Kulturna priloga: Pogled od blizu by redakcija Nedelja

APRIL

PRILOGA

XIV

DNI

Š T I R I N A J S T

did

D R U Zˇ I N A

in DOM

K U LT U R A

Pogled od blizu Posebnost detajlov od blizu in daleč

Foto: Gorazd ViLhar

KULT_priloga_14.indd 1

25.03.11 15:10

uvodnik 

LOJZE WIESER

Utrinki z leipziškega knjižnega sejma 2011

Metulj vzleti nad Lipniškim poljem L eipzig. Lipniško polje. Kot vsa ko leto. Prejšnji dan smo postavi li naš pano, razprostrli novosti, jih dali za na ogled, naj se okoli njih zbe re množica, jih vzame v roko, jih od pre, prelista, naj v njej vzbudijo ra dovednost! – Takšna je naša želja ob prihodu. Ob sosednjih panojih se zbirajo Slo venci, Hrvati, Albanci, Poljaki, Madža ri, Romuni, mohamedanci, Norvežani, severnjaki, Avstrijci. Srbska literatu ra je tudi tu, je častna gostja v tem letu. Eni se šopirijo, drugi se stiskajo med police, tretji se nasmejano odpirajo, četrti se bolj skrivajo v svojih kamri cah, peti čepijo v svoji celici za knjige. Naš pano je odprt na vse strani, raz prostira roke in nudi literaturo in pršut v pokušino. Tokrat smo s seboj pripe ljali več kot petdeset srbskih prevodov, tako kot že lansko leto, ko smo ime li več kot štiridest hrvaških in še prej osemdeset slovenskih. Nahrbtnik, poln čtiva! Police bi popustile, če ne bi bile iz kovine. Panoji in železo? Kovina? Police? V in na njih knjige. Kot roke segajo za mimoidočimi, da bi jih privabile, mi kavno segle po njih ... Glasno žuborenje, vabljenje, štrlenje. Literatura! Ko vse to gledam, me naenkrat zgra bi tesnoba. Kot v sanjah namesto pa nojev zagledam celice, namesto polic železne drogove. Spet občutek tesno be. Očitno se je v moj spomin zagre bla neka podoba iz jutranjega časopisa. Kaj je tisti dan pogledalo iz časopisa, da me duši še tukaj v Leipzigu?

Na fotografiji vidim celico, želene drogove. Iz nje štrlijo roke. Najprej vidim samo roke, ki štrlijo ven, sploh se ne zavedam, kaj vidim, kaj gledam. V temi, skozi špranje, med drogovi, med železjem čez čas opazim še ustnice in še nekaj obrazov, bledi so, pa tudi nasmejani, da, res, nasmejani – od veselja, od presenečenja? Smejé, z dvignjenimi rokami, s prsti, razprtimi v znak victory. Zmaga. Posamezniki, ki poskušajo pritegniti pogled osamljenca zunaj, pred zapreko.

XIV

KULT_priloga_14.indd 2

Očitno tam niso bili prostovoljno. Nekdo jih je fotografiral. So molili? So bili uslišani, ko je pot zdaj mednje zanesla tujega človeka, da je pogledal v njihove prostore, mračne in zatohle, polne joka in obupa. V celici so, nekje v zadnjem kotu, prišli so v najtemnejšo klet človeškega samoumja. Tam pred njimi stoji v svetel bombaž ovit moški, ki že na daleč fino diši po milu in po čistoči, pri njih za železjem pa zaudarja po človeških izločkih, po strahu in obupu. En sam na eni strani in dva, trije ducati hrepenečih rok na drugi. Jutranji časnik mi nazadnje le razkrije detajl: Manfred Novak in einem Gefängnis an der griechisch-türkischen Grenze: Bis zu sechs Monaten sitzen die Migranten in den völlig überfüllten Zellen – ohne geregelten Ausgang (Der Standard, 11. 3. 2011, Manfred Nowak, bis November 2010 UN-Sonderberichterstatter über Folter).

Spet se zbudim med knjigami na sej mu. Spomin me popelje nazaj, v prete klost in med knjige. So tudi knjige tako osovražene, da bi jih bilo treba zapreti? So knjige, če jih prevedemo, tudi mi granti? Se jih je treba zavoljo tega bati? Saj smo jih pripeljali, da bi ljudem odprli pogled, srce in dušo, mar ne? Se ponavlja to, kar je nekoč že bilo? Spomnim se Prežiho vega Voranca, ki je že pred desetletji pisal o svojih iz kušnjah na tujih tleh in se znašel v kacetu. Vem, da naše celice kul ture niso zaprte. Naspro tno, tam med našimi pa noji vdihavamo svež zrak. Kljub množici ljudi in zaprtosti hale se dá med njimi diha ti, s polic se dviga odprt duh. Ponekod nam dá samoto in ponekod nam jo vza me, nas pelje v raj fantastične domišlije – podobno metuljem, o katerih nam je pripovedoval Boštjan Dvořák, ko nas je obiskal in se navdušil nad lužiškosrb sko literaturo Kita Lorenca.

Pogled od blizu Detajl je po že znani definiciji posamezen del večje stvari. V tokratni kulturni prilogi smo ga za vas poskušali odkriti kot še neznan mozaični kamenček, ki celoti, ki jo praviloma že poznamo, nezamenljivo daje še posebno barvo, obliko, vsebino. Enega smo uvozili z Daljnega vzhoda, kjer sta nam foto graf Gorazd Vilhar in kul turna antropologinja Charlotte Anderson razkrila nekaj „božanskih detajlov“ mitične Japonske. Razstava na to temo bo v kratkem našla pot tudi v Galerijo Gorše v Svečah, njen detajl pa bo dobrodelnost za pomoč žrtvam apokaliptičnega potresa na Japonskem. Enega od detajlov že najdete tudi na naši naslovnici: sveta gora Fudži v mistični meglici skozi objektiv Gorazda Vilharja. Druge detajle pa smo, recimo, pogledali od blizu – na blizu. BojanIlija Schnabl in Katja SturmSchnabl sta na koroško dialektološko karto vnesla detajl poljanščine, ki je že od prarodov doma na Celovški ravnini. Le pozabili smo, da jo imamo. Koroški pesnik Andrej Kokot skozi redkobesednost, ki mu jo je vsilila kap, trmasto vztraja v detajlih svojih pesmi. Katji SturmSchnabl se je za vse življenje usedel v srce detajl smrti njene sestre Verice, a je o njem lahko spregovorila šele po desetletjih v Spominu na bar barstvu. Medtem se literatura mladih koroških ustvarjalcev že prebuja v prvih detajlnih kor akih (Pro)mladi. Vigredno razposajen pa zna biti tudi že legendarno poskočni dirigent Jožko Kovačič, ki pet minut pred nastopom namesto treme drži v rokah de tajle svojih dolgoletnih izkušenj in zaupanja svojih pevcev. Naj vam detajli naše kulturne priloge prinesejo barvne od tenke radovednosti in spoznanj tudi v vaš vigredno razcveteni šopek! JERNEJA JEZERNIK

ŠTIRINAJST DNI

25.03.11 15:10

n d s daj zan zaželen je več p kratna k stari zn

Na obisku pri pesniku Andreju Kokotu, ki je moral odložiti svinčnik. Kriva je štirikratna kap. Njegova želja po pisanju je velika. Kdaj se mu bo povrnila moč?

Pesnik Toda z brano p gove pe tem, da tista o m rodne s padnik katerem vi hrbet svetovn veka in Pesem vse živl mama t je delo, prosvet turo pri

»Potreba je. Pesmi imam v glavi!« Vincenc Gotthardt

ndrej Kokot sedi pri mizi na svojem domu v Celovcu. Zamenjal je samo pro stor. Tam, v kotu, kjer je vedno sedel, se daj zanj ni več prostora. Ne zato, ker ne bi bil za želen. Zato ne. Razlog je voziček, ki potrebuje več prostora kot stol. V to ga je prisilila štirikra tna kap. Zdaj je postal njegov novi prostor že sta ri znanec. Pesnik Andrej Kokot je postal redkobeseden. Toda z redkimi besedami je znal že vedno izbra no povedati tudi velike stvari. Nekatere njego ve pesmi so tako rekoč ponarodele. Tista o tem, da »vse je pesem«, je ena, druga taka pa je tista o mostu. Izredna poezija. Pripadnik narodne skup nosti jo razume po svoje. »Kot pripadnik naro dne skupnosti nočem biti most, po katerem se hodi, katerega se tepta, se mu krivi hrbet!« Če pa bi bila pesem prevedena v vse svetovne jezi ke, bi govorila o dostojanstvu človeka in o njego vi svobodi. Pesem je Andreja Kokota spremljala skozi vse življenje. Pesem je bila tista, s katero ga je mama tolažila v taborišču. Kokot je tudi na svoje delo, ko je bil kulturni delavec pri Slovenski prosvetni zvezi in pozneje tudi urednik za kulturo pri Slo venskem vestniku, gledal kot na pesem. Vse, kar je naredil, je naredil s pogledom v prihodnost. Ostalo je nekaj za poznejše rodove. Tako tudi njegove pesmi. Nekatere so bile uglasbene, se pojejo in so na najboljši poti, da postanejo pona rodele. »Vse je pesem,« je zapisal Andrej Kokot. Tudi kamen ob cesti. »Kdaj boš napisal novo pesem?« ga vprašam. Molči. Tudi ta njegov molk je že pesem. Dolgo

