Božična priloga 2018

12/18 PRILOGA BOŽIČ

POGLEDI NA CERKEV Okrogla miza z mladimi Pogovor s škofijskim administratorjem Engelbertom Guggenbergerjem

P ogovor

Škofijski administrator Engelbert Guggenberger v pogovoru z Nedeljo o času, ko škofija čaka novega škofa, o pričakovanjih ljudi glede večje soodgovornosti žensk in laikov v Cerkvi in o odgovornosti škofije do slovenskih vernikov.

»Dvojezičnost je dragocen del naše škofije« POGOVARJALA STA SE

MATEJA RIHTER IN VINCENC GOTTHARDT Lani ste za božično prilogo Nedelje pisali o »spremembi kot stalnici«. Tudi na vrhu krške škofije je v letu 2018 prišlo do sprememb. Po odhodu škofa Schwarza vodite škofijo kot administrator. Kako osebno doživljate to leto?

Engelbert Guggenberger: Zelo je raz­ veseljivo, da v stolnem kapitlju vle­ čemo za eno vrv. To me pravzaprav najbolj krepi. Naloge, ki so nam do­ deljene, so nas zelo povezale med se­ boj. Stolni kapitelj sam je zame velika potrditev. Člani smo po značaju zelo raznoliki. Osebnosti so zelo izrazi­ te, tako po talentih kot po stališčih. V kapitlju predstavljamo celotno širino katoliških stališč. Nismo pa vsi istega mnenja. Raznolikost mnenj in stališč je široka. Po eni strani je to seveda te­ žava, ker je treba iskati soglasje, po drugi strani pa je to prednost: na ta način lahko pokrijemo celotno kato­ liško širino. Tako pri vernikih kot pri duhovnikih so tudi zastopana ta mne­ nja. In s tem, da je v kapitlju zastopa­ na širina, se lahko tudi tisti, ki jih za­ stopamo, torej verniki ter duhovniki, čutijo bolje reprezentirani. V osebno­

2

XIV

BOŽIČNA PRILOGA

stih, ki so v kapitlju, so združene vse pomembne kompetence, ki jih potre­ bujemo ravno sedaj, ko čakamo nove­ ga škofa.

Veliko let je Cerkev soočena s temo ženske v Cerkvi. Ženam ne gre v prvi vrsti za duhovništvo, ampak za spoštovanje njihovega pastoralnega dela in dela v župniji. Želijo si več možnosti za soodločanje in več soodgovornosti. Kje vidite nastavke za rešitve?

Engelbert Guggenberger: Katoliška Cerkev zaostaja za pričakovanji lju­ di glede na vlogo žena. Poznamo pro­ blem, skušamo se soočati z njim, kjer je mogoče. Ne moremo spremeni­ ti strukture katoliške Cerkve, to ni v naši pristojnosti. Tudi škofovska kon­ gregacija sama ne more tega spreme­ niti od danes na jutri, niti papež tega ne more. Potreben je konsenz. To je težava, konstitutivna šibkost. Kjer je mogoče, se trudimo, da so ženske udeležene v vodstvu. Naj opozorim samo na Dušnopastirski urad in Šol­ ski urad, obe ustanovi vodita ženski.

Skušamo krepiti zavest za to, da mo­

»

Škofija se zaveda, da narodna skupnost preprosto potrebuje po­ sebno podporo.

ramo na tem področju ukrepati Letos jeseni je solnograški nadškof Franz Lackner v celovški stolnici sedem mož posvetil v diakone. Ali v škofiji razmišljate o tem, da bi posvečenim možem predali odgovornost za vodenje župnij in bi s tem omejili pomanjkanje duhovnikov v škofiji?

Engelbert Guggenberger: To daleč presega pristojnosti, ki jih ima škofija.

To je odločitev papeža. Če bi prehit­ ro naredil korak v smeri »viri proba­ ti«, obstaja seveda nevarnost za raz­ dvojenost v Cerkvi. Mnogi verniki se s tem ne strinjajo. To tveganje obsta­ ja. »Viri probati« bi bili zagotovo raz­ bremenitev in diakoni bi bili prvi na­ slovniki.

V krški škofiji živita dve narodni skup­ nosti. Sožitje se izraža v dvojezičnih župnijah. Imamo slovenski Dušnopas­ tirski urad, Katoliško akcijo in Nedeljo.

Kako doživljate prisotnost slovenskega jezika in kulture v škofiji?

Engelbert Guggenberger: Vsi duhov­ niki so pripravljeni moliti v sloven­

»

»­

Škofijski administrator Engelbert Guggenberger

Po upadanju znanja jezika narodne skupnosti se veliko izgublja in se je marsikaj spremenilo. Slovenska kultura, posebej v glasbi, na Cerkev močno učinkuje.

skem jeziku pri bogoslužjih. Ugo­ tavljam, da se zelo veliko nemško govorečih duhovnikov veseli, da mo­ lijo tudi slovenski oče naš in da sle­ dijo mašnemu obredu v slovenščini.

Sožitje obeh narodnih skupnosti v ka­ toliški Cerkvi Koroške doživljam po­ polnoma sproščeno in vidim, da je tudi na družbeni ravni v zadnjih le­ tih prišlo do sproščenosti. Tudi ne­ kdanje sovraštvo, ki so ga spodbujale politične sile, proti vsemu slovenske­ mu na Koroškem, je skoraj popolno­ ma izginilo. Vedno sem se sramoval, da je bilo kaj takega pri nas mogoče.

V Cerkvi smo vedno prispevali svo­ je za mirno sožitje. Ljudje v deželi in politika so nam sledili.

Prispevek slovenske kulture za katoliško Cerkev Koroške je zame zelo pomemben. Slovensko govoreče prebivalstvo je duhovno s Cerkvijo zelo povezano. To je približno »anima slovenica naturaliter christiana«. Slovenska duša je po naravi in po svoji naravnanosti naklonjena katoliški Cerkvi. To se čuti povsod in to je treba ceniti. Po

gotthardt

Želim si, da posebej globoka duhovnost v dvojezičnih žup­ nijah v obeh deželnih jezikih živi naprej.

upadanju znanja jezika narodne skupnosti se veliko izgublja in se je marsikaj spremenilo. Slovenska kultura, posebej v glasbi, močno učinkuje na Cerkev, velika kulturna dediščina je vzgib za lepo oblikovana bogoslužja. To je potrdilo vere, ki ga je treba preprosto ceniti. Občudujem močno povezavo slovenskih zborov do Cerkve.

Kakšno odgovornost ima škofija do slovenskih vernikov?

Engelbert Guggenberger: Škofija mora slovensko narodno skupnost podpirati in ji pomagati pri ohranjanju njene kulture. Zato je pomembno, da ima lastne slovenske ustanove, kot so Slovenski dušnopastirski urad, Katoliška akcija in Nedelja. Škofija se zaveda, da narodna skupnost potrebuje posebno podporo. V škofijskih odborih je »common sence«, načelo zdravega razuma, posebej podpirati slovenske cerkvene ustanove in župnije.

Dvojezičnost škofije sodi k nam.

Dvojezične župnije v naši škofiji

so dejavne in ljudje iz teh župnij prispevajo zelo veliko za živ­ljenje škofije. To je dajanje in sprejemanje.

Ali ima škofija želje za slovenske vernike ali njihove predstavnike?

Engelbert Guggenberger: Želim si, da posebej globoka duhovnost v dvojezičnih župnijah v obeh deželnih jezikih živi naprej. Poleg tega je zame pomembno, da se slovenski jezik razume kot obogatitev. Tudi sam se ved­no znova veselim, če lahko v kakš­ni župniji prakticiram svojo slovenščino. Zelo rad pojem pesem Lepa si, roža Marija …

Katero poslanico imate za bralke in bralce Nedelje za božič?

Engelbert Guggenberger: Vsak velik praznik je povzetek enega izmed vi­ dikov krščanstva. Za božič praznu­ jemo, da se nam je približal Gospod.

Kot dete iz Betlehema je postal eden izmed nas. Sporoča nam, da je vsako življenje, tudi če se zdi še tako majh­ no in nepomembno, v svetovni zgo­ dovini izredno dragoceno. Bodimo hvaležni za življenje in cenimo ga!

