Kulturna priloga - Kugyjev razred

PRILOGA

XIV

DNI

Š T I R I N A J S T

did

D R U Zˇ I N A

JUNIJ

in DOM

09

K U LT U R A

Več jezikov, več zmag

GOTTHARDT

Ob 10-letnici Kugyjevih razredov Slovenske gimnazije v Celovcu

KULT_priloga_23.indd 1

29.05.09 16:13

uvodnik Ustvarjamo živo podobo šolske skupnosti

pa še to

 Miha Vrbinc ravnatelj

Muzikal »LION KING« pred premiero Zbor niž­

Vsako šolsko leto ima veliko obrazov: Z maturo – letos 47. generacije – je slovo učenk in učencev, ki so večji del svojega izobraževanja preživeli v šolskih klo­ peh ZG/ZRG za Slovence. Šolsko leto poteka vedno tudi ob zavesti, da so starši zaupali otroke naši ustanovi. Vsak šol­ ski dan je del učenja – šolsko leto je kot projekt, ki ga v vsej odgovornosti – ob učnem spremstvu – izvede dijakinja/di­ jak. Šolsko leto je prav tako čas uspehov in zabave – kot ti­ sti del našega vsakdanjika, ki nam daje moč in novo energijo z uspehi na glasbenem in športnem področju, na literarnem in govorniškem natečaju, pri pedagoškem delu (Volbankova nagrada Združenja staršev prof. Olgi Gallob). Šolsko leto je vedno ... nekaj posebnega, in to velja tudi za letošnje.

Matura kot zaključek gimnazijskega izobraževanja je pote­ kala v vseh treh oblikah višje stopnje Slovenske gimnazije, v Kugyjevem razredu – jeseni 2008 je začela šolanje 10. gene­ racija Kugyjevih dijakinj in dijakov –, v gimnazijskem razre­ du z italijanščino in v realnogimnazijskem razredu.

Matura se konča s slavnostno podelitvijo maturitetnih spri­ čeval ob valeti in z maturantsko ekskurzijo po Sloveniji, ki je stalnica gimnazijskega programa od prve mature leta 1963.

Prav taka stalnica je tudi šolska akademija. Leta 1966 je dr.

France Cigan ob 8. akademiji – prvi sta sledila dva pevska koncerta, potem pa se je uveljavilo poimenovanje akademija – povedal, da mu je prišla zamisel »pravzaprav zaradi aka­ demij na ljubljanski klasični gimnaziji, kjer je bil tak zaklju­ čen prikaz dela šole v gotovih predmetih že tradicija«, prvi ravnatelj dr. Joško Tischler pa je dodal: »tako moremo pri­ kazati javnosti košček svojega dela na šoli. Vzgoja k skupno­ sti« da je eden od glavnih namenov, seveda pa tudi k medse­ bojnemu razumevanju v deželi in preko nje. Tem namenom služijo akademije do danes in bodo služile tudi v prihodno­ sti – in mislim, da smo kot šolska skupnost lahko ponosni na vrsto zaključnih prireditev od leta 1959 naprej. Vsebinsko se pri akademijah seveda pojavljajo jubilejni maturantski le­ tniki, jubilejna leta ustanovitve šole, obhajanje zgodovin­ skih spominskih let, kot so obletnice osvoboditve in avstrij­ ske državne pogodbe. Šolska akademija pomeni posebno kvaliteto šolske skupno­ sti. Ta se izraža tudi v odnosu do zgodovine Slovenske gim­ nazije – in v pravo veselje mi je, da je letos izšel zbornik o simpoziju, ki smo ga bili lani posvetili prvemu ravnatelju, dr.

Jošku Tischlerju.

Ob desetletnici Kugyjevih razredov ZG/ZRG za Slovence v Celovcu se prof. Olga Gallob, koordinatorica projekta Kugyjevih razredov in dobitnica posebne Volbankove nagrade v šolskem letu 2008/2009, veseli uspehov in zadovoljstva svojih dijakov.

Na fotografiji je skupaj s sedmošolko Matejo Borotschnik iz Ladin v Rožu in s šestošolcem Luko Mletschnigom iz Želuč. Oba obiskujeta Kugyjev razred.

PRILOGA

XIV

DNI

Š T I R I N A J S T

did

D R U Zˇ I N A

junij

in DOM

09

K U LT U R A

Več jezikov, več zmag Ob 10-letnici Kugyjevih razredov Slovenske gimnazije v Celovcu

gotthardt

Naj mi bo ob koncu še dovoljena zahvala vsem, ki ste prispe­ vali in prispevate svoje k rasti naše izobraževalne ustano­ ve. In še vabilo: na glasbeno prireditev muzikala The Lion King 25. in 26. junija 2009 – projekt ustvarjalnosti in pove­ zovanja!

kslovnici na-

2

XIV

KULT_priloga_23.indd 2

je stopnje ZG/ZRG za Sloven­ ce, zbor javne dvojezične ljud­ ske šole 24 v Celovcu in učenci Glasbene šole so sredi priprav na premiero muzikala »LION KING«. Pri projektu sodeluje­ jo tri zborovodje: Stanko Pol­ zer, Edi Oraže in Barbara Si­ enčnik. Učenke Glasbene šole vodita Jozej Sticker in Natascha Konzilia. Za masko sta odgovor­ ni Merje Platzer in Barbara Blö­ ssel. Režija in koreografija je v rokah Alenke Hain.

Premiera muzikala »LION KING« bo v petek, 26. junija, ob 19. uri v Mladinskem domu v Celovcu.

Dvojezična trgovska akademija zmagala v virtualni igri z delnicami

2.A Dvojezične trgovske akade­ mije (TAK) je eden izmed 300 razredov, ki so sodelovali na dr­ žavnem tekmovanju RLB (de­ želna banka Raiffeisen). Šolar­ ji so virtualno kupovali delnice in upali na dobre rezultate. Igra se je začela oktobra 2008 in se končala konec februarja. V po­ nedeljek, 11. maja, je RLB na­ gradila zmagovalce. Broker leta 2009 je postal Thomas Jonke iz BHAK1. TAK je zasedla prvo mesto na Koroškem in dobila nagrado v vrednosti 1000 evrov.

Ker pa so postali tudi »Best School Investor 2009«, so doda­ tno dobili še 250 evrov.

ŠTIRINAJST DNI

29.05.09 16:13

kratki

val Jože Valeško

Če bi oči imele dušo, bi ti videl Bogdan Borčič v Tinjah

V

rnitev je bila boleča. Minilo je 60 let, a vseeno mu je bilo težko stopi­ ti na kraj mučenja. Ponovno se je raz­ bolela duša, ko je stopil skozi glavni vhod z napisom: »Arbeit macht frei«. 10. avgu­ sta 1944 so ga pripeljali v koncentracijsko tabo­ rišče Dachau. Takrat je bil star komaj 17 let. S karikaturami je ilustriral letake proti nacistič­ nemu okupatorju, ki so jih izdajali prijatelji.

Pokončna drža je umetniško nadarjenega mla­ dinca pripeljala v zapor, naposled pa v koncen­ tracijsko taborišče. Odtlej je bil številka in ne človek. Številka 91324. Človek tam ni bil nihče, najmanj nacistični poveljniki in rablji tretjega rajha. Le za las je ušel smrti, zato so ga zaprli v „stehbunker“, v katerem mnogi niso preživeli.

V Dachauu je bilo takrat kar precej Slovencev – in celo v tistih težavnih razmerah so izdajali ilegalni list z naslovom »Razsvit«. In spet je bil Bogdan Borčič tako pogumen, da je ilustriral to „revijo“, ki so jo razširjali v smrtni nevarnosti.

Drugi pa so v Dachauu ustanovili zbor, da bi peli slovenske pesmi proti nemškemu uničeva­ nju in da bi drug drugega dvigovali iz strahu in obupa. Tam je tako rekoč nastal Slovenski ok­ tet. Med pevci so bili Tone Ganter, Božo Gro­ šelj in naš Foltej Hartman. Sredi taborišča sta jih dvigali slovenska beseda in pesem. Kultura ohranja človeštvo in naredi človeka za človeka.

Bogdan Borčič je preživel. A bolečina duševnih ran mu še vedno kljuje v srcu. Prav ta mu je na­ rekovala, da se je vedno znova lotil svoje brid­ ke zgodovine in jo umetniško obdelal. Čisto drugače kot Zoran Musi�, ki je prav tako pre­ trpel Dachau. Pred petimi leti (26. maja 2004) so v Dachauu odprli razstavo njegovih del z na­ slovom »Zapornik 91324«, leto pozneje pa so jo pokazali v Slovenj Gradcu.

