nelle valli del Natisone è ancora possibile non solo vivere, ma anche lavorare. Ha aperto giovedì 1° maggio in località Pod polica, vicino al campo sportivo, il centro turistico ricreativo e di divertimento sul Natisone «Ai 4 cuccioli», gestito dalla signora Gabriela Crauciuc. «Mi piacerebbe – spiega la signora Crauciuc – poter valorizzare al massimo questo posto, perché oltre ad essere bello, offre molte opportunità». Ecco allora il progetto di creare un parco giochi per bambini, una pista di pattinaggio, e un centro estetico. Ma indubbiamente il primo punto per partire è la connessione wi-fi. «Penso che sia importante dare ai visitatori l’opportunità di collegarsi a internet – commenta Crauciuc – anche perché, per avere una connessione wi-fi, il posto più vicino è la biblioteca di San Pietro». Il centro rimarrà chiuso il martedì e il mercoledì. «Ho intenzione, comunque di sfruttare queste giorna-

Le Rogazioni nella valle del Judrio

te. Mi piacerebbe organizzare delle attività per i bambini del comune di Pulfero e dei comuni limitrofi». Ritorna funzionate nel capoluogo anche il bar di fronte al Municipio che era chiuso da tre anni. A riaprirlo è Francesca Domenis, 27 anni, residente a Erbezzo. «Ho voluto aprire il mio bar qui – ha detto Domenis a la Vita Cattolica –, perché qui vivo e perché in un paese senza un bar o un punto di riferimento si perde tutto. Quindi c’era bisogno di farlo». La pensa allo stesso modo Stefania Morelli che ha aperto a Cicigolis, frazione del comune di Pulfero, nell’antica casa Qualizza l’Emporium, un negozio di prodotti tipici della zona. «L’obiettivo – dice sempre a la Vita Cattolica Morelli – è quello di ricreare quello che era una volta l’emporio di paese con tutta la sua valenza anche di luogo relazionale, che ora manca a Pulfero». Questo è molto importante per gli abitanti del comune di Pulfero che già da qualche anno, per esempio, solo per fare la spesa devono recarsi a San Pietro. «L’Emporium – continua Morelli – sarà un luogo in cui trovare tutti i prodotti tipici delle valli del Natisone, in

Pregare camminando di paese in paese attraverso i sentieri, invocando un'annata propizia per l'agricoltura. Nella valle del Judrio quella delle rogazioni è una tradizione di lunghissimo corso e, tuttora molto sentita dalla popolazione, anche se le verdi vallate non pullulano più dei vasti frutteti di una volta. Consuetudine che da qualche tempo è fissata per il 25 aprile e che si è ripetuta quest'anno, in una giornata tiepida e soleggiata, con l'itinerario classico. Partenza alle 8.30 dalla chiesetta di Oborza, con il crocifisso in testa al nutrito gruppo di convenuti, tra cui anche moltissimi bambini, silenziosi e composti al pari dei grandi nella recita del Santo Rosario. Imboccato il sentiero per Codromaz, dove l'importanza delle rogazioni è legata soprattutto alla fienagione (ancora oggi in paese vi è una stalla con una quarantina di mucche), i fedeli hanno proseguito il percorso sempre su strade boschive. Dopo aver sostato a Berda, si sono raccolti nella chiesetta di Ciubiz per la Santa Messa celebrata da padre Olindo, che ha sottolineato l'importanza del dialogare con il Signore. Toccati dalle rogazioni pure i piccoli borghi di Salamant, Podclanz e Melina, diroccati e quasi disabitati ma straordinariamente ospitali e devoti. A processione conclusa la frazione di Bordon ha accolto i paesani per un momento di festa e aggregazione, allietato come da tradizione da canti e musiche popolari. Lorenzo Paussa

Za Senjam beneške piesmi do 31. maja Nella foto: il centro di Pod polica.

particolare di Pulfero, rifornendoci dai piccoli produttori della zona. Si comincerà vendendo salumi, dolci, gubane di produzione artigianale, marmellate, conserve, mele, frutta e verdura». Oltre ai generi alimentari, Morelli vorrebbe dare spazio anche all’artigianato locale, vendendo, per esempio, prodotti come le maschere di legno del carnevale di Mersino e di Rodda. «Mi piacerebbe – dice – creare collegamenti per difendere l’identità del luogo». Difficoltà da superare, questo anche per quanto riguarda il bar di Domenis, per la rivendita di giornali. L’azienda che si occupa della distribuzione, infatti, non ha sufficiente remunerazione per portare il servizio in questo comune. L’apertura di queste tre attività commerciali è una buona notizia per Pulfero. Il 15 dicembre scorso, infat-

ti, aveva chiuso l’ultimo bar che era anche tabacchino ed edicola, così nel capoluogo non era rimasto più nessun riferimento. I. B.

Miesca novemberja se bo varnu Senjam Beneške piesmi. Lietos bo že XXXI. edicion. Zadnji termin, de bi predstavli piesmi je 31. maja. Kduor nuca sodelovanje par realizaciji svoje piesmi, se lahko oglasi par kulturnim društvu Rečan, ki parpravlja festival že vič ku 40 liet.


10

terske doline

stran

15. maja 2014

dom

NELLE URNE IL 25 MAGGIO iz la sfida è tra Claudio Grassato, per l’attuale maggioranza, e Roberto Bassi iz naših naših dolin dolin

Concerto in chiesa a Monteaperta Grazie alla recente apertura, a Taipana, di una nuova sezione della scuola di musica «Musica Mia», il paese ha già potuto cominciare ad apprezzare alcuni raffinati momenti tutti dedicati alle note come quello recente, del 24 aprile scorso, organizzato nella parrocchiale di Monteaperta. Nel luogo sacro si sono esibiti in concerto i membri del coro «Bariglarie» di Adegliacco di Tavagnacco, diretto dalla maestra Lucia Bianchi. «Inutile dire che i cantori sono stati molto bravi – dice Renato Pascolo del consiglio pastorale di Monteaperta – e che l’esibizione è stata molto apprezzata dalla comunità. La signora Anna Scarpa, che fa parte dell’associazione “Musica Mia”, ci ha poi inviato una bellissima lettera di apprezzamento per la nostra chiesa e per gli effetti illuminotecnici che è stato possibile realizzare, per alcune loro esecuzioni, grazie ai nuovi impianti». La serata e si è conclusa con un rinfresco offerto generosamente dagli stessi abitanti di Monteaperta, organizzato dalla signora Marisa Filippig e dal signor Pascolo.

Un battesimo a Montemaggiore Gli spazi sacri della chiesa di Montemaggiore di Taipana hanno ospitato, domenica 2 maggio, la gioiosa cerimonia di un battesimo. Il bambino che ha ricevuto la grazia del sacramento è il figlio di un residente, Donato Sturma, che ha scelto per questo importante momento la chiesa del suo paese.

Subit, giornate verdi per 35 studenti Giornate verdi e trekking a Subit di Attimis, dal 15 al 18 maggio, con la partecipazione di 35 studenti che, accompagnati da alcuni volontari e da tre docenti, avranno la possibilità di scoprire le bellezze naturalistiche e storiche del borgo. A organizzare l’evento, ormai una tradizione da oltre dieci anni, è la pro loco che si occupa di allestire gli spazi per il pernottamento dei giovani e di provvedere ai pasti. Per gli alunni, provenienti dalla scuole di Attimis, Povoletto e Faedis, sono previste escursioni anche a Porzûs e a Canebola, alla scoperta del territorio e delle sue peculiarità uniche.

Porzus, camminata storico-naturalistica Arriva alla sua 19ª edizione la camminata storico-naturalistica che l’associazione «Amici di Porzûs» organizza per il 25 maggio nel verde borgo mariano sopra Attimis. Due gli itinerari: uno dedicato alle malghe e uno alla scoperta dei boschi di castagno, con partenza alle 10 dal punto di informazione turistica, nell’ex latteria. Al rientro, i volontari della pro loco accoglieranno gli escursionisti con piatti tipici, a base di erbe spontanee di montagna abbinate a frico e carni, con la degustazione di succo di sambuco. Alle 14 incontro con Elisa Sinosich, farmacista che accompagnerà alla scoperta dei segreti delle piante, delle spezie e del castagno. Sempre nel pomeriggio ci si potrà cimentare lungo i due itinerari liberi del Pian del Celò e del monte Scaluta, alla volta della postazione per il lancio del parapendio.

Taipana, due assessori terske terske doline doline uscenti per il dopo Berra

S

Paola Treppo

rezija/kanalska rezija/kanalska dolina dolina

fida tra due assessori uscenti, a Taipana, per le amministrative 2014. A darsi battaglia Claudio Grassato, che ha seguito i comparti di assistenza e politiche sociali, e Roberto Bassi, che si è occupato, invece, di agricoltura, foreste, territorio e urbanistica. Ispettore della Guardia di finanza in pensione, Grassato scende in campo sostenuto dalla civica «Uniti per rinascere», che conta pure il sindaco e il vicesindaco in scadenza, Elio Berra e Fabio Michelizza. Dipendente regionale in pensione, Bassi corre invece con l’appoggio della civica «Insieme rinnoviamo» tra cui troviamo pure il consigliere di minoranza uscente Nicola Ingani, già candidato sindaco la scorsa tornata. Nel programma di Grassato c’è la tutela dell’identità del comune. «Non vogliamo esser ridotti a una mera espressione geografica – dice – intendiamo trovare forme d’aggregazione con realtà montane e culturali simili alla nostra». C’è il proposito di valorizzare i tre Siti d’importanza comunitaria puntando sul turismo verde, per favorire la nascita di nuove forme di imprenditoria locale, in seno a progetti da stendere in colla-

posoc posoc ˇjeˇje sport sport

Claudio Grassato

Roberto Bassi

borazione con la Slovenia. Per sostenere imprese e commercio, Grassato guarda alla defiscalizzazione. «Chi lavora in montagna presidia il territorio, offre servizi fondamentali ai residenti ma sopporta più costi rispetto a chi opera in pianura: non va vessato sul fronte imposte, controlli e burocrazia», afferma. Punto dolente il taglio del trasferimento di fondi dalla Regione al Comune che sono passati dai 585 mila euro del 2009 ai 530 mila euro del 2013. «Per ovviare non è stato sostituito il personale andato pensione; io

