Za srečo otrok - Družinska priloga junij 2013 by redakcija Nedelja

JUNIJ

PRILOGA

XIV

DNI

Š T I R I N A J S T

DRUŽINE

 o č e sr otrok Za

DRUZ_priloga_24.indd 1

07.06.13 15:29

UVODNIK

PORTRET

Mart ina G

Pripravila Monika Novak-Sabotnik

Micka Opetnik opetnik@nedelja.at

Za srečo otrok Ta naslov sva izbrali z zvesto sodelavko Moniko NovakSabotnik za to številko družinske priloge. Za srečo otrok so se odločile mlade žene, ko so se prijavile za izobraževalni tečaj za pomočnice v otroških vrtcih. Večina od njih je že zaposlena v tej vzgojni ustanovi, kjer odpirajo otrokom vrata v svet in jih spodbuja jo k soustvarjanju življenja. Predavateljica na tečaju v Tinjah univ. prof. Jana Goriup je za pisala: Otrok postaja soustvarjalec življenja, igre in učenja v družini in v vrtcu, odrasel pa ob njem postaja pogajalec, sodelavec ali opa zovalec. Z uresničevanjem načela razvojno procesnega pristopa zagotavljamo način dela z otrokom, pri katerem je bistven sam pro ces učenja. In kdaj učenje postane vrednota tudi za otroka? Ko ga spodbujamo pri njego vih lastnih strategijah dojemanja, izražanja in razmišljanja. Takrat otrok raziskuje, odkriva, primerja, preizkuša, poizkuša, išče vire, sredst va, informacije, predvideva, sklepa, se strinja, se ne strinja, sprašuje, se pogaja, načrtuje, se dogovarja, razlaga, pripoveduje, oblikuje, se stavlja … Vse to oblikuje otroka, njegovo življenje, njegove občutke in ga spodbuja k sreči. Mlade tečajnice pa so se v izobrazbi seznan jale z različnimi metodami vzgoje, z oblikova njem vsakdana v vrtcu in spoznavale različne koncepte vzgoje, se poglabljale v otroka z antropološkega, psihološkega in sociološkega vidika. Vsem tem tečajnicam, ki bodo v teh dneh prejele v Tinjah spričevala, je namenjena ta priloga. Nekatere izmed njih smo povabili pred zastor, da nam predstavijo svoja zaključna dela. Ob branju leteh boste odkrili, kako zelo utripa njihovo srce za srečo otrok – ne samo lastnih, temveč tudi tistih, s katerimi odkrivajo čudesa življenja in sveta.

XIV

DRUZ_priloga_24.indd 2

Martina Gotthardt, 4 5 l e t , poročena, dve hčerki (18 in 16 let), živi v Celovcu, po močnica v zasebnem dvoje zičnem otroškem vrtcu »Naš otrok« v Celovcu

Na travniku Lea, Marko in Noa FOTO: MONIKA NOVAK-SABOTNIK

artino srečam skoraj vsak dan ob delavnikih, ko spremljam v vrtec ali pa pridem iskat svoje ga sina Marka. Vedno nasmejano jo naj dem zjutraj med otroki, ko z njimi igra razne igre ali pa jim pomaga pri »brklja nju«. Ko ima kateri od otrok rojstni dan, teta Martina z njim in še s kakim prijate ljem ali prijateljico peče okusne tortice ali drugo pecivo, ki ga malčki po zape ti pesmici skupaj s slavljencem pohru stajo. Opoldne si Martina nadene pred pasnik in pripravlja mize za kosilo, deli otrokom juho in druge dobrote in potem spet vse pospravi, pomete in počisti! Že deseto leto je v tem vrtcu njeno delov no mesto, ki ji je zelo všeč, ker je ves do poldan obdana s smehom in vriskom, a tudi z radovednimi očmi, ki z njo in dru gimi tetami odkrivajo svet, se poglablja jo v čarodejeve pravljice in se zgubljajo v brezčasju fantastičnih iger in pesmi. »Vedno sem si želela temeljite izobrazbe na tem delovnem področju in sem zelo zelo hvaležna, da sem se lahko udeležila posebnega šolanja v Tinjah,« pove Mar tina Gotthardt. »Pri delu z otroki lah ko narediš veliko prav, pa tudi veliko na robe. Zdi se mi zelo važno, da pozorno in previdno spremljamo naše malčke in da sebe, svoje delo in svoje reakcije ved no znova analiziramo. Od prvega sreča nja naprej imam občutek, da je to nekaj zame in sem tu na pravem mestu! Po leg kompetentnih predavateljev in za nimivih vsebin sem spoznala druge po močnice in se z njimi kar hitro tesneje povezala. Ta tečaj je zame po eni stra

ŠTIRINAJST DNI

07.06.13 15:29

tna Gott hardt

Igra je jezik otroka ni pridobitev znanja, po drugi strani pa neke vrste terapija, ker si lahko izmenja vamo svoje izkušnje in doživetja.« Za zaključno delo si je Martina izbra la temo, ki ji posebej leži pri srcu – igra in igranje. Ogledala si je pomen in vpliv igre in igranja na razvoj predšolskega otroka. V vrtcu je izdelala z otroki po sebno igro, ki jo sedaj otroci igrajo. V igri je velika zvezda, ki žari na vse stra ni, in to je prispodoba, da je igra velikega pomena za mnogo področij! »Jaz sem se sama kot otrok rada igrala, na vasi z dru gimi otroki, pa tudi z očetom vedno zno va Črnega Petra in posebej v božičnem času, ko je imela tudi mama malo več časa, razne namizne igre. Seveda sem se igrala tudi s svojima hčerkama in sedaj v družini so namizne igre obvezne, ko smo skupaj na dopustu na planini. To je pravi užitek! Tako mi je tudi v vrtcu po sebej lepo, ko se z otroki igram. Prebira nje strokovne literature in poglabljanje v pomen igre mi je odprlo nove poglede in vidike. Posebej mi je postalo jasno, da naj otroka ne motiš v igri in ga ne preki njaš. Igra za otroka ni igra, temveč v igri otrok obdela vse vsebine, ki jih sreča va in se z njimi sooča, ki ga eksistencial no ravno sedaj zaposlujejo in ki jih mora zase obdelati in predelati. Otroci prede lajo v igri resničnost. S tem znanjem in novimi pogledi bo teta Martina še bolj pozorno spremljala de klice in fante in iz njihovega igranja raz birala govorico srca.

V igranju se utrjujejo vsa področja, ki so za uravnovešen razvoj otroka potrebna: • motorično področje: fina in groba motorika, gibanje in spretnost; • kognitivno področje: fantazija se zbuja, kreativnost in koncentracija otroka se šolata; • jezikovno področje: otrok se vadi v izražanju svojih občutkov, želja in misli; • socialno področje: ob skupnem igranju se otrok uči biti v skupini enako starih, spoznava pravila in se uči zmagati in zgubiti; • emocionalno področje: otrok se uči živeti z različnimi občutki, kot npr. veselje, žalost, jeza, sočutje, zavist, … • psihično področje: igra omogoča, da otrok čuti in zdrži agresije in napetosti, njegova samozavest ter zaupanje vase rasteta; • motivacijsko področje: otrok se uči biti sam aktiven; to je pogoj za kasnejšo motivacijo za učenje in uspeh. Psihoanalitik Hans Zullinger označuje igro kot ‚jezik otroka‘.

