Jože Marketz je škof

cerkveni list krške škofije | ustanovljen 1926

štev. 6

9. februarja 2020

JOŽE MARKETZ 66. škof krške škofije

Z vami in za vas Po letu in pol trajajoči sedisvakanci ima krška škofija novega škofa. Posvečen je bil 2. 2. 2020 v celovški stolnici. O tem pomembnem trenutku za krško škofijo, o prazniku za deželo Koroško in o posebnem veselju v slovenski narodni skupnosti preberite na straneh 4 do 11.

4

9. FEBRUARJA 2020 Upodobitev izboljšanja sožitja Danes je razveseljiv in dostojanstven dan.

Razmerje med deželno politiko in Cerkvami je odlično. Posebna usoda je, da v koroškem jubilejnem letu CarinthiJA 2020 nov škof prihaja iz slovenske narodne skupnosti.

To je tudi upodobitev izboljšanega sožitja na Koroškem.

Deželni glavar Peter Kaiser

Knjiga evangelijev: »Oznanjaj Božjo besedo«

JOŽE MARKETZ 66. škof krške škofije

Z vami sem kristjan. Za vas sem škof!

Po občutni molitvi za novega škofa v stolnici pri Gospe Sveti na predvečer posvečenja se je slavje nadaljevalo v nedeljo, 2. februarja, v Celovcu. Slovesno škofovsko posvečenje je sprem­ljalo petje v obeh deželnih jezikih. Prav tako je odgovarjal novi škof: »Ich bin bereit – pripravljen sem.« Škofovsko geslo, ki si ga je izbral »Bog je ljubezen«, je njegov življenjski program. Zgodovinski dan se je končal domače, pred stolnico škof Marketz s svojim skoraj 93-letnim očetom, ob slovenski ljudski pesmi in ob napisu: »Mi smo s teboj, škof Jože«. Pa ne samo na dan posvečenja.

O škofovskem posvečenju poročajo Mateja Rihter, Gabi Frank, Alexandra Praster in Vincenc Gotthardt

Nadškof Lackner: »Predajam ti to palico kot znamenje pastirske službe.«

Vojaški škof Werner Freistetter je pozdravil vse navzoče, od duhovščine do predstavnikov iz politike, kulture, družbe, gos­ podarstva, do vernikov in prav posebej družine 66. krškega škofa Jožeta Marketza. Povedal je pozdravne besede tudi v slovenščini: »Poseben pozdrav pa velja tebi, dragi Jože, ki boš danes posvečen za 66. škofa krške škofije.« Slovesnega škofovskega posvečenja so se udeležili številni škofje iz Avstrije, Slovenije in Italije, na čelu nuncij Ped­ ro Lopez Quintana, kardinal Christoph Schönborn in šest nadškofov, med njimi ljubljanski nadškof Stanislav Zore, mariborski nadškof Alojzij Cvikl in beograjski nadškof Stanislav Hočevar. Predstavnika drugih Cerkva sta bila superintendent Manfred Sauer in starokatoliški škof Heinz Lederleitner.

Seznam častnih gostov je dolg, pri škofovem posvečenju so bili visoki predstavnik za Bosno in Hercegovino Valentin Inzko, ministrica za kmetijstvo Elisabeth Köstinger, slovenski minister za Slovence v zamejstvu in

po svetu Peter Česnik, deželni glavar Peter Kaiser in predsed­ nik deželnega zbora Reinhart Rohr, prvi slovenski predsed­ nik Lojze Peterle in številni predstavniki organizacij koroških Slovencev.

Glavni posvečevalec je bil nadškof Franz Lackner iz Salzburga, soposvečevalca sta bila vojaški škof Werner Freistetter in mariborski nadškof Alojzij Cvikl. Duhovnika pomočnika sta bila še stolni župnik Peter Allmaier in provizor Marketzeve domače župnije Št. Lipš Martin Horvat. Sodelovala sta tudi diakona Gerhard Weikert in škofijski diakon za mladino Jakob Mokoru, glavni ceremoniar pa je bil Hermann Kelich. Škofijski kancler Jakob Ibounig je prebral papeški dekret ob imenovanju škofa. Lektorici sta bili Marion Fercher, poslovodja koroške Caritas, in Marketzeva nečakinja Maria Ladinig, ki je prebrala drugo berilo v slovenskem jeziku. Posebnost so bili tudi prinašalci darov: to so bili klienti iz različnih ustanov Caritas, brezdomec, stano-

9. FEBRUARJA 2020 Prizadevanje za pravični svet Kdor te pozna, ve, da sta pozornost in prizadevanje za pravičen svet srčni zadevi. V tvojem delovanju gre za dostojanstvo in spoštovanje, za raznolikost vere in veroizpovedi. Kulturno in jezikovno raznolikost, s katerima smo blagoslovljeni na Koroškem, si vedno razumel kot obogatitev.

Evangeličanski superintendent Manfred Sauer

Škof Freistätter s papeško bulo

valka doma za ostarele in stanovalec doma Jožef iz Dobrle vasi.

Nabirka slovesnega škofov­skega posvečenja je namenjena projektu prihodnjega doma za brezdomce škofa Marketza. Škofovsko posvečenje so glasbeno oblikovali stolni zbor in orkester pod vodstvom Thomasa Wasserfallerja, organist Klaus Kuchling, solisti Karin Prenner, Luka Juteršek, Gerd Kenda in Melissa Dermastia, med kantorji je bil tudi Pavel Zablat­nik.