Ena izmed teh slik bo zdaj ostala v Tinjah: v spomin tistim iz naše duhovniške skupnosti So­ daliteta, ki so postali žrtev ideologij 20. stole­ tja. Pet sobratov je prav tako trpelo v Dachauu, štirje so bili tam umorjeni, eden izmed njih je bil Anton Kutej. O Antonu Kuteju je v udobnih letih po vojni že pokojni sobrat rekel nekako takole: »Če bi bil bolj previden pri svojem go­ vorjenju, nikdar ne bi prišel v Dachau.« In ker tak ni bil, je izgubil življenje.

Značajno in pokončno so naši rajni sobratje po­

stali pričevalci resnice, ki se ne da prilagodi­ ti tokovom časa. Sicer je res skrajni čas, da smo tem našim mučencem odmerili dobro mesto v našem domu Sodalitete v Tinjah. Morda je prav zdaj pravi trenutek za to. Ko stopamo v leto du­ hovnikov, smemo naše mučence prositi, da bi ohranili to, za kar so oni morali darovati svo­ je življenje. Da bo na Koroškem še naprej živa božja beseda in slovenska kultura.

O

sebno sem zelo srečen, da nam je bil Bogdan Borčič pripravljen pomagati pri postavitvi verodostojnega spome­ nika. Še posebej mu smemo biti hva­ ležni, da nam je izročil eno tistih slik, ki so mu osebno zelo dragocene. Priskrbel nam je tudi arhitekta table. Marko Deu je idejo razvijal in nam skupaj z Mijo Zrnec razvil svitek z imeni naših mučencev. Tako je iskra našla svojo pot.

Kaj vidimo, kadar gledamo v svet ali občudu­ jemo naravo? Kaj vidimo, ko si ogledujemo sli­ ke umetnikov? In kako gledajo umetniki, da vi­ dijo, česar mi ne vidimo? »Če bi oči imele dušo, bi ti videl,« je zapisal Aristotel. Na steni velike tinjske galerije visijo fragmenti zapuščene lad­ jedelnice ob Vrbskem jezeru. S svojim prija­ teljem, umetnikom Petrom Krawagnjem se je sprehajal ob Vrbskem jezeru. Nekje pri Krivi Vrbi sta prišla mimo zapuščene ladjedelnice. In zdaj smemo gledati, kaj je Borčič videl.

Ko sem si v ateljeju ogledoval te slike, sem se ustavil pri veliki rjavi in si misli: ta je prav so­ dobna prispodoba za našo deželo Koroško in avstrijsko državo. Pri nas usiha slovenska be­ seda, drugod pa mladinci napadajo nekdanje aretirance koncentracijskih taborišč. Držav­ ni poslanci so izvolili nemškonacionalno mi­ slečega moža za 3. predsednika državnega zbo­ ra, ki javno zmerja in žali naše starejše brate Jude. Kot so nas prej imeli za titove komuniste, se ista miselnost pojavi v besedi „antifašistič­ ni levičarski terorist“. Rjava barva („koroškega gvanta“) in nacistična miselnost se vračata. Ko sem tako glasno mislil, me je Bogdan takoj za­ vrnil: »To ste pa videli vi!« Cerkev je neke vrste ladjedelnica. V naše cer­ kve prihaja vedno manj ljudi. Bodo v bližnji prihodnosti od Cerkve ostali le še fragmenti za­ puščene ladjedelnice?

Govor Jožeta Valeška ob odkritju spominske plošče duhovnikom mučenikom iz vrst Sodalitete in namestitev Borčičeve slike v Domu v Tinjah v čet., 28. maja 2009.

ŠTIRINAJST DNI

KULT_priloga_23.indd 3

XIV

3

29.05.09 16:13

osredki

Pripravila P ripravila erneja Jezernik J erneja JJezernik

Kugyjev razred Deset let je minilo odkar se je na Slovenski gimnaziji uredniščila posebna pedagoška jezikovna in

Metulji z jeziki sosedov na svo Šolsko leto 1999/2000 je bilo za Slovensko gimnazijo v Celovcu v marsičem prelomno. Tedanji ravnatelj dr. Reginald Vospernik je skupaj s svojimi sodelavci in znanstvenimi svetovalci uresničil posebno pedagoško jezikovno inovacijo v alpsko-jadranskem prostoru: skupina 28-ih dijakov in dijakinj iz dežel ob tromeji, iz Koroške, Slovenije in Furlanije, se je vpisala v pionirski Kugyjev razred in s tem začela udejanjati vizijo čisto posebnega med- in večkulturnega projekta. Ta je dijake s strokovnostjo in z močno osebno zavzetostjo njihovih profesorjev po znanju zanesljivo, po duhu pa odprto in strpno izobrazil v več jezikih in kulturah. Tako kot je ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja veliki alpinist, planinski pisatelj in po duhu svetovljan Julius Kugy ne glede na izid tvegal težavne vzpone v Julijce, tako so si pred desetimi leti drznili tvegati tudi sodobni celovški kugyjevci. In veste kaj, v užitek jih je gledati, kako zmagujejo še danes! Za svoj jutri. Na Koroškem. V Evropi. V svetu.

4

XIV

KULT_priloga_23.indd 4

Desetletnica Kugyjevih razredov tudi na filmskem traku »Za profesorja ni lepše pohvale, kot so zadovoljne in navdušene izja­ ve nekdanjih in sedanjih dijakov Ku­ gyjevih razredov,« je prepričana prof.

Olga Gallob, ki ima poleg poučevanja jezikov v rokah tudi vse koordinacij­ ske niti tega nenavadnega jezikovne­ ga projekta. Po dobrem desetletju, ko so si Kugyjevi razredi že pridobili ve­ ljavo in ugled – vsako leto se vanje vpisuje več nadobudnih dijakov, nji­ hovi maturantje pa se s svojim boga­ tim znanjem jezikov brez težav uve­ ljavljajo v vsakem študijskem okolju –, je režiser Miha Dolinšek na filmski trak posnel nekaj najbolj vznemirlji­ vih in na moč spodbudnih zgodb.

Najmlajši dijaki Kugyjevih razredov navdušeno pripovedujejo o tem, da se radi učijo tujih jezikov, da so bili ku­

gyjevci tudi njihovi bratje in sestre in da se med sošolci zelo dobro počuti­ jo. Le eden od njih, simpatični Ma­ tteo de Palo iz Devina v Italiji prizna, da je včasih tudi težko ...

Dijaki višjih razredov pa seveda raz­ pravljajo še o drugih vidikih svojega šolanja v Kugyjevem razredu. Prak­ tično izpopolnjevanje v jezikih, za katere si želijo, da bi jih lahko ne­ koč uporabljali tudi v svojem pokli­ cu, iskrena nova prijateljstva, ki jih je skoraj nemogoče razdreti, števil­ ni poučni izleti v tujino, uživanje go­ stoljubnosti v gostiteljskih druži­ nah v treh obmejnih regijah in še bi lahko naštevali. Nina Zdouc, sicer tudi dobitnica zlatega Cankarjeve­ ga priznanja, opozori še na eno pred­ nost: »Zdi se mi zelo pomembno, da so med nami tudi dijaki iz Slovenije in Italije, saj se tako ogromno nauči­

ŠTIRINAJST DNI

29.05.09 16:13

osredki jezikovna inovacija

svojih krilih že nosijo Evropo venščini, ki je glavni učni jezik, na­ dalje tudi v nemščini in italijanšči­ ni, vsako leto kot učni jezik tudi pri enem od predmetov – lahko pri ma­ tematiki, lahko pri zgodovini ... –, kot mednarodni sporazumevalni jezik pa je na predmetniku še angleščina. Pre­ zahteven program, bi utegnili pomi­ sliti, če ne bi bilo opaziti žara pouče­ vanja in učenja. Zasluge za uspehe Kugyjevih razredov pa imajo poleg profesorjev gotovo tudi sedanji rav­ natelj dr. Miha Vrbinc, jezikovni asi­ stenti, starši, vzgojitelji v dijaških in mladinskih domovih, Slovenska štu­ dijska knjižnica z bralno značko, kul­ turna društva in drugi, ki bistveno dopolnjujejo pedagoško-jezikovni koncept Kugyjevih razredov.

mo tudi drug od drugega.« S sedmo­ šolcem Damjanom Dovžanom iz Po­ ljubelja pa je povezana čisto posebna zgodba o uspehu: »Znanje jezikov mi zelo koristi. Doma imamo podjetje, v katerem lahko že zdaj s pridom upo­ rabljam tuje jezike. Poleg tega pa se ukvarjam še s kolesarjenjem. Tek­ mujem po celi Evropi in tudi tam si uspešno pomagam s svojim bogatim znanjem jezikov.« »Zdaj že letijo!« Livio Autischer je v Kugyjevem ra­ zredu maturiral leta 2007. Ko je pred leti prišel s Trbiža na Slovensko gim­ nazijo v Celovec, je govoril samo ita­ lijansko. Zdaj pa zna štiri jezike in že študira politične vede v Trstu. Anja Bostjančič iz Koroške v Trgu študira socialno delo, toda prav v teh mese­

cih opravlja prakso v Tanzaniji. Ku­ gyjev razred ima v spominu kot kraj srečanja, učenja in tolerance. Nik Pe­ tek, maturant iz leta 2008, pa je Lju­ bljano in Celovec zamenjal za angle­ ški Bristol. In za študij arheologije in antropologije: »Kugyjev razred mi je pomagal do spoznanja, kako ljudje različnih kultur živijo svoje vredno­ te. In to različnost sem se naučil spo­ štovati.« Da, da, bo že držalo – nekdanji matu­ rantje Kugyjevih razredov počasi, a vztrajno in angažirano postajajo od­ ločni soustvarjalci odprte, tolerantne, prijateljske in spoštljive Evrope. Ta­ kšne, ki šele postaja nova vrednota ...