e il sindaco uscente abbiamo assunto un ruolo di posizione organizzativa a costo zero per il municipio e le nostre tasche». Quanto alla scuola bilingue, Grassato assicura sarà implementato lo studio dello sloveno, senza forzature, nel contesto dell’istituto comprensivo di Tarcento, con la collaborazione delle famiglie e della stessa istituzione scolastica. Per Bassi l’insegnamento dello sloveno è importante ma non fondamentale. «Non ho nulla contro la scuola bilingue, né contro la Slovenia che è nostra vicina e con cui van-

no studiati programmi di sviluppo comuni, ma credo che sia necessario, oggi, dare ai nostri giovani, fin dalle elementari, delle nozioni in primis di inglese poiché è una lingua che permetterà loro di aprirsi al mondo». In realtà l’insegnamento bilingue italiano-sloveno non esclude l’inglese, anzi. E lo sloveno, oltre a essere la lingua del territorio, permette il contatto con l’immenso mondo slavo, fatto al giorno d’oggi ancora più spendibile dell’inglese sul mercato del lavoro. Comunque, quel che Bassi giudica più importante nel suo programma «al di là della fondamentale necessità di lavorare per la crescita del paese, è la partecipazione di tutta la popolazione nella gestione del Comune; non voglio decisioni calate dall’alto ma discusse e condivise. A fare il bilancio del municipio devono essere i cittadini, messi a conoscenza di ogni aspetto della cosa pubblica. Chi mi voterà saprà di farlo perché convinto della necessità di un rinnovamento, laddove la continuità amministrativa non rappresenta più un valore». Conclude il candidato: «Apriamoci al mondo, tutti insieme: non possiamo pensare allo sviluppo di Taipana chiudendoci in un guscio». Appunto. Ma snobbare lo sloveno a Taipana è proprio chiusura.

MONTEAPERTA in festa con due bambine

FORTE DENUNCIA del presidente della pro loco

Prime comunioni

Subit abbandonato

a gioia che ha portato il riunirsi in chiesa per partecipare alla celebrazione di due prime comunioni è stata viva e contagiosa, a Monteaperta di Taipana, nella giornata di domenica 27 aprile. Da molti anni, infatti, gli abitanti della frazione non avevano avuto la possibilità di festeggiare insieme, in preghiera, un evento tanto significativo, in particolare se si considera gli effetti causati dallo spopolamento della montagna, con sempre minore presenza di giovani e di bambini. A portare un raggio di sole a Monteaperta sono state Giulia Della Rossa e Laura Michelizza che, per il loro primo incontro con il Signore, sono state accompagnate da genitori, parenti e amici. A fare da cornice alla celebrazione lo splendido Santuario della Santissima Trinità che, per l’occasione, è stato ornato con composizioni floreali bianche e gialle, a simboleggiare l’innocenza, la bontà di cuore e la luce. Ad accostare al sacramento dell’Eucaristia le due bambine, delicate con la loro coroncina sul capo e nel loro abito immacolato, è stato mons. Pasquale Pressacco, coadiuvato da don Leopoldo Pantarotto, già diacono delle comunità di Monteaperta e Debellis, ora attivo stabilmente nelle Valli del Natisone, che non ha voluto mancare all’importante celebrazione. Per gli abitanti del borgo è stata una festa difficile da dimenticare: molto partecipata, con la presenza di un folto e vivace gruppo di bambini, alcuni dei quali hanno collaborato animando la messa. Adesso tutti attendono un nuovo

on nasce come aperta denuncia, anche se ha tutta l’aria di esserlo, quella del presidente della pro loco di Subit, Bruno Del Bianco. Visto il periodo elettorale, si può considerare più un appello ai quattro candidati sindaci che corrono per la conquista della prima poltrona del municipio di Attimis. L’oggetto della riflessione sono le condizioni in cui versa l’abitato montano che sorge al confine con la frazione taipanese di Prossenicco. «Un centro meraviglioso, Subit – dice Del Bianco – dalle potenzialità notevoli, soprattutto nel campo del turismo verde. Eppure, questo borgo un tempo abitato da più di 800 persone, ormai è lasciato abbandonato a sé stesso, nonostante gli investimenti fatti in passato per il recupero di alcune strutture». Del Bianco, insieme ai membri della pro loco, da anni opera in forma del tutto volontaria, spinto dall’amore che nutre per la località, per tenerla in ordine, affinché si presenti dignitosamente agli occhi di chi ha occasione di passarvi. «È un impegno che non ci pesa e che ci siamo presi volentieri, ma non è sufficiente. I sentieri, ad esempio, vanno continuamente puliti e resi sicuri per la percorrenza. E gli edifici con destinazione di accoglienza turistica devo essere necessariamente gestiti meglio». Del Bianco si riferisce alla ex-scuola, ribattezzata «Belvedere» e alla struttura «Al Tiglio», già Casa Giordano, oggetto di donazione in passato. Entrambi gli immobili sono

L

evento, altrettanto significativo: la celebrazione di due battesimi, sempre negli spazi sacri del santuario trecentesco dedicato alla Santissima Trinità. La data è stata già fissata ed è quella del 18 maggio, con la presenza del nuovo diacono incaricato dall’arcivescovo di Udine di seguire i fedeli di Monteaperta e Cornappo, don Egidio Marin. Il mese mariano di maggio, insomma, è stato anticipato da una celebrazione che mons. Pressacco ha definito «di grandi doni e di grande speranza», in attesa dell’appuntamento tradizionale di domenica 15 giugno, giorno in cui sarà rinnovato il suggestivo rito del Bacio delle Croci. Sacerdoti, diaconi e membri del consiglio pastorale stanno già lavorando al programma, così come anche a quello del 10 agosto, ricorrenza di San Lorenzo. P. T.

N

di proprietà del Comune di Attimis che li ha affidati in gestione alla società cooperativa «Vetrina del territorio» con sede a Nimis. «Il primo ha ben 36 posti letto, spazi cucina e refettorio. Il secondo è altrettanto bene arredato, con tanto di servizi igienici in ogni stanza, sale per pranzo e cena e vano per la preparazione delle vivande. Un tesoro, insomma per Subit, che è in grado di accogliere gruppi numerosi di escursionisti e di scolaresche. Peccato che, per la promozione di questi alloggi non venga fatto abbastanza, e che nei mesi freddi nessuno si prenda la briga di attivare il riscaldamento. Anche se non ci sono prenotazioni, infatti, i locali vanno tenuti periodicamente a una temperatura che eviti il loro deterioramento: a Subit, non dimentichiamolo, in inverno la colonnina del mercurio può scendere fino a -12, -15 gradi. Gli effetti di questa noncuranza si cominciano a vedere e a chi vuole lo sviluppo di questo paese se ne accorge. Non possiamo stare zitti e invitiamo chi di dovere a intervenire». Per il recupero della già casa Giordano, peraltro, furono spesi, a suo tempo, 400 milioni di vecchie lire di denaro pubblico. «Che dire della strada per Prossenicco, per la cui sistemazione è stata anche promossa una raccolta di firme? Oggi, con il passaggio di mezzi pesanti di aziende austriache venute a disboscare in quota, il manto è ancora più rovinato, così come i pochi guardrail rimasti a protezione di chi transita». P. T.


dom

rezija/kanalska dolina

15. maja 2014

MALBORGHETTO-VALBRUNA

stran

iz naših dolin iz naših dolin

Confronto tra i candidati sindaco Dario Di Vora e Boris Preschern

D’accordo per la scuola terske doline terske doline trilingue, non per i cartelli

P

P. T.

romozione del turismo e valorizzazione a tutto tondo delle peculiarità del territorio sono al centro dei programmi elettorali dei due candidati sindaci che, a Malboghetto Valbruna, sono scesi in campo per il rinnovo del consiglio municipale. Protagonisti della competizione Dario Di Vora, assessore uscente della giunta Oman, che corre sostenuto dalla civica “Cinque campanili con sfondo alpino. Uniti per lo sviluppo”, e Boris Preschern, membro dell’opposizione uscente che si propone ai cittadini, invece, supportato dalla lista «Un Comune per tutti». «Il nostro tesoro è il territorio e su di esso puntiamo per lo sviluppo del paese – dice Di Vora –; con l’apertura dei confini, inoltre, va ripensato il ruolo delle attività economiche locali, del commercio in particolare. Non ha più senso offrire un prodotto che si può trovare ovunque: è necessario specializzarsi sia nella vendita,

rezija/kanalska rezija/kanalska dolina dolina

offrendo generi strettamente legati alla nostra terra, che nell’accoglienza, concentrandosi sulle esigenze del visitatore, cercando qualità e originalità». Per il candidato, il turismo «lento» e quello religioso legato al vicino santuario del monte Lussari rappresentano grandi opportunità per Malborghetto Valbruna, unite a una cura del territorio che passi per la costante manutenzione, e sfruttamento sostenibile, di prati e boschi, e per la rinascita di piccole attività di zootecnia anche legate all’accoglienza «verde». «Nel nostro programma ricoprono grande importanza l’educazione e la formazione dei giovani, che rappresentano il futuro: continueremo a sostenere l’istituzione ufficiale della scuola trilingue italiano-sloveno-tedesco, di cui siamo stati sempre promotori e che sempre più famiglie apprezzano. Le iscrizioni sono in aumento, anche da fuori, tanto che sarà addirittura necessario ampliare gli spazi del polo di Ugovizza». Dello stesso avviso il candidato sindaco Preschern. «Sono nato qui e

posocˇje posocˇje sport sport so che queste lingue sono la nostra tabelle di «benvenuto» all’ingresso Dario Di Vora

Boris Preschern

cultura, la nostra identità. Sarebbe assurdo non insegnarle ai nostri figli e ai giovani. Grazie a questa ricchezza, che va salvaguardata, avranno maggiori opportunità di trovare lavoro anche al di fuori dei confini della regione. Sarà importante, per la scuola trilingue, dotarsi di un regolamento certo: cercheremo in ogni caso di trovare delle soluzioni». Le posizioni di Preschern e di Di Vora sono diverse per quanto riguarda, invece, l’apposizione dei cartelli toponomastici stradali quadrilingui – italiano, sloveno, tedesco e friulano – che oggi sono realtà solo nelle

dei paesi. Di Vora guarda con favore al progetto, che distinguerà Malboghetto Valbruna e rafforzerà la sua identità; Preschern si dichiara perplesso poiché, dice, «non è un cartello a determinare la cultura, ma lo sono prima di tutto le scuole e l’educazione» (ma una cosa esclude certo l’altra, ndr). Nei programmi del candidato di «Un Comune per tutti« la promozione del turismo. «Quanto a bellezze del territorio non abbiamo nulla da invidiare al alcuno – dice –, ma è necessaria comunque una forte politica per la montagna».

