P(r)omlad mladih besedil

JUNIJ

12

PRILOGA

XIV

DNI

Š T I R I N A J S T

did

D R U Zˇ I N A

in DOM

K U LT U R A

P(r)omlad mladih besedil

2012 Najboljša peresa literarnega natečaja za mlade PISANA PROMLAD LITERARNI NATEČAJ PISANA PROMLAD 2011 • ŠTIRINAJST DNI

XIV

1

UVODNIK

junij

12

PRILOGA

XIV

DNI

Š T I R I N A J S T

did

D R U Zˇ I N A

in DOM

K U LT U R A

P(r)omlad mladih besedil

Halo, čebula!

Tak je naslov, pravzaprav uvodni nagovor enega od letošnjih nagrajenih besedil. Izbral sem ga, ker izraža dve lastnosti, povezani s pisanjem na sploh in z besedili letošnjega natečaja pisane promladi.

Prva lastnost je dialoška odprtost besedil. Je že res, da je bilo v razpis izbranih kar nekaj besedilnih vrst, ki dialoškost predvidevajo (razglednica, pismo, intervju, prizor za gledališče; na neki način tudi popevka, rap ali song, saj nagovarjajo poslušalca neposredno, pa konec koncev tudi notranji monolog, čeprav pri njem ne gre za dia-, ampak za monolog). Presenetljiva je bila pa količina tovrstnih besedil, ki so prispela na natečaj: več kot 230 razglednic, več kot 160 pisem, 100 intervjujev in 70 prizorov za gledališče! Edini žanr, ki ga ni izbral nihče, je bila reportaža. To je bil tudi edini žanr, kjer dialoškost ni tako očitno izražena.

In se sprašujem: Ali sta gledališka (lutkarska) dejavnost pa publicistika na Koroškem tako izjemno živi zato, ker je pogovarjanje tako pomembna komponenta vsakdanjega življenja, ali sta dialoškost in občutek za sporazumevanje tako vraščena v tukajšnjo mentaliteto, da je izbor med dialoškim in malo manj dialoškim žanrom tako samo po sebi umeven?

Druga lastnost, pravzaprav razmislek, ki ga odpira nagovor, je vprašanje o literarnem ustvarjanju.

Prejšnji teden je bil v Ljubljani na obisku znameniti poljski pesnik Adam Zagajewski. Predstavljen je bil izbor njegove lirike v slovenščini. Prevajalec Niko Jež je vanj uvrstil tudi pesem Avtoportret v letalu. Lirski izpovedovalec je kot zarodek stlačen v letalski stol in med poletom z glavo med rokami premišljuje, »kako diši sveže pokošeno seno«, misli »na tišino, ki vlada v gozdu, ko zaspijo ptiči«. In takšen je videti za nekoga, ki ga opazuje: Od zunaj sem gotovo videti negiben, skoraj mrtev, resigniran, vreden pomilovanja.

Vendar to ni res – svoboden sem, morda celo srečen.

Res je, svojo težko glavo držim med dlanmi, v njej pa se prav zdaj rojeva pesem.

2012 Najboljša peresa literarnega natečaja za mlade PISANA PROMLAD LITERARNI NATEČAJ PISANA PROMLAD 2011 • ŠTIRINAJST DNI

XIV

1

K prilogi

Dragi mladi literati Koroške!

Najboljša mlada peresa literarnega natečaja Pisana Promlad Volbankove ustanove v posebni kulturni prilogi Nedelje Nedelja kot medijski partner projekta Pisana Promlad podpira mlada koroška literarna peresa in si želi, da bi njihove literarne ustvarjanke našle čim širši krog bralcev. Zato smo se odločili, da najboljše in nagrajene prispevke objavimo v posebni kulturni prilogi.

Pri tem se zahvaljujemo za finančno podporo Urada vlade Republike slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, vsem nagrajencem, sodelujočim in njihovim mentorjem pa čestitamo za sijajno opravljeno delo!

Urednica priloge

Jerneja Jezernik in souredniki Nedelje

In kaj ima čebula opraviti s tem?

Navzven je pač rjava, v več plasteh lupine. A ko jo začnemo lupiti, ko začnemo odstranjevati plast za plastjo, se šele začnemo prebijati do njenega bistva.

In prav tako je z nastajanjem literature: navzven ni navidez ničesar, lupina človeka kot pri tolikerih ljudeh, ampak znotraj mogoče nastaja pesem. In bolj ko se zavedamo plasti pomena in jezika, bolj ko jih pišoč luščimo, bolj prihajamo v bistvo literature. Še to bi rad rekel: učiteljice in mentorji imajo pri tem bistveno vlogo. Stevardese so in piloti, ki opazijo, da za lupino nekaj nastaja. In nagovorijo čebulo, da se olupi, zapiše.

Peter Svetina,

predsednik žirije literarne Promladi

2

XIV

ŠTIRINAJST DNI • LITERARNI NATEČAJ PISANA PROMLAD 2012

ČLANI ŽIRIJE PISANE PROMLADI:

Peter Svetina (predsednik), drugi: Teodor Domej, Anita Hudl, Jerneja Jezernik, Martin Kuchling

Nižja starostna skupina (3. - 5. šolska stopnja)

ANDREJ DRUML,

ZG/ZRG za Slovence v Celovcu (mentorica mag. Maria Mletschnig)

1. nagrada pismo

Draga teta Paula!

Z

a tvoj rojstni dan ti želim iz srca veliko zdravja in seveda veliko sreče. Škoda, da nisi tukaj blizu, ker bi te rad sam obiskal in ti voščil. Kmalu te bom obiskal, pri tebi bom ostal tri dni. Vem, da znaš narediti zelo dobro čokoladno rolado. Ko pridem k tebi, bova naredila toliko čokoladnih rolad, da bova lahko nasitila sto ljudi.

