Vodovje azije

UNIVERZA V MARIBORU Mednarodni center za ekoremediacije

GEOGRAFSKI POGLED NA PROBLEMATIKO VODOVJA V AZIJI

Prof. ddr. Ana Vovk Kor탑e in Andreja Hlastan, mag. prof. geo.

Maribor, 2014

UNIVERZA V MARIBORU Mednarodni center za ekoremediacije

GEOGRAFSKI POGLED NA PROBLEMATIKO VODOVJA V AZIJI

Prof. ddr. Ana Vovk Kor탑e in Andreja Hlastan, mag. prof. geo.

Maribor, 2014

GEOGRAFSKI POGLED NA PROBLEMATIKO VODOVJA V AZIJI Avtorici: red. prof. ddr. Ana Vovk Korže in Andreja Hlastan, mag. prof. geo.

Mednarodni center za ekoremediacije, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, Koroška c. 160, 2000 Maribor Leto izdaje: 2014 Recenzija: Prof. dr. Zoran Kalinić Dr. Majda Naji Založba: GEAart Oblikovanje: Jana Randl Tisk: Demat, 2014

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 913(5)(075.8) 556(5)(075.8) VOVK Korže, Ana Geografski pogled na problematiko vodovja v Aziji / Ana Vovk Korže in Andreja Hlastan. - Nazarje : GEAart, 2014 ISBN 978-961-93683-4-3 1. Hlastan, Andreja 276936960

Predgovor Z regionalno geografijo Azije sem se srečala zelo zgodaj, že pred dvajsetimi leti, ko sem bila povabljena s strani slovenskih založb k pisanju učbenikov prav na temo regionalnih geografij. Po uspešni prodaji tovrstnih učbenikov so interes pokazale tudi založbe iz bivše Jugoslavije in del znanja sem prenesla tudi v sosednje države. Poleg neposredne izkušnje prenosa informacij in podatkov v šolsko prakso predavam predmet Regionalna geografija Azije, ki je bil več desetletij združen z geografijo Afrike, na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Že od leta 1996 pripravljam študijska gradiva, prevode iz tujih revij, mentoriram diplomskim in v zadnjem času magistrskim nalogam prav tako iz področja geografije Azije. Vse to me je navdušilo, da strnem mnoga spoznanja v učbenik za študente, saj prav za ta predmet ni celovitega učnega gradiva. Seveda se zavedam, da tudi tale knjiga Geografski pogled na problematiko vodovja v Aziji ni nadomestek obsežnemu študijskemu gradivu, pa vendar, na enem mestu so zbrana pomembna spoznanja zadnjih dvajsetih let. Pomemben del univerzitetnega učbenika sestavlja raziskava Andreje Hlastan o problematiki vodovja v Aziji. Njene ugotovitve so zgovorne in opozarjajo, da bomo morali vse večjo težo dati prav zavedanju pomena vode, ki je v Aziji je izredno pomembno.

Za razumevanje problematike vode v Aziji je v uvodnem delu v prvem in drugem poglavju prikazana temeljna vsebina geografije Azije, kar je rezultat več desetletnega predavanja in priprave študijskih gradiv. Uporabnik na enem mestu pridobi temelje poznavanja Azije, nato pa sledijo od 3. do 9. poglavja spoznanja Andreje Hlastan o izbranih problemih povezanih z vodo v Aziji. Prav ti problemi zahtevajo jasno prihodnost upravljanja z vodnimi viri v prihodnje in to je nov izziv za geografijo.

Ana Vovk Korže

3

Kazalo vsebine 6 7 8 8 8 9 9 10 11 13 14 15 15 15 16 16 17 17 17 18 18 19 19 20 20 20 20 21 22 23 23 23 24 24 25 25 26 27 28 29 31 31 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 45 46

1 UVOD 2 REGIONALNA GEOGRAFIJA AZIJSKE CELINE 2.1 Regionalizacija Azije Severna in Srednja Azija Vzhodna Azija Južna in Jugovzhodna Azija Jugozahodna Azija 2.2 Podnebje in rastlinstvo v Aziji 2.3 Podeželsko in mestno prebivalstvo 2.4 Kmetijstvo 2.5 Gospodarstvo 2.6 Industrijski razvoj 2.7 Surovinska baza Nafta in zemeljski plin Premog Železova ruda Boksit Ostale pomembne rude 2.8 Verstva Budizem Hinduizem Islam Judovstvo Šitoizem Taoizem Konfucionizem 2.9 Promet 2.10 Turizem 2.11 Azijski razvojni boom Južna Koreja Tajvan Hong Kong Singapur Japonska 2.12 Krizna žarišča Kurdi Kašmir Pregled kriznih žarišč 2.13 Terorizem Profil terorizma ali kdo postane terorist in zakaj?

Od simpatizerja do člana Teroristične organizacije 3 PODATKI O VODOVJU V AZIJI IN NJIHOVA ANALIZA 4 DOSEDANJA SPOZNANJA O PROBLEMATIKI VODOVJA V AZIJI 4.1 Jugozahodna Azija 4.1.1 Mednarodni konflikt o deljenju vode: Turčija, Irak in Sirija 4.1.2 Mednarodni konflikt o deljenju vode: Izrael in njegove sosede 4.2 Južna Azija 4.2.1 Mednarodni konflikt o deljenju vode: Indija in Bangladeš 4.2.2 Onesnaženost reke Ganges 4.2.3 Poplave v Bangladešu 4.2.4 Mednarodni konflikt o deljenju vode: Indija in Pakistan 4.3 Severna in Srednja Azija 4.3.1 Ekološka katastrofa Aralskega jezera 4

48 49 49 50 50 51 52 53 54 55 56 56 57 58 58 59 60 60 62 62 63 66 67 77 78 78 78 79 79 80 81 83 84 84 86 88 90 90 91 91 91 92 92 93 93 94 94 95 95 96 98 98

