Samooskrba v praksi by Andreja Vrecar

Inštitut za promocijo varstva okolja

SAMOOSKRBA V PRAKSI Vodnik po učnem poligonu Dole

ddr. Ana Vovk Korže Nazarje, 2015

Vsebina 2 3 3 3 4 4 5 5 6 6 6 8 8 8 8 9 9 9 9 9 9 9 10 11 11 11 11 12 12 12 12 12 13 13 13 13

1. točka: učna tabla - učni poligon za

samooskrbo Dole 2. točka: ORGANSKE GREDE NA UČNEM POLIGONU DOLE 2.1 Gomilasta greda 2.2 Visoka greda 2.3 Terase na pobočju 2.4 Greda na kartonu 2.5 Greda z odprtino za kompost 2.6 Greda v obliki dimnika 2.7 Zeliščna greda 2.8 Greda na paletah 2.9 Spiralna greda 3. točka: NARAVNA DOMAČA GNOJILA IN ŠKROPIVA 3.1 Tekoče gnojilo iz listov gabeza 3.2 Tekoče gnojilo iz kopriv 3.3 Gnojila iz zelišč 3.4 Škropivo iz čebule in česna 3.5 Škropivo iz pelina 3.6 Škropivo iz rabarbarinih listov 3.7 Škropivo iz paradižnikovih listov 3.8 Škropivo iz cvetočega vratiča 3.9 Škropivo iz njivske preslice 3.10 Škropivo iz mleka 3.11 Kompostni preparati za biodinamično pripravo komposta 4. točka: rastline s čudežno močjo 4.1 SVETLOBNI KOREN 4.2 ČRNA KUMINA 4.3 PEGASTI BADELJ 4.4 AMERIŠKI SLAMNIK 4.5 BALDRIJAN 4.6 BEZEG 4.7 ČESEN 4.8 GABEZ 4.9 HREN 4.10 KAMILICA 4.11 KOPRIVA 4.12 LUČNIK

14 14 14 14 15 15 15 15 15 16 16 16 16 16 17 17 17 18 19 19 20 20 20 21 21 21 21 21 21 22 22 22 22 22 23 24

4.13 MAJARON 4.14 MATERINA DUŠICA 4.15 NJIVSKA PRESLICA 4.17 PEHTRAN 4.18 PETERŠILJ 4.19 PLJUČNIK 4.20 META 4.21 REGRAT 4.22 RMAN 4.23 ROŽMARIN 4.24 SIVKA 4.25 SLEZ 4.26 ŠENTJANŽEVKA 4.27 ŠIPEK 4.28 TRPOTEC 4.29 ŽAJBELJ 4.30 VELIKI OMAN 5. točka: JE NAŠA ZEMLJA PEŠČENA, ILOVNATA ALI GLINASTA? 6. točka: JE NAŠA ZEMLJA KARBONATNA ALI NE? 7. točka: JE NAŠA PRSTI KISLA ALI BAZIČNA? 8. točka: VRTNI KOMPOST 9. točka: Sistemi za zadrževanje vode V PRSTI 9.1 Travne mulde in bajer 9.2 Mlaka 9.3 Vodni jarki 9.4 Obroči iz biomase 10. točka: SAMOOSKRBNI SISTEMI NA UČNEM POLIGONU 10.1 Sončna elektrarna - obračanje solarne celice SunTracer OG(+) 10.2 Mlaka 10.3 Rastlinjak 10.4 Zemljanka 10.5 Jurta 10.6 Zbiralnik meteorne vode 10.7 Naravno stranišče 11. točka: ZEMLJANKA ZA SHRAMBO SEMEN IN ZELIŠČNIH NAPITKOV Literatura

1. točka: UČNA TABLA - UČNI POLIGON ZA SAMOOSKRBO DOLE Učni poligon Dole je na meji med občinama Poljčane in Slovenska Bistrica. Zaselek Dole ima ime po obliki površja, ki spominja na »dol,« torej dolino v obliki črke U. Območje v velikosti nekaj manj kot 1,5 ha v preteklosti ni bilo obdelano, saj so prsti dokaj skromne. Prevladujejo namreč pobočni psevdogleji, ki imajo plitev zgornji horizont, kislo reakcijo na površini (pH pod 6) in v globini višji pH (okoli 7), kar je znak izpiranja prsti. Vsebujejo malo organske snovi, zato se zgornji del prsti hitro posuši. Na takšni prsti se zato pogosto uporablja zastirka iz sena, ki bistveno pomaga pri zadrževanju vlage v tleh.