Kugyjev razred, kaj je že to?

Pouk v Kugyjevih razredih poteka v jezikih vseh dežel ob tromeji: v slo­

In kaj dela kugyjevce posebne? »Vsak prvi Kugyjev razred je v prvem tednu novega šolskega leta deležen poseb­ ne jezikovne kopeli z animacijami in igrami, ki zdaj že nekaj let poteka na Bistrici na Zilji. V njej se novopeče­ ni kugyjevci v glavnem „potapljajo“ v italijanščino,« pojasni prof. Gallobo­ va. Pravi magnet za dijake so tudi ek­ skurzije v tujino, izmenjave s števil­ nimi partnerskimi šolami v Sloveniji in Italiji, spoznavanje življenja v go­ stiteljskih družinah dežel ob tromeji, jezikovni tedni italijanščine v Bibio­ neju in Lignanu, dobro počutje v ra­ zredu in v dijaškem domu ter široka paleta prostočasnih in kreativnih de­ javnosti. Dijaki pa se počutijo dobro tudi zato, ker jih profesorji in tudi ravnatelj dejavno podpirajo v njiho­ vih dejavnostih.

Sedmošolko Matejo Borotschnik iz Ladin v Rožu, ki se uči kar šest jezi­ kov, poleg slovenščine, nemščine, ita­ lijanščine in angleščine tudi latinšči­ no in ruščino, še posebej navdušujeta italijanski jezik in kultura. »Pravza­ prav nisem pričakovala, da se bom po sedmih letih naučila toliko italijan­ ščine, ker se mi je zdel ta jezik zelo težak. Zdaj pa presenečena ugota­ vljam, da Italijane zelo dobro razu­

ŠTIRINAJST DNI

KULT_priloga_23.indd 5

XIV

5

29.05.09 16:13

osredki

Prof. Olga Gallob, koordinatorica projekta Kugyjevih razredov in dobitnica posebne Volbankove nagrade za zaslužno pedagoško delo: »Tudi moja otroka obiskujeta Kugyjev razred.

Zato iz čisto osebne izkušnje vem, koliko zavzetosti potrebujejo starši, če na primer pri sebi doma gostijo učence iz drugih krajev in drugih dežel. Toda na ta način gotovo tudi veliko pridobijo, saj so v izmenjavah med partnerskimi šolami potem njihovi otroci tisti, ki uživajo gostoljubnost in tako izboljšujejo znanje jezikov, hkrati pa pri tem krepijo lastno identiteto.«

Kugyjevec Luka Mletschnig (6.A): »Sam prihajam iz Koroške, iz Želuč, v prostem času pa zelo rad igram košarko s svojimi sošolci iz Slovenije in Italije.«

Kugyjevka Mateja

Borotschnik (7.A): »Kugyjevi razredi so odlična kombinacija šole in življenja.«

DESET LET KUGYJEVIH RAZREDOV SLOVENSKE GIMNAZIJE V CELOVCU

mem in se z njimi suvere­ no pogovarjam.« Mateja, za katero so Kugyjevi razredi odlična kombinacija šole in življenja, mi potem pripo­ veduje še o nepozabnih iz­ menjavah z učenci partner­ ske šole v Osoppu, številnih potovanjih po Italiji, sim­ patičnih jezikovnih nespo­ razumčkih, nerazdružlji­ vih prijateljstvih in načrtih za poklicno prihodnost, po­ vezano z jeziki. Šestošolec Luka Mletschnig iz Želuč pa je pri svojih petnajstih letih na podlagi svojih izku­ šenj v Kugyjevem razredu že trdno prepričan, da Ko­ roška ni edino središče sve­ ta. »Vidim, da na Koroškem še danes nisi sprejet kot Slo­ venec. V svoji domovini se ne počutim doma, zato me vleče v svet. Kugyjev razred mi daje možnost, da bom to lahko tudi uresničil.« Mor­ da v Sloveniji, morda v Itali­ ji, najraje pa v angleško go­ vorečem svetu.

Aktivno živeti v treh jezikih in kulturah Prof. Olga Gallob, ki je le­ tos od Združenja staršev na Slovenski gimnaziji za svo­

6

XIV

KULT_priloga_23.indd 6

je zavzeto pedagoško delo prejela posebno Volbanko­ vo nagrado, poleg žara, ki je neizbrisljivo v njej, ku­ gyjevce poučuje predvsem s svojim zgledom. »Jaz ves čas aktivno živim in delam v treh jezikih in treh kultu­ rah, v odprtem Kugyjevem duhu. Morda me je v tem zaznamovala tudi izguba mojega partnerja alpinista, ki se je pred leti smrtno po­ nesrečil v gorah.« Toda tež­ ke preizkušnje rodijo moč za nove ideje. Prof. Gallobo­ va se tako na primer z vese­ ljem spominja julija 2008.

Ob 150-letnici Kugyjevega rojstva je na spominski slo­ vesnosti v Trenti pred iz­ brano družbo predstavila Kugyjeve razrede Sloven­ ske gimnazije. S poveda­ nim je sprožila neustavljivi val zanimanja in navduše­ nja. »Za poslušalce je bilo to tako sveže in tako drugač­ no, da je močno odmevalo.

V pozitivnem smislu. Ljudje so po predstavitvi prihajali k meni in hoteli izvedeti še več o Kugyjevih razredih.« – Ste zdaj med radovedne­ ži tudi vi?

V ŠTEVILKAH 289 70 48 40 28 21 15 15 13 14 10 8 1 1 29

dijakinj in dijakov iz Avstrije, Slovenije in Italije

rojektov, ekskurzij, nastopov, predstavitev in jezikovp nih tednov sej tima Kugyjevih razredov e notedenskih srečanj s partnerskimi šolami iz Avstrije, Italije in Slovenije

večerov s starši

supervizij vodilne projektne skupine Kugyjevih razredov razredničark in razrednikov obiskov partnerske šole v italijanskem Osoppu

partnerskih šol

učiteljic asistentk in učiteljev asistentov jezikovnih kopeli na Rebrci in na Bistrici na Zilji

jezikovnih tednov v Bibioneju in Lignanu

evropski pečat šola: ZG/ZRG za Slovence v Celovcu novih prijav za Kugyjev razred v šolskem letu 2009/10

ŠTIRINAJST DNI

29.05.09 16:13

obrobki

Pripravil

Vincenc Gotthardt

Nasvet, dobra beseda, strokovna podpora – tako je Suzana Rejak spodbujala mlade k ustvarjalnosti na Višji šoli v Št. Petru

»Da vedo, da si na njihovi strani Suzana Rejak, doma v Sloveniji, je bila več let jezikovna asistentka za slovenski jezik na Višji šoli za gospodarske poklice v Št. Petru. Svoje delo v Št. Petru je konec maja zaključila.

Mnogo napora je vložila v spodbujanje literarne ustvarjalnosti dijakinj in dijakov. Kaj pravi Suzana Rejak o ustvarjalnem potencialu mladih in kaj o koroških Slovencih? Preberite!

Kako je mogoče dijake spodbuditi za zunajšolsko ustvarjanje?

Suzana Rejak: Potreben je sproščen, za­ baven, inovativen ter motivirajoč pri­ stop k pouku jezika ter prav tako tudi književnosti. Osebna dostopnost in obenem tudi zdrava distanca ter širina, kar se znanja tiče, in medsebojno po­ vezovanje vsakdana in jezika, da dobi­ jo občutek, da je jezik res živ in se tudi glede na rabo in zgodovino spreminja. Časi togosti in frontalnih predavanj so minili.

Kako ste na Višji šoli doživljali in odkrivali ustvarjalni potencial dijakov?

