Svoboda govora ali pomanjkanje jezikovne kulture?

Bistvo komunikacije je, da združuje ljudi, saj ta od nekdaj ustvarja in povezuje posameznike v skupnosti, narode in nenazadnje v države. Jezik je tudi izraz kulture določene skupine, saj skozi najrazličnejše slovnične posebnosti in nabor besedišča izraža naravo in miselnost govorcev. Prav zato je komunikacija, zlasti živa in v vsakdanji rabi, najdragocenejši (in najbolj ažuren) pokazatelj utripa skupnosti – njenih odnosov, vrednot in načina življenja. In zdi se, da je ta utrip (vsaj če gre soditi po medsebojni komunikaciji) vse bolj nemiren, celo razdiralen.

Vesna Sodnik

Med prebiranjem člankov, mnenj ter komentarjev v medijih v zadnjem letu opažam drastičen upad ravni komunikacije. Kar naenkrat so pod pretvezo osnovnih človekovih svoboščin v medijih opravičljive verbalna agresija, žaljivke, kvazi humorne reference in nenazadnje skorajda gostilniške kvante pri izražanju lastnega mnenja. Kakršenkoli pomislek glede primernosti takšnega izražanja naleti na gluha ušesa

ali celo razgrete kritike. Na strani te (pretirane) sproščenosti komunikacije se namreč najdejo zagovorniki popolne komunikacijske svobode, ki stojijo za načelom, da ima vsakdo pravico reči vsakomur vse, ker da je kakršnakoli cenzura dokaz diktature oblasti ter omejevanja kritičnega mišljenja.

O težavnosti postavljanja se po robu takim vzorcem in posameznikom pričajo številni članki, knjige in izpovedi slovenskih 'izgorelcev', ki kot razlog stisk v veliki večini navajajo (delovna) okolja, kjer je bil implicitno dovoljen verbalni mobing, oni pa so zaradi opozarjanja na takšno komunikacijo obveljali za 'preobčutljive' in 'težavne'. Kako trdo kožo smo dobili, je že pred leti brutalno razgalila Microsoftova klepetalna robotka (ang. chatbot) Tay, ki se je od ostalih uporabnikov Twitterja v samo 16 urah naučila rasizma in seksizma. Nadomestil jo je bolj politično korekten Zo, ki se o določenih temah (kot so vera, spol, nacionalna pripadnost in politika) preventivno sploh ni želel pogovarjati, kar pa je bilo spet deležno kritik, češ da je v svoji naravi preveč 'čistunski'.

A največja nevarnost v resnici preti ravno s strani enostranskega in pretirano zagnanega 'varovanja javnega reda in miru'. Ko bomo zaradi strahu pred očitki in morebitnimi tožbami, kot pravi dr. Renata Salecl, iz kurikulov podobno kot čez lužo umikali klasična dela Marka Twaina, Johna Steinbecka idr., da ne bi razžalili čustev določenih družbenih skupin, bomo zgradili kulturo enoumja, v kateri bo le ena verzija resnice. Kako že pravijo? Kjer dva razmišljata različno, je eden odveč.

Če je jezik nekaj nam skupnega, lahko prav vsakdo izmed nas s svojo komunikacijo pripomore k temu, da ostanejo odnosi spoštljivi in povezovalni, če res ne gre drugače, pa vsaj korektni.

Cenzura je mrtva, naj živi … komunikacija!

