Božična priloga Nedelje - 2016 by redakcija Nedelja

dec.

PRILOGA

XIV

Glej zvezdice

DNI

Š T I R I N A J S T

D R U Ž I N A

i n

D O M

BOŽIČ 16

božje ...

b o ž i č

2016

Delo rok osrečuje ljudi micka opetnik

XIV

ŠTIRINAJST DNI

Bistrica v Rožu. S hitrimi in preciznimi gibi oblikuje klepar podjetja Hedenik pločevino za novo streho. Globasnica. Klienti delavnice Florian oblikujejo božične voščilnice – delo teče počasi, a veselje ob delu je tem večje. V obeh delavnicah je mogoče slišati pogovor in šum strojev. Vlada ustvarjalnost. Nastaja nekaj novega. V obeh delavnicah se trudijo, da zadovoljijo svoje stranke. V predbožičnem času pa iz delavnic nastanejo poslovni partnerji. Božične voščilnice iz delavnice Florian razveselijo podjetnika Marijo in Roberta Hedenika in njune sodelavce in po njih vse stranke, ki so v letošnjem letu dobili »novo streho nad glavo«.

Delavnica Florian, v neposredni bližini ljudske šole in otroškega vrtca v Globas nici, je v teku let postala dom in delov no mesto ljudem s posebnimi potrebami. Trenutno obiskuje delavnico 13 oseb, ki prihajajo iz bližnje in daljne okolice. »Cilj našega dela je opogumljati in spodbujati kliente k samostojnosti,« pravi voditelji ca delavnice Simona Roblek. Delavnico je pred nekaj leti odprla koroška Caritas z namenom povezovanja ljudi s posebni mi potrebami čez mejo. Leto dni je de lavnica v Globasnici sodelovala s centrom CUDV v Črni, danes jo obiskujejo samo Korošci in v varnem zavetju svetle in velike hiše doživljajo sprejetost in podporo pri vsakdanjih opravilih. Spremljevalci delavnice Florian obliku jejo delovni vsakdan v rit mu leta. V vigrednem in poletnem času posvečajo veliko časa zelenjavi, ki jo gojijo v velikem rastlinjaku. Ob delu z rastlinami se klien ti učijo sprejemati odgovornost in opraviti delo do konca. Spremljeval ci jih uvajajo v delo in k samostojnosti. Z dvojezičnimi opisi sadik in zelenjave se klienti učijo tudi slovenskega jezika, ki ima v dvojezični delavnici samoumevno mesto. Tedenski tečaj slovenščine obis kujejo klienti skupaj s klienti iz delavni ce Veronika v Brežah.

DELAVNICA FLORIAN

Svojo kreativnost klienti izživljajo ob delu z glino. V sodelovanju z umetnikom Al bertom Mesnerjem in inštitutom Urban Jarnik so razvili glinaste tablice s hišni mi imeni. Pisane hišice uokvirjajo najraz ličnejši vzorci in dajejo domačim hišnim imenom okvir, in jih na ta način ohranja jo pred pozabo. Unikatno izdelane hišne tablice ljudje iz okolice radi naročajo, na ročajo in kupujejo pa tudi razne druge iz delke iz gline in tako podpirajo delo kli

entov v delavnici Florian. Veliko časa so klienti delavnice Florian v letošnjem letu posvetili obnovi pohištva za gostinski obrat »Mag das« v Celovcu. Koroška Caritas je na številnih bolšjih trgih nakupila pohištvo, nekaj pohištva pa vze la iz svojih trgovin. »Pol leta smo brusili, popravljali in obnavljali stole, mize in omare,« pripovedu je Simona Roblek, ki je vesela civil nika, izučenega mizarja, ki je delal s klienti in jim pomagal pri natanč nem delu. Spretni prsti in natanč no delo so bili potrebni tudi v je senskem času, ko so v delavnici izdelova li božične voščil nice za podjet je Hedenik v Rožu.

PODJETJE HEDENIK

Že tretjič je de lavnica Florian prejela naročilo za 500 božičnih vo ščilnic. »Sodelavka Victo ria je imela idejo, da na karticah oblikujemo božično drevo z bese dili iz časopisa Nedelja in vsi smo bili navdušeni,« opisuje Simona Roblek idejo za letošnje voščilni ce. Kup starih Nedelj, zelen papir in lepilo so bili sestavni deli lepih kartic. In tudi pri tem delu je bilo v ospredju samostojno delo klien tov. Torek, v prvem tednu adventa, je bil za kliente delavnice Florian prazničen dan. Skupaj z voditelji co Simono Roblek so se odpeljali na Bistrico v Rožu, v prtljažniku so imeli 500 lepo izdelanih božič nih voščilnic. Podjetnika Robert in Marija Hedenik sta jih spreje la v svojem podjetju. Že več ko 30

let je družinsko podjetje Hedenik kompetenten partner na področju streh in fasad. »Z našim delom in storitvami smo na poti pri ljudeh – od starih do mladih. Za nas je po memben osebni kontakt s stranka mi. Za vsako stranko si vzamemo veliko časa, tako da ob skupnem načrtovanju nastane kaj lepega,« pravi Marija Hedenik, ki poudarja čustveno povezanost do strank, ki zagotavlja dolgoročno gospodar sko povezanost. Marija in Robert Hedenik sta kli ente delavnice Florian sprejela za isto mizo, pri kateri sprejemata svoje stranke in kjer kujeta načrte za nove strehe in fasade. Ob okusni malici so se pogovarjali kot poslov ni partnerji. Medtem ko so enim besede le počasi drsele iz ust, so drugi strokovno razmišljali o so delovanju. V pogovoru je bilo mo goče čutiti veliko spoštovanje. »Vi ste zame podjetje. Zato smo spet naročili voščilnice pri vas. Z vašim delom osrečite nas, mi pa s karti cami osrečimo naše stranke, ki se veselijo vaših lepih, unikatnih iz delkov. Lepe kartice so reklama za naše podjetje,« se zahvaljuje Ma rija Hedenik klientom iz delavnice Florian za ročno izdelane voščilni ce, ki odsevajo vsaka zase poseb nost, saj so jih izdelali tudi posebni ljudje. Da krasijo voščilnice bese dila iz Nedelje, ki obhaja v tem letu 90letnico, je za Marijo Hedenik dodatni poklon cerkvenemu listu. Spoštovanje do ljudi s posebnimi potrebami je njej in možu Rober tu vodilo, da bo podjetje ohranilo tudi v prihodnosti dobre veze do delavnice in se bodo ponovno do govorili za skupni projekt.