BOŽIČNA PRILOGA

XIV

3

V

žarišču

Avstrijske uršulinke so postale skupnost slovenske province

Navzočnost sester v svetu Slikovita je zgodba o bambu­ su, ki opisuje, kako omogo­ ča bambusovo deblo, da se voda iz izvira pretaka po deb­ lu in izliva na izsušeno polje in tako omogoča bogato letino.

Ob tej zgodbi je uršulinka

s. Zorica Blagotinšek

začutila hrepenenje, da bi bila kot bambus povezana z izvi­ rom in bi bilo njeno življenje rodovitno za druge.

MICKA OPETNIK V domačem kraju v Topolšici je v mi­ sijonskem krožku spoznala to zgod­ bo. Misel o povezanosti z izvirom je ni zapustila in povabilo, pripada­ ti Gospodu z vsem srcem, je osta­ lo v njej živo. V času srednje šole jo je ved­no znova prešinila misel, da bi postala redovnica. Dolgo se je upira­ la tej misli, navdajali so jo pomisle­ ki, štiri leta je potrebovala za odloči­ tev »in dana mi je bila moč, da sem ta korak naredila,« pravi s. Zorica Bla­ gotinšek.

V redovno skupnost uršulink je vstopila leta 1992 v Ljubljani, več­ ne obljube pa je izpovedala leta 2000 v domači župniji v Šoštanju. V letoš­ njem poletju, na praznik velike gos­ pojnice 15. avgusta, je prevzela nalo­ ge predstojnice avstrijskih uršulink in tako danes živi v samostanski skup­nosti v Celovcu. Od leta 1670 delujejo sestre uršulinke v Celov­ cu po zgledu ustanoviteljice redovne skupnosti Angele Merici. Duhovnost in poklicanost sester uršulink odli­ kuje življenje v skupnosti, živ od­ nos z Jezusom in navzočnost ses­ ter v svetu. V teku stoletij se je v redovni skup­nosti uršulink iz­ oblikovalo vzgojno poslanstvo.

Pod streho samostana uršu­

4

XIV

BOŽIČNA PRILOGA

link v Celovcu se danes zbirajo otro­ ci in mladi. Vzgojna ustanova ponu­ ja izobrazbo in vzgojo od otroškega vrtca, prek ljudske šole in nove sre­ dnje šole do gimnazije. Pred leti so sestre uršulinke v Avstriji ustanovile šolsko združenje svete Uršule, ki po­ vezuje šole na Dunaju, v Solnogradu in Celovcu. Društvo vodi uršulinka s.

Marina in skupaj z laičnimi sodelav­ ci spremlja mlade na poti odraščanja in izobrazbe.

V celovškem samostanu uršulink živi danes devet sester. Starejše ses­tre po svojih zmogljivostih pomagajo v hiši in z molitvijo spremljajo sosestre, uslužbence in mlade. Med mlajšimi sestrami so s.

Christiane Cusin, ki sodeluje v šoli kot veroučiteljica, s. Grete Traußnig, ki priprav­lja novo obliko kateheze za najmlajše z zvenečim imenom »atrij dobrega pastirja« in je poleg tega vključena v delo z brezdomci pri koroški Caritas, in predstojnica s. Zorica Blagotinšek. Svojo nalogo vidi predvsem v povezovanju sester v

Celovcu, na Dunaju in Solnogradu ter uslužbencev in želi »prisluhniti, na kakšen način lahko danes kot Angeline hčere živimo poklicanost, upoštevajoč potrebe kraja.« Skupnost avstrijskih uršulink je leta 2015, na praznik nadangelov, postala skupnost slovenske province. »Med sestrami v Avstriji in Sloveniji je bilo že v preteklosti mnogo povezav. Sestre v Avstriji so potrebovale pomoč glede vodenja in formacije mlajših sester. Šest let smo se avstrijske in slovenske sestre pripravljale na to skupno poslanstvo,« se spominja s. Zorica.

Na začetku skupne poti so avstrijske in slovenske uršulinke poiskale skupni imenovalec in se odločile za skupno molitev. In tako danes zazveni vsak dan Angel Gospodov v Avstriji in Sloveniji v obeh jezikih. Z molit­vijo se sestre povezujejo na raznih srečanjih, skupnih praznovanjih in na provincialnem kapitlju.

S. Zorica Blagotinšek, ki je zadnja tri leta pogosto prihajala v Avstrijo in od avgusta naprej živi v Celovcu, občuduje sestre uršulinke, ki živijo in delujejo v Celovcu. »Sestre v Celovcu so vedno držale skupaj. O svoji skup­ nosti pravijo: tukaj je bilo vedno veliko otrok, v hiši pa vedno premalo prostora. Sestre imajo izredno moč in pogum. Tako najstarejša s. Marija – dopolnila je že 101. leto – še vedno skrbi za cerkev, kjer skušamo sestre ohranjati družinsko ozračje, ko se po skupni nedeljski maši zberemo s Celovčani pri zajtrku. Dobra je bila odločitev, da je cerkev odprta vsak dan in je v zadnjem delu cerkve urejen manjši prostor za molitev in tišino,« pravi s. Zorica Blagotinšek.

s. Zorica Blagotinšek z dobrim pastirjem

V uršulinskem samostanu v Celovcu so v zad­ njem letu uredili atrij dobrega pastirja. Jaslice, podoba dobrega pastirja, kelih in križ so le neka­ teri deli otroku primernega prostora, za odkriva­ nje verskih resnic. Pobudnica atrija v Sloveniji je bila s. Darjana Toman.

V Celovcu vodi atrij s. Grete Traußnig.

Podoba dobrega pastirja Pri katehezi dobrega pastirja se srečavajo otroci in katehisti v atriju. Zakaj se imenuje ta prostor atrij? s. Darjana Toman: Pojem atrij je uved­la že Maria Montessori, ki je za­ snovala katehezo dobrega pastir­ ja. Spoznala je, da je kateheza dobre­ ga pastirja najvišja stopnja otrokove verske vzgoje. Razvila je pedagogiko Montessori in poudarjala, da je tre­ ba opazovati otroka in videti, kako odrea­gira na tisto, kar mu oznanimo.

Iskala je način, kako približati otroku vero, liturgijo in božjo besedo. Obli­ kovala je okolje, v katerem se otro­ ci pripravljajo na polno udeležbo v li­ turgiji in ta prostor imenovala atrij.

Verska vzgoja se po njenem prepriča­ nju dogaja v atriju, kjer so se nekdaj zbirali katehumeni, preden so vsto­ pili v cerkev. V tem prostoru otroci skupaj s katehistinjo doživljajo ver­ sko izkušnjo, skupaj poslušajo bož­ jo besedo in se pripravljajo na to, kar bodo obhajali v liturgiji. Maria Mon­ tessori ni končala vseh priprav za to katehezo. Njeni učenki Gianna Gob­ bi in Sofia Cavalletti sta nadaljevali in razvijali njen pedagoški pristop.

Pri katehezi dobrega pastirja sloni posredovanje verskih resnic na metodi Montessori. Za katero starostno skupino je primerna ta kateheza? s. Darjana Toman: To katehezo lahko razvijamo za vse starostne stopnje.

Prva starostna stopnja je od tretje­ ga do šestega leta. Težišče polagamo na pripovedi o Jezusovem otroštvu: oznanjenje, obisk Elizabete, rojstvo, obisk modrih, darovanje v templju.

Druga stopnja je od šestega do deve­ tega leta. Na tej stopnji se otroku od­ pira dimenzija časa in prostora in že razumejo zgodovinski kontekst. Spo­ znajo zgodovino Odrešenja in odkri­

jejo, da je Bog imel od začetka stvar­ jenja načrt. Na tretji stopnji so otroci zmožni primerljivosti in se kateheza gradi na tipologij. V tej starostni sku­ pini gledaš in bereš besedila stare za­ veze iz zornega kota nove zaveze.

Katere verske vsebine težiščno predstavljate otrokom od tretjega do šestega leta? s. Darjana Toman: Branje Svetega pis­ma in uvajanje v liturgijo sta dve poti, po katerih vodimo otroka k spo­ znavanju verskih vsebin. Osred­nja prilika na prvi stopnji je dobri pas­ tir. To je prilika, ki najbolj nagovori otrokovo potrebo po ljubezni in var­ nosti. Otrok se dobesedno zaljubi v dobrega pastirja. Sestavni del katehe­ ze so besedila iz Svetega pisma, bra­ nje, poslušanje. Ne gre za obnavljanje zgodb, ne za učenje. Gre za spodbu­ janje in odkrivanje vsebin na otroku primeren način.