Kljub jezikoslovni izobrazbi, katere pomemben temelj so tudi lingvistične

FOTO: OSEBNI ARHIV

Mag. Edita Krajnović

direktorica Mediade, evropska osebnost leta za razvoj stroke internega komuniciranja »Komunikacija ni sopomenka obveščanju ali posredovanju informacij. Beseda komunikacija izvira iz lat. communicare – sporočiti, posvetovati se, kar je izpeljano iz lat. communis, skupen. Komunikacija torej pomeni delati tako, da je (informacija, mnenje) skupno. Je orodje tega, kar pravimo, da želimo: vključenost, zavzetost, povezanost. Paradoks je, da v silnem tempu lahko pretehta ocena, da za komunikacijo ni(mamo) časa. A za vključujoče vodenje in vrhunske rezultate si je treba vzeti čas. Celo več kot nekoč. Trajnostni voditelji zato ne iščejo časa, temveč si ga vzamejo. Kdaj in kako, smo slišali od Managerja leta Adriana Ježine na februarskem MQ treningu vodenja. Stari (pametni) Grki so temu, da znaš najti pravi čas, rekli kairos.«

FOTO: ŽIGA INTIHAR

Blaž Ferenc

direktor korporativnih komunikacij, A1 Slovenija in A1 Srbija »Osrednji koncept, na katerem temelji komuniciranje, je spoštovanje. V zadnjih letih opažamo, da je spoštovanja mnenj, vrednot in soljudi vsaj v javnem komuniciranju vse manj. Posebej je to izrazito na družbenih omrežjih, kjer so vrednote še posebej abstrakten pojem, blatenje in lažne novice pa del vsakdanjika. Pandemija je nazadovanje spoštovanja še pospešila. Izredne razmere so utrudile ljudi, strpnosti in potrpljenja primanjkuje. Zgled, ki ga dajemo mlajšim generacijam, ni dober. A obstaja razlog za optimizem. Pripadniki generacij Z in Alpha do današnjega javnega komuniciranja čutijo odpor. In niso pripravljeni pogledat stran. Nasprotno, neprimerno komunikacijo obsodijo. Zato verjamem, da spoštovanje v komuniciranju še ni na poti na smetišče zgodovine, ampak je trenutno na nezaželenem obvozu, s katerega se bo sčasoma vrnilo na pravo pot. Kam ga bo prava pot vodila, je odvisno od nas. Zato, prosim, komunicirajmo spoštljivo.«

norme, sama nikakor nisem jezikovna puritanka – sebe prej dojemam kot jezikovnega pragmatika. Jezik je živa tvorba, ki se spreminja in diha skupaj z družbo. To dokazujejo nove besede, ki jih vsako leto dodajamo v slovarje, ter neverjetna kreativnost številnih govorcev pri ustvarjanju novih kombinacij in zvez iz že obstoječih besed, s katerimi želijo zajeti nove predmete, ideje in občutja. Humor, ki ga velikokrat odlikuje prav 'hoja po robu', je prav tako pomemben del jezika, ki bi ga pretirano cenzuriranje vsebin dodobra osiromašilo, če ne v celoti zadušilo.

1. Spodbujajte sinhrono izmenjavo mnenj iz oči v oči (četudi prek računal-

nika). Asinhrona in anonimna komunikacija dokazano povzroča zmanjšanje empatije do osebe, s katero komuniciramo. Če se sogovornika vidita, pa na oba deluje psihološko načelo pozitivne inhibicije – preprosto rečeno, ker v neposrednem stiku z drugimi takoj opazimo učinek naših besed, smo bolj uvidevni in spoštljivi pri komuniciranju.

2. Pomagajte graditi mostove med ljudmi s komunikacijo. Pri tematikah, o katerih ima več ljudi različna mnenja, hitro nastopi učinek ničelne vsote oziroma razmišljanje tipa 'če imaš ti prav, se jaz zagotovo motim', kar pa seveda vodi v konflikte. Spodbujajte dialog v luči stvari, podatkov, dejstev ali idej, 'ki nas združujejo', namesto 'tistih, ki nas ločujejo'.

3. Postanite ambasador povezovalne komunikacije. Večina ljudi se zateka v neprimerne tipe komunikacije iz dveh razlogov: pomanjkanje pozitivnih vzorcev ter premalo možnosti in priložnosti za odprto komunikacijo, v kateri se čutijo slišane in sprejete. Kot vodja bodite ne le vzor, temveč tudi pobudnik odprte in spoštljive komunikacije.