ŠTIRINAJST DNI

DRUZ_priloga_24.indd 3

XIV

07.06.13 15:29

V Ž A R I Š Cˇ U Pripravili Micka Opetnik Monika Novak-Sabotnik

Učenje z veseljem

Jezikovno izobraževanje v zgodnjem otroštvu

Vladimir Wakounig profesor na Inštitutu za pedago giko in izobraževanje na Univerzi v Celovcu, na oddel ku za medkulturno učenje.

omen jezikovnega izobraževanja v zgodnjem otroštvu je prav gotovo narasel zaradi številnih raziskav, ki so bile opravljene v zadnjem času in so nam odprle čisto nove poglede na jezik in na to, kar je tesno povezano z jezikom. Naj tu omenim samo ra zvojno psihologijo in nevrobiologijo, ki poudarjata, kako odločilno vpliva razvoj govora v zgodnjem otroštvu na razvoj mišljenja ter na intelektualne, emocionalne in so cialne sposobnosti otroka. Taka spoznanja imajo kon sekvence tako za starše kot tudi za osebe, ki so poklicno zaposlene v vzgojnih inštitucijah – kot v jaslih, vrtcih, šolah in varstvih. Otroci, ki doraščajo v družinskih oko ljih, v katerih se odrasli z njimi pogovarjajo, igrajo, jim berejo in pripovedujejo, imajo dobre možnosti, da pri dobijo mentalne sposobnosti in širijo svoje jezikovno iz ražanje. Mnoge raziskave o šolskem uspehu dokazujejo, da jezikovni in kulturni kapital, ki ga daje družina, od ločilno oblikujeta šolsko in izobraževalno pot posamez nika.

posamezniku odpira stalno nove perspektive in mu pri naša nenehno novo znanje. Iz mnogih raziskav in tudi osebnih biografskih opisov vemo, da je spoštljivo ravna nje z jezikom oz. jeziki v družinah odločilno, ali dora ščajoči dobijo pozitiven odnos do vsega, kar je povezano z jezikom. Npr. branje knjig, zanimanje za druge jezi ke, skrb za jezikovno kulturo in premišjeno izražanje in tudi skrb za ohranjevanje jezika.

Živa komunikacija in socialna interakcija med odraslimi in otrokom sta pogoj za to, da otrok lahko odkriva, upo rablja in preizkuša svojo miselno in jezikovno ravnanje in spretnost. Jezika in mišljenja se učimo samo v kon taktu in pogovoru z drugimi.

Ko otrok usvaja jezik, ne misli na jezik, ampak hoče kontakt. S svojci in tistimi, ki mu hočejo dobro. Jezik je v prvi vrsti sredstvo, ki otroku omogoča bližino, da lah ko artikulira svoje želje in potrebe ter doseže to, kar je v trenutku zanj najbolj potrebno. Jezikovno usvajanje v zgodnji otroški dobi je predvsem stvar »ljubečega odno sa« (Butzkamm) med otrokom in odraslimi. Ni stvar in telektualnega in abstraktnega razmišljanja. Vraščanje v jezik je dolgo nekaj podzavestnega, odvisno od zaupa nja in varnega počutja. Varno počutje in zaupanje mora jo ustvariti odrasli, da lahko približajo otroku jezik. Če se otroci počutijo sprejete, varne in neogrožene, se uči jo lažje in hitreje. V takih situacijah je učenje povezano z veseljem in prijetnimi presenečenji. Najlepše in naj bolj razveseljivo je za otroka, če vidi, da je s »svojim« je zikom uspel in da so ga razumeli.

Premišljeno in intenzivno jezikovno izobraževanje v zgodnjem otroštvu je odločilen začetek, s katerim po ložimo temelje za poznejše jezikovno ravnanje in zna nje vsakega posameznika. Ta začetek se mora širiti in nadaljevati skozi vse inštitucije, kot so družina, otroški vrtec, ljudska šola, višje šole in tako naprej. Jezikovno izobraževanje, kot že pojem sam pove, je nekaj dolgo ročnega, ki ima vseživljenjsko perspektivo. Je proces, ki

Otroci jezik vzljubijo, če v njem in z njim čujejo, bere jo, doživijo, vidijo in srečajo vesele, smešne, prijetne in razburljive stvari. Kar velja za nas odrasle, velja tudi za otroke in za zgodnje jezikovno izobraževanje: sproščeno ozračje in spoštljiv odnos sta najboljša osnova za uspeš no jezikovno pridobivanje. Vzgojitelji in vzgojiteljice naj se zavedajo, da se njihov poklic dotika najbolj občutljive dobe jezikovnega usvajanja in izobraževanja.

XIV

DRUZ_priloga_24.indd 4

ŠTIRINAJST DNI

07.06.13 15:29

Izobrazba v prid mlademu rodu Daniel Sturm, izobraževalni referent v Domu v Tinjah, je eden od soorganizatorjev izobraževalnega tečaja za pomočnice v otroških vrtcih

teh dneh bo v izobraževalnem domu Sodali tas v Tinjah trinajst udeleženk iz Koroške in Slovenije zaključilo izobraževalni tečaj za po močnice v otroških vrtcih, za vzgojiteljice v jaslih in za varuške. Pobuda za ta tečaj v slovenščini se je po rodila v delovni skupnosti zasebnih dvo in večjezič nih vrtcev, s predsednikom Stefanom Kramerjem na čelu. Jože Blajs in Ludmilla Kofler za delovno sku pnost in Daniel Sturm za Dom v Tinjah so se lotili or ganiziranja tega šolanja v slovenščini. V ozadju je nov zakon iz leta 2011, ki predpisuje, da morajo imeti vse pomočnice predpisano izobrazbo, jo pridobiti ob delu oziroma jo opraviti pred nastopom službe. »Naša zamisel je bila ponuditi to izobrazbo v slovenskem jeziku za naše dvojezične pomočnice, ker so s tem po eni strani kvalificirane v slovenskem jeziku,« mi je pojasnil glavni odgovorni Daniel Sturm. »Po drugi strani pa gre tu tudi za zavest, da so po močnice šolane v tem jeziku in imajo s tem nasproti otrokom in staršem drugačen, bolj samozavesten na stop. In prav to je tudi po pedagoškem konceptu, kjer morata biti oba jezika emocionalno na isti ravni. Tu v Tinjah smo že prej imeli dober stik z inštitutom IBB (Institut für Bildung und Beratung) in smo to rej od njih prevzeli učni načrt, ki je zelo obširen. Pre davanja smo potem zasnovali s slovensko govorečimi predavatelji in strokovnjaki iz Koroške in Slovenije. Predvsem dr. Salzmann, ki je vodja Inštituta za izo braževanje in svetovanje, nam je pri tem pomagal. To je bilo precejšnje delo in velik izziv. Ob strani mi je stal tudi dr. Vladimir Wakounig, ki ima stike z razni mi profesorji in znanstveniki. Tako so skozi vse leto,

v okoli 430 učnih enotah, predavali in delali z našimi trinajstimi udeleženkami na primer dr. Andrej Fištra vec, ustanovitelj waldorfskega vrtca in osnovne šole v Mariboru, mag. Gusti Gasser, klinična psihologinja, Eduard Oraže, diplomiran pedagog ter diplomiran komponist, Mili HudlKunčič, voditeljica otroškega vrtca Sonce, prof. dr. Niko Ottowitz, profesor fizike, matematike in opisne geometrije na Slovenski gimna ziji v Celovcu, mag. dipl. ped. Nataša Partl, strokov na predstojnica na Višji šoli za gospodarske poklice v Št. Petru, mag. Marijan Schuster, teolog in duhov nik, dr. Marta RutarStadler, otroška zdravnica, univ. prof. dr. Jana Goriup, profesorica za sociologijo dru žine na Univerzi v Mariboru, univ. prof. dr. Vladimir Wakounig, profesor za pedagogiko na Univerzi v Ce lovcu, idr. Poleg predavanj in delavnic so morale udeleženke, ki še ne delajo kot pomočnice, opraviti v otroškem vrtcu praktikum v obsegu 80 ur.« Posebnost tega tečaja v Tinjah je gotovo tudi, da je skupina heterogena, torej združuje pomočnice, ki so že zaposlene, in take, ki še ne delajo. »Sestava je prav zaradi tega tako zanimiva. Ta pisana mešanica omo goča, da se dopolnjujejo in druga od druge profitirajo. Sploh je zelo razveseljivo, da sta medtem že dve ude leženki dobili službo kot pomočnici. Tečaj bodo ude leženke zaključile s pisnim delom v obsegu okoli 20 strani, ki ga vsaka udeleženka napiše na izbrano temo in to delo predstavi komisiji. Tudi ta pogovor bo dvo jezičen.« Vsem udeleženkam želimo, da bi si pridobile čim več znanja in koristnih napotkov za svoje vsakdanje pe dagoško delo in v prid mlademu rodu!