Pod vodstvom Boža Hartmanna je škofovsko posvečenje obogatil skupni zbor iz far Št. Lipš in Železna Kapla. Pred slovesnostjo je v stolnici zapel še otroški zbor Melodija iz Bilčovsa.

Na trgu pred stolnico pa so pred posvečenjem peli cerkveni zbor iz Rennwega, cerkveni zbor iz Trga ter cerkvena zbora z Radiš in iz Borovelj.

Po pridigi škofa Elbsa, povzetke lahko preberete desno, je sledilo posvečenje novega škofa. Jože Marketz je obljubil – desetkrat v obeh deželnih jezikih –, da bo v svoji službi deloval v Cerkvi z

Zagotavljamo podporo Kot izkušeni dušni pastir veš, kaj je potrebno, da bodo vsi našli mir, ki je sad pravičnosti. Na tej poti ponovne vzpostavit­ ve verodostojnosti, predvsem škofovske službe, ti zagotavljamo našo najboljšo podporo. Naj uspe ta preporod.

Stolni prošt Engelbert Guggenberger

gotthardt

milostjo Svetega Duha, s polaganjem rok in molitvijo je bilo to izraženo. Najprej je položil svoje roke – to je dokazano gesta od začetkov Cerkve – glavni posvečevalec Lackner, nakar so sledili vsi škofje. Z oljem je Lackner mazilil škofovo glavo in mu predal knjigo evangelijev, škofovski prstan, mitro in škofovsko palico kot škofovske insignije (o njihovem pomenu lahko preberete na zadnji strani). Z njimi postane škof oznanjevalec, učitelj in pastir. Na koncu posvečevalnega obreda so vsi škofje objeli novo posvečenega škofa in ga tako sprejeli v škofovski kolegij.

V svojem nagovoru je škof Marketz posebej poudaril, da mora v Cerkvi imeti vsak svoj prostor. Njegov nagovor lahko preberete na naslednji strani.

Ob koncu bogoslužja so spregovorili – tudi v slovenskih besedah – deželni glavar Peter Kaiser, evangeličanski superintendent Manfred Sauer, stolni prošt Engelbert Guggenberger in kot predstavnika koroške mladine Linda Berger in Nikolas Plattner.

Iz

Mladina lahko veliko naredi Cerkev je poseben kraj, kjer je dobrodošel vsak in lahko na svoj individualni način govori z Bogom. Vera pomeni skupnost in Cerkev je kraj skupnosti. Mladina lahko v farah veliko naredi, zato naj jo fare bolj vključujejo v svoje farno življenje.

Linda Berger in Nikolas Plattner v imenu koroške mladine

pridige škofa

O

5

Benna Elbsa

ob posvečenju

d ljudi v vodilnih funkcijah pogosto zahtevajo, da ustvarjajo koncepte, razvijajo vizije za prihod­ nost, začenjajo pobude itd. To je delujoče delovanje. Vsi pa smo hvaležni, da je danes v Cerkvi in na svetu veliko ljudi, ki hodijo po tej poti s pogumom in idejami. Na drugi strani gre manj za uspeh, to delovanje po Božjem naročilu pomeni: biti za Kristusa, opozarjati nanj, tako da lahko polnost njegove ljubezni ljudje občutijo, dosežejo in izkusijo v svojem življenju in s svojim življenjem.

Delo za revne je vsak čas najbolj verodostojna oblika oznanjevanja vere. Revščina je gmotna, revščina pa je tudi duševna. Naklonjenost do vsakega človeka, zavzemanje za tiste, ki nimajo glasu, je glavna naloga za nas kristjane in kristjanke in tudi zate kot škofa. Kot dolgoletni direktor Caritas zelo dobro poznaš skrbi in stisko ljudi.

Sprememba srca in delovanja se zgodi le, če gledamo na Kristusa. Darovanje Gospoda je mogoče, kjer so pomembni ponižnost in ne gospodovalnost, skromnost in ne oholost, svoboda in ne podrejanje, iskrenost in ne lažnivost.

Darovanje Gospoda je mogoče, če živimo zaupanje v Boga in v sočloveka.

Rad bi želel tebi, dragi škof Jože, da lahko za vašo škofijo s številnimi krščenimi kristjani in kristjankami, s številnimi sodelavci in sodelavkami deluješ pri darovanju Gospoda. Bog naj blagoslovi tvojo pot in ti pomaga, upodabljati Boga s prijateljstvom s Kristusom, s povezovanjem z revnimi in z ustvarjanjem ljubečih in gostoljubnih drugačnih krajev, v katerih lahko postanejo Bog in ljudje veliki – privlačni drugačni kraji.

Bog naj spremlja tebe in pot Cerkve na Koroškem s svojim blagoslovom.

6

9. FEBRUARJA 2020 Silvia Orasche in Martin Oschina (Železna Kapla):

Benjamin Petek-Linče (Št. Lipš)

»Vse je zelo pompozno in razkošno. Za nas je velika čast, da pojemo s cerkvenim zborom pri posvečenju.

To je res nekaj posebnega!«

M

»Pred posvečenjem čutim mravljince.