4.3.2 Problemi, povezani s podnebnimi spremembami 4.4 Vzhodna Azija 4.4.1 Poplave na Kitajskem 4.4.2 Jez treh sotesk 4.4.3 Problem suše na Kitajskem 4.4.4 Problem onesnaženosti voda na Kitajskem 4.5 Jugovzhodna Azija 4.5.1 Onesnaženost reke Chao Phraya 4.5.2 Reka Mekong: posledice izrabe za hidroenergijo 4.5.3 Problemi v delti Mekonga 4.5.4 Urbane vode 5 TIPIZACIJA AZIJE GLEDE NA PROBLEMATIKO VODOVJA 5.1 Problemi, nastali zaradi neenakomerne porazdelitve vodnih zalog 5.1.1 Pomanjkanje vode 5.1.2 Poplavljanje 5.2 Problemi, nastali zaradi različne gospodarske rabe vode 5.2.1 Problemi, povezani z izrabo vode za kmetijski sektor 5.2.1.1 Problemi, povezani z namaklnim kmetijstvom 5.2.1.2 Problemi, povezani z rabo vode za industrijski sektor 5.2.1.3 Problemi, povezani z gradnjo jezov in hidroenergetskih central

5.3 Problemi, povezani z rabo vode za domačo oskrbo 5.4 Problemi, povezani z ekološkimi značilnostmi voda 5.5 Problem mednarodnih konfliktov o deljenju skupnih vodnih virov 6 ANALIZA PROBLEMATIKE VODOVJA V AZIJI 6.1 Naravni vzroki 6.1.1 Neenakomerna količina padavin 6.1.2 Taljenje snega in ledu v gorskih predelih 6.2. Družbeni vzroki 6.2.1. Gospodarski vzroki 6.2.2. Družbeni procesi 6.3 Ravnanje z okoljem 6.4 Vzročno-posledični korelacijski prikazi problematike vodovja v Aziji 7 PRIHODNOST UPRAVLJANJA Z VODAMI V AZIJI 7.1 Organizacije 7.2 Ukrepi 7.3 Napovedi za prihodnost 7.4 Naravne nesreče 7.4.1 Tajfuni 7.4.2 Cunamiji 7.4.3 Potresi 7.4.4 Poplave 7.4.5 Suša 7.4.6 Bolezni 7.4.6.1 Ptičja gripa 7.4.6.2 Aids

8 GOSPODARSKI PROBLEMI POVEZANI Z VODO 8.1 Globalizacija 8.2 Sociološki problemi 8.2.1 Revščina 8.2.2 Trpljenje otrok v Aziji 8.3 DEMOGRAFSKA GIBANJA 8.3.1 Prenaseljenost 99 9 ZAKLJUČEK 101 VIRI IN LITERATURA 5

Geografski pogled na problematiko vodovja v Aziji

1

UVOD

Na začetku 21. stoletja se svet sooča s široko paleto problemov, od katerih so za prihodnost najbolj ključni okoljski problemi. Države v razvoju imajo probleme z revščino, lakoto, boleznimi, šibko zdravstveno oskrbo, z izobrazbo, s pomanjkanjem pitne vode, primernih sanitarij, velikimi razlikami med spoli, z izčrpavanjem naravnih virov, s konflikti med državami ter z veliko rastjo števila prebivalstva. Gospodarsko razvite države zadnje čase namenjajo čedalje več pozornosti skrbi za okolje, kar pa ne moremo trditi tudi za države v razvoju, ki bodo v prihodnosti igrale ključno vlogo pri reševanju globalnih okoljskih problemov.

Okoljski problemi naraščajo iz dneva v dan ter zahtevajo težnjo po sonaravnem razvoju, kar pa je v šibkejših državah še vedno zgolj vizija. Gospodarsko manj razvite države si za prioritetne naloge zadajajo odpravo kratkoročno bolj problematičnih socialnih in ekonomskih problemov, ne vidijo pa, da jim okolje predstavlja najpomembnejšo dobrino za prihodnost. Pri tem bi pomembno vlogo morale odigrati razvite države, saj se okoljskih problemov ne da rešiti le na lokalni ravni. Pri skrbi za okolje pa smo tako ali tako vse države še v »razvoju«.

Voda je ena od ključnih problemov 21. stoletja, saj je življenjskega pomena tako za človeka kot tudi za vsa ostala živa bitja. Azija je poleg Afrike najbolj ogrožena z vidika pomanjkanja vode, vendar so problemi v Aziji še toliko bolj pereči, ker tu živi večje število ljudi in ker so veliko bolj raznovrstni. Vsakodnevno lahko v medijih spremljamo poročila o pomanjkanju pitne vode, o problemih z namakanjem, katastrofalnih poplavah, usihanju rečnih tokov in njihovi grozljivi onesnaženosti. Zdi se, da so težave, ki jih ima Azija pri oskrbi in gospodarjenju z vodami, zelo velike. Po drugi strani pa lahko zasledimo tudi različne premike v pozitivno smer. V zadnjem času namreč prihaja tudi do raznovrstnih izboljšav, okoljskih gibanj in vedno večjega zavedanja pomena trajnostnega gospodarjenja z vodami. Ustanavljajo se inštituti, raziskovalni centri in različne okoljske službe, ki poskušajo z inovativnimi rešitvami izboljšati slabo stanje vodnih teles, ki ga je s svojim nepremišljenim delovanjem povzročil človek, ali vsaj zajeziti njegov napredek.

6

Regionalna geografija azijske celine

2

REGIONALNA GEOGRAFIJA AZIJSKE CELINE

Ime Azija izvira iz asirske besede aszu in pomeni deželo vzhajajočega sonca. V zemeljski preteklosti pred 135 milijoni let je Azija (takrat še brez indijskega polotoka) sestavljala s Severno Ameriko in z Evropo velikansko severno pracelino Lavrazijo, Indijski polotok pa je bil takrat z Južno Ameriko, Afriko, Antarktiko in Avstralijo del južne praceline Gondvane. Šele veliko kasneje se je odtrgal od nje in se priključil k Evraziji.

Azija je največja celina na Zemlji s 44.413.888 km2 oziroma okoli 30 % kopnega in 8 % celotne površine našega planeta. Obalna linija je dolga 62.750 km. Kopno sedanje azijske celine se razteza od Severnega ledenega morja do Indijskega oceana in Južnokitajskega morja, na vzhodu ga omejujeta Vzhodnokitajsko in Japonsko morje, na zahodu ga ločujeta od Afrike Rdeče morje in Sueški zaliv, od Evrope pa Bospor in Dardanele, podolje rek Manič in Kuma ter reka in gorovje Ural. Od Amerike pa jo deli Beringov preliv, širok 85 km, ki je zaradi polarne klime nepomemben.