Rad bi imel recept za to rolado, ker bi jo rad tudi sam spekel. To je zame najboljša rolada na svetu. Še nekaj ti moram danes povedati. Ko sem pri-

šel iz šole, sem pogledal k svojim zajcem. Zagledal sem pet čisto malih zajcev, ki so prišli na svet, ko sem bil v šoli. Zelo sem se jih razveselil. Enemu sem dal tvoje ime. Zdaj sem ti povedal zadnjo novico.

Drugače še zmeraj čakam na sneg. Letos še nisem naredil sneženega moža. Veliko moram trenirati in se že veselim počitnic, takrat bom prišel k tebi na obisk. Zelo se bom veselil, ko bo tako daleč.

Pozdravi vse, kmalu se vidiva, tvoj Andrej

P. s.: Pozdrav tudi od vseh mojih zajcev.

razglednica

SAMO SCHÖN

Varstvo ABCČ (mentorica Eva Schellander)

2.

nagrada

LITERARNI NATEČAJ PISANA PROMLAD 2012• ŠTIRINAJST DNI

XIV

3

Nižja starostna skupina (3. - 5. šolska stopnja)

pismo

3.

nagrada

SAMIRA DANA POLANŠEK

ZG/ZRG za Slovence v Celovcu (mentorica Marija Malle)

Dion Rop, Katja Kejžar, Simon Trap, Irina Sadnika, Simon Urban, Tobias Turk, Monika Wutte , Ilja Fux, Simona Koren, Soraija Lucija Božič, Christof Kreutz, Jasmin Wutte, Samo Kolter, Patrizia Bojnik, Florian Butej, Sebastian Dobrounig , Vanessa Dobrounig, Jasmina Gregorič, Sebastian Hrast, Julija Hudl, Eva Kogelni, Carina Ladinig, Gabriel Sadjak, Lea Vauče, Pia Benetik, Simon Benetik, Benjamin Božič, Fabijan Igerc, Niko Markitz, Jonas Sadjak, Anna Silan, Daniel Smrečnik, Maren Jank, Laura Schnabl, Felix Schinnerl, Sara Vilgut, Selina Fuchs, Marcel Moser, Samuel Pototschnig, Chiara Writz, Tamara Živkočič, 4

XIV

ŠTIRINAJST DNI • LITERARNI NATEČAJ PISANA PROMLAD 2012

Srednja starostna skupina (6. - 9. šolska stopnja)

intervju

1. nagrada

RAFAEL OGRIS-MARTIČ,

ZG/ZRG za Slovence v Celovcu Intervju s 96-letno babico Magdaleno Einspieler (odlomki)

»Kdaj pa sem postala tako stara ...« Magdalena Einspieler, rojena Partl, ali Leni, kot jo kličejo domačini, se je rodila 19. decembra 1915 v Kajzazah pri Bilčovsu.

V svojem dolgem življenju je doživela obe svetovni vojni. Po prvi svetovni vojni se je poročila z Janezom Einspielerjem in se z Miklavčeve domačije preselila na Sramsičnikovo v Stranjah v občini Bilčovs. Z možem sta imela štiri otroke, od katerih zdaj živi samo še najmlajši sin.

Intervju z baci, kot jo kličemo sorodniki, sem naredil zato, ker je babica zelo stara ženska (96 let) in ker je v svojem življenju doživela veliko zanimivih stvari. Pri pogovoru mi je dala veliko nasvetov za moje nadaljnje življenje. Povedala mi je tudi, da je zelo dobro, če piješ veliko čaja, in mi pred pogovorom ponudila zeliščni čaj.

Za pogovor sva se srečala na njenem domu na Sramsičnikovi domačiji, kjer živi že vse od svoje poroke z možem, ki pa je umrl že davnega leta 1971. Iz svoje kuhinje ima fantastičen razgled na Rožno dolino in Karavanke. Povedala je, da je prav ta pogled na Karavanke eden izmed razlogov, zakaj je v Sramsicah tako lepo.

Rafael Ogris-Martič: Dober dan!

Baci Magdalena Einspieler: Dober dan!

Rafael: Kako vam gre, kaj ste počeli, preden sem prišel?

Baci: Oh, nič. Samo malo sem dremala, pred tem pa sem brala neko knjigo. Takšne stvari počnem cel dan.

Rafael: Stari ste že 96 let, kateri so vaši prvi spomini?

Baci: Spominjam se časov, ko sem bila stara sedem let in sem pasla krave našega očeta, ki je bil kmet.

Rafael: Kje pa je to bilo?

Baci: To so bili razni pašniki v Kajzazah. Imeni pašnikov sta Sinje in Tešine. To sta stari imeni za ta pašnika.

Rafael: Ste kar sami pazili na krave?

Kaj ste počeli ves dan, medtem ko so se krave pasle?

Baci: Da, krave sem pasla sama. Medtem ko so se krave pasle, sem nabirala šopke rož ali pa iz trav spletala spletenice.

Rafael: Kaj je to?

Baci: To so venci iz trav in rož.

Rafael: Česa ste si najbolj želeli kot otrok? Sladkarij, na primer?

Baci: V tistih časih še nismo poznali sladkarij, kot jih poznate danes. Bili pa so sladkorčki, ki smo jim rekli »meli­ ssenzentel«. Zaviti so bili v »štrniclne«.

To so papirnati ovitki.

Rafael: Kaj pa pozneje, ko ste bili že starejši?