Smo pa radi tukaj in podpiramo našega škofa s petjem ob posvečenju.«

Andreja Debevec (Borovlje)

»Veselje je veliko, vsi se veselimo novega škofa in prvič pojeta skupaj enojezični in dvojezični zbor iz Borovelj. Petje v obeh deželnih jezikih je lep znak, da smo združeni – to je res veliko veselje.«

Iz nagovora

škofa Jožeta Marketza

oja pot z Bogom se je začela že doma, s starimi starši, starši – moja mati se je pred skoraj letom dni vrnila k Njemu, ampak vesel sem, da je danes lahko tukaj moj skoraj 93-letni oče z mojima sestrama. Kasneje sem našel različne poti in dostope do svojega Boga v izobraževalnih ustanovah na Plešivcu, v Salzburgu, v Ljubljani, na Dunaju, tudi v Ekvadorju, Rimu in Jeruzalemu, v farah in cerkvenih službah, vsepovsod sem srečal prijatelje in prijateljice, spremljevalce in sprem­ljevalke, zglede v veri, iščoče in ­takšne, ki niso mogli čutiti njegove bližine. Nazadnje pri Caritas, kjer sem smel narediti posebne izkušnje z revščino, stisko in izključevanjem iz družbe in skupaj s sijajnimi sodelavci in sodelavkami iskal in našel Boga, ki je ljubezen. In sicer v dejavnem prizadevanju čisto blizu pri ljudeh v zelo različnih situacijah, a tudi pri skupni molitvi.

Vsi so zaznamovali mojo osebnost in mojo vero, kar se bo zdaj stekalo v Cerkev v tej posebni službi kot škof krške škofije. V zadnjih tednih sem veliko premišljeval o Cerkvi, vedno sem bil do nje skeptičen in dokaj kritičen. Pomembnejša kot posoda je bila zame vedno vsebina z veličastnim oznanilom, da Bog deluje v ljubezni med nami ljudmi, da se njegov Duh izraža v spoštovanju in nežnosti, da ima za vsakega človeka, in če je še tako globoko zabredel v temine življenja, pripravljeno svetlo prihodnost. In to me je oblikovalo v zaupljivega in veselega človeka. Toda zavedam se, da se moram sedaj tudi bolj posvečati posodi, ki je zelo krhka. Cerkev vidim kot zakramentalno zapisano skupnost, ki se mora v tej skrivnosti vedno znova odkrivati, vidim pa jo tudi kot organizacijo in tudi kot preprosto posvetno podjet­ je, ki ga je treba voditi z veliko odgovornostjo in strokovnim znanjem.

Pred nekaj dnevi sem v Cerkev spet sprejel gospoda, ki je ta korak naredil zelo zavestno. Vprašal sem, ga za nasvet, kako lahko spet v našo skupnost povabimo številne ljudi, ki so v zadnjih letih izstopili iz Cerkve. Po nekaj trenutkih premisleka mi je povedal dva nasveta: potrebujemo ljudi, ki verodostojno zastopajo to obstoječo Cerkev in lahko druge povabijo z osebnim prepričanjem v skupnost; in potrebujemo odprto skupnost, v kateri najdejo svoj prostor zelo različni ljudje z različnimi spiritualnimi dostopi in kjer se čutijo sprejete.

Pa še nekaj bi dodal: potrebujemo skupnost, v kateri lahko brez strahu v odprtem diskurzu nagovorimo številna vprašanja, ki jih prinašajo družbene spremembe.

Gre za vprašanja odgovornosti stvarstva, vloge žensk v družbi, predvsem pa v Cerkvi, gre za mir, pravičnost in revščino, gre pa tudi za pastoralne strukture in njihovo prilagajanje na današnji dan. Številni se bodo vprašali: a to gre, če je Cerkev tako krhka in ji lahko škodujejo.

Prepričan sem: gre, ker Bog prav v tej krhkosti, v šibkosti in v ogroženosti naše Cerkve podeljuje tisto učinkovitost, ki se izkazuje v spremembi od smrti v življe-

Cerkev je mnogo pripomogla, da lahko uporabljamo materinščino

nje ne samo v evharistiji, temveč tudi sredi sveta z vso močjo. In morda se zgodi čudež, da bo v našo Cerkev nekoč več ljudi vstopilo kot izstopilo.

Zelo težko sem se odločil, da sprejmem službo, ki se mi je zdela iz mnogih razlogov prevelika zame. Pri svojem premišljevanju pa se sem spomnil svoje babice, ki si je z vsem srcem želela, da bi postal duhovnik in je v ta namen neverjetno veliko molila. V njej sem videl lik premnogih slovenskih vernic in vernikov, ki so ji bili in so ji še povsem podobni. In ko sem privolil in bil imenovan za škofa krške škofije, sem dejansko čutil prav iz narodne skupnosti nepopisno veselje nad izvolitvijo.

Hvala vam za to močno podporo, hvala za molitev in sebe in našo cerkveno skupnost še naprej priporočam vaši molitvi.