Poligon je razdeljen na pet delov: • prvi je viden takoj pri vhodu – to je permakulturni vrt z rastlinjakom in zemljanko, namenjen pridelavi različnih vrst jedilnih rastlin. Na ravninskem delu so postavljene gomilaste in visoke grede. Z njihovo pomočjo dvignemo sicer težko in zbito zemljo, pod njo pa položimo plast volne, ki zadržuje vodo, na dno pa veje, ki zagotavljajo zračnost. Rastlinjak je namenjen vzgoji semen in njihovem sušenju, dokler jih končno ne shranimo v zemljanki. Zemljanka je shramba za semena. Zaradi nizkih temperatur in odsotnosti svetlobe omogoča dolgotrajno hranjenje semen. Povprečna temperatura v zemljanki je 15 stopinj, giblje pa se med največ 20 stopinj poleti in do najmanj 5 stopinj pozimi. • Drugi del poligona je na zahodnem pobočju. Pokrivajo ga terase jagod in kartonaste grede, ki izkoriščajo vpojnost materialov, kot so seno, karton, papir, ki zadržujejo vodo in posledično zmanjšujejo učinke suše. Na pobočjih so izvedeni sistemi ekoremediacij za zadrževanje vode – seneni obroči ob terasah jagod in vodni jarki za shranjevanje meteorne vode. • Tretji del poligona je namenjen gozdnemu vrtu. Na njem so posajeni biodinamični akumulatorji, to so rastline, ki imajo sposobnost kopičenja snovi, ki bi jih sicer primanjkovalo v prsteh. Poleg gozdnega vrsta je tudi delavnica za praktično izdelavo gred, opremljena s shemami gred ter slikami tipičnih gred, kot so afriška greda, greda na paletah in greda iz tekstila. • Četrti del poligona je bivanjski. Na njem je mongolska hiša ali jurta s toplo gredo, kompostnim straniščem in predprostorom ter priročno kuhinjo, ki za ogrevanje vode in proizvodnjo elektrike izkorišča sončno energijo. Okoli jurte so spiralasta greda za zelišča, greda na ključ, zeliščne gomile in rastoče grede v obliki dimnika. Posajene so rastline, ki imajo moč naravnih antibiotikov. V bližini so tudi večja mlaka, hotel za žuželke, dom za pikapolonice in zasaditev robid. • Peti del poligona je posvečen ekoremediaciji, naravnim čistilnim sistemom. Na njem so različna rastišča (kisloljubna, bazofilna, nitrofilna) in zasajene fitoremediacijske rastline. Zanimiv je vodni bajer za zajem padavinske vode, ki se uporablja za zalivanje nižje ležečega rastlinjaka. Pomembna je tudi kolobarna greda. Ogled učnega poligona za samooskrbo Dole prinaša uporabnikom nova spoznanja, nove ideje in jih navduši za lastno samooskrbo. Načrtovanje ureditev temelji na večkratnem koriščenju naravnih virov. Vso biomaso uporabimo za zastirko in izdelavo komposta, z zbrano deževnico zalivamo rastline v rastlinjaku; za proizvodnjo elektrike uporabljamo sončno energijo, energijo zemlje za shranjevanje semen, naša prehrana pa temelji na zdravilni moči rastlin.

2. točka: ORGANSKE GREDE NA UČNEM POLIGONU DOLE Vse grede na učnem poligonu za samooskrbo so dvignjene. Osnovane so na vertikalnem pristopu: to pomeni, da na zemeljsko rušo nalagamo organske snovi (ogljik, dušik). Bistvo tega pristopa je, da se zemlja rahlja sama in tako zadrži več vlage, zaradi česar iz organskih ostankov nastaja rodovitna plast.