Kdaj ste v Sloveniji uvedli katehezo dobrega pastirja? s. Darjana Toman: Leta 2002 ko smo odprle uršulinke prvi Montessorijev vrtec smo začele tudi z izobraževa­ njem za to katehezo. Izobrazba ima tri stopnje – po starosti otrok. Izo­ brazbo so sprva delale vzgojiteljice in sestre uršulinke. Pozneje se je to raz­ širilo med laične katehistinje in ka­ tehiste in med starše. Kdor ima iz­ obrazbo za vse tri stopnje kateheze dobrega pastirja dobi kanoničo po­ slanstvo. Danes je kateheza dobrega pastirja pri nas v Sloveniji zapisana v katehetskem načrtu in se izvaja v vrt­ cih in po župnijah.

V Ljubljani ste opravili izobraževanje za katehezo dobrega pastirja. Pomemben del izobrazbe je ta, da voditelj

s. Grete Traußnig

s. Darjana Toman

sam izdela materiale. Kaj je globlji pomen tega? s. Grete Traußnig: Teh materialov ni mogoče kupiti, ker so žene, ki so za­ snovale to metodo, izdelale točna na­ vodila za izdelavo in pripravo teh materialov. Izdelava teh materialov je kot meditacija. Pri delu se soočaš s temo in dogodkom in ti vsebina zgod­ be ni več tuja. V času izdelave razvi­ ješ do materialov svoj osebni odnos.

Ob vrtcu uršulinskega samostana v Celovcu ste odprli atrij dobrega pastirja. Kako so to ponudbo sprejeli otroci in njihovi starši? s. Grete Traußnig: Vedno znova po­ magam v vrtcu in otroci so me več­ krat spraševali po Bogu. Ta kateheza se mi zdi primerna razlaga in posre­ dovanje verskih resnic. Katehezo sem predstavila v vrtcu otrokom in staršem in sedaj imamo dve skupini otrok, ki se tedensko srečavajo v atri­ ju. Pomembno je bilo zame, da otro­ ci prihajajo prostovoljno. S prisilo ne more rasti vera.

Kako oblikujete ure v atriju? s. Grete Traußnig: Tudi za oblikova­ nje ur so točni predlogi. Žene so dol­ ga leta razvijale ta način kateheze.

Opazovale so otroke in z velikim zna­ njem razvile katehezo, ki jim je pri­ merna. Gojim veliko spoštovanje do tega načina kateheze. Vsak otrok si po branju svetopisemskega besedi­ la sam izbere delo, ki bi ga rad delal.

Ko sem jim zadnjič predstavila maš­ ne obleke, so potem sami lahko delali s tem materialom. Atrij ni kraj pouče­ vanja, je kraj skupnega čudenja. Bog z vsakim človekom govori drugače in vsak otrok drugače dojame in zazna­ va sporočilo. V atriju otroci lahko v miru doživijo božjo bližino.

BOŽIČNA PRILOGA

XIV

5

P

o svetu

Slovenca

na vrhu ameriške politike Dejan Valentinčič se je

na poletnem obisku v Ame­ riki srečal z dvema ameriški­ ma vrhunskima politikoma, ki sta Slovenca.

V

si so me prepričevali, da je to »misija nemogoče«. Čeprav slovenskega rodu sta to pred­ vsem politična predstavnika v svetov­ ni velesili, Združenih državah Ameri­ ke, zasuta s prošnjami svojih volivcev in pragmatična upravljalca svojega časa. A rekel sem si, če ne poskusiš, ti ne more uspeti. Uspelo je. Med polet­ nim obiskom v ameriški prestolnici Washington DC sem se osebno srečal s senatorko Amy Klobuchar in kon­ gresnikom Paulom Gosarjem. Kot iz­ dajata že njuni imeni, sta oba sloven­ skega rodu.

Vsak četrtek v senatu streže potico Zgodnje četrtkovo julijsko jutro v Washingtonu. V stavbi senata je še mirno, le pred pisarno 302 je vrvež.

Kot vsak četrtek demokratska sena­ torka Amy Klobuchar iz Minnesote streže zajtrk za svoje volivce. Ob kavi obiskovalec dobi še slaščico. Potico.

Amy Klobuchar pripada četrti ge­ neraciji ameriških Slovencev. Roje­ na je bila v Iron Rangu v Minnesoti, območju s številno slovensko nase­ litvijo zaradi rudnikov železa. Tja so Slovenci, enako kot tudi drugi naro­ di, hodili po večji kos kruha, kot so si ga lahko odrezali doma, vse od 60-ih let 19. stoletja dalje. Politične vede in pravo je Amy Klobuchar študirala na Yalu in v Chicagu. Po delu v zaseb­ nem sektorju je presedlala v tožilske vode in se povzpela do glavne tožil­

6

XIV

BOŽIČNA PRILOGA

ke v Minnesoti. Pravi, da se je za po­ litiko odločila, ko je morala že 24 ur po porodu zapustiti porodnišnico, če­ prav se je njena hči rodila z zdrav­ stvenimi težavami. V volilni boj se je prvič podala leta 2002 in bila gladko izvoljena za senatorko. Nič večji za­ logaj zanjo niso bile vse naslednje vo­ litve, tudi zadnje novembra 2018, ko si je z veliko prednostjo pridobila nov 6-letni mandat.

V nagovoru ob zajtrku je dogaja­ nje v državi in mednarodni skupno­ sti opisovala faktično, ni politizirala in podajala vrednostnih sodb. Oseb­ no noto pa je dodala, ko je začela opi­ sovati svoje odraščanje in osebno pot.

Posebej se je zaustavila ob potici. »Ob njej sem gor zrasla,« se je izrazila in rekla, da je v predmestju, kjer je žive­ la, skozi okna hiš pogosto dišal vonj sveže pečene potice ob zvoku pol­ ke. Ob tem ni pozabila spomniti še na anekdotično srečanje med Melanio Trump in papežem Frančiškom, ko jo je ta povprašal, če moža hrani s poti­ co. Kratko je opisala Slovenijo, pove­ dala, kje leži, koliko prebivalcev ima, priporočila obisk. Poseben pozdrav je namenila obiskovalcema iz Slovenije.

Po zajtrku je bil čas za osebno sre­ čanje s senatorko. Predstavil sem ji svoje delo, ona pa se je najprej osre­ dotočila na današnje življenje po­ tomcev slovenskih izseljencev v Min­ nesoti. Pozna društva, ki na tem področju delujejo, stike ohranja s kar nekaj Slovenci, po njenih bese­ dah se rada udeleži proslav 25. ju­ nija ob dnevu slovenske državnosti.

Za­ustavila se je tudi pri dveh svojih dosedanjih obiskih Slovenije, prvega že v mladih letih, ko sta z očetom dr­ žavo počez prekolesarila, drugega pa že kot senatorka, ko je bila deležna številnih uradnih sprejemov.

Pomenljivo je bilo slovo, ko sem odhajal iz njene pisarne. Predlagal je, da lahko njeni uslužbenci razkažejo senat. Med sprehodom po hodnikih in dvoranah so trije asistenti (ne da bi

vedeli drug za drugega) dejali: »She is great. I hope she runs in 2020.« (Kra­ sna je. Upam, da bo kandidirala za predsednico leta 2020). Tega nisem mogel razumeti drugače kot posre­ dno napoved, da se Amy Klobuchar najverjetneje namerava potegovati za demokratsko nominacijo za predse­ dniško kandidaturo na naslednjih vo­ litvah. Zaradi njene umirjene in sre­ dinske drže jo je v preteklih letih že več časopisov omenjalo kot mogočo prvo ameriško predsednico. Pojavi­ lo se bo gotovo tudi več drugih kandi­ datov in kandidatk, mi pa se vendar­ le že lahko šaljivo vprašamo: ali ne bi bilo že prav nadrealistično, če bi se za naj­vplivnejši položaj na svetu po­ merila »American Slovenian«, kot se Amy Klobuchar sama opredeljuje, in »slovenski zet«, kot Donaldu Trumpu radi rečejo nekateri?