GASILCI SO LETOS PRAZNOVALI SV. FLORJANA V OVČJI VASI

L

etos se je tradicionalna maša ob praznovanju svetega Florjana – sicer zavetnik gasilcev – odvijala v Ovčji vasi. Dogodka, ki se vsako leto odvija izmenično tudi v Ukvah in Žabnicah in ki ga je letos v slovenščini glasbeno popestril ukovški cerkveni pevski zbor, se je s posameznimi skupinami krajevnih gasilcev in prostovoljnih gasilcev udeležil tudi naborješki župan Alessandro Oman. Še obstajajoče vaške skupine prostovoljnih gasilcev v Kanalski dolini – v Naborjetu, Ukvah, Ovčji vasi in Žabnicah – so se rodile že v času avstro-ogrskega cesarstva. Med njimi je najstarejše Gasilsko društvo Naborjet, ki so ga ustanovili leta 1879. Tu so v letih po drugi svetovni vojni prostovoljci zaradi pritiskov italijanskih oblasti pre-

11

kinili delovanja društva, vendar ga je naborješka mladina spet oživela po potresu leta 1976. Zgodovina naborješkega društva se zrcali v paradnih uniformah, ki izgledajo prav po vzorcu tistih iz 19. stoletja – razen klobuka, ki je rdeča baskovka (sicer simbol ponovne ustanovitve). V Ukvah je Gasilsko društvo po rojstvu leta 1896 večkrat priskočil na pomoč vaški skupnosti zaradi neurjev ali požarov. Leta 1922 si je na svoje stroške zgradil gasilski dom (Spritzenhaus – tako se gasilski domovi imenujejo po nemško), ki ga je uporabil vse do potresa leta 1976. Zanimivo je, da je društvo po potresu uredilo novo skladišče s sredstvi, ki jih je dala Severna Tirolska. Kmalu po ukovškem so ustanovili žabniško gasilsko društvo – sicer leta 1898 s podporo tedanje samostojne občine Žabnice. Ob varovanju pred

nesrečami je od takrat prav kot druga gasilska društva v Kanalski dolini vedno pomagalo tudi pri organiziranju vaških praznikov in bilo prisotno na verskih obredih posebnega pomena za vaško skupnost. V Ovčji vasi so samostojno gasilsko društvo ustanovili leta 1912; prej je domačo društvo bilo odvisno od ukovškega. Spet pod ukovškim okriljem je oško društvo delovalo od 1949 do 1982 – ko je bilo spet ustanovljeno; od leta 1992 razpolaga tudi z novim sedežem. Jezikovna raznolikost Kanalske doline prihaja do izraza tudi v teh društvih. S tem, da so nekoč bila bolj povezana z uradno oblastjo in torej z nemškim elementom cesarstva, je še vedno ohranjena navada, da poveljniki ob paradah dajejo ukaze v nemščini (ali v italijanščini); manj običajno je, da jih dajejo v slovenščini.

Skupni odbor Slovenija-Avstrija Proti koncu aprila sta na Brdu pri Kranju Slovenija in Koroška obudili sodelovanje s Skupnim odborom Slovenija-Koroška/Gemeinsames Komitee Kärnten-Slowenien, ki bo sicer naslednik že zdavnaj nedelujočega kontaktnega komiteja/Kontaktkomitee. V tej priložnosti sta med drugim Skupnost občin Slovenije in Zveza občin Koroške podpisali ustanovno izjavo Zveze Alpe Jadran/Alpen-Adria-Allianz, ki bo naslednica Delovne skupnosti Alpe Jadran/ Arge Alpen-Adria. Zasedanje sta vodila slovenski minister za zunanje zadeve Karl Erjavec in koroški deželni glavar Peter Kaiser. Govorilo se je o možnostih nadaljnega sodelovanja na različnih področjih: Erjavec je posebej podčrtal potrebo po sodelovanju v zvezi z varstvom in upravljanjem vode bodisi kot strateški vir bodisi kot vir nevarnosti; Kaiser je s svoje strani predlagal nadaljevanje projekta Goal, v katerega je vključena tudi Italija, da se tako zagotovi najvišjo možno stopnjo zaščite v primeru nesreč. Veliko se je govorilo tudi o sodelovanju na področjih kulture, izobraževanja, sociale, zdravstva, turizma in gospodarstva – in se je med drugim pojavila misel, da bi lahko nadgradili avtobusno povezavo Ljubljana-Celovec.

Novih plinovodov zaenkrat ne bo

Nemščina in (redkejše) slovenščina sta tudi vidno prisotni: na primer je na zastavi oškega gasilskega društva naziv »Gasilsko društvo Ovčja vas« napisan v nemščini, italijanščini in slovenščini. Da so pripravljena na morebitne nesreče, društva redno organizirajo vaje in se kar pogosto dogaja, da se to odvija v sodelovanju z gasilskimi društvi iz Slovenije in z avstrijske Koroške. Luciano Lister

Zaenkrat zgleda, da Kanalska dolina ni več v osredju pozornosti zaradi novih večjih infrastruktur v sklopu mednarodne energetske politike. Rusko podjetje Gazprom se je odločilo, da bo plinovod Južni tok speljalo po novi trasi, ki ne bo prečkala naših krajev. Za to je botrovalo z ene strani dogajanje v Ukrajini, z druge pa veto Evropske Unije, ki je uveljavila predpise tretjega energetskega paketa, ki med drugim določajo, da proizvajalci energije ne smejo monopolno kontrolirati distribucijske mreže, ako nimajo izrečnega dovoljenjem s strani Evropske Unije. Gazprom je zato že podpisala protokol o namenih z avstrijskim podjetjem Omv o izgradnji avstrijskega dela plinovoda Južni tok. Namesto do Italije preko Trbiža iz Slovenije, naj bi po novem plinovod izpeljali do Baumgartna v Avstriji preko Črnega morja, Bolgarije, Srbije in Madžarske. Za Italijo ima vse to politični pomen v zvezi z gospodarskimi odnosi z Rusijo; še huje je pa za Slovenijo, ki bo izgubila približno 1 miljarda in pol evrov predvidenih investicij.

licamente tutte le diverse realtà che compongono Resia. Questa statua, a memoria storica, non aveva mai lasciato il capoluogo ed è stato emozionante vedere con quanto affetto e devozione i valligiani hanno organizzato questo evento. La missione popolare è stata preceduta da un periodo di preparazione ed attesa durante il quale, nelle chiese di Resia, era stato esposto, in po-

sizione centrale, uno stendardo con il volto stilizzato di Gesù Cristo, tratto dalla Sacra Sindone. Accanto al logo della stessa missione e alle scritte in italiano campeggiava la scritta in resiano Rozajanska dulïna per ricordare a tutti i resiani quanto sia importante utilizzare il proprio dialetto in tutte le occasioni della vita. Sandro Quaglia

IN VAL RESIA si è conclusa il 3 maggio la missione parrocchiale «Vieni e vedi»

Per crescere nella fede

S

i è positivamente conclusa in Val Resia, sabato 3 maggio, la missione popolare parrocchiale «Vieni e vedi» che per una settimana ha coinvolto le tre parrocchie della vallata. Cinque frati francescani, due suore ed un laico, con semplicità e simpatia hanno portato a termine il compito che era stato loro affidato dalla Forania di Moggio Udinese nella quale ricade anche la Val Resia. Con la loro presenza agli abitanti della vallata è stata offerta la possibilità di approfondire la propria fede, non solo con la partecipazione alle varie celebrazioni liturgiche animate dai frati, che si sono svolte ogni giorno nelle varie chiese, ma anche durante i molti incontri di ascolto ospitati da alcune

generose famiglie che hanno accolto gli altri paesani nella propria casa e soprattutto durante le catechesi su Fede e Chiesa predicate nella Pieve di Prato. La prima tappa di questo percorso di incontro, dialogo e confronto con tutti coloro che hanno desiderato conoscere di più sulla fede professata, è stato il Canal del Ferro. Tutto è iniziato il 6 aprile a Pontebba ed è proseguito in Val Resia dove dal 27 aprile al 3 maggio, queste persone hanno girato di casa in casa in tutte le borgate, con la massima disponibilità ad incontrare ogni famiglia. Durante tutti i momenti organizzati e calendariati da un ricco programma hanno partecipato in molti: bambini, giovani, anziani con un entusiasmo eccezionale, che ha

meravigliato gli stessi visitatori e che è esploso durante il concerto finale tenutosi presso il Centro Culturale – Ta rozajanska kultürska hïša di Prato e animato da padre Cesare Bonizzi. Per la popolazione di Resia, ancora oggi fortemente legata alla devozione mariana, i momenti più attesi sono stati quelli scanditi quotidianamente durante una processione itinerante, durata sette giorni, lungo tutti i paesi della valle con la statua della Beata Vergine Maria che dal 1535 si conserva nella chiesa – santuario di Prato di Resia. Ogni giorno la storica e preziosa statua è stata portata a spalla dagli stessi frati nelle altre principali chiese, dove vi è rimasta un giorno ed una notte, e ha così visitato simbo-


12

posočje

stran

15. maja 2014

dom

BOVEC 5. maja je Občina predala v uporabo novo letališko infrastrukturo za potrebe športa in reševanja v čezmejnem prostoru iz naših iz naših dolin dolin