ŠTIRINAJST DNI

XIV

b o ž i cˇ

2016

»Tam je rodila BOŽIČNI ORATORIJ

zveličarja ena devica …« Vincenc Gotthardt

Božični oratorij skupine Akzent med spominom na iskanje prenočišča svete družine in današnjim blodenjem tisočerih beguncev »Ovčice skačajo, pote nam kažajo no ter u Betlehem, čir je naš Mesijas ro jan.« Tako pojejo trije pastirji dve pesmi, znani iz Pastirske igre Andreja Schusterja Drabosnjaka. Dva od pa stirjev, Hanzi Lesjak in Štefan Ress mann, sta bila pred desetletji pred Drabosnjakovim domom na Kosta njah igralca v Pastirski igri. Tokrat se jima je pridružil še tretji pastir Mar ko Ressmann. Ravno pojejo pri pra izvedbi Božičnega oratorija v rožan ski katedrali v Ločah. Na koledarju je zapisan 9. 1. 2016. Eno uro pred za četkom je še deževalo in dež je spro ti zmrzoval. Pravzaprav čudež, da je cerkev nabito polna. Tako se spominja dirigentka in ko ordinatorka Anica Lesjak-Ressmann praizvedbe Bočičnega oratorija sku pine Akzent. »Tega občutka zado voljstva po izvedbi oratorija pravza prav ne moreš poplačati z nobenim darilom. Ta občutek je ostal in traja.« Anica Lesjak-Ressmann je prepriča

XIV

ŠTIRINAJST DNI

na, da je bila mladinska pevska skupi na Akzent rojena pod dobro zvezdo. Nad 33 let že skupaj prepevajo. Mno go uspešnih nastopov in skoraj 1500 vaj jih je močno povezalo. Pa se je zgodilo, da so prejeli vabi lo iz Gorjan v Ziljski dolini, da bi pev sko oblikovali sveto mašo na praznik Jezusovega krsta, 11. januarja 2015. Skupina Akzent je nastopila in Ani ca Lesjak-Ressmann se je med nasto pom v svojih mislih znašla spet pri že nekaj let stari želji, da bi s skupino za adventni čas napravila kaj posebnega. Prav v cerkvi v Gorjanah je ta njena želja postala še posebej jasna: ne bi bilo treba pripraviti kakšnega dodat nega adventnega koncerta, saj jih je že dovolj, narediti je treba »nekaj po sebnega, da bi izstopali«. S to svojo mislijo je šla že utečeno pot. Srečala se je s pevci in razmišlja li so o posebnosti, kar naj bi izstopa lo. »Vrstile so se ideje in kar kmalu nam je bilo jasno, da hočemo naredi ti nekaj izredno božičnega.« Peli naj bi Skupina akzent in Mladi akzent (vodstvo Angelika Lesjak). Že nasled nja misel je bila: »Kaj, ko bi povabi li k sodelovanju tudi naše duhovni ke«? Morda v vlogi treh kraljev? In ker so bili nazadnje štirje duhovni ki, ki bi lahko sodelovali, so iz treh kraljev postali štirje kralji. To so Ju rij Buch, Peter Olip, Marian Schuster

in Stanko Olip. Da bo to »nekaj izred no božičnega«, nekaj obširnejšega, pa se morajo zahvaliti dekanu Stan ku Olipu, ki je v razmišljanja posegel s predlogom: »Napravimo oratorij!« Oratorij prihaja iz latinščine ora re (moliti) in opisuje glasbeno obliko dramskega, večdelnega svetega bese dila, pri katerem običajno sodelujejo več solistov, zbor in orkester. Zdaj so ob pevskih elementih manjkali samo še igralci in solisti. Kmalu so bili enotni, da je treba v Božični oratorij vključiti Mladinsko igralsko skupi no SKD Jepa-Baško jezero z režiser ko Alenko Hain in mentorico Ange liko Nessl-Zeichen. Ni trajalo dolgo in bilo je jasno, da bodo za sodelova nje prosili prečnega flavtista Jakoba Slavkova in organistko Špelo Filipič. Po premieri je pred premiero. Da »Božični oratorij« ne bi šel v pozabo, se je blizu 50 sodelujočih odločilo, da ta božični glasbeni dogodek posna mejo in izdajo na zgoščenki. Na sne manju se je porodila naslednja zami sel. Tokrat jo je izrekel Marian Schuster: »Kaj če bi šli z Božičnim oratorijem gostovat?« Mimogrede je bil predlog tudi za kraj. »V Šmihel na primer.« Tam sta bila kaplana Stan ko Olip in Marian Schuster, sedanji župnik v Šmihelu Slavko Thaler pa je bil kaplan v Št. Jakobu in na Pečnici. Od maja 2016 dalje je bilo jasno: Bo žični oratorij bo mogoče poslušati v soboto, 7. januarja 2017, ob 18. uri v

p re m i s l e k *

Tišina naredi v človeku prostor za druge B

ožič se pravzaprav začenja s tišino. S tišino vseh ljudi, ki so kakorkoli vpleteni v to najbolj nenavadno zgod bo vseh časov: zgodbo o prihodu Boga med ljudi. Za kaj ni Jožef ničesar rekel Mariji? Zakaj Marija ni ničesar po jasnjevala? Zakaj Jožef ni ničesar vpraševal angela?

farni cerkvi v Šmihelu. Pred božičem pa so Božični oratorij izvedli v kapeli šolskih sester v Št. Petru. »Božič se pravzaprav začenja s tiši no.« – To je eden prvih stavkov, ki jih izrečejo igralci v igri, ki spremlja pet je starih božičnih pesmi, glasove iz prečne flavte in orgel. Dve pesmi sta tudi še rosno sveži. Besedilo in melo dijo je napisala mlada Veronika Les jak. »Božič je tu« je naslov ene in se ujema z vsemi drugimi. Tudi z vsebi no, ki sega daleč v preteklost in pri stane v današnjih dneh. Beg je bil ak tualen pred več ko dva tisoč leti in je kako sodoben šele danes, ko voj na podira mesta, ki so včasih stilizira no narisana kot ozadje marsikaterim jaslicam, in sili ljudi k begu. In tako prihaja v tišino melodij tudi sporo čilo »Ljudje smo. Začnemo kot ljud je, končamo kot ljudje. Najprej ljudje. Nazadnje ljudje. Če nismo ljudje, ni smo nič.« Ta Božični oratorij je več ko le tiho zbujanje spominov na otroštvo. Za Anico Lesjak-Ressmann to ni le kon cert, je tudi molitev, prošnja in za hvala, da, tudi del vere, ki ima močne korenine v vsakoletnem doživljanju božiča.