Ko je govoril o slovenstvu, je bil ganjen Za republikanskega kongresnika iz Arizone Paula Gosarja so mi zagotav­ ljali, da je bilo čisto po naključju izbrskano, da predniki prihajajo z območja današnje Slovenije, sam pa da se za to ne zanima in da bo zato posebej težko priti do njega. Mojemu zelo previdnemu elektronskemu sporočilu je sledil takojšen klic iz njegovega urada: »Kdaj imaš čas?

Kongresnik bi se z veseljem srečal!« Srečanje je bilo dogovorjeno in ponovno sem se podal na Kapitol.

Sestanek je trajal veliko dlje od mojih pričakovanj. Na neki točki se mi je zdelo primerno, da sem se mu zahvalil za njegov čas. On pa bi kar nadaljeval. Da si je kongres­ nik zame odmeril nepredvidljivo veliko količino časa, je postalo še bolj jasno, ko sva po debeli uri stopila na hodnik in je tam nanj čakala dolga vrs­ta ljudi. Pozorno žensko oko moje punce je opazilo tudi, kar nam moškim uide: ko je kongresnik

Gosar govoril o svojem slovenskem rodu in kako je otroštvo preživljal v slovenski skupnosti, so se mu zatresle ustnice in orosilo oko. Ob slovesu na vratih njegove besede: »Come again anytime, I would love to take you for a dinner« (Pridi spet kadarkoli, z veseljem bi te povabil na kosilo,) niso delovale le kot vljudnostna fraza in odraz tipične ameriške prijaznosti, ampak kot iskreno vabilo.

Paul Gosar je član ameriškega kongresa od leta 2011 dalje. Pred tem se je 25 let preživljal kot zobozdravnik. »Zobozdravnik leta 2001« je bil za kandidata v kongres nominiran s strani svojih pacientov.

Njegovi stari starši po očetovi strani so se v Wyoming izselili z območja današ­nje Slovenije, in sicer zaradi dela v tamkajš­njih rudnikih premoga.

Gosar se je v pogovoru spominjal v času njegovega otroštva še živahne tamkajšnje slovenske skupnosti.

Nostalgičen odnos ohranja predvsem do tipičnih slovenskih prazničnih večerij. Oče se je preživljal kot mesar in Gosar se je v šali pohvalil, da bi še vedno znal razkosati konja.

Razkosati, ne pa tudi jahati. Je eden od desetih otrok v družini, ki je tudi v širši ameriški javnosti

Dejan Valentinčič na obisku v Ameriki. Zgoraj: s senatorko Amy Klobuchar v Washing­ tonu in desno s kongresnikom Paulom Gosarjem v Arizoni.

postala znana zaradi svoje politične raznolikosti. Nazadnje pred zadnjimi volitvami, ko je nekaj bratov in sester nastopilo v video sporočilu njegovega političnega tekmeca, da ne bodo volili brata, ker se jim njegova politična stališča ne zdijo sprejemljiva.

Sproščeno je tudi sam pripovedoval o anekdotični politični pluralnosti družine. Bojda družinsko srečanje ne mine brez diskusij o razhajajočih se političnih pogledih. A eden od bratov vedno zgladi polemike.

Kongresnik Gosar velja za pripad­ nika konservativnega krila republi­ kanske stranke. Vseameriško in med­ narodno pozornost si je pridobil septembra 2015, ko je kot edini pred­ stavnik obeh domov kongresa bojko­ tiral nagovor papeža Frančiška. Raz­ log: papež je raje kot o »nasilnem islamu« ali »Planned Parenthood« govoril o klimatskih spremembah.

O njegovem zanimanju za svoje slovenske korenine do sedaj ni bilo nič znanega. Na našem sestanku je

povedal, da Slovenije ni še nikoli obi­ skal, bi si jo pa želel. »Hvaležen bi bil za takšno priložnost, politično, ali pa mogoče celo za kakšno konferenco zobozdravnikov.« Z nasmehom je do­ dal še eno zgodbo. Na prvem dogod­ ku, kjer sta bila prisotna tako on kot Melania Trump, je ta, ko je zagledala tablico z njegovim imenom, takoj pri­ stopila k njemu in mu dejala: »Gosar, vi pa ste gotovo Slovenec!« Pravi, da sta se tako povezala in se od takrat na vsakem srečanju pozdravita in pokle­ petata. Po njegovih besedah je menda v Washingtonu zadnje čase pogosta slišati šalo: »Ali Slovenci prevzema­ te Ameriko?« Pa takrat sploh še ni bilo znano, da se tudi Amy Klobuchar morda kani potegovati za ameriško predsednico.

Gosar in Klobuchar pa nista edi­ na vidna Slovenca v političnem vrhu druge države. Lani sem prav v božič­ ni prilogi Nedelje opisal Tanyo Pli­ beršek, namestnico vodje avstralske opozicije. Na kanadskih parlamen­ tarnih volitvah 21. oktobra 2019 pa bo najverjetneje kandidat konservativ­ ne stranke tudi Jason Gorel. Ko mi je prijatelj iz Toronta novico sporočil po Facebooku, je pripisal: »Zaveden Primorec«.

BOŽIČNA PRILOGA

XIV

7

P

ogovor

Pripravil Rafael Mistelbauer

Referent Katoliške mladine Rafael Mistelbauer je dijakinje in dijake Slovenske gimnazije in Dvojezične trgovske akademije v Celovcu povabil na okroglo mizo in jih vprašal, kako vidijo Cer­ kev danes, kaj jih moti in kakšna so njihova pričakovanja.

OKROGLA MIZA MLADI IN CERKEV

»Zdaj imamo nove klopi,

mladih pa vseeno ni« Oktobra je v Vatikanu potekala 15. škofovska sinoda z geslom »Mladi, vera in razločevanje poklicanosti«. Cerkev poudarja, da naj bi bil sklepni dokument zborovanja, ki vsebuje 167 sklepov, dobra osnova za reševanje izzivov v sodobnem svetu. Zastavlja se vprašanje, ali je Cerkvi uspelo pokazati, da je odprta tudi za mlade ljudi, da zna poslušati in spodbujati. Je mladina sploh zaznala sinodo?

Kar na začetku naj je zabeleženo, da mladi niso vedeli kaj početi s pojmom »sinoda mladih«.

Neznana jim je bila beseda »sinoda«, pa tudi da je potekala, niso zabeležili. Kar pa je nato sledilo, je bila ena velika odprtost mladih.

Preberite, kaj so povedali.

Se počutiš zaželena/zaželen v Cerkvi? Si tu doma?

Anja Smolnik: V Cerkvi se počutim zaželena, sicer ne bi mogla reči, da je Cerkev moj dom. Prihajam iz ver­ ne družine, včasih osebno čutim pre­ več pritiska.

Matej Klepić: Strinjam se z Anjo, ne maram, če mi kdo predpisuje, da mo­ ram iti k sveti maši, če imam sam po­ trebo, da grem, je veliko bolje.

Magdalena Piko: Zaželena, ja, ampak ni moj dom. Mislim, da je že ome­

8

XIV

BOŽIČNA PRILOGA

njen pritisk vzrok, da veliko mladih noče imeti opravka s Cerkvijo. Ven­ dar samo ker ne hodijo v cerkev, to ne pomeni, da ne molijo in verujejo!

Timna Katz: Meni osebno v Cerkvi manjka kaj za mladino. Potek obre­ dov je bolj ali manj vedno isti, ni toč­ ke, da bi lahko rekli »U, to je pa kul stvar, zaradi tega bom pa zdaj redno prišla!«. Manjkajoča raznolikost je glavni razlog, da ne grem vsako nede­ ljo k maši.

Olga Krušic: Cerkev zame ni dom, če pa pomislim na domovino, povežem to s Cerkvijo. Odkar se spominjam, je domača fara del mojega življenja. Ne skrivam, da sem verna, opažam pa, da mladim ni lahko priznati, da so verni in aktivni v katerikoli funkciji v Cerk­ vi. Če redno obiskuješ svete maše, to ni »kul«, ni sprejeto.