ŠTIRINAJST DNI

DRUZ_priloga_24.indd 5

XIV

07.06.13 15:29

V Ž A R I Š Cˇ U

Liza Knafl,

stara 40 let, poročena, živi v Šentjanžu v Rožu; otroci David (17 let), Sara (13 let) in Daniel (10 let). Od leta 2010 je zaposlena kot pomočnica v otroškem vrtcu na Bistrici v Rožu.

Igraje do jezika

iza Knafl je doraščala dvojezično. Star ši so z otroki govorili izključno sloven sko. Bili so prepričani, da se bodo njihovi otroci v otroškem vrtcu naučili nemške ga jezika. Obisk dvojezičnih šol je utrdil v njej oba deželna jezika. Ko je pred tremi leti dobila ponud bo, da postane dvojezična pomočnica, je to ponud bo sprejela z veseljem. »Lepo je otrokom prek igre posredovati jezik,« pravi Liza Knafl. V otroškem vrtcu na Bistrici v Rožu vzgajajo 50 otrok in skuša jo se ravnati po Gombosovih navodilih oz. smerni cah. Čeprav velika večina otrok ne zna slovensko, podpirajo starši model dvojezičnosti in si želijo, da se njihov otrok nauči slovenskega jezika. Liza pri tem delu doživlja lepe trenutke, ko otroci včasih samostojno v igri skušajo uporabljati slovenski je zik. Ob igri, s pesmijo in ob vsakodnevnih oprav kih v vrtcu si otroci postopoma osvajajo slovenske besede in jih aktivno uporabljajo. »Ko sem zjutraj ponudila otrokom za malico čaj, mi je otrok odgo voril: »Ich mag keinen čaj.« V vsakdanjosti je spo znal, okusil, slišal, otipal in videl, kaj pomeni be seda čaj, in si jo osvojil. Tako si postopoma otroci bogatijo besedni zaklad. Tiste otroke, ki dobro ob vladajo slovenski jezik, pa je treba pospeševa ti. Treba je z njimi več govoriti slovensko, jim več brati, se z njimi več igrati v slovenskem jeziku. Da bi poglobila svoje znanje, je v zadnjem letu obi skovala izobraževalni tečaj za pomočnice v otro

XIV

DRUZ_priloga_24.indd 6

ških vrtcih. Za zaključek je napisala obširno delo na temo »Učenje jezikov je igra«. V delo je vplet la tako svoje osebne in družinske izkušnje v zvezi s pridobivanjem jezika, prav tako pa svoje praktič ne izkušnje kot pomočnica v vrtcu. Posebej še po dročje igrivega odkrivanja jezika. »Povezava jezi ka z gibom in jezikovno melodijo močno podpira zmožnost spomina. Tako kot se dojenček uči ma ternega jezika z vsemi čutili in z gibom, to se pravi interaktivno, tako naj bi tudi pri učenju drugih je zikov upoštevali in uporabili ta spoznanja. Majhen otrok se uči maternega jezika tako, da besede sliši, se zraven giba, prijema razne predmete, jih voha, okuša, predmet včasih tudi razbije. Najbolj učin kovito je celotnostno učenje jezikov, posredova nje jezika s čim več čutili. To se pravi, da se besed in tekstov ne učimo le tako, da jih slišimo (pozne je tudi beremo), temveč da pojme otipamo, mor da vohamo in okušamo, da jih spremljam z gibom, ritmiko in z dejanji,« je zapisala Liza Knafl v svo jem delu. V delo je vnesla celo vrsto dvojezičnih praktičnih navodil na temo jesen. Igrice, pesmice in sprehod po gozdu je podrobno opisala. Tečaj je bil zanjo zelo zanimiv, dobila je dovolj na migov za nadaljnje delo v vrtcu. S kolegicami bo ostala v stiku, da si bodo tudi v prihodnje lahko iz menjavale slovensko delovno gradivo, kajti posre dovanje slovenske besede na igriv način je njena srčna zadeva.

ŠTIRINAJST DNI

07.06.13 15:29

Darija KrassnigPartl,

doma na Mačah nad Bistrico v Rožu, je vzgojiteljica v dvojezičnem občinskem otroškem vrtcu na Bistrici v Rožu in mama štirih otrok: Julija (14 let), Fabian (11 let), Lara (5 let) in Fin (3 leta).

”

Gib in zvok za fantazijo otroka

ibanje ni več nekaj samoumevnega za otroke, zato jih hočem podpirati, da vzlju bijo vsakršno gibanje,« pravi vzgojitelji ca Darija KrassnigPartl in njene oči izža revajo iskrivost, njeno navdušeno pripovedovanje pa priča, kako zelo ljubi otroke in jih hoče spodbujati in navduševati za vsakršno gibanje. Njena ljubezen do otrok – sama je mama štirih otrok – jo je vodila k iz obrazbi za dvojezično vzgojiteljico in posledično v službo v dvojezičnem vrtcu. Tam je prevzela skupi no s 24 otroki in je vesela, da lahko samostojno obli kuje vsakdanjik otrok v vzgojni ustanovi. »Z otroki veliko plešem. Gibanje, hoja, glasba, ples, to je po membno za razvoj otroka v predšolski dobi. Teori ja in guljenje snovi pa je za čas šole. Otroci v našem vrtcu komaj čakajo, da gremo na vrt. Smejo plezati po grmovju, igrajo se v peskovniku, z velikim navdu šenjem gremo v gozd. Otroci se v naravi hitro znaj dejo sami. Najdejo živalice in jih občudujejo, pre prosti naravni materiali so jim igrače. Igro v naravi otroci doma najbolj pogrešajo. Pogosto posedajo po svojih sobah in igrajo igrice. Manjka pa jim igra v na ravi. Zato so presrečni, kadar v vrtcu zapustimo za prte prostore in se napotimo v naravo.« Da bi si pridobila še več znanja in praktičnih navo dil v prid otrokom, se je Darija KrassnigPartl ude ležila izobraževalnega tečaja za pomočnice v vrt cih v Domu v Tinjah. Za svoje zaključno delo – kako bi moglo biti drugače – pa je izbrala tematiko »giba nje, glasba, jezik – ena enota«. V njem je poleg zgo

dovine ritmike opisala svoje izkušnje pri delu z otro ki in v praktičnem delu predstavila med drugim tudi izdelavo inštrumentov. »Pri gibanju, plesu, hoji za čuti otrok svoje telo, kako se razvija, odkrivajo fino motoriko, spoznavajo ravnotežje, pri tem krepijo svoje mišice. Če povežemo gib z glasbo, ni potreb na govorica. Otrok začne razlikovati gibe in glasove. Ob tem otrok razvija lastno fantazijo. Kadar pa v rit miko vključimo pesmi, spoznava otrok človeški glas kot inštrument. Otrok pa odkriva tudi, da je njego vo telo s ploskanjem, ropotom ali bobnanjem prstkov po mizi tudi inštrument. S preprostimi materiali se dajo napraviti zanimivi inštrumenti. Lesene paličice, ropotuljice, kozarci, napolnjeni s peskom ali vodo, dajo poseben zvok. Tako odkrivajo otroci svet zvo kov in šumov. Z barvastimi rutami se otrok uči, kako ruto vreči, da lepo zaplava po zraku in s katerim delom telesa jo je najlepše ujeti. Z enostavnimi inštrumenti in gibi se da pripraviti slikovita zvočna zgodba: vzgojitelji ca pripoveduje zgodbo, otroci pa ob »soncu« zaigrajo na triangel, ko »zagrmi«, se oglasijo bobni, »dež« pa ustvarijo majhni otroški prstki, ki bobnajo po mizi.« Tako našteva Darija KrassnigPartl iz bogate zaklad nice svojega dela z otroki. Prepričana je: »S praktič nimi igricami se otrok hitro nauči šteti do deset pa tudi novih slovenskih besed.« 24 otrok ima v svoji skupini – in vsak zase je nekaj posebnega. Darija pa za vsakega posebej ve, kako ga mora in more prido biti za sodelovanje pri igri in plesu. In prav v tem jih hoče spodbujati in navduševati.