2.1 Gomilasta greda Gomilasta greda je primerna za večje parcele in nadomešča njive. Če imamo trdo in zbito zemljo, ki je podvržena še suši, je smiselno urediti gomile. Priporočljiva velikost gomile je nad 3 m, lahko je bodisi v ravni vrsti ali vijugava. Gomile so visoke do pasu. Izdelava: izkopljemo jarek v širini 1,5 m in zemljo skrbno odložimo na obe strani. V izkopan jarek naložimo grobi les, nato veje, ki jih prekrijemo s kartonom. Dodamo ovčjo volno v debelini pol metra, nanjo nasujemo izkopano zemljo, na koncu pa dodamo še kompost. Rastline sadimo v zgornjo plast grede.

2.2 Visoka greda Ime grede izhaja iz sistema dvignjene grede, kjer zemljo obdelujemo v različni višini. Visoke grede so lahko v višini kolen ali pasu. Višje kot so, bolj se posedajo. Poznamo t. i. podeželske visoke grede, ki nimajo dna. Okvir grede stoji na površini. Za izolacijo je smiselno uporabiti dvojni okvir z mostom za zrak. Urbane visoke grede imajo dno, zato jih lahko prestavljamo. Visoke grede naredimo po sistemu tretjin: eno napolnimo z lesom, drugo z volno ali senom, tretjo pa z listjem in zemljo.

2.3 Terase na pobočju Terase na pobočju so koristen pripomoček za hitro pridelavo, saj omogočajo naglo nastajanje prsti. Na tla položimo seno, nanj nasujemo zemljo in jo na koncu zopet pokrijemo s senom. Voda, ki priteče po pobočju ob deževju, se vpije v terasni sistem in pomaga pri razgradnji organske snovi, ki gnoji zemljo.

2.4 Greda na kartonu Na površinah z zelo zbito prstjo je smiselno urediti grede na kartonu. Na želeno površino postavimo hlode v obliki kvadrata oz. pravokotnika, vanj pa zložimo karton in časopisni papir, ki ju pokrijemo z zemljo in na koncu še s senom.

4. točka: RASTLINE S ČUDEŽNO MOČJO

4.1 SVETLOBNI KOREN Svetlobni koren spada zaradi zdravilnih učinkov v skupino superživil. Nemško ime je Lichtwurzel, strokovno pa Dioscorea batatas. V angleščini se imenuje Hardy Yam, v njegovi domovini Kitajski pa mu pravijo šan-jao (Shan Yao = gorska medicina). Seznam lastnosti in priporočil v tradicionalni kitajski medicini oziroma njihovi medicinski knjigi Compendium Materia Medica: stimulira vranico, želodec, pljuča in ledvice ter življenjsko energijo qi, posebno energijo jin. V knjigi je navedeno, da ugodno deluje na »utrujenost, slabo dihanje, sramežljivost, slab ton glasu, odpornost na veter, spontano potenje, bledo polt in šibek utrip. Dviga duha in razsvetli razum, spodbuja dolgoživost, pospešuje prekrvavitev in ohranja kanale odprte. Pospešuje prebavo, odvaja vodo, zbuja tek, stimulira endokrine žleze, hrani semensko esenco, dodajajo še drugi prehranski strokovnjaki. Redno uživanje pomlajevalno deluje na kožo in lase ter znižuje krvni sladkor. Svetlobni koren je vzpenjavka. Zraste tudi do pet metrov v višino, njen nadzemni del pa spominja na slak. Po opori se vzpenja v nasprotni smeri urnega kazalca. Gojitelji zelo pazijo, ko poskušajo rastlino usmeriti pri vzpenjanju, da ne bi poškodovali občutljivega rastnega vršička, saj bi tako oslabili njeno rastno moč. Z gospodarskega vidika je pomemben podzemni del rastline, koren, dolg tudi do metra in pol, z mnogimi stranskimi koreninicami. Če rastlino gojimo pravilno, je koren odebeljen in raven. Njegova notranjost je enakomerna, bela in sluzasta. Na mestu belih in močno dišečih cvetov se oblikujejo kot droben žir velike bubile, s katerimi se rastline vegetativno razmnožujejo.