Pohod v spomin na srčne puntarje

Športno rekreacijsko društvo s pomenljivim imenom »Tminski migavci«, je v spomin na Tolminske puntarje letos že sedmič organiziralo pohod po poteh srčnih mož, ki so se pred tristo leti odpravili v Gorico iskat svojo pravico. Trinajst srčnih žena in mož (na sliki) se je v soboto 26. aprila zgodaj zjutraj zbralo pred cerkvijo na Mengorah, kjer so k spominski plošči položili venec. Z Mengor so na pot krenil pohodniki, maratonci in kolesarji. Med dolgo potjo ob Soči, so pohodnike nekajkrat zaustavili in pogostili domačini, da bi se na svoj način pridružili spominu na uporne tolminske kmete. Po veselem klepetu ob domačih dobrotah, so pohodniki pot nadaljevali in se že sredi popoldneva v Gorici na Travniku poklonili spominu na kruto umorjene rojake in na dogodke iz 1713 leta. Vsi udeleženci so se zadovoljni z vlakom iz Nove Gorice vrnili domov v upanju, da spomin na tolminske puntarje ne bo nikoli pozabljen. (Pač)

17. maja bo 14. pohod po Kosmačevi učni poti V saboto 17. maja bo 14. tradicionalni pohod po Kosmačevi učni poti. Sprejem pohodnikov bo ob 8.30 pred Kulturnim domom v Dolenji Trebuši. Dan bodo popestrili kulturni program, kulturna in naravna dediščina, kulinarika, vožnja z ladjo Lucijo in veselo druženje. Udeleženci bodo plačali startnino 6 evrov. Pohod se bo zaključil ob 16. uri pred knjižnico Cirila Kosmača v Tolminu. Zagotovljene bodo avtobusne povezave: ob 8. uri iz avtobusne postaje v Tolminu do Dolenje Trebuše, po zaključku pohoda iz Tolmina v Dolenjo Trebušo med 17. in 17.30. Pohod bo v vsakem vremenu.

Zaključila se je revija »Primorska poje« V nedeljo, 27. aprila, se je s koncertoma v Zavarhu in Trenti zaključila 45. Revija Primorska poje. Med 28. februarjem in 27. aprilom je zapelo preko 200 zborov, ki jih je organizator, Zveza pevskih zborov Primorske, razporedil na 31 koncertov po Sloveniji, v zamejstvu in na Hrvaškem. Zagotovo ena največjih manifestacij slovenske ljubiteljske kulture tako že desetletja združuje primorske zbore, velike in majhne, ženske, moške in mešane sestave, ter širi slovensko pesem. Revija ni tekmovalnega značaja in program je raznolik, od ljudskih do umetnih pesmi, tako domačih kot tujih avtorjev, ki ga nekateri zaokrožijo v tematski nastop. Številni zbori so se tako letos poklonili stoti obletnici začetka prve svetovne vojne, celotna revija pa je bila tokrat posvečena trem ustvarjalcem, ki so globoko zaznamovali slovensko in primorsko kulturo - 100. obletnici rojstva skladatelja Rada Simonitija, 110. obletnici rojstva skladatelja Staneta Maliča, 110. obletnici rojstva pesnika Srečka Kosovela. Povprečno sedem zborov je zapelo na posameznem koncertu, od tega 156 iz Primorske, 47 iz zamejstva od Benečije do Trsta, šest s Hrvaške, trije s Koroške in eden iz Porabja. Na zaključnem koncertu, ki sta ga organizirala Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Tolmin in Dom TNP Trenta, je dvorana bila polna ljudi.

Tudi Posočje v mreži malih terske terske doline doline letališč Jadranske regije rezija/kanalska rezija/kanalska dolina dolina Cilj projekta je izboljšati stanje malih letališč in sodelovanja med njimi ter vzpostavitev pogojev za nove turistične produkte

P

Miran Mihelič

etega maja je Občina Bovec na bovškem športnem letališču predala v uporabo novo letališko infrastrukturo, ki zajema ploščad, hangar in upravno stavbo in ne bo služila le za potrebe te lokalne skupnosti, ampak širšemu regijskemu in po potrebi tudi čezmejnemu prostoru. Z garažiranjem v hangarju so povečali varnost letal pred vremenskimi vplivi in vandalizmom. Omogočajo pa tudi neomejeno rabo in vleko jadralnih letal ter zagotavljajo varno oskrbo z gorivom. Projekt A3-NET - Krepitev in mreženje malih letališč na jadranskem območju, je stekel decembra 2010, zaključuje pa se do konca maja. Kot je povedal bovški župan Siniša Germovšek, je vodilni partner projekta

posoc posoc ˇje ˇje

Občina Bovec, vanj pa so vključeni še mesto Rab, ministrstvo za gospodarstvo Herceg-bosanske županije, Občina Nikšič in Letalska zveza Srbije. Cilj projekta je izboljšanje stanja malih letališč v regiji, vzpostavitev sodelovanja med malimi letališči, izboljšanje dostopnosti vpletenih regij in vzpostavitev pogojev za nove turistične produkte. Slovesnost ob prazniku vstopa Slovenije v EU in odprtja omenjene letališke infrastrukture se je pričela s spustom padalca, ki je nosil slovensko zastavo. Ob istem času se je na letališče pripeljal predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je odprl novo pridobitev na letališču in v slavnostnem govoru poudaril pomen vstopa Slovenije v EU, ki je financirala tudi novo letališko pridobitev za regijo in o politični situaciji

sport sport

Predsednik Slovenije, Borut Pahor, na otvoritvi letališča v Bovcu

v državi in ob prazniku Dela opozoril na poglabljanje socialnih razlik. Na letalskem mitingu reševalne vaje »Letališče Bovec 2014« so sodelovali pripadniki posebne gasilske enote za gašenje v visokogorju GAMSI, PGD Bovec, PGD Srpenica, PGD Log pod Mangartom, pripadniki društva gorske reševalne službe Bovec z zdravnikom, letalca-reševalca in vodnica reševalnega psa ter posadka helikopterja Sloven-

ske vojske. Predpostavka vaje je bila, da je prišlo do nesreče motornega letala v visokogorju, v katerem je poškodovan pilot, sopotnik, ki se je rešil sam, pa je zašel v gozdu. Vajo je v okviru projekta A3-NET pripravil poveljnik GZ Bovec, celotno dogajanje na samem prizorišču vaje, pa je za številne gledalce komentiral predsednik GZ Bovec, po končani vaji je sledila še demonstracija gašenja letala s peno.

GREGORČIČEVA UČNA POT POSVEČENA SLAVNEMU PESNIKU

S

imon Gregorčič je pesnik in prerok, ki še vedno živi v srcih Primorcev, njegove pesmi pa pozna sleherni prebivalec Posočja. Čaščenje je doživel že za časa svojega življenja, saj so mu naklonjenost izkazovali ob poslušanju njegovih maš v čitalnicah ter množično udeležbo na njegovem pogrebu od Gorice do svetega Lovrenca. Od številčnih spominskih obeležij stoji najveličastnejši kip pesnika na kobariškem trgu. V avli kobariške osnovne šole, ki nosi njegovo ime, se učenci vsaki dan srečajo z njegovo podobo. Z likom pesnika se lahko srečate tudi na Gregorčičevi učni poti posvečeni slavnemu pesniku, ki so jo prosvetni delavci OŠ Simon Gregorčič Kobarid, krajani Smasti in Vrsna začrtali ob stoti obletnici njegove smrti. Ob učni poti, na katero se krene izpred podružnične šole v Smasteh,

se po evropski pešpoti E7 krene proti pesnikovemu rojstnemu kraju Vrsno. Ob poti je moč opazili številne kapelice, ki so jih domačini, vojaki avstro -ogrske vojske postavili kot zaobljubo, če jim uspe povratek v rodno vas. V vasi Libušnje stoji kozolec s polkrožno streho prekrito s pločevino, ostalino iz prve svetovne vojne in cerkev Svetega Duha iz leta 1571 s poslikavo Ivana Groharja, v kateri je Simon Gregorčič dobil vse svete zakramente do nove maše. Ob cesti je kar nekaj senikov na obrobju zaraščenih senožeti, ki so jih umni domačini gradili tudi z ostalinami vojne. Pred prihodom na Vrsno je opaziti stransko pot z ledinskim imenom »Volovska pot«, po kateri so pastirji s planine gonili v dolino grofovo čredo volov. Na Vrsnem se odpre pogled na domačije v značilni arhitekturi, slovenski čebelnjak ter spomenik padlim v drugi svetovni vojni. Po ogledu pesnikove domačije in okrepčilu se pot nadaljuje na

razgledno točko na Kniku. Od tam se odpre razgled na slap poimenovan po pesniku - Gregorčičev slap, na senožeti in pašnike, ki jih Gregorčič opeva v svojih delih, na pogorje Krna in pobočje Mrzlega vrha znanega po hudih bojih in številnih žrtvah v prvi svetovni vojni. Ob spustu proti dolini na Pologu, so se spomnili, kje je Simonova mati začutila, da prihaja nov otrok. Ob poti so vidni ostanki senikov, podrast pa dokazuje, da so bile tod še pred nedavnim senožeti in pašniki. Po krajšem spustu in prečkanju potočkov pot prečka gozdič z ledinskim imenom Kamnje. Po legendi naj bi v preteklosti izpod Kurnika odtrgal ogromen plaz, ki je zasul to dolino voda pa je s seboj odnesla staro vas. Po obisku pesnikovega groba ostane le še pot ob travnikih in poljih do izhodiščne točke v vasi Smast. Za obisk Gregorčičeve učne poti se priporoča več variant: Pohod po celotni krožni poti Smast

Gregorčičev grob

– Vrsno ÷ pokopališče Sv. Lovrenc ÷ Smast, je za pohod potrebno približno 4 ure. Druga možna pot je iz Smasti po cesti do Vrsna (4 km, 1 ura). Naslednja je prevoz na Vrsno in od tu po učni poti do Sv. Lovrenca in v Smast (3 km, 60 do 90 min.). Najkrajša možna pot je iz Smasti do Sv. Lovrenca (1.5 km, 30 min.). Ob poti z vodičem, bo pohodnik spoznal ne le pesnika in njegovo življenje, temveč tudi življenje tukajšnih domačinov nekdaj in danes. Učna pot Simona Gregorčiča je primerna za pohodnike vseh starosti, le nekaj dobre volje in primerna PaČ obutev sta potrebni.