Ana Smrtnik: Za celo družino velja: Brez sv. maše ni nedelje. Najprej gre­ mo v cerkev, nato imamo skupno ko­ silo, to je naš »ritual«. Tu sem odra­ ščala, tu se počutim sprejeta. Starši so me vzgojili pod geslom: Vera in je­ zik sta vse.

Daniel Trampusch: Zame je Cerkev del vaškega življenja, odkrito moram povedati, da ne grem vsako nedeljo k maši. Ko se sam odločim (!), da grem k maši, uživam molitev in pesem v slovenščini, tam se počutim dobro.

Kaj vas najbolj moti? Kaj mora Cerkev spremeniti, da bi bila bolj atraktivna za mlade?

Ana Smrtnik: Cerkev mora postati bolj odprta, mlade je treba bolj vples­

ti, moramo imeti možnost soodloča­ nja. Družba v 21. stoletju se je spre­ menila, vse je postalo samoumevno, pod tem razvojem trpita zahvala in molitev. Moti me, da npr. ločeni ljud­ je ne dobijo obhajila. Cerkev mora odložiti starinske stebre, mora biti odprta in zgled vsem ljudem.

Matej Klepić: Ni treba nujno spre­ meniti vsega, a vendar se mora prila­ goditi. Svet se stalno spreminja, čas teče, a zdi se mi, da Cerkev zaostaja.

Manjka inovativnosti! Drugo preosta­ ja človeku samemu.

Daniel Trampusch: Cerkev je sta­ romodna. Manjka odprtost, noče se spoprijazniti z novimi načini življe­ nja. Če se ljubita dva moška, ali dve ženski, zakaj ne bi smela imeti iste pravice živeti njuno ljubezen? Glavna ovira so zastarele vsebine, dostikrat so nedeljske pridige, kot če bi prišle iz zaprašene zgodovinske knjige.

Magdalena Piko: Geslo pridiga.

Ko sem bila za praznik vseh sve­ tih pri maši v domači cerkvi, je žup­ nik v svoji pridigi omenil računal­ niško igro, ki jo zelo veliko mladih pozna (vsi). Prvič sem doživela, da se je mladina po maši pogovarjala in in­ tenzivno diskutirala o pridigi.

Timna Katz: Vse se spreminja, Cerkev pogostokrat poudarja negativne stva­ ri in preveč prepoveduje. Vsak človek je, kakršen je! Osebno mi manjkajo pesmi za mlade in »skupnost« – po­ vezava med starejšimi in mladino.

Anja Smolnik: Nekatere fare se pri­ zadevno potrudijo, da privabijo mla­ dino v cerkev. Čudovite so maše,

Zadaj z leve: Olga Krušic, Timna Katz, Anja Smolnik, Daniel Trampusch, Rafael Mistelbauer, Spredaj z leve: Matej Klepić, Magdalena Piko in Ana Smrtnik.

D O P O L N I S TAV E K pri katerih mladi aktivno sodeluje­ jo, maše, ki jih mladina »prostovolj­ no« in rada obiskuje. Molitev v pove­ zavi s srečanji in družbo, mislim, da je to recept, ki deluje. Ponudbe obsta­ jajo, fare nas ne informirajo dovolj.

Ljud­je se razburjajo, da mladi ne ho­ dijo v cerkev, naredijo pa nič. To me res jezi.

Matej Klepić: Prej so na kmetijah na podeželju molili, da bo dobro vreme za žetev, danes ne moliš k Bogu, da boš dobil službo. Človek dobi vsako informacijo v najkrajšem času, Boga smo dali na stranski tir. Samo če ni več druge možnosti, če nam ne pre­ ostane nič drugega, ga prosimo za po­ moč in podporo. Vsepovsod imamo mogočne cerkve, žalostno je, da so prazne.

Olga Krušic: Prihajam iz aktivne fare, župnik in cela vrsta ljudi polni ener­ gije skrbijo, da ne zmanjkuje projek­ tov in akciji, ki se jih lahko vsak ude­ leži. Sicer imam veliko prijateljic, ki nimajo stika do domačih far. Mislim,

da je nekaj far na pravi poti, spozna­ jo potencial mladine in se zavedajo, kako je pomembno, da so, kako je po­ membno delo z mladino, veliko jih na žalost spi! Internet – mlade zanimajo druge teme.

Timna Katz: IniciativAngola je zame odličen primer, da gre dobro poveza­ ti Cerkev in mladino! Zelo sem moti­ virana, samo v fari je težko uresničiti želje in ideje.

Daniel Trampusch: Klasičen primer zame: Cerkev v domačem kraju je zbi­ rala denar za klopi. Veliko energije so vložili v to tematiko, tema je prevla­ dovala za »mesece«. Ne razumem, za­ kaj energije in denarja ne vložijo v delo z mladino, ali za revne in ljudi, ki nujno potrebujejo pomoč. Sicer ima­ mo zdaj lepe klopi, mladih ljudi pa vseeno ni pri mašah. Ko pride mlad človek v cerkev, bi moral župnik reči: Lepo, da si prišel in skupno z nami zmolil! Župniki živijo bolj s tistimi, ki redno hodijo v cerkev, manj z mladi­ mi, ki bi lahko sporočilo nesli v svet!

Cerkev je zame …

Matej: dom.

Ana: fajn kraj.

Magdalena: zame ni stavba, ampak, da doma molim.

Olga: navada.

Timna: kraj milosti.

Anja: globoko razmišljanje.

Daniel: radodarnost.

V nedeljo zjutraj je cerkev prazna, ker ...

Matej: ni atraktivna.

Ana: je prezgodaj.

Magdalena: mladino ne zanima.

Olga: je vedno isto.

Timna: ni odprta.

Anja: se ponavlja.

Daniel: hočemo spati.

Bog je …

Matej: vsemogočen.

Ana: oče.

Magdalena: oče nas vseh.

Olga: pomoč.

Timna: oseba, ki ji lahko zaupaš.

Anja: prijatelj.

Daniel: to, kar iz njega naredimo.

BOŽIČNA PRILOGA

XIV

9

P

ortret

»Pisatelj?

Valentin Hauser

o melodijah preteklosti, okusu domačnosti in knji­ gah proti pozabljanju. V sedmih letih je napisal štiri knjige. Dve govorita o naj­ bližji okolici, v dveh sta v središču dve popolnoma drugačni osebnosti, doma v okolici Grebinja.

VINCENC GOTTHARDT

A

rhivi so lahko drugačni. Prav nič zaprašeni. Nič več skriti za vrati. Da v teh drugačnih arhi­ vih ni treba odpirati vrat, ampak so ta vrata strani v knjigah, za to je poskr­ bel Valentin Hauser iz Grebinja, prej do svojega 25. leta doma v gorski va­ sici Krčanje na 1056 metrih nadmor­ ske višine. O tej vasi je napisal knji­ go, v kateri je zapisal zgodovino z zgodbami, ki so mu jih pripovedova­ li domačini in jih povezal z zapisi in najdbami zanimivih dokumentov v različnih arhivih. Nastal je bogat lek­ sikon kraja, ki pripoveduje o več ge­ neracijah in o dogodkih, ki s to knjigo ne bodo šli v pozabo tudi v prihod­ njih generacijah.

Med Francijo in Krčanjami

Tu so dolge vožnje z vlakom po Fran­ ciji. Prav tako je tu poštarica za vo­ galom ulice, ki ne more več nosi­ ti težkih paketov. Tam spet mračen prostor v gostilni, spomin na kakšen dogodek, dolgo poslušanje, učitelji­ ca v vaški šoli, pik čebele v nogo, sli­ kar na obrobju mesta in vmes vedno deklica, ki obira sadje, skrito v kroš­ njah dreves. »Die Obstdiebin« je na­ slov knjige, ki jo je napisal svetov­ no znani pisatelj Peter Handke, ki vse svoje življenje nosi s seboj slovensko

10

XIV

BOŽIČNA PRILOGA

Peter Handke je Valentinu Hauserju rekel naslednje: »Napiši, drugače naslednja generacija ne bo več mogla verjeti, kako je bilo nekdaj.«

knjigo o sadjarstvu. Za to knjigo nima slovenskega naslova. Našel pa ga je za knjigo Valentina Hauserja o Krča­ njah. »Greutschach« je naslov knji­ ge in v njej je dve strani dolg uvod

Petra Handkeja. V tem uvodu nava­ ja tudi »že skoraj pozabljeno sloven­ sko ime vasi«. »Krčanje« je zapisal Peter Handke. V uvodu pa je zapisal tudi, da takšnih variant in podrob­ nosti o kaki vasi »še nikdar v nobeni knjigi o nobeni gorski vasi ni bilo mo­ goče tako brati«. Taki trenutki in take podrobnosti krčijo ali udarjajo pre­ seke in steze v univerzalnost. »Ne­ kaj za vedno pozabljenega vstaja pred očmi,« pravi še Handke v uvodu v to knjigo.

