Priloga Nedelja 20

maj

08

PRILOGA

XIV

DNI

Š T I R I N A J S T k ibic

ZBADLJIVI

PRIGRIZKI

did

D R U Zˇ I N A

žene

•

in DOM

otroci

DRUŽINE

Stvarstvo je v naših rokah

opetnik

namesto uvodnika

Jože Markowitz, župnik v Kapli ob Dravi je leto dni potoval po Jakobovi poti - iz Koroške do Santiaga di Compostella in spet nazaj

Kot romar v božji naravi R avno v teh dneh, ko nas Cerkev vabi po stari navadi k prošnjim procesijam, se počutimo z naravo še bolj povezani kakor sicer.

Zavedamo se, da vse, kar raste, cveti in dozori, ni samo del nara­ ve, ampak tudi del božjega stvarstva. Torej vsako leto v teh dneh smo priče in sodelavci v božjem stvarstvu. Pri procesijah pa smo hkrati tudi romarji v malem, vsaka procesija je nekakšna kratka romarska pot.

Ko sem bil na Jakobovi poti, sem smel biti priča te velike skrivnosti, da okrog mene vse raste in cveti, občudoval sem različne sadove in jih seve­ da tudi poskušal. Eno leto sem tako rekoč imel priložnost, da sem smel na izreden način občudovati to lepoto narave, skoraj eno leto sem ho­ dil po božjem stvarstvu, in to ne samo kot gledalec ali poslušalec, seve­ da to tudi, ampak sam sem bil in sem še vedno del te narave in del božje­ ga stvarstva.

Pot v Santiago me je najprej vodila proč od domovine, proč od znanih krajev in dolin, proč od znanih gora in rek, proč od znanih vrtov in ra­ stlin, proč od znanih prijateljev in domače besede. Lepo je bilo, da se to ni zgodilo na hiter način, ampak res dobesedno korak za korakom. Pred seboj sem vedno videl nove »dele« narave in stvarstva, kot da bi prebiral debelo zanimivo knjigo o lepoti naše zemlje. Na vsaki »strani« te knji­ ge sem odkrival vedno nova presenečenja. Večkrat sem komaj čakal, da spet pridem v nove kraje.

S

premenila se je narava, ljudje in okolica, kjer sem korak za kora­ kom šel proti jugu in zahodu. Spominjam se, kako sem skoraj imel strah pred velikimi evropskimi rekami, Po, Rhone, Ebro, Ren, in kako sem bil vesel, ko sem po enem letu spet zagledal domačo reko Dra­ vo, in sem napisal »sms« prijatelju Petru, da se je »sin Drave« zopet vrnil k Dravi. Spominjam se tudi, kako sem s strahom prehodil ravnino reke Po, ker sem vedel za izredno obširnost te ravnine. Vem, kako sem bil ve­ sel, ko sem prvič zagledal Sredozemsko morje blizu Savone v Italiji, spo­ minjam se izredno lepih pokrajin v Provansi, lepih konj in črnih bikov v območju Camarque, kako so me spremljale ptice ob morju v Franciji, kako me je tudi dražil močan vihar s severa, imenoval sem ga »gospod« Mistral, kako sem spet po nekaj tednih prvič zagledal Pireneje. Vsak dan sem znova smel odkrivati lepote naše zemlje.

Seveda ne morem pozabiti, kako sva s Petrom spoznala špansko zimo, kako sem se skoraj do trebuha pogrezal v sneg. Še danes vidim pred se­ boj zeleno pokrajino Galicijo, v kateri je tudi mesto Santiago. Dolgo sem se tudi »pripravljal« na prvo srečanje z Atlantikom, ki sem ga spoznal in vzljubil in ga imenoval »moj brat«. Mesece me je spremljal, me vodil v votline Alta Mire, v katerih sem spoznal najstarejše človeške umetnine na evropskih tleh. Vesel sem bil, ko sem prvič spet zagledal Alpe, Mont Blanc, in s tem polagoma spet počasi domače kraje in ljudi.

E

no leto sem hodil po tej lepi naravi, eno leto sem prebiral to knji­ go našega življenja. Spoznal sem, da to ni samo lepota, ki jo smem občudovati, ampak da sem tudi odgovoren za ohranitev te lepote, ker sem tudi večkrat videl in spoznal, da je ta lepa »knjiga« zelo ogrože­ na in da res živimo v nevarnosti, da to »knjigo« strgamo in uničimo.

XIV

ŠTIRINAJST DNI

Ernst Sandri esser

pogovor

vodja referata za okolje pri krški škofiji

Življenjski stil, ki izžareva Kakšne so naloge referata za varstvo okolja?

– Kakšne ponudbe in pomoč daje referat za varstvo okolja krške škofije?

Sandriesser: Referat za varstvo okolja kr­ ške škofije je referat Dušnopastirskega urada in s tem tudi del pastoralne naloge Cerkve na Koroškem. Kdor v nedeljo iz­ poveduje svojo vero v Stvarnika, ne more od ponedeljka do sobote gojiti življenjske­ ga stila, ki je v diametralnem nasprotju s to vero. Referat za varstvo okolja ponuja po­ moč za temo odgovornost za stvarstvo na vseh področjih cerkvenega življenja (litur­ gija, izobraževanje odraslih, energija, po­ kopališča in zelenice, mobilnost, ...).

Vrh tega se referat za okolje pojmuje kot vezni člen med ekološkimi skupinami in skupinami za varstvo narave in cerkvenimi ustanovami ter kot platforma za vse cerk­ vene ekološke iniciative.

Kakšna težišča imajo koroške župnije na področju trajnosti?

Sandriesser: Pri volitvah ŽS 2007 so bile župnije povabljene, da imenujejo osebo, ki bi ali kot član župnijskega sveta prevzela to tematsko področje ali bi od zunaj svetovala župniji v zadevi odgovornost za stvarstvo.

Upam, da bodo ob vedno večji senzibilnosti ljudi tudi župnije spoznale nujnost te za­ deve. V škofiji Gradec-Seckau je že nad 100 župnijskih svétnikov za okolje.

Dosedanje iniciative v koroških župnijah segajo od ener­ gijskega knjigovodstva in saniranja stavb in ogrevanja preko serij predavanj in filmskih večerov do udeležbe pri škofijskih akcijah kakor avtomobilski post ali klimatska zveza.

Kako lahko župnije tematizirajo odgovornost za stvarstvo in katere prve konkretne korake lahko storijo?

Sandriesser: Odgovornost za stvarstvo je vprašanje oseb­ nega življenjskega stila. Vsak/vsaka mora preveriti, ali njegovo potrošniško vedenje služi življenju ali je v na­ sprotju z življenjem. Gre – kakor pri duhovnih vajah – za pravo presojanje stvari.

Tudi župnija goji življenjski stil, ki izžareva. Prve korake v župniji lahko storimo v okviru izobraževalnih priredi­ tev ali tudi praznikov. S farnim praznikom, ki ga praznu­ jemo na stvarstvu prijazen način, lahko dosežemo trajne

spremembe drže, ki se prenesejo tudi na obiskovalce. Vrh tega lahko prire­ dimo akcijske dneve stvarstva, lah­ ko pa tudi naredimo kaj posebnega na dan stvarstva (1. september). Tudi pre­ hod od aluminijastih darovalnih lučk k steklenim lučkam je jasno znamenje za spremembo zavesti. Važno je, da z vsako spremembo – pa naj bo še tako majhna – seznanimo javnost. Ljudje naj vidijo, zakaj je kristjanom ta tema važna.

Priporočljivo je, da župnijski svet ustanovi »Delovni krožek odgovor­ nost za stvarstvo« ali strokovni odbor »Trajno gospodariti«. Izdelava EKO­ LOŠKEGA VZORA garantira, da se pri odločitvah ne bodo upoštevali samo zgolj finančni, temveč tudi ekološki in globalni vidiki.

Kakšen je videti farni praznik, ki je prijazen do stvarstva, in kaj je cerkveno energijsko knjigovodstvo?