4.2 ČRNA KUMINA Cvetoča rastlina Nigella Sativa doseže med 30 in 50 cm višine in je zdravilna zaradi svojih posebnosti. Seje se 2-krat letno, spomladi in jeseni. Ima več imen, kot so rimski koriander, črni sezam, črni blagoslov, danes pa tej rastlini zaradi njenega videza pravimo črna kumina ali črno seme. Dokazano deluje analgetsko (protibolečinsko), antibakterijsko, antivirusno, antiglivično, antioksidativno in antidiabetično. Dokazano znižuje tudi povišan krvni pritisk, sprošča dihalne poti, ščiti jetra in ledvice ter zavira rast tumorjev. Vsekakor so zanimive raziskave o delovanju črne kumine na raka. Več jih namreč dokazuje, da komponente v semenih dokazano zavirajo razne vrste raka. Še posebno je zanimiva študija maroških znanstvenikov, ki poročajo o splošnem protirakavem učinku. Ugotovili so, da eterično olje črne kumine ustavi rast večine tumorskih celic. Naredili so tudi poskus razsoja metastaz in ugotovili, da eterično olje črne kumine celo preprečuje razvoj metastaz v jetrih. Leta 1996 je centralna uprava za kontrolo zdravil in prehrane v ZDA odobrila uporabo olja črne kumine za zdravljenje raka ter za preprečevanje neželenih učinkov kemoterapije.

4.3 PEGASTI BADELJ Jetra so življenjsko pomemben organ, saj presnavljajo ogljikove hidrate, beljakovine in maščobe, tvorijo in izločajo žolč, ki sodeluje pri prebavi, ter razstrupljajo škodljive snovi. Vsaka jetrna poškodba, tudi zaradi delovanja različnih strupov, lahko okvari njihovo normalno delovanje. Naše babice so pegasti badelj pogosto uporabljale za razstrupljanje jeter po obilnem uživanju alkohola in hrane, nanj pa prisegajo tudi mnogi zdravilci po vsem svetu. Ključna sestavina plodu pegastega badlja je silimarin, zmes flavanonskih spojin, med katerimi so najpomembnejše silibin, slikristin in silidianin. Pegasti badelj je primeren za vse, ki želijo izboljšati delovanje jeter in jih razstrupiti po obilnem uživanju alkohola in hrane.

11 7

5. točka: ALI JE NAŠA ZEMLJA PEŠČENA, ILOVNATA ALI GLINASTA? Za dobro rast rastlin potrebuje naša greda rodovitno in rahlo prst. V njej morajo potekati procesi, kar se kaže v prisotnosti življenja, npr. deževnikov in drugih mikroorganizmov. Korenine se morajo z lahkoto razraščati, da imajo stalen dostop do vode, zraka in hrane. Rodovitno prst lahko z dodajanjem komposta ustvarimo sami. Hlevski gnoj je bolje najprej kompostirati in ga šele nato dodati zemlji. Zemlja ne sme biti nikoli gola, zato naj bodo naše grede vedno pokrite z zastirko ali pokrivnimi rastlinami. Zastirka ohranja zemljo vlažno in rahlo ter spodbuja življenje organizmov v njen. Zemlje zato ni treba vsako leto obračati (lopatati), zadostuje že občasno rahljanje.

ILOVANTA PRST: ima najugodnejše lastnosti za rast rastlin • Redno ji je treba dodajati kompost • Redno jo je treba zastirati • Občasno jo je treba gnojiti GLINASTA PRST: treba jo je izboljšati • Dodajati ji je treba veliko komposta • Dodajati ji je treba kremenčev pesek • Redno jo je treba zastirati • Nanjo saditi rastline z močnim koreninskim sistemom PEŠČENA PRST: treba jo je izboljšati • Dodajati ji je treba veliko komposta • Redno jo je treba zastirati • Nanjo je treba saditi rastline za zeleno gnojenje POSKUS 1: teksturo prsti (ali je peščena, ilovnata ali glinasta) ugotovimo tako, da s prstjo napolnimo litrski kozarec in dolijemo pol litra voda. Če se voda takoj vpije v prsti in hitro steče proti globini, je prst peščena, če se počasi vpija in steče, je ilovnata, če pa se ne vpija, je glinasta. POSKUS 2: naša prst je glinasta, če lahko iz nje takoj naredimo svinčnik in se ne zlomil, če naredimo svinčnik, a se zlomi, je ilovnata, če pa svinčnika ne moremo narediti, je peščena. Zemljo pred oblikovanjem v svinčnik rahlo navlažimo. POSKUS 3: zadostno količino rodovitne prsti imamo, če palico brez težav potisnemo v zemljo do globine 30 cm. Če tega ne moremo storiti, je prst zbita, premalo vlažna in premalo rodovitna.