3 Nasveti za bolj spoštljivo in učinkovito komunikacijo

Vendarle pa je po mojem mnenju ključen in pomemben podstat komunikacije latinski koren 'communis', ki nas opominja na osnovni namen jezika – ustvarjanje skupnosti. Več glav več ve, trdi dr. Sašo Dolenc, saj modrost množice v resnici predstavlja najbližji približek absolutni resnici. A do nje lahko pridemo le z odprto, s sodelovalno in s povezovalno komunikacijo, v kateri smo vsi slišani. Kako dobro, bi rekli, nam gre to od rok?

Postavlja se smiselno vprašanje, če in kakšne vrste komunikacijo velja omejevati in sankcionirati, saj niso vse vsebine, ki nekoga užalijo, nujno tudi sovražni govor – včasih gre preprosto za stvari, ki jih posameznik noče slišati, ker se zaveda, da so resnične. Povejmo na glas, kar v resnici že vemo: četudi mi mnenje sogovornika ni všeč, ima ta pravico do njega in je prav, da ima možnost, da ga primerno in spoštljivo izrazi. A ker komunikacija ne le je in bo odsev družbe, temveč tudi dejavnik, ki družbo ustvarja, jo velja proaktivno usmerjati v prave, pozitivne in trajnostne vsebine in oblike.

In zdaj?

Velikokrat slišim, da je jezik danes predvsem orožje ločevanja v rokah ljudi, ki verjamejo v načelo 'deli in vladaj'. Pa da je krizo povzročila napačna komunikacija. In da mediji le odražajo svet, kakršen je.

Toda, oprostite, dragi kolegi in kolegice, vse to so samo izgovori. Izgovori, ki nam še ne dajejo pravice opustiti osnovne člo-

veške norme – biti človeku človek, četudi ta drugi svet (trenutno) doživlja drugače kot jaz. Če je jezik nekaj nam skupnega, lahko prav vsakdo izmed nas s svojo komunikacijo pripomore k temu, da ostanejo odnosi spoštljivi in povezovalni, če res ne gre drugače, pa vsaj korektni.

Potrudimo se biti spoštljivi, kadarkoli je mogoče. In vedno je mogoče. T

Ko bomo zaradi strahu pred očitki in morebitnimi tožbami, kot pravi dr. Renata Salecl, iz kurikulov podobno kot čez lužo umikali klasična dela Marka Twaina, Johna Steinbecka idr., da ne bi razžalili čustev določenih družbenih skupin, bomo zgradili kulturo enoumja, v kateri bo le ena verzija resnice.

Vesna Sodnik je direktorica podjetja Beseda in trenerka komunikacije.

(pre)DRZNI

BOLD agencija ni novinec v orbiti slovenskih marketinških agencij! Z združevanjem najboljšega iz dveh podjetij, AM Agencije in beglobala, je nastala celostna marketinška agencija, prepoznavna po strokovni in učinkoviti organizaciji ter izvedbi celostnih 360-stopinjskih oglaševalskih akcij pretežno na slovenskem, delno pa tudi hrvaškem trgu. Portfelj storitev sestavljajo digitalni marketing, kreativne rešitve in oblikovanje, strateško marketinško svetovanje ter načrtovanje in izvedba marketinških kampanj.