Sandriesser: Glede na to, kakšen pro­ dukt kupimo, podpiramo s tem kmeč­ kega neposrednega prodajalca ali trgo­ vinski koncern, živalim ustrezno rejo ali industrijsko masovno produkci­ jo, kratke poti ali letalski transport. Za vsakim produktom se skriva neka zgo­ dovina. Z vsakim nakupom sooblikuje­ mo tudi produkcijske in delovne pogo­ je. Stvarstvu prijazen farni praznik se pravi »praznovanje z mirno vestjo«, pri katerem finančni dobiček ni glavni kriterij za izbiro produktov in oblikovanje farnega pra­ znika. Če na misijonsko nedeljo prodajamo kavo »fairtra­ de«, naj bi le-to kot nekaj samoumevnega servirali tudi pri farnem prazniku. Že stoletja vodimo zapiske v župnijah, pišemo kronike in sezname darovalcev, poznamo števne nedelje in nas ce­ nijo zaradi naših matičnih knjig (matrike). Toda na zelo preprosto vprašanje, koliko energije porabi cerkev, žup­ nišče ali otroški vrtec, mnoge župnije ne morejo dati no­ bene informacije. Pri tem pa bi lahko vsak evro, ki ga ne bi zapravili zaradi toplotnih izgub, bolje investirali v pa­ storalno delo. Tukaj imajo župnije, a tudi Karitas in drugi veliko ekološko in ekonomsko odgovornost – tudi do pla­ čevalcev cerkvenega prispevka.

ŠTIRINAJST DNI

XIV

V ŽARIŠČU

Odgovornost za stvarstvo – središče naše vere Ko

j e š k o f i j a L i n z n a Fr a n ­ č i š kov d a n 2 0 0 5 kot p r va avstrijska škofija pri­ s t o p i l a h kl i m a t s k i z v e z i (K l i m a b ü n d n i s ) , j e p r i š l o t a ko j p o u r a d n i s l ove s n o ­ sti k meni nekaj oseb in so r e kl e p o s m i s l u : » Ž e v r s t o let nisem bil več pri bogo­ s l u ž j u . To d a č e s e C e r k e v angažira za ekološke za­ deve, potem sem vsekakor zraven.« Za takimi izjava­ mi se skrivajo pogosto bo­ l e č e i z k u š n j e . Ve r n i h k r i ­ st j a n ov i n k r i st j a n k , k i so se zavzemali za oko­ lje in sobitja, so se v zad­ n j i h d e s et l et j i h n j i h ov i sokristjani in sokristjan­ ke pogosto izogibali in jih diskreditirali kot »zelene zmešance«.

V Cerkvi gre za ljube­ zen do Boga in ljubezen d o b l i ž­ n j e g a , n e z a l j u b e ­ zen do živali, rastlin in ž iv l j e n j s k i h p ro st o rov – tako daleč razširjeno pre­ p r i ča n j e . S a m o č l ove k d a j e p o kl i c a n k z v e l i č a n j u , druga bitja da nimajo neu­ mrljive duše.

XIV

ŠTIRINAJST DNI

univ. prof.

Michael od leta 2007 teološke Pričujoči zbornik založba

Na »nasprotni strani« gibanja za var­ stvo okolja pa je prav tako krožila go­ vorica, da je predvsem in pred vsemi drugimi krščansko-judovska dedišči­ na, ki je porodila brezkrajno izkori­ ščanje zemlje. »Podvrzita si zemljo«, ta ukaz gospodovanja iz prve pripo­ vedi o stvarjenju (Gen 1, 28) da je le­ gitimiral novodobno gledanje, po ka­ terem je vse na zemlji ustvarjeno samo za korist človeka. To tezo ame­ riškega zgodovinarja Lynna Whitea iz leta 1976 sta v nemško govorečem prostoru širila predvsem Carl Amery in Eugen Drewermann in je bila de­ ležna dobrega sprejema. Medtem je v jedru ovržena: Ni krščanstvo krivo za današnje uničevanje okolja, mar­ več sekularno mišljenje novega veka, ki ima svet ločen od Boga za čisto razpoložljivo gmoto za človeško de­ lovanje in golo surovino za moderne tehnologije. Vendar je paradoksno: Čeprav je to tehnično-instrumental­ no gledanje stvarstva sedaj staro že 400 let, začenja krščanstvo šele da­ nes ugovarjati proti temu. Očitno je Cerkev cela stoletja pozabljala svoje lastne korenine.

Kaj pa so te korenine? Odpravimo se po njihovih sledovih!

ostane zrak za dihanje. Zaradi člove­ škega ravnanja sega stvarstvu voda do vratu, in stvarstvo je v nevarno­ sti, da v njej utone. Samo eden rav­ na drugače: Noe spozna smrtno ne­ varnost in izstopi iz spirale sovraštva in nasilja. On razume znamenje časa, zgradi ladjo, majcen rešilni otok v ne­ skončnem morju uničenja, in spra­ vi vanjo živa bitja vseh vrst. Danes bi ga verjetno razglasili za »zelenega zmešanca«. Nihče ga ne bi vzel zares.

Toda on ubere edino pravo pot. In Bog je z Noetom. Potem ko je potop opravil svoje uničevalno delo, oblju­ bi Bog Noetu, da je Bog življenja: Ni­ koli več ne bo tako uničenje ogrožalo zemlje. In Bog ponudi zavezo. Sklene jo z Noetom, z njegovimi potomci za vse generacije in z vsem, kar živi na zemlji (Gen 9, 10). To je velika zaveza s stvarstvom, ki se ne konča ob mejah človeštva, temveč vključuje vsa živa bitja. Vsa ta naj bi mogla živeti, vsem tem dolguje človek pravično ravna­ nje. In kaj to pomeni, o tem pripove­ duje Sveto pismo v zadostni meri v raznolikih zgodbah in zapovedih.

Stvarstvo – stalno ogroženo

Zemlja naj ne propade, takšna je trd­ na Božja volja. Toda svojo dovršitev bo dosegla šele ob koncu časov. Do tedaj bo zaznamovana z nasiljem in zatiranjem. Kakšna pa bo dovršitev Božjega stvarstva? Kako si jo lahko predstavljamo? Natanko o tem pri­ povedujeta prvi dve poglavji Svete­ ga pisma (Gen 1-2). Kajti tukaj ne gre za začetek neba in zemlje, temveč za njuno dovršitev, ki je v začetku (tako Gen 1, 1 dobesedno!) že vidna in raz­

Zavestno ne začenjam s tistimi ­teksti, ki so jih razumeli klasično kot pri­ povedi o stvarjenju, torej prvima po­ glavjema Svetega pisma. Marveč za­ čenjam s pripovedjo o vesoljnem potopu (Gen 6-9). Kajti ta nam pred­ očuje, kakšna je dejansko realnost na tej zemlji: polna nasilja in hudobije, tako da Božjim bitjem komaj še pre­

Stvarstvo – z Božjo obljubo

dr. l Rosenberger, rektor Katoliške univerze v Linzu članek je napisal za škofije Linz 2007, Veritas

Križ sredi drevesa življenja - mozaik v apsi cerkve San Clemente v Rimu poznavna, toda v svoji polnosti še ni uresničena. Prva pripoved nam kaže, kako Bog da zemlji redne čase – dan in noč, teden, mesec in leto – in ure­ jene prostore – vodovja, zrak, kopno. Šele v tako urejeno okolje so lahko potem postavljena živa bitja. Za vsa­ ko je prostor, vsako ima svoje mesto.

V dovršenem Božjem svetu ni konku­ rence. Niti žreti ni treba živim bitjem drugo drugega. Kajti kdor natančno bere, spozna, da Bog daje živalim ka­ kor tudi ljudem v hrano samo zelene rastline (Gen 1, 29s) – v raju bodo vsi vegetarijanci, in kljub temu (ali prav zaradi tega?) bodo vsi siti.

Kaj pa potem pomeni Božji poziv člo­ veku, naj gospoduje zemlji? Tukaj gre za naročilo, naj bo kakor pastir zvest zastopnik Stvarnika, hišni upravi­ telj življenjske hiše, ki nam jo je hišni last­nik Bog zaupal v skrbništvo. Ka­ kor on naj stvarstvo urejamo in obli­ kujemo, toda kakor on naj imamo pri tem vedno pred očmi cilj, da vsa­ kemu živemu bitju damo prostor in razcvet. Človek je v nesebični službi stvarstvu, in prav tedaj, ko izpolnjuje to službo, dokazuje, da je njegov pra­ vi vladar.

Neopazno, a vendar jasno, prevzema Nova zaveza starozavezno duhovnost stvarstva: Ko gre Jezus po svojem kr­ stu v puščavo, »živi med zvermi« (Mr 1, 13). Takoj v začetku svojega evan­ gelija nam hoče Marko s tem pove­ dati, da se z Jezusom začenja splošni mir med človekom in živaljo. Jezus je novi Adam, ki v nasprotju s prvim Adamom resnično živi v miru z ži­ valmi. On je Mesija, v čigar kralje­ stvu volk in jagnje, tele in lev, krava in medvedka, kača in človeški otrok mirno bivajo drug pri drugem, kakor

je obljubil prerok Izaija (Iz 11, 7s). In tako ni čudno, da Pavel v Pismu Rim­ ljanom vsemu stvarstvu oznanja od­ rešenje po Kristusu: Celotno stvar­ stvo zdihuje in trpi. Toda celotno stvarstvo se bo iz suženjstva razpad­ ljivosti rešilo v svobodo slave Božjih otrok (Rim 8, 21s). Kristus je umrl ne le za človeštvo. Vse, kar je Bog ustva­ ril v svoji brezmejni ljubezni, hoče privesti k zveličanju, k dovršitvi v splošnem miru vseh stvari.