Božični oratorij, v soboto, 7. januarja 2017, ob 18. uri v farni cerkvi v Šmihelu nad Pliberkom

Ker Bog k človeku ne prihaja z besedami, marveč s tišino. Z globoko tišino, v kateri se človek odpove svojim sodbam in samo je. Tih in miren. Kajti nekje znotraj, tam blizu, kjer se duša dotika srca, je nezmotljivo tiho. Potrebujemo tišino, da bi se lahko dotaknili duš. Tišina naredi v človeku prostor. Prostor za druge, ne samo zase. Potrebujemo prostor za lju bezen do drugih. Za ljubezen brez preračunljivosti in razlag. Čisto in preprosto. Za ljubezen do drugih in sebe, do svo jih darov in strahov, do veličine in majhnosti vsakega izmed nas, do radosti in bolečin vsakega izmed nas, za ljubezen, ki sprejema tako, da daje. Niti dva človeka nista enaka, niti dve srci ne utripata v istem ritmu. Vsakdo ima svojo pot, svojo hrano, svoj veter … Tudi mi smo za nekoga tujci. Pa vendar vsi potrebujemo ljubezen. Mi in oni, drugačni in enaki, domači in tuji … Naj bo naš po gled na drugega lahek kot veter, ki zavije skozi travo. In naj bo naša hoja obzirna do drugih poti.

e nismo ljudje, nismo nič. Zazrite se v svoj obraz, ki lahko otrpne v grozi in se stopi v ljubezni. Sonce pov sod in vse enako greje. Ni tujega neba in na njem tu jega sonca. Ljudje smo, potrudimo se biti ljudje. Če nismo ljudje, nismo nič. Spomnimo se tistega otroka, ki se je rodil iz upanja in lju bezni. Spomnimo se miru in tišine ob njegovem rojstvu. Po iščimo tišino in mir v sebi in se ne dojemajmo ločenega od vsega, temveč kot del vsega. Vadimo sočutje. Besede, ki pri hajajo iz naših ust, ne izginejo, ampak so za vedno shranje ne v neskončnem prostoru in bodo enkrat prišle k nam na zaj. Bolečina enega človeka prizadene nas vse. Veselje enega nam lahko vsem nariše nasmeh na ustnice. Božič se začenja s tišino. Ker Bog k človeku ne prihaja z be sedami, marveč s tišino. Z globoko tišino. * Besedilo je sestavljeno iz dialogov režiserke Alenke Hain, ki jih je napisala za gledališko spremljavo Božičnega oratorija. Nastopa Mladinska gledališka skupina SKD Jepa-Baško jezero.

ŠTIRINAJST DNI

XIV

PoGoVoR

Potrebujemo IGOR odprtost in VUKAN srčnost Od letošnje jeseni naprej je Igor Vukan novi evangeličanski duhovnik v Velikovcu. Srečala sem ga na njegovem novem domu v župnišču sredi Velikovca. Za kuhinjsko mizo, kjer sprejema vse goste, je pogovor stekel o nalogah in vlogi evangeličanskega duhovnika na Koroškem.

P O G OV A RJ A L A S E J E MI C K A O P ETN I K

XIV

ŠTIRINAJST DNI

Kaj vas je vodilo, da ste se odločili za poklic evangeličanskega duhovnika? Igor Vukan: Nekaj je v človeku, da tisto, za kar se je enkrat odločil, vedno tli. Bil sem v razcepu, kaj študirati po gimnazi ji v Murski Soboti. V meni je bila že vedno želja pomagati. Zanimali so me psihologi ja, ﬁlozoﬁja, zgodovina, jeziki. Moj stari oče, ki je bil glavni inšpektor evangeličan ske Cerkve na Slovenskem, me je navdušil za študij teologije in odšel sem študirat na evangeličansko fakulteto na Dunaj.

cev za azil, ki redno prihajajo k bogosluž ju, tako da obhajamo v nemškem in perzij skem jeziku. Slovenščine pri bogoslužju nimamo, jo pa uvedemo na izrecno že ljo, kot npr. pri poroki, ki jo bom imel v prihodnjem času. K bogoslužju v Veliko vec prihajajo verniki od Železne Kaple do Labota.

S 1. septembrom ste prevzeli naloge evangeličanskega duhovnika za okraj Velikovec. Kaj vas je spodbujalo, da ste se odločili oznanjati evangelij na Koroškem? Igor Vukan: Po trinajstih letih službova nja v Sloveniji sem se odločil, da grem na Koroško. Že iz študentskih let na Duna ju imam prijatelja na Koroškem, tako da že 25 let redno zahajam sem. Vedno je bil v meni občutek, da je moje srce tukaj na Koroškem. Gore, pokrajina – tu se poču tim doma. Odločitev je padla zelo hitro in to prav v dneh okrog novega leta. Koro ški prijatelj me je ponovno nagovoril na to temo, poklical sem koroškega superinten denta in izrazil svojo željo. Sreča je bila, da je ravno v letošnjem letu postalo prosto delovno mesto v Velikovcu.

Kot evangeličanski duhovnik ste tudi veroučitelj. Kako evangeličanska mladina sprejema verouk v šoli? Igor Vukan: Trenutno poučujem na ljud ski šoli in v politehničnem letniku v Ve likovcu, v novi srednji šoli v Grebinju ter v Sinči vasi in Št. Primožu. Moji starši so bili pedagogi in verjetno so to prenesli name. Rad delam z mladimi. Mlad človek se v puberteti išče, razčiščuje svojo notra njost. Traja kar nekaj let, da postane no tranje zrel in ve, kje se bo udejstvoval, kje bo našel svoje mesto. Mladini je treba sta ti ob strani in to ravno takrat, ko se išče jo. Takrat so najbolj potrebni. Ne smemo jim na vsiljiv način bližati Boga. Za Boga in Kristusa imamo lepe besede, kot so spo štovanje, odgovornost, ljubezen, upanje. Zakaj ne bi uporabljali teh besed in s tem dali mladim spoznati, da je to Bog. Tudi mladi hočejo pravičnost, poštenje, ljube zen. Imeti pa je treba veliko potrpljenja.

Odgovorni ste za vernike velikovškega okraja, ki je močno dvojezičen. Kako je pri vašem oznanjevanju prisotna tudi dvojezičnost? Igor Vukan: V Velikovcu smo trijezični. V naši skupnosti imamo 30 do 40 prosil