ŠTIRINAJST DNI

DRUZ_priloga_24.indd 7

XIV

07.06.13 15:29

V ŽARIŠCU

Franciska Novak,

36 let, živi s svojo družino v Breški vasi pri Šmihelu, ima 2 hčerki (8 in 5 let), zdaj je zaposlena v tajništvu in blagajni pohodniškega in smučarskega podjetja gore Pece.

Več blata S

za otroke

vojo posebno vez z naravo imam iz svojega otro štva, kjer smo lahko uživali vsak dan v neokrnje ni naravi. Pri svojih hčerkah vedno znova opa žam, kako sta v naravi uravnovešeni, izhajata brez igrač, kar spodbuja domišljijo in ustvarjalnost. Ta kšni sproščeni trenutki so najpomembnejše in najlepše izkušnje v vsakdanjem življenju z otroki. Okolje je vir vseh vtisov, ki vplivajo na otroka in ga ne verjetno pritegnejo, kar spodbuja stalno učenje. Če otrok napravi izkušnje, možgani rastejo in uvajajo nove povezave. Vendar povezave izginejo, če jih ne uporab ljamo. Čim bolj je zapleteno okolje in čim bolj so razno liki odnosi, tem večja je kognitivna rast. Psihologija otrok je psihologija narave. V njej so združe na nasprotja za uspešno življenje: ustvarjalnost, domiš ljija, disciplina, sodelovanje, samoodločanje, samood govornost, obvladovanje tveganj, vztrajnost, simpatija do drugih bitij na svetu, itd. Treba je omeniti, da otro ci iščejo prav te možnosti. Imajo instinkt za pravo stvar, intuicijo za primerno kognitivno hrano. Neurejeno igrišče v naravi iz drevesnih debel, vej, kam nov, listov itd. ponuja skoraj neskončne možnosti. Na različnih terenih, v igri z drugimi, se otroci nauči jo varno gibati in oceniti možne nevarnosti. Do staro sti približno sedmih let otroci komunicirajo med se boj predvsem v igri. Posamezniki, ki se skupaj igrajo, se običajno dobro razumejo, konflikti in agresije se redke je razvijejo. Vse, kar otroke zanima, kar vidijo in doživi

jo, reflektirajo v igri. Ta čas smo priča neprimerljivega umika otrok iz sveta. Izumrtje izkušenj se začne v se gretih prostorih. Namesto da bi se zunaj izgubljali v fan tazijskem svetu, se spuščajo v umetne scenarije, ki jim jih zagotavljajo elektronski mediji. Mi smo glavni kriv ci. Manj otrok v družbi odrašča, večja je želja, da jih za ščitimo. Vendar ravno vse, kar je nepredvidljivo, fasci nira otroke. To jim daje svobodo in s tem zori neodvisna osebnost. Da na eni strani učimo, da grozijo ekološke ka tastrofe, in na drugi strani ne tvegamo več pustiti otroke v naravo, širi začaran krog. Vzporedno s to odtujenostjo otrok s podeželja se je v zadnjih dveh desetletjih pove čalo število hudih duševnih obolenj. Psihološke ugotovi tve kažejo, kakšen pozitiven psihološki učinek ima pri sotnost narave pri otrocih. Dokazano je, da se duševne motnje lahko zdravijo z intenzivnimi naravnimi izku šnjami. V vrtcih je tema »okolje« v zadnjih letih čeda lje bolj pomembna. Vključuje mnogo področij življenja, ki so med seboj prepletena in za otroke velikega pome na: zdravje, prehrana, narava, ustvarjalnost, ekološko vedenje v okviru prostega časa in potrošništva. V glav nem je treba otroke zgodaj naučiti odgovornega odnosa do okolja. Pedagogike okolja ne bi smeli videti kot pose ben projekt, temveč bi jo morali kratko malo vključiti v naš vsakdanjik – tako v vrtcih in šolah, predvsem pa tudi v družini. Pojdite s svojimi otroki in tudi sami čim več krat, ob vsakem vremenu, v gozd ali na travnik in prepu stite se vsemu, kar vas tam čaka in navdihuje!

Po rojstvu svojih dveh hčerk je čedalje bolj čutila željo po kreativnem delu, posebej z otroki, zato je izkoristila ponudbo tega tečaja. Obvezno prakso je delala v dvojezičnem občinskem otroškem vrtcu v Šmihelu. Za temo svojega zaključnega dela je izbrala pedagogiko okolja.

XIV

DRUZ_priloga_24.indd 8

ŠTIRINAJST DNI

07.06.13 15:29

Petra Hren,

34 let, poročena, hčerka Sara je stara 5 let, živi v Goričah in je trenut no doma.

Vedno nas obdaja

ritem

ot diplomirana defektologinja v delavnici za odrasle ljudi s posebnimi potrebami v Dia konie de la Tour v Trgu, kasneje kot pomoč nica v karenčnem zastopstvu v dvojezičnem vrtcu v Selah ter v večjezičnem vrtcu »Kekec« v Veli kovcu sem napravila izkušnje z ritmičnoglasbeno vzgo jo. Osebno sem navdušena nad ritmičnoglasbeno vzgo jo in sem prepričana, da se ta pedagoški princip posebej dobro obnese v dvo in večjezičnih vrtcih in ima pozitiv ne učinke na razvoj otroka, saj stimulira najrazličnejše možganske areale. Konfucij je dejal: »Povej mi – in bom pozabil. Pokaži mi – in se bom spomnil. Pusti mi, da na redim – in bom razumel.« V tem znanem izreku se do bro zrcali, kaj je cilj v ritmičnoglasbeni vzgoji, namreč vsakovrstno ukvarjanje otroka s tematiko prek zaznave, kreativnosti, komunikacije ter telesnih izkušenj, ki kori stijo otrokovemu razvoju. Ne da bi se zavedali, je ritem nekaj, kar nas vedno ob daja. Že v materinem telesu smo lahko prisluhnili utri pu njenega srca in smo čutili nežno ritmično zibanje, ko je hodila. Doživljamo ritem dnevnih faz, ki se menja va med aktivnimi in neaktivnimi. Prilagodimo naše di hanje avtomatično gibu in tako tudi utripu srca. Otroci delujejo še iz notranjega nagona in se gibljejo oz. reagi rajo na glasbo in ritem. To povsem dobro lahko opazi mo pri malčkih, ki se ob ustrezni glasbi začnejo gunca ti, kriliti z rokami ali skakati. To so motorične reakcije, ki so pri otrocih močno povezane s psiho. Z glasbo, npr. z bobnanjem, lahko motorično preusmeriš psihične na petosti. Glasba in gib pri ritmičnoglasbeni vzgoji imata poseben učinek, ker povzročata v otroku pozitivne emo cije, ki so važne za vsrkavanje in pomnjenje vsega no vega. Spodbujata otroka k sodelovanju. Tudi otroci, ki

so telesno, jezikovno in socialno manj spretni, doživlja jo v ritmičnoglasbeni vzgoji samo uspehe, saj je ta peda goški princip tako koncipiran, da otrok ne more naredi ti nič napačnega. Otrok prejme vse informacije o sebi in okolici preko svo jega telesa. Z očmi zaznava barve, oblike in svojo oko lico. Prek ušes prejme akustične dražljaje in se uri v ravnotežju. Otrok zaznava sebe in svojo okolico preko mišic, kit, sklepov in kože. Izboljšanje in diferenciranje posameznih funkcij, kot so slišatiposlušati, gledatiopa zovati in tipatičutiti, sta pomembna cilja ritmičnoglas bene vzgoje. Otrok naj bi se udi naučil reagiranja na dra žljaje z gibom, z inštrumenti, z glasom, … Dati mu je treba možnost, da se uri v obdržanju v spominu akustič ne, optične in taktilne vtise. Ob tem pa tudi lahko kre piš in zboljšaš koncentracijo ter podaljšaš koncentracij sko dobo. Najmlajši otroci radi raziskujejo in odkrivajo svoj svet. V malčkovem svetu nastane iz lonca boben, voda v ba nji pa je lahko tiha in mirna, ko udari otrok na njeno po vršino, je glasna in škropi na vse strani. Razvoj kreativ nih sposobnosti je nadaljnji cilj ritmičnoglasbene vzgoje. Tukaj se vzbuja otrokova fantazija, domišljija ter spon tanost. To so pomembne sposobnosti za reševanje na log ali problemov ter za sprejemljivost za druge umetni ške zvrsti. Ko otroka sprejmemo takšnega, kakršen je, imamo zanj potrpljenje in čas, kjer ni pritiska, skrbimo za sprošče no ozračje, kjer vlada humor – se otrok lahko optimalno razvije. To so okvirni pogoji ne samo v ritmičnoglasbeni vzgoji, temveč na splošno v delu z otroki.