NOVA GORICA V Perli potekala delavnica za razvoj in promocijo turističnih produktov V okviru projekta T-lab Slovenija Italija 2007-2013

Na temo 1. svetovne vojne

J

avna agencija SPIRIT Slovenija v sodelovanju z agencijo Turizem Furlanije Julijske Krajine, Fundacijo »Pot miru v Posočju«, RDO Smaragdna pot ter Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem, je v aprilu v Hitovem igralniško-zabaviščnem centru Perla v Novi Gorici organizirala delavnico za razvoj in promocijo turističnih produktov na temo prve svetovne vojne. Delavnica je naletela na velik odziv s strani ponudnikov, agencij ter organizacij, saj je na njej sodelovalo več kot 100 udeležencev iz Slovenije in Italije. V prvem delu delavnice so muze-

Posnetek iz delavnice

alci in zbiralci predstavili svoje izkušnje s turistično ponudbo, vezano na tematiko prve svetovne vojne. Na delavnici sta delo in poslanstvo kobari-

ških zgodovinskih ustanov predstavila Maša Klavora iz Fundacije Poti miru v Posočju in Jože Šerbec iz Kobariškega muzeja. Za turistično-promocijski del projekta pa je poskrbela Tatjana Humar iz LTO Sotočja-TIC Kobarid. Muzealka Slavica Plahuta je predstavila tematiko prehrane v času Soške fronte, italijanski zgodovinar dr. Lucio Fabi pa spregovoril o zgodbah in pričevanjih iz tega obdobja. Izzive pri trženju turistične ponudbe s to tematiko je predstavila Neja Petek iz marketinške agencije specializirane na področju turizma. V drugem delu delavnice je bilo

organizirano mreženje (15 - minutni t.i. B2B sestanki) med ponudniki ter agencijami iz Slovenije in Italije. Mreženja se je udeležilo več kot 60 udeležencev, vzpostavili pa so začetne poslovne pogovore in stike. Po koncu delavnice je bil organiziran tudi vodeni ogled Parka miru – Sabotin. Delavnica je potekala v okviru čezmejnega projekta T - lab. Projekt T - lab je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija - Italija 2007 - 2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.


dom

13

šport

15. maja 2014

stran

CALCIO Concluso il campionato Dilettanti e Juniores, ultime periz Allievi e Giovanissimi Regionali iz gare naših naših dolin dolin

Savognese eliminata ai rigori tersketerske dolinedoline nei play-off del Collinare Non va oltre lo 0-0 con l’Alta Val Torre, che approda alle semifinali dove, nella doppia sfida, affronterà la squadra di Grado

C

Bepo qualizza

on le classifiche dei dilettanti ormai definite, anche dopo la sconfitta della Valnatisone opposta allo Zaule con il minimo scarto, 1-0, si guarda alla ipotetica composizione dei gironi del prossimo campionato di Promozione. Dal momento che dalla 1a categoria sono salite Cormonese ed Aurora di Remanzacco, con l’aggiunta di Valnatisone, Torreanese ed OL3, il calendario si sbizzarrirà nella stesura delle date dei derby, chiamiamoli

Pallavolo, ultime gare per la Polisportiva

rezija/kanalska rezija/kanalska dolinadolina posocˇje posocˇje sport sport

Da sinistra le squadre: Alta Val Torre, approdata alle semifinali e Savognese.

proprio così poiché nel raggio di una trentina di chilometri sono racchiuse le cinque formazioni e questo è un fattore incentivante per i sostenitori non propensi ad affrontare lunghe trasferte. Dopo la conclusione del campionato dilettanti e Juniores, la formazione Allievi sta affrontando le ultime gare. La Valnatisone ha superato Osoppo per 9-0 e la Bujese per 3-0 nella gara di recupero. I Giovanissimi Regionali si impongono 2-1 sul campo del Cavolano, bene anche la seconda formazio-

ne di questa categoria che vince sul campo del Chiavris 1-0 e nell’ultima gara di campionato pareggia 1-1 con il Nimis. Saranno in campo fino alla fine di maggio gli Esordienti, che nelle ultime gare hanno superato agevolmente, fuori casa, Pro Fagagna e, sul campo di casa, Esperia ‘97; se confermeranno questo buon momento anche nell’ultimo scorcio di campionato, c’è buona probabilità che ben figureranno anche nelle finali provinciali. Rigori fatali per la Savognese, nei play-off del “Collinare”, che non va

Matej Gorenšček

oltre lo 0-0 con la neopromossa, in 2a categoria, Alta val Torre che, nella lotteria dei tiri dal dischetto, é più precisa dei valligiani con un 4-3 che la fa approdare alle semifinali dove, nella doppia sfida, troverà la formazione di Grado. Nei Play-off non troviamo Drenchia/Grimacco essendo questa manifestazione riservata alle formazioni classificatesi al primo e secondo posto di ogni girone, Drenchia/Grimacco ha concluso al terzo posto, avrebbe meritato di più avendo disputato un torneo al di sopra delle aspettative.

Finale di campionato in crescendo per il sestetto U 12 misto della polisportiva San Leonardo, che si impone 3-0 sul parquet della Pav Udine (25-13, 25-20 e 25-22); a Merso di Sopra vince 2-1 (25-18, 25-21 e 21-15) classificandosi al secondo posto, unica sconfitta del torneo contro la capolista Pasian di Prato. Campionato da dimenticare, invece, per le ragazze U 18 che nelle gare conclusive dei play-off hanno rimediato due sconfitte piuttosto nette, 3-0 ed i parziali dei set lo dimostrano, (25-15, 2511 e 25-14) contro la Libertas Martignacco, ancora 3-0 opposte alla Pav Udine (25-13, 25-19 e 25-16), eloquente l’ultimo posto in classifica con soli tre punti.

Kmn Oplast Kobarid je državni prvak

MASSERIS Il triathlon del Matajur è stato vinto dall’U.S. Aldo Moro Paluzza. Miglior solista lo sloveno Simon Alič

Partecipazione record al 18° Triajur

N

umeri da record alla 18a edizione del Triajur, il triathlon del Matajur, che ha avuto luogo giovedì 1° maggio. 224 atleti suddivisi in 120 squadre, 61 solisti, 59 squadre composte da tre o due persone, 29 donne, di cui tre soliste, hanno affrontato l’impegnativo percorso, che si snoda in tre frazioni: le prime due in salita, in mountain-bike da Savogna al paese di Montemaggiore e a piedi fino alla cima del Matajur; la terza in discesa fino all’abitato di Masseris, dove alla pasta, sono seguite le premiazioni, presentate, con bravura, da Chiara Cont. Il Triajur è stato vinto quest’anno dalla squadra U.S. Aldo Moro Paluzza (che ha coperto il percorso in 1:37:40), formata da Manuel Moro, Nicolò Francescatto e Alessandro Morassi, che si sono aggiudicati il trofeo offerto da Beppo Auto. Nella classifica a squadre al secondo posto Aldo Moro x (1:42:17) con Alex Danelutti, Elia e Fabio Della Pietra. Terza miglior squadra i «Tipi tosti» (1:42:49) con David Bevilacqua, Eligio Petris e Federico Chiabai. Secondo assoluto nella classifica generale (1:42:12) è Simon Alič, del šd Nanos e kd Brda, che ha vinto, per il terzo anno consecutivo, il trofeo Marino Iussig, come miglior solista. Tra le squadre nostrane il miglior tempo è stato messo a segno dai «Konjari» (1:52:30), il trio di Masseris formato da Federico Medves, Francesco e Mattia Cendou. Tra i migliori frazionisti ha coperto la seconda frazione nello stesso tempo impiegato lo scorso anno Nicolò Francescatto (0:27:20). Nella classifica femminile le atlete slovene hanno sbancato: prime in classifica e miglior tempo nelle rispettive frazioni di gara la squadra 3D (2:12:16) con Danijela Svetik

Moška ekipa U.S. Aldo Moro Paluzza, prva na Triajurju. Na desni Iacop in Pustetto

Svetik, Ivančič, Kovačič, prva ženska ekipa in najboljše v posameznih progah

(1:09:26), Danijela Ivančič (0:39:43) e Danica Kovačič (0:23:16). Secondo il trio «L’importante è partecipare» (2:40:10) con Paola Bison, Barbara Cappelletti e Marinella Gremese, seguite da «Le Carampane» (2:50:35) con Stefania Gorgone, Michela Tonero e Michela Ara. Un appello alle istituzioni è stato lanciato dal presidente della Polisportiva Matajur, Marino Gosgnach, affinché vengano sostenute «iniziative come queste che possono dare nuovo impulso al turismo nelle aree montane».

Il suo pensiero è stato ripreso dal consigliere provinciale Fabrizio Dorbolò, che ha evidenziato la passione e la determinazione degli organizzatori nel promuovere la Triajur, la quale, per la crescente partecipazione, che riesce a calamitare di anno in anno, può rappresentare un volano per il rilancio delle aree montane interessate. Il sindaco di Savogna, Germano Cendou, ha rivolto il suo primo pensiero a, Marino Iussig, che ha creduto nella Triajur ed è mancato anni fa prematuramente. «Il suo entusiasmo

Simon Alič, najhitrejši solist

è sempre vivo tra noi – ha detto – grazie al sostegno che la sua famiglia dà, di anno in anno, alla manifestazione». Il presidente del Consiglio regionale, Franco Iacop, e il consigliere regionale Stefano Pustetto hanno rivolto un plauso alla manifestazione, manifestando la loro vicinanza al territorio e alla sua popolazione ed evidenziando l’ampia ed entusiasta partecipazione di giovani. Ad arricchire la manifestazione (organizzata dalla Polisportiva Monte Matajur, con il patrocinio del Comune di Savogna, in collaborazione con Pro loco Matajur, Gruppo Alpini, Protezione Civile, Cacciatori del Comune di Savogna, Savognese e Vallimpiadi), interrotta da venti minuti di pioggia e baciata dal bel tempo, la lotteria riservata agli atleti e la tombola con in palio una mountain bike, offerta dal negozio di Cividale “Bicisport”. Le classifiche e le foto di questa e delle precedenti edizioni del Triajur sono disponibili sul sito www.triajur. com, sapientemente curato da Gabriele e Giulia Iussig. L. B.

