LOKALNI in REGIONALNI TRAJNOSTNI RAZVOJ
ddr. Ana Vovk Kor탑e
UNIVERZA V MARIBORU Mednarodni center za ekoremediacije Maribor, 2014
UNIVERZA V MARIBORU Mednarodni center za ekoremediacije
LOKALNI in REGIONALNI TRAJNOSTNI RAZVOJ Ana Vovk Kor탑e
Maribor, september 2014
Avtorica: red. prof. ddr. Ana Vovk Korže Mednarodni center za ekoremediacije, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru Recenzija: Dr. Mojca Kokot Krajnc Mag. Valentina Jelen prof. dr. Jordan Aleksić Založba: GEAart Tisk: Demat, 2014
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 502.131.1 VOVK Korže, Ana Lokalni in regionalni trajnostni razvoj / Ana Vovk Korže. - Maribor : Filozofska fakulteta, Mednarodni center za ekoremediacije, 2014 ISBN 978-961-6930-20-8 COBISS.SI-ID 79668225
Kazalo vsebine 3 6 7 13 14 15 22 22 23 23 24 25 26 26 31 33 39 39 42 45 50 54 57 58 62 64 67 68 69 71 75 77 79 85 86 87 89 90 90 90 91 92 93 95 98
Povzetek - Lokalni in regionalni trajnostni razvoj Abstract - The local and regional sustainable development Slovar pojmov 1 UVOD 1.1. NAMEN MONOGRAFIJE JE PRENOS ZNANJA V PRAKSO 1.2 DOSEDANJI POGLEDI NA TRAJNOSTNI RAZVOJ 1.3 DEFINIRANJE TRAJNOSTNIH DIMENZIJ ZA RA 21 1.3.1 Ekosistemska dimenzija 1.3.2 Dimenzija celovitosti 1.3.3 Dimenzija blaginje 1.3.4 Dimenzija samooskrbnosti in aktivne vključenosti javnosti 2 METODOLOGIJA NAČRTOVANJA TRAJNOSTI 2.1 IZDELAVA KRITERIJEV ZA VREDNOTENJE TRAJNOSTI 2.1.1 Ekosistemski kriterij 2.1.2 Kriterij celovitosti in blaginje 2.1.3 Kriterij samooskrbnosti na temelju sodelovanja lokalne skupnosti 2.2. METODE OCENJEVANJA VPLIVA UKREPOV NA TRAJNOSTNO ZASNOVO REGIONALNIH IN LOKALNIH RAZVOJNIH PROGRAMOV 2.2.1 Metoda štirih kapitalov za ocenjevanje povezanosti med ukrepi 2.2.2 Trajnostna roža za ocenjevanje ukrepov iz vidika trajnosti 2.3 VZPOSTAVITEV PROCESA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA 3 ZAKONITOSTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA NEKATERIH EVROPSKIH MEST IN REGIJ 4 »ORODJE ERM« ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ LOKALNIH SKUPNOSTI IN ZAVAROVANIH OBMOČIJ ORODJE 1: ODLOČIMO SE ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ LOKALNE SKUPNOSTI NA (ZA)VAROVANIH OBMOČJIH ORODJE 2: VKLJUČIMO OBČANE V PRIPRAVO IN IZVEDBO PROJEKTOV TRAJNOSTNEGA RAZVOJA NA OBMOČJIH NATURE 2000 IN DRUGIH (ZA)VAROVANIH OBMOČJIH ORODJE 3: OBLIKUJMO VIZIJO RAZVOJA OBMOČIJ NATURE 2000 IN (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ LOKALNIH SKUPNOSTIH ORODJE 4: VIZIJO RAZVOJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ POVEŽEMO S PROJEKTOM ORODJE 5: IZPOLNIMO PRIJAVNICO ZA PROJEKT ORODJE 6: PROJEKTNO DELO ORODJE 7: ALI SO NAŠI OBČANI ZADOVOLJNI? 5 PRILOGE K ORODJU ERM Priloga orodju 1: ODLOČIMO SE ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ LOKALNE SKUPNOSTI NA (ZA)VAROVANIH OBMOČJIH Priloga orodju 2: VKLJUČIMO OBČANE V PRIPRAVO IN IZVEDBO PROJEKTOV TRAJNOSTNEGA RAZVOJA NA OBMOČJIH NATURE 2000 IN DRUGIH (ZA)VAROVANIH OBMOČJIH Priloga orodju 3: OBLIKUJMO VIZIJO RAZVOJA OBMOČIJ NATURE 2000 IN (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ LOKALNIH SKUPNOSTIH Priloga orodju 4: VIZIJO RAZVOJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ POVEŽEMO S PROJEKTOM Priloga orodju 5: IZPOLNIMO PRIJAVNICO ZA PROJEKT Priloga orodju 6: PROJEKTNO DELO Priloga orodju 7: ALI SO NAŠI OBČANI ZADOVOLJNI? 6 VREDNOSTNI IN VSEBINSKI PREMIKI ZA DOSEGO TRAJNOSTI 6.1 DOCELA DRUGE PRIORITETE V VREDNOTAH 6.2 SAMOOSKRBNOST NAMESTO GLOBALIZMA 6.3 EKOREMEDIACIJE KOT UKREP EKOSISTEMSKEGA PRISTOPA NA REGIONALNI IN LOKALNI RAVNI 6.4 TRAJNOSTNO IZOBRAŽEVANJE ZA ODGOVORNO SOBIVANJE 6.5 AKCIJSKI PRISTOP ZA PRIPRAVO TRAJNOSTNI 7 ZAKLJUČEK VIRI IN LITERATURA 3
Lokalni in regionalni trajnostni razvoj
Povzetek - Lokalni in regionalni trajnostni razvoj V monografiji so v uvodu predstavljeni dosedanji pogledi na trajnost, kjer ugotavljamo, da zaradi ohlapnih definicij, kaj sploh trajnost ali trajnostni razvoj je, dejanske trajnosti v analiziranih regionalnih in lokalnih razvojnih programih skoraj ni zaslediti. Med dimenzijami trajnosti zato posebej izpostavljamo pomen ekosistemskega pristopa, celovitosti in blaginje ter samooskrbe in aktivne vključitve javnosti. S kvalitativnimi analizami ter delno s kvantitativnimi ocenami smo pripravili kriterije za vrednotenje regionalnih in lokalnih programov z vidika modelov trajnosti. Le ti kažejo stanje glede doseganja trajnosti v izbranih občinskih in regionalnih razvojnih programih (od zelo šibke, do šibke in močne trajnosti). Nato smo z metodami ocenjevanja vplivov ukrepov na trajnost (metoda štirih kapitalov in metoda trajnostne rože) ocenili pomen povezave naravnih, socialnih, človeških in gospodarskih kapitalov za doseganje trajnosti. Namreč enosmerni, ozko sektorsko zasnovani ukrepi ne vodijo k dolgoročnim perspektivam, ker ne omogočijo povezav med lokalno specifičnimi ukrepi (pravimo jim sekundarne in terciarne povezave, ker za državo večinoma niso primarne, so obrobne, zato pogosto izpadejo iz prioritet). Te povezave bi morale izhajati iz ukrepov v razvojnih programih in biti zasnovane na lokalnih in regionalnih specifičnostih. Ključno je zavedanje, da šele presečnost med ukrepi v razvojnih programih omogoča trajnost in da je vzpostavljanje večplastno pojmovane trajnosti proces, ki ga je treba graditi daljše obdobje. Temelj trajnosti je upoštevanje ekosistemskih in družbenih regionalnih oz. lokalnih razmer, kjer imajo ključno vlogo razpoložljivi lokalni in regionalni viri (kapitali), zlasti človeški viri, torej prebivalci. V času spremenjenih globalnih okoljskih razmer je potrebno vzpostaviti učinkovit sistem varovanja naravnih virov