Nobena celina se z Azijo ne more primerjati po njeni naravni raznolikosti. Premore najvišje svetovne gore, nekatere od najdaljših rek, najobširnejših puščav in planot, najgostejše gozdove in džungle. Najvišji vrh in najnižja točka na Zemlji sta v Aziji.

Geološko osnovo Azije sestavljajo tri stare gmote: Sibirska plošča, Dekanska planota in Sinijska plošča. Povezane so z mlajšimi gorovji, dvignjenimi v različnih mlajših geoloških obdobjih. V srednjem in jugozahodnem delu Azije so najvišja gorovja sveta, planote in puščave, velike nižine pa so na južnih, vzhodnih in severozahodnih delih celine.

Na oblikovanje vodnega omrežja v Aziji sta odločilno vplivala podnebje in površinska izoblikovanost. Obsežna in visoka gorovja v ospredju celine ovirajo razvoj velikih porečij, kot je porečje Amazonke v Južni Ameriki. Himalaja, Hindukuš in druga gorovja v južnem delu celine, Veliki Hingan in druga v vzhodnem delu ovirajo dostop vlažnim poletnim monsunom v notranje dele Azije. Zaradi teh gorskih pregrad in velike oddaljenosti od morja pade v osrednji Aziji malo padavin (pod 500 mm letno), zato reke nimajo dovolj vode in ne pritečejo do morja. Skoraj tretjina Azije nima površinskega rečnega odtoka v morje in jo uvrščamo v endoreično območje. Azija je najobsežnejše breztočno ozemlje na Zemlji. Pripada mu 12,3 mio km2. Izviri večine rek so v visokih gorah v notranjosti celine, od koder v spodnje nižinske tokove pritekajo ogromne količine vode ob taljenju snega in ledu. Azijske reke spadajo v tri povodja: od gorskega oboda v ospredju celine se razprostira proti vzhodu povodje Tihega oceana, na jugu in jugovzhodu celine se širi povodje Indijskega oceana, del Jugozahodne Azije pa pripada povodju Sredozemskega morja. Najpomembnejši reki povodja Tihega oceana sta Huan Ho in Jankcekiang, v povodju Indijskega oceana sta to reki Ganges in Bramaputra, v povodje Sredozemskega morja pa se izlivajo kratke male reke iz Male Azije in vzhodnega obrobja Sredozemskega morja. Zaradi pogostega preprečevanja normalnega odtoka rek oziroma ob večjih nalivih, ki so predvsem povezani z monsuni, občasno prihaja do velikih poplav, ki terjajo številne žrtve in materialno škodo. Kubični meter vode tehta približno tisoč kilogramov. Prav njena teža je eden izmed razlogov, zakaj poplave povzročajo tako veliko škodo. Drugi razlog za to je hitrost, s katero se narasle vode razlijejo po okolici, tretji pa velikanska sila, s katero premagujejo ovire – nasipe in jezove, ki jih je na

7

Regionalna geografija azijske celine

vere v islam lahko premagajo katerokoli svetovno velesilo, ki jim stoji na poti do uresničitve sanj svetovnega kalifata. V tem času se je v Pakistanu zbralo več tisoč mudžahidov in taborišča afganistanskih upornikov so postala središča skrajnega islamskega terorizma.

Bin Laden je bil zaradi vse bolj odkritega nasprotovanja savdskemu dvoru izgnan iz države, leta 1994 pa mu je bilo zaradi »neodgovornega ravnanja« odvzeto savdsko državljanstvo in velik del njegovega premoženja v domovini. Umaknil se je v Sudan in tja preselil tudi sedež Al Kajde.

Leta 1996 je bin Laden izdal verski ukaz, da je dolžnost vsakega muslimana, da ubija Američane v Savdski Arabiji. Istega leta ga je savdska vlada zaradi pritiska ZDA prosila, naj zapusti državo.

Bin Laden se je vrnil v Afganistan, kjer je po koncu sovjetske okupacije še naprej, pod okriljem pakistanske ISI, potekalo urjenje prostovoljcev in utrjevanje vojaških taborišč in ostale vojaške infrastrukture. Po umiku Sovjetov so v državi potekali boji med plemenskimi poglavarji in mudžahidi.

Leta 1998 bin Laden je ustanovil »Mednarodno islamsko fronto za sveto vojno proti Židom in križarjem« kot krovno organizacijo mudžahidov po celem svetu. Istega leta izda favto – verski ukaz – ki pravi, da je verska dolžnost vsakega muslimana ubijati Američane, tudi civiliste.

Leta 1998 so ZDA zahtevale izročitev bin Ladna, talibani pa so izročitev zavračali, češ da njegova krivda ni dokazana. Bin Laden je iz zavetja Afganistana še naprej načrtoval in s pomočjo Al Kaide tudi izvajal teroristične napade, med katerimi je najbolj odmeval napad na ameriški rušilec USS Cole v Jemnu. V napadu je umrlo 17 ameriških mornarjev.

V terorističnem napadu 11. septembra 2001, v kateri sta dve letali zadeli dvojčka Svetovnega trgovskega centra v New Yorku, eno je treščilo v Pentagon, četrto pa strmoglavilo na polje v Pennsylvaniji, je izgubilo življenja več kot 3.000 ljudi. ZDA so kot glavnega osumljenca za napade takoj označile bin Ladna. Ta je odgovornost za napade sprva zanikal, oktobra in decembra 2001 pa sta bila v javnosti predvajana videoposnetka, na katerih govori o načrtih za napade na New York in Washington.

Bin Laden se od spomladi do poletja 2002 ni oglašal v javnosti, potem pa so v medije znova začeli prihajati zvočni videoposnetki, za katere verjamejo, da jih je posnel savdski milijonar. Avgusta 2012 so bin Landa zajeli in ubili.