Kakšno je ekumensko ozračje v Sloveniji in s kakšnimi izzivi se srečava evangeličanska Cerkev v Sloveniji? Igor Vukan: Ljudje živimo ekumenizem, ljudje ga potrebujemo. Res je, da so bili nekateri vzgojeni tako, da naj ekumeniz

ma ne bi bilo. Papež Frančišek je mla dosten in odprtega srca. To je tisto, kar potrebuje evangeličanska in katoliška du hovščina. Potrebujemo odprtost in srč nost. Vedno moraš imeti odprto roko, da lahko gre ljubezen med ljudi. Odprta roka je simbol vzajemnosti in solidarnosti. Na Koroškem je 10 odstotkov evangeličanov. Kje vidite glavne naloge vašega službovanja? Igor Vukan: Posebno nalogo vidim pri delu z »jesensko generacijo«, ki ji želim ohrani ti njeno tradicijo, ji pa postopoma dati tudi nekaj novega, da bo zanimivo. Mladim pa je treba dati pozitivno energijo, da bodo hoteli sodelovati v cerkvenem življenju. In kako vam to uspeva? Igor Vukan: Z mladimi mi je bilo vedno lepo. Če je človek odprt in pozitiven, se za čuti energija, ki teče. Bog mi je dal kar ne kaj darov, ki jih moram uporabljati za to svoje delo. To je moj močan glas in moja odprtost do vsakega. Z vsako generacijo se enako pogovarjam: Zdravo, kako si? Kje vidite izzive za evangeličansko Cerkev v prihodnosti? Igor Vukan: Sem evangeličan, po rojstvu in po prepričanju. Evangelij, veselo sporočilo je treba dati naprej. Evangeličani in kato ličani – vsi smo kristjani in vsi imamo ene ga Boga, ki ne dela razlik med nami. Želim si, da bi kristjani začutili, da smo družina. Da smo taka družina kot domača družina. Družina se neguje, se spoštuje, nekaj na rediš za družino, jo moralno podpiraš. Če

smo kristjani velika družina, zakaj ne bi delovali v tem smislu, na podoben način. Pred 500 leti je Martin Luther pritrdil svojih 95 tez na vrata grajske kapele v Würtembergu. Kaj pomeni evangeličanom ta obletnica? Igor Vukan: Nekaj je bilo treba takrat v ljudeh spremeniti. Ljudje naj bi poglobi li svojo navidezno vero. V srednjem veku je začela duhovnost nekako izumirati. Po trebno jo je bilo obnoviti. Martin Luther ni želel, da se ločimo, a prišlo je tako. Po memben je evangelij. Moj svetopisemski verz je v pismu Korinčanom: tri svari so važne: vera, upanje in ljubezen. Če imamo ljubezen, imamo vse. Kako boste obeležili obletnico v Velikovcu? Igor Vukan: Smo sredi načrtovanj. Na vsak način bodo koncerti v Erazmovi kapeli v Pliberku, kjer imamo baročne orgle. Bližajo se božični prazniki. Kako evangeličani obhajate božič? Igor Vukan: Božič je naš družinski praz nik. Na sveti večer obhajamo bogoslužje s poudarkom na otrocih in to ob 17. uri v Ve likovcu. Sveti dan je res družinski dan. Na ta dan nimamo bogoslužja, družine naj bi ta dan obhajale v domačem krogu. V cerk vi se spet srečamo 26. decembra. V teh dneh naj prevladuje veselo božično-dru žinsko ozračje.

K osebi:

Igor Vukan, novi evangeličanski duhovnik

za okraj Velikovec je po rodu Prekmurec. Odraščal je v družini z dvema bratoma. Po gimnaziji v Murski Soboti se je odločil za študij evangeličanske teologije. Ker te fakultete v Sloveniji ni, se je odločil za študij na Dunaju. Po sedmih letih študija je odslužil vojaški rok in zaključil študij v Zagrebu. 3. oktobra leta 2003 je začel službovati v Sloveniji. Po 13 letih se je odločil, da odide na Koroško, kamor se je vedno čutil povezanega, posebej še po prijateljskih vezeh. Duhovnik Igor Vukan je bil poročen. Ima hčerko Evo, ki bo na lastno željo prišla k očetu v Velikovec in na Koroškem obiskovala šolo. S 1. septembrom 2016 je Igor Vukan sprejel naloge evangeličanskega duhovnika v Velikovcu. 30. oktobra 2016 ga je umestil superintendent na Koroškem Manfred Sauer.

ŠTIRINAJST DNI

XIV

PoGLED NAZAJ

To je bilo naše jubilejno leto

Jubilejni zbornik

Osrednji dogodek jubileja: za veliko noč smo izdali 212 strani obsegujoči jubilejni zbornik, dar našim zvestim bralcem, z 90-imi življenjskimi zgodbami iz naših krajev. Na predstavitev publikacije smo povabili naše kolege in vse portretirance. Odmev v javnosti in med našimi bralci na knjigo nas osrečuje še danes.

Potovanje bralcev na Južno Tirolsko

Konec aprila smo se podali na jubilejno potovanje na Južno Tirolsko. Štiridnevna rajža je bila ena sama veriga presenečenj, polna gostoljubja in lepih doživetij pri pravih prijateljih: srečanje z Ladinci, ogled naravnih lepot in z nami povezanih zgodovinskih krajev v tej deželi, kar nekaj kulinaričnih viškov z domačimi dobrotami in žlahtno kapljico. Eden izmed viškov je bil obisk pri škofu Ivu Muserju v škoﬁjski hiši v Boznu.

XIV

ŠTIRINAJST DNI

Literarni natečaj

Zahvalna maša v Borljah

J UBI LE J N E D E LJ E

10. APRILA 2016

i z b r a n a r a z p i s

b e s e d a

z a

literarni natečaj o b

9 0 - l e t n i c i

N e d e l j e

Ob 90-letnici literarniliterarni natečaj za izvirno črtico. za izV jubilejnem leturazpisujemo smo izvedli natečaj virno črtico v slovenščini. Med 40-imi udeleženci smo izbrali 9 za objavo v poletnih mesecih v redni številki Nedelje. Besedilo na prosto temo mora biti še neobjavljeno in napisano v slovenskem jeziku. Besedilo naj obsega 10.000 znakov s presledki. Avtor oz. avtorica od 16. leta naprej lahko sodeluje samo z enim prispevkom.

Naslov: Uredništvo Nedelje, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt/Celovec

N a g r a d e : 1. nagrada 500 evrov 2. nagrada 250 evrov 3. nagrada 150 evrov

Besedilo mora biti v posebni kuverti opremljeno s šifro, ki jo lahko določi vsak avtor oz. vsaka avtorica. Podatki o avtorju oz. avtorici, naslov, telefonska številka ali e-naslov naj bodo v zaprti kuverti, na kateri je napisana ista šifra. Avtor oz. avtorica s sodelovanjem dovoljuje objavo besedila v Nedelji. Devet izbranih črtic bomo objavili kot polet no branje. Besedila bodo izšla jeseni v digitalni ediciji Nedelje kot e-knjiga.

R o k

Vsa besedila bo ocenjevala strokovna žirija.

z a

»Frišna Nedelja«

o d d a j o :

10. junij 2016

NAROČAM NEDELJO IN JUBILEJNA DARILA

JUBILEJNO DARILO ZA NOVE NAROČNIKE

Enkratna priložnost: Če se zdaj naročite na Nedeljo, boste prejeli za darilo naš jubilejni zbornik DEVETDESET. OBRAZI KOROŠKE!



Vrnili smo se v kraj, kjer je Nedelja leta 1926 zagledala luč sveta. V Borljah v Ziljski dolini so se v soboto, 9. aprila, v dobro zasedeni farni cerkvi dvigale slovenska ljudska pesem, molitve in besede zahvale za duhovnike ustanovitelje, za sodelavce in ustvarjalce skozi vsa desetletja. Zahvalno mašo je daroval rektor Jože Kopeinig, »duhovni oče« prenovljene Nedelje.