ŠTIRINAJST DNI

DRUZ_priloga_24.indd 9

XIV

07.06.13 15:29

V ŽARIŠČU Pripravila Micka Opetnik

Jana Goriup

je redna profesorica Univerze v Mariboru

Otrok v sodobni družbi

času, ki ga živimo, ko se nam vse preveč krat dozdeva, da je življenjski utrip nenormalno hiter in pogosto tudi krut, je oblikovanje in ohranjanje skladnega družinskega ži vljenja še posebej zahtevno in tudi naporno. Posebej še, če se zavedamo, da pri da našnjem tempu življenja, za katerega so prepogosto zna čilni le bežni, parcialni in vse bolj tudi brezosebni odnosi med ljudmi, ostaja družina kljub številnim nasprotujočim teorijam prostor stalnih, polnovrednih, človeških in oseb nih stikov. Takšno družino si želijo starši, želi in pred vsem potrebuje pa jo za svoj nemoten biopsihosocial ni razvoj tudi predšolski otrok. Zato je zgled v družini vse bolj pomemben. Predšolski otrok se v družini uči jemanja in dajanja, kaj, koga in kako ljubiti in kako doseči, da je ljubljen. Otrok posnema vedenje staršev in prevzema nji hova vrednostna merila ter kritično primerja življenje v svoji družini z življenjem drugih družin. Vrednote črpa iz dogajanja v družini, celotnega ozračja v njej, partnerske ga odnosa staršev ter osebnosti vsakega družinskega čla na posebej z vsemi njihovimi značilnostmi, ki jih ti vnaša jo v svoje interakcije s preostalimi družinskimi člani. Sodobna postmoderna družba je vedno bolj in vse preveč naravnana na družbeno moč in materialne dobrine, od družine nehote pričakuje, da bo svoje člane naučila vsega, kar je za življenje potrebno. Sodobna družina, družina s predšolskim otrokom pa vsega tega v celoti zaradi števil nih družbenih vplivov ne zmore več, kar pa pušča na nje nih članih vidne spremembe, včasih že kar nepopravlji ve posledice. Struktura sodobne družine s predšolskim otrokom, kjer sta pogosto zaposlena oba roditelja, pa še posebej tanko čutno odpira številna vprašanja socializacijskega procesa in vzgoje otrok. Zaposlenost obeh staršev, predvsem za poslenost matere, lahko doživlja družina kot krizo notra njih odnosov in vrednot, kar se kaže v spremenjenih med sebojnih odnosih članov družine, v menjavi položajev, vlog, identifikacijskih modelov in moči avtoritete.

življanju brezosebnih od nosov, težav na delovnem mestu staršev, doživljanju praznine družbenih vrednot otrok nemalokrat doživlja potrebo za iskanje motiva cije v različnih odvisnostih od dejavnosti. Med najpogo stejšimi novodobnimi odvi snostmi in zasvojenostmi od dejavnosti, ki jih doživlja jo starši predšolskega otro

ka, tako zasledimo: odvisnost od iger na srečo, odvisnost od interneta, zasvo jenost z delom, zasvojenost s hranjenjem, zasvojenost s telesno vadbo in odvisnost od ekstremnih situacij, odvis nost od kraje, odvisnost od nakupovanja in zadolževa nja, in zasvojenost z duhovnostjo in zasvojenost s sanjar jenjem.

Sodobna globalna družba postmoderne je družba mate rialnega izobilja in kulture kopičenja, potrošnje in pora be, kulture multinacionalk in polnih hladilnikov, absolu tnega reda in kaosa hkrati. Prav zato ima tako naravnana družba pogojno značaj narcistične družbe, saj glorifici ra lepoto in zunanjost, trdnost, brezpogojno vztrajnost, večno mladost, vitkost in privlačnost, skratka uspeh in perfekcionizem ne glede na ceno. Tem pritiskom pa otrok nemalokrat ni kos. Nastala situacija sovpada s pričakovanji otroka po višji kakovosti družinskega življenja. Čim mlajši je otrok, tem bolj svojo osebo vrednoti po svojem telesu, obnašanju, prehranjevanju, stanovanju, oblačenju, kar ga bega in dela negotovega. Prav zato v nakupovanju, ki je postalo oblika preživljanja prostega časa celo vse družine, otrok vidi sfero svobode in možnost izbiranja. Nakupovanje sproži v otroku občut ke evforije in sreče, kar se s pogostostjo nakupovanja in količino ter vrednostjo nakupljenega samo še stopnjuje.

Ob pomanjkanju (spo)razumevanja v družini, v do

XIV

DRUZ_priloga_24.indd 10

ŠTIRINAJST DNI

07.06.13 15:29

Gerald Salzmann

poslovodja Inštituta za izobraževanje in svetovanje (IBB)

Profipedagogov/pedagoginj l in identiteta

edago gi/peda goginje v osnovnih izobraževalnih ustanovah (jaslih, otroških var stvenih ustanovah, otroških vrtcih) morajo izpolnjevati ne le mnoge zahteve, temveč morajo nositi tudi mnogostran sko odgovornost. Pedagoško delovanje pedagogov/peda goginj se dogaja v polju napetosti raznoterih, včasih celo protislovnih pričakovanj, ki jim jih predlagajo ne le otroci, temveč tudi starši, pravni subjekti in družbene skupine.

Novejši znanstveni raziskovalni izsledki (razvojna psiho logija, nevrologija itd.) so položili temeljni kamen za to, da se (osnovno) izobraževanje pojmuje bolj kot socialni pro ces, ki je pri otroku rezultat konstruktivnih procesov z od raslimi in drugimi otroki. Iz tega nujno sledi, da je treba za izobraževanje pomembne interakcije med pedagogi/peda goginjami in otroki ne le intenzivirati, temveč tudi v vsak danjem pedagoškem delu v osnovnih izobraževalnih usta novah močneje pomakniti v središče. Pred tem ozadjem je potrebno, da vse pri pedagoških delovnih procesih udele žene osebe razpolagajo s kar najboljšo pedagoško izobraz bo, da bi lahko otroke pri njihovih izobraževalnih proce sih zadostno spremljale. Pri pedagogih/pedagoginjah obstaja profesionalno razu mevanje poklica tedaj, če skušajo zagotoviti, da niso zado voljene samo otroške temeljne potrebe, temveč se upošte vajo tudi realne življenjske situacije otrok in se poleg tega ohranijo »otroštva« – in vse to v smislu inkluzivne in odnosno naravnane zgodnje pedagogike. Kar najboljše pos peševanje

otrok v osnov nih izobraževal nih ustanovah more uspeti samo tedaj, če se upoštevajo različne indivi dualne nadarjenosti (talenti) in ustrezne razvojne naloge vsakokratnih starostnih stopenj otrok. Profesionalno ravnanje predpostavlja stalen spoprijem pedagogov/pedagoginj z lastno predstavo o poklicu, po klicno identiteto. Pri tem gre za to, da analiziramo proti slovja med zahtevo in resničnostjo lastnega pedagoškega dela, da spoznamo lastne procese delovanja in jih po po trebi spremenimo, da postavimo pod vprašaj dosedanje iz obraževalne vsebine in metodičnodidaktične načine dela in da vključimo v delo nova interdisciplinarna znanstvena spoznanja iz pedagogike, psihologije, nevrofiziologije itd. V široki znanstveni krajini vlada soglasje (konsenz) o tem, da lahko imamo ustrezno dodatno in nadaljnje izobraže vanje za pomemben kriterij pedagoške kvalitete v vseh iz obraževalnih ustanovah. Če hočejo pedagogi/pedagoginje ustrezati profesionalni predstavi o poklicu v elementarni pedagogiki, je njihovo stalno dodatno in nadaljnje izobra ževanje pomemben kriterij. Poleg potrebne strokovne kompetence potrebujejo peda gogi/pedagoginje v smislu svoje pedagoške identitete tudi zadostne emocionalne in socialne kompetence, da imajo strokovne in osebne izzive ne za preobremenitev, temveč za možnost razvoja. Profesionalno predstavo o poklicu (pedagoško profesionalnost) lahko uresničimo samo tam, kjer si pedagogi/pedagoginje prizadevajo odkriti nove perspektive in jih uporabiti za svoje delo, da bi napravili pedagoške procese za darilo za same sebe in za otroke.

