Predznanstvena dela

?

junij

2020

PRILOGA

Na novi poti

Slovenska gimnazija, Dvojezična trgovska akademija in Višja šola za gospodarske poklice v Št. Petru IZBOR PREDZNANSTVENIH DEL gotthardt

A i d a G re g o rič, Ni na Ur a n , R o b i n Ma ck MENTORICA JOHANNA ISOP

DVOJEZIČNA TRGOVSKA AKADEMIJA

Sele – domovina mnogih društev

U V O D N I K MIHA VRBINC michael.vrbinc@bildung-ktn.gv.at

Raziskovanje izbrane teme v pisni obliki

Z

aključna pisna naloga je eden izmed treh stebrov zrelostnega in diplomskega izpita. Na gimnazijah pišejo predznanstveno nalogo, na poklicnoizobraževalnih višjih šolah pa diplomsko nalogo. Vsak del končnih izpitov – zaključna naloga, klavzure in ustni izpiti – je v sebi zaključena enota, ki ni povezana z drugima dvema deloma.

Priprave na zaključno nalogo se začenjajo v predzadnjem šolskem letu. Poiskati je treba temo, se dogovoriti z mentorico ali mentorjem, pripraviti osnutek in ga oddati v elektronski obliki na vseavstrijsko skupno spletno mesto. Ko se tema odobri, se začne delo: na gimnazijah obdeluje temo po en učenec oz. ena učenka, na poklicnoizobraževalnih šolah jo obdelujejo v skupinah kot projektno delo. Obsega naj teoretični del (npr. pregled sekundarne literature) in praktični del (preskus znanstvene metode, npr. anketo, vodeni intervju, preizkus, oblikovanje spletne strani). Glavni del oblikovanja naloge se dogaja v prvem semestru zadnjega šolskega leta, odda se ob semestru v tiskani in elektronski obliki.

Po pregledu oddane naloge sledita še četrturna prezentacija in diskusija in nato ocena.

Za letošnji zaključni letnik je bila zaradi koronakrize izdana posebna odredba o zaključnih izpitih. Upošteva od marca ve­ ljavne stroge higienske predpise, ki naj preprečujejo, da se zbira preveč ljudi na enem mestu. Zato so namesto ustnih izpitov določili praviloma prevzem letne ocene, pri zaključni pisni nalogi pa z odpovedjo prezentacijskega in diskusijskega dela poudarili težišče pisnega ukvarjanja z izbrano tematiko.

Zaključna pisna naloga predstavlja pripramladih vo na nadalj­ adovednost R nje raziskovalne, ju, delavniomačem kra sna dejav­ študijske, proDruštva v d ča nike, prosto jektne, delovne ca za glasbe ni problemi – pregled e žb naloge v letih po nost ali dru oz. diplomznanstvena d zrelostnem in re p za m te r. Ko boste rok in peste , ki so jih diplomskem izska dela je ši log am vseh na pitu. prebrali sezn a naših treh šolah, se ali n mladi napis tem. Hvala prepričali o o k h la e r menst o b MIHA VRBINC nateljema te lev ra in i ic lj strokovni nadzornik ravnate i so tudi entorjem, k Izobraževalna direkcija toricam in m li izbrali in posredoi šo za Koroško, pedagoški v prilogi tos na vsak g za objavo oddelek 3 – manjšinsko n j li neka alo a v ža radovedšolstvo ateri se izra s podporo Nedelje, v k na , podkrepl­ je nost mladih je. n ra Prijetno b ter ja rihni mate mentorjev. ed ca glavna ur 2

NEDELJA. PRILOGA

Gorska vas polna zakladov Dvojezična občina Sele leži na 948 metrih nadmorske višine, ima 601 prebivalcev, od katerih je približno­85 % koroških Slovencev. Je edina­občina na Koroškem s pretežno slovensko govorečim prebivalstvom.

P

o intervjujih in statistikah smo izve­ deli: Izzivi prihodnosti so ustvarjanje novih delovnih mest, vzdrževanje šole in vrtca, nove stavbe gasilskega doma Sele­ Cerkev, pa tudi infrastrukture. Globalizaci­ ja, izseljevanje in financiranje pomembnih projektov so glavni izzivi. 80 odstotkov pre­ bivalcev se vsak dan vozi na delo.