Baci: Kot eden od petih otrok sem upala, da se bom lahko dobro izobrazila. Blazno sem si želela dobre izobrazbe.

Rafael: Zdi se mi, da ste v tistih časih izobraževanje zelo cenili. Je to kaj pomenilo, če si se lahko šel šolat?

Baci: Seveda je to nekaj pomenilo. Šolanje je bilo v tistih časih največ, kar si lahko dosegel kot otrok.

Rafael: Ste kot otrok sodelovali v kakem društvu?

Baci: Da. Bila sem članica gledališke skupine kulturnega društva Bilka v Bilčovsu. Tam sem imela veliko prijateljic.

Rafael: Oprostite, da vas prekinjam.

Ali še imate kake prijateljice, ki so približno tako stare kot vi, se z njimi še kaj srečujete ali si z njimi dopisujete?

Baci: Razen ene, ki je dve leti mlajša od mene, so na žalost že vse umrle.

Imam pa še prijateljice, ki so od mene mlajše več kot deset let in me pridejo kdaj obiskat. Včasih se tudi pokličemo po telefonu. Težava pa je, da v zadnjem času žal vedno slabše slišim in je tudi telefonirati težko. (...)

Rafael: V katero šolo ste hodili?

Baci: Na žalost sem hodila samo v ljudsko šolo v Bilčovsu in se tam naučila malo nemščine. Raje bi obiskovala gospodinjsko šolo v Celovcu, kar pa žal ni bilo mogoče.

Rafael: Zakaj ne?

Baci: Iz dveh razlogov. Prvič, ker ni bilo prevoznih sredstev, moja starša pa kot kmeta nista imela časa, da bi me vsak dan vozila v Celovec. Drugič, nismo imeli toliko denarja, da bi si lahko privoščili kako dobro šolanje zame.

Nadaljevanje na strani 6 Sophie Kotnik, Lukas Ristič, Peter Skuk, Antonela Pejič, Mirjam Kazianka, Vera Maria Kazianka, Leah Aichernig, Therese Haßlacher, Elena Hatz, Jasmin Jausz, Nina Moser, Corina Ofer, Elisa Papini, Karolina Pečenko, Silma Pehlić, Isabell Petschauer, Leah Pock, Michelle Rutter, Sebastian Sablatnig, Noah Woschitz, Jana Markelj, Christina Kaiser, David Hrovath, Florian Stele, Lukas Feichter, Michael Denoth, Jasmin Rotschnik, Nicolas Herzl, Larissa Melinc, Luca Wastl, Mirjam Sticker, Julian Primisser, Florian Verdel, Sara Parpinel, Martin Oitzl, Maja Cerjak, Sara Alessa Wrulich, Sara Konstantinovics, Taja Kristof, Nola

LITERARNI NATEČAJ PISANA PROMLAD 2012 • ŠTIRINAJST DNI

XIV

5

Srednja starostna skupina (6. - 9. šolska stopnja) Nadaljevanje s strani 5

Rafael: V vaši mladosti še ni bilo tako veliko avtomobilov. Ste bili velikokrat v Celovcu?

Baci: Približno dvakrat na leto smo šli v Celovec po nakupih. Takrat smo kupili stvari, ki se jih na vasi ni dalo dobiti. Teh obiskov mesta sem se vedno zelo veselila.

Toda pot do Celovca je bila dolga in naporna, morali smo iti peš ali pa se peljati z vozom. (...)

Rafael: Ko ste se poročili, ste prišli živet sem v Sramsice.

Kakšno je bilo takrat življenje na kmetiji?

Baci: Naporno, vmes pa so bile tudi pustolovske zgodbe, na primer, ko smo se prvič vozili s traktorjem.

Rafael: Kako je bilo prej, ko traktorja še niste imeli?

Baci: Za prevoz smo imeli konje, drugače pa je bilo veliko ročnega dela. Potem, ko smo dobili traktor, to je bilo v 50-ih letih, je bilo to veliko olajšanje pri delu in za človeka. Ni nam bilo več treba tako trdo delati z rokami in z živino. Tudi otroci smo bili navdušeni nad traktorjem in smo se radi vozili z njim. (...)

Rafael: Imate kake spomine na drugo svetovno vojno?

Baci: Najhuje je bilo aprila leta 1942, ko so nenadoma prišli neki možje v nemških uniformah in rekli, naj spakiramo najvažnejše stvari in splezamo na tovornjak, ki je stal pred vrati. Natanko po treh letih, treh mesecih in treh dneh smo 17. julija 1945 spet prišli domov. Toda v našo hišo so se medtem, ko smo bili odsotni, naselili Kanalci. Najprej nam niso verjeli, da smo mi pravi lastniki te hiše, nazadnje pa so le verjeli.

Rafael: Kako ste živeli vsi skupaj pod eno streho?

Baci: Na začetku je že bilo malo čudno. Toda Kanalci so imeli samo stanovanje v naši hiši in jih skoraj nismo videli. Sčasoma smo se navadili drug na drugega, potem pa so čez mesec dni našli prazno hišo v bližini in se preselili tja.

Rafael: Se je po drugi svetovni vojni za vas kaj spremenilo?

Baci: Ne preveč. Morali smo delati naprej, začeti znova in spraviti stvari v red. (...)

Rafael: Pa greva na drugo temo. Kako poteka vaš dan?

Baci: Moj dan je pravzaprav dolgočasen. Zjutraj vstanem, se »uštimam« in zajtrkujem skupaj s snaho Neži.

Nato zmolim rožni venec in malo zaspim. Ko se zbudim, kazalci na uri velikokrat kažejo že opoldne. Pojem svoje kosilo in se odpravim na dolg sprehod.