Podoba miru v stvarstvu: drevo življenja Komaj kaka podoba lepše povze­ ma pravkar povedano kakor mo­zaik v apsidi v baziliki sv. Klemena (San Clemente) v Rimu. V tej podobi iz 12. stoletja stoji v sredini Kristusov križ, okrašen z dvanajstimi golobi kot sim­ bolom za dvanajst apostolov. Pod kri­ žem vidimo kakor običajno Jezuso­ vo mater in najljubšega učenca. Križ stoji na gori, na kateri izvirajo štiri reke, na gori iz raja. In iz križa raste drevo, ki daleč razteza svoje mogoč­ ne, ornamentalno zvijugane vitice, tako da neštetim ljudem in živalim dajejo življenjski prostor. Če natanč­ no pogledamo, lahko odkrijemo sto­ tine takih živali, umetniki so jih upo­ dobili z veliko ljubeznijo za detajle.

Jezusov križ je drevo življenja – dre­ vo, ki obilje svojega življenja podar­ ja ne le človeku, temveč vsem Božjim stvarem.

Odgovornost za stvarstvo danes Kjer koli se kristjani in kristjanke za­ vzemajo za Božje stvarstvo, tam se postavljajo tako rekoč pod drevo živ­

ljenja svojega Gospoda. Zavedajo se svoje odgovornosti kot Božji gospo­ darji v življenjski hiši stvarstva in so pripravljeni postaviti svoje interese v drugi plan, kjer je to potrebno v prid večje celote. Razumeli so, kar pravi­ jo cerkveni dokumenti zadnjih dveh desetletij v vse večji jasnosti: da od­ govornost za stvarstvo ni »posvet­ na«, čisto politična ali celo proticerk­ vena zadeva, temveč poslanstvo, ki izvira iz osrčja naše vere. Kdor ve­ ruje v Stvarnika, sploh ne more dru­ gače, kot da se zavzema za stvarstvo.

Ne more mu biti vseeno, ali in kakšno prihodnost ima ta zemlja, ta drobni, krhki planet v daljavah vesolja.

Brez zmanjšanja nekaterih zahtev, ki so nam ljudem v industrijskih deže­ lah že nekaj desetletij samoumevne, ne bo šlo. Toda kar bomo s tem doseg­ li, je veliko več kot to, kar bomo mo­ rali žrtvovati. Tako formulira eku­ mensko zborovanje v Stuttgartu 1988: »Jezusovi učenci so se ločili od tega, kar je bilo doslej temelj in vse­ bina njihovega življenja. Toda s tem so pridobili neprimerno več. Tudi za nas bo potrebno zmanjšanje in od­ poved, če hočemo skupno doseči ne­ kaj novega. Življenjske predstave, ki hočejo človeško srečo povezova­ ti samo s čedalje večjo lastnino, upo­ rabo in uživanjem stvari, ne ustrezajo krščanskemu razumevanju človeka.

Nenehno stopnjevanje zahtev po ma­ terialnih dobrinah je vodilo do brez­ ciljnosti življenja. Človeka ovira pri razvoju njegove osebnosti ... Ne gre za to, da na splošno živimo bolj ne­ zahtevno, temveč da postanemo zah­ tevnejši glede na raznolikost in boga­ tost našega celotnega okolja.«

ŠTIRINAJST DNI

XIV

PO DOMAČE

Čebelarjenje, to je moje Inž. Mirko Cuderman j e g o z d a r, l ov e c , č e b e l a r i n predsednik čebelarskega društva v

Železni Kapli.

Na Obirskem živi s svojo družino: žena Daniela in hčerke Janja, Adriana, Iri­ na in Samira »Pri pridelavi naših proizvodov, kot so med, propolis, propolisova-krema ter medeni liker, mi veliko pomaga žena Daniela. Pa tudi starejši hčerki že pomagata in se tako seznanjata z življenjem čebel.«

Nedelja popoldan. Peljem se iz Ce­ lovca preko Sel in čez Šajdo na Obir­ sko. Spremlja me sonce, ob poti cvetijo najrazličnejša drevesa in na travnikih rože, gozd dobiva vse bolj sočno zele­ no obleko. Zavijem na levo in prispem do hiše, kjer me najprej pozdravi ber­ nadinec Nala. Povsod vonj po pomla­ di, okoli mene narava, božje stvarstvo.

Nato me spremlja gospodar Mirko Cu­ derman za hišo, kjer je slišen vesel krik najmlajših hčerk, ki se igrata v peskov­ niku. V neposredni bližini pa nepresta­ no letajo v panje in iz panjev čebele in nabirajo med. »Vse letne čase imam rad in vsak ima svojo lepoto, a najlepše se mi zdi prav sedaj, ko vse cveti in se vsa narava prebuja,« pravi Mirko, čigar delovno mesto je večinoma v naravi.

Carnica čebela »Kot gozdar organizi­ ram kmetom in drugim prodajalcem lesa odkup lesa, in če je treba, tudi sečnjo lesa ter odvoz v firmo.« Pa tudi zunaj delovnega časa je Mirko s svo­ jo družino veliko v naravi, saj imata z ženo Danielo okoli 20 ovc, velik vrt in mnogo čebel. Na lov začasno ne hodi, ker mu za to primanjkuje časa in ker je zase že zdavnaj našel konjiček, ki mu je posebno pri srcu. »Čebelarjenje, to je moje. Čebelarit sem začel v otroških letih z dedijem in sem imel svoj panj z

12 leti. Čebele so me vedno privlačile.

To življenje v panju mi je v veselje in ta njihova marljivost me fascinira. Tu pri nas na Koroškem in v Sloveniji se je udomačila avtohtona rasa, ki se imenu­ je Carnica-čebela ali kranjska čebela, ki prihaja z Balkana. Najbolj se je prila­ godila naši klimi in ima primerno do­ bre lastnosti. Sploh so čebele življenj­ sko važne za naš življenjski prostor, ker nam ohranjajo vso pisanost nara­ ve, saj na svojih poletih oprašijo rože in trave ter sadje. Med in propolis sta le 20 % tega, kar delajo. 80 % njihovega dela pa mi sploh ne vidimo, in vendar je po njihovi zaslugi vsako pomlad svet okoli nas tako čudovito pisan. Na ža­ lost je premalo mladih čebelark in če­ beljarjev in s tem tudi premalo čebel, da bi lahko zajeli celoten prostor.« V naravi smo doma Na moje vprašanje, ali v družini posebno poudarjajo odnos do narave, mi pove Daniela: »Zdi se mi, da hčerkam ni treba posebno razlaga­ ti, da nama je narava važna, ker je to naš življenjski prostor in smo v tej na­ ravi doma. Pomagajo na vrtu in lezejo po travi in tako z vsemi čutili doživlja­ jo okolje. Sploh pa mislim, da je vse, kar hočeš posredovati mladim, v prvi vrsti odvisno od tega, kako sam živiš.

Mi starši moramo biti najprej zgled –

glede na to, kako ravnamo z naravo, in glede na to, kako se vedemo v druž­ bi, glede na mamila in alkohol. Važno je, da mladim damo alternative v kul­ turi in športu!« In mož Mirko dostavi: »Tako je zame kot kristjana odgovor­ nost za naravo velikega pomena. Treba je biti previden z njo in imeti do božje­ ga stvarstva respekt ter ga ohraniti za naše naslednike!« Čebelarski center Pritegniti otroke in mladino pa je tudi eden glavnih ciljev novega projekta, ki ga vodi Mirko Cu­ derman v čebelarskem društvu v Želez­ ni Kapli. Skupaj z občino bodo zgradi­ li čebelarski center. »Tam bomo lahko imeli naše prireditve, izobraževanja in šolanja, tečaje za otroke in mladino. Tu bo tudi prostor za izdelavo voska in za prodajo naših proizvodov. Društvo, ki je zelo aktivno, šteje 70 članov. Z or­ ganiziranjem prireditev in projektov imam kar precej dela. Tradicionalni pa so že vsakoletni ples, srečanje čebelar­ jev in seveda tudi izlet.« Ko se odpeljem po srečanju z družino Cuderman nazaj v mesto, bolj zavestno gledam cvetočo naravo in se na tihem zahvaljujem čebelam, da nam s svojim marljivim delom čarajo pisani pomla­ danski svet.