traja. Nato počasi odgovori: »Potreba je. Pesmi imam v glavi. Toda ni volje.« In po daljšem pre moru: »Tudi moči ni.« Tudi miru nima. In nje gova desna roka, s katero je s svinčnikom pi sal pesmi, preden jih je pretipkal, ga zaenkrat ne uboga. Z levo roko prime za svojo desnico in jo položi na mizo. Žena Milka, ki z vso ljubeznijo skrbi zanj, spo mni na njegovo okrevanje v bolnišnicah. Ni bila samo ena. Na več krajih je bil. Ko pove za njego vo največjo željo, da bi spet lahko hodil vsaj s po močjo rolatorja, Andrej to potrdi z upajočim na smehom. To je zaenkrat njegova velika želja. Ne to, da bo letos praznoval svojo 75-letnico. Ne za nimajo ga toliko njegove izdane pesniške zbirke, in tudi ne to, da je sredi dela ostala njegova knji ga spominov na njegov domači kraj Kostanje. »Pozabljeno sonce« – naslov pesniške zbirke, ki je izšla pri založbi Drava ob avtorjevi 70-letni ci – se je vrnilo tudi v kuhinjo njegovega doma v Celovcu. Smreko pred hišo je bilo treba poseka ti, ker je že rasla v žico za tok. Najprej so ji mi slili porezati samo krošnjo. Toda potem so se po dolgem obotavljanju le odločili, da bodo poseka li celo drevo. Tudi to drevo je bilo spomin na nje gov dom na Kostanjah. Drevo je v Celovec pri nesla Kokotova mama in jo posadila pred nov Kokotov dom. Zdaj drevesa ni več. Je pa več luči in spomin na drevo, ki bo lahko postalo pesem. »Pesmi imam v glavi,« pravi Andrej Kokot. Kar potrebuje, sta volja in moč. Naj zasije pozabljeno sonce in naj spregovori »jezikovna tišina«, kot je to v uvodu k prevodom Kokotovih pesmi v an gleščino zapisal Peter Handke. Ob 75-letnici pa mu želim novo knjigo. Da bo spet lahko napisal, kot je to storil že pri mnogih svojih knjigah: »V spomin. Andrej Kokot!«

Kokotove (i)zbrane pesmi Andrej Kokot: Pozabljeno sonce. Založba Drava. Celovec, 2007. Andrej Kokot: Koroški rožni venec. Mohorjeva založba. Celovec, 2001. ŠTIRINAJST DNI

KULT_priloga_14.indd 3

XIV

25.03.11 15:10

osredki Pripravila Jerneja Jezernik

Rož, Podjuna, Zilja – in Ce V Rožu Rožani, na Zilji Ziljani, v Gurah Gorjanci – in na Celovškem polju, kdo smo le mi, ki svoje narečje „pounamo“, se sprašujeta Katja Sturm-

foto:

Bojan-Ilija Schnabl

Na Zilji so torej doma Ziljani, v Rožu Rožani in v Gu rah Gorjanci. Toda v celovški okolici, na Celovškem polju? Domačini z ravnine od Celovca tja do Tinj s(m)o – Po ljanci! Tako namreč trdi BojanIlija Schnabl. V okviru redakcijskega dela za „Enciklopedijo slovenskega je Poljanci in poljanščina – zika in slovstva na Koroškem od začetkov do leta 1938“ pod nova spoznanja vodstvom prof. Katje SturmSchnabl je prišlo na dan staro o stari identiteti Slovencev poimenovanje. »Ob pregledovanju gesel o ime na Celovškem polju nih pokrajin in narečij sem pre učil dodatno, za terminologijo re levantno literaturo in priročnike. Posebno nazorno poimenuje Franc Ku kovica v svojem učbeniku za 4. razred pokrajine v

Prvi detajl:

Sredi Celovške ravnine leži idilična vasica Št. Tomaž. V prvi polovici 20. stoletja je bilo sloven sko kulturno življenje v njej še zelo živo, ugotavlja v svojem prispevku za Koroški koledar Katja SturmSchnabl. »Ko se je na začetku 20. stoletja germanizacijski pritisk pred tamburice in vsem na področju desno od Krke na Celovškem polju hudo violine v Št. Tomažu zaostril, je župnik Ivan Brabe nec skupaj s slovenskimi fara ni (to so bili takrat skoraj vsi, saj župnik Brabenec pri obrambi ve rouka v slovenščini piše cerkvene mu uradu, da zna od 84 otrok samo 9 otrok tudi nemško) ustanovil Kato

Drugi detajl:

XIV

KULT_priloga_14.indd 4

obeh deželnih jezikih. Pri njem najdemo pojem Celov ško polje ter Gosposvetsko, Lurnško in Krapniško po lje. V drugih virih našo pokrajino imenujejo Celovška ravnina. Verjetno je pojmovanje „polje“ starejšega iz vora in se nanaša na način obdelave zemlje, medtem ko se pojem „ravnina“ nanaša na geografski značaj pokra jine.« Prav to geografsko področje je že leta 1973 preučila vo diteljica omenjenega projekta Katja Sturm-Schnabl v svoji dialektološki disertaciji in ugotovila, da domačini govorijo posebno narečje, ki ni ne rožansko ne podjun sko, temveč se v njem prepletajo elementi iz obeh jezi kovnih pokrajin. »Zanimivo je, da naše narečje ni imelo svojega imena in je bilo zgolj geografsko opisano. Niti domači informan ti se niso spraševali po lastnem pokrajinskem imenu. In morda je prav zaradi mitologizacije trojice Rož-Pod juna-Zilja naše ime nekako tudi izginilo iz splošne za vesti.« Ob prebiranju materiala za enciklopedijo je Bo

liško slovensko izobraževalno društvo za Št. Tomaž in okolico ter hranilnico in posojilnico v Št. Tomažu pri Celovcu.« Župnik Brabenec v delo ni vključil le starej še generacije, temveč je okrog sebe zbiral predvsem mladino, ki ji je v sklopu društva posvečal in omogočal široko izobraževanje in kulturno dejavnost. »Tajnik društva Franc Roveredo, cerkovnik in orga nist, je poučeval tamburaše novo ustanovljenega tam buraškega orkestra, poleg tega pa je posameznike pou čeval razne instrumente, kot so violina in orgle, ter izučil zborovodje.« Gledališka dejavnost, tamburaši in pevski zbori so bili stebri društvenega, družabnega in cerkvenega življenja tako v fari kot prek njenih meja. Društvo je prirejalo tudi tečaje telovadbe, stenogra fije, knjigovodstva, pošiljalo člane na zadružniške te čaj v Ljubljano ter imelo naročene slovenske časopise. Hkrati so skrbeli tudi za društveno knjižnico, ki so jo

ŠTIRINAJST DNI

25.03.11 15:10

osredki

n Celovška ravnina! Schnabl in Bojan-Ilija Schnabl z Dunaja, ki pa sta kljub svojemu svetovljanstvu še vedno najprej in predvsem doma – v Svinči vasi.

jan-Ilija Schnabl odkril pesmarico Zdravka Švikaršiča (1885–1986) iz leta 1914. V uvodu avtor piše o Gorjan cih, ki živijo v Gurah med Rožom in Vrbskim jezerom, ter o Poljancih v Celovški ravnini, in sicer od Celovca pa tja do Tinj. Takole je zapisal Švikaršič:»... prebival ci Celovške ravnine proti vzhodu do Tinj pa so „Poljan ci“ na „púalah“ ...« »Če morda kdo meni, da so Poljanci in Gorjanci tudi drugod, npr. v Podjuni, potem je to povsem normal no,« je prepričan Schnabl. »Saj že sama razvejenost na ših narečij in številne enačice v naših krajevnih imenih kažejo, kako so ljudje nekoč živeli povezani z grudo na razmeroma majhnem prostoru, tako da so šele pozne je dodali pridevke za razne kraje, kot so to naše številne Bistrice, Goriče in Rute.« A to še ni vse. »Spoznanje nam je torej vrnilo ime: Po ljanci smo. Kot terminolog lahko torej tvorim novo iz peljanko za narečje in rečem, da govorimo poljansko narečje oz. poljanščino. Ker pa v tujih jezikih do danes

ni primernega pojma, lahko zopet kot terminolog po nudim pojem v nemščini „die slowenische Mundart der Poljanci im Klagenfurter Feld, slowenisch Celovško po lje“ oz. v angleščini „the Slovenian dialect of the Po ljanci in the Celovec/Klagenfurt plain“ ter v francoščini „le dialecte slovène des Poljanci dans la plaine de Celo vec/Klagenfurt“.« »Imeti ime je človekova pravica, ker je temelj identite te,« ugotavlja Bojan-Ilija Schnabl. »Poljanci smo dobili vrnjeno prastaro identiteto, saj so prav z našega Celov škega polja, iz Blažje vasi, pod vodstvom vojvodskega kmeta krenili na sprevod ustoličevanja. Sprevod je po tekal v takratni slovenščini, iz katere se je skozi stole tja razvilo naše narečje. Iz tistih časov se je ohranil tudi lep pozdrav, ki ga še poznamo. Nekoč je bil zapisan ta kole: „Buge Vas primi, gralva venus“, iz njega pa je na stal naš poljanski pozdrav: „Bog te primi/Bog Vas pri mi“.«