Zavedam pa se seveda, da je imenovanje koroškega Slovenca za škofa tudi političen znak, ki ni prvi in zato pomaga okrepiti trend, da na Koroškem tudi Slovenci lahko prevzemajo odgovorne službe za vso družbo. In da je samoumevno, da materni jezik lahko brez ovir uporabljamo v koroški javnosti. To je vsekakor razveseljivo in s ponosom in zadoščenjem lahko rečem, da je Cerkev k temu razvoju mnogo prispevala in kličem tiste nazaj k so­oblikovanju cerkvene skup­nosti, ki so jo zapustili iz upravičenih razlogov. Predvsem pa si iz srca želim, da bi skupno naprej delali na družbi, v kateri ima vsak človek dostojanstven prostor, neodvisno od izvora, jezika, verske pripadnosti in drugih označb.

Dragi bratje in sestre! »Z vami sem kristjan« – s tem ges­lom so me včeraj zvečer povabili številni sodelavci in sodelavke na zelo čustveno bogoslužje in tudi danes bi rad povedal: Ja, to sem jaz – in veselim se, da bom to smel biti tudi v prihodnje. Sv. Avguštin je dodal še naslednji stavek: Za vas sem škof! To službo se moram šele naučiti oblikovati in na tem mestu vas v vsej ponižnosti prosim za sodelovanje in podporo.

Škof Marketz je poklonil že več sto angelov,­ki jih izdelujejo v delavnici Caritas v Brežah. Tokrat so jih prejeli nadškof Franz Lackner, nadškof Alojzij Cvikl, škof Werner Freistätter in škof Benno Elbs. gotthardt

7

9. FEBRUARJA 2020 Roland Popatnik (Borovlje)

»Meni je zelo všeč posvečenje in z mojimi 86imi leti rad pojem za novega škofa.«

Tone Hromec (Ljubljana)

»Je zelo lepa prilika, da smo solidarni z Jožetom Marketzem. Vsi smo kristjani, vsi smo Slovenci – pomembno je, da se čutimo kot eni.«

Roman Roblek (Sele/Borovnica)

»Zelo vesel sem, da imamo domačina kot škofa. Osebno ga zelo cenim. Kot referent Katoliške mladine sem ga spoznal kot zelo prijetnega in korektnega šefa. Mene zato toliko bolj veseli, da je naposled postal škof krške škofije.«

David in Sabine (Radiše):

»Zelo lepo je tu in zanimivo, sva zelo zadovoljna, da je naš župnik postal škof.«

Hermann Kelich, škofov ceremoniar, je bil odgovoren za liturgijo pri posvečenju novega škofa

Z mislimi si vedno nekaj korakov naprej Dolga leta opravljate službo škofovega ceremoniarja. Kako ste doživljali zadnje ted­ ne od imenovanja škofa pa do posvečenja.

Kako je bil zaznamovan ta čas?

Hermann Kelich: Odkar smo izvedeli, da je Jože Marketz imenovan za škofa, je ta čas že postal drugačen. Zavedali smo se, da je to nekaj edinstvenega, saj je bilo zadnje škofovsko posvečenje v krški škofiji pred 38-imi leti. Seveda smo že pripravljali liturgijo za mašniška posvečenja, toda tokrat je bilo najavljenih neverjetno veliko škofov in škofijskih duhovnikov. Pripraviti smo morali zares slovesnost, ki naj bi bilo škofijsko praznovanje in ne le praznovanje ene skupine.

Je bila škofija tako rekoč v izred­ nem stanju?

Hermann Kelich: Izjemno stanje je takrat, če bi kakšen atomski reaktor eksplodiral. V škofiji ni bilo izjemnega stanja, bilo je pa zelo zanimivo, saj je to bil zame na eni strani poseben izziv, na drugi pa izredno veselje, kajti v kakšno tako škofovsko posvečenje najbrž ne bom več tako intenzivno vpleten.

Na kaj ste mislili, ko ste stali v oltarnem prostoru in se je začelo posvečenje? Odpadejo v takem trenutku vse skrbi ali pa postanejo še močnejše?

Hermann Kelich: Neka napetost ostaja ves čas. Tu je kardinal, tu so škofje iz več držav, tu so duhovniki in tu so ljudje in nuncij, ki je prišel prepozno, z mis­ limi si pa že nekaj korakov naprej. To je nekako tako, kot pravijo

smučarji: stalno moraš biti umsko prezenten. Ves čas moraš v mišljenju biti korak naprej in imeti v mislih stvari, ki bi se lahko pripetile.

Kaj takšna priprava na škofovsko posvečenje naredi iz škofije? Kakšen čas je to in kako ste ga vi doživljali?

Hermann Kelich: Za škofijsko tajništvo je to izredno intenziven čas. Treba je najprej urediti organizacijske naloge. Druga stvar pa je pričakovanje, kakšen bo ta novi škof, kaj se bo spremenilo, kaj bo drugače.

Med sodelavci nastaja zanimiva dinamika, ki je za nas vse čisto nekaj novega. Tu je škof, ki prihaja iz lastnih struktur, iz naših krajev. Postavlja se vprašanje, kako bo on vodil škofijo. Ta pričakovanja in ti pogovori v tej fazi so izredno zanimivi in v škofiji se začenja novo razmišljanje o njeni prihodnosti. Sredi tega razmišljanja pa je novi škof, človek, ki ga poznaš in za katerega veš, da ima nove ideje in bo marsikaj spremenil, kar bo pozitivno za škofijo.