Rafael: Kaj je za človeka, ki je star 96 let, dolg sprehod?

Baci: Dolg sprehod zame pomeni, da grem enkrat okoli hiše. To je zame kar naporno. Včasih pa niti tega ne zmorem več sama.

Rafael: Radi berete, kako pa sicer prenašate dolgčas?

Baci: Zelo rada berem. Na žalost potrebujem za nekatere knjige dlje časa, ker rada izgubljam očala. Na srečo jih vedno znova najdem – in potem berem naprej.

Rafael: Kako to, da izgubljate očala?

Baci: Kadar neham brati, jih nekam položim, potem pa jih ne najdem. In to traja tako dolgo, dokler jih spet ne najdem.

Rafael: Katero knjigo ste največkrat prebrali? Romane, molitvenik, Sveto pismo?

Baci: Mašno knjigo, ki je stara že več kot sto let. To knjigo sem dobila od svoje svakinje v spomin na mojo mamo, ko je ta umrla. Je že zelo razcefrana in načeta.

(Rafael: Ko sem si ogledal letnico te knjige, sem ugotovil, da je bila izdana leta 1903, in videl, da že res razpada.)

Rafael: Kaj dandanes najraje delate?

Baci: Rada pazim na svoja pravnuka, enoletnega Silva in triletno Lano.

Rafael: Kaj počnete z njima?

Baci: Z njima se pogovarjam, z Lano štejeva do deset, in to v dveh jezikih. Slovensko in nemško.

Rafael: Stari ste že 96 let. Si želite dočakati sto?

Baci: Ne!!!! Upam, da me bo Bog prej poklical k sebi.

Rafael: Zakaj pa?

Baci (se zasmeje): Ker bom potem v časopisu, in vsi, ki me bodo videli, bodo rekli: Glej to ta staro, kako je že stara, sto let!!!

Rafael: Imate še kakšne želje, ki bi si jih radi izpolnili?

Baci: Uh. Pravzaprav ne. Doživela sem veliko lepih in tudi veliko malo manj lepih stvari.

Rafael: Kake lepe stvari pa?

Baci: Na primer, ko so odraščali moji otroci, vnuki in pravnuki. To so bili res lepi časi. O manj lepih pa ti zdaj ne bi govorila, ker so zelo žalostni.

Rafael: Če bi morali našteti tri stvari, kaj bi rekli takim, kot sem jaz, kot nasvet za nadaljnjo pot?

Baci: Hodi veliko k maši, izpolni si svoje želje in še najvažnejše: Živi tako, kot hočeš živeti ti, ne dovoli, da ti drugi kaj uničijo, predvsem pa izkoristi vse možnosti za izobraževanje. In ne pozabi, kdo si in od kod izviraš.

Rafael: Hvala za pogovor!

Baci: Hvala tudi tebi, Rafael!

Na koncu pogovora sem svojo baci še fotografiral s svojim iPadom. Fotografijo sem ji na ekranu povečal in ji jo pokazal. Nekaj časa je gledala v ekran, nato pa zamomljala: »Kdaj pa sem se tako postarala ...«

Haslmaier, Antonela Lučić, Valentina Zangl, Anja Apovnik, Anna-Maria Borstner, Matthias Gerstl, Jakob Haimburger, Franz Hirm, Gabriel Kert, Anna Kober, Katharina Pajenk, Nina Rosenzopf, Kerstin Trampusch, Matija Vrhnjak, Rebeka Krebs, Adnan Begič, Leonardo Žuna, Usorac Nikola Usorac, Lena Kolter, Mateja Krušic, Jona Reichmann, Simon Jesenko, Flora Ebner, Lea Likar, Stella Slama, Anna-Lena Makoru, Alexandra Luschin, Alina Kowatsch, David Djurdjevič, Celine Poganitsch, Frederic Humer, Leah Breschan, Tarik Muharemovič, Sebastian Knabl, Virginia Al Baly, Vinzenz Samonig, Shirin Sitter, Shayan Wein,

6

XIV

ŠTIRINAJST DNI • LITERARNI NATEČAJ PISANA PROMLAD 2012

Sprva so se mi smejali TEREZA MISTELBAUER, ZG/ZRG za Slovence v Celovcu (mentorica Nadja Schellander)

Johann Phillip Reis (1834−1874) je bil nemški fizik in izumitelj.

Izumil je telefon in s tem postal svetovno znan.

2. nagrada

Kdaj ste dobili idejo za telefon?

Johann Phillip Reis: Idejo za telefon sem dobil, ko sem poučeval na inštitutu Garnier. Da bi si učenci lahko bolj nazorno predstavljali različne kosti našega telesa, sem naredil vzorec teh kosti. Med njimi je nastal tudi vzorec za uhelj. Ta uhelj mi je dal idejo za telefon, po možnosti, kako bi se lahko pogovarjali, tudi če ne bi bili v isti hiši.

Sprva mi je spodletelo, a ko sem večkrat poskusil, mi je uspelo. Iznajdbo sem poimenoval telefon, kar pomeni oddaljen zvok. Telefon sem vedno znova izboljševal. Natanko se še spominjam, ko sem bil 26. oktobra leta 1861 na srečanju članov fizikalnega društva v Frankfurtu. Bil sem zelo nervozen, sam sem prvič predstavil svojo iznajdbo v javnosti. Sprva so se mi smejali, a ko so videli, da moj telefon res deluje, so utihnili. Sicer pa se člani društva po prireditvi niso zanimali za telefon. Doma sem se potem trudil, da bi model še izboljšal.

Kako je postal telefon znan?