Nogometaši Oplasta iz Kobarida so v soboto, 26. aprila drugič postali državni prvaki 1. slovenske futsal lige. V peti finalni tekmi so v gosteh po kazenskih strelih premagali branilca naslova Litijo. Tekma se je po rednem delu končala z 2:2. V rednem delu je goste v vodstvo popeljal Jaka Sovdat v 19. minuti, Borut Ručna je v 28. izenačil na 1:1. Goste je že minuto pozneje v novo vodstvo popeljal Aleš Gašperut, Gašper Vrhovec pa je v 32. minuti postavil končni izid rednega dela. V finalni seriji je sicer Litiji dobro kazalo, saj je dobila prvi tekmi s 7:3 in 4:2. Igralci iz Kobarida so nato prav tako izkoristili prednost domačega terena, zmagali s 4:3 in 4:1, ter izsilili odločilno tekmo v Litiji. (foto: Nikola Miljković)

Veloclub Cividale bene a Primulacco La corsa ciclistica per Giovanissimi è stata organizzata dall’A.s.d. Veloclub CividaleValnatisone Kolesarski klub Benečija ed è stata denominata «3° Gran Premio Festa dei Fiori», inserita appunto nella «41a Festa dei fiori» dell’antica borgata di Primulacco, quest’anno dal 24 aprile al 4 maggio. La gara ciclistica si è tenuta domenica 4 maggio in mattinata e ha previsto un circuito locale di km 1,250 da ripetersi più volte a seconda della categoria di appartenenza. Nella piccola frazione del Comune di Povoletto sono convenute ben 14 Società Ciclistiche della regione, nonché una società ciclistica proveniente dal vicino Veneto (G.S.C. Bibione). L’ A.s.d. Veloclub CividaleValnatisone Kolesarski klub Benečija ha premiato i miniciclisti e le minicicliste con coppe in base alle disposizioni della Federazione Ciclistica Italiana (F.C.I.). Buone le prestazioni dei miniciclisti bianco-rossi: G1: 5° Tommaso Iuri e 6° Federico Di Levrano; G2: 7° Nicola Bramuzzi e 10° Mathias Zilli; 3a bambina classificata Veronica Malisani; G3: 13° Davide Manca. (A. T.)


14

domača kultura

stran

MIESAC MAJ U NAŠIH DRUŽINAH Patroni pomočniki: Ivan Ziatyk U saboto 17. maja je praznik blaženega Ivana Ziatyka. Biu je duhounik. Rodiu se je u mieste Odrekhova, kraj u deželi, ki tekrat je nosila ime Galicja, ki naj bi biu donašnji teritorij med Poljsko an Ukrajino, 26. dičemberja lieta 1899. U bližnjin mieste Sjanok se je upisu u gimnazij an natuo ustopnu u seminar u kraje Przemysl. Imeu je 24 liet, kàr je biu posvečen za duhounika an tu malo cajta ratu rektor glih tistega katolškega seminarija, kjer je biu študent. Deset liet je učiu dogmatiko an kateketiko. 15. luja lieta 1935 je ustopnu u bratouščino Presvetega Odrešenika. Po noviciate je biu pošjan u konvent miesta Stanislaviv an natuo pa u konvent miesta Leopoli. U seminarju bratouščine Presvetega Odrešenika u kraju Gholosko, blizu Leopoli, je učiu dogmatično teologijo an Sveto pismo. Od lieta 1941 je preuzeu odgovornost u konvente miesta Ternopil (u donašnji Ukrajini) an natuo pa u konvente miesta Zboiska (u donašnji Poljski Republiki). Na koncu druge svetoune ujske, za grško-katoliško Cierku telih kraju začnejo zaries težki cajti. U liete 1946 kupe z drugimi 58 sobratri je biu ujet od sovjetskih tajnih policaju, zauoj ki je šieru katolško viero, ki jo nie teu zapustit. Zaparti an pod kontrolo so bli dvie lieta. 17. otuberja lieta 1948 kupe z drugimi 30 sobratri je biu pošjan u konvent Studite u kraju Univ, kjer je bluo zbranih puno vierniku grško-katoliške Cierkve tistih kraju. Tle je biu tud generalni vikar grško katoliške Cierkve u Ukrajini, pater Joseph De Vocht, ki priet ku je biu deportiran u Belgijo, je dau sojo oblast Ivanu Ziatyku. Ivan je takuo od tekrat biu lè buj velik sovražnik oblasti. 24. ženarja lieta 1950 so ga zaparli an je muoru preživiet malomaj 2 lieta u paražonah u krajah Zolochiv, Leopoli an Kiev. Prenest je muoru vic ku sedandeset interogatorju an neusmiljeno maltranje. 21 novemberja lieta 1951 je biu obsojen na 10 liet parsiljenih diel u siberjanskin lagerje Ozerlag blizu kraja Irkutsk, zauoj ki »je dau pomuoč pruotisovjetski organizacij, pa tud pruotisovjetski propagandi«. Na Velik Petak, pred Veliko nocjo lieta 1952, je biu zlo garduo stučen an zauoj tuolega, tri dni potlè, na 17. maja, je umaru. Za nimar počiva u britofe u kraju Taishet, blizu jezera Bajkal, kam parhaja puno ruomarju. Papež Janez Pavel II. na dan 27. junija lieta 2001, kupe z drugimi 24. ukrajinskimi martiri sovjetskega režima, ga je razglasiu za blaženega.

hhh

Kajšna ura bo Do torka 20. ura bo oblačna an u časih dažeuna. Zadnji kuart lune sriede 21. parnese buj jasno an lepo uro. Puojde takuo napri do sriede 28., kàr nova luna parnesè spet kajšan magleni dan. Miesac se pa zapre s sončno an zaries gorko uro.

hhh

Za naše zdravje - Radoviednost Tele je cajt, u kerin vic ku kajšan ima probleme z pomladno alergijo. Naš žuot za se tegà varvat, »ponuca« puno sojih varnosti. Zauoj tegà alergije se buj lahko sprimejo. Zadnji študiji pravejo, de parva kauža tegà je cvedenje rož, posebno kàr je sončni an suh dan z vietran. Se zdi, de lietošnja pomlad je buj bogata ku nimar telih posebnih alergij, ki parnesejo prehlad, kihenje, sarbienje oči, kašji, težave za sapanje an vickrat tud' veliko težavo za spanje. Kuo se moremo pa pomat? Parva rieč je gledat na iti od zuna, kàr je suh ajar an piha vietar, posebno pred kajšnin temporalan. Potlè če muoremo »dat ajar« hiš, je buojš odpriet okna zlo zguoda, ne kàr od zuna je gorak ajar. Druga rieč, ki naj bi nan parpomala, je gledat vic ki se more »zdravo« živiet, brez kadit, brez jest previc težkih jedil an ahtat na use, kar more dat dielo organizmu, ki takuo rata buj šibak an če pride alergija, niema usè potriebne moci, za jo premagat. Če pa tuole nan na pomaga, muoremo samuo iti h miedhu an še hitro, dok' se na alergija poslabša, za jo ustavt an ozdravet brez se previc maltrat.

Riceta ŠTRUDEL Z MODACAN Za testuo nucamo 3 ete ušenične moke, 1 taco mijačne uode, oje, ‘no prežo soli. Za napunt nucamo 3 ete modaca, 2 biele čebule, 1 eto tankuo zrieženega špeha, 1 ice, olivno oje, fleto limona, su. Parvo rieč na mizo usujemo ušenično moko. U sred ulijemo 2 žlice oja, osolmo an, grede ki miešamo, počaso ulijemo še mijačno uodo. Zlo lepuo udielamo an na koncu denemo testuo u hladni prestor, kjer ga pustmo manjku za 'no uro. Tentega napravemo zeje za napunt štrudel. Preberemo an operemo modac, ga denemo u urielo an osoljenò uodo, kjer smo že diel’ fleto limona an žlico oja. Pustmo, naj se kuha parbližno 6 minut, natuo ga ocedmo an pustmo, naj se pohladi. Tentega uzamemo čebule, jih tankuo zriežemo an denemo u ponù, kjer smo ulil’ malo oja an pustmo, naj se lepuo pocvrejo. Natuo doložemo skuhan an zriežen modac, osolmo an pustmo, naj se tenfa parbližno še 10 minut. Snememo z ognja an pustmo, naj se pohladi. Sada uzamemo testuo, ga tankuo stegnemo, po varh položemo papravo z modacan, tankuo zriežen spek an lepuo zavijemo. Sada uzamemo ice, ga zbutamo an s pinelan pomažemo na zavit štrudel. Takuo parpravjen štrudel denemo u foran že gorak 180° parbližno za 40 minut. Modac je bogat vitamine A an C, po kosile olajša dielo želodcu, je dobar diuretik an je parporočen, tud’ če imamo kake težave z jetri, kerin da veliko pomuoč. Loretta Primosig

15. maja 2014

dom

JEŠIŠKE ZGODBICE

U šuoli za zidarje smo Žgobinovo makinjo parvezali za tombin Jur Zad Tih

K

àr se je u šuoli za zidarje zgodilo kiek posebnega, je sigurno Ciba viedu zakì. Biu je nimar te parvi, za jo zakurit, pa se je dielu angelac. Potresu je ramana, ku za snet kako briemce, pogledu nomalo križan an se grede smejau, ku sam med sabo. Taki ku on so hodil’ kadit u gabinete an jih nie bluo za puno cajta nazaj, takuo de jih je profesor Žgobin muoru hodit gledat. Parjeu jih je za uha an jih nazaj parpeju k dielu. Brez pozabit jin cigarete uzet an šekueštrat posebno, kàr je biu on brez njih. Zdiela se mu je prava pokuora za nje, takuo jih je sam pokadiu. Du tisti šuoli u Rubinjaze je bluo puno šuolarju iz usieh naših vasi. Iz Čarnega Varha, Mažeruol, Sriednjega, Dreke, Garmeka. Od usieh kamunu so se zbieral’ an so bli med njin’ tudi posebni kampioni za usako okuolestavo. Zaries nie bluo lahko daržat disciplino an mier za profesorja Žgobina, ki je gledu daržat za Lahe. Pa gorijan’, ki nieso bli šleut’, so se ložli tu pamet, za se stuort