6. točka: JE NAŠA ZEMLJA KARBONATNA ALI NE? Če zemlja ne vsebuje karbonatov, ji primanjkuje mikroelementov. Delež karbonatov v prsti ugotovimo s pomočjo klorovodikove kisline (10-odstotna kislina HCl). Odvzamemo vzorec prsti do globine 5 cm, ga damo na plastični podstavek in pokapamo s solno kislino (3 kapljice). Če zašumi in se zapeni, je to znak prisotnosti zaželenih karbonatov v zemlji. Če pa ni reakcije, karbonatov v prsti ni. Zemlji dodamo apnenčasto-dolomitni pesek, in sicer 2 pesti na m2 (premer peska 0–4 mm).

7. točka: JE NAŠA PRST KISLA ALI BAZIČNA? S pomočjo tekočinskega indikatorja ugotovimo kislost ali bazičnost prsti. Grudico zemlje položimo v večjo jamico na podlagi pH in jo pokapamo z indikatorjem pH, tako da plava v raztopini. Raztopino, ki se ni vpila v zemljo, pretočimo v spodnjo manjšo jamico na podlagi pH in primerjamo njeno barvo z lestvico pH. Reakcija 4,5 in 6 se obarva rumeno in kaže na kislost prsti; zelena je znak nevtralnosti, medtem ko se bazične prsti obarvajo modro. Največ rastlin potrebuje za rast pH med 6,5 in 7,5.

0 cm

15 cm 10 cm 15 cm

17 cm 45 cm

A/C

10 cm B B2

15 cm

47 cm C

50 cm

Brz

8. točka: VRTNI KOMPOST Kompost zagotavlja dobro rodovitnost prsti. Kompostiramo lahko v zabojnikih ali na prostem. Najbolje je, da kompostni kup postavimo v senci. Odpadke vedno nalagamo mešano, in sicer izmenične plasti rjavih in zelenih.

Rjava plast: zdrobljene veje, slama, seno, listje, žagovina, karton, papir, pepel, ostanki volne. Zelena plast: zeleni gospodinjski odpadki, od zelenjave, sadja, kruha, kavnih usedlin, plevela iz gred pa do pokošene trave, zelišč, alg in hlevskega gnoja. Na kompost ne dajemo ostankov bolnih rastlin, kosti, kemično obdelanih materialov, iztrebkov malih živali ter pelina. Na območjih s težko ilovnato teksturo se voda težko vpija v zemljo, zato je treba predvsem na pobočjih izdelati horizontalne jarke, v katerih se zadržuje voda in počasi odteka do korenin rastlin. Zato v jarke, ki jih napolnimo s kompostom in prstjo, zasadimo tudi rastline. Z jarki uspešno zbiramo in porazdeljujemo padavinsko vodo, ki rastlinam pomaga pri rasti. Druga možnost zadrževanja vode so kompostni kupi in zastirka, ki vpijajo meteorno vodo. V nadaljevanju so opisani sistemi za zadrževanje padavinske vode v praksi.

9. točka: SISTEMI ZA ZADRŽEVANJE VODE V PRSTI Na območjih s težko ilovnato teksturo se voda težko vpija v zemljo, zato je treba predvsem na pobočjih izdelati horizontalne jarke, v katerih se zadržuje voda in počasi odteka do korenin rastlin. Zato v jarke, ki jih napolnimo s kompostom in prstjo, zasadimo tudi rastline. Z jarki uspešno zbiramo in porazdeljujemo padavinsko vodo, ki rastlinam pomaga pri rasti. Druga možnost zadrževanja vode so kompostni kupi in zastirka, ki vpijajo meteorno vodo. V nadaljevanju so opisani sistemi za zadrževanje padavinske vode v praksi.