Rejak: Dijaki se zelo hitro pokaže­ jo, sicer najprej sramežjivo in zadrža­ no, kasneje pa zelo radi pokažejo svo­ jo ustvarjalnost. Za slednje je potrebna neumorna spodbuda, nasvet, dobra be­ seda in strokovna podpora, da vedo, da si na njihovi strani in da si vesel njiho­ vih del ter poklonjenega časa in da jih za trud tudi primerno nagradiš – kar se ocen tiče – in javno pohvališ, tako pred kolegi profesorji kot pred razredom.

Kaj bi dijakinjam in dijakom v Št. Petru zapisali v spominsko knjigo?

Rejak: Naj ohranijo plemenitost v srcu, ljubezen do domovine, katerakoli že to je, delovnost in poštenost. Naj se zave­ do, da so prijatelji zelo pomembni, in to ohranjajo. Naj tudi vedo, da vse znanje prav nič ne koristi, če ga ne podpira po­ šteno srce.

Ker pa sem se sama z mladino pre­ cej ukvarjala, jo svarim pred katerokoli obliko odvisnosti, ki ne samo da razbi­ je človeka kot porcelan, razbije tudi šir­ šo skupnost in najpomembnejšo celico skupnosti – družino.

Kako ste kot Slovenka iz Slovenije doživeli koroške Slovence? Kaj je tisto, kar se da pri njih občudovati ali posnemati, in kaj tisto, kar jih ne dela ravno simpatičnih?

Rejak: Koroški Slovenci so kot sloven­ ska narodna skupnost res specifika. Spo­ znala sem veliko ljudi, in med nekateri­ mi nami bo zagotovo ostala prijateljska vez, ki se bo mogoče lahko kdaj obrnila v smer medkulturnega sodelovanja, po­ vezovanja in skupnih projektov.

Občudovanja vredna je koroška angaži­ ranost na področju kulture (zbori, gle­ dališka dejavnost, razstave ...) ter njiho­ va zavzetost za dosego svojih pravic.

Moteče pa je mogoče to, da nekateri na Slovence še vedno gledajo malo zvi­ ška in nimajo radi občutka, da bi morali na področju slovenskega jezika (mediji, šolstvo) kaj izboljšati oziroma se pustiti poučiti. V tem jih »odlikuje« znana ko­ roška trma ter samozadostnost.

 





WIRMI – šolsko glasilo, ki nikdar ni izšlo

Osemindvajset strani. To je grafično moderno, predvsem pa prikupno oblikovano šolsko glasilo.

To je pestra vsebina z besedili udeležencev govorniškega natečaja, pesem o dvojezičnosti, nekaj duhovitih besedil pa je samo navidezno duhovitih ... Kako je New York Times reagiral na podelitev nagrad nagrajencem govorniškega natečaja ob Tischlerjevi nagradi, pa ni le duhovito, temveč odlično!

Vsekakor: škoda, da Šolski »cajtng«, letnik II., št. 1., junij 2008 ni izšel. Tako je le malo ljudi ta časopis prebralo v elektronski obliki.

Mentorica Suzana Rejak je v uvodniku napisala: »Sedaj pa na veselo listanje s tresočimi se rokami in na, za vaše oči in dušo, zdravo branje.«

ŠTIRINAJST DNI

KULT_priloga_23.indd 7

XIV

7

29.05.09 16:13

mlado

na svetlo dano Pravijo So rekli, da je Zemlja plošča, da vesolje kar naprej se veča, jaz rečem »škoda«, ti zakličeš »Kakšna sreča!« Na pogled obe enaki, prva je povprečna, drugo rišejo v oblake, a duša, pravijo, ostane večna.

Brez vode roža oveni.

Pravijo, da kaktus bolje brez živi, ta bode in skeli, roža pa lepo diši ...

Ti vrtnica si, ki sladkó diši, a ko v snegu ti privzdignem krilo, pokažeš trnje, narediš mi bolečino.

JAKA NOVAK, Višja šola za gospodarske poklice v Št. Petru

Pesmi Golob hrepenenja Ljubezen, ki je odšla, ni izgubljena ljubezen.

Moja postelja Zjutraj, ko vstanem, je nikoli ne pospravim.

Med tednom mama jo pospravi, ker v šolo se odpravim.

Rada v njej ležim in čas si preganjam, včasih pa tudi kaj lepega sanjam.

Skratka, v postelji mi je lepo, saj mi je v njej vedno prijetno toplo.

LAURA KOŠIR, 3.A ZG/ZRG zv Celovcu (mentorica Maja Millonig-Kupper)

Ljubezen Kot sonce, kot dež.

Kot mir, kot vojna.

Kot nasmeh, kot solze.

Je ptica, ki je odletela v nebo spomina, kjer živi na vekomaj.

Lahko ti da vse ali ti vse vzame.

Živi, da ne pozabimo na izvir sreče.

Tudi če ni vedno sonca, potrebuješ jo.

LJUBEZEN.

Ljubezen, ki nam pošilja goloba hrepenenja

LIDIJA GLOBOKAR

.

LIDIJA GLOBOKAR, nekdanja učenka slovenske šole v Stuttgartu v Nemčiji, zdaj študentka v francoskem mestu Aix-en-Provence

8

XIV

KULT_priloga_23.indd 8

ŠTIRINAJST DNI

29.05.09 16:13

KO LJUBITELJSTVO POS piše Vincenc Gotthardt

Pridna učenka V šoli pridno na prostoru sedi in čaka, da zvonec zazvoni.

Celo uro ne klepeta in dobi ena plus ali dva.

Doma se je že cel popoldan učila in tudi domačo vajo je že naredila.

Učiteljica zelo vesela bo, ko ji bo ponosno povedala to.

Zvečer bo pa še pridno brala in se malo z družino poigrala.

Potem gre pa hitro spat, ker mora zjutraj zgodaj vstat’.

MIRJAM SADOVNIK 3.A ZG/ZRG za Slovence v Celovcu (mentorica Maja Millonig-Kupper)

Z melodijo v ušesih Glasba spremlja me povsod, z melodijo v ušesih grem na pot.

Zgodaj zjutraj v avtu si radio vklopim, da me glasba zbudi, preden v vlak vstopim.

Poslušam popevke, pop in rock, včasih pa take, da gre mami na jok.

Raje vidi, da vzamem kitaro in ji zaigram romanco pravo.

Pojem v zboru, ker glasba združuje, igram v orkestru, ker nas navdušuje.

Glasba mi vedno dela veselje od ponedeljka tja do nedelje.

KATJA KOREN, 3.A ZG/ZRG za Slovence v Celovcu (mentorica Maja Millonig-Kupper)

K objektom:

Na Slovenski gimnaziji si lahko ogledate razstavo likovnih del in umetniških izdelkov iz gline, ki so jo pripravili dijake gimnazije z Raven na Koroškem.

ŠTIRINAJST DNI

KULT_priloga_23.indd 9

XIV

9

29.05.09 16:13

poglejmo čez plot Pripravila

Jerneja Jezernik

Hja, če je pa res ... Ko zgovornemu devetnajstletniku živahnih oči postavim tako preprosto vprašanje, kot je to, kje je doma, se name usuje plaz doživetega naštevanja: Sveče, Buenos Aires, Dunaj, Praga, Celovec, Ljubljana, Sarajevo. Domače pa se počuti tudi med Katalonci, Baski, Bretonci, Južnimi Tirolci, Škoti, Lužiškimi Srbi ... Ko bo jeseni v Ljubljani sedel v študentske klopi, bo gotovo eden najbolj razgledanih in izkušenih brucov mednarodnih odnosov. – Smem predstaviti?

Simon Inzko.

Ta pa res gleda čez plot!