predvsem na lokalnem in regionalnem nivoju (npr. z ekoremediacijami). Na spremembe podnebja, ki so tudi posledica poseganja v ekosistemsko vzdržnost našega planeta, se moramo prilagoditi z ukrepi na različnih področjih (od prometa, kmetijstva, rabe energije in večnamenske rabe vodnih teles), pri tem pa imata ključno vlogo izobraževanje in vzgoja, ki lahko zaradi ozaveščenosti pripomoreta k zmanjševanju pritiskov na naravo in okolje z vzpostavljenim sistemov vrednot. Nujno bi bilo, da v trajnostno zasnovanih lokalnih (občinskih) in regionalnih agendah namenimo večjo pozornost ekosistemskim vsebinam, njihovi povezanosti na nivoju ukrepov ter aktivnemu sodelovanju javnosti. Ekosistemsko zasnovani pristopi, ki bodo povezali lokalno-regionalne specifičnosti in upoštevali interes, tradicijo in znanje prebivalcev, bodo omogočili oblikovanje celovitih razvojnih strategij, ki bodo temeljile na odgovornosti do narave in ljudi. Šele tak proces vzpostavljanja trajnostnih regij lahko pripomore k doseganju blaginje.
Ključne besede: ekosistemski pristop, trajnost, trajnostne regije, ekoremediacije, permakultura, sodelovanje javnosti.
4
Lokalni in regionalni trajnostni razvoj
Abstract - The local and regional sustainable development The existing views on sustainability are presented in the introduction of this monography. Owing to the vague definitions of sustainability and sustainable development, we almost cannot trace the dimensions of sustainability in the regional and local programmes that we analysed. Among the dimensions of sustainability we exposed the importance of ecosystem approach, integrity, well-being, self-sufficiency and public active participation. Using qualitative analyses and partly quantitative estimations, we prepared the criteria for evaluation of regional and local development programmes from the aspect of sustainability models. Those models present the status of sustainability achieved in the selected municipal and regional development programmes (from very weak to weak and strong sustainability). We then used the methods of evaluating the influence of measures on sustainability (method of four capitals and method of sustainability flower). With the help of those methods we evaluated the importance of connection among natural, social, human and economical capitals (or systems) in order to achieve sustainability. One-way, sector-based methods do not lead to long-term perspectives, since they do not enable the connections among the activities that are specific locally. They are also called secondary or tertiary activities since they are usually of marginal importance to the state. Those connections should arise from the measures taken in development programmes and should be based on local and regional specifics. Here, the awareness of the fact that only cross-section of development programmes ensures sustainability, is essential. The establishment of multi-layer sustainability is a process that needs to be created constantly. The foundation of sustainability is in the consideration of ecosystem, social, regional and local situation, where a key role is played by the available local and regional resources, especially human resources – people. In times of changed global environmental situation we need to establish an effective protection system for natural resources on local and regional level, for example, with ecoremediations. We need to adjust to climate change, which is also the influence of interfering with ecosystem endurance of our planet, on all fields; from traffic and farming to the use of energy and the multi-purpose use of water bodies. Here, education plays a crucial role since it can contribute to the lowering of environmental impact by establishing the system of values. We suggest for sustainability based local (municipal) and regional agendas to pay more attention to ecosystem content, to their connection on the level of actual measures and to active public participation. Ecosystem based approaches, which will connect local-regional specifics and consider public interest, tradition and knowledge, will enable the design of integrated development strategies. Those strategies will be based on our responsibility for nature and people. Only such process of establishing sustainable regions can develop a favourable environment for well-being of people. Key words: ecosystem approach, sustainability, sustainable region, ecoremediations, Regional Agenda, Local Agenda, public participation
5
Lokalni in regionalni trajnostni razvoj
Slovar pojmov1 Akcijski načrt - Načrt, ki vsebuje konkretne dejavnosti, poti za doseganje točno zastavljenih ciljev in za to postavi tudi časovne roke. Antropogene emisije - Emisije, ki so posledice človekove dejavnosti (promet, industrija). Asimilacijske zmožnosti – Sposobnost posameznih okoljskih sestavnih za sprejemanje obremenitev. Biomasa - Teža žive snovi v populaciji ali ekološki skupini. Izrazimo jo v suhi teži na enoto površine ali enoto vodne prostornine. Navadno vsebuje tudi mrtve dele organizmov, npr. lubje, les, dlako, perje, kopita in drugo. Biotop - Življenjski prostor z značilno sestavo neživih ekoloških dejavnikov (svetloba, toplota, voda, podnebje), ki omogočajo obstoj določeni življenjski združbi. Biotska raznovrstnost – Po definiciji iz Zakona o ohranjanju narave2, je biotska raznovrstnost razumljena kot raznovrstnost živih organizmov, ki vključuje raznovrstnost znotraj vrst in med različnimi vrstami, gensko raznovrstnost ter raznovrstnost ekosistemov. Izraz “biotska raznovrstnost” izhaja iz angleškega izraza “biodiversity” in je preveden na več načinov, zato se v slovenščini uporabljajo tudi