9.1 Travne mulde in bajer Za zbiranje padavinske vode potrebujemo bajer, ki ga naredimo z izkopom ustrezne količine zemlje. Večinoma je težko doseči vododržnost bajerja, zato uporabimo folijo. Travne mulde izkopljemo navpično na plastnice, da voda čim prej odteče v bajer. 20

9.2 Mlaka Mlake posnemajo naravne ekosisteme in zagotavljajo življenjski prostor različnim živalim, vezanim na vlažne razmere. Mlaka na učnem poligonu ni izdelana z uporabo folije – vodo namreč zadržujeta sveža trava in glina.

9.3 Vodni jarki Vodne jarke uporabljamo za zadrževanje vode na pobočju, kjer bi sicer odtekla. Dober primer uporabe vodnega jarka je pred miskantusom.

9.4 Obroči iz biomase Na pobočju lahko vodo zadržujemo tudi z obroči iz biomase, torej iz sena. Dobro se obnesejo pri jagodah.

10. točka: SAMOOSKRBNI SISTEMI NA UČNEM POLIGONU

10.1 Sončna elektrarna - obračanje solarne celice SunTracer OG(+) SunTracer OG(+) je naprava, ki sončno celico obrača tako, da nanjo padajo sončni žarki pod pravim kotom, kar omogoča največji celodnevni izkoristek solarne celice. Sončna celica daje največjo izhodno moč, kadar je obrnjena čim bolj pravokotno proti viru sevanja - soncu. Vsak drug vpadni kot padanja žarkov namreč drastično zmanjša izhodno moč električne energije, ki jo lahko proizvede celica. Zato je smiselno uporabiti sistem za sledenje soncu in tako proizvesti do 62% več električne energije na sončen dan kot sicer. Količina el. energije, ki jo motor porabi za vrtenje, je v primerjavi s proizvedeno količino zanemarljiva. Krmiljenje se izvaja povsem samodejno. Skladno z notranjo uro motor v nastavljivih časovnih intervalih prilagaja svojo lego in s tem sledi soncu. Notranja ura teče tudi, kadar ni prisotne nobene energije. Za to skrbi notranja varnostna baterija (litijeva baterija 3 V). Območje gibanja motorja meri približno 100 stopinj. Motor tako začne soncu slediti ob 8. solarni uri, konča pa ob 16. solarni uri. Izven tega časa je motor v stanju mirovanja, razen ob 23. uri, ko se obrne v izhodiščno lego in pričaka sonce na vzhodu. Z natančno namestitvijo in nastavitvijo lahko motor zagotavlja pravokotno sledenje solarne celice glede na sonce celotnih 8 ur.

10.2 Mlaka Širina mlake meri 723 cm, globina 76 cm, pH vode je 7, prevodnost 438 μS cm-1 (mikro Siemens), to je sposobnost prevajanja toka vode, odvisna pa je od koncentracije ionov v vodi, njihove gibljivosti, naboja ter tudi od temperature vode v trenutku meritve. Izmerili smo prisotnost dušikovih spojin v vodi (amoniaka in nitratov). Izmerjene vrednosti so bile enake 0 mg/l. Izmerjena vrednost kisika v vodi je znašala 15 mg/l. Kisik 21

11. točka: ZEMLJANKA ZA SHRAMBO SEMEN IN ZELIŠČNIH NAPITKOV Zemljanka kot samooskrbni objekt je namenjen shranjevanju semen. Semena najprej posušimo v rastlinjaku. Popolnoma suha jih nato spravimo v steklene kozarce.

V zemljanki skladiščimo tudi zeliščne napitke, izdelane po »sistemu pečice.« To pomeni, da zelišče, ki ga naberemo (za napitke uporabljamo zelišča z eteričnimi olji) položimo na pekač, ki ga za 10 minut porinemo v pečico, ogreto na 100 stopinj. Na pekač položimo do 4 cm debelo plast svežih zelišč. Po 10 minutah jih potopimo v mlačno vodo in pustimo stati 12 ur. Po želji na koncu dodamo še limono, citronko, med, sladkor. Primer recepta: žajbljev napitek • 4-centimetrska plast porezanega žajblja (stebla, listi, cvetovi). • Po 10 minutah pri 100 stopinj v pečici rastline odprejo pore in tako omogočijo dostop do eteričnih olj, zato rastline za 12 ur potopimo v 4 litre mlačne vode. Dodamo cimet in klinčke. • Po 12 urah dodamo še 4 velike žlice medu. • Precedimo v steklene steklenice.