Tretji detajl:

farani s pridom uporabljali. »Leta 1913 so takrat 18-letnega Andreja Sturma, Toma novega sina, izvolili za društvenega blagajnika. S tem se je začelo njegovo dolgoletno delovanje v sloven skih ustanovah na občinski in deželni ravni. Po vsilje nem premoru delovanja med prvo svetovno vojno sta se društvo in hranilnica po vojni na novo razcvetela. Andrej Sturm se je vrnil iz vojne, bil izvoljen za blagaj nika hranilnice in posojilnice, leta 1926 pa za njenega predsednika, kar je ostal – tudi po peripetijah 2. svetov ne vojne – do svoje smrti. Postal je član deželnega kul turnega sveta, predhodnika današnje kmetijske zborni ce, in član občinskega sveta takratne občine Št. Tomaž. Med obema vojnama sta tako hranilnica kot tudi dru štvo kljub napadom s strani nemško naščuvanih fara nov in občanov delovala neutrudno in uspešno.« Toda boj za slovenski jezik v cerkvi in šoli s tem še ni

bil končan. Andrej Sturm je leta 1932 napisal manifest za ohranitev slovenskega jezika v cerkvi. V farni kro niki piše župnijski provizor Jakolic, ki Slovencem ni bil naklonjen, med drugim takole: »... je gospod Andrej Sturm, eden izmed največjih in najuglednejših pose stnikov župnije, vložil pri knezoškofskemu uradu pre cej obširno pisno obtožbo, v kateri imenovani bridko toži župnijskega provizorja ter napoveduje, da se je bati popolnega zapadanja verskega življenja v župniji ...« Po podatkih Katje Sturm-Schnabl pa je brat Andreja Stur ma, Michael, p. d. Morič, od škofa Rohracherja osebno zahteval, da naj bi bil njegovima otrokoma omogočen verouk v slovenščini, čemur je škof Rohracher ustregel in dal župnijskemu provizorju ustrezen ukaz, kar je do kumentirano v škofijskem arhivu leta 1934 z lastnoroč nim škofovim zapisom.

ŠTIRINAJST DNI

KULT_priloga_14.indd 5

XIV

25.03.11 15:10

Kot kaže, Celovška ravnina po zaslugi, hopla, po umet niški žilici Bojana-Ilije Schnabla dobiva svoje me sto tudi v literarnem ustvar janju. Njena pristna doma ča govorica je slednjič in končno tudi umetnost po stala ...

Celovška ravnina Rož, Podljuna, Zilja – v objemu treh dolin prelepa si Celovška naša ravnina, kjer pristna si in ohranila prastari spomin.

Ilirija oživljena ali

V zavetju hribov in gora imaš svoj košček neba, pod nebom širna polja in vrsto slovenskih pravljic, pesmi in cerkva. Rož, Podjuna, Zilja in prelepa naša Celovška ravnina.

Celovško polje Tretji detajl: Celovška ravnina v poeziji

Neskončno nebo, ravnina življenja ter tišina zimske megle in poletne barvite ljubezni – to je moja domovina, tu rišejo obzorje pravljično v širokem loku Karavanke, Svinja in Dobrač in gora mila Štalenska naša podobi Marije s plaščem enako varuje, razkriva – kdor znake razbrati še zna – večno ljubezen do ravnega polja in do jezika domačega. To je moja domovina – nebesa, ravnina, tišina.

XIV

KULT_priloga_14.indd 6

Poljanci prastarega rodu V Rožu Rožani, na Zilji Ziljani, v Gurah Gorjanci – in na Celovškem polju, kdo smo le mi, ki svoje narečje pounamo? Poljanci prastarega rodu, ki v poljanskem narečju sprevod vodili smo iz Blaže vasi tja do Krnskega gradu. Tako je zapisano in tako še dolgo zapisano bo, kot starodavni pozdrav visokega kneza ki sedaj postal je pozdrav dobrega prijat’la, soseda. Bog te primi, Celovška ravnina. Bog vas primi, Poljanci prastarega rodu.

Jožko Kovačič je na letošnji pevski revi ji Koroška poje dirigiral zaključno pesem. Njego vemu dirigentskemu ple su je sledilo 181 pevk in pevcev, iskrica pa je pre skočila tudi na publiko. Nekaj teh trenutkov vam predstavljamo na foto grafijah, Kovačič pa je spregovoril o tem, kako mu gre kot dirigentu pet minut pred nastopom, kako močni so žarome ti in kako pomembna je zanj publika. Vincenc Gotthardt Pet minut pred nastopom. Kako dolg je ta čas? Jožko Kovačič: »To ni tisti čas več nosti, ko človek trepeta pred nasto pom. Ko si dosegel določeno starost

ŠTIRINAJST DNI

25.03.11 15:10

ko ljubiteljstvo pos

»To sem jaz. To ni nič igranega!« in če si navajen nastopanja, potem posebne treme ni. Je pa določena napetost, ki je potrebna, da lahko daš vse od sebe. Najboljše varova lo, da je pet minut pred na stopom res natančno pet mi nut pred nastopom, je dobra pripravljenost. Od sebe mo raš dati najmanj sto odstot kov. Kot dirigent moraš iz žarevati gotovost, pevcem pa moraš posredovati mirnost, da, celo neke vrste izžareva nje sreče.«

jeno v začetek. Edina misel je, da bi se dobro posrečilo, čeprav vem, da ne more biti drugače. Vzpostavljeno mora biti zaupanje med zborom in dirigentom. Zbor mora vede ti: na dirigenta se lahko za nesemo. Če je vse to dano, potem pesem steče sama od sebe. Pred nastopom ne sli šim publike, kajti delo imam še pred seboj. Potem, ko je pesem odpeta, pa z zborom in s preostalimi izvajalci uži vam v odobravanju publike.«

Kakšne misli vam rojijo po glavi, ko kot dirigent stopite pod žaromete? Kako si lahko to predstavljamo? Kovačič: »Na nastop se skon centriram z občutkom vese lja, sproščenosti in seveda z veliko odgovornostjo. V ta kem trenutku je potrebna ab solutna koncentracija. Ko stopim na oder, imam v sebi že tempo pesmi, pred seboj vidim začetek. Vse je usmer

Kakšno je sprejemanje nastopa? Ali znajo poslušalci vedno ceniti ponujeno? Kovačič: »Enkrat smo z gim nazijskim zborom celo leto študirali zahtevno zborovsko literaturo. Zelo dobro smo odpeli, med publiko pa sko raj ni bilo odmeva. Zadržano ploskanje. Za publiko je bila ta skladba prezahtevna. Se pa zgodijo tudi nastopi, za ka tere vadiš samo dvakrat – in

publika je zadovoljna kot le kaj. Publika, to niso vsi glas beniki, zato tudi drugače od reagirajo. Glasba ima v sebi zelo močan čustveni ele ment. Če glasba seže do srca, potem jo ljudje z navduše njem sprejmejo, je pa lah ko še tako kvalitetno zape ta pesem, pa ne najde poti do poslušalca. Nekajkrat se mi je že zgodilo, da sem se kar ustrašil, ker se je pri nastopu zgodil spodrsljaj, toda po na stopu sem ugotovil, da publi ka tega sploh ni opazila.« Je dirigiranje neke vrste ples? Kako gre križu? Kovačič: »Dirigira celo telo. To ni mahanje z rokami, kot bi si morda kdo mislil. Če pa sodeluje še publika, potem se je pač treba hipoma obrni ti tudi k publiki. Lahko bi se hudomušno izrazil, da včasih po kakem nastopu kar dolgo čutim tudi križ. Ni tako, da bi bilo od začetka do konca že

vse načrtovano. Na odru me poslušalci doživljajo, da se obračam, da plešem. To sem jaz, to ni nič igranega. Če pa nastopam kot solist, potem sem popolnoma predan be sedilu. Vsega, kar je okrog mene, v tistih trenutkih ne zaznavam.« Kakšnega smrtnega greha pa dirigent ne sme narediti? Kovačič: »V glavnem se do gajajo mali grehi. Bistvena poteza zborovodjevega raz dajanja je poziv Otona Žu pančiča (ki seveda velja tudi za vse druge osebe in osebno sti, ki želijo pozitivno ustvar jati): »...sam moraš goreti, sam žareti...!« Taka življenj ska maksima preskoči kot iskra na pevce, na publiko in se vrača kot uspeh in navdu šenje. Iz povedanega sledijo sami „smrtni grehi”, kot so: nič navduševanja, nič moti vacije, nič vzpodbujanja, nič ciljev za prihodnost.«

ŠTIRINAJST DNI

KULT_priloga_14.indd 7

XIV

25.03.11 15:10

na svetlo dano

Katja Sturm-Schnabl

Spomin na barbarstvo Z leve zgoraj: Verica Sturm, Katja Sturm in Camlekovi otroci ter Andrej Sturm in Stanko Jelen leta 1942 v taborišču Eichstätt

Predgovor S to lepljenko iz literarne analize, mikrozgodovine in do živete zgodbe se želim podati na novo pot. Na pot, ki ni bila tuja niti Goetheju, ko je rekel, da je »vsaka pesem pri ložnostna pesem«. /.../ /.../ Ob tem želim pokazati primer, kako se lahko znotraj neke družine, ki je jezikovna skupnost, zgradi model kul ture. Lasten doživljajski svet naredi bralca dojemljivega za pesniška sporočila, ki se lahko navdahnejo iz podobnih doživljajev. Ta skupni svet doživljanja poveča njegovo občutljivost za moralne in duhovne vrednote, ki se lahko posredujejo v pesniškem jeziku. Temeljno je, da v druži ni obstoji osnova za skupno doživljanje, zaradi česar ko municiranje med govorcem in poslušalcem posega globlje in je bolj implicitno. Geneza kulture znotraj najmanjšega družbenega modela, družine, ki je v komunikaciji največ krat vezana na jezik njej nadrejenemu družbenemu mo delu, njeni narodnostni ali jezikovni skupnosti oz. naciji. Je predmet (objekt) raziskovanja z interdisciplinarno raz sežnostjo ter veda (znanost) o kulturi, ki zmore prispevati k usposobljenosti, da se iz zgodbe, ki je hkrati zgodovina, lahko česa resnično naučimo.