Ker delate na škofiji in ste veliko med ljud­ mi po škofiji, veste, česa si želijo v tem trenutku, ko je škofija po dolgem času dobi-

Kjer je škof, ni daleč tudi škofov ceremoniar. Hermann Kelich opravlja v krški škofiji to delo že dvajset let. Tudi pri posvečenju v celovški stolnici je bilo tako. Še prej pa je vse pripravil za slovesno posvečenje. Ker ga je škof Jože Marketz prosil, da bi to delo opravljal še naprej, bo tudi v prihodnje vedno v bližini škofa. »Ne vem pa, kako dolgo.«

la novega škofa. Kaj najbolj želite novemu škofu?

Hermann Kelich: Želim mu ogromno moči, energije in božjega duha za nov zagon v škofiji, da bodo ljudje vero in Cerkev spet doživeli kot nekaj, kar jim je blizu in pri srcu. Vem, da vsega tudi on ne bo zmogel, toda če bo šel z veseljem v prihodnost, potem bo lahko marsikaj premaknil. Predvsem pa mu želim mnogo zavzetih ljudi, ki bi jim bilo delo v farah srčna zadeva.

Je obstajal kakšen poseben trenutek med posvečenjem, ki vam bo ostal v spominu?

Hermann Kelich: Že ritus posvečenja sam je nekaj posebnega. Posebej pa se mi je zapisal v spomin trenutek, ko so ljudje, ki jim pomaga Caritas, prinesli škofu darove. Prav taki trenutki so, ki začnejo spreminjati odnos do brezdomcev in ljudi na robu družbe.

Vi in škof Marketz se že dolgo poznata. Se je kaj spremenilo, odkar je postal škof?

Hermann Kelich: Moram se šele navaditi.

Bolje spoznal sem ga, ko je bil kaplan v Borovljah in sem bil tam odgovoren za mladino v dekanijah Rožek in Borovlje. V vseh teh letih sva se vedno znova kje v eni ali drugi funkciji tudi srečavala. Da je on sedaj škof, je zame nekaj čisto novega. Toda glede odnosa se ne bo nič spremenilo. Sedaj sva bila pri pripravah v tesnem stiku in nimam občutka, da se je tu kaj spremenilo.

On je tisti, ki je bil in bo. Doživljam ga zelo pozitivno. Upam, da mu bo v škofiji uspelo pozitivno zaorati v prihodnost in da bo mogel udejanjiti vse svoje vizije. To mu iz srca želim.

Ste škofov ceremoniar. Kako ta služba vpliva na vaše življenje? Je tako življenje med najvišjimi predstavniki Cerkve in družino drugačno življenje?

Hermann Kelich: Vse to, kar delam, delam rad in iz vsega srca. Rad sem z vnuki, rad in vesel sem svoje družine. Prej sem delal v domu kot vzgojitelj. Rad sem delal z mladino in to delam v svoji fari tudi danes.

Iz vsega srca sem tudi škofov ceremoniar in zmeraj spet vesel, če lahko posredujem med ljudmi v farah po Koroškem in med škofijo. S škofom sem v osebnem stiku. Rad delam in sem srečen in vesel, da lahko vse to delam. To je enostavno moje življenje.

Vincenc Gotthardt

8

9. FEBRUARJA 2020 Olga Voglauer (državnozborska poslanka)

PO POSVEČENJU MED LJUDMI

»Gane me, da imamo v krški škofiji kot škofa koroškega Slovenca, ki povezuje obe narodni skupnosti, in to v letu plebiscita. Jože Marketz je škof, ki ima v ospredju tistega, ki je ob robu naše družbe in pomoč najbolj potrebuje – in to v smis­ lu sobratov in sosester. In ta povezanost do laikov me tudi zelo gane.«

Gerald Buschan (prodajalec cestnega časopisa kaz iz Krive Vrbe)

»Posvečenje sem doživel samo ob robu zunaj šotora. Vtis je zelo dober in pozitiven, ker sem srečal Italijane, Slovence in Korošce.

Ozrač­je je zelo lepo.«

Lukas Wagner (dušni pastir diakonije De la Tour)

»Jožeta Marketza zelo cenim, je pristen, verodostojen in zanesljiv človek.«

Z očetom in družino Posvečenja svojega sina za škofa se je udeležil tudi skoraj 93-letni oče Viktor z družino. Na fotografiji vidite sestri Moniko z družino in Frido. Fotografija pove vse. eggenberger

»S teboj« V šotoru pred stolnico pred posvečenjem slovenske in nemške pesmi pred transparentom »Mi smo s Teboj, škof Jože«. tolmaier

»Dobro, da vas imamo!« S temi besedami so mnogi po posvečenju pozdravili novega škofa. praster

Skupni zbor dveh far V stolnici sta pred posvečenjem nastopila cerkvena zbora iz Št. Lipša in Železne Kaple. Nastopil je tudi zbor Melodija iz Bilčovsa. To je bil lep uvod v dvojezično praznovanje posvečenja, ki ga je prenašal ORF. gotthardt

»Rož-Podjuna-Zila« Dorica Kazianka je uresničila sanje in zbrala pevce iz vseh treh dolin za spontani nastop. Nato je sledilo že naslednje barvito presenečenje: šopek nageljnov, roženkravta in rožmarina. Za to sta pokrbeli Andreja Lepuschitz in Micka Opetnik. neumüller

9. FEBRUARJA 2020 Stanko Trap (župnik na Ziljski Bistrici)

»V stolnici sem sedel bolj zadaj, bilo je kljub temu zelo lepo posvečenje in se zelo veselim novega škofa.« vse fotografije ankete: praster

Marko, Antonija, Tobias in Jakob Ressmann (Pečnica)

»Posvečenje smo si ogledali doma, pred televizijo.