Moja domača vas: Sveče

Vsrkavanje novih jezikov, mest, dežel

»Sveče, to je kraj, kamor smo se kot družina, v kateri je oče diplomat, mati pa mednarodno dejavna mezzosopra­ nistka, vedno znova radi vračali, in si­ cer ne glede na to, kje smo živeli. Sve­ če, kjer imam staro mamo in najboljša prijatelja, so moja domača vas, oaza miru, domovina, dom,« ugotavlja Si­ mon. A kmalu nato doda: »Ker pa je to vas s komaj tristo prebivalci, mi – kadar sem pač tam – kar hitro posta­ ne dolgčas.« Takrat z veseljem skoči v Celovec na klepet s prijatelji in znanci, se odpelje na obisk k očetu v Sarajevo, ki so mu v tej še vedno razboleni bosanski pre­ stolnici zaupali mesto visokega pred­ stavnika mednarodne skupnosti in po­ sebnega predstavnika Evropske unije, ali pa oddrvi v Ljubljano na ogled ka­ kšne zanimive kulturne prireditve in po drugih opravkih. »Po kakšnem te­ dnu odsotnosti pa Sveče spet že moč­ no pogrešam. Če je le mogoče, se vsaj za en dan v tednu vrnem domov, da si naberem moči za nove izzive.«

Ko je bil oče kulturni ataše v Pragi, mama pa je zaradi svoje pevske karie­ re precej potovala po svetu, so male­ mu Simonu priskrbeli domačo varu­ ško, od katere se je mimogrede naučil njene spevne materinščine. Prek nje je vzljubil Češko, zlato Prago. »Res sem ji globoko hvaležen za to, da me je na­ učila tega zame najlepšega slovanske­ ga jezika. To je bilo eno najlepših da­ ril v mojem življenju.« Starša, oče iz Sveč, mama pa iz sloven­ ske begunske družine iz štirinajstmili­ jonskega Buenos Airesa, sta s svojim si­ nom doma govorila le slovensko. Tako se je Simon z nemščino srečal najprej v nemškem vrtcu v Pragi, pozneje pa na Bistrici v Rožu, kjer je obiskoval ljud­ sko šolo. Ko so se Inzkovi čez nekaj let preselili v avstrijsko prestolnico, pa se je naučil tudi malo dunajskega dialek­ ta, ki se mu zdi nekaj simpatično po­ sebnega. Sploh je bil Dunaj za Simo­ na čisto posebna življenjska izkušnja: sredi živahnega velemestnega utripa je ugotovil, da mu manjkata – Koroška

10

XIV

KULT_priloga_23.indd 10

in slovenščina. Ko se je potem vrnil na Koroško, se je vpisal na Slovensko gim­ nazijo v Celovcu in začel kot goba vsr­ kavati vse slovensko. Predvsem pa se je dejavno vključil v mladinsko kulturno, športno in politično delo.

Angažirani poznavalec evropskih manjšin

Kadar se mora Simon odločiti med dvema potema, se po navadi odloči za tisto, ki je najmanj običajna. Tako že zdaj ve, da si bo pri študiju med­ narodnih odnosov v Ljubljani – po­ leg angleščine – kot tuji jezik izbral še španščino, pri očetu v Sarajevu pa se hoče naučiti še srbohrvaščine oz. bo­ sanščine. Neobičajno pa je tudi njego­ vo živahno zanimanje za vse evrop­ ske manjšine. »Na njih se meri prava demokracija v Evropi,« je prepričan.

Baski so sijajni ljudje, čeprav časopisi o njih pišejo manj prijetne reči, Bre­ tonci v Franciji sploh niso priznani kot manjšina, Škoti so vztrajni in eno­ tni v svojih prizadevanjih za neodvi­ snost, za svoje preživetje, koroški Slo­ venci pa ...

ŠTIRINAJST DNI

29.05.09 16:13

V maternem

jeziku

o skupnem

življenju Pripravil

vincenc Gotthardt

Mednarodni literarni natečaj Schwanenstadt v Gornji Avstriji letos že sedmič. Član žirije je koroški Slovenec

Peter Fantur o literarni nagradi Schwanenstadt: »Nagrada Schwanenstadt je lahko majhna odskočna deska za literarno ustvarjanje. Morda bo čez kakih deset ali dvajset let v literarnem svetu alpsko-jadranskega prostora zaslovel nekdo, ki je bil za svoje prve literarne korake nagrajen prav s to nagrado.«

Peter Fantur

.

Slovenski prispevki so zaželeni.

Peter Fantur bo za dva dni v septembru odpotoval v Schwanenstadt v Gornji Avstriji. Tam bo član žirije mednarodnega natečaja za najboljšo otroško in mladinsko knjigo. V teh dveh dneh bodo člani žirije izbrali najboljše prispevke na geslo »Skupaj živeti – vi pri meni in jaz pri vas«. Schwanenstadt v Gornji Avstriji pa pomeni tudi to, da bodo med nagrajenimi prispevki v nemškem, italijanskem in angleškem jeziku tudi prispevki v slovenščini. Za ta del je odgovoren Peter Fantur, doma v Št. Jakobu v Rožu.

Kako je Fanturja pot pripeljala v Schwanenstadt? Vse skupaj se je za­ čelo s študijem v Salzburgu. Tam sta se v domu spoznala Michael Ai­ chmayr in Peter Fantur. Fantur je študiral pedagogiko verouka, Ai­ chmayr pa germanistiko. Oba sta doktorirala. Prijateljstvo med nji­ ma pa je ostalo trdno tudi po tem, ko sta se vrnila vsak v svoj domači kraj.

Ko je Michael Aichmayr postal vod­ ja literarnega natečaja v Schwanan­ stadtu, je vedel le eno – literarni na­ tečaj mora postati mednaroden. Ker je poznal Petra Fanturja, se je spo­ mnil tudi slovenske narodne skupno­ sti. Prvi naslov, kako vključiti sloven­ sko narodno skupnost na Koroškem in Slovenijo, je bil Peter Fantur. Leta 2005 je bilo prvo srečanje med župa­ nom in prijateljem Aichmayrom pri Fanturju doma. Od takrat je razpis za natečaj dvojezičen (nemško­sloven­ ski), prvi prispevki pa so prišli z dvo­ jezičnih šol na Koroškem. In z njimi tudi nagrade. Mlada Tatjana Igerc je ena od sodelujočih, ki žirije s svojim

sodelovanjem v preteklih letih ni pre­ pričala le enkrat. Tako je literarni na­ tečaj v Schwanenstadtu poleg itali­ janskega jezika vključil tudi slovenski jezik. To, kar še manjka, tako Fantur, je, da bi v Sloveniji našli partnerja, s katerim bi sodelovali. Toda čemu is­ kati, če pa to vlogo že od leta 2005 z velikim zadovoljstvom opravlja Pe­ ter Fantur! Ne le lansko leto, tudi že prej so avtorji iz Slovenije sodelova­ li v vseh kategorijah (od osnovnošol­ cev do odraslih) in za svoje ustvarja­ nje prejeli nagrade. Peter Fantur je z deležem slovenskih prispevkov zado­ 7. MeDnARoDni nATeČAJ ZA nAJbolJŠo oTRoŠko in MlADinSko knJiGo 2009

Skupaj živeti – vi pri meni in jaz pri vas

Natečaj: Dela naj bodo napisana v maternem jeziku ali pa dvo- oziroma večjezično (v jezikih, ki se govorijo v alpsko-jadranskem prostoru) Rok za oddajo: do petka, 19. junija 2009, do 12. ure Nagrade za naslednje kategorije: 1. osnovna šola (ljudska šola) 2. osnovna šola (glavna šola/nižja stopnja gimnazije) 3. srednja šola, poklicna srednja šola, strokovna srednja šola, gimnazija 4. višja šola, višja strokovna šola, izobraževalna ustanova za učitelje, univerza 5. odrasli Podrobnejše informacije: glej razpis na www.schwanenstadt.at Kontaktna oseba za slovenske prispevke: Peter Fantur, 9184 St. Jakob/Št. Jakob 174 b, telefonska številka: 0676-3879806, e-mail: p.fantur@aon.at

voljen. V letu 2008 je bilo od 122 pri­ spevkov 38 slovenskih. Od teh jih je bilo 12 iz Koroške. Pri letošnjem raz­ pisu pa se ponuja še ena novost – pri­ spevek iz Libanona. V žiriji sodeluje član (upokojeni profesor), ki obvlada arabske jezike. »Sicer nisem noben pisatelj. Sloven­ sko pa znam. To je bil tudi vzrok, da sem prišel v žirijo!« – Tako o sebi skoraj zašepeta Peter Fantur. Pri tem pa je iz spomina črtal svoje obe­ tavne literarne začetke pred več de­ setletji v glasilih Žetev in Pogovori.

Pravi: »Občudujem vsakega, ki lite­ rarno ustvarja!« Pri tem pa pozablja na svoja nedokončana literarna bese­ dila. Ocenil jih je po svojih literarnih merilih in jih odložil. »Včasih sem ustvarjal. To je bilo v prejšnjem sto­ letju, da, tisočletju.« Nasmehne se in kar tako mimogrede pove, da ima na ta dan še dva termina, ki jih mora kot svobodni novinar opraviti za koroški dnevnik Kleine Zeitung. Ime Peter Fantur je tam že trinajst let kakovo­ stna blagovna znamka. Ne le njego­ vi prispevki, tudi njegove fotografije govorijo o tem, tu piše in fotografi­ ra nekdo, ki novinarsko delo žlah­ tni s svojo ustvarjalnostjo. Pisanje je v življenju Petra Fanturja vedno igra­ lo pomembno vlogo. »Ko je prišlo do spremembe v zasebnem življenju, je nastala velika praznina, ki sem jo na­ polnil z novinarskim delom.« Mimo­ grede naj omenimo še, da je Fantur član farnega predsedstva in član vod­ stva Regionalnega centra. Po poklicu je profesor verouka. Poučuje na tr­ govski akademiji v Beljaku. Tam po­ učuje tudi prosti predmet PR in slo­ venščino.