ŠTIRINAJST DNI

DRUZ_priloga_24.indd 11

XIV

07.06.13 15:29

ZAVESTNO ŽIVETI V SODELOVANJU Z REFERATOM ZA DRUŽINE PRI KATOLIŠKI AKCIJI

Pripravil Pavel Zablatnik

i c o r t O

, t s o n d o h i r p a so naš ! t s o j n a d e s a v o h a mi nji

Dopolnilno trditev k splošno znani izpovedi v prvem delu naslova dodaja strokovnjak primarij dr. Klaus Vavrik, otroški zdravnik, psihiater, psihoterapevt in predsednik Avstrijske lige za zdravje otrok in mladine, v svojem prispevku za jubilejni zbornik »Berilo prihodnosti – družina 2030«, ki je izšel ob 60-letnici Katoliškega družinskega združenja Avstrije. Naglaša potrebo po zagotovljeni »zgodnji pomoči« v duhu obširnega psihosocialnega sistema zgodnje pomoči in zaznavanja za družine s povečano obremenitvijo, da bi tako zagotovili otrokom dober start v življenje. Družba, ki želi biti kos svoji prihod nosti, je odvisna od zdravja svojih otrok, in bogatejša ko je, tem boljše naj bi bilo tudi zdravstveno stanje, bi si človek lahko mislil. A dejstva ka žejo povsem drugačno podobo. Avs trija, tretja najbogatejša država v Evropski uniji, na področjih »zdrav je« in »rizično vedenje« med otro ki in mladino v mednarodni primer javi zavzema zadnje mesto! Vse večja zasvojenost, izkustvo nasilja, medij ski konzum, ipd. štejejo med največ je izzive za današnji mladi rod. Na ozadju te zdravstvene obremenitve modernega časa pripada ključna vlo ga pri razvijanju življenjskega sti la in zdravja otrok tako staršem kot celotnemu izobraževalnemu siste mu. Življenjsko okolje ob tem ostaja precej težavno, kakor kaže npr. stati stika rodnosti s povprečno 1,4 otroka na ženo in dodanim upanjem, da naj bi bil vsak izmed teh otrok čim bolj »perfekten«, ali tudi stopnja ločitev na višini 50 odstotkov ter postopna zaostritev pri razvoju revščine med samohranilkami in družinami z viš jim številom otrok. A kako najti pot iz stiske, ko pa se komaj 30 odstotkov staršev zaveda prepovedi nasilja pri vzgoji, 50 odstotkov zagovarja upo

XIV

DRUZ_priloga_24.indd 12

rabo »lahkega«, 16 odstotkov pa še zmeraj »težkega« nasilja pri vzgoji? Afriški rek, da je »za vzgojo otro ka potrebna cela vas«, se ob iskanju zadovoljivega odgovora na zahtev no vprašanje povsem ujema z naj novejšimi znanstvenimi spoznanji na področju nevrobiologije. Člove ški dojenček ima ob rojstvu najmanj šo določenost možganov med vsemi živimi bitji in je zato potreben poseb ne zaščite. Kot tak pa razpolaga z iz redno sposobnostjo za habilitacijo, to pomeni, da se uči prilagojenega ve denja. Navsezadnje se navidezni evo lucijski zaostanek na začetku življe nja izkaže kot odločilna prednost, po kateri je človeku uspelo osvojiti ves svet in sleherni življenjski prostor. Torej usmerja dojenček vso svojo pozornost in svoje vedenje v odno su do svojega okolja. V svojem priza devanju za zanesljiv in varen odnos usmerja svoje vedenje po obstoječih življenjski vzorcih. Šele ko otrok ob čuti varno zavezanost, se lahko svo bodno posveti drugemu, svetu, ki ga želi spoznati in preučiti. Prav ti zgodnji osnovni vedenjski vzorci to rej odločilno vplivajo na kasnejšo re

gulacijo stresa in tako tudi na pojav »spirale« nasilja in zanemarjenosti iz roda v rod. Dogna no je, da je za kasnejši duhovni razvoj še pred umsko zmogljivostjo in na darjenostjo odločilen socialni položaj zgodnjega otroštva. 5 do 10 odstotkov otrok v bogatih dr žavah je ogroženih zaradi zanemar jenosti, nasilja, stiske, psihične bo lezni ali preprosto preobremenitve svojih staršev. Tudi številčno naza dovanje velikih družin, bratov, sester in vzgojnih izkušenj ter trajno odse ljevanje v mestna okolja pospešujejo upadanje socialne zavezanosti in so sedske pomoči. »Zgodnja pomoč« opisuje v med narodni jezikovni rabi osnovni in obsežni psihosocialni sistem za zgo dnje zaznavanje in zgodnjo pomoč družinam z visoko obremenitvijo. Mišljena je celotna zasnova podpor nih ukrepov v zgodnjem otroštvu, ki upošteva in spremlja specifične obre menitve in resurse družin in jih po vezuje s primerno okrajno ali nad regionalno zdravstveno, socialno in izobraževalno ponudbo. Področja, kjer ta koncept dobro deluje, kažejo razveseljive izsledke, najbolj izrazito pa v ameriškem velemestu Chicagu,

ŠTIRINAJST DNI

07.06.13 15:29

Marian Wakounig* D om a i z M l in č, že vr sto le t ž i vi i n d e l a n a Du n a j u . Reg i o n aln i m en ed žer v z vez n e m mi n i s t r s t v u z a fi n an ce reg i ja Ni ž ja Av str i ja te r G ra d i š č a n s ka , l ek tor d u n ajske u n i ver ze, iz red n i p ro fe s o r n a ma r i b or sk i u n i ver z i , p od p red sed n ik Zveze B a n k

PRAVNI KOTIˇ CEK

Spremembe pri davčnem odbitku

za upokojence

Potem ko se izračuna letna dohodnina za davkoplačevalca (na osnovi dohodninske lestvice), predvideva avstrijski davčni sistem še tako imenovane davčne odbitke ali odbitne deleže (Steuerabsetzbeträge). Posebnost teh odbitkov je ta, da dodatno zmanjšajo že izračunani letni davčni dolg.

kjer po raziskavi iz leta 2006 beležijo 55odstotno nazadovanje pri zlorabi otrok, za polovico zni žano tujo nastanitev, 45odstotno nazadovanje pri stopnji kriminal nosti do 18. leta, znatno višjo šol sko in poklicno izobrazbo in še znižanje uporabe finančne pomo či. Tako se je vsak vloženi dolar med življenjsko dobo povrnil pri bl. 8 do 10krat.

Zakon o davku od dohodka (Einkommenssteuer) predvideva različne odbitke od davka, med drugim tudi odbitni delež za upokojence (Pensionistenabsetzbetrag), ki znaša zdaj 400 € na leto (od leta 2011 naprej se odbitni delež za ukopojence pod določenimi pogoji lahko poviša na 764 € na leto).

Kakor mi danes ravnamo z otroki, tako bodo oni oblikovali prihod nost, je sklep strokovnega pri spevka, ki ga lahko brez pridrž kov podpremo. Referat za družino skuša to osnovno zamisel prene sti tudi v življenjski prostor Med narodnega slovenskega tedna za družine v Kančevcih, ki bo letos pod geslom »V objemu božjega stvarstva« od nedelje, 28. julija, do sobote, 3. avgusta, v Domu duhov nosti Benedikt. Do 28. junija še sprejemamo prijave družin, babic, dedkov, tet, stricev in vsakogar, ki ga mika posebno počitniško doži vetje v družbi od najmlajših pa do že nekoliko starejših. Pokličite na telefon: 0043(0)676 8772 3400.