ABO - 38,00 EUR (za študente 19,00 EUR)!

NEDELJINA SKODELICA čaj z Obnarjevega vrta DOMAČA STRD

Pošljite nam naročilnico še danes – Nedelja (uprava), Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt/Celovec,

redakcija@nedelja.at | 0463 54 5 87 | www.nedelja.at Impresum: Nedelja – Lastnik in izdajatelj: Ordinariat krške škofije. Slovenski dušnopastirski urad (mag.Tonč Rosenzopf-Jank) - Uredništvo: Hanzi Tomažič, glavni urednik (tomazic@nedelja.at) Micka Opetnik(opetnik@nedelja.at), Gabi Frank (frank@nedelja.at), Vincenc Gotthardt (gotthardt@nedelja.at). Naslov uredništva in uprave: NEDELJA, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec, telefon: (0463) 54 5 87 - 3500, 3510, 3520, 3530; faks: 54 5 87 - 3109. e-mail: redakcija@nedelja.at. Tisk: Mohorjeva, Celovec. Letna naročnina 38 evrov (Slovenija 42 evrov, ostala Evropa 49 evrov in ostali svet 69 evrov). Kraj izhajanja: Celovec 2. Usmeritev lista: komunikacijski list slovenskih koroških katoličanov.

Erscheinungsort/Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt. P. b. b. 01Z022926 K DVR: 0029874 (1286). nicht retournieren

Izhajanje Nedelje podpira Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

tel.: 0463 54 5 87 3510

email: redakcija@nedelja.at ww.nedelja.at

Romanje na Višarje

V veliko veselje nam je bilo to leto sodelovanje s posebno projektno skupino mladih iz Trgovske akademije v Celovcu. Z njimi smo izvedli marketinško akcijo »Frišna Nedelja« za večjo prepoznavnost našega časopisa med mladimi.

Zadnje jubilejno praznovanje je bilo na prvo soboto v juliju. Skupaj z našimi bralci smo se podali na romarsko pešpot k Višarski Materi Božji, torej na tisti kraj, ki najbolj simbolizira povezanost slovenskega naroda in hkrati narodov sosedov. V svoji pridigi je dekan Jurij Buch povedal, da Nedeljo izkazuje prav blag pogled na človeka, stvarstvo in svet.

Eden izmed ciljev akcije je bila ojačena prisotnost na socialnem omrežju facebook, kjer ima nekaj več ko 900 sledilcev. Od prejšnjega tedna je Nedelja navzoča tudi v med mladimi najbolj razširjenem socialnem omrežju snapchat.

ŠTIRINAJST DNI

XIV

SLoVENiJA

Ko besedo nadomesti

Pastorala gluhih in naglušnih Slovenije

Pod vodstvom vikarja Edija Strouhala v katoliški Cerkvi na Slovenskem po letu 2010 deluje Pastorala gluhih in naglušnih Slovenije. Njeni zametki izhajajo iz Pastorale gluhih in naglušnih, ki so nastali ob delovanju Verskega centra gluhih in naglušnih v župniji LjubljanaŠiška, ki ga je v prvem desetletju tega stoletja vodil frančiškan p. Bogdan Knavs. Marija Primc

XIV

ŠTIRINAJST DNI

Pobudnik pastoralnega de lovanja med gluhimi in na glušnimi je bil v sedemdese tih letih prejšnjega stoletja frančiškan p. Jakob Bijol. Pastorala gluhih in nagluš nih Slovenije se je po letu 2010 preoblikovala iz Pasto rale gluhih in naglušnih, ker naj bi v slovenskem prosto ru zajemala vse katoličane uporabnike znakovnega je zika. Sedaj ta pastorala za jema gluhe in naglušne ka toličane, ki kot materni jezik uporabljajo slovenski zna kovni jezik in ne govorne slovenščine ter njihove sli šeče svojce. Kot je povedal vikar Edi Strouhal, ne more odgovo riti na vprašanje o številu udeleženih članov pastora le, ker se le znatna manjši na redno enkrat mesečno udeležuje znakovnih svetih maš in dejavnosti po sve tih mašah bodisi v župnijah LjubljanaDravlje, Kranj Šmartin bodisi v župniji MariborPobrežje. »Veči

na gluhih je takih, ki se na ših dejavnosti udeležuje le občasno.« Sveta maša v znakovnem jeziku Zanimiva in zelo doživeta je bila znakovna sveta maša na prvo letošnjo adventno nedeljo (27. 11. 2016) v žup nijski cerkvi v ljubljanskih Dravljah, ki jo je daroval vi kar Pastorale gluhih in na glušnih Edi Strouhal, ki je na začetku maše blagoslo vil adventne venčke, ko je prvo svečko prižgala glu ha vernica. Nadaljeval je v znakovnem jeziku, prisot ni gluhi – kakšnih dvajset jih je bilo pri maši, prišli so iz več krajev Slovenije – so molili v znakovnem jezi ku. Tudi vsa pridiga je bila v znakovnem jeziku. S pri merno dolgo pridigo je vikar Strouhal vidno zelo vešč te kočega znakovnega jezika z živahnimi kretnjami zna kovne govorice očitno izva bil pozornost prisotnih glu

hih pri sveti maši. Po maši so bile v župnijskih prostorih delavnice, kjer so gluhi ob pomoči vikarja Edija Strou hala izdelovali božične vo ščilnice. Za gluhe in nagluš ne bo prav tako v draveljski župnijski cerkvi sveta maša tudi za božič. Na delavnicah je Vinko Leš nik, ki se je udeležil sve te maše in delavnic skupaj z ženo Lojzko (oba gluha), povedal, da sodeluje pri zna kovnih mašah od leta 2007. Do tedaj je sodeloval samo pri slišečih mašah s tolma čem. Kot je dejal, mu taka znakovna maša, pri kateri lahko sodeluje, pomeni več kot maša s tolmačem, pri kateri gluhi samo gledajo in ne sodelujejo. »Pri znakov nih mašah začutimo Boga«. Kot je še dejal, gluhe naj bolj navdušuje, da duhovnik uporablja znakovni jezik, da gluhe začuti, da si zanje vza me čas. »Če duhovnik ne zna znakovnega jezika, ne bo do