Izgnanstvo Tudi po osvoboditvi in vrnitvi domov leta 1945 je našo družino vedno prevevala stalna, nepotešljiva bolečina. Ni kakor nismo zmogli prek dejstva Veričine smrti. Ko so nacisti v aprilu 1942, med izgonom koroških Slovencev v Nemčijo, izgnali starše in obe očetovi samski sestri, je bila od štirih otrok Verica najstarejša. V letu 1942 je bila sta ra sedem let, obiskovala je prvi razred osnovne šole, bila je nadpovprečno nadarjena, že po šestih mesecih šole je znala tekoče brati in pisati brez napak, skoraj kot da bi že

opravila maturo, ob tem pa se je v tem času morala poprej naučiti še nemščine, saj doma v tem jeziku nismo govori li. Z vso resnostjo in jasnostjo se je že takrat odločila, da bo pozneje študirala medicino. „Umrla“ je v marcu 1943 v „bolniški sobi“ taborišča Eichstätt v naročju svoje matere. Z besedami „No, pa poskusimo“ ji je taboriščni zdravnik nekaj vbrizgnil in v naslednjem trenutku ji je glavica zdr snila vstran in mati je oklepala mrtvega otroka, mrtvo Ve rico v svojem naročju. Ko sem čez nekaj časa spet prvič videla svojo mamo ... V taborišču je izbruhnila epidemija škrlatinke, in ker se je mestna uprava bala širjenja epidemije v mesto – v takratnem času, pred ero antibiotikov, je bila škrlatinka nevarna nalezljiva bolezen – je pri vodstvu taborišča izsilila, da so vse obolele otroke poslali v mestno bolnišnico. Otroci smo bili tam hospitalizirani na oddelku za nalezljive bolezni. Naši starši so – od primera do primera – dobili dovoljenje za obisk le, ko in če so bili poslani na običajno prisilno delo v mestu, sicer pa ne. ... in ne da bi že kar koli vedela o usodi svoje sestre Vero nike, se mi je moja mati zdela popolnoma tuja, skoraj je ne bi mogla prepoznati, bila je docela spremenjena. Ime la sem vtis, da se proti nam premika po zraku, ki se je str dil v steklo, da se je ta strjeni zrak drobil in osipal ob sen ci njene postave. In ko je oče potem izrekel usodno težke besede „Veri je umrla“, sem pomislila: „Zdaj bi vendar morala jokati“, a ob pogledu na takšno mater, ki je brez besed in brez solza stala pred nami, ko se je vse njeno meso spremenilo v eno samo bolečino, v svojih očeh ni sem zmogla niti ene solze. Na to sliko groze sem se spo mnila, ko sem brala, da je Prežihov Voranc po osvoboditvi iz zloglasnega nemško-nacističnega koncentracijskega ta borišča Mauthausen svoja doživetja opisal takole: „Sram me je bilo, da sem človek.“

XIV

KULT_priloga_14.indd 8

25.03.11 15:10

Prof. Katja Sturm-Schnabl (Inšti

Tomanova domačija v Svinči vasi

Z leve: Katja, Andrej, Andrej, Franci, Verica Sturm leta 1942 v taborišču

Vrnitev

Z nepotešljivo bolečino „Veri je umrla“, smo se v juliju 1945 vrnili na Koroško. Nemci – tokrat ko roški Nemci, takrat pač še nisem znala razlikovati in be seda Nemci mi je pravzaprav pomenila nacisti, zakaj do tlej sem spoznala le te vrste Nemce – so nas najprej spet vtaknili v nekakšno taborišče, v jezuitsko vojašnico v Ce lovcu. ... Pred tem se je odvrtela tragična predigra, ki pa je v svoji veri v svobodo ter v zmagoslavnem razpoloženju nisem dojela kot resnično ogroženost. Namreč, koroška deželna vlada, ki je uradovala od julija 1945 dalje, je angleško okupacijsko upravo obvestila, da pri teh repatriacijah ne gre za (pregnane slovenske) Korošce in da jih velja poslati naprej. In tako so v Beljaku, kjer se je vlak ustavil, ob vagonih stali angleški vojaki z naperjenimi strojnicami in nam niso dovolili izstopiti. Mi pa smo kljub temu izstopili, se usedli na svojo prtljago in se nismo pustili ustrahovati. Po dolgotrajnih pogajanjih smo Angležem lahko pojasnili, da smo žrtve nacizma, ki se iz taborišč v Nemčiji vračamo na svoje domače kmetije. Tako nam je bila že drugič uglajena pot v našo osvoboditev. Da, takrat mi je bilo to dogajanje videti kar smešno, z današnjega vidika pa nikakor ne. Danes, ko vse bolj prihaja na dan, da je vsa posest, ki so jo nacisti uropali, arizirali, ostala uropana last in posest roparjev povsod tam, kjer se izvirni lastniki niso vrnili, ki so končali v plinskih celicah ali ki so bili tako ali drugače pokončani. Za to so na voljo številni, še danes dokumentirani primeri. Da, s tega vidika epizoda na železniški postaji v Beljaku ni bila prav nič smešna. Na kmetijah koroških Slovencev so (takrat še) namreč živeli optanti iz Italije, torej Nemci, ki so se v smislu dogovora med Hitlerjem in Mussolinijem vrnili domov v rajh ter na Koroškem dobili svoja posestva.

tut za slavistiko, Univerza na Dunaju) je pred leti v nemščini objavila daljši sestavek o slovenski literaturi. Seveda kot pripomo ček pri pouku. Ko sem ga pred kratkim pre bral, sem se avtorici ponudil, da prvi del pre vedem v slovenščino. Pristop, ki ga uporablja avtorica, se pone kod tudi pri pouku medicine uporablja kot „Experiential learning“ – seveda ne v barbar ski obliki. A prav spomin na barbarstvo iz polpretekle zgodovine človeštva je sporočil nost zapisa spodaj. Večji del opisa tega bar barstva zadeva poskus, kako človeka oro pati njegove identitete. Manjši, a toliko bolj grozljiv del pa zadeva opis „zdravljenja“ v ti stem času. Menim, da bo – tako kot jaz – otrpnil tudi vsak zdravnik, ko bo prebral, s kakšno lahkot nostjo se je Lagerarzt lotil svojega dela. In tako kot jaz bo verjetno vsak zdravnik tuhtal, kaj je bilo injicirano in kam. A če se spomnim tistega časa in pošastnega dekursusa, me nim, da je bila injekcija intrakardialna. In ugibam, ali je bil injiciran strofantin. Ali pa preprosto kar – bencin? Komentar zgoraj in prevod: Marjan Kordaš

O neskončni sreči in najgloblji žalosti Po nekaj dneh smo se končno lahko vrnili domov, v Svinčo vas, na naš ljubljeni Tomanov dvor. Sonce je sija lo, spet sem uzrla pravljično, lepo sijočo domačijsko po krajino, daljna polja, ki so se širila pred mojimi očmi, tako daleč, da nisem mogla videti konca; v daljavi je še vedno prestoloval Visoki Obir, in tako kot nekoč so ga levo in desno spremljale iste gore. Ta toplota, to sonce, ta lepo ta, svoboda, naša hiša – sicer izropana in opustošena, ven dar naš nekdanji in večni dom –, vse to je bilo čudovito in prelepo, tem občutkom sreče, radosti sem se hotela pre dati, a takrat je nekdo – ne vem več, ali je to bil moj oče ali teta – izrekel tole: „Veri pa je morala umreti.“ In takoj se je v mojem srcu spet pojavila tista bolečina, bolečina, ki se je porodila takrat, ko sem svojo mater uzrla „v steklu“, ko je bila njena bolečina tako strašna, da se je zrak okrog nje strdil v led, postal kot steklo, ki se je, medtem ko se je pre mikala proti nam, škripajoče osipalo ob njej. In takrat me je bilo sram, da sem še živela, ko pa je vendar Veri umrla. Tako so pretekli prvi tedni svobode med srečo in boleči no. Sorodniki so nas obiskovali, starši so z veliko vnemo začeli popravljati hišo in kmetijo, za nas otroke so priva bili mladega Slovenca – imenoval se je France Adamič – za domačega učitelja, ki nas je učil, kajti kot otroci iz ta borišča nismo imeli pravice do izobraževanja, ki je bila pridržana nemškemu Herrenvolku. Do začetka šole smo morali vse to nadomestiti. Tako je minilo poletje, vsako soboto smo skupaj molili rožni venec, na koncu vedno s posebnim očenašem za Verico. Zdelo se mi je, kot da je bil ves namen rožnega venca le spomin na Veroniko, in tako je pridobil nekakšen slavnosten, prevzvišen okvir in bi tako lahko postal obred. /.../

ŠTIRINAJST DNI

KULT_priloga_14.indd 9

XIV

25.03.11 15:10

poglejmo čez plot Pripravila

Jerneja Jezernik

Gorazd Vilhar,

umetnostni zgodovinar in fotograf iz Ljubljane, skupaj s svojo ženo Charlotte Anderson, kulturno antropologinjo in pisateljico, že četrt stoletja živi in ustvarja na Japonskem. V deželi vzhajajočega sonca, ki jo je pred nedavnim silovito prizadela naravna in nuklearna katastrofa, s svojimi očmi gaidžina, tujca, razkriva mistično bistvo stare in sodobne Japonske, njen božanski detajl.