J. P. Reis: Johannu Valentinu Albertinu sem naročil, naj izdela te aparate in jih zame prodaja za osem do dvanajst tolarjev. Nekateri telefoni so prišli celo v Rusijo, Anglijo, na Irsko in v Ameriko. Tako sem postal znan. Nisem veliko zaslužil. Veliko denarja je zaslužil moj naslednik, Alexander Graham Bell. On je znal izkoristiti mojo iznajdbo in jo je razvil naprej. Ampak to mi je vseeno, saj zdaj ljudje vedo, da sem jaz iznašel telefon.

Kateri pa so bili prvi stavki, ki ste jih slišali po telefonu?

J. P. Reis: Moj prijatelj Phillip Schmidt je v drugi sobi po telefonu bral knjigo. Kar sem slišal, sem glasno ponovil, toda ljudje mi niso verjeli in so mislili, da znam knjigo na pamet. Šele ko je Phillip povedal stavka, ki si ju je sam izmislil, in sicer »Konj ne je kumaričine solate« in »Sonce je iz bakra«, so nam verjeli. Čeprav vsega nisem čisto natančno razumel, sva dokazala, da telefon res deluje. Ljudje so bili navdušeni. Sam sem bil zelo ponosen. Fizikalno društvo pa je bilo še vedno mnenja,

da je telefon le igrača in da vanj naj ne bi investirali toliko časa.

Kaj mislite o današnjih telefonih oziroma o mobilnem telefonu in njegovi uporabi?

J. P. Reis: Mislim, da sta telefon in mobitel zelo praktična. Mobilni telefon lahko vedno nosiš s seboj, kadar potuješ ali greš nakupovat. Sicer pa ljudje ne razumejo več smisla telefona. Telefon sem iznašel, da bi se lahko pogovarjali z osebami, ki niso navzoče, ne pa za igranje igric in poslušanje glasbe. Za to imamo igre na igralnih deskah, glasbo pa lahko poslušamo na koncertih ali po radiu. Moram pa priznati, da tudi sam včasih rad igram igrice, na primer na železniški postaji, ko čakam na vlak.

Kaj mislite, ali mobilni telefon lahko povzročajo bolezni, kot je rak?

J. P. Reis: Že ko sem izumil telefon, sem si mislil, da bi lahko bil kdaj škodljiv. Mislim pa, da v današnjih časih vsak človek ve, kakšne so posledice uporabljanja mobilnega telefona. Povsod so opozorila, celo na plakatih, in tudi mladi v šoli slišijo o morebitnih posledicah. Vsak človek mora paziti sam nase. Starši naj bi svojim otrokom dovolili mobilni telefon šele v glavni šoli ali gimnaziji. Če se sprehajam po mestu, vidim z mobiteli ljudi vseh starostnih skupin. Vidim tudi osemletnike z najnovejšimi telefoni. Mislim, da to ni zdravo. Starši svojim otrokom, ki obiskujejo še ljudsko šolo, naj ne bi dovolili uporabe mobitela. Izjema so otroci, ki imajo dolgo pot v šolo in nazaj, ali pa otroci s kako boleznijo, na primer s sladkorno ali astmo, ki morajo biti za starše ves čas dosegljivi. Ponoči pa naj bi mobilne telefone vsi izklopili. Mobitelov tudi naj ne bi nosili tesno ob telesu, na primer v hlačnem žepu. Žal še niso iznašli prenosnih telefonov brez žarčenja. Mogoče bi to lahko bila moja naslednja iznajdba! (se zasmeji) Kaj naj bi se v prihodnje izboljšalo pri mobilnih telefonih?

J. P. Reis: Kot sem že omenil, bi si želel mobilni telefon brez nevarnega žarčenja. Želim pa si tudi, da bi se otroci in mladostniki namesto z mobitelom več igrali na prostem. In upam, da ljudje ne bodo pozabili telefona in se me bodo spominjali.

intervju

Johanna Pechmann, Annika Puaschunder, Janez Feinig, Lena Frantar, Marina Wieser, Anja-Maria Jug, Iztok Robin Podojsteršek, Milena Larissa Polanc, Boštjan Predolnik, Sigi-Lukas Salzburger, Katja Košir, Katja Kavellar, Verena Kristof, Malina Koschier, Zala Koschier, Ana Karner, Veronika Semmelrock, Johanna Klančnik, Samuel Wieser, Sandro Kaponig, Ana Smrtni, Benedikt Haab, Magdalena Novak, Simon Cuderman, David Krautzer, Julijan Lipuš, Barbara Kušej, Sarah Ressmann, Katharina Wrulich, Dominik Kušej, Simon Verdel, Alina Kofler, Marko Turudić, Andrej Gallob, Maximilian Feichter, David Ressmann, Marina

LITERARNI NATEČAJ PISANA PROMLAD 2012 • ŠTIRINAJST DNI

XIV

7

Srednja starostna skupina (6. - 9. šolska stopnja)

3.

prizor za gledališče nagrada

MIJA KRAINZ,

ZG/ZRG za Slovence v Celovcu (mentorica Marija Malle)

Simon in Nikolaj igrata nogomet (Fanta pridrvita z žogo.)

Nikolaj: Ej, Simon, podaj mi žogo ... Tukaj sem. Goool, ja! ...

Simon: Igraš kot Beckham, ampak samo, če ti dobro podam žogo.

Nikolaj: Jaz sem profesionalec! V našem moštvu sem jaz najboljši!