»Ponujamo vse storitve na enem mestu,« pravi Rok Zajc, partner in direktor v agenciji. Gregor Bobovnik, partner in izvršni direktor, dodaja, da na začetku koronakrize niso čakali, da se bodo stvari vrnile v stare tirnice, ampak so začutili, da svet »po tem« ne bo več isti. »Hitro smo se prilagodili ter razvili nove pristope k izzivom, ki jih je prinesla koronakriza. Področje digitalnega oglaševanja je že leta v vzponu in bilo je jasno, da se bo le še stopnjevalo. Situacija je tako le še pospešila dogovor o skupnem nastopu na trgu.«

Samozavestni, pogumni in drzni = Bold

Zakaj BOLD? Pomen angleške besede bold nas odlično opiše. »Smo samozavestni, pogumni ter drzni in se ne bojimo novosti. Največja dodana vrednost, ki jo lahko ponudimo našim naročnikom, je zagotavljanje 360-stopinjskega pristopa k izvedbi projektov, naše največje prednosti pa so fleksibilnost, učinkovitost in visoka odgovornost do naročnikov ter zaposlenih,« pove Gregor Bobovnik.

Izobraževanje in povezovanje

Zajc izpostavlja: »Nenehno se izobražujemo in nadgrajujemo svoja znanja. Sodelujemo s številnimi podjetji iz panoge pa tudi širše, saj verjamemo, da smo na ta način lahko vsi skupaj boljši.«

Bold vrednote

• ODGOVORNOST (»Sprejemamo odgovornost za dosledno izvajanje dogovorov s partnerji, zaposlenimi in lastniki; kar obljubimo, tudi naredimo.«); • ODLIČNOST (»Zadovoljni smo z nič manj kot z najboljšim pri vsem, kar počnemo.«); • FLEKSIBILNOST (»Pripravljeni smo se prilagajati prihodnjim spremembam, trendom in potrebam, iščemo priložnosti in premišljeno tvegamo, smo odkriti, pripravljeni za vseživljenjsko učenje.«); • UČINKOVITOST (»Iznajdljivo upravljamo z viri, osredotočeni smo na dejavnosti, ki ustvarjajo vrednost, enostavno in učinkovito opravljamo naloge, dosegamo rezultate s primernimi stroški, hitrostjo in kakovostjo.«); • INTEGRITETA (»Smo pošteni in zanesljivi, pozorno poslušamo in primerno komuniciramo, smo zgled drugim, zaupamo drugim ter gradimo odnose polne zaupanja.«);

• AMBICIOZNOST (»Dovolimo si drznost, ki spodbuja razvoj trga, inovativnost, zastavljanje prebojnih ciljev, narekovanje novih trendov in pogumno premikanje meje mogočega.«).

Znanje delimo

»Ne bojimo se deliti znanja – tako našim naročnikom kot tudi drugim agencijam. Naša vizija je med drugim tudi ta, da bomo preko naše ekipe izobraževali zaposlene naših naročnikov in zato želimo zbrati najboljše strokovnjake,« izpostavi Aljaž Peklaj, partner in strateški direktor.

»Smo med prvimi, ki smo se lotili TikToka in smo tudi med najuspešnejšimi oz. najbolj prodornimi na tej platformi tako v Sloveniji kot tudi v regiji. Naročnike izobražujemo na TikTalkih – predavanjih oziroma delavnicah o različnih temah, ki jih pripravljamo v sodelovanju z Alumni klubom Ekonomske fakultete,« pove Zajc. Med gosti, ki so sodelovali na pretekloh TikTalk dogodkih, sta bila na primer Sylwia Chada, direktorica TikToka za Srednjo Evropo, in Jure Banič, generalni direktor Httpool Slovenija, sodelujejo pa tudi z Dunking Devilsi oz. DD Studios in številnimi drugimi strokovnjaki.

Kadri so ključ do uspeha

Sodelovanje z Ekonomsko fakulteto je odličen filter, preko katerega najdejo dober kader za agencijo, saj pravijo, da na

takšnih dogodkih hitro opaziš tiste, ki jih to področje zares zanima. Vodilni v agenciji priznavajo, da je težko najti dobre zaposlene, prijav na delovna mesta je veliko, kandidatov, ki bi jim zares ustrezali, pa malo.