Pripravila M o n i k a N o v a k - S a b o t n i k

XIV

ŠTIRINAJST DNI

Dr. Marlies Ortner v o d i v štajerskem Stainzu »vrt r a z n o l i k o s t i «. V z a d n j i h letih pa je uredila samo­ st a n s ke v r t ove v Š t . Ju r i ­ ju od Dolgem jezeru.

Ponudbe za razne tečaje najdete na naslovu: www.permakultur-akademie.com

Veliko se govori o varstvu podnebja. Kaj more posameznik prispevati k temu?

Marlies Ortner: Dosedanji, nam zna­ ni ukrepi, da zaustavimo spremembo podnebja ali jo upočasnimo, ne zado­ stujejo. Poiskati moramo nove možno­ sti, npr. kultivirati in oblikovati pokra­ jino, zelene površine in vrtove, tako da se zmanjša emisija plinov toplotne gre­ de. Tako bi postale naše zelene povr­ šine raznoliki ekosistemi, ki bi pripo­ mogli, da bi se zmanjšale posledice klimatskih sprememb.

V Št. Juriju ob Dolgem jezeru ste uredili čudovit vrt. Kakšna zamisel vas je vodila pri tem projektu?

Marlies Ortner: Samostanski vrtovi v Št. Juriju so rezultat razvojnega pro­ jekta Georgica (Regionale Entwick­ lung in ethischer Verantwortung).

Prav posebno naravni doživljajski vrt, ki daje domačim divjim rastlinam in živalim zavetje, je odsev živete odgo­ vornosti za stvarstvo. Naravni doživ­ ljajski vrt je velik 6000 m2 s 350-imi domačimi divjimi rastlinami. Odvisno od vremena in letnega časa srečate na tem vrtu bogastvo različnih cvetov že skoraj pozabljenih domačih divjih rož.

Domače divje rastline so vrste rastlin, ki se v evropskem prostoru širijo brez človeškega posega. V Avstriji poznamo

3000 domačih divjih rastlin. Na žalost so mnoge od njih zaradi spreminjanja narave ogrožene v svojem obstoju. Na­ ravni doživljajski vrt oblikujejo želje in potrebe njegovih uporabnikov. Pri na­ črtovanju takega vrta upoštevamo pod­ nebje, strukturo tal, rast ter pokrajino in njene posebnosti. Pri nasadih daje­ mo prednost domačim divjim rastlin.

Naravni doživljajski vrt je življenjska filozofija: opazovati, dopuščati, doživ­ ljati raznolikost stvarstva in prejema­ ti v njem moč in energijo.

V samostanskih vrtovih potekajo vodstva in delavnice. Kakšen način vrtnarjenja predstavljate zainteresiranim?

Marlies Ortner: Vrt je tvoj partner, ni tvoj podložnik. Če vrt obdeluješ od­ govorno in pozorno, dopuščaš razno­ likost, če več usmerjaš kot uničuješ, potem se lahko počutiš v njem kot del organizma, ki dobro deluje, potem lah­ ko doživiš in začutiš zavetje v stvar­ stvu.

Permakultura je zavestno načrtova­ nje, gradnja, razvoj in ohranitev kme­ tijskih sistemov, ki imajo isto razno­ likost, stabilnost in neuničljivost kot naravni ekosistemi. Permakultur­ ni vrtovi so raznovrstni, so ekološko smiselni, podpirajo domačo prehrano in varujejo okolje.

Vrt hrana za dušo in telo

Kako varujem podnebje na domačem vrtu?

Marlies Ortner: Pravzaprav človek ne more zaščititi podnebja – lahko mu le stori več ali manj škode. Varstvo pod­ nebja opravljajo predvsem zelene ra­ stline in organizmi v tleh: zeleni pro­ stori vežejo ogljikov dioksid in ga tako znižajo. Čim več vrtnih površin je po­ sejanih z domačimi divjimi zelišči, tem bolje se veže CO2. Posebno listnata drevesa in biotopi so pomembni varo­ valci podnebja.

Naravni vrtovi in vrtovi s permakul­ turo le malo obremenjujejo podnebje.

Zgrajeni so iz naravnih materialov, ki jih nismo pripeljali iz oddaljenih dežel in imajo samo majhen ekolo­ ški nahrbtnik, kot pravimo temu. Za­ radi dobrega načrtovanja se porabi za tako vrtnarjenje zelo malo fosil­ ne energije. Večina materialov se na vrtu uporablja po sistemu kolobarje­ nja – s človeško močjo, z delom mi­ kroorganizmov in vseh »sodelavcev » iz živalskega in rastlinskega vrta je možen ta način.

Taki vrtovi so zelo živahni. V ospred­ ju je obojestranski učinek med obde­ lovanjem in raznovrstno letino: sa­ deži z vrta niso le zelenjava, sadje in zelišča, so veselje do življenja, so zdravilo, so semena, vonjave in paša za oči; skratka: hrana za dušo in telo.

ŠTIRINAJST DNI

XIV

žene special

Pripravila M i c k a O p e t n i k

Ottilie Kramer, stara 59 let, živi v Celovcu, do upokojitve leta 2006 pisarniška pomočnica

S

rečali sva se pred centrom za slepe v Gutenbergovi ulici v Ce­ lovcu. Pričakala sem jo pred hišo, v kateri se gospa Kramer »dobro spozna in se počuti kot doma«. Njena prisrčnost in zgovornost sta omogočili, da je najin pogovor hitro stekel in že mi je pripovedovala o obveznostih, ki jih je imela v zadnjem času. Prevzela je botrstvo in za praznik krsta in prve­ ga svetega obhajila v celovški stolnici je morala veliko pripraviti, da je bilo praznovanje za vse enkratno in lepo doživetje. Da pri prazniku ni videla pisanih rož in nasmejanih obrazov, za gospo Kramer ni nobena ovira. Čeprav je od rojstva slepa, je s svojimi drugi­ mi čutili dojela in doživela lepoto ok­ rog sebe. Živeti v temi je ne moti, ne boji se teme, saj nikoli ni videla svetlobe in ne ve, kako vpliva na oči, in ne občuti nasprotja med temo in svetlobo. Kot otrok se je osem let šolala na inštitutu v Gradcu. Še danes je hvaležna javnim ustanovam, da so njej – kmečkemu otroku – omogočile šolanje na eni najbolj znanih šol za slepe v Marbur­ gu v Nemčiji. Tam je gospa Kramer zaključila trgovsko šolo in se izobra­ zila za pisarniško moč. Kljub popolni slepoti je dobila zaposlitev na deželni vladi in se počutila tam dobro spreje­ to.

Med šolanjem se je naučila, da si mora življenje organizirati sama. Navadila se je, da prosi ljudi za pomoč, naučila se je hoditi po pločnikih in cestah, upo­ rabljati naprave za slepe pri semaforjih.

Zaveda se, da za vsa dela potrebuje več časa, toda to zanjo ni ovira in tako je z veseljem tajnica pri društvu za slepe in se z velikim navdušenjem udeležuje raznih ponudb, ki jih društvo ponu­ ja svojim članom. Učenje esperanta, obisk predstav v celovškem gledališču, skupni izleti in najnovejša ponud­ ba »nordic walking« ji omogočajo druženje z ljudmi.

Slepi smo radovedni ljudjej Ko se je gospa Kramer leta 2006 upokojila, ji ni zmanjkalo dela, vesela pa je, da ima sedaj več časa za spanje. »Slepi

XIV

ŠTIRINAJST DNI

smo zelo radovedni ljudje,« pra­ vi. Radovednost jo vodi, da točno sprašuje ljudi o stvareh, o svo­ ji okolici in tudi o svoji obleki. Čas upokojitve je porabila, da se je naučila uporabljati računalnik.

Branje knjig, poslušanje kaset ali radia pa ji omogoča, da odkriva svet okrog sebe. Ker jo slepota ovira pri mnogih aktivnostih, je zanjo najvažnejše, da je duhovno aktivna. Kar ji vid ne posreduje, vidi z duhovnimi očmi in ji posreduje njena notranja predstava.

Vsa navdušena mi pripoveduje, kako cveti pred njenim stanovanjem maj­ nica (Flieder), posluša petje ptic in občuti toploto sonca na roki.

Za doživljanje stvarstva uporablja svo­ ja ostala čutila. Z rokami otipava stvari, uho ji je sluh in vid obenem, palica za slepe pa pomoč, da zazna ovire in se tako zavaruje pred padcem.