V drugem delu diplomske naloge so pred­ stavljena društva iz Sel s svojim vplivom na slovenski jezik in socialno kohezijo prebi­ valstva. Podrobneje sta predstavljena klub DSG-Sele/Zell in SPD Herman Velik.

DSG Sele Vseskozi so selski fantje pomagali pri pri­ pravi smučarskih tekem na Košuti. Ko so fantje spet šli na Košuto na tekmo in so »špricali« krščanski nauk, jih je šel iskat ka­ plan Ivan Matko. Ko so mu pripovedovali, kako radi bi tekmovali, jim je obljubil, da bo v prihodnje tudi selska mladina lahko sode­ lovala pri tekmovanjih. Tako je kaplan Ivan Matko leta 1960 ustanovil športno društvo, ki se je sprva imenovalo Škofijsko športno

Kališnikova domačija

društvo Koroška-Union krajevna skupina Sele­ Cerkev. Od leta 1965 se društvo imenuje DSG Sele/Zell. DSG Sele/Zell ima šest različnih sek­ cij: hokejsko, nogometno, nordijsko, smučarsko in namiznoteniško sekcijo ter kulturni odsek.

Združuje več ko 400 članov. Selskemu prebi­ valstvu ponujajo športni program, kjer se lahko udejstvuje prav vsak. Ohranjanje slovenskega je­ zika je za društvo zelo pomembno.

SPD Herman Velik 16. marca 1961 so se zbrali občani selskega Kota v gostilni Pri Žagi in ustanovili društvo SPD Košuta. Prvi predsednik je bil Franci Kropiv­ nik, podpredsednica Angela Mak, tajnik pa Ju­ rij Mak. 13. oktobra 1962 je bil prvi redni občni zbor. Predsednik je postal Jurij Mak, podpred­ sednik Franci Kropivnik in tajnik Herman Ve­ lik (do 1976).

Društvo je bilo 10. julija 1977 preimenovano po prerano umrlemu soustanovitelju in tajniku Hermanu Veliku v SPD Herman Velik.

Kmetija Kališnik V tretjem delu naloge je predstavljena uspešna družinska kmetija. Ekološka planinska kmeti­ ja Kališnik obsega 126 hektarjev, od tega je 110 hektarjev gozdnih in 16 hektarjev uporabnih po­ vršin. Podnebne spremembe, padajoče cene, vi­ soki stroški naložb, velikost kmetij zahtevajo stroškovno zavedno upravljanje in tesno sodelo­ vanje z drugimi kmeti v skupnosti. Gospodarski center Sele, ki ga je leta 1996 zgradilo združenje ISSK (Interesna skupnost selskih kmetov), zago­ tavlja nadaljnji obstoj skupnega trženja mesa. Na kmetiji Kališnik smo se pogovarjali s Tonijem in Danijelom Olipom.

Kališnikova kmetija je v svoji zgodovini doži­ vela veliko lepega, pa tudi zelo hude čase.

Nekaj citatov iz pogovorov Egon Wassner, sodelavec občine Sele. Na prvo vprašanje, kateri so vsakdanji izzivi, s katerimi se sooča občina Sele, je Egon Wassner odgovoril, da je največja težava, prisotna v občini, odselje­ vanje občanov in občank.

Občina Sele za prihodnost načrtuje nekaj stra­ tegij, s katerimi bi mladim nudila bolj atraktiv­ ne življenjske pogoje. Načrtovana so stanova­ nja, gradbene parcele in podobno. S tem hočejo

Stadion pod Košuto

mlajše ljudi obdržati v majhni občini. Drugo pod­ročje, ki bi se moralo izboljšati v občini, je kvaliteta življenja. Slednja je bistvenega pome­ na, če želijo mlade obdržati v domačem kraju, tudi tiste, ki študirajo na primer v Gradcu ali na Dunaju. Čeprav Koroška ponuja enake možnosti za iz­ obraževanje, tudi kar se tiče kakovosti študija, se večina odloči za študij na Dunaju ali v Gradcu.