znakovni jezik

bil gluhih,« je bil odločen. Pomembni dogodki, ki jih pripravi Pastorala gluhih in naglušnih Slovenije, so srečanja ob božiču in ve liki noči v zadnjem času v župniji LjubljanaDravlje, ko se odvisno od vremena udeleži znakovnih maš od sedemdeset do sto dvajset gluhih. Po znakovnih mašah ob teh praznikih pa pripra vijo še srečanje ob druže nju in pogostitvi. In katere verske dejavnosti ta pasto rala še omogoča gluhim in naglušnim uporabnikom? »Našim uporabnikom omo gočamo vse, kar slišečim omogoča župnija: občasne kateheze, uvajanje na spre jem svetih zakramentov, du hovne pogovore, praznova nje praznikov v cerkvenem letu ter občasna romanja s to razliko, da vse naše dejav nosti potekajo neposredno v znakovnem jeziku, občasno pa tudi s pomočjo tolmača. Najpomembnejše dejavno

sti so kateheze in sveta spo ved,« pravi vikar Struhal. In kako je mogoče vključiti gluhe in naglušne v župnij sko skupnost, kaj k temu lahko pripomorejo slišeči verniki? Kot je povedal vi kar Edo Strouhal, je gluhe in naglušne oziroma govor ce znakovnega jezika zelo težko vključiti v župnijske dejavnosti zaradi jezikov ne ovire oziroma, ker žup nije gluhim in naglušnim ne morejo zagotoviti tolma čev, ki so sicer plačljivi. Sli šeči verniki bi gluhim naj več pripomogli tako, da bi se kdo od njih odločil, da bi se učil slovenskega zna kovnega jezika in čez nekaj let postal pastoralni asistent za gluhe in naglušne v svoji župniji ali pa tudi v dekani ji. »Brez znakovnega jezika so gluhi odrezani od župni je in od katoliške Cerkve«, je bil jasen Strouhal, edini ka toliški duhovnik v Sloveni ji, ki uporablja znakovni je zik. Po njegovih besedah se

v Sloveniji gluhi in naglušni otroci ne udeležujejo žu pnijskega verouka, ker ta ni omogočen v znakovnem je ziku. »Niti teoretično ni iz vedljivo, da bi gluhe otroke katoličane po Sloveniji po učeval v znakovnem jeziku, saj kot duhovnik, ki poleg tega, da delujem v Pastora li gluhih in naglušnih Slove nije, delujem redno v dveh župnijah.« Da je zato veči na gluhih in naglušnih v Slo veniji prepuščena sami sebi, pravi vikar Strouhal, in da zanje zelo dobro poskrbijo druge verske skupnosti, saj se njihovi slišeči člani bolj zanimajo za znakovni jezik in za gluhe kot mi katoliča ni, doda. In kako gluhi in naglušni sodelujejo pri svetih ma šah? »Pri znakovnih sve tih mašah gluhi sodeluje jo tako kot slišeči, oziroma z duhovnikom komunicira jo v znakovnem jeziku. Pri znam, da so zame znakovne

svete maše nekaj čudovitega in za slišeče, ki se srečujejo s tovrstnimi svetimi maša mi, zelo čustvene. Žal glu hi nikoli ne morejo doživeti, recimo, svetega velikonoč nega tridnevja, saj smo du hovniki takrat s slišečimi po župnijah.« Ali obstaja v slovenski Cerk vi molitvenik in katekizem za gluhe in naglušne? Žal na Slovenskem ne obstajata ne molitvenik, ne katekizem, ki bi bila narejena tako, da bi bila dostopna gluhim in na glušnim v znakovnem jezi ku, je razložil Strouhal. Ali imajo tudi gluhi in na glušni zavetnike in priproš njike? V novejšem času je zavetnik gluhih in nagluš nih sveti Filip Smaldone, ki je tudi zavetnik Pastorale gluhih in naglušnih Sloveni je in goduje 4. junija, zavet nika gluhih in naglušnih sta tudi sveti Vid in sveti Fran čišek Saleški, je poučil vikar Edi Strouhal.

ŠTIRINAJST DNI

XIV

BOŽIČNO PISMO 2016 PRIJATELJEM MOHORJEVE

Drage mohorjanke, dragi mohorjani!

etos novembra sta pretekli dve leti, odkar sem prevzel mesto predsednika Mohorjeve druž be, naše častitljive ustanove, ki je prav letos ob hajala častitljiv jubilej – 165letnico obstoja. Ta jubilej smo obeležili s številnimi prireditvami. Posebej bi rad omenil poletni sprejem 12. julija na terasi Mohorjeve, ki ima čudovit razgled na Celovec. Poleg odbornikov smo povabili tudi poslovne partnerje ter pomembne predstavnike javnega življenja na Koroškem, v Slove niji in seveda tudi predstavnike celjske in goriške Mo horjeve. Potreben je bil tudi izredni občni zbor, na ka terem smo 7. septembra prilagodili pravila potrebam in izzivom časa, saj je Mohorjeva družba glede na svoj ustroj in raznoliko delovanje prav posebna ustanova. V okviru letošnjih praznovanj smo 26. oktobra priredili tudi vsakoletni izlet poverjenikov – tokrat v Slomško vo mesto Maribor, kjer je z nami obhajal sv. mašo nad škof Alojzij Cvikl. Tega srečanja v Mariboru so se ude ležili tudi predstavniki obeh sester Mohorjeve družbe iz Celja in Gorice. Ogledali smo si še Zavod Antona Martina Slomška. Udeležili smo se tudi slovesnosti ob svečani akademiji celjske Mohorjeve in tako podkrepi li povezovalno vlogo celovške Mohorjeve. Vezi med ravnateljema, med člani upravnega in nad zornega odbora ter sodelavci so se krepile na poho du h Koči pod Košuto, s pogovori ob raznih srečanjih, rednimi sestanki in pogovori z vodji posameznih od delkov kakor tudi s posveti na sejah odborov. Tudi vsakoletno adventno srečanje in predbožično omizje prispevata svoj delež k dobremu ozračju in konstruk tivnemu sodelovanju vseh v dobro Mohorjeve družbe. Po dolgih pogajanjih se je tudi pozitivno rešilo sodelo vanje med Mohorjevo in Višjo šolo za gospodarske po klice v Št. Petru, s privolitvijo škoﬁje. Tako smo lahko s 1. januarjem 2016 začeli z nujno kooperacijo za na daljnji obstoj šole v Št. Petru, škof kot protektor pa so časno ﬁnančno podpira personalno pomoč sestram s strani Mohorjeve.

dventni in božični čas sta za nas zelo dobrodo šla priložnost, da znova strnemo mrežo hvalež ne povezanosti med vsemi mohorjani doma in

po svetu. Številni se med letom posvečamo svojemu poklicnemu, kulturnemu in verskemu delu, ko ohra njamo narodno bit pod Slomškovim geslom: »Sveta vera vam bodi luč, materina beseda pa ključ do zveli čavne narodove omike.« Ob pogledu na iztekajoče se leto se ob vseh uspehih in dosežkih pa tudi vmesnih težavah in problemih zahva ljujem ravnateljema dr. Karlu Hrenu in Franciju Ke lihu ter vsem članom upravnega in nadzornega odbo ra. Posebej bi se še rad spomnil naše podpredsednice Ani Reichmann, ki kljub tragičnim življenjskim udar cem redno prihaja na naše seje. Zahvalo izrekam vsem sodelavkam in sodelavcem, uslužbenkam in uslužben cem, poverjenikom po vsem Koroškem, v zamejstvu in zdomstvu, udom in vsem prijateljem Mohorjeve druž be.