Simon: Ne hvali se preveč, Nikolaj! (gre k njemu in položi svojo roko na Nikolajevo ramo) Nikolaj: Mimo mene ne prideš! (vzame žogo in steče na nasprotno stran) (Simon in Nikolaj se začneta kregati, kdo je boljši. Na igrišče pride Mija in zagleda fanta. Simon in Nikolaj začneta drug drugega zafrkavati.)

Simon: Hej, hej, stari! Če se potrudim, takoj zmagam, da veš! Le pazi se me ... (ga sune v prsi) Nikolaj (porine Simona): Ne dotikaj se me! ... Drugače te bom nabil!

Simon: Ho, ho, misliš, da se te bojim? Naš maček ima večje mišice kot ti ... (se zasmeji in stopi korak nazaj) Nikolaj: Zdaj je pa dovolj! ... Prej pomisli, kaj rečeš! (zagrabi Simona okrog vratu in začneta se tepsti) Mija: Dajta no, ... nehajta že! Sta pa res kot dva ponorela petelina! (poseže vmes) (Simon da Nikolaju roko in se mu opraviči) Simon: Oprosti, Nikolaj ...

Nikolaj: Ja, ja, jaz tudi nisem angel!

Smolnik, Romana Kert, Hana Ogorevc, Neva Berchtold, Emilijan Tolmaier, Jana Kupper, Aleksander Počnik, Lina Verdel, Sara Knafl, Gabriel Polzer, Kristijan Male, Fabian Hribernig, Niko Stern, Tamara Kuternig, Tamara Sadnikar, Theresia Oitzl, Manuel Kelich, Valerian Ibounig, Žan Sekaučnik, Franz Josef Kaiser, Stani Paulič, Andrea Sticker, Sebastijan Krušic, Rebecca Sturm, Mira Kofler, Raphaela Peterschinek, Aleksander Polzer, Franziska Brunner, Marlies Stadler, Veronika Lesjak, Florian Krall, Alida Tolmaier, Celine Tengg, Valentina Kunauer, Anna Ratschiller, Jana Breznik, Jana Rutar, Selina Podrečnik, Lea Vouk, Art-

8

XIV

ŠTIRINAJST DNI • LITERARNI NATEČAJ PISANA PROMLAD 2012

Višja starostna skupina

(10. - 13. šolska stopnja ter 1. in 2. letnik študija)

1. nagrada

popevka rap - song blues

STELA PRIMC, Višja šola za gospodarske poklice v Št. Petru (mentorici: Anja Košir in Sonja Koschier)

Tud drugi so tukj

Zakaj je tok trplenja na svetu, a ne vidš, da zmerj mn je poželenja, ta pravih vrednot sploh ne najdeš več, brez alkohola in droge pa tud zabava ni nč.

Svet se podira, saj vem, da so to že stokrat rekl, ampak tokrat pršlo bo nepričakovano, sam še zmerj z razlogom.

Zmerj več nam pomenjo materialne stvari, sploh ne znamo več cent ljubezni.

A se sploh še vidmo na tisti strani sveta, k je vse drgač, kjer otroc ne da bi mel kompe pa crack, sej sploh nimajo igrač. Če bi loh postavl se u njihovo kožo, vrjem mi, vse bi blo drgač.

Ne vem, a res nismo zmožni cent tistga, kr mamo, sam k hočmo zmerj več, pa tud delit ne znamo.

Dj, pomislte mal, folk, sj sploh ni tko težko, kdaj kj dobrga nardit ne sam za svojo rit.

Mal pomislte, kuk zgrešen je ta naš mišlenje, k mislmo, da obstaja sam nš trplenje, k se sploh ne zavedamo, kuk je na svetu ljudi, nujno potrebnih naše pomoči.

Zato uzem si cajt!

Dj, nekj nared, ker veš, ta občutk u srcu, no, sj boš vidu, kakšn je ...

popevka rap - song blues ALJAŽ PESTOTNIK, Viš-

2. nagrada

ja šola za gospodarske poklice v Št.

Petru (mentorica Sonja Koschier)

Zadnji živeči džentelmen Kdo še frajli reče dama, pa čeprav ni ta prava?

Pa katermu še mal nerodni so osebni stiki, če niso taki kot na družinski sliki?

Kdo je še tak, da puncam vrata odpira, pol pa ne gleda, ko uzad rit(em) miga? Še zadnji ta pravi sem džentelmen, tak, da folk misl, da sem okajen.

Pa tud če kakšno drgač pogledam, ko do mene pride, koj zablokiram.

Džentelmen ni sam prosm pa hvala, ta vrhna negova misl glava!

Pa džentelmen je tist k u dušo pogleda, ne pa kako člouk zgleda!

Ampak ne vem, kva je narobe z babam – damam, da vsaka men pudobnga kavalirja hoče, ta pravga – mene – pa noče!

Nikol mi ni jasn, pa nikol mi ne bo, ampak jest bom še kr džentelmen ustou!

Drugi niso bili džentelmeni pravi, saj ne vejo, kako se streže stvari! Še zadnji ta pravi sem kavalir, tudi če orenk ne igram na klavir, pa čeprav rad tud spijem kak pir, je u SSKJ džentelmen zame sinonim, pa tud če brez uspeha tuki sedim, ne bi dal nč, da se spremenim!

hur Danieli, Theresia Neibersch, Marcelo Gundolf, Vitus Körbler, Sebastian Pistrol, Teresa Krall, Lea Murer, Joseph Aaron Winchester, Karoline Rettenbacher, Teresa Haab, Mirjam Kuchling, Katarina Bevc, Jasmin Tabaković, Milena Kauer, Marco Marzo Magno, Nadja Sukalia, Pia Ogris, Alan Kernjak, Stefan Hribernik, Mirna Šimunović, Boromisa Samanta Švab, Andreja Qiu, Darjan Babić, Jelena Kekić, Lejla Prosić, Katja Krutner, Fiona Timko, Lukas Dovjak, Andreas Koncilia, Jadran Vecchiet, Magdalena Wölbl, Jakob Gutownig, Florian Ponholzer, Anja Hafner, Katja Osojnik, Lena Weißenbrunner, Samuel Kaiser, Maria Su-