rišpetat. »Tle muora pokazat človieku, de niesmo saldu kauža mi. Muora mu kombinat kiek, de se zmisle na nas, de pomisle dvakrat priet ku štrafa samuo nas.« Teli so bli namieni te buj zauzetih. Takuo de se je ‘an dan tala klapa izmisnila adno debelo. Poduoz od njega makinje Fiat 500 so z močnin filištrinan fidano parvezal’ za pokru od tombina od žbaladuorja, ki je biu pod njio. »Prù liepa ideja mi je paršla,« se je pohvalu Ciba. Seviede tist popudan se nie nobednemu mudilo na koriero, za se varnit damu. Čakal’ so profesorja Žgobina, de uzdere makinjo an puojde. Lahko je se predstavit, kuo so tan za kantonan teli natapierji komentieral’ an se smejal’. Od sparvič makinja se nie tiela ganit. Mož je gledu, če je bla podtakana s kamanan pod kolesih, pa se nie dovizu za nič. Mislu je, de se je zabu uklenit parvo marčo (hitruost), pregledu je manovelo žlajfa na ruoke. Nič. Kàr je fidano partisnu gaz, se je makinja spustila za usin pokrovan od tombina. Po duore je biu ‘an ravej, za se ustrašit. Hitro se je ustavu, kàr se je zaviedu, de za sabo guzda kiek

posebnega. Skoču je uon ku razbuojnik. Kàr je zagledu, kaj so mu opravli, ga je jeza an fušča lomila, pa nie mù nobednega dat za krivega, zak’ nobednega nie vidu okuole. Bli so usi skriti. Ogledavu se je okuole an, ku de bi ga bluo špot, je hitro odvezu težak gižasti (iz litega želieza) pokru, ga zaguzdu nad tombin an poluožu nazaj glih ku, de bi na ratalo nič. Seviede, nie skočilo uon, kogà naj bi zahvalu za tako dobruoto. Drug dan je bla usa šuola štrafana. Diretòr an usi profesori so bli strupeni ku jezne ose. Kàr je Žgobin začeu tud’ Lahe štrafuvat, za na bit di manj, so mu pa oni zaguzdal’ njega 500 miez dvieh kolon takuo, de se nie mù ganit, zak’ miez njih nie imiela zadost prestora za se spulit po priekan. Nie viedu, ki narest an atu se je tud’ on začeu smejat, kàr je vidu, de so usi okuole gledal’, kuo se vepule uoz tiste čudne okuolestave. »Ale, daj, takuo ki sta jo notre nabasal’, takuo vepulita jo uon,« jin je jau brez jeze. Ratal’ smo parjatelji z njin. Zastopu je, de na varže ratinga nas štrafuvat an je buojš, de se z nan’ posmieje. Če je kajšnemu tu jezi uteku žlah, je bluo buojš, de se je nardiu, de nie nič vidu, čeglih je grede pošju kakega u infermerijo pravit, de je zaleteu tu punji od kakega Mažeruolca. (64 - gre napri)

LJUDJE V POSOČJU

Igrana norost za preživetje

M

lajši sin Franc je iz doline pred oltar pripeljal mlado Lukcovo dekle. Kmalu sta spoznala, da za preživetje brez lastnega doma ljubezen ni dovolj. Prodala sta skromno doto in se odpravila v svet s trebuhom za kruhom. V Avstriji je Franc našel delo. V novi domovini se je družina povečala. Lucka je povila očetu Francu v ponos tri krepke fante. Žal sreča ni trajala dolgo. Komaj je najmlajši deček napravil prve samostojne korake, so neznanci potrkali na vrata in mladi mami naznanili kruto vest. Lucka je postala vdova. Mož Franc je z nekaj tovariši za vedno ostal v rudniškem jašku globoko pod zemljo. Izguba moža in očeta pa ni bila dovolj velika nesreča. Avstrijska oblast ni prenesla socialne ogroženosti, pa tudi pomoči priseljencem niso radodarno ponujali. Še preden je mlada mati obrisala prve solze žalosti, so nesrečnico obiskali strogi državni uradniki. Po zakonih stare Avstrije, so morali vdovo in osirotele otroke sprejeti v rojstnem kraju pokojnega moža in očeta. Le kratek čas so ji dali, da je napolnila bisage in z malimi dečki v spremstvu uradnikov sedla na vlak, ki jo je z nepovratno vozovnico odpeljal v staro domovino. Mučna pot, prehojeni kilometri s kovčkom, torbami in malimi dečki je za osirotelo družino končala v Francevi rojstni vasi na Vrsnem. Po dolgih letih odsotnosti se je nedaleč od rojstne vasi znašla doma, vendar med tujimi ljudmi. Vaški župan in odborniki so staknili glave in po dolgem modrovanju ma-

teri dodelili majhno prazno Kamalčevo hišo sredi vasi. »Lula« so žensko pričeli klicati domačini. Da bi lahko otrokom nalila skodelico mleka, so materi podarili kozo. Za Meščico, v divjem kamniten svetu, namenjenem za pašo koz, je Lula pasla svojo dragoceno živino. Vsak dan je nalomila zelenih vej in zvezane v butaro posušila, da je pozimi krmila svojo rogačo. Vendar sta bili streha in koza v kleti premalo za preživetje treh, vedno lačnih otrok. Lula se je vsak dan odpravila po domači in sosednjih vaseh. Ponižno je hodila od hiše do hiše in beračila, da bi nahranila lačno otroško trojico. Vendar se je prevečkrat vračala praznih rok, saj ljudje največkrat še sami niso imeli kaj dati v usta. Po dolgi zimi, ko je na kaščah pričelo primanjkovati dobrot, v hlevu pa flodra za kozo, se je ponižana in obupana Lula za preživetje otrok, odločila storiti karkoli. Na glavo si je nataknila klobuk, edini še neuporabljen del garderobe pokojnega moža in se pomanjkljivo oblečena pričela sprehajati po vasi. Počasi je hodila mimo hiš, prepevala in vriskala. Vaške žene so se v grozi križale in klicale otroke v hiše, saj bi nora neprimerno oblečena ženska lahko slabo vplivala na njih. Možje so sprva posmehljivo opazovali mlado žensko, vendar jih je kmalu pričelo skrbeti. Župan, ugleden vaščan, je na posvet nemudoma sklical svoj odbor. »Ženski se je zmešalo, takoj moramo ukrepati«, so bili možje soglasni. Še isti dan so za Kamelčeve zbrali pomoč, župan

pa se je odpravil v dolino, k možem oblasti in osiroteli družini priskrbel skromno vendar dobrodošlo pomoč. Ko so vaščanke Lulo kasneje spraševale, zakaj se je tako noro vedla, je odgovorila: »Dokler sem jokala in prosila, mi ni pomagal nihče. Ko sem zapela in zavriskala so vsi rekli: Lula je znorela. Pa sem jih le pretantala.« Le nekaj kratkih let za tem je Lula zapustila ta kruti svet. Najstarejši Janez je odšel v Avstrijo, Rafael je na Libušnjih delal kot hlapec, najmanjšega Franca so vzeli v rejo bližnji Lulini sorodniki, kasneje pa se je udinjal za hlapca v Kobaridu. Ko so po vojni Rafaelovega gospodarja poklicali na orožne vaje v Bosno, je Rafael vestno gospodaril sam. V tistem času je ob koncu pašne sezone prignal s planine živino in planinske pridelke. Ker ni vedel kaj z bogato napolnjeno shrambo storiti, je gospodarju v vojsko poslal pismo z vprašanjem, kaj mu je storiti z obilico sira, skute in masla, ki je prišlo s planine. Že po nekaj dneh je prinesel poštar dopisnico s kratkim gospodarjevim odgovorom: »Prdi in pi!« (prodaj in pij). Mogoče je Lulin sin blago res prodal, vendar za pijačo zanesljivo ni zapravil niti dinarja. PaČ


dom

15. maja 2014

15

naše pravce

stran

FAMUŠTAR AN MEŽNAR besedilo: ADA TOMASETIG - risbe: MORENO TOMASETIG

Tu Saržent’ su miel’ nega starega pa punu

Takuo so šli doh famuštru. An famuštar je

kuštnega mežnarja. Usaku jutru, usak pudan

paršu u Saržentu an je šu rounu čeh mežna-

an usaku vičer je hodu zuonit gu turan, naj je

rju. »Ka’ te je parjelu? – ga je uprašu – De nie-

bluo sonce al pa daž. Za lon famuštar, kàr su

maš pru nič potarplenja!«. »Lahku guorte vi,

požegnuval’ hiše, mu je dou an part tistega

ki na veste, kuo so reči: muorte viedet de gu

blaga, ki su zbral’ če po družinah. Ma že ne

turne straše. Jest na puojdin vič zuonit«. »Ka

dvie lieta famuštar je biu pardaržu vič, ku kar

guoriš, ka guoriš?? – je jou famuštar – Tiste

je pru. Takuo mežnar je šu doh famuštru an

od strašil so same uraže«. »Ku su uraže – je

mu je jou: »Čujte, gaspuod, mi se na splača

odguoru mežnar – jutre bieste vi zuonit jut-

dielat mežnar, za kar mi daste. Muorte po-

rincu«. »Puojdin jest – je jou famuštar – an

mislit, de usak krat, ki umrje kajšan, muorin

bomo vidli, ka' straše gu turne.«

pustit dielu an iti zuonit an tu nedieju, po

Mežnar je popensu nu malu, potle se je zmi-

maš’, na mest iti čeu oštariju, se muorin uar-

slu, de je meu nu prase čarnu ku kotù. Je šu

nit čeu hlieu krave pojit. An pozime? Z lumi-

čeu svinjak, je zvezu prase tu žaki an ga je

nam muorin hodit gor h cierkvi an ki krat san

nesu gu turan. Drug dan, na use zguoda, je

se mogu pobit gor po ledu! An vas mraz, ki

paršu famuštar an kupe sta se pobrala gor

ga uživin, duo me ga plača? Al mi daste kiek

pruot cierkvi. Kàr stra paršla go pred turan,

vič, al pa ušafte se druzega mežnarja.«

mežnar je jou: »Ku bješte notre vi, jest na

Famuštar nie viedu, ki reč. Potle je popensu,

gren.« »Kab’ de gren«, – je jou famuštar. Kàr

de mežnar je biu samuo nu malu jezan, ma

je odpru urata an je stopnu čeu turan, prase

de s cajtan se potalaže. »Na buoj se – mu je

je zakrulilu an mu je letielu miez nog. Famu-

jou – drug tiedan te pošjan kajšan sud. Sada

štar za na past, se je parjeu za rep od praset,

ti na morin dat nič.« Mežnar ga je lepuo

ki ku striela je letielu uoz turna po briegu.

pozdravu an se je pobrou damu.