Tik pred koncem smo prišli v Celovec in smo v šotoru pred stolnico uživali in praznovali novega škofa.«

9

Krista Krušic (Velinja vas)

»Doma za pečjo sem si ogledala posvečenje v krogu družine. Smo molili, peli in doživljali. Prihitela sem potem v Celovec, da lahko zapojem škofu pesem Rož, Podjuna, Zila.«

Škof Marketz spregovoril na »Molitvi za škofijo«

»To bom zmogel samo z Božjo pomočjo« Štiri dni pred posvečenjem, v sredo, 29. januarja, se je škof Jože Marketz udeležil zadnje »Molitve za škofijo«. Molitev, ki je potekala 27-krat v stolnici v Celovcu, je spodbudil Forum za odgovorne kristjane po odpoklicu škofijskega administratorja Engelberta Gug­ genbergerja. Govornik pobude Gabriel Stabentheiner je Jožetu Marketzu predal knjigo z naslovom »Grüß Gott, Herr Bischof« (Po­ zdravljen, gospod škof), v kateri so zbrane pobude, predstavljene pri tedenskih molitvah v stolnici.

Jože Marketz je po molitvi stopil pred zbrane in jih nagovoril z besedami: »Dragi bratje in ses­tre, jaz sem eden od vas«.

Tri stvari jim je povedal.

Zamenjani vlogi Prvič sta se v oltarnem prostoru celovške stolnice srečala že pred 38-imi leti. Takrat je pri posvečenju škofa Egona Kapellarija stregel Jože Marketz in stal za njim. V nedeljo, 2. 2. 2020, je bilo drugače. Nekdanji škof Egon Kapellari je stal za škofom Marketzem, ko se je po posvečenju podal med ljudi pred stolnico. neumüller

V prvi vrsti Posebno mesto so imeli v stolnici ljudje, ki jim pomaga Caritas. Škof si je želel zanje mesto v prvi vrsti stolnice, pa tudi darove so mu prinseli. gotthardt

Sam tega ne bom zmogel Najprej je povedal, kako se počuti pred prevzemom nove službe. »Mnogo služb sem že opravljal v škofiji. Razmišljal sem, kako sem jih prevzemal.

Vedno sem si rekel, da bom to že zmogel. Ko sem prevzel službo v koroški Caritas, je to bila zame že ena najtežjih nalog. Toda pri tej službi resnično čutim: To je preveč zame, sam tega ne bom mogel opraviti, to bom zmogel samo z Božjo pomočjo. Močno verujem v to, da je sredi med nami. Prosim vas, molite zame, za Cerkev, zase in za nas vse.« Različna mnenja pod plaščem ljubezni Marketz se je odzval tudi na pobude, zapisane v knjigi. »Ne bojim se izraženih pobud in zahtev. Izhajam iz tega, da se bom lahko identificiral s številnimi izjavami, toda pri ne-

katerih bom pa ugovarjal. Kar si želim in za kar resnično prosim, je, da – kakršnekoli pobude imamo – poslušamo drug drugega, da poskušamo razumeti drug drugega, da se spoštujemo, tudi če je to, kar pove drugi, še tako drugače in je drugi še tako drugačen.« Marketz je izrazil svoje spoštovanje, da je vse mesece prišlo toliko ljudi v stolnico, da bi molili. S pogledom na dogajanja v preteklih letih v krški škofiji je ponovil svojo obljubo, da ne želi ničesar prikrivati. Hkrati pa naj bi bilo mogoče, da nad tem, kar se je zgodilo, pokrijemo plašč ljubezni, in »izmenjavamo nasprotujoča si stališča in se prepiramo, potem ima Cerkev tudi dobro prihodnost!« Pripeljati ljudi na robu družbe v sredino Vprašanje, ki mu ga ljudje v preteklih dneh največkrat postavljajo, tako Marketz, je, kak­ šen je njegov program za škofijo. »Prihajam iz revne družine in sem kot študent revščino spoznaval tudi v Indiji in Ekvadorju. Tudi pozneje sem vedno imel med svojimi prijatelji revne ljudi, v preteklih petih letih pa sem še močneje občutil naslednje: Medtem ko v družbi z vsem blagostanjem razpravljamo, česa si še želimo in kaj še vse potrebujemo, pa živijo med nami ljudje, ki so ves dan zaposleni samo s tem, kako preživeti. Prav te ljudi na robu družbe želim pripeljati v sredino, iz oči ne želim izgubiti ljudi, ki so v Cerkvi čisto na robu.« Kot uspeh svojega delovanja v desetih letih vidi, če bo lahko »vsakemu na Koroškem približal besedo caritas, ljubezen, v zavedanju, da se v njej uresničuje Bog sam.«

10

9. FEBRUARJA 2020 Mili Zwitter in Lojze Dolinar (Celovec)

»Slovensko srce poskoči, ko imamo taka slavja!«

Nanti Olip, Tanja Mak in Manuela­ Pristovnik (Sele)

»Lepo je bilo, smo veseli in zelo smo uživali.«

Josef Broman (Celovec)

»Dobro, da imamo novega škofa.