LITERARNI NATEČAJ PISANA PROMLAD 2012 • ŠTIRINAJST DNI

XIV

9

Višja starostna skupina

(10. - 13. šolska stopnja ter 1. in 2. letnik študija)

3.

popevka rap - song blues nagrada

Posebna omemba ži

MANCA TRDAN,

Višja šola za gospodarske poklice v Št. Petru (mentorici: Anja Košir in Sonja Koschier)

Res je Ja, res je, mela sm te rada, res sm zate čist use nardila in res te nikol nam pozabila.

A kaj, ko sva u lastnih sanjah se zgubila.

Ne bo več tko, kot je blo, to vem!

A useen te hočm, to je ta problem!

Te sanjam, te rabm, še vedno uztrajam, sploh ne vem zakaj, ker sama sebi s tem nagajam.

In glej, iščem te, ful pogrešam te.

Sam kaj k še zmer hočš, da pozabm te.

Sam to tko ne gre! Lej, vedu si za use, in ko objel si me, pozabila sem še nase.

Skupej bi lahk dost lepšo zgodbo napisala, dost drugačno usodo sama si izbrala.

Za mene, za tebe, za naju, za use, ki zdaj trpijo in se borijo, da razuma ne zgubijo.

Pa skajp, usi pogovori, usi najini pogledi ...

Usi trenutki u večnosti ujeti.

Kaj use bi dala, da bi te nazaj dobila ...

Ma kaj dobila ... Da te ne bi sploh nikol zgubila.

Sej veš, uniču si mene, sebe, oba.

Hotela ujet sem zvezde, pa padla sm na tla.

Bolj probam se pobrat, težje mi gre, ne vem, zakaj poskušam sploh, ker vedno se mi use podre!

Jaz pa še kr verjamem u svoje sanje, verjamem u nebo, zato mi uspelo bo.

Usak pade kdaj na tla, a kmalu se pobere!

Verjem mi, tud če tebe ni, življene zmeraj naprej gre!

Iščem sanje te, življene mi gre naprej, vem, da mi uspelo bo use, ljubezen nima mej!

Premagala bom ovire use, svet lepši se zdi, z dvignjeno glavo naprej bom šla, verjela v ljudi!

kalia, Katarina Seher, Celine Schönlieb, Alina Supanz, Alina Seher, Helena Debevec, Katarina Emser, Viola Notsch, Zala Moschitz, Lisa Walluschnig, Anna Gruber, Anna Skoff, Sara Isop, Elena Paul, Verena Kropiunik, Julia Lercher, Jaqueline Dovjak, Dominik Čik, Roman Petek, Fabian Čik, Jan Butej, Dominik Krištof, Julia Ogris, Roman Polzer, Almina Lelić, Jana Fratschko, Silvia Hirm, Helena Gregorn, Janez Markitz, Timon Krištof, Adrian Božič, Tanja Sturm, Jan Walter, Eva Koreiman, Sandra Doujak, Michelle Strommer, Sophie Fugger, Selina Gabriel, Jakob Golebiovski, Kvina Hutterer, Kristina Willewaldt, Jože Ribič, Rok

10

XIV

ŠTIRINAJST DNI • LITERARNI NATEČAJ PISANA PROMLAD 2012

irije

razglednice

Razglednice

4. razreda Mohorjeve ljudske šole Flora Ebner, Lea Likar, Stella Slama, Anna-Lena Makoru, Alexandra Luschin, Alina Kowatsch, David Djurdjevič, Celine Poganitsch, Frederic Humer, Leah Breschan (učiteljica Tatjana Tolmaier, mentorja Anja Ržišnik in Matija Martinec)

Lesničar, Katarina Čebulj, Tina Lumpret, Eva Meglič, Ana Tandler, Luna Hribernik, David Rehsmann, Simon Tandler, Brina Kušej, Viviana Fondriest, Tom Oberhauser, Hannah Križman, Maria Tadijanović, Marko Kunčič, Nadja Perč, Julija Mohorič, Eva-Magdalena Angerer, Jan Debevec, Ana-Marija Ogris-Martič, David Gasser, Verena Schaunig, Celine Kruschitz, Marvin Matitz, Philipp Kruschitz, Timon Ogris, Jana Fister, Luka Olip, Janina Primik, Niko Seher, Hanzi Seher, Niklas Urank, Tim Terlutter, Larissa Mayer, Matej Hauptmann, Jasmin Eggert, Lukas Senger, Lara Hedenig, Lilith Pipp, Bernadette Fisch, Julian Ogris, Vik-

LITERARNI NATEČAJ PISANA PROMLAD 2012 • ŠTIRINAJST DNI

XIV

11

Posebna nagrada za narečno besedilo JAKOB MIKL,

pismo

4. B razred ljudske šole Št. Lenart pri Sedmih studencih (mentor Tim Oliver Wüster)

toria Jug, Ina Modritsch, Nina Arztmann, Katharina Moswitzer, Jana Rainer, Lukas Zimpasser, David Jamnig, Anika Krištof, Valentina Lobnik, Antonia Fido, Michelle Kampusch, Thomas Jaritsch, Matteo Vuković, Marcel Düregger, Sebastian Becker, Johanna Köll, Verena Stornig, Sarah Romauch, Nico Wuntschek, Maxi Moritz, Florian Moritz, Simon Lamprecht, Michelle Mack, Daniel Haschej, Elija Habernik, Harald Semmelrock, Tamara Podrečnik, Lea Mader, Lukas Spitzer, Andrej Zerzer, Jan Pörtsch, Benjamin Šimunović, Tamara Friedl, Lisa Schallengruber, Julia Furjan, Vesna Ošina, Mirijam Gallob, Katarina Urank, Katari-