»Največ sodelavcev najdemo preko osebnih priporočil, odprti smo za študentske prakse. Izbirni procesi so kratki – ko se začutimo po povsem človeški plati, sledi poskusno obdobje, v katerem ugotovimo, kako se kandidat izkaže v praksi,« pripoveduje Bobovnik. »Pri iskanju novih članov ekipe vedno poskušamo najti pravo kombinacijo med ljudmi, ki že imajo neke izkušnje, in tistimi, ki jih izučimo sami. Izkušnje resda štejejo, ampak pri mlajših se bolj čuti svežina, 'lakota' po dokazovanju,« ga dopolni Zajc.

Največja dodana vrednost, ki jo lahko ponudimo našim naročnikom, je zagotavljanje 360-stopinjskega pristopa k izvedbi projektov, naše največje prednosti pa so fleksibilnost, učinkovitost in visoka odgovornost do naročnikov ter zaposlenih.

FOTO: JAKA ROGELJ

Cilj je zaupanje naročnikov

S številnimi sodelujemo že dlje časa, z nekaterimi že od samega začetka. »To, da so nam zvesti že tako dolgo, pomeni, da nam zares zaupajo, kar je nenazadnje tudi naš cilj. Med njimi so tako nekatera manjša podjetja kot tudi takšna, ki so veliki igralci v regiji,« pove Zajc in jih našteje le nekaj. Med njimi so Merkur zavarovalnica, Big Bang in Big partner z JBL-om in Bekom, Žito in Podravka, Barcaffè, Cockta, Meblo, Kraš, Telemach, Supernova, že četrto leto zapored so tudi partner Managerskega kongresa, ki ga organizira Združenje Manager.

Prilagoditi se bo treba mlajšim generacijam

»Med našimi naročniki so nekatere blagovne znamke z dolgo tradicijo. Nekatere so med vodilnimi v svoji panogi, druge so bile med vodilnimi pred časom, pa so potem malo 'zaspale'. Vsem svetujemo, naj razmišljajo o pomladitvi oz. prenosu navezanosti mladih generacij nanje,« opisuje njihovo delo Anže Herbst, partner in direktor poslovnega razvoja, ki opozarja, da v družbi prihaja do velikih premikov. »Če smo včasih kupovali na primer srajco, klobuk, hlače, ki smo jih oblekli za kakšno posebno priložnost, zdaj pripadniki mlajših generacij

kupijo srajco svoje priljubljene blagovne znamke, ki jo bodo nosili samo v virtualnem okolju. Prihajajo povsem novi svetovi in nove resničnosti, v katerih trg ne bo več samo v trgovini. Kupil si boš virtualni klobuk, s katerim boš med vikendom hodil po virtualni plaži ... Interakcije, ki jih boš doživljal z blagovno znamko, pa bodo enake, kot si jih prej doživljal v živo,« pravi. posvečamo in se poskušamo pozicionirati kot ena od najboljših B2B agencij. Mislimo, da je v Sloveniji na tem področju še ogromno prostora in da lahko z novimi pristopi in taktikami naredimo

še veliko,« je prepričan Zajc. »Z novimi oz. drugačnimi pristopi verjamemo, da bomo skupaj z naročniki dosegli cilje na maksimalno učinkovit način.«

Dogodki so se vrnili

»Z omilitvijo protikoronskih ukrepov se vračajo tudi dogodki, ki smo jih v preteklosti delali veliko. Pri tem ne gre toliko za samostojne dogodke, ampak za dogodke kot podporo kampanjam, ki jih izvajamo,« zaključi Herbst. T

S številnimi naročniki sodelujemo že dlje časa, z nekaterimi že od samega začetka. Da so nam zvesti že tako dolgo, pomeni, da nam zares zaupajo, kar je nenazadnje tudi naš cilj. Med njimi so tako nekatera manjša podjetja kot tudi takšna, ki so veliki igralci v regiji.

Ne šteje le pojavnost, ampak končna prodaja

Prihodnost v agilnem pristopu k projektom in B2B-marketing. »Temu se veliko