Kljub neverjetni mobilnosti in duhov­ ni razgledanosti se gospa Kramer za­ veda, da mnogo stvari ne more opra­ viti sama. To sprejema kot življenjsko danost. Zato pa mnogo stvari preloži na duhovno raven in se poglablja v psihologijo in angažira kot voditelji­ ca apostolata za slepe v krški škofiji.

Skupno oblikovane sv. maše v cerkvi sv. Heme pomenijo za gospo Kramer doživetja, iz katerih črpa moč za vsak­ danjost.

Z odprtimi očmi skozi življenje Kljub slepoti hodi gospa Kramer skozi svet »z odprtimi očmi« in doživlja stvarst­ vo kot nekaj čudovitega. Vsak pa mora po svojih močeh ohraniti to stvarst­ vo. Sama to skuša z zavestnim naku­ pom »fair traid« produktov in s čim manjšo uporabo plastike. »Z majhni­ mi koraki lahko veliko dosežemo,« je prepričana in upa, da bodo to počasi dojeli vsi ljudje.

Ob koncu pogovora pa si zaželi, da bi ljudje laže sprejeli drugačnega – tuj­ca ali prizadetega – ob sebi. Ko se pred domom posloviva, me prosi, da ji natančno opišem rože, ki cvetijo v travi – rdeči tulipani, bele marjetice in rumen regrat. Le kako si predstavlja barve, se sprašujem na poti domov.

Ve s e l i m o

se cveto­ če pomladi, jutra­ nja pesem ptic nas p ove d e v n ov i d a n .

Z vsemi čutili do­ življamo bogastvo stvarstva. Kako pa doživljajo stvar­ stvo slepi in na­ glušni? Dva por­ treta

Ne videti ločuje od stvari, ... ... ne slišati od človeka Tamara Janja Kulmesch, stara 31 let, živi v Celovcu, zaposlena v knjigovodstvu Zveze Bank v Celovcu

O

draščala sem v Libučah in potem na Zgornjih Žamanjah ob Zabla­ škem jezeru.

Da sem slušno prizadeta, so ugo­ tovili šele, ko so me vpisali v prvi ra­ zred ljudske šole v Libučah. Takrat sem tudi dobila moj prvi slušni apa­ rat, ki ga sploh nisem marala. V šol­ skem času se je moj sluh vedno bolj slabšal, tako da nisem mogla več so­ delovati pri diktatih in sem imela te­ žave pri ustnih izpitih. Učila sem se iz knjig in sošolke so dopustile, da sem lahko pri njih prepisala, kar je učitelj razložil. Knjige so bile moji prijatelji, preko njih sem vse dojela in našla pot v svet fantazije. Z branjem sem si bo­ gatila besedni zaklad.

Danes sem močno naglušna, morda sli­ šim še kakih 20 %. Ne vem, kaj je bil vzrok naglušnosti, saj veliko stvari lah­ ko povzroča naglušnost. Danes najbolj vpliva na to hrup in staranje. 20 % mla­ dincev, ki poslušajo preglasno glasbo preko walkmana ali v diskotekah, ima težave s sluhom. V prihodnosti se bo število celo povečalo, ker postaja svet vedno bolj hrupen.

Kako jaz »slišim«? Vizualno, bi rek­ la. Imam sicer še malo ostalega sluha, vendar to ne zadostuje, da bi dojela po­ govor. Imam tako imenovano nagluš­ nost, ki preprečuje, da občutim zvok.

Zvočnih valov z višjo frekvenco, ki bi se v možganih spremenili v višje zvo­ ke, moje pokvarjene čutilne celice, ki so v tako imenovani cohleji v notra­ njem ušesu, ne zaznavajo in jih tako ne morejo posredovati v možgane. To na­ glušnost lahko izboljša samo še oskrba s slušnimi aparati, medtem ko naglu­ šnost, ki izhaja iz poškodb v sluhovo­ du in v srednjem ušesu, lahko reši ki­ rurška ali medicinska oskrba.

Zame je važno, da berem besede z ust sogovornika, opazujem njegovo mimi­ ko in gestiko in potem mi pomaga še to, kar je pri naglušnih najbolj razvi­ to, dar za kombiniranje. Vsekakor po­ maga, če ljudje govorijo počasneje in jasno – a ne pretiravajo. Dobro je tudi, če pogovor poteka v manj hrupni oko­ lici in če se uporablja govorica telesa, kot sta mimika in gestika.

Naglušnost je skrita prizadetost. Ve­ liko ljudi se sramuje te pomanjkljivo­ sti. Zato tudi veliko naglušnih ne pri­ zna svojega položaja in se dela, kot da je vse v redu. Naglušni se bolj izolira­ mo, ne sodelujemo pri diskusijah, ker se bojimo, da bi kaj napačno razumeli in nato dali napačen odgovor. Pri obi­ sku tečajev, spoznavanju novih ljudi je potrebno, da priznaš svojo prizade­

tost in prosiš za dodatno pomoč, kot na primer, da je čimveč pisno ali vizualno dojemljivo. Težave imamo tudi v kinu, pri mašah, teatru, prireditvah, preda­ vanjih in raznih šolanjih, kar omejuje našo življenjsko kvaliteto. Veliko na­ glušnih se takih prireditev raje izogiba.

Posledica je umik iz družbe, kar vodi v izolacijo ter k psihičnim in social­ nim težavam.

Ko sem odraščala, nisem poznala ljudi, ki bi bili slušno prizadeti. Šele desetlet­ ja pozneje sem spoznala gospo Pep­ co Waldhauser, ki je skupaj s centrom Hoeren v Celovcu ustanovila skupino za naglušne. Imenujemo se ARGE für Schwerhörige in se od takrat redno srečujemo. V tem okviru smo že imeli razne seminarje. Vsaka dva tedna ima­ mo naše stalno omizje, kjer se sprošče­ no pogovarjamo.

Slušno prizadeti nimamo toliko mož­ nosti kot tisti, ki dobro sišijo. Najprej sem to ugotovila po maturi, ko je šlo za izbiro poklica. Večinoma si ga ne mo­ remo izbrati sami, ker je veliko ovir. V današnjem času je potrebno, da telefo­ niraš, si zgovoren in vedno o vsem in­ formiran. To pri meni ni mogoče. Sem pa vesela, da sem našla poklic, kjer lah­ ko samostojno delam in so mi šef in so­ delavci v pomoč.

Kako pojejo ptice? Nekdo me je vpra­ šal, ali kaj pogrešam, ker slabo slišim.

Rada bi vedela, kako pojejo ptice. Rada bi popolnoma razumela pesmi, besedi­ lo in zvoke. Rada bi dojela novice in vse tisto, kar drugi dobijo posredovano kar tako mimogrede. Mi sicer kdo pove, če je kaj važnega, vendar on odloča, ali je to važno zame ali ne. V tem se poču­ tim prikrajšana za svoje pravice. Uho združuje. Je socialni organ. Slišati in dojemati združuje človeka z drugimi in pomeni, da nekam pripadaš. Če potrebujem oddih, grem v nara­ vo. Se odpravim v gore, kjer uživam razgled z vrha v dolino, rada stojim ob morju, poslušam valove ali stojim ob slapu in gledam, kako pada voda.

Redno tekam v okolici Celovca ali Za­ blatniškega jezera. To so trenutki, kjer ugotovim, da je življenje lepo in kjer lahko črpam novo moč.

Zame je važno, da vsak pazi na svoj sluh, ker je to dragocen dar stvarstva, ki omogoča, da smo del družbe in da nekam spadamo. Hellen Keller, ki je bila gluha, je rekla: Ne videti ločuje od stvari, ne slišati, od človeka.

Za nas naglušne pa bi si želela, da ne bi preveč mislili na to, kar nas ovira pri doseganju naših osebnih ciljev, temveč da bi izkoristili preostale možnosti na­ šega stvarstva, ki jih imamo.

ŠTIRINAJST DNI

XIV

žene special

Pripravia M i c k a O p e t n i k

Predstavljamo | žensko skupino fare Dobrla vas

Skupnost, ki bogati P Sodelujte!

Na tej strani hočemo v prihodnje prestavljati skupine, ki se aktivno vključujejo v farno in družbeno življenje. Če ste član/ članica take skupine ali poznate kako skupino v vaši bližini, nam to sporočite.

Naslov: Nedelja, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec, tel: 046354587-3520 ali e-mail: redakcija@nedelja.at

10

XIV

rostorna kuhinja v dobrolskem župnišču se počasi polni. Že navzoče žene urno pripravljajo zakusko.

Medtem se jim pridružita še dve članici ženske skupine. Svoje redno mesečno srečanje začenjajo ob prižgani sveči z meditacijo.