ŠTIRINAJST DNI

KULT_priloga_23.indd 11

XIV

11

29.05.09 16:13

feinigovi

moli & duri Andrej Fe i n i g

So orgle po naših cerkvah prav uglašene?

Tako kot nas izziva tako imenovana kriza tudi drugje, tako sta tudi petje in glasba v cerkvi nekaj, kar je podvrženo spremembam. Vzemi­ mo naše slovenske cerkvene pesmi. Le nekaj je starodavnih, večina pa iz devetnajstega in iz prve polovice dvajsetega stoletja. Imamo mno­ go lepih melodij, ne pa toliko globokih besedil.

Kar imamo vsaj v ostankih, je ljudsko petje, ki ni enoglasno, temveč ponekod celo tudi štiri­ glasno. In tu smo že pri prvem problemu. Av­ strijsko šolani organisti in cerkveni glasbeni­ ki vsaj po mojih izkušnjah ne vedo nič o tej večglasni ljudski tradiciji in tudi na Koroškem učijo enoglasni model, kot ga uporabljajo t. i.

Nemci, ko prepevajo iz molitvenika in pesma­ rice Gotteslob. Včasih imaš občutek, kot da nekateri na Koroškem samo čakajo, da bi slo­ venska pesem onemela ...

Imamo veliko število, če ne že ogromno šte­ vilo Marijinih pesmi, primanjkuje pa nam pe­ smi, katerih besedila se nenehoma napajajo iz biblijskih virov. In če so nekateri skladate­ lji (npr. Jože Trošt) že napisali precej takih skladb, pa te preprosto še ne krožijo med ljud­ stvom.

Nadalje so tu izzivi na svetovni oz. evropski ravni. Mnogi se nismo mogli navdušiti za tako imenovano disonantno glasbo, in ko prebi­ ram cerkvene glasbene revije iz tujine, vidim, da tudi drugim ni lahko. Morda bi se dalo ta problem opisati drugače: če disonance nimajo svoje podlage v skladbi sami in v zgodbi, ki jo skladba opisuje, potem se nam take disonance po navadi zdijo neprimerne, če že ne odvečne.

Morda samo skladatelj čuti tako ostro, našim čustvom pa se ne posreči, da bi mu sledila.

V zvezi s tem so tudi orgle – posebno nove or­ gle – v zadnjih treh desetletjih uglaševali na t. i. neobaročen način. Danes vemo, da prave, originalne baročne orgle po navadi niso zve­ nele tako ostro in hkrati krhko. Vse kaže, da so le nekateri projicirali tak zvok v tedanji čas.

Nekateri visoki registri, ki so intonirani neo­ baročno, delujejo celo kot ostra igla. Šele po­ časi humaniziramo tudi zvok orgel.

12

XIV

KULT_priloga_23.indd 12

Vtihotapljena literatura

ogrizki

v počitniškopopotniške torbe

Iščimo odgovore na eksistenčna vprašanja!

Podelitev nagrade »kresnik« je – in to govorim iz lastne izkušnje – najlepši ljudski praznik umetniške besede daleč naokrog.

Prve vroče poletne dni smo že preživeli, ne bo več dol­ go, pa se bomo veselili do­ pusta.

In kaj, prosim Vas, bi bil dopust, tisti »dolce far niente«, kot pravijo Ita­ ljani, brez lepe, zanimive, vznemirljive knjige, s kate­ ro se človek odpravi na po­ tovanje, ne da bi se pri tem premaknil za milimeter?

Če ne bomo brali, nas bo pobralo, je vedno rad mo­ droval vodja Mohorjeve založbe v Celovcu Franc Kattnig, ki je desetletja kot lev zagovarjal tezo, da za­ ložba brez kakovostne lite­ rature in sodobnih avtorjev ni vredna svojega imena.

Nič ne bom polemiziral – ampak to sem prijatelju preprosto dolžan.

Allora! Ni sveta brez litera­ ture! Zato malo pobrskaj­ mo in poglejmo, kaj bi lah­ ko vtaknili v popotniško ali počitniško torbo.

Vodnika naj nam bosta dva literarna dogodka, ki sta resnično izjemna.

Prvi datum naj bo 23. ju­ nij, dan pred godom sv. Ja­ neza Krstnika. In sicer za vsakogar, ki na ta večer še

ni doživel pravega ljudske­ ga praznika, ko se večsto­ glava, če ne večtisočglava množica ljubitejev sodobne slovenske literature zbere pod Cankarjevim vrhom na Rožniku nad Ljubljano, da bi bila priča izboru najbolj­ šega slovenskega romana, ki je izšel v pretekli sezo­ ni. Podelitev nagrade »kre­ snik« je – in to govorim iz lastne izkušnje – najlepši ljudski praznik umetniške besede daleč naokrog.

Strokovna žirija v Cankar­ jevi sobi izbira med petimi najboljšimi romani. Med­ tem se radovedneži veseli­ jo kakovostnega kulturne­ ga programa in – golaža, ki mu daleč naokrog ni para.

Med letošnjimi finalisti, ki so praviloma prišli v izbor, sta dva romana, na kate­ ra bi rad posebej opozoril.

Prvi je roman »Drevo brez imena« Draga Jančarja, ki je doslej kot zmagovalec v sprevodu vil že dvakrat prižgal kres pred cerkvi­ jo. Po fabulativni ravni se je Jančarju znova posrečil roman, poln poezije, poln namigov, ki merijo v srči­ ko slovenske duše. Še pose­ bej pretresljiv pa je tudi za­ radi tega, ker je prišel med

ŠTIRINAJST DNI

29.05.09 16:13

piše

zki

piše Horst Ogris

„

gregejevi

citati G re g e j K r i š t o f

Kulturne tehnike, vse v rokah enega spola?

Pisatelj, snemalec filmov ter strokovnjak za spolnost Oswalt Kolle (80) je že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja izdal knjigo z naslovom »Dein Mann, das un­ bekannte Wesen« (Tvoj mož, neznano bitje). Meseca maja je predaval na Dunaju. Osrednja vsebina njego­ vega predavanja pa se še zmeraj glasi: kako z moškimi in ženskami. slovenske bralce pred od­ kod – habsburški mit ) je kritjem grozot novih gro­ svojčas odprl novo dimen­ znih jam, kjer ležijo pobiti zijo razmišljanja o Srednji nedolžni.

Evropi, ki jo je dokončno

nadgradil z refleksivnim Drugi roman v deseterici romanom »Danubio« (Do­ izbranih pa je roman Go­ nava). rana Vojnovića »Čefurji,

raus!«, ki brez vsakega sra­ Kdo sem? Od kod priha­ mu in v šokantno lepem jam? Kam grem? O teh treh žargonu pripoveduje o ra­ filozofskih in za vsakega sističnih zametkih dana­ človeka usodnih vpraša­ šnjih slovenskih purgar­ njih govorijo knjige, ki sem jev zoper južnjake, čefurje. vam jih hotel z navedenimi Že dolgo slovenski družbi avtorji vtihotapiti v vašo ni nihče pod nos podtaknil popotniško­počitniško tor­ tako neusmiljenega zrcala, bo. Prepričan sem, da vam kot je to s šarmom mlado­ bodo v korist in veselje. sti storil Goran Vojnović. Če pa boste s seboj vzeli

katere druge knjige, kate­ 23. junija, v kresni noči, rih producenti so resnob­ bomo izvedeli, ali je eden ni literati, vam ne bom za­ od teh romanov res tudi meril. zmagal. Ne glede na to sta Po počitnicah se lahko do­ oba romana več kot vredna bimo ob kozarcu vina – in branja, saj odpirata vrata v že danes se grem stavit, da tolmune slovenske psihe. bomo ob čtivu, ki smo ga

usvojili, sproščeno razpra­ Znan je tudi že letošnji vljali prav o vprašanih, ki dobitnik nagrade vileni­ sem jih pravkar zabeležil. ca. Prireditve ob podeli­ Stavim tudi, da ne bomo tvi bodo letos potekale od prišli do definitvnega za­ 2. do 6. septembra v Trstu. ključka.