Aum Šinrikjo - Japonska Aum Šinrikjo pravzaprav ni teroristična skupina v klasičnem pomenu besede, ampak apokaliptični kult. Pred tem neznana skupina je zaslovela leta 1995, ko je s strupom sarin napadla civiliste v tokijski podzemni železnici. V največjem terorističnem napadu v zgodovini Japonske je takrat umrlo 12 ljudi, več kot 5000 pa so jih

33

Geografski pogled na problematiko vodovja v Aziji

prepeljali v bolnišnice. Skupina, katere člani vse premoženje prepišejo nanjo in živijo v komunah, verjame v skorajšnji konec sveta, s terorističnim napadom pa naj bi ga skušala premakniti nekam v prihodnost. Čeprav je vodja skupine Šoko Asahara v zaporu, pa skupina še vedno obstaja, po podatkih policije naj bi bilo v njenih vrstah vsaj 2.100 ljudi. Je pod stalnim nadzorom policije in od leta 1995 ni pripravila novega napada. Čečenske radikalne skupine Med dolgo in kruto vojno za osamosvojitev Čečenije so nekatere skupine čečenskih borcev posegle tudi po terorističnih metodah in v svoje vrste pritegnile manjše število islamskih skrajnežev, večinoma iz arabskih držav. Čečenski skrajneži so odgovorni za številne teroristične napade na ruske cilje, med bolj znanimi pa je ugrabitev 700 talcev v moskovskem gledališču Dubrovka. V akciji ruskih specialcev, ki je sledila ugrabitvi, je bilo takrat ubitih okoli 120 talcev in vsi teroristi. Odgovornost za načrtovanje ugrabitve je kasneje prevzel Šamil Basajev, ki je že prej pripravljal podobne akcije. Isti človek je prevzel odgovornost za teroristični napad na severnoosetijski šoli Beslanu, ki se je zgodil 1. 9. 2004. Prav tako je Basajev prevzel odgovornost za napad na dve potniški letali, ki sta teden pred tragedijo v Beslanu strmoglavili na jugu Rusije. Ubitih je bilo 90 ljudi, v tragediji v Baslanu je bilo ubitih 338 talcev, od tega polovica otrok.

Džamaja Islamija (Jammat al-Islamyya), Islamski džihat - Egipt Egiptovska organizacija Džamaja Islamija in Islamski džihat veljata za nekakšni podružnici Al Kaide v Egiptu, saj je vodja Džamaje Islamije Ajman al Zavahiri hkrati tudi desna roka Osame bin Ladna. Skupini imata že precejšnjo zgodovino, saj sta se pojavili na začetku 70-ih let prejšnjega stoletja, številni njuni voditelji pa so se kot prostovoljci borili tudi proti sovjetski okupaciji v Afganistanu. Egiptovske oblasti so dejavnosti obeh skupin skoraj izkoreninile, a pogosto na račun spoštovanja človekovih pravic. Preživeli člani obeh skupin naj bi se večinoma preselili v Afganistan in se priključili Al Kaidi. Eden najbolj znanih napadov, ki jih je izvedla egiptovska Džamaja Islamija, je bil poboj 58 tujih turistov v Luksorju, egiptovski Islamski džihat pa je odgovoren za umor predsednika Anvarja Sadata leta 1981, potem ko je ta sklenil mirovni sporazum z Izraelom.

Džamaja Islamija (Jammah Islamyah) - Indonezija Militantna islamistična skupina Džamaja Islamija ima sedež v Indoneziji, sicer pa deluje na širšem območju jugovzhodne Azije (Indonezija, Malezija, Singapur, Filipini in Tajska).

Skupina je zelo aktivna in tesno povezana z Al Kaido. Odgovorna je za vse večje napade v Indoneziji v zadnjih letih, med njimi tudi bombni napad na Baliju oktobra 2002, v katerem sta umrli 202 osebi, njeni cilji pa so predvsem predstavništva zahodnih družb. Indonezijske oblasti so skupini v zadnjem času zadele precej udarcev, saj so prijele njenega spiritualnega vodjo Abu Bakar Baširja in njenega vodjo operacij Hambalija, ki naj bi bil tudi vodja operacij Al Kajde za vzhodno Azijo.

34

Regionalna geografija azijske celine

Hamas – palestinska ozemlja Hamas (v arabščini pomeni gorečnost, je pa tudi kratica za Haraket al-Muqawama al-Islamija-islamsko odporniško gibanje) ki ga je leta 1987 ustanovil šejk Ahmed Jasin, si je podporo med palestinskim prebivalstvom zagotovil predvsem z izgradnjo infrastrukture na palestinskih ozemljih in ima široko razpredeno mrežo (šole, bolnice, mošeje). Velja za enega glavnih nasprotnikov Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) Jaserja Arafata, njegovo vojaško krilo pa je odgovorno za številne samomorilske napade na izraelske cilje. Hamas predstavlja verjetno najradikalnejšo palestinsko organizacijo, deluje pa na palestinskih zasedenih ozemljih in v Izraelu. Center njegovega političnega delovanja je jordanska prestolnica Aman.

Hezbolah-Libanon Hezbolah ( Hezb-i-Allah – Božja stranka), je radikalna šiitska skupina, ki deluje v južnem Libanonu, v Bejrutu in v dolini Beka. Prizadeva si za ustanovitev države po vzoru Irana, ki je sicer glavni podpornik skupine. Šteje več tisoč članov, njeni pripadniki pa so odgovorni za nekatere najbolj odmevne akcije proti zahodnim interesom, kot je bil napad na ameriške vojake v Libanonu leta 1983. V arabskem svetu je skupina precej popularna, saj ji številni pripisujejo največ zaslug, da je izraelska vojska leta 2000 po 18-letni okupaciji umaknila iz južnega Libanona.

Islamski džihad – palestinska ozemlja Palestinski Islamski džihad, katerega korenine segajo v 70. leta, je nastal na območju Gaze, poziva pa k sveti islamski vojni s ciljem uničenja Izraela in ustanovitvi palestinske islamske države. Podobno kot Hamas tudi Islamski džihad za napade uporablja samomorilske napadalce in velja za eno izmed najbolj radikalnih palestinskih organizacij.