Avtor Valentin Hauser se krat­ ko poda iz svoje vasi in svoje knji­ ge v svet. Ta svet je tudi svet Pet­ ra Handkeja. Pri branju knjige »Die ­Obstdiebin« ima Valentin Hauser mestoma občutek, kot bi bil sam zra­ ven. To so trenutki in podrobnosti, ki jih prepozna. Včasih je v tem kak tre­ nutek, ki mu je znan tudi od doma iz zgodb, ki jih je doživljal ali slišal v okolici Krčanj in Grebinja.

Včasih Valentin Hauser reče Petru Handkeju tudi stavek: »Ti pišeš pre­ več komplicirano. Pri tvojih dolgih stavkih moram tam, kjer je kaka veji­ ca, napraviti piko. Potem lahko nada­ ljujem z branjem.« Pa tudi to se lahko zgodi na vožnji iz Grebinja v Gra­ dec, da Peter Handke vpraša Valen­ tina Hauserja, kakšno knjigo da to­ krat piše. In ko mu ta razloži, da piše knjigo o Krčanjah in mu pripovedu­ je o zgodbah v knjigi, ga Handke, ko je postal zelo tih, čez nekaj časa vpra­ ša: »Ti smem napisati kaki dve strani dolg uvodnik?« In ga je napisal. Na­ tančneje si je ogledal tudi kraj. Zelo natančno. Odkril je tu kakšno sli­ ko, tam nekaj spraskanega na steni, tam en poseben kamen, kakšen napis.

Včasih tudi koga, ki govori slovensko, vpraša: »Ste koroška Slovenka? Go­ vorite doma z vnuki slovensko?« Naj­ brž je Handke za ta trenutek zapisal in zarisal sliko in nekaj besed v svo­ jo beležko.

Prijateljstvo, ki prihaja od srca

Več risb in stavkov je najbrž zarisa­ nih in zapisanih o Valentinu Hauser­ ju. Valentin Hauser pravi, da njega in Petra Handkeja povezuje dolgoletno prijateljstvo, »in sicer prijateljstvo, ki prihaja od srca«. Najdragocenejše bi dal za svojega prijatelja, pravi. Tudi zadnjo srajco? Da, o tem ni le prepri­ čan, to ve. Najdragocenejšo mu je dal.

Sešito z mnogimi pisanimi nitmi. Ne­ kega jutra mu jo je Peter Handke po stopnicah prinesel v kuhinjo.

Da je začel Valentin Hauser pisati knjige, je kriv Peter Handke. »On me je spodbujal,« pravi. »Vedno mi je go­ voril: Napiši, drugače naslednja ge­

neracija ne bo več mogla verjeti, kako je bilo nekdaj.« Knjige je začel pisa­ ti, ko se je upokojil. Najprej je mislil napisati kaj kratkega o šoli, trgovi­ ni, gostilni doma in morda kaj o dru­ žini. Nastalo je obsežno delo, kate­ rega pripoved je zgodba vasi vse tja v čas, ki mu pravimo, da je to bil ta­ krat drug svet. Hauser je pisal knjigo dve leti, včasih tudi ponoči, marsika­ tero beležko je zapisal v svoj mobilni telefon. Včasih ga je spremljala samo ena beseda, zapisana v kakem arhivu, iz katere je nato nastala daljša zgod­ ba v knjigi.

Valentin Hauser je odraščal v gostilni Hauser, p. d. Rojak, na Krčanjah.

Tam se mu je v srce zapisala tudi slovenska beseda. V gostilni je slišal slovenske besede in slišal je slovenske pesmi. V gostilni je delal takratni župan gonjo proti slovenskemu pouku v šoli. Od starega očeta je slišal tudi nekaj slovenskih kletvic in »tako je ta jezik v srcu«. Med knjigami doma ima tudi star slovensko-nemški slovar.

Za pravi okus se je šolal pri mami, ko ji je gledal čez ramo v posode na štedilniku.

Del zgodovine Krčanj je avtor sam, ko se spominja svojega ljudskošolske­ ga učitelja Mirka Srienca. »Bil je naj­ boljši učitelj, učil nas je za življenje.« Ker je bil Srienc tudi čebelar, mu je med poukom ušel roj čebel. Takrat je rekel Valentinu Hauserju: »Pojdi do­ mov, reci očetu, naj naredi panj in se vrni.« Koliko čebeljih pikov je preži­ vel, ni rekel. Roj je nesel domov. Ob spominu na čebelje pike mu je osta­ la tudi pridnost, ki se je je od njih na­ učil. Od leta 2011 dalje je napisal štiri knjige. Prva je arhiv življenja v gor­ ski vasi na Krčanjah pod Svinško pla­ nino (Greutschach. Ein Bergdorf er­zählt), druga opisuje življenje Wal­ terja Puschla (Jahresringe – das Le­ ben des Walter Puschl), v središču tretje je kulturno-zgodovinsko popo­ tovanje po Svinški planini (Die Sau­ alpe – Eine beschauliche Wande­ rung durch Kultur und Geschichte), posebna pa je zadnja knjiga, ki govo­ ri o devetih umorih Franza P. v okoli­

ci Grebinja in je vzbudil pozornost po vsej Avstriji (Die Bluttaten von Franz P.). Knjiga je izšla pri Mohorjevi za­ ložbi, bila po desetih dneh razproda­ na in ponovno v tisku.

Dopoldne, ob 8.30.

Peter Handke kliče Valentina Hauserja, dan za tem, ko je izšla knjiga o Franzu P. Nenavaden čas je to za Handkeja. Pred 11. uro navadno ni mogoč pogovor z njim. Ponoči se je Handke spomnil, da je kot 24-let­ ni o tem pisal v eni izmed svojih knjig. Nekaj mesecev za tem sedi s Hauserjem za mizo v Grebinju in bere iz svojega teksta in ugotavljal: »Tako se ne sme pisati, ampak takrat sem provociral, bil sem star 24 let.

Tri četrt strani samo en stavek, to nikakor ne gre …« Hauser je za svojo knjigo o umorih Franza P. spraševal 120 prič časa »in nekateri so imeli solze v očeh, tako grozno je to bilo takrat«. Neverjetno je tudi dejstvo, da je bilo osum­ljenih 48 poljskih prisilnih delavcev. Če ne bi našli morilca Franza P., bi bili vsi delavci umorjeni.

Valentin Hauser je imel ustvarjal­ no življenje tudi pred upokojitvijo, ko je stopilo v središče pisanje knjig za ohranjanje spomina. Bil je sklada­ telj in vodja legendarnega ansambla Griffner Buam. Takrat je bilo v sredi­ šču skladanje novih melodij. In v čem so razlike pri občutku, imeti pred se­ boj novo skladbo ali pa knjigo? Va­ lentin Hauser: »Ko sem komponiral, sem bil mlad fant. To ni bilo kaj po­ sebnega. Seveda sem se veselil kon­ čane skladbe, vendar je to bilo le ne­ kaj drugega, kot držati novo knjigo v rokah. To je posebna ganjenost, kaj­ ti v knjigo si neizmerno več vložil kot v novo melodijo. Najbolj me vedno prevzame predstavitev knjige. Zdaj je knjiga odrasla in začne živeti svoje življenje.« Valentin Hauser pravi, da je strasten pisec, toda »Ne, za pisa­ telja se ne bi označil – raje kot pode­ želskega poeta«. In še nekaj: »Treba je napisati tako, kot je: brez olepšava­ nja, pretiravanja in dodajanja«.

BOŽIČNA PRILOGA

XIV

11

p r i l o g a mohorjeve družbe celovec

Uredn ik: Karl Hren

pismo predsednika

Mohorjeve

družbe

Drage mohorjanke, dragi mohorjani!