Nagrado bo prejel trža­ Tako bo tudi prav, ker bo s ški germanist in romanopi­ tem potrjeno, da smo živa sec Claudio Magris. S svo­ bitja, ki imajo več potreb jo prvo knjigo –uspešnico kakor zgolj preživetje. »Lontano da dove – il mito habsburgico« – (Daleč od

Tudi Gerti Senger se že desetletja nedeljo za nede­ ljo v »pisani izdaji bulvarskega tiska« trudi, da bi nas končno vendar za daljši čas pripeljala skupaj. Vendar sama priznava, kako težko naj bi bilo doseči ta cilj. »Ženske in moški se ne ujemamo« se je glasil naslov časnika Der Spiegel, podnaslov pa je bil »Boj med spo­ loma«. Henryk Modest Broder je dal svojemu članku naslov »Zmagoviti brodolom ženskega gibanja«.

Celo Sigmund Freud s svojimi besedami ni zadel, ko je rekel, »da je edini kulturni uspeh žensk tkanje in pletenje, to pa ima svoj izvor v pokrivanju genitalij«.

Nekatere ženske so upravičeno neprijetno prizadete.

Takšno omalovaževanje žensk, napake moških, je za olimpijsko zmagovalko Elfriede Jelinek, pravilno se­ veda »Nobelovo nagrajenko za literaturo«, enajstme­ trovka. To priložnost je tudi enkratno uporabila. Pe­ tru Huemru je na Freudovo trditev odgovorila takole: »Prepričana sem, da je treba izvor vseh kulturnih teh­ nik iskati pri ženskah. Zdaj so dognali, da je treba tudi izvor jezika pripisati praženski in da se je jezik iz roda v rod prenašal po ženski liniji. Obstajajo matematič­ ni modeli, ki to ponazarjajo: zmogljivost jezika, skla­ diščenje, ki je privedlo do trgovanja, to pa do jezika.

Da je bilo skladiščenje nazadnje delo žensk, se pri tem pozablja.« Če je res, da so moški tisočletja radi hodili le na lov in zbirali hrano, družino pa so hranile, varovale in preživljale ženske – Marija Hedenik iz Velinje vasi meni, da to misel potrjujemo mi moški s tem, da še ve­ dno radi pečemo na žaru, toda samo meso in to »zu­ naj«, na vrtu –, potem bo treba v vsa predstavništva izvoliti polovico žensk, v finančna predstavništva pa celo 60 odstotkov.

“

ŠTIRINAJST DNI

KULT_priloga_23.indd 13

XIV

13

29.05.09 16:13

k ibic

ZBADLJIVI

PRIGRIZKI

did

D R U Zˇ I N A

in DOM

p r i l o g a mohorjeve družbe celovec

Urednica: G ab i Fra n k

NOVO NA KNJIŽNI

Novo

pri

Mohorjevi Alenka Rebula

Globine, ki so nas rodile Vsakokrat, ko se občutljiv odrasli človek zazre v oči majhnega otroka, začuti, da se tiho premaknejo globine, v katerih spi spomin.

Očarajo nas zavzetost, pronicljivo vživetje in dialektika – razpostavljanje nasprotij, logika krožne vzročnosti in neredko prav biblična dikcija.

Avtorica se izrecno zavzema najprej za notranje samoprečiščenje vzgojiteljev, šele nato za spreminjanje postopkov ravnanja z otrokom. »Otroci nas vabijo v prerojenje.« Občudovanja vredno delo, za katerega bi želel, da bi ga prebirale generacije staršev in vzgojiteljev, da bi znali omogočiti naravno dozorevanje.

306 strani, ISBN: 978-3-7086-0468-8, 17,90 evra

Sabine Dillner

Piratinja Življenje Granie O 'Malley Na zmajevih krilih je nova zbirka, namenjena najstnikom, ter prinaša življenjske zgodbe in dogodivščine mladostnikov tako iz preteklosti kakor iz sedanjosti. Na krilih mladosti je pogled na svet iskriv, poln pričakovanj in načrtov, včasih zaznamovan tudi s tesnobo in negotovostjo.

Vsak nov naslov v zbirki bo napeta in doživeta zgodba, pravzaprav kar druženje z vrstniki, ki vam bodo odstirali nove svetove, vas navduševali, pa tudi usmerjali nazaj k vam samim.

Irska, 16. stoletju: Vodja enega izmed klanov, O' Malley, nima nobenega moškega potomca, ampak le hčerko Granio. Morje neizmerno privlači dekle. Ko je stara 15 let, sme tik pred poroko s človekom, ki ji nikakor ni všeč, še enkrat na svojo ladjo. Ta jo ponese daleč od Irske, nazaj pa pride Grania z dvema ladjama.

Tako je rojena piratinja.

279 strani, Zbirka: Na zmajevih krilih 1, ISBN: 978-3-70860402-2, 25,90 evra

Niko Kupper

Modest – Gosposvetski Obiski pri starih starših so bili za malega Sama vedno zelo zabavni. V veliki hiši ob jezeru sta mu ded in babica uredila celo lastno spalnico. Ded, upokojeni zgodovinar, mu je od nekdaj pripovedoval zanimive zgodbe iz preteklosti.

Samo je bil navdušen nad zamislijo in je komaj čakal, kdaj bo lahko spet prišel na obisk k dedku in babici.

Ni mu bilo treba dolgo čakati, saj so imeli konec naslednjega tedna njegovi starši nujne opravke ter so prosili stare starše, če bi spet popazili na Sama. »Ravno prav,« se je oglasil dedkov odgovor po telefonu, »saj bomo tako lahko prav 31. marca obiskali Gosposvetsko polje.« Samo je bil nekoliko razočaran, ko so namesto na grad pripeljali do velike cerkve. Dedek mu je razložil, da Krnski grad, na katerem so vladali karantanski knezi, ne stoji več.

28 strani, Kamenčki zgodovine, 2. knjiga, ISBN: 978-3-70860376-6, 16,50 evra

14

XIV

KULT_priloga_23.indd 14

Poljančeva oporoka: »L Mohorjeva založba, Krščanska kulturna zveza in Narodopisni inštitut Urban Jarnik so izdali literarno-publicistični zbornik o Vinku Poljancu.

Duhovnik Vinko Poljanec je zazna­ moval življenje koroških Slovencev, posebej v Škocjanu, kjer je bil dve leti kaplan in 30 let župnik. Bil je du­ hovnik z dušo in telesom, izvrsten pevec, nadarjen pridigar in razu­ men katehet, kot je v spremni besedi h knjigi zapisal Janko Zerzer. Fara­ ni so ga ljubili, kakor je on ljubil svo­ jo faro. Razdajal je s polnimi rokami: podpiral je dijake, šolske sestre, rev­ ne domačine in druge. V celovškem zaporu je zapisal v naslovu omenjeni stavek, v zapor so ga spravili nacisti.

Knjiga Vinko Poljanec – literarnopublicistični zbornik so predstavili v rojstnem kraju duhovnika – v Destr­ niku. Knjigo sta predstavila s koroške strani Nužej Tolmajer – predsednik Narodopisnega inštituta Urban Jar­ nik – in zgodovinar Avguštin Malle, ki je v knjigi osvetlil Poljančevo delo kot deželnozborski poslanec in zgo­ dovinska ozadja.

Ob 70-letnici smrti duhovnika in de­ želnozborskega poslanca Vinka Po­ ljanca so Krščanska kulturna zve­ za, Slovenski narodopisni inštitut in društvo Urban Jarnik in Mohorje­ va založba izdali zbornik o duhovni­ ku, ki je na Koroškem tako zaznamo­ val duhovno, kulturno in politično življenje. Poljančevo delovanje je da­ leč presegalo meje škocjanske župni­ je. V okviru narodne skupnosti se je udejstvoval na skoraj vseh področjih: kot politik je bil dve mandatni dobi slovenski poslanec v koroškem de­ želnem zboru, kot gospodarstvenik je zastopal koroške Slovence v dežel­ nem kmetijskem svetu in v Koroški kmetijski zbornici. Bil je predsednik Slovenske krščansko-socialne zve­

ŠTIRINAJST DNI

29.05.09 16:13

k ibic

ZBADLJIVI

PRIGRIZKI

did

D R U Zˇ I N A

in DOM

p r i l o g a mohorjeve družbe celovec

A KNJIŽNI P O L I C I

oka: »Ljubi, sočustvuj in pomagaj!« Oporoka (napisano v ječi)

Iskreno ljubim svojo očetnjavo, a ne sovražim nobenega drugega naroda. Izobraženost, bogastvo, moč, slava so pri različnih narodih različne, a vsi imajo srce, ki je pokorno poklicu človeškemu: »Ljubi sočustvuj in pomagaj!« Zahvalim Božjo previdnost za vse, kar mi je naklonila in kar še mi nakloni. Ni lepšega, kakor če človek pokleka tudi v sreči pred svojega Boga, ki skrbi za vse. V nesreči poklekne marsikdo in priznava, da je Bog. Zdrave, krepke duše se Boga spominjajo tudi v sreči. Bog tepe, kogar ljubi, in za prestano trpljenje nagradi stotero. Kar stori, vse prav stori. Za veseljem pride križ, dež za soncem. Ako bi zmeraj sonce sijalo, bi pokala zemlja. Če bi bilo zmeraj veselje, bi se prevzeli ljudje in bi izginila poštenost, kakor roža, če ji ne prilivaš. Bog nam pošilja nezgode, da nas čisti, skrbi, da vzraste novo življenje.