Kurdska delavska stranka (PKK) – Kurdistan Kurdska delavska stranka je bila ustanovljena leta 1974 kot marksistično-leninistična uporniška skupina, sestavljena večinoma iz turških Kurdov. Imela naj bi 15.000 pripadnikov, njeni cilji pa so bila predstavništva turških oblasti. Skupina si je prizadevala za ustanovitev samostojnega Kurdistana (ozemlja, razdeljenega med Turčijo, Irakom, Iranom, Sirijo in Armenijo), hud udarec pa je doživela leta 1999, ko so turške posebne enote v Nairobiju v Keniji v tajni akciji ugrabile njenega voditelja Abdulaha Ocelana in ga pripeljale v Turčijo.

Mučeniške brigade Al Aqsa – palestinska ozemlja Organizacija, ki velja za oboroženo krilo Fataha (ki je sicer največja frakcija znotraj PLO), je nastala leta 2000, danes pa velja za enega glavnih nosilcev palestinske intifade (vstaje). Skupina, sicer tesno sodeluje s Hamasom, v nasprotju z njim pa njena ideologija temelji na nacionalizmu, in ne veri. Skupina deluje predvsem na Zahodnem bregu.

Ime skupine se sicer nanaša na mošejo Al-Aqsa v Jeruzalemu in na Palestince, ubite med intifado.

35

Geografski pogled na problematiko vodovja v Aziji

Osvobodilni tigri tamilskega elama (Tamilski tigri) - Šrilanka Tamilski tigri so poleg radikalnih islamskih organizacij edina teroristična skupina, ki uporablja tudi samomorilske napadalce, od leta 1976 pa se bori za ustanovitev samostojne tamilske države na severu Šrilanke.

Imela naj bi do 10.000 oboroženih pripadnikov, njen najbolj znani napad pa je verjetno umor nekdanjega indijskega premierja Radživa Gandija leta 1991 s strani samomorilskega bombnega napadalca. Od konca leta 2001 skupina večinoma spoštuje dogovorjeno premirje.

3

PODATKI O VODOVJU V AZIJI IN NJIHOVA ANALIZA

Regionalna geografija Azije skuša prikazati raznolikost naravnogeografskih in družbenogeografskih dejavnikov Azije, pri tem pa se opira na spoznanja splošne geografije. V ospredje postavlja problemski pristop, ki za vsako posamezno regijo znotraj Azije izdvaja bistvene značilnosti, zaradi katerih le-ta odstopa od drugih azijskih regij.

V prvem delu so predstavljena dosedanja spoznanja o problematiki vodovja v Aziji z regionalno analizo zbranih gradiv. Temeljno gradivo sta delo J. J. Hobbsa in C. L. Salterja: Essentials of World Regional Geography in delo avtorjev L. Mihelič Pulsipher, A. A. Pulsipher ter C. Godwin: World Regional Geography – Global Patterns, Local Lives. Temu gradivu so dodana še ostala, med drugim različni slovenski članki (npr.

Frantar, P.: Galilejsko jezero in njegov pomen za vodno oskrbo Izraela; Toman, M. J.: Aralsko jezero – simbol okoljske katastrofe) in poročila o stanju vodovja v Aziji, ki jih na spletnih straneh objavljajo statistični uradi ter uradne državne inštitucije (npr. spletni strani World Bank in Asian Development Bank). Zbrano gradivo smo predstavili po posameznih azijskih regijah. Najprej so obravnavani problemi Jugozahodne Azije, nato sledijo Južna, Severna in Srednja, Vzhodna ter Jugovzhodna Azija.

V poglavju Tipizacija Azije glede na problematiko vodovja smo na podlagi različnih dveh spletnih virov: Mednarodne komisije za zaščito reke Donave in Mednarodnega inštituta za upravljanje z vodami ter že predstavljenih spoznanj o problematiki vodovja v Aziji sestavili lastno tipizacijo vodovja v Aziji. Opredelili smo štiri tipe problemov in jih nadalje razčlenili. Posamezne tipe problemov smo natančneje analizirali in izdelali grafične prikaze v obliki grafikonov ter tematskih kart. Vse tematske karte in grafikoni temeljijo na zanesljivih virih, tako knjižnih kot tudi spletnih straneh svetovnih znanstvenih organizacij in so izdelane na podlagi statističnih podatkov. Karte so izdelane v programu CorelDraw in niso zgolj kopije iz omenjenih virov, temveč so prevedene v slovenščino, dodatno grafično obdelane in nadgrajene s podatki iz virov.

Vsaka izdelana karta prikazuje enega od problemov in prikazuje, kje v Aziji se ta tip problemov pojavlja ter njegovo intenzivnost. S tem poglavjem smo tako odgovorili na vprašanji kaj so najpomembnejši problemi z vodovjem v Aziji in kje se pojavljajo.

Sledi poglavje Vzročno-posledična analiza problematike vodovja v Aziji. To poglavje je namenjeno vzročno-posledični analizi tipizirane problematike vodovja. Podobno kot v prejšnjem poglavju je tudi v tem

36

Dosedanja spoznanja o problematiki vodovja v Aziji

izdelana tipizacija vzrokov, ki so razčlenjeni v podskupine. Vsak posamezen vzrok je v nadaljevanju natančneje opredeljen in razložen s pomočjo že izdelanih grafičnih prikazov, ki smo jih poiskali na spletu. Na koncu poglavja so izdelani še vzročno-posledični korelacijski prikazi.

V naslednjem poglavju Prihodnost upravljanja z vodami v Aziji smo s pomočjo spletnih strani organizacij, ki se ukvarjajo z reševanjem problematike vodovja po svetu in v Aziji, analizirali aktualno dogajanje na področju upravljanja z vodami v Aziji. Predstavili smo najpomembnejše skupnosti, organizacije in združenja, ki se ukvarjajo s tem področjem v Aziji, ukrepe, ki so že sprejeti za izboljšanje trenutnega stanja, analizirali napovedi za prihodnost, jih ovrednotili in se do njih opredelili.