Pred 15-timi leti so se žene prvič zbrale v skupini. Povod je bila televizijska oddaja »Velja vsak dan«. Od takrat so devetčlanski skupini srečanja duhovna poglobitev in prijetno druženje.

Delovno leto ponavadi začnejo žene z obiskom predavanja v Domu v Tinjah in si začrtajo rdečo nit razmišljanj in poglabljanj, ki jih spremljajo skozi celo leto.

Sestavljenega programa se žene držijo v tolikšni meri, kot jih ne zaposluje kaka druga važna osebna ali pereča družbena tema.

Družina v malem Kot skupina, ki se odlično razume, si zaupa, se odkrito pogovarja o vseh rečeh in se od srca nasmeji, se žene v njej počutijo kot družina.

Medsebojno zaupanje in dolgoletno prijateljstvo v skupini je ženam povod, da se pojmujejo

ŠTIRINAJST DNI

kot zaključena skupina. »Prihod nemško govorečih v skupino bi pomenil, da bi iz slovenske skupine nastala nemška skupina,« so prepričane žene. Za mlajši rod pa si želijo, da bi se žene združile v mlajši skupini.

Mesečna srečanja, uglašena na izbrano temo, pripravi vsakič druga žena. Od zanimivosti teme ali aktualnosti je odvisno, kam zanese žene pogovor, ki se pogosto zavleče v pozne večerne ure.

Odprtost in zainteresiranost pa dobrolske žene pogosto zvabi na kako predavanje v domači fari ali bližnji okolici. Žene se kot skupina v fari angažirajo pri obhajanju celodnevnega češčenja in pri pripravah na Družinski postni dan.

Zakorenijenost v veri Njihova zakoreninjenost v veri pa jih vodi, da se kot posameznice zavestno vključujejo v versko in farno življenje Dobrle vasi. Posamezne članice dobrolske ženske skupine so članice župnijskega sveta, pripravljajo trikraljevsko akcijo, skrbijo za molitveno skupnost

Živega rožnega venca in so lektorice. So posrednice med farani in soorganizatorke številnih prireditev na farni ravni. Žene, zasidrane v farnem življenju, se včasih počutijo kot personalna rezerva, ki pa je dobrohotno na razpolago ob vseh časih za sodelovanje v farni skupnosti. Po svojem verskem prepričanju pa so tudi zgled drugim.

Njihova srečanja vedno spet obogati župnik Janez Tratar. Z izbranimi besedili iz Svetega pisma jih popelje v globino krščanskega verovanja.

Poleg duhovnih poglabljanj pa si žene v skupini vzamejo čas za praznovanje rojstnih dnevov, za peko pustnih krapov ali krašenje sveč.

Tudi njihovo majniško srečanje je bilo polno aktualnosti. Pogovor je tekel o devetdnevnici, ki jo opravljajo v fari pred binkoštmi, o aktualni temi incesta, o kateri poročajo časopisi, o obisku šmarnic, katere obhajajo po podružnicah. Za sklep pa so nazdravile farovški gospodinji za rojstni dan.

zavestno živeti v sodelovanju z referatom za družine pri katoliški akciji

Daj, sporoči …

Z besedo in brez nje …

Predstavljaj si, da cel dan ne bi smel/a govoriti, črhniti niti besedice niti dati od sebe ka­ kega šuma. Nenavadna misel, kajne? Kako bi v takem polo­ žaju razložil/a prijateljici ali prijatelju, da naj trenutek po­ čaka nate? Kako bi razložil/a mami, da ti špinača še zmeraj ne tekne? Kako svojemu stare­ mu očetu, da ga imaš rad/a?

Verjetno bi moral/a pohiteti za prijateljem in ga potreplja­ ti po rami, da bi te opazil. Pri špinači bi najbrž zadostoval že tvoj dolgi nos, da bi mama spoznala, koliko je ura. In tvoj stari oče? Dobro te bo razu­ mel, ko mu boš narisal/a sliko ali ko ga boš objel/a.

Z glasom in brez njega …

Si že opazil/a? Ni treba ravno odpreti ust, kadar želimo kaj sporočiti. Jezik lahko uporab­ ljamo na različne načine: be­ sede lahko izgovorimo z usti ali pa jih zapišemo in tudi po izrazu obraza, s kretnjami rok in svojo telesno držo lahko po­ kažemo, kaj menimo.

Celo s pomočjo prstov se lah­

ko sporazumevamo – kakor se lahko naučimo od gluhih ljudi, ki se sporazumevajo z jezikom kretenj. V prijateljskem krogu pa si lahko izmislimo tajni je­ zik in nihče drug ne bo izve­ del, o čem se pogovarjamo.

Sporočila … Življenja brez jezika si ljudje pravzaprav ne moremo pred­ stavljati. Kako težko je vča­ sih molčati le za samo uro in predstavljajmo si, da še raz­ nih drugih znakov ne bi sme­ li dajati od sebe, ne z obrazom, ne z rokami, ne z ostalim tele­ som. Kako bi bilo hudo …

Za dobro počutje …

Bog je nas ljudi ustvaril kot »bitja v odnosih«. Za dobro počutje potrebujemo solju­ di: svoje starše, sestre in bra­ te, prijatelje in druge znance.

S tem, da se z drugimi na vse mogoče načine pogovarjamo, jim sporočamo, kaj nas zapo­ sluje, česa se bojimo, se učimo novega in sprejemamo tolažil­ ne besede.

Zaupno …

S številnimi ljudmi se pogovarjamo o najrazličnejših zadevah, toda ne zaupamo vsakemu vsega. Premislimo, s kom bi se radi pogovorili o naslednjih stvareh in vnesimo ustrezna imena: Ko sem kaj lepega doživel/a, se najraje pomenim z/s Ko sem žalostna/žalosten oz. se bojim, se …

Ko bi rad/a govorila o svojih konjičkih, se …

Ko gre za mobilni telefon, zvočne podobe, se …

Ko z domačo nalogo ne pridem dalje, se …

Ko mi tečnarita sestra ali brat, se …

Ko ne razumem odlomka v Sv. pismu, se …

Ko me zaposluje resen problem, se …

Ko sem zaljubljen/a, se …

Pavel Zablatnik Referat za družino pri Katoliški akciji

ŠTIRINAJST DNI

XIV

11

Figova marmelada Potrebujemo: 1 kg svežih smokev 2 debeli jabolki sok dveh neškropljenih limon sladkor po okusu ščep mletih nageljnovih žbic Oprane smokve in olupljeni, na rezine razrezani jabolki kuhamo 5 minut in neprestano mešamo. Nato vse zdrobimo v mešalcu, do­ damo limonin sok, sladkor in nageljnove žbice in kuhamo še četrt ure. Še vročo marmelado damo v kozarce in jih neprodušno zapremo.

Enako napravimo tudi žele, le da pri drugem kuhanju, ki naj traja pol ure, dodamo še pektin (raje kakor želatino. Pektin je rastlinski proizvod in sestava ter okus želeja sta zato naravnejša, bolj harmonična, kot če dodamo želatino, ki je živalskega izvora).

živimo z rastlinami

Aloja,

Aloe vera L., Aloe

Spada

v družino li­

lijevk. no

1

Ima

približ­

m visoko steb­

lo in mesnate, do

50

cm dolge in

10

cm široke, koniča­ ste liste.

Rumeni

a l i rd e č i cvet ov i s o cevaste oblike in so združeni v socvetje na vrhu stebla

12

XIV

ŠTIRINAJST DNI

Tatjana Angerer* * B i o l o g i n j a i n p i s a te l j i c a , k i ž i v i v Ko tm a r i va s i . N a p i s a l a j e š tev i l n e p o l j u d n oz n a n s t ve n e k n j i g e i n t a ke z a o t ro ke.

Prvotna domovina aloje so obširni pre­ deli Afrike, Madagaskarja in Arabi­ je, podivjana pa danes raste po oba­ lah južne Italije in na južnoitalijanskih otokih. Marsikje drugje pa je znana go­ jena okrasna lončnica.

zdravi kožne izpuščaje, npr. akne in nervozne kožne izpuščaje.

Njeno ime arabskega izvora je ohranje­ no v vseh evropskih jezikih.

Alojo prištevamo k najstarejšim upo­ rabnim rastlinam. Prebivalci Vzhod­ne Indije, Madagaskarja in Falklandskih otokov so jo kot zravilno rastlino po­ znali in uporabljali že v antiki. Njen sok so vkuhavali v nekakšno rdečerja­ vo, zelo grenko smolo, katere vonj spo­ minja na vonj kadila. Iz nje so priprav­ ljali sredstvo za pospeševanje prebave v želodcu in milo odvajalno sredstvo.