izrazi »biodiverziteta« in »biotska pestrost«. Bioregionalizem - Bioregionalizem jemlje svet takšen, kot je, ne obeta hitrih rešitev, velikih dosežkov ter radikalnih sprememb. Bioregionalistični vidiki (Uršič, 1993) poudarjajo trdno povezavo urbanih in ruralnih območij. Na teoretski ravni je bioregionalizem opredelil Kirkpatrick Sale (bio – gr. življenje, regionalis – lat. teritorij, ki mu je vladano, izem – gr. doktrina). Bioregije – Bioregija je površina zemlje, katere meje določajo naravne in ne družbene značilnosti, torej površina, ki se od drugih območij razlikuje glede na floro, favno, vodo, podnebje, zemljo, različne pojavne oblike v naravi in poselitev ljudi ter glede na kulturo. V bioregiji je delitev med urbanim in ruralnim, industrijskim in kmetijskim ter populacijo in viri presežena z ravnotežjem in simbiozo. Sale (Uršič, 1993) je koncept bioregije utemeljil na štirih determinantah organizirane civilizacije, te so: območje, ekonomija, politika in družba. Blagostanje – Po dr. A. Avsec3 je subjektivno blagostanje definirano kot sreča, zadovoljstvo z življenjem, je torej splošna ocena emocij in kvalitete. Psihično blagostanje pa definira kot uspešnost v eksistencialnih izzivih življenja (doseganje pomembnih ciljev, osebnostna rast, kvalitetni medosebni odnosi). Generalno lahko blagostanje razumemo kot osebnostno rast in smisel 1
viri: Slovarček naravoslovnih znanosti http://www.kvarkadabra.net/staticpages/index.php/slovar in Okoljski besednjak http://www.eionet.europa.eu/gemet Spletni slovarji http://www.gov.si/cgi-bin/spl/slovar.html
2
http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO1600.html
6
Lokalni in regionalni trajnostni razvoj
Kratice: EsP – ekosistemski pristop ERM – ekoremediacije IAP2 - International Association for Public Participation LA – lokalna agenda MOM – Mestna občina Maribor MRA – Mariborska razvojna agencija OPVO – občinski program varstva okolja RA – regionalna agenda TPG – toplogredni plini PVO – poročilo o stanju okolja RČV – razvoj človeških virov RRP – regionalni razvojni program VVO – vodovarstvno območje
11
Lokalni in regionalni trajnostni razvoj
1
UVOD
Monografije Lokalni in trajnostni razvoj smo se lotili iz dveh razlogov. Prvi je ta, da koncept vzpostavitve trajnostnega razvoja od leta 1996 do danes ni dosežen, čemur pripisujemo slabo poznavanje vsebin in izvedbe trajnosti tako s strani države kot lokalnih oblasti. Ob krizi, ko se iščejo poti ponovnega zagona in oživitve družbe na zdravih temeljih, je lahko prav trajnostni razvoj pomembno izhodišče za povsem nov napredek. Drugi razlog pa je spoznanje, da lokalne skupnosti in regije potrebujejo konkretne usmeritve za načrtovanje in doseganje trajnosti. Te usmeritve morajo biti celovite in dovolj enostavne, da jih je možno udejanjiti na lokalni in regionalni ravni. Kot domneva Latouch (Radej, 2009), bi bilo treba izdelati drugačno paradigmo razvoja. V zadnjih petdesetih letih je bilo izhodišče vsega razvoja usmerjeno le v materialno in kvalitativno vrednoteno proizvodnjo (s ciljem čim večje potrošnje) in tako je postal gospodarski razvoj v prepričanju večine edini temelj vsega razvoja. Toda naravnih virov zmanjkuje, ker smo bistveno preveč posegli v bogastvo narave, ne da bi za to plačali pravo ceno za njene ekosistemske usluge (Türk, 2008). Predsednik Republike Slovenije ugotavlja, da smo v svoji negospodarnosti spregledali, da na ta način posegamo v naravne procese in v ekosisteme, ki nam uravnavajo sestavo zraka, vzdržujejo globalno temperaturo in podnebje, uravnavajo kroženje in zadrževanje vode ter nastajanje in zadrževanje tal, omogočajo kroženje in prevzem hranil. Prav zato je potreben takojšnji premislek o dejavnostih v prihodnje. Potrebujemo trajnostno zasnovane programe, ki bodo v izhodišču jasno začrtali odnos človeka do narave in okolja na lokalni in regionalni ravni. Prav zato so bile že pred desetletji predvidene regionalne in lokalne agende, ki bi s svojimi trajnostnimi zasnovami preventivno varovale naravne vire in porazdelile obveznosti in odgovornosti do okolja med vse, predvsem pa med onesnaževalce. Tako so regionalne kakor tudi lokalne agende izhajale iz poziva, ki je bil objavljen v 28. poglavju Agende 21 (Agenda 21, 1992) vsem lokalnim skupnostim, da naj izdelajo lastne programe dejavnosti po vzoru Agende 21, v katerih naj splošne cilje Agende 21 prenesejo v konkretne načrte in akcije za svoje območje. Danes vidimo, da lahko to stori le celotna skupnost, ki v pripravo in izvajanje takega programa pritegne večino sektorjev na svojem območju (General discussion of progress implementation of Agenda 21, 1995). Objavljena so bila navodila v brošuri Agenda 21 za Slovenijo (2005), kjer so zbrani predlogi za udejanjanje trajnosti na lokalni ravni. Na Evropski konferenci v Aalborgu na Danskem leta 1994 je bila sestavljena Listina evropskih mest za trajnostni razvoj (Aalborška listina, 1994). Mesta, podpisniki listine priznavajo naloge in odgovornost lokalnih skupnosti kot ključnih dejavnikov premika in potrebo po prehodu na trajno uravnoteženost z okoljem. Uravnoteženost pa opredeljujejo kot ustvarjalen proces na lokalni ravni in podrobneje opredeljujejo vlogo lokalnih oblasti v tem procesu. Tu je načelo prednostnega odločanja na čim nižji ravni (načelo subsidiarnosti) zelo pomembno, saj omogoča čimširše sodelovanje ljudi. Po definiciji Evropske skupnosti to načelo narekuje, da se odločitve sprejemajo na najnižji, še primerni ravni in torej čim bližje ljudem, ki jih odločitve zadevajo, saj so lokalne skupnosti najbližje problemom, najbližje ljudem in zato najbližje rešitvam (General discussion of progress implementation of Agenda 21, 1995).