12

XIV

ŠTIRINAJST DNI • LITERARNI NATEČAJ PISANA PROMLAD 2012

Posebna nagrada za razred z največ prispevki 4. RAZRED LJUDSKE ŠOLE LEDINCE,

Lanej Schaap, Simon Sticker, Julian Nessl, Rhiannon Schallengruber, Jean Wohinz, Selina Pucher, Lukas Kusternigg, Aila Pinontoan, Lara Kircher, Jana Lepuschitz (učiteljica Anica Lesjak-Ressmann) 120 prispevkov - 10 razglednic - 2 pismi

na Adelina Pasterk, Marta Filipič, Nikolaj Kofler, Lukas Windisch, Vanessa Rasinger, Fabio Fister, Justine Egartner, Nick Stattmann, Fabian Koren, Mihael Vecchiet, Klara Kuchling, Simeon Modre, Samuel Dovjak, Markus A. Mak, Nicola A. Ogris, Peter Uschnigg, Noa Bar-Meir, Valentina Oraže, Jasmin Oraže, Tamina Oraže, Debora Stern, Laura Uschnik, Lea M. Wutte, Lanej Schaap, Simon Sticker, Julian Nessl, Rhiannon Schallengruber, Jean Wohinz, Selina Pucher, Lukas Kusternigg, Aila Pinontoan, Lara Kircher, Jana Lepuschitz, Simon Rustia, Amina Majetič, Johannes Schäfer, Elena Antonitsch, Isabell Wischounig, Daniel

LITERARNI NATEČAJ PISANA PROMLAD 2012 • ŠTIRINAJST DNI

XIV

13

Predlagano za objavo

DEBORA STERN

Ljudska šola Sele, 4. šolska stopnja (mentorica Veronika Korotaj)

JOŽE RIBIČ,

Višja šola za gospodarske poklice v Št. Petru (mentorici: Anja Košir in Sonja Koschier)

Draga Noa, škoda, da nisi tu.

V Selah je ogromen kaos. Ljudje so začeli letati, živali govorijo, knjige letijo in hiše stojijo na glavi.

Noa, pomisli, jaz sem prava čarovnica. Imam visok klobuk, črno ogrinjalo, pravo čarobno palico in letečo metlo.

Avtomobili se vozijo v ljudeh, drevesa hodijo po televiziji in ure berejo teleskope. Celo vesoljčki so se pojavili v Selah.

Doline so postale gore in gore so postale doline. Nebo je rumeno, sonce je modro, luna je zelena in zvezde so vijoličaste.

Prosim, Noa, ti so moja najboljša prijateljica. Vrni se in si oglej ta kaos.

Lepe pozdrave, Debora Stern

VARSTVO ABCČ

2. - 4. razred (mentorica Eva Schellander)

Nedelja Sem Jože iz Moravč, raj mam polje k pa kavč.

Italijanščina mi lih ne štima, zato pa mi teče rima.

Matematka me tud ne mara, sam tm profesor čudn razlaga.

Zato pa rad čompe pobiram in poslušam, kako poje žaga.

Pa tud ne morš bit kmet, če ne veš, da žanješ to, kar seješ.

Včas grem tud na komp, ampak sam, k se naveličam čomp.

Sem Jože iz Moravč, včas se usedem na kavč, pa pogledam kake plavalce, smučarje al pa skakalce.

ŽIHPOLJE 4. razred (učiteljica Lucija Olip)

Knafl, Samuel Dogic, Giulia Hofer, Ibrahim Dogic, Isabelle Hoi, Simon Mak, David Schaunik, Christoph Binder, Leonie Schmid, Maxi Kristof, Marco Andrejčič, Fabian Krassnig, Levi Kristof, Madita Schlemitz, Florian Lausegger, Tina Lesjak, Klaudia Kajtna, Victoria Krištof, Jaka Cerar, Anja Šumnik, Celine Unterwandling, Mija Kraiger, Samuel Hoffmann, Anja Smolnik, Alina Kaiser, Anja Kerbitz, Nina Britzmann, Johannes Stefitz, Markus Wiedermann, Vanessa Kulmesch, Jonas Ulrich, Marco Šumnik in Lara Ogris

14

XIV

ŠTIRINAJST DNI • LITERARNI NATEČAJ PISANA PROMLAD 2012

LITERARNI NATEČAJ PISANA PROMLAD 2011 • ŠTIRINAJST DNI

XIV

15

Predlagano za objavo ANA SMRTNIK

ZG/ZRG za Slovence v Celovcu (mentorica Marija Malle)

IMPRESUM: Štirinajst dni je mesečna kulturna priloga cerkvenega časopisa Nedelja. Lastnik in izdajatelj: Ordinariat krške škofije. Slovenski dušnopastirski urad. Uredila Jerneja Jezernik in Vincenc Gotthardt. Glavni urednik: Hanzi Tomažič; lektorirala Jerneja Jezernik. Tel. (0463) 54 5 87 35 20, jezernik@nedelja.at / gotthardt@nedelja.at. Tisk: Mohorjeva Celovec

16

XIV

ŠTIRINAJST DNI • LITERARNI NATEČAJ PISANA PROMLAD 2011 2012