4

DOSEDANJA SPOZNANJA O PROBLEMATIKI VODOVJA V AZIJI

Voda ima dve nasprotujoči si funkciji: je sredstvo za reševanje življenj v kriznih razmerah, po drugi strani pa je eden od virov naravnih nesreč. V Aziji ima voda obe funkciji. V njenem južnem in vzhodnem delu v času monsunov grozijo poplave, v notranjosti celine v zavetrju visokih gora pa grozijo suše. Velik pomen v Aziji imajo velike reke, kot so Rumena reka, Jangce, Ganges in Bramaputra. Njihova voda služi za namakanje, v vzhodni in južni Kitajski pa ogromen plovni sistem pogosto nadomešča ceste. Velike azijske reke, ki imajo povirje v Tibetu, so pomembne tudi zaradi gradnje hidroelektrarn. Zaradi hitrega gospodarskega razvoja in dviga življenjske ravni se še posebej na Kitajskem poraba električne energije zelo povečuje. Na Rumeni reki, ki je energetsko najbolj izkoriščena, so zgradili pet energetsko namakalnih sistemov. Pred kratkim pa je Kitajska dokončala največji hidroelektrični projekt na svetu – Jez treh sotesk na reki Jangce. Jez je 185 metrov visok in 2.309 metrov dolg. Hidroelektrarna bo v sistem vključena leta 2009, ko se bodo zbiralniki z vodo povsem napolnili in bodo vključili vseh 26 turbin. Proizvedla bo 18.200 megavatov električne energije, kar pomeni, da bo največja na svetu. Namen tega gigantskega projekta pa ni pridobivati električno energijo, ampak predvsem preprečevati poplave v spodnjem toku, ki lahko ogrozijo na milijone ljudi. Poleg tega bo zaradi manjše porabe fosilnih goriv zrak v kitajskih mestih manj onesnažen, jez pa bo nudil tudi številna nova delovna mesta. Jez treh sotesk ima tudi negativne učinke. Zaradi 650 kilometrov dolgega zajezitvenega jezera se je moralo preseliti več kot 1,2 milijona ljudi. Povzročil je izgubo obdelovalnih površin in uničil pokrajino, zaradi česar so številne živali izgubile svoje naravno okolje. Voda je poplavila čudovite soteske, ki jih primerjajo celo z ameriškim Velikim kanjonom. Pri nasprotnikih gradnje jezu obstaja strah, da se bodo rečne naplavine poslej odlagale že pred jezom in tako akumulacijsko jezero počasi zatrpale.

Reka Ganges v Indiji ima še en drug pomen in sicer je to sveta reka hindujcev. Njena voda je simbol življenja brez konca. Več sto tisoč romarjev se vsak dan zgrinja na njene bregove, da se obredno umijejo v njenih vodah in se napijejo iz njenega poživljajočega toka.

Na nobeni drugi celini sveta nimajo reke tako zelo velikega vpliva na poselitev in preživetje prebivalstva kot ravno v Aziji. Upravljanje z vodami je bil eden od glavnih interesov azijskega prebivalstva že vse od najzgodnejših civilizacij dalje. Zakaj je temu tako?

37

Geografski pogled na problematiko vodovja v Aziji

kmetijstvo, industrija in gospodinjstva. V nadaljevanju bomo predstavili probleme, ki se v Aziji pojavljajo z izrabo vode za kmetijski in industrijski sektor in za izrabo vode v domače namene (v gospodinjstvih).

5.2.1 Problemi, povezani z izrabo vode za kmetijski sektor Kmetijstvo je vodilna gospodarska panoga večine prebivalstva v Aziji, delež prebivalcev, ki se ukvarja s kmetijstvom, je nad svetovnim povprečjem. Zaradi tega ni presenetljivo, da je kmetijstvo daleč največji porabnik vode v azijskih državah, pri čemer se voda v največji meri porablja za namakanje obdelovalnih površin. Problemi, ki se pojavljajo z izrabo vode za kmetijstvo, so tako povezani zlasti z namakanjem obdelovalnih površin, poleg tega pa je kmetijstvo tudi velik onesnaževalec vodnih virov.

5.2.1.1 Problemi, povezani z namakalnim kmetijstvom Spodnji grafikon predstavlja delež namakalnih obdelovalnih površin glede na vse obdelovalne površine v Aziji za leto 2008. Ugotovimo lahko, da se v Aziji več kot 40 % vseh obdelovalnih površin namaka, pri čemer je najvišji delež v Vzhodni Aziji (52 %), najmanjši pa v Jugovzhodni (22 %). V preostalih treh regijah Azije se delež namakalnih površin giblje od 36 % pa do 46 %. V grafikonu ni podatka za delež namakalnih površin v azijskem delu Rusije, kjer pa se po drugih podatkih namaka zelo malo obdelovalnih površin – v splošnem se za kmetijstvo porabi le okoli 20 % vodnih virov, največ pa se jih porabi za industrijo (17).

Grafikon 1: Delež namakalnih obdelovalnih površin glede na vse obdelovalne površine v Aziji, 2008.

Delež namakalnih obdelovalnih površin v Aziji, 2008

60%

Odstotek (%)

50%

52%

46%

41%

37%

36%

40% 30%

22%

20% 10%

ija od

na

Az

ija Ju go vz h

Vz h

od

na

Az

zij a Ju žn

aA

zij a Sr ed

nj aA

zij a

Za

ho

dn

aA

Az

ija

0%

Regija Azije

Vir: UNESCO (b. d.). Pridobljeno 22. 7. 2014, http://www.unesco.org/new/fileadmin/MULTIMEDIA/HQ/SC/temp/wwap_pdf/Irrigated_ land_as_a_percentage_of_cultivated_land.pdf, izdelal: avtor.

60

Tipizacija Azije glede na problematiko vodovja

Karta 1: Pomanjkanje vode v Aziji, 2007.

Vir: World Resources SIMCenter (b. d.). Pridobljeno 25. 7. 2014, http://wrsc.org/atach_image/global-freshwater-availability-capita-2007.

Izdelal: avtor.

Geografski pogled na problematiko vodovja v Aziji

Karta 2: Poplavna obmoÄ?ja Azije, 1985−2003.

Vir: NASA Socioeconomic Data and Applications Center (b. d.). Pridobljeno 25. 7. 2014, http://sedac.ciesin.columbia.edu/data/set/ndhflood-hazard-frequency-distribution/maps. Izdelal: avtor.

Analiza problematike vodovja v Aziji

6.4 Vzročno-posledični korelacijski prikazi problematike vodovja v Aziji V tem poglavju so prikazane poenostavljene shematske korelacije med vzroki in posledicami problematike vodovja v Aziji.