Vem, da ima vedno zraven Jezusa.«

Šofer avstrijskega škofa

»Čestitam za škofa.

Bodite veseli ob takšnem pastirju!«

Molitev in srečanje na predvečer posvečenja pri Gospe Sveti

»Molitev imam v sebi slovensko« »Kdor ne ljubi, Boga ni spoznal, kajti Bog je ljubezen,« te besede, škofovsko geslo Jožeta Marketza, so bile v središču Božje besede na predvečer posvečenja.

Cerkev pri Gospe Sveti je bila polna tako in drugače – polna ljudi, združenih v skupni molitvi za novega škofa, in polna veselja. Prisrčna srečanja pred cerkvijo pri agapi so skupnost še okrepila.

Velikokrat je Jože Marketz po imenovanju za škofa dejal, da ne zmore vsega sam in se priporočal v molitev. Skupno molitev v cerkvi, ki povezuje, so mu kot duhovno darilo na predvečer posvečenja podarili verniki iz vse Koroške, ki so jih h Gospe Sveti vabili Dušnopas­ tirski urad in Katoliška akcija, Slovenski dušnopastirski urad in slovenski oddelek Katoliške akcije, stolni kapitelj, Caritas in cerkvena časopisa Sonntag in Nedelja. Povabilo »Z vami sem kristjan,« je nagovorilo mnoge, ki so škofa pospremili z dobrimi željami za njegovo odgovorno pastirsko službo.

Molitev, ki jo je vodil stolni župnik Klaus-Josef Donko, se je začela s slavjem luči in s him­no: »Ti luč od luči, odsev si Očeta v nebesih, Jezus Kristus, naš Rešenik.« Liturgija Božje besede je bila zelo bogata, prihod Svetega pisma do oltarja pa simboličen: od groba svetega Modesta do ambona so si Sve-

Mladinci so škofu predali »škofovski križ«, ki so ga izdelali sami.

to pismo podajali ljudje drug do drugega, tako kot se Božja beseda predaja iz generacije v generacijo. Prav ta evangelarij so na posvečenju naslednji dan škofu Marketzu položili na glavo v znamenje, da je evangelij program njegove škofovske službe.

V duhovni poglobitvi so do izraza prišla temeljna naročila krščanskega življenja: skupnost, oznanjevanje, služba bližnjemu in Božja služba. Ani Boštjančič je spregovorila o tem, da je lepo biti kristjan, ni pa pozabila tis­ tih, ki dvomijo: »Kot predsed­ nica Katoliške akcije in farnega sveta Bilčovs govorim danes za laike, ki svoje poslanstvo živijo in svojo vero z gorečim srcem posredujejo drugim. Moja srčna zadeva je, da svoj pogled bolj izostrimo za na robu stoječe, pa tudi za tiste, ki o veri dvomijo, ki so od Cerkve oddaljeni in razočarani in jih povabimo v svojo sredo. Povabim vas

gott.

vse, da se z našim škofom podamo na skupno pot, odpremo na stežaj vrata ljubezni, tako da bo vsak lahko našel svoje mesto v naši Cerkvi. Današnjo molitev pri Gospe Sveti podarjamo našemu škofu kot duhovno darilo, da mu bo v oporo voditi koroško Cerkev v medsebojnem sožitju in krščanskem duhu, kjer bo vsak začutil, da je lepo biti kristjan. Želim, da bomo z novim zagonom naše vizije ures­ ničili, tako da bo naša Cerkev doživela bujno pomlad in postala atraktivna in vabljiva za mnogo ljudi.« Po prošnjah in molitvi očenaša so novemu škofu otroci predali košaro dobrih želja, ki so jih lahko ljudje oddali pri vhodu v stolnico kot popotnico za odgovorno službo.

V Marijini cerkvi je na koncu zazvenela Marijina pesem, še pred tem pa je svoje zahvalne

besede vsem namenil škof Marketz, ki je na ta večer v cerkvi pri Gospe Sveti občutil resnično veselje in za to se je iz srca zahvalil. »Tudi sam sem vesel človek. Moto večera je misel sv.

Avguština: »Z vami sem krist­ jan.« Predvsem si želim deliti veselje. In danes je tukaj. Naj bo temelj, s katerim gremo naprej v Cerkvi na Koroškem. Zdaj se ne bojim več.« Veselil se je vseh, ki so prišli, »vse bi vas rad objel.« Izrazil je svojo željo, da bi vsak človek vedel, da je Bog ljubezen. Ljubezen ni zaznavna v vsaki življenjski situaciji, a kot kristjani lahko pristopamo do drugih ljudi in jim s svojo ljubeznijo prinašamo Boga. V Cerkvi si želi širine, ki je danes nujna. Da bi drug drugega poslušali, drug drugega poskušali razumeti, pazili drug na drugega in si izražali spoštovanje, so srčne želje škofa Marketza v svetu, ki je danes neverjetno pluralen. Tudi kristjani naj ne bi bili ob tem ozki, ampak naj razširimo roke, da lahko objamemo svet – ne tako, da boli, ampak da dobro dene. »Vsak drugače dojema svet, a vsi smo skupaj, med nami pa je Bog, ki je ljubezen.« Prvi škof po dvesto letih, ki razume slovensko, dojema dvojezičnost kot veliko darilo. Cerkev je pri vprašanju glede slovenščine vedno korak naprej in Marketz je zaradi tega zelo hvaležen in zelo ponosen na Cerkev. »Molitev imam v sebi slovensko. Ta mi daje moč. In vem, da mnogi in mnoge molite zame. Tako bomo oblikovali skupaj, tudi z našim jezikom, to Cerkev in tega se zelo veselim.« Po dolgem aplavzu in stoječih ovacijah se je videlo, da v tem veselju ni sam.