Danes pa je aloja pomembna pred­ vsem za zunanjo uporabo. S poparkom iz alojinega praška, ki ga dobimo s su­ šenjem soka, izpiramo plitve rane – predvsem odrgnine, ki se potem hitro zacelijo,pa tudi vnete, krmežljave oči.

Najpomebnejša je aloja v kozmetiki in kozmetični industriji. Poparek iz se­ sekljanih listov čisti in gladi kožo in

V Svetem pismu je aloja omenjena več­ krat v Stari in tudi v Novi zavezi. »Po miri, aloji in kasiji diše tvoja oblači­ la,« se glasi hvalnica v psalmu (45,9).

Za maziljenje trupla pa prinese Niko­ dem skupaj s povoji tudi alojo in miro (Jn 19,39).

Ker je alojin sok zelo grenak, so pone­ kod z njim mazali otrokom nohte, če so jih grizli.

V fernetu, znani italijanski grenki pija­ či, pa je pomembna sestavina tudi alo­ jin izvleček.

Današnjim vrtnarjem pa je uspelo vzgojiti tudi alojo brez grenčin, ki jo posebno v južnih sredozemskih deže­ lah cenijo kot delikatesno prikuho. Pri­ pravijo jo podobno kot artičoko. Mlade liste očistijo, porežejo jim konice, sku­ hajo jih v slani vodi, odcedijo in zabeli­ jo z maslom.

davčni kotiček

Marian Wakounig* * D o m a i z M l i n č , že v r s to l e t ž i v i i n d e l a n a D u n a j u . Po l e g s vo j e s l u ž b e ko t p o k ra j i n s k i vo d j a p r i m i n i s t r s t v u z a f in a n ce j e l e k to r d u n a j s ke u n i ve r ze, p re d ava te l j n a u n i ve r z i v Kre m s u i n p i s e c š tev i l n i h s t ro kov n i h p u b l i ka c i j .

Kako postane vaše društvo atraktivno za sponzorje?

Sponzorstvo (sponsoring) postaja iz dneva v dan za­ nimivejši vir dohodkov za društva. Ta oblika pridobi­ tve denarnih sredstev pa ni običajna samo pri velikih, temveč tudi pri majhnih društvih. Pri vsem tem je tre­ ba upoštevati nekaj načel.

Sponzoriranje ne pomeni dajati darila

Pristno (pravo) sponzorstvo se izkazuje na ta način, da sponzor za svojo storitev od prejemnika storitve (to je društvo) dobi ustrezno protistoritev (na ta način se razli­ kuje od dajanja daril). Običajno opravi društvo reklamne storitve za sponzorja. Pazite: finančna uprava prizna de­ narno naklonilo (Geldzuwendung) sponzorja šele takrat kot pristno sponzorstvo, če opravi društvo pravo/konkret­ no protistoritev. Javna počastitev sponzorja oz. omem­ ba v društvenem časopisu se ne šteje kot protistoritev za sponzorstvo.

Davčna olajšava za sponzorja

Finančna uprava je stroga, ker dostikrat v praksi ni toč­

ne meje med podjetniškimi in privatnimi motivi sponzor­ ja. Davčna uprava zaradi tega pri sponzorju preveri, ali je prišlo do prave storitve in prave protistoritve med spon­ zorjem in društvom. V praksi se tudi preverja, ali je spon­ zor znan že večjemu krogu ljudi.

Kaj mora upoštevati društvo?

Da sponzor svoje denarno naklonilo lahko davčno »odpi­ še«, mora vrhu tega biti zagotovljeno, da sponzor reklam­ no storitev društva lahko pravno izsili. To pomeni, da mora med društvom in sponzorjem eksistirati jasen do­ govor/sporazum, katere reklamne storitve mora opraviti društvo (dostikrat takih jasnih pogodb ni).

Priporočam tudi društva, ki so »primerna« za reklamne storitve in ki niso znana samo majhnemu/ozkemu kro­ gu ljudi. Dogovorjena reklama mora biti jasno definirana (npr. na obleki, na športnih orodjih etc.). Po vsej verjetno­ sti s sponzorstvom ne boste imeli težav, če je ime spon­ zorja del društvenega imena.

za otroke Zdrava malica v Šmihelu:

Kaj raste na vrtu?

Otroci otroškega vrtca v Šmihelu so lan­ sko leto začeli spoznavati, kakšna je zdrava malica. Vsak petek skupaj z vzgojiteljica­ mi pripravijo malico, ki vsebuje veliko vita­ minov in malo sladkorja. V vigrednem času so uredili pred hišo vrt. V njem ima vsaka skupina svoj kotiček. Na vrtu so otroci po­ sejali solato, redkvice in korenje. Zeliščna špirala v sredini in jagodne grede so naj­ bolj priljubljeni prostori na vrtu.

Otroci so spoznali, kako raste zelenjava, posebno takrat, če jo dobro zalivaš. Vse pridelke so uporabili za zdravo malico ob petkih. Posušena zelišča pa jim dajejo oku­ sen čaj. K odkrivanju narave pa otrokom pripomorejo tudi dnevi, preživeti v gozdu.

Otroški vrtec Šmihel je za ta svoj projekt prejel nagrado dežele Koroške. Ker otro­ kom dobro tekne zdrava malica, ta projekt tudi sedaj nadaljujejo.

kruh z maslom in drobnjakom; kruh z maslom in redkvicami, koščki kumare, korenja, kolerabe; solata, regratova solata s krompirjem, rabarbarin kompot, zelenjavna juha, juha iz bučk, ajdovi žganci, polenta, zelenjavno nabodalo, domači sok in voda; otroci so pekli kruh, pripravili pomarančni sok.

Voditeljicam, staršem in otrokom ne zmanjka idej za zdravo malico!

IMPRESUM: Štirinajst dni je mesečna družinska priloga cerkvenega časopisa Nedelja. Lastnik in izdajatelj: Ordinariat krške škofije. Slovenski dušnopastirski urad. Uredila Micka Opetnik, lektoriral Lojze Pušenjak. Tel. (0463) 54 5 87 35 20, opetnik@nedelja.at. Tisk: Mohorjeva Celovec, Kraj izhajanja: Celovec 2

ŠTIRINAJST DNI

XIV

13

k ibic

ZBADLJIVI

PRIGRIZKI

did

D R U Zˇ I N A

in DOM

p r i l o g a mohorjeve družbe celovec

i z

Urednica: G abi Frank

z a l o ž b e

Založniški praznik letos 5. junija 2008

V

ečeri s klasično glasbo, jazzom, pop glasbo, lite­ rarnimi branji in gledališkimi predstavami na dvorišču Mohorjeve za­ ložbe v Celovcu imajo že nekajletno tradicijo. Spo­ mnimo se čudovite skupi­ ne »Wiener Tschuschen­ kapelle«, ki so že pred leti igrali na založniškem pra­ zniku.

Lani je igrala skupina »ca­ minoigra«, glasba se nave­ zuje na latinskoameriške, indijske in mediteranske ritme, na folk, rock in blu­ es. Leta 2006 smo povabi­ li »Halgato Band«, neka­ teri se bodo bolj spomnili na odojek na žaru. Za ci­ gansko etno glasbo skupi­ ne »Langa« smo se odločili leto 2005. Skupina Terra­ folk je navduševala kon­ cert pod milim nebom 24.

6. 2004.

Urša & PR je zapela na koncertu leta 2003, pred njo je zaigrala skupina Jaz­ ziks. Istočasno je Berbl Koper na dvorišču posta­ vila inštalacijo z 20 dvoje­ zičnimi krajevnimi napi­ si, ki je bila na ogled od 24. do 27.6.2003. Leta 2002 je bil na vrsti jazz, nastopil je Wolfgang Puschnig.

Na letošnjem »Prazniku založbe« 2008 bo zaigrala avstrijska skupina »Global Kryner«, ki so sodelovali tudi pri evroviziji ali Song Contestu, največ točk so prejeli iz Andore in Slove­

Roman Till,

nije. Glasbeniki znajo pre­ vesti narodnozabavno glas­ bo po žanru »oberkrainer«, ki je značilen predvsem za ansambel bratov Avse­ nik, v zahteven žanr »wor­ ld music«, pri tem pa ne iz­ gubijo glasbene šaljivosti.

Tako dokazujejo, da je mo­ goče »vsako pesem, vsa­ ko melodijo iz sveta popa, jazza in klasike« spreme­ niti v Avsenikovo skladbo.

V skupini igra in prepeva šest izvrstnih glasbenikov, več informacije o skupi­ ni najdete na spletni strani www.globalkryner.at.