Majhna količina padavin vodni primanjkljaj.

Velika količina padavin viški vode poplavljanje.

Taljenje snega in ledu v visokogorju viški vode v rečnih strugah poplavljanje.

Kmetijska produkcija odstranitev naravne vegetacijske odeje povečanje vodnega izhlapevanja zmanjšana kmetijska produkcija. manjšanje vodnih zalog Neučinkovito namakalno kmetijstvo izhlapevanje vode iz odprtih kanalov nepotrebne izgube vode.

Pretirana poraba vode za namakanje zasoljevanje vode in prsti. izčrpavanje podtalnice posedanje tal.

Zajezitve rek potop naravne in kulturne krajine. zadrževanje hranilnih snovi cvetenje vode. polnjenje rezervoarjev z muljem poplave. segrevanje stoječe vode za jezom leglo insektov. upad ribištva. zmanjšanje poplav v spodnjem toku slabe razmere za kmetijstvo. pomanjkanje hranilnih snovi vdor morske vode. manj vode v spodnjem toku Neprečiščene gospodarske odplake zastrupljanje vodnih virov s smrad in neprivlačnost vodnih virov. kemikalijami in hranilnimi snovmi izguba biotske raznovrstnosti. pojav cvetenja voda.

Rast števila prebivalstva večje potrebe po kmetijski ter industrijski večja poraba vode večji vodni primanjkljaj. proizvodnji več problemov z gospodarsko izrabo vode.

Hitra urbanizacija velike zgostitve prebivalstva več kanalizacijskih odplak, ki se stekajo v biološko mrtve urbane reke. vodne vire Dvig življenjskega standarda večja poraba vode večanje vodnega primanjkljaja.

Globalni dvig temperatur pospešeno taljenje ledenikov v visokogorju splošno opustošenje. spomladanske poplave veliko pomanjkanje vode. pomanjkanje poplav čez nekaj let taljenje permafrosta usadi in plazovi. povečano izhlapevanje vodni primanjkljaj.

Globalni dvig morske gladine vdor morske vode v rečne delte slabše možnosti za kmetijstvo.

83

Geografski pogled na problematiko vodovja v Aziji

Pojav ekstremnih vremenskih pojavov

suše. poplave. uničevanje kmetijskega pridelka.

Posegi v ekosisteme odstranjevanje naravnega vegetacijskega pokrova zmanjšana sposobnost poplave. zadrževanja vode Neodgovoren odnos do okolja izčrpavanje naravnih virov splošno pomanjkanje naravnih virov.

7

PRIHODNOST UPRAVLJANJA Z VODAMI V AZIJI

V prejšnjih poglavjih smo prikazali precej črno sliko dogajanja na področju vodovja v Aziji. Zdi se, da je problemov resnično veliko in da prihodnost tega največjega svetovnega kontinenta deluje precej negativno.

Vseeno pa je potrebno poudariti, da v zadnjih desetletjih prihaja do premikov na področju gospodarjenja z okoljem. Različne mednarodne inštitucije se že ukvarjajo s problematiko vodovja v Aziji in po svetu, poleg tega vlade sprejemajo okoljsko politiko in zakone za varovanje okolja, predpisi se zaostrujejo, prebivalstvo pa je čedalje bolj okoljsko ozaveščeno. V tem poglavju bi želeli strniti dogajanje, ki se odvija z namenom izboljšanja trenutnega stanja vodovja v Aziji, našteti najpomembnejše organizacije, ki delujejo na tem področju, in ukrepe, ki bi lahko izboljšali trenutno negativno situacijo. Predstavili bomo tudi napovedi za prihodnost ter se do nje opredelili.

7.1 Organizacije Ker stanje in napovedi glede zadovoljevanja potreb človeštva po vodi niso optimistične, so se problema lotile številne organizacije na svetu. Med njimi je zelo pomembna Organizacija združenih narodov – OZN, ki se dobro zaveda svetovne krize nezadostne oskrbe z vodo, kar dokazujejo številne mednarodne konference in resolucije. Velik pomen pripisujejo ozaveščanju javnosti, zato je Generalna skupščina ZN obdobje 2005−2015 razglasila za mednarodno desetletje »Voda za življenje« (Kajfež Bogataj, 2013).

Generalna skupščina ZN je decembra 2010 leto 2013 razglasila za mednarodno leto sodelovanja na področju voda. Koordinacijo mednarodnega leta so zaupali Organizaciji ZN za izobraževanje, znanost in kulturo – UNESCO. Članice UNESCO so se zavezale, da bodo vode in pripadajoči ekosistemi ena izmed glavnih prioritet organizacije. Pod okriljem UNESCA na področju urejanja voda deluje več oddelkov: Mednarodni hidrološki program, Inštitut UNESCO za hidravlično in okoljsko inženirstvo, Centri na področju voda pod okriljem UNESCO, UNESCO katedre na področju voda in Svetovni program za ugotavljanje stanja voda.

84

Geografski pogled na problematiko vodovja v Aziji

8.3 DEMOGRAFSKA GIBANJA Po številu prebivalstva je Azija med vsemi celinami na Zemlji na prvem mestu. Tam živi 60 odstotkov vsega svetovnega prebivalstva, kar je okrog 3,7 milijarde ljudi. Naravno gibanje prebivalstva kaže, da je povprečni naravni prirastek v Aziji nad svetovnim povprečjem. Zanjo je značilna visoka rodnost (25 promilov) in manjša umrljivost (8 promilov). Posledica tega je naraščanje števila prebivalstva in z njim tudi gostote, potreb po hrani, delovnih mestih in drugem.

8.3.1 Prenaseljenost Prenaseljenost je gostota prebivalstva, ki prekorači zmogljivost okolja, tako da to ne zagotavlja več zdravih pogojev za posamezen organizem (http://eionet-si.arso.gov.si).

Gostota poseljenosti je v Aziji zelo različna: od redko naseljenih predelov Sibirije na severu in puščav na jugozahodu do ponekod prenaseljenih subtropskih in tropskih predelov, kjer živi več kot 500 ljudi na enem kvadratnem kilometru.