12
Lokalni in regionalni trajnostni razvoj
Zato smo v uvodnem delu monografije opredelili izhodišča za trajnost, imenovali smo jih dimenzije trajnosti. Opredelili smo ekosistemsko dimenzijo, dimenzijo celovitosti, dimenzijo blaginje in dimenzijo samooskrbnosti na temelju aktivne vključitve javnosti. Navedene dimenzije smo uporabili pri izdelali kriterijev za vrednotenje modelov trajnosti. Po Backerju (Plut, 2008) poznamo model kontrole onesnaževanja ali klasičen model z zelo šibko trajnostjo, model šibke trajnosti, model močne trajnosti in ekocentrični model. Prikazali smo metodo štirih kapitalov (Radej, 2009) in metodo trajnostne rože (Regionale Netzwerke für lokales Handeln, 2007). S pridobljenimi ocenami smo zasnovali korake za vzpostavitev lokalnega in regionalnega trajnostnega razvoja v štirih fazah in sicer faza priprave procesa trajnostne zasnove, faza vzpostavitve procesa, faza realizacije ukrepov in faza evalvacije procesa trajnostne zasnove. Lokalni in regionalni trajnostni razvoj bi moral biti pomemben izziv tudi za vladni in odločevalski sektor, da prepoznajo pomen upoštevanja ekosistemov ter sodelovanja javnosti pri celovitih pristopih, ki izhajajo iz lokalnih in regionalnih temeljev.
1.1. NAMEN MONOGRAFIJE JE PRENOS ZNANJA V PRAKSO Namen te monografije je bil pripraviti metodološke osnove za trajnostni razvoj, ki bi bil premik k udejanjanju trajnosti na lokalni in regionalni ravni. S trajnostnim pristopom bi doprinesli k celovitemu pristopu načrtovanja večplastno pojmovanega napredka na lokalni in regionalni ravni, saj ne more biti edino izhodišče »razvoja« le materialni gospodarski razvoj s ciljem potrošnje.7 Zgolj količinsko in kapitalsko zasnovana gospodarska rast, kjer naj bi imeli profit le posamezniki, je bila zasnovana na dolgu in zato ni bila vzdržna. Tak način razmišljanja so prevzeli tudi mnogi sociologi in filozofi in skupaj z ekonomisti zagovarjali enostranski razvoj (kapitalsko zasnovan gospodarski razvoj kot temelj vsega razvoja). Enosmerno poudarjanje razvoja samo na materialnih temeljih je pustilo globoke negativne posledice v zavesti ljudi. Zato je v predstavah večine ljudi razvoj mogoče doseči le s količinsko proizvodnjo, čeprav je sedanja kriza pokazala nasprotno. Prav zato želimo s trajnostnim pristopom razviti in predstaviti metodološki okvir za dejanski napredek na lokalni in regionalni ravni. Lokalne skupnosti namreč delujejo z omejenimi finančnimi sredstvi in vedno bolj omejenimi naravnimi viri. S trajnostno zasnovo lokalnih in regionalnih programov bi občine svoj napredek lahko načrtovale in izvajale na ekosistemskih izhodiščih, z vključenim prebivalstvom in z regionalno povezanostjo. Zavedamo se pomena ozaveščenosti ljudi, saj je le ta na področju okoljskih vsebin v Sloveniji na nizki ravni. Zagotovo bo potreben za vzpostavitev trajnosti tudi vrednostni premik v družbi – manjkajo zlasti vrednote, ki izhajajo iz dolgoročnosti in ljudje so precej odtujeni od narave. Zaradi enosmernih pogledov na razvoj v zadnjih desetletjih, so mnogi izgubili stik z naravo in vidijo blagostanje le v denarju, tudi zato, ker si prav zaradi napačnega razvoja do sedaj niso uspeli zagotoviti osnovnih materialih sredstev za življenje. Žal se je tak odnos vkoreninil že med mladimi, ki tehtajo obveznosti pogosto z mero denarja. Dokler bo kapital edino merilo »razvoja«, bo izredno težko doseči trajnostni premik. Količinsko zasnovana gospodarska rast je sama po sebi samouničevalna, saj jo poganja denar, ki izvira iz bančnega dolga in ker je dolgov že bistveno več kot denarja v obtoku, je obresti mogoče odplačevati le z najemanjem vedno novih posojil, kar pa spet zahteva gospodarsko rast. Takšna rast ni več pomembna kot vir blaginje, ampak prikriva pretakanje bogastva k posameznikom (Radej, 2009). 7
13
Lokalni in regionalni trajnostni razvoj
Živeti v skladu s trajnostnimi pristopi v bioregiji.