Doslej so nekateri/nekatere upokojenci/upokojenke zvišani odbitni delež za upokojence prejemali do mesečne brutopenzije v višini 1750 €. Če pa je upokojenec/upokojenka prejemal/prejemala višjo mesečno brutopenzijo kot 1.750 € (npr. 1790 €– teoretično je po zakonu zadoščala prekoračitev meje samo za 1€), mu/ji je odbitni delež padel na 253 €. Z novo ureditvijo načrtuje vlada postopno zmanjševanje/znižanje odbitnega deleža do mesečne brutopenzije v višini 2200 €.

Vlada je pokazala tale primer:

Penzionist (upokojenec/

upokojenka), ki je doslej prejemal mesečno brutopenzijo v višini

1.750 €, je neto dobil 1.455 €na roko.

Če pa je penzionist prejemal mesečno brutopenzijo v višini 1.760 € (to pomeni, da je ominozno mejo prekoračil samo za 10 €), je neto dobil samo 1.418 € na roko (to pomeni, da ga je malenkostno zvišanje penzije kar precej usekalo). V prihodnosti naj bi bilo takole: • za mesečno brutopenzijo v višini 1.760 € bo penzionist neto (na roko) dobil izplačanih 1.449 € (torej za 31 € več kot po stari ureditvi) • za mesečno brutopenzijo v višini 1.790 € bo penzionist neto (na roko) dobil izplačanih 1.464 € (doslej 1.435 €). To postopno zmanjševanje odbitnega deleža preneha pri mesečnih brutopenzijah od 2.200 € naprej.

I M P R E S U M : Štirinajst dni je mesečna družinska priloga cerkvenega časopisa Nedel ja. Lastnik in izdajatel j: Ordinariat kr ške škofije. Slovenski dušnopastir ski urad. Uredila Micka Opetnik, lektoriral Lojze P ušenjak. Tel. (0463) 54 5 87 35 20, opetnik@nedel ja.at. Tisk: Mohorjeva Celovec, Kraj izhajanja: Celovec 2

ŠTIRINAJST DNI

DRUZ_priloga_24.indd 13

XIV

07.06.13 15:29

P R I L O G A mohorjeve družbe celovec

Uredn ica: G abi Fran k

L I T E R T U R A , G L A S B A F I L M I N L U T K O V N A P R E D S TAVA

20. Praznik Mohorjeve založbe Mohorjeva založba je za svoj praznik, v četrtek, 6. maja, v Celovcu, pripravila pester program: od lutkovne predstave, pri kateri so sodelovale šole, do slovenskega filma, branja in koncerta.

Dopoldne je bila na spore du lutkovna predstava Kako je Jaromir iskal srečo. Pred stava je nastala na osnovi isto imenske knjige avtorja Petra Svetina in ilustratorja Damja na Stepančiča. Knjiga je izšla leta 2010 v Mohojrevi založ bi, prejela je ugledno nagrado – zlato hruško, ki jo podeljuje Ljubljanska mestna knjižnica za kakovostno otroško in mla dinsko literaturo. Ob šestih je bil na sporedu film Šanghaj, najbolj gledan slovenski film leta. Ni bilo na ključje, da smo se odločili za ta film, saj je nastal po roma nu Ferija Lainščka Nedotak ljivi, režiser Marko Naberšnik je napisal scenarij po tej pre dlogi. Feri Lainšček je tudi naš avtor, izdali smo nekate re romane v nemškem prevo du, med njimi znani Petelinji zajtrk. V ospredju praznovanja za ložbe pa sta bila branje in koncert. Urednik Hanzi Fili

pič je pozdravil navzoče in se dotaknil tudi perečega vpra šanja, ki tare založbe: »Čeprav je v teh kriznih časih težko iz dajati knjige, zlasti sloven ske knjige – omenim samo, da so prihodki vseh založb v Sloveniji padli od 122 milijo nov evrov v letu 2008 na 83 milijonov evrov v letu 2012 – Mohorjeva še vedno izda ja predvsem tudi literaturo v slovenskem jeziku tako za otroke kakor tudi za odrasle, na kar smo tudi zelo ponosni. Ponosni smo tudi, da se prav na tem področju trudimo zla sti za izvirne slovenske avtor je. To navsezadnje dokazu je tudi spored tega večera.« In dejansko, s svojimi pesmimi so se predstavili Gerard Kan duth, prevode, ki jih je na pisal Janko Messner, je bra la Jana Kacianka. Ivan Klarič je bral iz svojega najnovejše ga dela Neodposlani smsi, v nemščini jih je brala Gudrun Maria Leeb, na odru sta bila

genialen par. Na koncu je pre brala svoje pesmi, med njimi tudi prvo ljubezensko, za ka tero ji je svetoval Niko Grafe nauer, Verena Gotthardt, ki bo jeseni izdala svojo prvo pe sniško zbirko v Mohorjevi za ložbi in je te dni praznovala svoj 17. rojstni dan. Glasbeno je besedne stvaritve genialno oplemenitil virtuoz na kitari Janez Gregorič, ki je glasbeno dopolnjeval pesmi. Ljoba Jenče, pevka staro davnih pripovednih, molitve nih, obrednih pesmi, je pri tegnila poslušalce, ki so bili ganjeni nad njenim petjem in pripovedovanjem. Pevka pa je veliko pesmi slišala od ljud skih pevcev, od katerih se uči in jih posluša, kako pojejo, po jejo, kot jim narekuje srce. V naši založbi je izšla zgoščenka SlovenijaOdmevi večnosti. Vinska klet Krško je postregla z izbranimi vini, Mohorjeva kuhinja pa s pri grizkom.

Glasba in literatura. Na fotografiji levo z leve: Gerard Kanduth, Verena Gotthardt, Ivan Klarič in Janez Gregorič.

XIV

DRUZ_priloga_24.indd 14

ŠTIRINAJST DNI

07.06.13 15:29

P R I L O G A mohorjeve družbe celovec

Nove knjige Mohorjeve založbe Umrl avtor Mohorjeve založbe Vladimir Klemenčič V 87. letu starosti je v ponedeljek, 27. 5. 2013, omagalo srce našega avtorja, velikega poznavalca ter prijatelja koroških in drugih zamejskih Slovencev, utemeljitelja socialne geografije v Sloveniji, zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani prof. dr. Vladimirja Klemenčiča, mdr. tudi dolgoletnega sodelavca in nekaj časa ravnatelja Inštituta za narodnostna vprašanja. Na željo pokojnika so se v sredo, 29. 5. 2013, na ljubljanskih Žalah od njega poslovili v najožjem družinskem in prijateljskem krogu. V imenu Mohorjeve izrekamo iskreno sožalje in seveda velik boglonaj za vse, kar je pokojnik storil za koroške Slovence, za uveljavljanje naših pravic, za naše kulturne dobrine, ki so jih premnogi teptali in jih še teptajo z nogami. Mohorjeva se zahvaljuje tudi za njegovo dolgoletno sodelovanje z našo založbo. Ni jih bilo veliko, ki so jim bili koroški Slovenci tako pri srcu kakor prof. Klemenčiču. Globoko se priklonimo v zahvalo za vse, kar je dobrega storil zlasti za koroške Slovence.

Stare ljudske pesemi je pela Ljoba Jenče.