Največji državi na svetu glede na število prebivalstva sta v Aziji. To sta Kitajska z 1,3 milijarde prebivalcev in Indija z več kot 1 milijardo. Največji zgostitvi prebivalstva v Aziji in hkrati na svetu sta nastali ob velikih rekah na vzhodu Kitajske in na severu Indijske podceline. Problem predstavlja prehitra rast števila prebivalcev v revnem delu azijskih držav, kjer se še vedno otepajo demografske eksplozije. Številne azijske države so zaradi hitre rasti števila prebivalcev začele uvajati načrtovanje družine. V najrevnejših državah, kjer ljudem v starosti ni zagotovljena socialna varnost, je problem najtežje rešljiv. Tam se ljudje odločajo za več otrok tudi zato, ker računajo, da bo kdo od njih poskrbel zanje, ko ostarijo.

Največ ljudi na svetu ima Kitajska. Kitajce je že večkrat prizadela katastrofalna lakota, zato so se v sedemdesetih letih odločili upočasniti rast števila prebivalcev z omejevalno prebivalstveno politiko, s katero so vsaki družini dovolili imeti le enega otroka. Po zaslugi takšne politike se je rodnost zmanjšala za polovico.

Prenaseljenost sili številne ljudi, da živijo v barakarskih naseljih. Hiše v takih naseljih so improvizirane iz kartona, nimajo elektrike in ne vodovoda. Barakarska naselja so leglo kriminala, središče trgovine z drogami in prostitucije.

98

Gospodarski problemi

9

ZAKLJUČEK

Azija je največja celina na Zemlji, tako po obsegu kakor po številu prebivalstva. Pokriva domala tretjino svetovne kopne površine. Prav zaradi njene razprostranjenosti se nobena celina ne more kosati z njo po njeni naravni raznolikosti. Tako je za njo značilno, da jo okrog tri četrtine sestavljajo gorovja in planote, med njimi je tudi najvišje gorstvo na svetu Himalaja, četrtino celotne površine pa zavzemajo nižavja in ravnine. V Aziji sta najnižji točki na Zemlji, to sta Mrtvo morje in globel Kaspijsko jezero. V odvisnosti od reliefa, pomembnejše od geografske širine, se spreminjata klima in vegetacija. Obe zajemata večino klimatskih in vegetacijskih pasov na Zemlji, ki se razprostirajo od ledene Arktike do vročega ekvatorja. Nič manj ne zaostaja kulturna raznolikost, ki je v Aziji večja kot na katerem koli drugem kontinentu. Zajema etnični mozaik z bogato kulturo in poreklom, saj se je civilizacija začela prav v Aziji. Tudi verska prepričanja odigrajo pomembno vlogo pri kulturni raznolikosti, saj izhajajo vse svetovne religije in na stotine manjšin prav iz te celine. Vsi ti elementi pa zapletajo strpnost med azijsko populacijo. Azijska razprostranjenost ima tudi bogato surovinsko bazo, ki poseduje dve tretjini svetovnih rezerv nafte in zemeljskega plina. Po svoji pomembnosti in proizvodnji ne zaostajajo tudi žita, ki že od nekdaj predstavljajo najvažnejše živilo – riž, koruza, pšenica. Navkljub vsemu pa je osnova gospodarskega razvoja večine azijskih držav industrija, saj je ta postala poglavitno sredstvo s katerim se lahko dežele izkopljejo iz zaostalosti in gospodarske podrejenosti, ki sta posledici ekonomske, politične ter kulturne dominacije kolonialnih sil do polovice dvajsetega stoletja.

Azijske države se kljub hitremu gospodarskemu razvoju srečujejo z obilico okoljskih problemov. Med najbolj problematičnimi so prav problemi, povezani s porazdelitvijo, kakovostjo in količino vode. O problemih, povezanih z vodami v Aziji, je napisanih veliko znanstvenih in strokovnih člankov, ki omogočajo podroben vpogled v problematiko vodovja. V tej knjigi so predstavljeni najbolj pereči problemi, povezani z vodo.

Vzroki za posamezne tipe problemov so prikazani z vzročno-posledičnimi korelacijami. Le te so pomembna podlaga za razumevanje stanja danes in načrtovanje potrebnih ukrepov v prihodnje. Problemi povezani z vodovjem v Aziji, so resnično številčni, kompleksni in raznoliki in na žalost se je, v zadnjem desetletju slika še poslabšala, kar utemeljujemo z analizo različno starega gradiva – o številnih problemih z vodovjem pišejo že avtorji iz preloma tisočletja, kot so Zabukovec (1997), Pulsipher, Pulsipher in Goodwin (2003) in Frantar (2004), v zadnjih desetih letih pa se je število znanstvenih prispevkov, monografij ter spletnih člankov o problematiki vodovja v Aziji močno povečalo. V njih se pojavljajo vedno novi problemi, med katerimi bi izpostavili zlasti tiste, ki se pojavljajo kot posledica podnebnih sprememb, naraščanja števila in gostote prebivalstva, hitre urbanizacije ter dviga življenjskega standarda.

Problem, ki se pojavi v vseh regijah je povezan s pomanjkanjem vode. Čeprav je voda zelo neenakomerno porazdeljena po azijski celini in bi sklepali, da imajo zlasti območja tropskega in subtropskega pasu, kjer so padavine obilne in stalne, na razpolago zadostno količino vode, statistični podatki, grafični prikazi ter različna poročila o realnem stanju kažejo, da temu ni tako. Problem pomanjkanja vode se tako pojavlja povsod, tudi v tistih regijah, ki prejmejo veliko količino padavin. Iz ugotovljenega lahko sklepamo, da bo problem v prihodnosti še intenzivnejši, saj ga bodo pospeševale globalne podnebne spremembe.

Ob pregledu teoretičnih spoznanj in različnega kartografskega ter grafičnega gradiva in statističnih podatkov smo sestavili pregledno tipizacijo vzrokov, ki so sestavljeni iz dveh velikih skupin, naravnih ter družbenih. Opazimo lahko, da je družbenih vzrokov neprimerno več kot naravnih. Poglavitni vzroki za probleme z vodami v Aziji so povezani z antropogenimi posegi človeka v okolje. Ti posegi so zelo različni, od gospodar99