Ponavadi smo praznova­ li založniški praznik ko­ nec junija. Letos smo mo­ rali termin preložiti, to pa zaradi evropskega nogo­ metnega prvenstva. V tem času bo tudi cesta pri Mo­ horjevi zaprta. Zaradi ve­ likega zanimanja za no­ gomet in velikih množic navijačev, smo se odloči­ li za nov termin na začet­ ku junija.

Založniški praznik bo na dvorišču celovške Mohor­ jeve 5. junija 2008 ob 20. uri. Vstop bo 19.15 uri v 10.-Oktober-Str. 25. Vstop­ nice za odrasle stanejo 15 evrov in za mladino 10 evrov. Prodajajo jih v Mo­ horjevi knjigarni, pri Zvezi Bank in pri Krščanski kul­ turni zvezi ter tudi po tele­ fonu na tel. številko (0463) 56515 20.

je urednik Mohorjeve založbe

14

XIV

ŠTIRINAJST DNI

Priročnik s 50 hitrimi in uči nkovitimi reši

Vzgoja otrok Knjiga, ki je koristen priročnik za starše, ki jih tarejo težave pri vzgoji svojih otrok, je svetovna uspešnica.

Mohorjeva založba je izdala slovenski prevod priročnika, ki vam nudi hitre in pregledne rešit­ ve in nasvete.

Avtorji Stanley Shapiro in Karen ter Richard Skinu­ lis so strokovnjaki na po­ dročju vzgoje in otroške psihologije. Pri svojem delu so začeli zbirati na­ svete, ki so jih nudili star­ šem na raznih tečajih, ki so se jih udeleževali starši, učitelji, vzgojitelji in dru­ gi strokovnjaki, ki so ime­ li opravka z otroki. Poma­ gali so jim premagovati vzgojne težave, s katerim se srečavajo skoraj vsi.

Vsakdo pričakuje od mla­ dih staršev, da se že ro­ dijo polni znanja o vzgo­ ji otrok, kako naj ravnajo z otroki, kako naj uskla­ dijo otrokove potrebe s svojimi in kako naj zago­ tovijo otrokom, da bodo zrasli v srečne in dorasle ljudi. Vzgoja je torej naj­ pomembnejša naloga v živ­ ljenju.

Koristen pripomoček za

vzgojo otrok je knjiga SOS knjiga za starše. Upora­ ben in preprost priročnik priskoči takoj na pomoč, če se pojavi kaka težava.

Vsebuje številne praktične primere in nasvete. Opisu­ je strategije in tehnike, ki so bile preizkušene in jih je potrdilo veliko števi­ lo starševskih skupin ali družinskih svetovalnic. V SOS knjigi za starše so av­ torji orisali petdeset naj­ pogostejših težav z otroki, na vprašanje odgovarja­ jo z jasnim in praktičnim nasvetom. Vključene so tudi najpogostejše reakci­ je staršev. Starše, ki so jih spremljali avtorji, je pomi­ rila zamisel, da otroci po­ trebujejo meje in da mo­ rajo starši pri postavljanju teh mej biti dosledni. »Po­ vejte otrokom, kaj boste storili. Hkrati jim povejte, da je vse, kar se zgodi po­ tem, plod njihove odloči­ tve, da torej oni nosijo od­ govornost,« svetujejo.

Knjiga je napisana na lah­ koten in veder način, ka­ kor pravijo avtorji, kaj­ ti veliko dosežemo že, če nam v kriznih razmerah uspe ohraniti smisel za humor.

k ibic

ZBADLJIVI

PRIGRIZKI

did

D R U Zˇ I N A

it vami za na j p o g o ste j š e te ž ave p r i v z g o j i

in DOM

p r i l o g a mohorjeve družbe celovec

N O V O

p r i

M o h o r j e v i

Monika Kropej OD AJDA DO ZLATOROGA. Slovenska bajeslovna bitja Vsebinsko predstavlja knjiga davni deziderat vseh, ki jih zanimata slovensko bajeslovje in mitologija.

Posamezni bajeslovni liki so predstavljeni pregledno v vseh različicah slovenskega ozemlja ter uvrščeni med sorod­ ne like evropskega in širšega prostora. Bajeslovni liki, motivi in situacije so ilustrirani s krajšimi odlomki ljudskih pripovedi. Besedilo je napisano v tekočem jeziku vsakomur razumljive pripovedi, kar pa ne gre v škodo strokovnosti in dokumentarnosti knjige. cena: € 32,80 strani: 364, slike ISBN: 978-3-7086-0322-3 Knjiga je izšla v marcu 2008!!!

Branka Schwarz JEŽEK IN JEŽEK Otroška knjiga

Kakor zatrjuje avtorska trojica je mogoče rešiti vsako težavo, če spremljamo naslednja osnovna načela:

1. Poskusite razume-

ti vzrok, zakaj se otrok vede, kakor se. S kakšnim namenom to počne ali kaj bi s tem rad dosegel? . Dopustite, da otroci začutijo posledice svojih odločitev.

Otroke obravnavajte spoštljivo, pa naj bo njihovo vedenje še tako spoštovanja nevredno.

Pri otrocih zbujajte pogum. Naredite vse, kar morete, da bo otrok razvil spoštovanje do samega sebe.

2

3.

4.

Preveč televizije

Televizija zvede že odrasle, pri otrocih pa ima še večjo moč. Le vklopite televizor, in videli boste, kako se bodo vaši otroci spremenili v zombije s široko razprtimi očmi. Nehajo se igrati in tudi med seboj se ne igrajo več. Samo še strmijo v gibajoče se sličice in gledajo vse mogoče.

Nasveti: Stroga prepoved gledanja televizije ni pravi način. Sprejmite televiziji – vendar ne pasivno. Skupaj z otroki sedite pred televizor in opazujte, kaj gledajo.

Televizor naj ne bi bil ves čas prižgan, še posebej, če nihče ne gleda.

Skupaj z otroki prelistajte televizijski program in označite stvari, za katere se vi strinjate.

Načrtujte čim več zanimivih dejavnosti, ki niso povezane s televizijo: dogovorite se za družinski večer, priskrbite si več družabnih iger, povabite v hišo otrokove prijatelje, ...

Ne, vsi ježki niso enaki. Kako sta si ta dva različna, bo razkrila zgodba.

Poskusno branje: V pomladnem gozdu sta dva ježja para dobila krasna ježka dojenčka. Obe družinici sta bili neznansko veseli. Starši malega Žana so sklenili, da ga bodo kar najbolje vzgajali in pripravili na odraslo življenje. Povedali so mu, da je svet lep in strašno zanimiv. Bakovi starši so sklenili, da ga bodo kar najbolje varovali pred vsemi nevarnostmi. Mama je rekla, da mora paziti, ker je svet zelo nevaren. Ko je Žan nekoč ravno opazoval pikapolonico, je zagledal Baka, ki je previd­ no kukal izpod korenin. »Ti si pa ježek kot jaz! Pridi, se bova skupaj igrala!« je ves vesel zaklical. »O, ne, ne! Mi še na misel ne pride. Zunaj je nevarno. Starši so preutrujeni, da bi me pazili. Celo noč so iskali hrano. Oba spita. Nikamor ne grem!« 32 strani cena: € 17,90 ISBN: 978-3-7086-0387-2 Knjiga je izšla v maju 2008!!!

Helga Zankl – Beatrice Metlewicz Prevedel Fabjan Hafner FABJAN/FABIAN otroška knjiga Fabjan je škorec. Škorci so doma pri nas v Evropi, toda pozimi poletijo v tople kraje, nekateri celo vse do Afrike. Fabjan misli, da je prav posebej pameten, zato marsikje marsikaj opazi. Opazil je na primer, da se ljudje v Afriki veselo, ne da bi se utrudili, izkrcajo iz velike ptice, ki ji pravijo letalo. Medtem je on po dolgem letu čez morje vedno prihajal ves izčrpan v Afriko. Zato se skrije v letalu, da bi si prihranil napore ptičjega poleta v Afriko. Nihče ga ni opazil. Letalo pristane, strah in groza, namesto v Afriki pristane v ledu in snegu! Na srečo mu pomaga galeb Gregor. slovensko (skupaj s Celjsko Mohorjevo) ali nemško in slovensko ISBN 978-3-7086-0391-9 ISBN 978-3-7086-0386-5 € 14,90 € 14,90

ŠTIRINAJST DNI

XIV

15

Založniški praznik Mohorjeve založbe

V četrtek, 5. junija, ob 20. uri na notranjem dvorišču Mohorjeve v Celovcu.

Vhod 10.-Oktober-Str. 25 • Vstop od 19.15 dalje.