Razstava »Božanski detajl« v Svečah Takšen je bil tudi naslov Gorazdove fotografske razstave, ki je bila pred kratkim na ogled v Cankarjevem domu v Ljubljani, zdaj pa prihaja tudi na Koroško. Na ogled bo – tudi kot prodajna razstava za žrtve nedavnega apokaliptičnega potresa in uničevalnega cunamija na Japonskem – v Galeriji Gorše v Svečah. Otvoritev bo 9. aprila 2011 ob 16. uri, 10. aprila pa si jo boste lahko ogledali od 10. do 17. ure. Na pobudo Alenke Weber Inzko razstavo pripravlja SPD Kočna iz Sveč.

Letos si

XIV

KULT_priloga_14.indd 10

Tokio, Ja

Japonska zasluži najlepše č

Charlotte in Gorazd na Japonskem živita in ustvarjata že 26 let. Charlotte je kulturna antropologinja in avtorica številnih knjig o kulturni in duhovni zgodovini dežele vzhajajočega sonca, Gorazd pa s svojim očesom skozi fotografski objektiv bdi nad božanskimi detajli mistične Japonske. – Kako sta doživljala katastrofo, ki je Japonsko namesto pomladno razcvetenih češnjevih cvetov presenetila z apokaliptičnim potresom in s cunamijem? Charlotte Anderson: »Zaradi manj še zdravstvene težave sem morala v bolnišnico. Moj mož Gorazd je odšel v Kjoto zaradi priprav na fotografsko razstavo o tamkajšnjih festivalih. Ko je dobil moje sporočilo, da sem zbolela, se je s prvim vlakom odpeljal nazaj v Tokio. Bil je ravno na železniški posta ji v Chibi, ko je prišlo do potresa. Po vedal mi je, da se je moral oprijeti sten, da je lahko ostal pokonci. Ker sva bila oba precej daleč od epicentra, sva ka tastrofo „občutila“ večinoma prek tele vizije. Sama pa sem, na primer, iz svoje bolniške sobe v daljavi videla, kako je prišlo do izbruha požara v neki naftni rafineriji v predelu Chiba. Telefonske zveze so bile ob sunku nenadoma pre kinjene, večina vlakov ni več vozila.« Gorazd Vilhar: »Ko sem po potresu po

Gorazd Vilhar in Charlo

nekaj urah vendarle dobil taksi, da sem lahko prišel domov, so bile vse stvari v stanovanju raztresene po tleh. In naji no mačko je potres tako prestrašil, da se je za nekaj časa skrila neznano kam. Ko so Charlotte v soboto odpustili iz bolnišnice, je bilo dvigalo v našem blo ku pokvarjeno. Zaradi potresa je prišlo do tehnične okvare. Charlotte je mora la pripešačiti v sedmo, naši precej sta rejši sostanovalci pa celo v 12. nadstro pje. Ves čas pa se seveda bojimo tudi nuklearne katastrofe.« O čem človek razmišlja v takšnih trenutkih? Charlotte Anderson: »Mislim, da člo vek v takšnih trenutkih doživlja pred vsem strah, preprosto ne veš, kaj se bo zgodilo s teboj in svetom v naslednjem trenutku.« Gorazd Vilhar: »V supermarketu sem po potresu doživel, da mi niso hoteli prodati več kot dveh steklenic vode in več kot enega paketa toaletnega papir ja. Najine izkušnje ob tej katastrofi si cer niso bile resne ali neposredne, toda že samo spremljanje dogodkov po tele viziji nama je jemalo sapo, ko sva gle dala ljudi, kako so iz višjih leg opazo vali rušilni cunami, ki jim je odplaknil vse, kar so imeli ... Življenjsko delo in

finančne naložbe, dom in lastnina, vča sih tudi družinski člani – vse to je pre prosto izginilo v trenutku! Zelo dolgo bo trajalo, da se bo stanje znova znor maliziralo. Za mnoge pa nikoli ne bo več tako, kot je bilo. Ob tem nam je pri šlo v zavest, kaj je to moč narave, tako da jo še bolj spoštujemo, predvsem pa se zavedamo, da jo moramo bolje za ščititi. Mislim, da je bila to za ljudi po vsem svetu zelo zanimiva izkušnja, saj so videli, kako prijazni in disciplinirani so bili Japonci v tej krizni situaciji. Ve čina se je vedla lepo, bili so potrpežljivi in ubogljivi. Niso ropali, kot se je to ob podobnih situacijah dogajalo drugod po svetu. Za to jih lahko občudujemo, lahko so nam dober zgled.« Kako sta sploh prišla na Japonsko? Znano je tudi, da v tej deželi poleg skupnega zasebnega življenja že leta skupaj ustvarjata tudi poklicno. Ali tujec, japonsko gaidžin, sploh lahko postane enakopraven in spoštovan del japonske kulturne scene in družbe? Se je vama to posrečilo? Kako bo z vajinim delom po tej zadnji katastrofi? Charlotte Anderson: »Res je, skoraj ve dno delava skupaj. To je obema v veli ko zadovoljstvo in veselje! Jaz v glav nem pišem prispevke o kulturni in

ŠTIRINAJST DNI

25.03.11 15:10

Charlotte Anderson

io, Japonska še

češnjeve cvetove duhovni zgodovini Japonske, Gorazd pa fotografira. V angleščini sva izdala že kar nekaj knjig: „Matsuri – svet ja ponskih festivalov“, „Kjoto – kulturni postanki“, „Ljubezniva darila – japon ska sveta darovanja“, „Tokio, Tokio, Tokio“, „Neprimerljivi japonski vrto vi“ in druge. V teh mesecih pa pripra vljava že novo, ki bo izšla konec tega leta.« Gorazd Vilhar: »Ko sva se sredi osem desetih let odločila, da se bova preseli la na Japonsko, je šlo z jugoslovanskim ekonomskim položajem vse bolj nav zdol. Iskala sva priložnost, da bi lah ko bolje spoznala daljni azijski vzhod in dobila tržišče za najino ustvarjal no delo. In kot po naključju se nama je zgodila prav Japonska. Začela sva z majhnimi, toda dragocenimi projekti, in vse to sva potem postopoma izgra jevala. Zdaj želiva nadaljevati z delom, ki sva si ga zgradila na temelju najine ga ugleda.« Japonski obiskovalci fotografske razstave z naslovom „Božanski detajl“, ki je bila to zimo na ogled v preddverju Cankarjevega doma v Ljubljani, so povedali, da zna Gorazd pogledati na Japonsko s posebnega zornega kota, takega, ki zna duhovne vrednote ja-

ponske zgodovine prenesti v japonsko sedanjost in v detajlih ujeti mitično bistvo Japonske. Se je s to zadnjo katastrofo na Japonskem ta zorni kot kaj spremenil? Je postal širši, morda celo globlji? Charlotte Anderson: »Ob taki katastro fi človek kar naenkrat spozna, da lah ko njegovo življenje v trenutku uga sne. In da morava stvari, ki jih hočeva z Gorazdom še uresničiti, narediti ta koj, zdaj, brez odloga! Zdaj si ne mo rem več privoščiti, da bi omahovala, kot sem bila to navajena početi doslej.« Gorazd Vilhar: »Celo Japonci sami ne vedo veliko o tistih plateh svoje kultu re, ki jih sam ujamem na svoj stari fo tografski film znamke Fujichrome. To delo bi seveda rad nadaljeval. Mogo če se bodo ljudje – tukaj in tam – po tej katastrofi bolj zavedali vrednosti tega mojega umetniško-zbirateljske ga dela.« Kaj je za vaju najbolj magičen božanski detajl Japonske? Charlotte Anderson in Gorazd Vilhar: »Gotovo je to „tatesuna“, peščeni sto žec, ki stoji pred 1300 let starim šintoi stičnim svetiščem v Kjotu. Potres ga ni uničil, saj je bil dovolj stran od epicen tra. In tudi če bi ga, bi ga menihi v sve

tišču nedvomno takoj obnovili. Števil ni ljudje gredo preprosto mimo njega in večina ne razume njegovega pome na, fotograf pa lahko s svojim značil nim pogledom ujame njegovo mitič no bistvo. Eden od kritikov, japonski umetnostni zgodovinar ter profesor estetike Hidemiči Tanaka, je zapisal, da Gorazdove fotografije obujajo lepo te japonskih duhov, za katere pogosto pozabljamo, da so še živi.Šintoistična religija ima pridih večnosti, izhaja iz narave, občasno oživljajo njene stare običaje. Vsa ta svetišča in vsi ti tem plji, ki jih občudujemo zaradi njihove lepote, so zgrajeni tako, da so preživeli že tisoče let – celo v deželi potresov.« Kaj je ostalo od esence Japoncev in dežele vzhajajočega sonca po letošnji apokaliptični katastrofi? Je Japonce kaj spremenila? Charlotte Anderson in Gorazd Vilhar: »Esenca japonskega prebivalstva osta ja ista. Mislim pa, da bodo Japonci kot posledico tega strašnega dogodka v svoje življenje vnesli več duhovnosti kot prej. Da bodo znali bolj gledati z dušo kot z očmi. Sicer pa komaj čaka va, da se začne letošnji praznik pomla di, praznik češnjevih svetov – Japon ska si letos zasluži najlepše doslej ...«