Poznavanje in upoštevanje ekosistemov območja, kjer živimo.
VIDIKI BIOREGIONALIZMA
Uporaba lokalnih in sezonskih pridelkov v kulinariki.
Vzgajanje domačih kulturnih rastlin.
Raba lokalnih materialov in surovin pri gradnji.
Slika 1. Bioregionalistični vidiki (Uršič, 1993) poudarjajo trdno povezavo urbanih in ruralnih območij.
V bioregiji je ekonomija usklajena s specifičnimi značilnostmi žive in nežive narave na nekem območju, kar je tudi osnova ekosistemskega pristopa. Takšen tip ekonomije temelji na načelu samozadostnosti. To pomeni, da ima bioregija vse potrebne vire: energijo, hrano, zatočišče, obrt, proizvodnjo in dobrine v svojem okolju. Bioregija terja reorganiziranje človeške družbe na temelju menjave, sodelovanja in vzajemnosti. V bioregiji je delitev med urbanim in ruralnim, industrijskim in kmetijskim ter populacijo in viri presežena z ravnotežjem in simbiozo. Mesto kot proizvajalec določenih urbanih dobrin ter center umetnosti in kulture in podeželje kot vir hrane in vode, materialov za izgradnjo bivanjskih prostorov, možnost za gibanje in rekreacijo, za zdravje, zadovoljevanje duhovnih potreb, počitek in uresničevanje potrebe po stiku z naravo in ljudmi. Po biocentričnem pristopu sta podeželje in mesto povezani, tako da so ekološka načela prisotna pri obeh. Rezultat take organske povezave je, da se že otroci naučijo ob neposredni izkušnji, kako deluje narava. Tako že majhen otrok ve, da voda ne priteče šele iz pipe in da kar ne potrebuje ne more vreči stran, ker »stran« preprosto ne obstaja (Ekoregija – vizija razvoja, 2006).
19
Lokalni in regionalni trajnostni razvoj
naravne značilnosti ekosistemov, na drugi pa javnost, družbene značilnosti in upravne možnosti (pristojnost občine, države). Tolerančna meja med naravnimi značilnostmi in človeškimi dejavnostmi se upošteva že v izhodišču, kar pomeni, da se raba prilagaja značilnostim ekosistemov (naravnim in družbenim). Zato se težišče raziskav pri EsP nanaša na spremljanje uravnoteženosti dejavnosti človeka glede na ekosistemske značilnosti in ne, kot je danes bolj pogosto, na spremljanje posledic in degradacij človekovih dejavnosti v prostoru zaradi neupoštevanja tolerančnih meja ekosistemov. Kot ugotavlja Rihtarjeva (Rihtar, 2002), se koristi pri preprečevanju onesnaženja kažejo v konkurenčnosti med proizvodi, v zmanjšanju škodljivih vplivov na okolje, izboljšanju učinkovitosti in zmanjšanju stroškov, zato je poznavanje stanja ekosistemov temelj za načrtovanje dejavnosti. Prekomerna raba naravnih virov ni upravičena, saj pomeni porabo na račun naslednjih generacij. Zato potrebujemo jasno navodilo, kako v regiji kot prostorski celoti pravočasno načrtovati in spremljati razmerje med potrebami (in željami) ter razpoložljivimi potenciali in kako z omejenimi naravni viri ustvariti možnosti trajnostnega življenja. Vsak ekosistem ima svoje optimalne pogoje, pri katerih je v nekakšnem dinamičnem ravnotežju. Seveda pa ima tudi spodnjo in zgornjo mejo tolerance, ki ga opredeljuje zgradba in funkcija ekosistema. Vsaka sprememba tako zaradi naravnih kot tudi človeških vplivov na zgornjo ali spodnjo mejo tolerance poruši ekološko ravnotežje in ekosistem se spremeni oziroma degradira v neko drugo dinamično ravnotežje oziroma ekosistem z drugačno zgradbo in funkcijo. Tudi človek, ki posega v ekosistem, ima pri svojih posegih neke optimalne zahteve. Podobno kot ekosistem pa ima tudi poseg svojo zgornjo in spodnjo toleranco. Pod posegi človeka v ekosistem običajno mislimo na ekonomske vrednosti. Koncept sonaravnega razvoja temelji po Špesovi (2009) na zahtevi po vzdrževanju stabilnosti oziroma dinamičnega ravnovesja, ki dopušča spremembe, človekove vplive in razvoj pod pogojem, da ta ne presega nosilnosti okolja in da razvoj upošteva osnovne ekosistemske mehanizme ravnovesja, za katere najdemo vzore v delovanju naravnih ekosistemov. Za Slovenijo ugotavljajo, da sodijo med najbolj občutljive ekosisteme gorski, obalni in kraški, ki so obenem tudi turistično in rekreacijsko najbolj privlačni. Zato je potrebno strogo vztrajati pri presoji vplivov vseh posegov na okolje. Še posebej pa so te zahteve poudarjene pri načrtovanih posegih v občutljive ekosisteme (Špes, 2009). Povezovalni koncept človeka in narave pojasnjuje ekosistemski pristop, kjer so dejavnosti v prostoru skladne z naravnimi viri. Glede na dosedanje ugotovitev so potrebni določeni premiki v družbi, da bi na eni strani zagotavljali zanesljivo varovanje naravnih virov in njihovih ekosistemskih funkcij. EsP je danes in v prihodnosti nujno potreben za ohranitev zdravega naravnega življenjskega prostora. Problematika naravnega okolja zahteva pri reševanju sistemski pristop, ki vključuje tako teorijo kot prakso, ki upošteva politične, ekonomske in socialne institucije družbe ter njihovo medsebojno povezanost in odvisnost. Temeljno izhodišče pri načrtovanju rabe prostora mora biti, da ostanejo ekosistemi zdravi (Snellen in Schrevel, 2005).