Famuštar je biu pru ustrašen an na vas glas

Pride drug tiedan, famuštar se na oglasi. Pri-

je začeu uekat: »Božime, mežnar, zluodi me

de drug miesac, le nič. Antada mežnar se je

nese!« Mežnar se je smejou za poknit an sam

utrudiu čakat an je genju hodit zuonit. Sar-

sabu je guoru: »Pru, pru, le naj te nese, sa ješ

ženčanji su ustajal’ buj poznu an zvičer niesu

an piješ ku šjorni usak dan, jest pa muorin

viedli, kada molit vičerincu. Žene niesu vied-

po dažu an po sniegu hodit zuonit zastonj!«

le, kada napravit mizu za kosilu.


16

zadnja stran

stran

Kaj kje kam kadà kuo Nediške Doline Sveta Maša po slovensko

gre iz Špietra ob 6.15, za kosilo usak mora poskarbiet zase, se pa lahko kjek poje an u koči na Golici. Zvečer se uarnete damu okuole osme zvičer. Za se upisat (upis pride 18 euro za člane Planinske, 20 za tiste ki niso člani, 10 za otroke do 15 liet) pokličita Joška na cell. 3284713118. Če bo slava ura se puode na Bled an okolico an u planinski muzej v Mojstrani;

>> u saboto 31. maja

bo Tek prijateljstva Sužid-Nokula Info: Igor, tel. 0432 727631

Usako saboto ob 19.00 u farni cierkvi u Špietru. >> KAU (PODBUNIESAC) >> u nediejo 18. maja, ob 15.00

na Kale bo premiacjon 11. mednarodnega konkorša Kau u poeziji – Umetnost brez meja. Guoriu bo deželni ašešor Kulture, Gianni Torrenti. Nagrajevanja se bo letos udeležilo žensko društvo »La Tela« iz Uidna. Če bo slava ura nagrajevanje bo u sali konsiljar u Podbuniescu

>> u saboto 17. maja, ob 20.30

bo u cierkvi Sv. Štandreža, na Kale, glasbeni vičer, pieli bojo zbori: Tre Valli/Tri doline iz Kravarja; Sv. Anton iz Kobarida an pevska skupina iz kraja Mels (Colloredo di Monte Albano), ki jo bo sprejela harfa, na keri bo igrala Serena Vizzutti

>> PODBUNIESAC >> u petak 16. maja, ob 20.00

>> PLANINSKO DRUŠTVO CAI >> u nediejo 18. maja

se gre na Slavnik u Istrijo, u Slovenijo, ob 7. uri zjutra iz placa pred šuolmi u Špietru. Pohod gre naprej pet ur, se gre na Skadanščino, Goli Vrh, Mala Vrata, ob meji med Slovenijo an Harvaško, Slavnik, Grmada, Mala gobovica, Jegno, Lovska koča, Skadanščina an Sv. Rok. Za se upisat Gianna an Donato (0432 727428 – pokličita ob vičernih urah)

>> AŽLA >> u pandiejak 2. junja

10. Memorial Vlady. Garo, ki jo organiza športno društvo Gs Azzida, se runa na dva (al pa na adan) an je arzpartjena na dva kosa: te parvi dug 9 km se ga naprave par nogah, te drug je dug okuole 15 km an se ga runa

LETNA/ANNUALE € 20 PODPORNA/SOSTENITORE € 40 SLOVENIJA/SLOVENIA € 25 Naročnine EVROPA/EUROPA € 30 nti Abboname SVET/EXTRA EUROPA € 40

u sali konsiljar bo vičer gor mez probleme vezane na alkohol – I problemi legati all'alcol. Guorila bota. dr. Patrizia Querini, profesionalni counselor an dr. Liana Domenis, specializiran miedih Tolmeškega špitala. Organiza Pro loco Natisone pod pokroviteljstvan Podbunieškega kamuna

>> PLANINSKA DRUŽINA BENEČIJE >> u nediejo 18. maja

Poštni račun/Conto corrente postale n. 12169330 intestato a Most scarl, borgo San Domenico 78, 33043 Cividale del Friuli/Čedad Bančni račun/Conto corrente bancario IBAN: IT37 O086 3163 7400 0000 0815 095 BIC/SWIFT: RUAMIT22XXX

bo pohod na Golico med kukalce. Se

z bičikleto mtb (moreta imet kasko za sabo). Gara se začne ob 10.30 iz kraja, kjer je pasnjak u Klenju an se konča u Ažli. Za se upisat se plača 10 euro (pašta, pijača an pomuoč za zdravje); upisovanja bojo na dan gare, od 8. do 10. ure, u baru Rinascita u Ažli. Info: 3397799442

15. maja 2014

dom

Domača modruost Če marč hladi, obriu deži, maj suši, se kumetu dobro godi

>> VABILO NA KOSILO SPOMLADI >> do 2. junja

gre naprej gastronomska iniciativa Pomladne dišave ob Nediži, na keri ponujajo jedì napravjene z zejan. Gostilne: Alla trota par Špehonjah, All’antica na Krasu, Ai buoni amici u Tarčetu, Gastaldia d’Antro u Landarju, Le querce na Klančiču, Al giro di boa par Muoste, Alla cascata in Alla posta par Hlocje, Al Colovrat na Briegu (Dreka), Al Vescovo u Podbuniescu, Da Na.Ti u Ošnijem, Da Walter u Utani, La casa delle rondini na Dugah, La Milanese u Čarnem varhu, Ai Colli na Špesi, koča Pelizzo na Matajurju. De bi jedli, je treba prenotat. www.invitoapranzo.it

Terske doline >> 20. POHOD PARJATELJSTVA ČANIEBOLA-ROBIDIŠČE-PODBELA AN 7. MEMORIAL ADO CONT >> u nediejo 15. junja

Program: ob 9.30 uri se bojo usi udeležanci zbral’ na placu v Čanieboli, ob 8. uri v Podbieli-Robidišču Kamp Nadiža; ob 10. uri začetak pohoda Čeniebola-Podbela (14 km) an Robidišče-Podbela (7 km), ob 11-12 prihod v Podbelo (Kamp Nadiža), kjer bo pašta za use; ob 13.30 bo premiacjon, bogat kulturni program an ples. Do 8. junja je cajt za se upisat, upisnina pride 8 euro (za spominsko majico an za pašto). Pohod je za use. Info: Čaniebola, bar la Taverna, 0432728709; Slovenija, Kamp Nediža, tel. 0038653849110

Laške >>PASIAN DI PRATO >> 17. an 18. maja u Healing centru

Posočje >>TOLMIN >> 17. maja bo 14. Pohod po Kosmačevi učni poti (beri na 12. strani)

U

prihodnji številki bomo objavil’ prireditve do polovice junja. Pošjajte obvestila do 26. maja na: info@slov.it Tel.-Fax 0432 701455 Sul prossimo numero pubblicheremo gli appuntamenti fino a metà giugno 2014. Inviateli entro lunedì 26 maggio.

Prevodi Traduzioni

Prevodi vseh vrst in lektoriranje tekstov strokovno, hitro, natančno, po primerni ceni, zanesljivo in zaupno iz italijanščine v slovenščino in obratno na 348 5165977 ali e-mail: info@listscarl.com Traduzioni per ogni esigenza e revisione testi dall’italiano allo sloveno e viceversa: qualità delle prestazioni, affidabilità, precisione, rapidità di consegna, al giusto prezzo cell. 348 5165977 o mailto: info@listscarl.com

bo osnouni korš (corso di base) Pranic healing. Danila, cell. 3393116666

NA SPLETNI STRANI www.dom.it VSAK DAN NOVICE IN PRIREDITVE

dom

KULTURNO VERSKI LIST

Petnajstdnevnik | Periodico quindicinale Odgovorni urednik | Direttore responsabile Marino Qualizza Založba | Editrice Most società cooperativa a r. l. Uredništvo | Redazione Uprava | Amministrazione 33043 Čedad - Cividale del Friuli Borgo San Domenico, 78 tel. - fax 0432 701455 e mail: redazione@dom.it www.dom.it Iscrizione Roc n. 5949 del 10.12.2001 Stampa: Centro Stampa delle Venezie soc. coop. via Austria, 19/B, 35129 Padova Registrazione Tribunale di Udine n. 8 - 8. 4. 2003 Redakcijo smo zaključili 13. maja ob 15. uri

Najboli brano na naši spletni strani I più letti sul nostro sito internet 1.

Vsak dan ob 20.30 Tv dnevnik po slovensko

Te duje zeje je dobro za jesti Erbe spontanee alla base della cucina locale

2.

Italija-Slovenija, potrjeno prijateljstvo Italia-Slovenia, solida amicizia

3.

Le Convalli avevano proprie unità di misura e moneta Benečija je imela svoja merila in denar

4.

Venerdì 9 maggio Serracchiani nelle Valli Serracchianijeva v Nediških dolinah

5.

Centro ricreativo a Pulfero Novi center v Podbuniescu

Diventa nostro amico Postani naš prijatelj Seguici! Sledite nam!

Vsak dan, od pandiejka do sabote, poročila: ob 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00 an ob 19.00. www.sedezfjk.rai.it Ob nediejah: poročila so ob 8.00 in 9.45 (pregled zamejskega tiska), 13.00, 14.00, 17.00 in 19.00; ob 9. uri sveta Maša. ODDAJE ZA VIDENSKO PROVINCO Vsako sriedo ob 9.10 pregled slovenskega tiska v Videnski provinci v oddaji »Prva izmena«. Vsako saboto ob 12.00 iz Rezije »Ta rozajanski glas«. Vsako saboto ob 14.10 »Nediški zvon« iz življenja Beneških judi. Vsako zadnjo saboto v miescu ob 12.30 iz Kanalske doline »Tam, kjer teče bistra Bela«.

V saboto ob 21.00 in v nediejo ob 21.00

OKNO V BENEČIJO

tudi na internetu: www.radiospazio103.it


Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.