ŠTIRINAJST DNI

KULT_priloga_14.indd 11

XIV

25.03.11 15:10

feinigovi Andrej Feinig

moli & duri

Zgoščenka leta Pod naslovom »Igraj kolce« je dekliški zbor Zavoda svetega Stanislava iz Ljubljane pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič izdal eno najlepših zgoščenk zadnjih let. Na njej najdemo 18 pesmi. Od teh jih je bilo šest posnetih v živo. Zbor je zaslovel leta 2009, ko je v Oslu osvojil prvo mesto na evroradijskem tekomovanju »Let the Peoples Sing/Naj narodi pojo«. Desetletja prej je isto nagrado osvojil že Lojze Lebič z radijskim zborom iz Ljubljane. Helena Fojkar Zupančič je idealna zborovodkinja: ima solopevsko in glasbeno-pedagoško znanje, dodatno pa še izredno intuicijo za mlade pevce. Osvojila je že nič koliko nagrad. Pred leti se je žal prekratko predstavila z zborom sv. Nikolaja iz Litije na pevski reviji Koroška poje. Posnetki na zgoščenki izpričujejo izredno lahkotnost in prisrčnost petja. Pri nekaterih posnetkih dobesedno začutiš valovanje simpatije med pevci in poslušalci, čeprav vsi posnetki niso nastali v živo. Čisti akordi so zares čisti in svetli, ko se pojavi disonanca, pa je to še toliko bolj izpovedno. Na zgoščenki izstopata dve pesmi. To sta švedski narodni pesmi, ki izstopata z globino in s predanostjo petja. Domnevam, da je moralo poslušalcem med tekmovanjem v Oslu seči globoko do srca, ko jim je slovenski zbor zapel njihovi domači pesmi v taki popolnosti.

XIV

KULT_priloga_14.indd 12

Igra brez morale – Pa

itali la ne

ogrizki

ojavijo se le redko – ti sti pridigarji, ki razkrinka jo greh, ki s prstom potipa jo v zagnojene in smrdljive rane v naši družbi. Eden takih je prav gotovo koroški pisatelj Josef Winkler, ki ob svo jih drznih poletih v sam parnas sodobne nemške literature ne za pira oči pred „drekom“ pred na šim koroškim pragom. Pred nedavnim sem mu prisluh nil na nastopu v zakajeni in do zadnjega kotička polni kavar ni Theatercafe v Celovcu, kjer je, podobno srditemu pridigarju, spet enkrat „gajžlal“ koroška jav na močvirja, ki smo se jih očitno že tako navadili, da so nam deve ta briga. Spet enkrat je Josef Winkler tar nal zaradi zapravljanja javnega denarja, se zapičil v vodilno funk cionarsko kliko v deželi, ki ob prodaji deželne banke svetoval ca nagradi s šestimi milijoni evrov za celih šest tipkanih strani na svetov, hkrati pa najbolj pomo či potrebnim sodeželanom zna tno zmanjša podporo za gorivo in jim slepi oči z delitvijo milošči ne stotaka. Ja, v kakšni deželi pravzaprav ži vimo? Ja, kakšni ljudje pa smo, da se očitno ne zavedamo več naj osnovnejše čednosti civilne druž be, ki stopi v protestniške vrste in pomete s funkcionarji, ki so izgu bili vsak čut za pravičnost, za so lidarnost s ponižanimi, ki živijo v gnilem ozračju, kjer velja samo še geslo „part of the game“? Vča sih dobi človek vtis, da je ta ci nični „del igre“ že splošnoveljav ni kodeks družbenih voditeljev in tistih, ki delajo izključno v la stno korist in brez vsakega sra mu spravljajo premoženje v la stni žep. Še ni tako dolgo od tega, ko smo imeli tako ravnanje za balkan

sko, ga pripisovali samo požeru škim profitarjem v tako imeno vanih deželah v tranziciji. Očitno smo spregledali, da so se isto ble ferstvo in oderuštvo in ista kra ja že davno zaredili tudi v naši deželi – in pri sosedih. O tem zgo vorno pričata primera avstrij skega in slovenskega poslanca v Evropskem parlamentu, Strasser ja in Thalerja, ki sta odstopila s svoje funkcije. A to šele pod priti skom dejstev in odmeva, ki se ga v javnosti ni dalo preslišati. Da se vrnemo na Koroško, malo po kopitu verza iz pesmi Vla da Kreslina: »To pri nas ni mo žno!« Po vseh malverzijah prete klih let, po vseh polomijah, ki so jih zakrivili koroški politiki, se v naši deželi, ki – sumim – res leži za devetimi gorami, in v koroški nomenklaturi nič ne zgane. Nih če ne odsto pi, nihče se ne sramuje. To je možno le zara di tega, ker je koroška družba skrajno letargična, ker ni civilna družba, ki bi se uprla in s protesti prisilila krivce, da se poberejo. Sicer ljudje jamrajo, se hu dujejo v malem krogu ob šanku ali pa požrejo, kar so jim zakuhali politiki. Skrajno strpno, skrajno pri vatno, skrajno olikano. Včasih se sprašujem, kaj vse se bo moralo še zgoditi, da bo po stari uporniški pesmi „vkup stopila uboga gmajna“ in se uprla funkcionarskemu napu hu, ki se šopiri na vse strani in se norčuje iz „res publice“, kate ri naj bi bil zavezan, namesto tega pa se gre „part of the game“ in ima javnost za talca. Kako dolgo še?

ŠTIRINAJST DNI

25.03.11 15:10

Preroš gelova

gregejevi

piše Horst Ogris

e – Part of the game

citati G re g e j K r i š t o f

Ali vojna lahko izbruhne?

isti, ki v člankih, radijskih prispevkih in na medmrežju piše jo o drugi svetovni vojni, radi uporabljajo pojem „izbruh“. Vsi dobro vemo, da lahko izbruhne le ognjenik, nenadna bolezen ali pa požar, kvečjemu še, da kdo izbruhne v smeh ali jok. 6. aprila 1941 v jutranjih urah je nacistična Nemčija napadla Jugo slavijo. Napad je oborožena vojaška akcija, z namenom uničiti, one sposobiti nasprotnikove sile. Nenadno nasilno dejanje ljudi užali ali razburi njihovo čustveno stanje, pripelje do sovraštva in nenaklonje nosti, slednjič pa pripelje tudi do fizičnega odpora proti napadalcu. Če hočemo – po mojem sicer zelo težko – lahko k temu pritegnemo tudi Sveto pismo. Deset zapovedi nam kaže, kako naj živimo. Napad je svetoskrunstvo, napad na drugo državo je nedopusten. Posledi ce so hude, dolgotrajne in neprijetne. Nemogoče se jim je izogniti, to vemo tudi na sončni in senčni strani Karavank. Napad zapusti v mislih in čustvih ljudi različne sledove. Harry Mulisch pravi, da se bo človeštvo s posledicami (nacizma) ukvarjalo še čez 50.000 let. Mlade zgodovinarke in zgodovinarje danes zanima obdobje dvanajstih let nemškega rajha med letom 1933 in brezpogoj no vdajo leta 1945. Takole so zapisali: »Zanima nas izziv, da bi po skušali razumeti grozote, moralno podivjanje tistih let. Kako je bilo vse to mogoče?« Jan Karski, rojen leta 1914 kot Jan Kozielewski, je že jeseni 1942 veleposlaništvoma v Londonu in Washingtonu podrobno opisal poljski upor in nemške vojne zločine v Varšavi. Dvakrat so židovski uporniki Karskega vtihotapili in ga spet rešili iz varšavskega geta, kjer je postal priča umorov in grozot nad Židi. Kljub temu poslancev ni mogel prepričati, niso mu verjeli. Zapisal je: »Niso mi hoteli ver jeti. 28. julija 1943 sem imel pogovor s predsednikom Rooseveltom. Toda nihče ni hotel slišati sporočila.« Karski je vse te postaje opi sal že leta 1944 v avtobiografiji, ki je izšla v ZDA. Tam je v popolni odmaknjenosti živel do svoje smrti leta 2000. Zdaj je izšla njegova knjiga: »Jan Karski: Mein Bericht an die Welt«, in sicer v nemščini. Karskemu je posvečena tudi knjiga francoskega pisatelja Yannicka Haenela. V nemščino je prevedena kot »Das Schweigen des Jan Kar ski« (Rowohlt). Osvoboditelji so leta 1945 ogorčeni videli, da so napadi nacistič ne Nemčije na polovico sveta prekoračili vse, kar si človek lahko predstavlja. Za Jugoslavijo je napad pomenil, da so se ljudje dvigni li v upor, ki je kmalu postal vojaški. Nemške oborožene sile nikoli niso imele miru, tako da zgodovinarji trdijo, da je moral wehrmacht v Jugoslavijo poslati preveč vojakov, ki bi jih sicer lahko uporabil na vzhodnih bojiščih. Vojnih žrtev je bilo v Jugoslaviji več kot milijon. Osvobodilna fronta je bila potem med zmagovalci. To je pomenilo, da je bil Tito dobrodošel gost tudi pri protikomunistih. Sprejeli so ga v Beli hiši, z njim so se resno pogovarjali trije ameriški predsedniki, in sicer John F. Kennedy, Richard Nixon in Jimmy Carter. Tita so poslušali, ker se je kot prvi in na široko uprl nacistom. Leta 1948 se je uprl še Stalinu in dolga leta vodil tudi neuvrščene. Titovi partizani so dobili nazaj tudi Primorsko. Preroški motiv v stolnici v Celovcu pred glavnim oltarjem levo. Angelova vreča denarja, ki ga zliva na koroški grb, je že zelo prazna.