26
Lokalni in regionalni trajnostni razvoj
Ekosistemski pristop je torej strategija upravljanja z zemljo, vodo in živimi resursi, ki na pravičen in nepristranski način podpira njihovo ohranitev in trajnostno rabo. Uporaba ekosistemskega pristopa naj bi pomagala doseči ravnotežje med znanstveno metodologijo, funkcijami in interakcijami med organizmi in okoljem ter prepoznati človeštvo v vsej svoji kulturni diverziteti kot integralni del ekosistemov. Ohranjeni ekosistemi so pomembni za delovanje ekosistemskih storitev (tabela 1). Le to so odločilnega pomena za ohranitev življenja. Nekatere storitve so očitne, druge pa so skrite. Razdelimo jih na naslednji način (Gaberščik, 2009): Tabela 1. Ekosistemske storitve
Ekosistemske storitve Storitve vzdrževanja in podpore ekosistemov
Storitve preskrbe ekosistema
So potrebne za proizvodnjo vseh drugih ekosistemskih storitev in vključujejo nastajanje prsti, fotosintezo, primarno proizvodnjo, kroženje snovi in hranil ter vodni cikel. Produkte pridobivamo iz ekosistemov, vključujejo hrano, gorivo, genske vire, biokemične in naravne vire, farmacevtske vire, svežo vodo in rastline. To so prednosti, ki izhajajo iz delovanja ekosistemov kot so kvaliteten zrak,
Storitve delovanja ekosistemov
delovanje klimatskih tipov, vode, delovanje erozije, čiščenje vode, delovanje mrčesa, oprašitev in rodovitnost prsti.
Kulturne storitve
To so ne-materialni viri, ki jih imajo ljudje od ekosistemov preko duhovne obogatitve, razvoja poznavanja, refleksije, rekreacije in vrednote pokrajine.
Navedene ekosistemske storitve lahko po funkcijski razdelitvi uvrstimo v tri skupine (Leser, 2005) in poznavanje le teh je nujno pri načrtovanju prilagajanja na podnebne spremembe. Za zmanševanje onesnaževanja vodnih virov, tal in povečevanje biodiverzitete je poznavanje ekosistemskih storitev nujno (tabela 2). Ekosistemske storitve delimo po funkciji v tri skupine: fizične storitve kot so absorpcija (vezava) fosforja v zemlji (tleh), erozija in sedimentacija mulja, prestrezanje padavin, infiltracija padavinske vode v tla; kemične storitve kot so proizvodnja kisika in poraba ogljikovega dioksida v procesu fotosinteze, dentrifikacija in sproščanje hranil preko biodegradacije in biološke storitve kot so fotosinteza, opraševanje, raztros semen, proizvodnja biomase in ustvarjanje makropor v prsti.
27
Lokalni in regionalni trajnostni razvoj
Kot je zapisala Špesova (2009), trajnosti sodi med izzive, s katerimi se soočajo mesta na poti k trajnosti in na poti zmanjševanja odvisnosti od produkcije v drugih okoljih. Trajnostna mesta morajo slediti samooskrbi in se približati delovanju naravnih ekosistemov z vzpostavitvijo krožnega metabolizma, ki ne pozna odpadkov in onesnaževanja (Špes, 2009). Delovanju naravnih ekosistemov se morajo približati tudi podeželska območja, zlasti dejavnosti v kmetijstvu.
Narava
Družba
Kopenski ekosistemi
Vodni viri
Ekosistemske dobrine
Ekosistemske funkcije
E K O S I S T E M I
D E J A V N O S T I
O B R E M E N I T V E
O D Z I V I
Sonaravna zasnova
Javnost
Upoštevanje ekosistemov, kot podlage za dejavnost človeka. Okolje je samo tisti del narave, ki ga je človek preoblikoval. Preoblikovanje okolja pa mora temeljiti na naravnih zakonih.
Slika 3. Ekosistemski pristop je zaradi njihovih dobrin in funkcij temeljni pri trajnostni zasnovi RA 21.
2.1.2 Kriterij celovitosti in blaginje Še vedno so lokalni potenciali regij v veliki meri neizkoriščeni, ker se ne skladajo z logiko državnega administrativnega načrtovanja prednostnih velikih projektov. Učinkovit zasuk k rabi lokalnih virov je strukturno in politično vprašanje in bi zahtevalo odmik od podedovanih vzorcev spodbujanja razvoja, ki temelji na posameznih prioritetah, ki niso presečne med seboj. Namreč pri spodbujanju regionalnega razvoja so še
29
Lokalni in regionalni trajnostni razvoj
do pred nedavnim prevladovale prioritete kot so gradnja cest, gradnja velikih čistilnih naprav in gradnja poslovnih con. Ker istočasno ni potekalo povezovanje s človeškimi viri, so mnoge tovrstne investicije ostale kot lokalno vložen denar, ki se ne povrne. Rezultat takega pristopa je, da imajo občine vedno manj denarja, ker vložen denar v posamezne prioritete ni povračljiv, ker ni prišlo do povezave med gospodarstvom, okoljem in ljudmi. V zadnjih desetletjih ugotavljamo, da je treba dati temeljni poudarek na trajnostno zasnovanih regionalnih razvojnih programih, ki povezujejo različne kapitale (vire) v regiji med seboj (slika 4). Podnebne spremembe, vse večja energetska odvisnost EU, zahteve po spremembi sistema kmetijske politike ter zahteve po uravnoteženem razvoju evropskih regij, so prispevale k temu, da postajajo lokalni viri sredstvo regionalnega razvoja (Plut, 2002). Model trajnostne zasnove z upoštevanjem lokalno – regionalne zasnove temelji na Vennovem diagramu, ki prikazuje dve ravni presekov (slika 4) in sicer sekundarnega in terciarnega. Z vidika ekosistemskega pristopa to pomeni, da šele povezava različnih polj prinaša korelacije in ujemanja, ki so temeljna za celovitost trajnostnih zasnov RA 21. razvoj raven obravnave rezultat
Sg
S Sn
Sng N
S N
G Sn
PRIMARNA
G sn gn
SEKUNDARNA
sg sng
TERCIRANA
neposredne koristi potrebni kompromisi neposredne relacije obrobna ujemanja sistemska korelacija CELOVITOST
S - socialni ali družbeni razvoj kot povezovalni vidik napredka G - gospodarski v smislu neskončnega akumulativnega materializma N - narava kot danost našega omejenega časa in prostora
Slika 4. Vennov diagram kot model za načrtovanje celovitega razvoja (prirejno po Radej, 2009).