ze za Koroško. Močni osebnosti tega duhovnika je posvečen zbornik, ki ga je pripravil Miran Dolgan. Zbornik je razdeljen na dva dela. V prvem delu – umetniškem delu – so zbrana bese­ dila Ksaverja Meška, Metoda Turn­ ška in nekaj Poljančeve esejistike. V drugem delu – publicističnem delu – so objavljeni časopisna besedila Po­ ljanca in Turnška, tretji del pa vsebu­ je zgodovinske razprave in eseje, ki z novimi dognanji osvetljujejo Poljan­ čevo življenje in delo. Avguštin Malle je obravnaval obdobje od 5. 7. 1921 do 6.11. 1923 in sicer Poljančevo delo v 12. Zakonodajni periodi, ter predsta­ vil zgodovinsko ozadje. Knjiga vse­ buje tudi veliko slikovnega gradiva, umetniške stvaritve, fotografije oseb in krajev ter preslikave pomembnih dokumentov.

Predstavitev knjige, sveto mašo in šmarnice je olepšal Moški pevski zbor iz Škocjana, ki že dolgo nosi nje­ govo ime. Predstavitve so se udele­ žili tudi številni gostje: domačin dr­ žavnozborski poslanec Franc Pukšič, nekdanji minister za šolstvo in seda­ nji poslanec v državnem zboru Milan Zver, predsednik Kluba koroških Slo­ vencev v Ljubljani in zvesti spremlje­ valec koroških Slovencev ter Dolfej Picej st. z Žamanj, ki je Vinka Poljan­ ca osebno še poznal, saj je bil njegov veroučitelj.

Vinko Poljanec: Literarno-publicistični zbornik, 200 strani, ISBN: 978-37986-0459-6, 25 evrov

Foto: Opetnik

Vinko Poljanec se je rodil 26. marca 1876 v Sv. Urbanu pri Ptuju. Kmečki rojstni dom ga je navdušil za kmečki stan. Bližina farne cerkve je prevzela njegovo srce, da je postal duhovnik. V gimnazijo je hodil na Ptuju in v Celju. Bil je družaben, dober pevec, priden in pobožen. V bogoslovju v Celovcu je bil Poljanec med prvimi, že po tretjem letniku je bil posvečen v mašnika 19. julija 1900. Novo sveto mašo je pel v domači farni cerkvi. Že v bogoslovju je bil vnet govornik, dober katehet. Svojo kaplansko službo je začel v nemškem Guttaringu. Leta 1901 pa je že prišel v Škocjan za kaplana k takratnemu župniku Alojzu Ledvinki. V Škocjanu so novega kaplana takoj vzljubili, ker je tako razločno in poljudno pridigoval in otroke lepo učil v šoli, kjer pa je veliko zahteval, znal je pridobiti mlada srca in ogreti za krščanski nauk. Dve leti je kaplanoval v Škocjanu, potem pa prišel za provizorja v Št. Jurij pri Vinogradih, kjer je bil pet let župnik. Sooskrboval je faro Šmarjeta pri Telenbergu. Tu se je začel zanimati za gospodarstvo, priporočal je kmetom, kako si naj pri gospodarstvu izboljšajo to in ono. Vsi so ga spoštovali, ker je bil duša duhovniškega delovanja ter gospodarskega napredka in prosvetnega življenja. Leta 1908 se je vrnil kot župnik v Škocjan. Imel je okoli 700 shodov po raznih krajih, s svoji vnetimi govori je prevzemal poslušalce, v vsak govor pa je vlil verskega duha. Posebej pri srcu so mu bili otroci in družine. Postal je deželnozborski poslanec, ker je za pomoči potrebne želel doseči več. Pomagal je dijakom, študentom, za gradnjo Doma v Tinjah je veliko prispeval.

Nacistično preganjanje je leta 1938 Poljanca spravilo v ječo, najprej v Pliberku, nato v Celovcu. Veliko je pretrpel in komaj stopil iz vlaka v Kamnu, še na bolniški postelji je blagoslavljal farane in dobro pripravljen stopil pred večnega Sodnika 25. avgusta 1938 v 63. letu starosti. Pogreb je bil veličasten, prišli so se poslovit tudi iz Roža in z Zilje, našteli so nad 80 duhovnikov. V nagrobni kamen župnika Vinka Poljanca v Škocjanu je vklesano »Značaj kakor čisto zlato«.

Vir: Naši rajni duhovniki, Celovec 1968

ŠTIRINAJST DNI

KULT_priloga_23.indd 15

XIV

15

29.05.09 16:13

pokaži

jez ik

P riPravila J erneJa J ezernik

Dolg

V vrtcu je najraje igral šah. Pri štirih letih je že znal seštevati, odštevati in množiti, kot dijak Kugyjevih razredov pa se je v zadnjih letih na tekmovanjih izkazal za enega najboljših mladih matematikov na Koroškem.

Tako se ne gre čuditi, da je kraljica znanosti že v najstniških letih Marka Zandonello okronala za – »kenguruja matematike«.

e n og

e+d

Marko Zandonella

o l ga pam et =

keng

Vsako leto se več milijonov učenk in učencev po vsem svetu udeleži posebnega tekmovanja z naslovom »Kenguru matematike«.

Njegov namen je, da bi – ne glede na talent – v vsakem mladem človeku vzbudilo žilico za matematiko. »Tako lahko marsikdo odkrije ali poglobi veselje do kraljice znanosti, ki je po­ vrhu vsega še osnova vsakega tehnič­ nega napredka, pa tudi zakoni narave so zapisani v jeziku matematike,« je prepričan profesor matematike na Slovenski gimnaziji dr. Niko Ottowitz.

uru m

Med dijaki ZG/ZRG je že ne­ kaj let med najboljšimi »ken­ guruji matematike« tretje­ šolec Marko Zandonella iz Celovca. Obiskuje Ku­ gyjev razred, ker ga zani­ majo jeziki. Še bolj pa ga

privlačita logika in matematika. Že v vrtcu je znal igrati šah. Pri štirih letih se je zaljubil v seštevanje, odštevanje in množenje. V ljudski šoli so mu bile vse matematične naloge prelahke.V gimnaziji njegovi matematični te­ sti pri prof. Kramerjevi redno dose­ gajo najvišje možno število točk, če­ prav se zanje večinoma uči tako, da pomaga snov razlagati svojim sošol­ cem. Nove matematične pojme doja­ me bliskovito, zato se pri pouku ma­ tematike večkrat dolgočasi. Ali pa razmišlja o tem, kako bi se še bolje pripravil na tekmovanje »Kenguru matematike«, ki se ga je doslej udele­ žil že trikrat. Enkrat je bil tretji, en­ krat drugi, leta 2008 pa je zasedel celo prvo mesto. In tako postal naj­ boljši »kenguru matematike« na Ko­ roškem v svoji starostni kategoriji. In peti najboljši matematik v celi Avstri­ ji. Olala, kdo bi si mislil, da gre mate­ matika kengurujčkom tako dobro od rok, hopla, od nog ...

atem atike

Ker ima Marko poleg dolge pameti tudi dolge noge, se kot matema­ tik v košarkarski ekipi najbolje poču­ ti v dresu številka 13. Ali pa 7. Kajti to so magična števila, pravljična šte­ vila. In večinoma prinašajo srečo.

Dokazano, pravi Marko. Dokazano, pravim sama. Ko se najin pogovor o matematiki izteče, se namreč po na­ ključju srečava še v Slovenski študij­ ski knjižnici. Knjige o Eragonu, ki jih je Marko prebral že v nemščini, si je zaželel zdaj prebrati še v slovenščini.

Sumljivo, sumljivo – kot da bi bil tale naš Marko hotel postati še »kengu­ ru« slovenščine ...

IMPRESUM: Štirinajst dni je mesečna kulturna priloga cerkvenega časopisa Nedelja. Lastnik in izdajatelj: Ordinariat krške škofije. Slovenski dušnopastirski urad. Uredila Jerneja Jezernik in Vincenc Gotthardt. Glavni urednik: Hanzi Tomažič; lektorirala Jerneja Jezernik. Tel. (0463) 54 5 87 35 20, jezernik@nedelja.at / gotthardt@nedelja.at. Tisk: Mohorjeva Celovec

16

XIV

KULT_priloga_23.indd 16

ŠTIRINAJST DNI

29.05.09 16:13