P

o svoji izvolitvi na predsedniško mesto pred štirimi leti sem se z negotovostjo lotil odgovorne naloge, zavedajoč se, da le težko stopam v čevlje svojih velikih predhodnikov. Toda s podporo dobrih di­ rektorjev dr. Karla Hrena in Francija Ke­ liha, vnetih sodelavcev, zanesljivih od­ bornikov upravnega in nadzornega odbora in ob dobrih nasvetih dolgolet­ nih mohorjanov, to častno nalogo vršim z veseljem in odgovornostjo in jo poj­ mujem kot delo za narodov blagor. Ve­ seli me, da direktorja dobro kljubuje­ ta izzivom časa in kompetentno vodita Mohorjevo družbo ter skladno krmarita na njenem krovu. Mohorjeva družba plu­ je, kljub naglo spreminjajočim se časom in vedno novim izzivom, v mirnih vodah, kar ne pomeni, da se lahko usedemo v naslanjač brezbrižnosti.

Poseben izziv je delovanje tiskarne, saj je pa­ noga pod velikim pritiskom in je šlo v stečaj že mnogo tiskarn. Naša tiskarna deluje pozitivno in po ma­ lem se bomo morali posloviti od »duše tiskarne« Milana Blažeja, ki jo je desetletja vodil z veliko vnemo in priza­ devnostjo. Knjigarna se po preureditvi prostorov in za­ radi knjižnega in kulturnega centra pozitivno razvija.

Direktorja skrbita za preglednost poslov in odbornike in­ formirata o konkretnih problemih in izzivih, ki jih posku­ šamo reševati skupno. Tudi poslovni rezultati za leto 2018 so razveseljivi.

Po smrti naše dolgoletne odbornice in podpredsedni­ ce Ani Reichmann nam je uspelo za odbor pridobiti vod­ ja spomeniškega varstva za Koroško Gorazda Živkoviča.

Na občnem zboru smo ga soglasno sprejeli kot novega od­ bornika. Veseli me, da vidi delo v odboru Mohorjeve kot odlikovanje za svoje vsestransko poslanstvo in delo. Obč­ ni zbor v četrtek, 6. decembra 2018, v Tinjah je ob poroči­ lih ravnateljev, nadzornega odbora in predstavitvi bilanc zad­njega leta ponovno pokazal pozitivno delovanje in raz­voj Mohorjeve družbe, ki ostaja vedno tesno povezana s sestrama v Celju in Gorici.

Tako je bilo 3. maja v Celovcu srečanje predstavnikov vseh treh Mohorjevih družb iz Gorice, Celja in Celovca.

Na srečanju smo govorili o težavah in izzivih posameznih vej iste Slomškove Mohorjeve kakor tudi o mogočem in nujnem sodelovanju na raznih področjih. Pot nas je tudi vodila po slovenskih sledovih Celovca, kjer smo odkrivali mnogo v preteklosti zamolčanih znamenitosti in spomin­ skih obeležij.

Vezi med direktorjema, člani upravnega in nadzorne­ ga odbora ter sodelavci so se krepile na pohodu na Mla­ ko pri Podnarju, s pogovori ob raznih srečanjih in na red­ nih sestankih, s pogovori z vodji posameznih oddelkov kakor tudi pri posvetih na sejah odborov. Tudi vsakoletno

12

XIV

BOŽIČNA PRILOGA

adventno srečanje in predbožično omizje prispe­ vata svoj delež k dobremu ozračju in konstruk­ tivnemu sodelovanju vseh v dobro Mohorje­ ve družbe. Pomemben je tudi vsakoletni izlet poverjenikov kot majhen »Bog lonaj« za raz­ pečavanje knjig. Leto smo obiskali Mariji­ no svetišče na Brezjah, kjer smo obhajali sv. mašo in se nato odpravili na Avseniko­ vo domačijo v Begunjah, kjer smo se teles­ no okrepčali in si ogledali muzej.

Adventni in božični čas sta za nas vse zelo dobrodošla priložnost, da znova str­ nemo mrežo hvaležne povezanosti med vsemi mohorjani doma in po svetu. Števil­ ni se med letom posvečamo svojemu po­ klicnemu, kulturnemu in verskemu delu, ko ohranjamo narodno bit po Slomškovem ges­ lu: »Sveta vera vam bodi luč, materina beseda pa ključ do zveličavne narodove omike.« Ob pogledu na iztekajoče se leto se ob vseh uspehih in dosežkih zahvaljujem direktorjema dr.

Karlu Hrenu in Franciju Kelihu, vsem članom uprav­ nega in nadzornega odbora ter vodjem posameznih od­ delkov. Hvala sodelavkam in sodelavcem, učiteljicam in učiteljem, poverjenikom po vsem Koroškem, v zamejstvu in zdomstvu, udom in vsem prijateljem Mohorjeve druž­ be.

K

dor ne skrbi za nikogar, ostaja sam. Kdor pa živi za druge, ima mnogo prijateljev. Mohorjeva druž­ ba je od svojega nastanka živela in delovala nese­ bično za slovenski narod in njegovo rast. Zato ima tudi mnogo prijateljev v Celovcu samem, na Koroškem, v Avs­ triji, v Sloveniji, prek vseh meja, po vsem svetu, kjerko­ li živijo Slovenci. Naj še naprej živi in se razvija ter daje prave odgovore na izzive današnjega časa. Kljubuje naj vsem nasprotnim vetrovom in problemom, ki se pojavlja­ jo. Ob božiču in prestopu v novo leto 2019 se še bolj zave­ damo, da brez sreče in Božjega blagoslova ne zmoremo vsega, še najmanj pa služiti narodu tako, kakor je potreb­ no. BESEDA, ki je meso postala, naj se zrcali v vseh na­ ših besedah in dejanjih ter naj povezuje vse rojake v eno družino, kjer naj ne veljajo ljubosumnost in zavist nad uspehom bližnjega in ne tekmovanje za politični drobiž, temveč sloga, poštenost in dobrohotno medsebojno razu­ mevanje.

V imenu upravnega in nadzornega odbora želim vsem doživet advent in blagoslovljene božične praz­nike v zavesti, da je BOG VEDNO Z NAMI. Priprošnja bl. Antona Martina Slomška pa naj nas vedno spremlja in podpira. dekan Ivan Olip, predsednik Mohorjeve družbe v Celovcu

p r i l o g a mohorjeve družbe celovec

Mohorjeva

p r i p r av i l a

G ab i FRA NK

ljudska šola

Kulturne in verske vrednote skozi leto Mohorjeva ljudska šola vabi na naslednji dan odprtih vrat, ki bo 1. februarja 2019. Trenutno so v središču tudi dobrodelne akcije in priprave na božič.

Dan odprtih vrat na Mo­ horjevi ljudski šoli pote­ ka povsem normalno. Uči­ teljski tim si prizadeva, da bodočim učencem prika­ že šolski vsakdan, kakor poteka v realnosti. Razre­ di imajo odprta vrata, star­ ši si lahko s svojimi otro­ ki ogledajo pouk in seveda učitelji v pouk vključi­ jo mlade obiskovalce. Po­ membno je, da se starši de­ jansko lahko prepričajo o pouku. Za pogovore so na voljo tudi starši otrok, ki trenutno obiskujejo šolo.

Tako lahko iz prve roke dobijo informacije in se prepričajo, da tudi nemško govoreči otroci v četrtem razredu z lahkoto sledijo slovenskemu pouku.

Mohorjeva ljudska šola bo konec šolskega leta z veliko slovesnostjo zače­ la obhajati 30-letnico ob­ stoja. Učiteljski tim z rav­ nateljico Tatjano Tolmaier že pripravlja program, tre­ nutno pa se v šoli posveča­ jo božičnim praznikom in dobrodelnim akcijam.

Od pletenja adventnih vencev, do svitne s skup­ nim zajtrkom, božičnice in pevskih nastopov sega­ jo dejavnosti. Prav nastop v domu ostarelih v Hiši Marta čaka mlade učence, tako utrjujejo že nekajlet­ no sodelovanje s stanoval­

ci. Od vsega začetka šolski zbor sodeluje pri Koncertu za Angolo. Tudi na Dunaj v opero se bodo peljali na Čarobno piščal. Tečaj prve pomoči za vsakega učenca je na sporedu, kakor tudi tedenska »zdrava malica«.