“

Torej: v nekdanji Jugoslaviji 6. aprila 1941 vojna ni izbruhnila ...

ŠTIRINAJST DNI

KULT_priloga_14.indd 13

XIV

25.03.11 15:10

k ibic

ZBADLJIVI

PRIGRIZKI

did

D R U Zˇ I N A

in DOM

p r i l o g a mohorjeve družbe celovec

Urednica: G ab i Fra n k

Mohorjeva založba vabi ob 160-letnici ustanovitve na simpozij

Tradicija, žlahtnost, smela zazrtost v prihodnost Dogodek bo potekal v okviru Svetovnega vrha knjige v Cankarjevem domu v petek, 1. aprila, od 13. do 15. ure. Sodelovali bodo rek tor Jože Kopeinig, predsednik Mohor jeve družbe Celovec, Hanzi Filipič, ured nik, Jože Dežman, zgodovinar in publi cist, Miha Vrbinc, Jože Kopeinig ravnatelj Slovenske gimnazije, in Martin Lisec, direktor Mo horjeve Ljubljana. Kulturno bosta sim pozij uokvirila igra lec Pavle Ravnohrib in glasbeni umetnik Janez Dovč. Mohorjeva založ Hanzi Filipič ba Celovec kot prva slovenska založba že 160 let neguje tradi cijo na področju za ložništva. Svoje iz virno poslanstvo kot »učiteljica branja« danes nadaljuje zla sti med slovensko narodno skupnostjo Miha Vrbinc na Koroškem, kot založba pa že deset letja povezuje Slovenijo in Avstri jo s številnimi skupnimi knjižnimi projekti in temami. Mohorjeva založba Celovec se ne ozira le v preteklost, ampak raz mišlja tudi o tem, kako slovensko kulturo in omiko približati novim rodovom Pojavljajo se nove teh nologije, novi pristopi, novi izzi vi; Mohorjeva založba Celovec se smelo ozira v prihodnost.

XIV

KULT_priloga_14.indd 14

Andersenov dan

Knjigo za vsakega otroka na svetovni dan otroške knjige Andersenov dan po vsem svetu praznu jemo 2. aprila. V spo min na velikega dan skega pravljičarja na njegov rojstni dan po delijo Andersenovo nagrado, po številnih državah potekajo pri reditve, branja, ani macije in srečanja z avtorji in avtoricami otroških knjig. Od leta 1971 naprej v Avstri ji praznujemo Ander senov dan. Številne knjigarne otrokom na Andersenov dan po darijo tudi knjige. Le tošnja knjiga obse ga odlomke iz osmih knjižnih del. Več in formacij najdete na »www.andersentag. at«.

Med najbolj priljubljene avtorice otroških knjig sodi avstrijska pisateljica Christine Nöstlinger. Mohorjeva založba je izdala šte vilne prevode, npr. prigode o fantku Francu. Christine Nöstlinger (rojena 13. oktobra 1936 na Dunaju). Avtorica se je sama označila kot divji in jezni otrok. Izhaja iz delavske družine, njen oče je bil urar, mama pa otroška vzgojiteljica. Oče je tr pel kot socialist pod nacionalsocializmom. Po maturi je Nöstlinger želela postati slikar ka, študirala je uporabno grafiko. Po prvem zakonu se je poročila z novinarjem Ernstom Nöstlingerjem. Avtorica ima dve hčerki, živi na Dunaju in na kmetiji v Altmelonu v Niž ji Avstriji. Piše predvsem otroške in mladin ske knjige, dela pa tudi za televizijo, radio in revije. Z več kot 100 knjigami je Christine Nöstlin ger ena izmed najbolj znanih in vplivnih av toric otroških knjig v nemško govorečem pro storu. Njena dela so prevedli v številne jezike, prejela je veliko število nagrad (Hans-Christi an-Andersen-Medaille, Astrid-Lindgren-Me morial-Award). Njeno ustvarjalno delo se je začelo leta 1970 s knjigo »Ognjenordeča Friderika«. V svo jih knjigah se Nöstlinger ukvarja predvsem z otroškimi potrebami in se loteva avtoritarnih in emancipacijskih vprašanj. V njenih knji gah se pojavijo negativni in pozitivni posebne

Kdo je bil Hans Christian Andersen? Hans Christian Andersen, pisatelj in pesnik, rojen 1805 v Odensu, umrl 1875 v Københavnu. Rojstni dan Hansa Christiana Andersena 2. april je mednarodni dan mladinske knjige. Njegov oče je bil čevljar, ki je umrl, ko je bilo pisatelju 11 let. Že v otroških letih se je prepuščal sanjarjenju, želel je postati pesnik in igralec. Napisal je nekaj romanov in gledaliških iger, ki pa so potonile v pozabo. Svetovno slavo so mu prinesle pravljice, ki so prevedene v največ svetovnih jezikov. Kljub slavi je živel samotno življenje. Umrl je 4. avgusta 1875, star sedemdeset let. Andersen je eden najbolj znanih pisateljev na svetu. Med najbolj znanimi pravljicami so Cesarjeva nova oblačila, Deklica z vžigalicami, Grdi raček, Kraljična na zrnu graha, Palčica, Snežna kraljica, Svinjski pastir, Zlatolaska.

ŠTIRINAJST DNI

25.03.11 15:10

k ibic

ZBADLJIVI

PRIGRIZKI

did

D R U Zˇ I N A

in DOM

p r i l o g a mohorjeve družbe celovec

NOVO NA knjižnem TRGU V Mohorjevi knjigarni imajto to liko otroških in mladin skih knjig, da jih celo pro dajajo. Na fo tograﬁji Han zi Mlečnik in vodja knjigar ne Miha Kreutz.

ži, poimenuje pa številne probleme: osamelost otrok, iskanje identitete, puberteta. V družin skih zgodbah nakazuje na težave v zakonu, kar je bilo novost v otroški in mladinski literaturi. Tudi politična vprašanja vpleta v zgodbe, npr. svoje otroštvo v drugi svetovni vojni. Poziva pa tudi k boju proti aroganci, zatiranju in krivici v vsaki obliki. Knjige odlikuje tudi revolucionar nodidaktični vidik. Ravnokar je izšla knjiga Franceve detektivske zgodbe. Franc je star osem let in nekaj me secev. Gabi je Franceva najboljša prijateljica. Kar naprej ima nove konjičke, pri katerih mora Franc sodelovati. Tokrat se mora z njo igra ti detektive. V veleblagovnici cele dneve čaka ta na tatove, toda na koncu sta sama osumljena, da hočeta nekaj ukrasti. Kakšna sramota! Ko pa kasneje oropajo banko, je Gabi prepričana, da je prepoznala storilca. In tega bosta zdaj zago tovo prijela. 59 strani, trda vezava, 2011, ISBN: 97837086 05890, 19.90 evra Tu je izbor nadaljnjih zgodb o Francu: Franceve zgodbe z dedkom, Franceve dojenčkove zgodbe, Fran ceve bolezenske zgodbe, Franceve božične zgodbe, Franceve počitniške zgodbe, Franceve nove zgodbe, Franceve televizijske zgodbe, Franceve pasje zgod be, Franceve nove šolske zgodbe, Franceve nogomet ne zgodbe, Franceve zgodbe s konji, Franceve čveka ške zgodbe, Druge Franceve nogometne zgodbe, Vse o Francu, Franceve šolske zgodbe. Vse knjige je mo goöe kupiti v Mohorjevi knjigarni. Andersenova nagrada Nagrado Hansa Christiana Andersena podeljuje IBBY – International Board on Books for Young People, to je mednarodni kuratorij 70 držav, ki nagrado podeli vsaki dve leti. To je priznanje za ugledne avtorje in ilustratorje otroških knjig. Vsaki dve leti tako počastijo do 50 avtorjev, risarjev in tudi prevajalcev. Med njimi je bil tudi lani Tone Pavček. Letos prejme nagrado avstrijska ilustratorka Lisbeth Zwerger in danski raziskovalec Sven Hakon Rossel, profesor skandinavistike na Dunaju. Priznanje pa bodo posredovali tudi japonskemu mestu Funabshi, kjer imajo Andersenov park. Podelitev nagrade bo na sporedu 2. aprila v danskem Odense, rojstnem kraju Hansa Christiana Andersena.