dor ne skrbi za nikogar, ostaja sam, kdor pa živi za druge, ima mnogo prijateljev. Mohorje va družba je od svojega nastanka pred 165 leti živela in delovala nesebično za slovenski narod in nje govo rast. Zato ima tudi mnogo prijateljev prek meja, po vsem svetu, kjerkoli živijo Slovenci. Naj še naprej živi in se razvija ter daje prave odgovore na zgodovin ski »kairos« – »trenutek«. Kljubuje naj vsem nasprot nim vetrovom in problemom današnjega časa. Ob bo žiču in prestopu v novo leto 2017 se še bolj zavedamo, da brez sreče in Božjega blagoslova ne zmoremo vse ga, še najmanj pa služiti narodu tako, kakor je potreb no. BESEDA, ki je meso postala, naj se zrcali v vseh naših besedah in dejanjih ter naj povezuje vse rojake v eno družino, v kateri ne bo razprtij in nesoglasij za po litični drobiž, temveč sloga in dobrohotno medseboj no razumevanje.

V imenu upravnega in nadzornega odbora želim vsem doživet advent in blagoslovljene božične praznike v zavesti, da je BOG vedno z nami. Priprošnja bl. Antona Martina Slomška naj nas vedno spremlja in podpira.

dekan msgr. mag.

Ivan Olip

predsednik Mohorjeve družbe

XIV

ŠTIRINAJST DNI

U r e d n ik : K a r e l H r e n

MOHORJEVE DRUŽBE CELOVEC

Mojca Napečnik (16 let) Sama se trudim, da bi bilo v naši družini praznovanje adventa in božiča drugače. Vedno nas želim v tem času vse imeti na kupu, ob božični večerji in ob toplem čaju ter cimetovih keksih. Da vsi v družini pozabimo na zunanje probleme in uživamo le v družbi drug drugega. Da proslavimo rojstvo Jezusa in ta prelep božični čas, ko gre k počitku narava. Da ne pozabimo medsebojne ljubezni, sočutja in spoštovanja. In predvsem, da ta čas preživimo skupaj. Že tako nas preveč ločujejo šola, služba, socialni mediji in delo doma. Ta božič bi rada pozvala vse, da vsaj na ta dan odložijo telefon in se posvetijo samo svojcem.

Lisa Mikl (17 let) Doma skušamo praznovati božič čim bolj tradicionalno. Mislim pa, da je praznovanje božiča zelo osebna stvar, saj ima vsaka družina različne navade, ki so se razvile. Mi doma na sveti večer kadimo hišo, pred obdarovanjem molimo rožni venec, skupno večerjamo in opolnoči skupno gremo k maši. Če se pa pogovarjam s prijatelji, kako oni praznujejo božič, slišim kar nekaj različnih verzij poteka svetega večera. Ampak saj ni tako pomembno, kako praznujemo božič, temveč s kom. Božič je čas ljubezni, čas miru in veselja, saj simbolično prikazuje rojstvo Jezusa in rojstvo je najlepše, tako za starše kot tudi za otroke. Zato je najpomembnejše, da preživljamo sveti večer v krogu najdražjih. Vsako leto znova se veselim božičnega časa, kadar smo vsi zbrani okoli božičnega drevesa in smo hvaležni, da imamo drug drugega. Skušamo oblikovati večer čim lepše. Seveda se včasih tudi kaj skregamo, ampak to ne vpliva na celotno pozitivno ozračje. Cilj božiča je, da za nekaj časa pozabimo vse naše skrbi in se namenoma izogibamo stresu. Vzemimo si čas za družino in prijatelje in vse tiste, ki nam stojijo ob strani.

Želim, da doma ta čas preživimo skupaj Dijakinje Slomškovega doma Mohorjeve o adventu in božiču

stane slabo. Tudi »iskanje daril« vsako leto postane bolj prisila. Od vsega tega hrupa, ki je vsako leto »hujši« pa sploh ne morem več začutiti veselja. Božičnega ozračja ni mogoče kupiti ali pa pričarati. Smisel božiča ni v tem, da človeka obdariš, marveč bolj to, da ga razveseliš, tudi če podariš le malenkost. Na božič se je treba le malo pripraviti, in to bolj v duhovnem smislu, kot pa v materialnem.

Laura Kotnik (15 let) Adventni čas je čas pred božičem, ko se ljudje pripravljamo na Jezusov prihod. Advent ima tako rekoč tri namene. V prvem se spominjamo preteklosti, časa, ko se je Jezus rodil. V drugem poskušamo živeti našo sedanjost, da smo pravični, spoštljivi predvsem pa ljubeznivi. V tretjem pa se pripravljamo na ponovno rojstvo Jezusa. Adventni čas se začne s prižigom prve sveče na adventnem vencu. Vsako nedeljo prižgemo še eno svečo in v naš dom vstopi še več svetlobe, še več dobrega. Tako naj bi vsak kristjan v tem času storil dobra dela in prejel zakramente. V adventnem času lahko premislimo ali smo res pripravljeni na prihod oz. Jezusovo ‘rojstvo’. Adventni čas se konča na predvečer božiča.

Klara Schellander (12 let) Helena Gregorn (17 let) Z majhnimi koraki se vsako leto ponovno bliža božični čas in s tem tudi narašča evforija božiča. Narava in nekatere živali se podajo v zimsko spanje, mraz, sneg in lučke na cestah ter na hišah pa dajejo vtis prihajajočega božiča. Danes ima že vsaka hiša svojo dekoracijo, nekateri več, nekateri pa manj. Adventni čas nam dovoljuje, da božično praznično ozračje počasi narašča, in da zares začutimo, da prihaja božič. Danes pa, ko je vedno več sporočil, ki nam govorijo, kakšen mora biti božič in kako bi ga morali praznovati, mi po-

Advent je zame čas, ko se umirimo in se posvečamo samemu sebi. Ampak kaj pomeni beseda advent? Beseda advent pomeni prihod, prihod Kristusa, prihod Mesija. Če govorimo o adventu, mislimo kot prvo na veselje na božič, na sveče, na zimo, na adventni venec ali pa na adventni koledar. Pravzaprav pa je še veliko več. Advent je čas veselega pričakovanja, čas umiritve in tišine, čas družine, čas luči, čas priprave na Jezusov prihod, čas molitve in čas za dušo. V adventu je veselo pričakovanje najbolj močno. Vsak dan se še bolj veselimo božiča. V tem času naj bi bili ljudje hvaležni za to, kar imajo, in v ospredju naj bi bilo zadovoljstvo. ŠTIRINAJST DNI

XIV

b o ž i cˇ N A V o Š cˇ i L A NAŠiH PoDPoRNiKoV

Želimo vsem bralcem in bralkam vesele božiˇcne praznike in sreˇcno novo leto 2017.