Skupaj z varstvom Mo­ horjeve si šola prizadeva za zdravo življenje. Tako imajo po letu porazdeljene tudi številne športne de­ lavnice. Pomembno je, da se otroci čim prej naučijo plavanja in smučanja. Četrti razred je med poukom razmišljal o svoji šoli. Vsi so napisali, da se v šoli počutijo dobro, da so učitelji prijazni, da so našli veliko prijateljev in se dob­ro razumejo.

Somaya: Zelo dobro znam računati, brati in pisati. Imam veliko prijateljic in sedaj se učimo za slovensko šolsko nalogo.

Mia: V šoli se veliko učimo, plešem zelo dobro in petje mi je zelo všeč.

Adrijan: Najbolj všeč mi je telovadba. V razredu se počutim dobro.

Christina: Učimo se veliko, všeč mi je telovadba.

Sergej: Ko sem se preselil iz Slovenije v Avstrijo, mi je bilo zelo hudo, ampak sem se hitro navadil. V odmoru se radi lovimo in skrivamo na vrtu.

Manuel: Dobro že znam ednino, dvojino in množino. V razredu se dobro počutim.

Noah: Zelo rad imam ročno delo, najraje pa računam.

Matthis: Najbolj všeč mi je telovadna ura.

Evelin: V razredu se počutim srečno in veselo. Veliko sem se naučila.

Francesco: Računamo in pišemo. Rad se igram s prijatelji.

Paula: Trenutno se učim za nastop. Zelo dobro znam klepetati in pisati.

Ella: Najbolj všeč mi je, ko se konča šola. S prijateljicami se dobro razumemo.

Vprašali smo tudi tri nekda­ nje učence o njihovem mne­ nju o šoli: Noah, 12: Zelo koristno je, če znaš dva jezika. Več izveš o deželi. Mi smo imeli partnersko šolo v Rušah. Veliko smo hodili na slovenske gledališke igre.

Pa še zdaj hodim v Slovensko glasbeno šolo.

Jonas, 12: Zame je bila šola pomembna, ker sem se veliko naučil. Dva jezika sta pomembna, sploh slovenščina pri nas, da na Koroškem ne bo izginila. In zdaj se tudi hitreje učim drugih jezikov.

V Mohorjevi sem hodil tudi v Slovensko glasbeno šolo in zato tudi dobro igram kitaro.

Paul, 11: Najbolj všeč mi je bila »zdrava malica«. Vsak teden je kdo od učencev prinesel zdravo malico za cel razred.

Moji sošolci so bili prijazni in učitelji tudi. Po šoli sem rad šel v varstvo. Včasih to zelo pogrešam. Všeč so mi bile tudi slovenske maše. Rad sem še zdaj ministrant v Slovenskem pastoralnem centru. Šolo lahko samo priporočam!

BOŽIČNA PRILOGA

XIV

13

božična voščila naših podpornikov

SODALITAS Katoliški dom prosvete v Tinjah Propsteiweg/Proštijska pot 1 A-9121 Tainach/Tinje tel: 04239/2642 office@sodalitas.at www.sodalitas.at

Bog je postal človek, da bi ga sprejeli v sočloveku!

Vsem tečajnikom, dobrotnicam in dobrot­nikom ter prijateljem Doma v Tinjah želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto K ato l i š k i d o m p r o s v e t e s s o d e l av k a m i i n s o d e l avc i

14

XIV

BOŽIČNA PRILOGA

plačani oglasi

BOŽIČNA PRILOGA

XIV

15

Božična nagradna križanka K

o boste križanko rešili, najdete na rume­ nih poljih naše geslo. Rešitev križanke poš­ljite najkasneje do ponedeljka, 14. janu­ arja 2019, na uredništvo Nedelje (»Nagrad­ na križanka«), Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt/Celovec.

E-mail: redakcija@nedelja.at.

1. Pet zgoščenk pravljic v koroških narečjih. Poklonila jih je Krščanska kulturna zveza 2. Tri knjige Mladi v slovenskem zamejstvu (Avstrija, Italija, Hrvaška in Madžarska).

Poklonil jih je Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik 3. Ikona Poklonila jo je Mohorjeva knjigarna v Celovcu 4. Velika knjiga ljudskih pesmi z Zilje.

Iz zapuščine Lajka Milisavljeviča 5. Knjiga: Pavle Kernjak 6. Mihec in Maja: Zgoščenka, DVD in knjiga 7. Umetniško izdelan križec 8. Leseni podstavek s svečko 9. Velika torba 10. Torbica za šest steklenic 11. -17. Zgoščenke (Tiha zemlja, Eno pesem hočmo peti, Lenčka Kupper: Pojmo s ptički, Lenčka Kupper: Enkrat je bil en škrat, Lenčka Kupper: Zvezdni utrinki) 18. -23. Knjige (Vinko Poljanec, Erik Prunč: Urban Jarnik, Breda Varl: Igrajmo se z lutkami, Mira Blažej: Pesmi, Jože Ropitz: Pojmo novo pesem, Mimi Urbanc: Kulturne pokrajine v Sloveniji)

Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dobitnike naslednjih nagrad:

geslo Stota obletnica

Federer, Nadal ali Ðokovič

Biblijska oseba (iz črk: NONA)

Prebivalci Sedma Loke grška črka

Prebivalec Nataša Tajske Urbančič

Slovenski pesnik in dramatik (r. 1933) Znak za enakost Bivša alpska smučarka Maze Anton Stres

Detajl iz ene njegovih slik sestavil:

SIMON BIZJAK

Majhen narod

Zanka, past za lov živali

Snov, ki povzroča alergijo

Avtomobilski šport (Loeb)

Nekdanja predsednica slov. vlade Kraj na Koroškem, nad Borov­ ljami Številka 3

Rimski hišni bog (iz črk: RAL) Slavnostno liturgično oblačilo Številčnica Predmet s čarovno močjo

Pesem Simona Gregorčiča Danska

Tkanina za igrače Prebivalec Prage Nem. filozof (Max)

Steklasta snov za prevleko emajl

Igor Šterk Gr. mesto v Epiru

Posoda za kopanje, banja Cigan

Ljubezenski pesnik Pas pri kimonu

Sin, sinko Balonar Šorn

Led, voda, ?

Glasbena uspešnica

Pisatelj Pamuk Lidija Osterc

Alojz Rebula Smerkokaz Mesto v Mesto v Galileji zahodni (Kristusov Romuniji čudež)

Izurjenost, izkušenost Tantal

Padec Kravji pastir

Sociolog Močnik Dobitek pri tomboli

Igralec Živoji­novič Slog

Izraelska luka (iz rk: ATLE)

Delo podložnikov ? in Izolda

Stražnik Ibsenova drama

Jože Možina Pravo Hiter tek

Ukrajinski pesnik (Maksim) Nravi

Fr. knjiž.

Cocteau Čuvaj na prireditvi

Izdelovalec tort Levi pritok Savinje

Športnik Majhna v »kraljici ruta, športov« rutica

Tine Urnaut Slavilna pesem Enota za el. napetost ž, ?, ?, u Nasprotje glave pri žuželkah

Oče

Prebivalka Armenski Celja skladatelj Hačaturjan

Mesto na J. Švedskem Učitelj vožnje

Kravji »proizvod«

Alojz Gradnik Športni rekvizit Iztoka Čopa Svetla, krhka kovina (Sb)

Neimenovana oseba

Elza Budau Švicarsko mesto

Narod Učenec srednje šole

Telovadka Comaneci Siamska mačka

Pisateljica Peroci Am. politik Clinton

Mesto v zahodni Nigeriji

Duri, dveri

I M P R E S U M : BOŽIČNA PRILOG A cerkvenega časopisa Nedel ja. Lastnik in izdajatel j: Ordinariat krške škofije. Slovenski

dušnopastirski urad. Uredništvo Nedel je: Mateja Rihter (glavna urednica), Gabi Frank, Micka Opetnik in Vincenc Gotthardt.

Tel. (0463) 54 5 87 3510, e-mail:redakcija@nedel ja.at. Tisk: Mohorjeva Celovec. Kraj izhajanja: Celovec 2