Mateja Rihter

9. FEBRUARJA 2020 Veronika Kušej je Korošica leta

I Z

Časopis Kleine Zeitung je tudi letos izbiral Korošice in Korošce leta na različnih področjih. Bralke in bralci so za okraj Velikovec s tem nazivom okronali Veroniko Kušej, ki že 20 let vodi mednarodni lutkovni festival Cikl-Cakl v okviru Katoliškega prosvetnega društva Šmihel. Veronika Kušej skrbi za izbor lutkovnih skupin iz vse Evrope, ki vsako jesen predstavljajo svoje produkcije in razveseljujejo množično občinstvo.

N A Š I H

KRAJEV

Grb škofa Marketza Na duhovnih grbih je po navadi upodobljen zelen »prelatov klobuk« z vrvico in dvanajstimi čopi v treh vrstah.

Grb ima barve škofije: rdečo in srebrno oz. belo. Zgoraj je zlat lev na črnem ozadju in spodaj zlat žerjav na črnem ozadju s srebrno kroglo, simbolizira pozornost, red in čut skupnosti. Rdeč lipov list simbolizira slovensko lipo, obli-

ka pa spominja na srce, ki je simbol ljubezni. Križ za grbom prikazuje železni križ, ki so ga našli pri izkopavanjih na Gori sv. Heme. Pod grbom je škofovo vodilo: Deus caritas est – Bog je ljubezen.

Škofovske insignije (znamenja škofove službe) Prstan

Pri posvečenju je bil škofu Marketzu najprej predan prstan kot znamenje povezanosti z Jezusom Kristusom, s škofijo in Cerkvijo. Prstan škofa Jožeta Marketza je preprost in iz srebra.

Mitra – škofovska kapa

Mitra pokriva glavo škofa pri liturgičnih praznovanjih, ne pa pri molitvi. Mitro za škofa Marketza so izdelale šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja v Mariboru. Škof Marketz si je želel preprosto mitro.

Križ na mitri je rokodelsko dovršeno izdelano upodobljen križ, ki so ga našli pri izokopavanjih na Gori svete Heme. Na zadnji strani mitre sta dva trakova, ki padata prosto čez ramena in imata na koncu srebrne niti. Na teh dveh trakovih je upodobljen škofov grb, na katerem je tudi križ z Gore sv. Heme.

Škofovska palica

Škofovska palica ali »pastorale« je znamenje pastirske službe. Škof mora skrbeti za ljudi svoje

Impresum: Nedelja – Lastnik in izdajatelj: Ordinariat krške škofije. Slovenski dušnopastirski

urad (mag. Tonč Rosenzopf-Jank) - Uredništvo: Mateja Rihter, glavna urednica (rihter@nedelja.at), Vincenc Gotthardt (gotthardt@nedelja.at), Gabi Frank (frank@nedelja.at), Alexandra Praster (praster@nedelja.at). Naslov uredništva in uprave: NEDE­LJA, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec, telefon: (0463) 54 5 87 - 3500, 3510, 3520, 3530; e-mail: redakcija@nedelja.at Tisk: Mohorjeva, Celovec. Letna naročnina 46 evrov (Slovenija 49 evrov, ostala Evropa 58 evrov in ostali svet 78 evrov). Kraj izhajanja: Celovec 2. Usmeritev lista: komunikacij­ski list slovenskih koroških katoličanov.

Izhajanje Nedelje podpira Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

tel.: 0463 54 5 87 3510 email: redakcija@nedelja.at ww.nedelja.at

škofije in imeti, tako kot Kristus, na svojem obzorju celotno človeštvo. Palica škofa Marketza sestoji iz štirih delov – treh delov palice in polža, ki so med seboj povezani z jeklenim navojem. Palica sestoji iz cemprinovega in lipovega lesa. Trije deli palice sestojijo iz cemprinovega lesa iz gornje Koroške, polž pa je zrezljan iz lipovega lesa, ki je dragocen les na srednjem in južnem Koroškem. Uporaba cemprinovega in lipovega lesa naj simbolizira povezanost ljudi med gornjo in spodnjo Koroško. Odebelina palice ima dvanajst zarez, kar spominja na dvanajst apostolov. Palico je izdelal Alfred Peitler, doma v Mühlbachu v občini Rennweg am Katschberg in je goboko zakoreninjen v veri.

Naprsni križ

Naprsni križ ali »pektorale« je znamenje pripadnosti Kristusu. Prsni križ škofa Marketza sestoji iz dveh delov. Spod­nji del je iz lesa, zgornji pa iz srebra. Križ sta skupaj oblikovala Alfred Peitler in zlatarka Andrea Kratzwald, tudi doma iz Mühlbacha.

Österreichische Post AG WZ 02Z032446 NEDE­LJA, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt/Celovec NICHT RETOURNIEREN

11