DDR. JAKLITSCH & MAG. PICEJ Steuerberatungsges.m.b.H. V�� - davčna vprašanja - podjetniško svetovanje - družbeno pravo - čezmejno sodelovanje

Pischeldorfer Straße 107 9020 Klagenfurt | Celovec T: +43 (0)463 | 56 196 E: jaklitsch.picej@aon.at

Vesele božične praznike

in uspešno novo leto!

Čas za Nedeljo

Letna naročnina 42 evrov | za študente 21 evrov

IME IN PRIIMEK KRAJ/ULICA

HIŠNA ŠTEVILKA

POŠTNA ŠTEV. TELEFON

POŠTA E-MAIL

PODPIS

Izrezite in pošljite na naslov – Nedelja (uprava), Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt/Celovec,

redakcija@nedelja.at | 0463 54 5 87 | www.nedelja.at

XIV

ŠTIRINAJST DNI

www.gvs3.at

ZALOŽBA I KNJIGARNA I TISKARNA I ŠOLA I DIJAŠKI DOM I VARSTVO I MENZA

Mohorjeva Celovec C elovec ve vec www.mohorjeva.at

T si moj Ti o sin, oj danes sem te t rodil. ((Ps (P Ps 2,7) Ps 7 7)

foto: Franc Kattnig

Jaslice iz leta 1851 v Marijini cerkvi v Podgorjah

Mohorjeva družba v Celovcu želi blagoslovljen božič in srečno novo leto 2017!

Vesele božične praznike in srečno novo leto! Rechtsanwaltskanzlei/Advokat/Law office

Dr. Franz Serajnik

Pernhartgasse 8/3 • 9020 Klagenfurt/Celovec T. 0463-516330 • www.serajnik.com

Zahvaljujemo se vsem prijateljem, partnerjem ter potnikom za zaupanje v minulem letu. Želimo blagoslovljene božične praznike, uspešno novo leto ter srečno pot v letu 2017. VAŠ PARTNER ZA DOMA IN VES SVET

Frohe Weihnachten Vesele božične praznike

9141 DOBRLA VAS 04236 / 2010.12 INFO@SIENCNIK.AT

www.poso.at

ŠTIRINAJST DNI

XIV

Druga nagrada: Zbirka pravljic v rožanskem, podjunskem, ziljskem in selskem narečju

Božična nagradna križanka K

o boste križanko rešili, najdete na rume nih poljih naše geslo. Rešitev križanke pošljite najkasneje do ponedeljka, 9. januarja 2017, na uredništvo Nedelje (»Nagradna križanka«), Viktringer Ring 26, 9020 Klagen furt/Celovec. Email: redakcija@nedelja.at. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dobit nike naslednjih nagrad:

SESTAVIL:

1. nagrada: Akvarel umetnika Alberta Krajgerja

SIMON BIZJAK

1. Akvarel umetnika Alberta Krajgerja Detajli iz njegovih akvarelov so v adventnem času krasili naslovnice Nedelje 2. Zbirka pravljic v rožanskem, podjunskem, ziljskem in selskem narečju pobude »Slovenščina v družini« Poklonila Krščanska kulturna zveza 3. Sveti duh - ročno delo iz lesa 4. Dragoceno nalivno pero in kuli 5. Dvanajst barvic 6. Dvanajst kakovostnih flomastrov Nagrade od 4-6 je poklonila Mohorjeva knjigarna 7. Mihec in Maja. Zgoščenka, DVD in knjiga 8. Po sledeh tamburaštva na Koroškem 9. Biografija: Milka Hartman 10. Biografija: Anton Nagele 11. Biografija: Pavle Kernjak 12. Zgoščenka: Bernarda Fink in Janez Gregorič - Pokrajina pesmi 13. Zgoščenka: Pesmi in melodije Lenčke Kupper - Zvezdni utrinki Nagrade od 7-18 je poklonila Krščanska kulturna zveza 14-18 Klaus Einspieler in Michael Kapeller: Več kot pravično 19-24 Razne knjige Knjige, od 14-24 je poklonil Dušnopastirski urad. »Ravbšicanje«

Preliv za pečene ribe

Poljedelstvo in živinoreja Slovenski humoristični pisatelj Francoska kemičarka JoliotCurie Bivši ﬁnski dolgoprogaš (Lasse) Jaz, ti, ?

Detajl iz ene njegovih slik Prekinitev nosečnosti, abortus Postavljanje vprašanj

GESLO

Območje za Indijance ZDA

Sredozemska rastlina (iz črk KANTA)

Zvit šop las Šolski odbor

Ajdova slama Nenasičen Gr. boginja miru plin, Tekočina eten v žilah

G E S L O

?, Z, ?, U Opera Richarda Straussa

Tendenca, težnja

Lojze Ude Okroglina

Desni pritok Rena (Frankfurt am ?) Noetova barka

It. simbol ponižanja Filip Robar

Temota

Zadruga v carski Rusiji

Velika dvorana

Goveja maščoba Oče

Palec, cola (redko) Oliver Twist

Igra s kartami (iz črk SATANKA)

Odpadki pri cepljenju na tnalu

Junak Eneide Kritična presoja

Skandinavski drobiž Ovaduhinja

Revček, ubožček

Roman Končar Pripadnik Osetov

Niz. režiser (Joris) Stanislav Hočevar

Hrv. pevka Ivana Vrdoljak Karenina

Identičnost

Julij je mali, avgust pa veliki

Dalmatinski otok Drava ali Nil

Bivša ljubljanska županja Potočnik

Človek z veliki očmi, okač

Vzdevek Dwighta Eisenhowerja

Rahla, medla svetloba

Stvarnost, Pokrajina realnost v zahodni Sloveniji (Sežana)

Mazava snov (zobna ?) Čerin Primož Svetišče, hram

Dvozložna stopica Azijska žitarica

Harmonika (šaljivo) Literarna oseba

Oprijetno oblačilo Grška pesnica

Obljuba poroke Drago Jančar

Južnoam. glodavec, bobrovka (krzno)

Vrtinec; priprava za metanje

Jože Udovič

Levi pritok Savinje (iz črk KAPA) Igralec Arkin Pecelj pri gobi

Karl Erjavec Rjava žival

Poletje, ?, zima

Ameriška igralka in pevka Minelli Konec molitve

Barvilo v Abecedni prahu za seznam tiskalnike (telefonski ?)

Kraj pri Bledu El. merilno tipalo

Izrastek na glavi Sprimek snega

Panamski, sueški ?

Bivši alp. smučarki (Sylvia in Elﬁ)

Država v Indokini Alﬁ Nipič