Osnovni so trije dvostranski preseki med sosednjima delnima razvojema (sn oz. ns – socialno-naravnim oz. naravno-socialnim razvojem; ng/gn – naravno-gospodarskim/gospodarsko-naravnim in sg/gs socialnogospodarskim/gospodarsko-socialnim; g/gs –). Nato pa dvostranski preseki medsebojno tvorijo še tristranski presek, ki prikaže terciarni vidik trajnostnega razvoja (sng), ki je na obrobju obrobja, vendar obenem v samem centru kompleksnega družbenega pojava. Presek presekov je dosežek korelacije med dvostranskimi preseki (relacijami) in je kot tak sintezni indikator enotnosti sistemskih nasprotij med delnimi razvoji, ki odseva konsistentnost napredka blaginje, zasnovane na delnih razvojih.
30
Lokalni in regionalni trajnostni razvoj
SKLOP 2: OBLIKOVANJE DELOVNE SKUPINE SKLOP 3: SODELOVANJE Z JAVNOSTJO IN LOKALNIM PREBIVALSTVOM SKLOP 4: OBLIKOVANJE VIZIJE IN PROJEKTNIH PREDLOGOV - glavna ideja in potreba (orodje 1) SKLOP 5: OPIS PROJEKTA namen cilji projekta rezultati projekta vsebina projekta partnerji delovni načrt po delovnih paketih (razdelitev vlog in nalog) Pri opisu projekta poskušamo odgovoriti na naslednja vprašanja: 1. Kakšen je naš namen projekta? (opis ideje oz. projektnega predloga) 2. Kaj je ključni problem, ki ga želimo rešiti s projektnim predlogom (izhodišča oz. splošni cilji projekta) ? 3. Kaj želimo doseči s projektom in kako bomo odgovorili na problem (konkretni cilji projekta) 4. Kaj pričakujemo od projekta? (pričakovani produkti in rezultati – kako bomo odgovorili na probleme in cilje) 5. Komu je projektni predlog namenjen? (opredeliti primarne in sekundarne ciljne skupine) 6. Kdo in kako bo izvedel posamezne aktivnosti projekta (delitev nalog in odgovornosti partnerjev, ki sodelujejo v projektu) 7. V kakšnem časovnem zaporedju si bodo sledile posamezne aktivnosti projekta (časovni okvir) 8. Koliko finančnih sredstev imamo na razpolago in kako jih bomo razdelili za izvedbo posameznih aktivnosti projekta (finančni načrt – ocena prihodkov in stroškov projekta) SKLOP 6: PREVERAJANJE USTREZNOSTI PROJEKTA (pogoji ustreznosti) – zakonodajni okvirji, strateški dokumenti, razpisni pogoji SKLOP 7: OBLIKOVANJE PARTNERSTVA (izbira ključnih projektnih parterjev, zbiranje informacij in predlogov s strani partnerjev, pisma o nameri) SKLOP 8: PREDHODNA OCENITEV FINANČNIH SREDSTEV (ocena stroškov projekta, finančne tabele, upravičenost stroškov) 2. DELOVNI NAČRT PROJEKTA (delovni paketi, dokumentacijske priloge) 3. VODENJE IN IZVAJANJE PROJEKTA 4. EVALVACIJA PROJEKTA
65
Lokalni in regionalni trajnostni razvoj
PRIPRAVIMO OGRODJE PROJEKTA Osnovna ideja projekta v nekaj stavkih (vnese nosilec projekta)
Pripombe in dopolnila sodelavcev in partnerjev
Namen projekta
Cilji projekta
Ciljne skupine
Načrtovani produkti (kratek opis produktov)
Pričakovani rezultati
Skupna vrednost projekta
Partnerji v projektu
Skladnost projekta s strateškimi dokumenti Slovenije, regije
Reference občine na področju priprave podobnih projektov
66
Lokalni in regionalni trajnostni razvoj
Iz vizije smo oblikovali projektni predlog. AKTIVNOSTI! povabimo ljudi in izvedemo moderatorsko delavnico. Ideje, ki jih že poznamo, dopolnimo z novimi, povabimo tudi ljudi, ki sicer ne sodelujejo z občino, tako da vsem omogočimo, da izrazijo želje in se opredelijo svoje prioritete v razvoju Točkujemo (rangiramo) ideje. Ideje, ki dobijo največ točk predstavljajo naše razvojne prioritete Preverimo zakonodajo in pristojnosti občine Priloga: ORODJE ZA FINANČNI OKVIR OZ. FINANČNI NAČRT Kako najti razpise – seznam pomembnih razpisov za občine Linki razpisov za področje narave in okolja Finančni inštrumenti EU za projekte Vzorec pisma o nameri Razpredelnica za delovni načrt projekta po delovnih paketih (aktivnost, cilj, namen aktivnosti, odgovoren nosilec aktivnosti, časovna opredelitev izvedbe aktivnosti, predvideni stroški aktivnosti) Primeri projektnih predlogov na področju varstva narave in okolja Navajam kot primer, drugače bi bilo orodje med prilogami Delovni paketi
Aktivnost
Odgovorni nosilec
Časovna izvedba – trajanje
Predvideni stroški
Delovni paket 1
Izdelava zgibanke
Marko Skok
Januar-februar 2009
Priprava vsebine, oblikovanje, tisk, distribucija
Delovni paket 2
Ogled primera dobre prakse
Janez Kač
April 2009
Avtobusni prevoz, strokovno vodenje, gradiva
ORODJE 5: Izpolnimo prijavnico za projekt Ko imamo svojo vizijo, oblikujemo skupino partnerjev, ki bodo sodelovali na projektu in vemo, kje lahko najdemo razpis, izberemo ustrezno prijavnico. Vsaka prijavnica je drugačna in tudi iz leta v leto se prijavnice spreminjajo, zato moramo vedno znova natančno prebrati vse dokumente, ki spremljajo prijavnico. V Operativnih programih, ki pojasnjujejo način priprave projekta, je po navadi zapisano vse in ne potrebujemo dodatne literature. Nujno je, da se o pomembnih vprašanjih posvetujemo s kontaktnimi osebami, ki so navedene. Vedno bolj pa je v veljavi, da se zadnji mesec vprašanja in odgovori potencialnih prijaviteljev zbirajo na spletni strani projekta, kar pa pomeni, da je potrebno nujno slediti vsem aktualnostim, da ne naredimo kakšne napake ali zamudimo pomembnih opozoril.