Jože Bavcon: Naše rastline Knjiga Naše rastline je izvirno poljudno strokovno knjižno delo, splet botaničnega strokovnega besedila, hortikulturnih nasvetov, ugotovitev in priporočil, estetskih opisov predvsem našega samoniklega rastlinstva ob hkratni primerjavi s tujimi kultiviranimi vrstami, občasno skoraj lirično opevanje njihove dovršene lepote v skladju z lepoto našega naravnega okolja, kjer uspevajo, ter piščevega doživljanja celote z izvirnimi etnološko obarvanimi utrinki iz otroštva in okolja, iz katerega izhaja. Besedilo je smiselno urejeno v časovno zaporedna poglavja, ki si sledijo od obdobja mirovanja – zime, prebujanja – zgodnje pomladi, brstečega in bujnega življenja – poleti do harmoničnega umirjanja vegetacije – jeseni. V vsakem poglavju pisec predstavi ustrezno število predstavnikov rastlin, ki v takratnem obdobju dajejo značilno sliko krajine ter poudarjajo njeno barvitost in pestrost. V podpoglavjih obravnava nad 100 različnih rastlinskih vrst ali predstavi hkrati več vrst iz posameznega rodu. V besedilu rastline opiše strokovno, po njihovem izgledu, značilnostih in rastišču, prikaže njihovo (potencialno) hortikulturno »uporabnost« primerjalno s sorodnimi že uveljavljenimi domačimi ali tujimi vrstami in kultivarji, ali njihovo uporabo v prehrani, kmetijstvu, ljudskem zdravilstvu ipd. V strokovna besedila avtor vplete svoja osebna občutja ali doživljanje posameznih rastlin že od otroštva in vse do danes. V posameznih primerih nam postreže tudi z opisi ljudskih običajev ali izročila iz naše etnološke kulturne dediščine (kot npr. »ta bršljanov« idr.). Knjiga Naše rastline nedvomno predstavlja izjemno delo v slovenskem botaničnem svetu, tako strokovnem kot hortikulturnem, izvirnost pa ji daje osebna nota avtorja. Z Našimi rastlinami bomo odkrivali in prepoznavali včasih očem nevidne, manj znane ali še neznane lepote in zanimivosti našega rastlinskega bogastva. Avtor knjige Jože Bavcon je priznan botanični in hortikulturni strokovnjak doma in (morda še bolj) drugod po Evropi. Kot dolgoletni neutrudni delavec v Botaničnem vrtu v Ljubljani, njegov odgovorni vodja, vseskozi vso svojo energijo posveča spoznavanju domačega rastlinskega sveta, njegovemu ohranjanju in predstavljanju v širši mednarodni javnosti, tako s predavanji v številnih evropskih in svetovnih botaničnih vrtovih, s promocijo slovenskih samoniklih in hortikulturnih slovenskih rastlinskih posebnosti, kot s številnimi objavami (npr. monografije o ciklamah, zvončkih, znamenitem botaniku Hladniku idr.). 256 strani, trda vezava, Mohorjeva Celovec 2013, ISBN: 978-3-7086-0744-3, 39,90 evra

Evald Flisar: Zbrana dela – Gesammelte Stücke Evald Flisar šteje k najbolj znanim predstavnikom moderne slovenske drame, in je verjetno med najbolj plodovitimi dramskimi avtorji v devetdesetih letih. Njegove drame so prevladovale sceno nekdaj aktualne družbenokritične dramatike in uvedle elemente novega intimizma. S svojo poetološko specifiko je uvedel nove teme v sodobno slovensko dramatiko, socialna okolja sodobnega intelektualnega meščanskega sveta in za naše razmere nenavadne psihološke značaje figur. Izdelal je novo vrsto konverzacijskega gledališča in je eden izmed redkih slovenskih avtorjev, ki resnično obvladajo dialog, ki je prefinjeno duhovit in ohranja nevtralno distanco do dramatične substance. Evald Flisar, rojen 1945, živi v Ljubljani, je avtor romanov, kratkih zgodb, dramatik, esejist in urednik. Študiral je primerjalno književnost, angleško literaturo, v Londonu, psihologijo v Avstraliji. Je svetovni popotnik, bil je predsednik Slovenskega PENkluba, do leta 1998 je bil izdajatelj literarne revije Sodobnost. Napisal je enajst romanov, dve zbirki kratkih zgodb, tri potopise, dve knjigi za otroke in 14 gledaliških predstav, ki so bile nagrajene. Njegova gledališka dela so bila prevedena v 31 jezikov, med njimi v hindi, v bengalski, malajski, nepalski, indonezijski jezik, v turščino, grščino, japonščino itd. 584 strani, Mohorjeva 2013, ISBN: 978-3-7086-0740-5, 29,50 evra

ŠTIRINAJST DNI

DRUZ_priloga_24.indd 15

XIV

07.06.13 15:29

V Ž A R I Š Cˇ U

Krista Trobe,

Jed

ni nujnost, jesti smemo

rana ne služi zgolj nasičevanju. Pre hrana je pomemben faktor za poču tje, za zmogljivosti in zdravje. Zakaj se starši ali predvsem mame stalno trudi jo, da svoje otroke nasitijo? Zakaj jedo otroci in od rasli mnogo več, kot jim dobro dene in potlej trpi jo zaradi posledic tega prenasičenja? Jesti in hraniti pomeni očitno mnogo več kot le oskrbo z za življe nje važnimi osnovami. Odgovor najdemo v ranem otroštvu, ko mati doji dojenčka. V objemu mame otrok občuti nežnost, toplino, kontakt s kožo, pomi ritev. Hranjenje pomeni utešitev žeje in lakote te lesa in duše. Kasneje se naučijo otroci, da svoje po trebe utešijo na različne načine in da pomiritev in sprostitev ter reševanje problemov ali tolažba niso povezani z jedjo. Tu je predvsem naloga staršev, da ne postavljajo v ospredje hrane kot tolažilnega slad korčka. Pri nas nikakor nimamo premalo živil, a vse premalo pozornosti in časa drug za drugega, prav znotraj družine! To pomanjkanje pa utešimo s tem, da imajo otroci stalno polna usta in tako ima čeda lje več otrok težave s prehrano in prebavo. Majhen človek v tem začaranem krogu izgublja čut zase in za svoje telo. Hrana potrebuje svoje mesto. Starši otroke hrani jo in jih vzgajajo, kako vrednotiti hrano in kako se vesti pri mizi. Bistveno je, da otrok ne sedi pri mizi sam. Doma potrebuje starše, stare starše, brate, se stre ali druge družinske člane, ki jih posnema. V vrtcih to nalogo prevzamejo vzgojitelji in vzgojite ljice. V večji skupini je to lažje in tam si otrok upa poskušati tudi neznane jedi. Nove, neznane jedi je treba uvajati počasi in v majh nih količinah. Otrok naj ima čas, da se privadi na

DRUZ_priloga_24.indd 16

42 let, stanuje na Komeljskem vrhu nad Pliberkom, ima tri otroke: Karli 23, Boštjan 15 in Monika 14 let, od aprila letos dela v Grebinju v popoldanski vzgoji v ljudski šoli, je drugič poročena, njen mož ima tudi tri otroke (Jasmin 16, Patrizia 14 in Jürgen 12 let).

neznani okus. Važno je, da vsakogar animiramo, da pokusi vse, kar pride na krožnik, toda pri tem ne si limo. Pri pokušanju neznanih jedi se s tem poča si razvija tudi otrokov okus. Sadje na primer ponu ja bogato paleto, ki nagovarja vsa čutila: pogled na sadje z raznimi barvami in oblikami šola vid, ob vo hanju sadežev šolamo vonj, ob uživanju razvijamo okus, z roko in prsti otipamo najrazličnejše površi ne, ko sadje prerežemo ali vanj ugriznemo, slišimo najrazličnejše zvoke! Čuta za okus se lahko naučimo tudi tako, da si vza memo za pripravo in uživanje jedi čas. Izkušnje so pokazale, da otroci radi pripravljajo in oblikujejo zdravo malico. Pripraviti prigrizek je še posebej za bavno, če je barvno raznolik. Potrebno je tudi, da otrokom dovolimo, da pomagajo pri sejanju rastlin. Če pa potrebujemo kakršne koli začimbe iz lonca oziroma z vrta, jim dovolimo, da jih tudi prinesejo. Prek vsega tega se naučijo tudi delati s kuhinjskimi pripomočki. Poleg tega se učijo čustvovati in obli kovati razne spretnostni in motorične sposobnosti. Pri vsem tem pa je pomemben občutek za skupnost – odnos do drugih otrok. In to vse prenašajo otroci preko hrane in prehranjevanja iz vrtca potem tudi domov do staršev. V starosti se je težko navaditi navad prehranjeva nja. Da to preprečimo, je treba začeti v otroštvu. Dober zgled je torej najpomembnejše, ker ga otro ci samoumevno posnemajo. Na nas odraslih je, kako se bodo jutrišnji odrasli prehranjevali. Na nas je, da jim dajemo čim bolj zdrave, regionalne produkte. Mi smo odgovorni za zdravje naših otrok.

07.06.13 15:29