Karavanke brez meja Karavanke so najdaljše slovensko gorovje. Njihova slemena z najvišjim vrhom Stolom (2236 m) se vlečejo 120 km daleč od Trbiža do Slovenj Gradca na slovenski strani in od Podkloštra do Labota na avstrijski. Karavanke so dolga leta veljale kot ideološka meja med vzhodnim in zahodnim blokom. Avtor Gerhard Leeb se je podal na pot v kraje ob vznožju Karavank z namenom, da Karavankam odvzame njihovo politično ustvarjeno nepremostljivost. Knjiga v prvi vrsti ni vodič v gorski svet Karavank, temveč kul turnozgodovinski priročnik. Medtem ko v prvem delu opisu je favno, ﬂoro in geologijo gorovja, v drugem razkriva lepote, posebnosti, kulturnozgodovinske trenutke (npr. izkopanine, obi čaje, arhitekturo) in čudovite izletniške cilje v krajih vzdolž Ka ravank in v njihovih višinah. Obenem pa avtor poskuša ujeti sku pno zgodovinsko tradicijo obeh strani Karavank. Knjiga torej popelje bralca na pot od Trbiža skozi posamezne občine na avstrijski strani do Labota. Na mejnem prehodu Vič prečka v Slovenijo ter vodi naprej od Dravograda, vmes zajame Velenje in prelepo Škofjo Loko ter se konča v Kranjski Gori. Krstna predstavitev priročnika je potekala v Infosredišču Tri glavska roža Triglavskega narodnega parka (TNP) na Bledu, kot pogovorna partnerja pa sta knjigo predstavila bivši direktor TNP Janez Bizjak in predsednik Slovenskega planinskega društva Hanzi Lesjak. Oba poznavalca Karavank sta vsak s svoje strani orisala osebno doživljanje gorskega grebena s skupnimi točka mi in razlikami, spregovorila o ogleda vrednih čudesih na obeh straneh in pozdravila ukinjanje gorovja kot politične meje, ki je predolgo prekinila skupno tradicijo in kulturo ter razdvajala lju di. Mohorjeva založba Celovec je zaradi začrtanja tesno povezana s politično mejo Karavank, saj so tudi zanjo postale Karavanke ločnica do slovenskega kulturnega prostora. To je založbo spod budilo, da prek publikacij skuša ohraniti povezanost med obema stranema Karavank. V to tradicijo in poslanstvo sodi tudi priroč nik »Karavanke brez meja«, ki obuja novo medsebojno spozna vanje ljudi in življenjskega prostora. Na obeh straneh gorovja je najti mnogo podobnega, skupnega, a tudi različnega. Gerhard Leeb, avtor in publicist, je bil rojen leta 1952 v Bodensdorfu na Gornjem Koroškem. Od 70ih let preteklega sto letja si prizadeva za ohranitev življenjskega prostora v Alpah. S knjigo »Alpenfeuer« (Ogenj v Alpah) je prejel leta 1996 nagrado za okoljevarstvo dežele Koroške. Z enako nagrado za delovanje v okviru okoljevarstvenih organizacij in različnih pokrajinskih in naravovarstvenih dejavnosti ga je l. 2006 odlikovalo mesto Be ljak. Po njegovi zaslugi so nastale razne publikacije, ideja o »Alp skem mestu leta« in vzpostavitev »Alpskega arhiva«. Leeb objav lja vodnike o naravi in kulturi in je juror pri podeljevanju naslo va »Alpsko mesto leta«. Živi in deluje v Beljaku. GERHARD LEEB: KARAVANKE BREZ MEJA. 336 STraNi, BroŠiraNo,

ŠTIRINAJST DNI

KULT_priloga_14.indd 15

XIV

25.03.11 15:10

pokaži

jez ik

P riPraViLa J ERNEJA J EZERNIK

»Besedilo je sporočilo – nekaj se nekomu pove ali napiše, z besedami ali z drugimi znaki. Be sedilo so besede, postavljene v (ne)smiseln red. Torej na dan z besedilom!« Tako so na svoje vabilo k sodelovanju na literarnem natečaju Promladi v imenu Volbankove ustanove zapisa li prireditelji. Ker pa smo seveda pri Nedelji še posebej radovedni, kako se sočloveku kaj lepe ga in zanimivega literarno pove, smo obiskali mlade nadobudne pisatelje na ljudski šoli v Glo basnici.

Magdalena Piko in Selina Dumpelnik

S Promladjo v literarno pomlad Motivacija je vse »Najprej sem svojim učencem po skušala nekaj povedati o znamenitem Korošcu, po katerem je Volbankova ustanova dobila svoje ime. Njegova življenjska zgodba jih je močno nago vorila, predvsem zato, ker je Volbank, po poklicu zdravnik, veliko storil za Slovence in pomagal mnogim lju dem. Seveda nisem pozabila omeniti, da jim tudi po svoji smrti pomaga še kar naprej. Iz fonda njegove ustanove so na primer dijaki na Slovenski gim naziji dobili lepo šolsko igrišče. Prav tako pa ta ustanova pomaga tudi pri izobraževanju otrok, ki prihajajo iz revnejših družin. Ne gre se čuditi, da so se moji učenci potem skoraj samo umevno odločili, da bodo s svojimi prispevki sodelo

vali na literarnem natečaju Promla di Volbankove ustanove,« je povedala učiteljica Adele Božič, ki z žarom po učuje na dvojezični ljudski šoli v Glo basnici. »Aha, če je pa tako, smo z ve seljem zraven!« so povedali. In potem so začeli pridno delati. Iz brali so si svojo temo, največkrat ži vali, se naučili besed, ki so jih potre bovali, jih povezali v stavke, stavke pa nazadnje spletli v privlačno zgodbo. Vse skupaj bodo četrtošolci ljudske šole iz Globasnice jezikovno in stili stično pridno pilili še vse do 5. maja, ko se izteče rok za oddajo besedil. »Tako se učenci res ustvarjalno ukvarjajo s slovenskim jezikom, za kar ponavadi pri pouku kar prerado zmanjka časa. Je pa res, da je takšno delo za učitelje in učence zelo zah tevno,« je prepričana Adele Božič. »Zato bo vsako napisano be sedilo čisto posebna dragocenost.« Muce so za zgodbe the best! Tako Magdale na Piko kot tudi Selina Dum pelnik, obe četrtošolki, sta se odlo

čili, da bosta na literarnem natečaju Promladi sodelovali z zgodbo o do mači muci. Zgodbe o živalih so pač magično privlačne. »Sodelovanje na natečaju je zame odlična vaja v pisanju. V svoji zgod bi bom opisala muco, ki sem jo do bila za rojstni dan. Ime ji je Tina. Je zelo nagajiva, včasih vame celo zasa di svoje krempeljce. A ji ne zamerim. Svoj dom ima v moji otroški sobi. Ka dar jo spustimo ven, večkrat prine se domov kakšno ulovljeno miško ali ptička. Zanimivo je, da zna tudi moja muca Tina pripovedovati zgodbe, a jih ne razumem, ker jih pripovedu je le v mačjem jeziku,« je navdušena Magdalena Piko. Mucka je najljubša žival tudi za Seli no Dumpelnik. »Ko nam je poginila prejšnja muca, sem bila tako žalostna, da so mi starši kmalu kupili novo.« Je rjava, črna in bela, sliši pa na ime Kitty. »Mijavkanje ji gre zelo dobro od rok, no, od tačk, še posebej takrat, kadar prosi za hrano.« Selina Dum pelnik bo v svoji zgodbi tudi opisala, kako je treba skrbeti za domačo žival. Kitty je res prava muca, saj najraje od vsega – lovi miške! Te so zanjo prava poslastica. Za Selino pa bo, vsaj tako pravi, najslajša poslastica zgodbica, ko jo bo napisala do konca. Morda ji takrat njena Kitty na repku prinese celo nagrado!

Pridno pri delu. Z leve: Selina Dumpelnik, učiteljica Adele Božič in Magdalena Piko

IMPRESUM: Štirinajst dni je mesečna kulturna priloga cerkvenega časopisa Nedelja. Lastnik in izdajatelj: Ordinariat krške škofije. Slovenski dušnopastirski urad. Uredila Jerneja Jezernik in Vincenc Gotthardt. Glavni urednik: Hanzi Tomažič; lektorirala Jerneja Jezernik. Tel. (0463) 54 5 87 35 20, jezernik@nedelja.at / gotthardt@nedelja.at. Tisk: Mohorjeva Celovec

XIV

KULT_priloga_14.indd 16

ŠTIRINAJST DNI

25.03.11 15:10