67
Lokalni in regionalni trajnostni razvoj
ORODJE 6: Projektno delo Ko oddamo prijavnico, pričakujemo odgovor pristojnih služb o uspešnosti prijave. Če je zahtevano tekom postopka ocenjevanja, da moramo vlogo dopolniti, jo nujno dopolnimo, povežemo se s strokovnjaki, da nas pri tem usmerjajo in nam nudijo pomoč. Odgovorne službe nas pozovejo k podpisu pogodbe o izvedbi projekta, pri čemer pa moramo biti pozorni na rok, do katerega se moramo na poziv odzvati. Pri izvedbi projekta moramo biti dosledno pozorni, da upoštevamo določila pogodbe ter da upoštevamo navodila v zvezi z informiranjem javnosti o projektu ter uporabi logotipov ter spremnih besedil sofinancerjev projekta. Ko dobimo projekt, je potrebno ponavadi vso dokumentacijo pogledati znova, saj je odvisno, kakšna vrednost projekta nam je bila dodeljena in katere aktivnosti bomo lahko pripravili za dogovorjena finančna sredstva. Pripravimo naslednje dokumente: Sklep o imenovanju delovne skupine za projekt Najava projekta v občini Priprava ustrezne dokumentacije Projekt uspe, če živi z lokalno skupnostjo. AKTIVNOSTI! Projektni denar je denar za sofinanciranje naših aktivnosti, ki jih opravimo dodatno, zato že pred začetkom projekta bodimo aktivni na vsebinah, ki smo jih prijavi. Imejmo ustrezne sklepe, dokazila, kar bomo potrebovali pri projektu. Zbirajmo čim več grafičnih dokazov, podatkov s terena, vse to bo zelo olajšalo delo na projektu. Prijava vsakega projekta je drugačna, zato je vsak projekt celota zase . Priloga: gradivo: Izvajanje projekta (delovni načrt)
ORODJE 7: Ali so naši občani zadovoljni? Zadovoljnost ljudi v občini je osnova za načrtovanje in izvajanje projektov. Povprašamo ljudi, kaj želijo, kaj pogrešajo, vse to nam bo zelo koristilo pri načrtovanju razvojnih nalog. Pomembna komponenta trajnostnega razvoja lokalne skupnosti je splošno ugodje občanov. Torej trajnostni razvoj v smislu zagotavljanja varnosti in nastanitve, ki vključuje temeljne storitve (šolanje, zdravljenje, kultura), kvalitetno okolje (naravno in pozidano) in realne priložnosti sodelovanja v lokalni skupnosti. Ti aspekti zagotovo ne pokrivajo vseh vprašanj splošnega ugodja občanov v lokalni skupnosti. 69
Lokalni in regionalni trajnostni razvoj
Posredujemo vprašalnik občanom. Na splošno sem zelo zadovoljen/na s kvaliteto življenja v mojem okolju. Popolnoma se
Zelo se strinjam
Se strinjam
Včasih se
strinjam
Se ne strinjam
strinjam
Sploh se ne strinjam
V občini imamo v zadovoljivi meri zagotovljene in dostopne vse potrebne storitve (zdravnik, trgovina, pošta, javni prevoz, šola …). Popolnoma se
Zelo se strinjam
Se strinjam
Včasih se
strinjam
Se ne strinjam
strinjam
Sploh se ne strinjam
Narava v naši občini je pretežno čista in nedotaknjena. Popolnoma se
Zelo se strinjam
Se strinjam
Včasih se
strinjam
Se ne strinjam
strinjam
Sploh se ne strinjam
Za varnost v občini je dobro poskrbljeno. Popolnoma se
Zelo se strinjam
Se strinjam
Včasih se
strinjam
Se ne strinjam
strinjam
Sploh se ne strinjam
V občini je dovolj zaposlitvenih možnosti. Popolnoma se
Zelo se strinjam
Se strinjam
Včasih se
strinjam
Se ne strinjam
strinjam
Sploh se ne strinjam
Dostop do elektronskih komunikacij (internet, kabelska TV) je dobro zagotovljen. Popolnoma se
Zelo se strinjam
Se strinjam
Včasih se
strinjam
Se ne strinjam
strinjam
Sploh se ne strinjam
Če želim lahko aktivno soodločam in vplivam na odločitve, ki jih sprejema občina. Popolnoma se
Zelo se strinjam
Se strinjam
Včasih se
strinjam
Se ne strinjam
strinjam
Sploh se ne strinjam
Družabno in društveno življenje v občini je dobro razvito. Popolnoma se
Zelo se strinjam
Se strinjam
Včasih se
strinjam
Se ne strinjam
strinjam
Sploh se ne strinjam
Občina bi morala več denarja nameniti za (obkrožite lahko le 2 možnosti). Turizem
Varovanje okolja
Odpadke
Kulturo
Šport
Socialne pomoči
Štipendije
Kanalizacijo
Kmetijstvo
Društva
Vodovod
Ceste
Podjetništvo
Občinska stanovanja
Drugo (vpišite) ……………….
70