Zanimivo je, zakaj se je Maria Sukalia odloči­ la za velemesto in ne za domačo Koroško. Odgo­ vorila je, da jo je mesto navdušilo in da uživa ob novih izzivih. Poleg tega pa je raznolikost študij­ skih programov na Dunaju veliko večja kot pa na Koroškem.

Maria Sukalia je ena izmed tistih, ki se hoče­ jo po študiju vrniti nazaj v domovino, in tako je odgovor jasen – na Dunaju noče ostati. A kljub temu se je odločila za izobraževanje v veleme­ stu, ker noče vsega življenja živeti na Koroškem, temveč bi rada okusila tudi življenje v velemestu in tako nabirala nove izkušnje. Na Dunaju študi­ rata tudi njeni sestri.

Na vprašanje, kaj je splošni namen društva, je Eda Velik (SPD Herman Velik) odgovorila: »De­ lovanje našega društva je namenjeno ohranitvi slovenščine ter vaški skupnosti in družabnosti.

Posebna naloga pa je v zadnjih letih biti povezo­ valni člen med prebivalci Kota in okolice, pred­ vsem za mladino, ki je razkropljena pa raznoraz­ nih šolah in se v času počitnic in pri vajah za pevsko skupino občasno srečuje in spoznava«.

Med tem analiziranjem prireditev se je po­ javilo vprašanje, na kakšen način se društvo fi­ nancira. Na to je odgovorila Paula Supan (SPD Herman Velik). »Naše društvo se financira s čla­ narino, z vstopnino na prireditvah in z letno podporo občine Sele. Večino stvari delamo sami, tako da si prihranimo mnogo denarja, ki bi ga si­ cer morali plačati za mentorje in podobno.« Letos je vse presenetila afera okoli Ibize in za­ nimivo je, če bi bilo tako dejanje tudi mogoče v majhnem društvu. »Absolutno ne. Zato se pre­ dobro poznamo in en sam ne bi mogel proda­ ti našega društva. Poleg tega imamo knjigovod­ stvo, kjer so zabeleženi vsi dohodki in izdatki.

Pred občnim zborom in seveda tudi vsak čas lah­ ko knjigovodstvo pregledajo tudi pregledniki ra­ čunov. Po želji pa si knjigovodstvo lahko seveda ogleda tudi vsak član društva.«

Aida Gregorič.

Stara sem 19 let in živim v Mali vasi pri Globasnici. V pros­ tem času rada obiskujem prijatelje in skupaj se radi družimo pri kulturnih prireditvah. Moj materni jezik je slovenščina.

Nina Uran.

Stara sem 19 let in živim na Bajdišah.

V prostem času se rada sprehajam po gorah, ker uživam lepe trenutke v naravi. Moj materni jezik je slovenščina in sem koroška Slovenka.

Robin Mack.

Star sem 19 let in živim v Selah.

Sem nogometaš pri domačem klubu DSG Sele-Zell. V prostem času preživljam čas s svojimi prijatelji. Sem zelo aktiven in športen človek in ne maram, če mi je dolgčas.

NEDELJA.PRILOGA

3

C h ri st i n a Mi k l a u SLOVENSKA GIMNAZIJA

MENTORICA MONIKA NOVAK-SABOTNIK

Coppla Kaša – Društvo gorskih kmetov doline Bele

Imeli so idejo ...

Odločitev za mojo temo zame ni bila težka, saj sem odraščala z delovanjem društva, sama veliko vem o društvu in se tudi z mamo, ki je bila ustanoviteljica, veliko pogovarjam.

Tako sem se odločila v svoji nalogi raziskovati, kako se je vse začelo, kakšna so področja delovanja, kje so težave, kaj je društvo v zadnjih triindvajsetih letih vse doseglo in kaj si društvo želi v prihodnosti. Poleg tega se posebej posvečam prazniku Copple Kaše. V sklopu te prireditve sem izvedla tudi anketo, ki jo analiziram v svojem delu.

E

vropska unija, njena stalna ši­ ritev, s tem povezani novi iz­ zivi in konkurenca za doma­ čega kmeta iz novih držav članic – to so bili [...] glavni povodi za ustano­ vitev Copple Kaše v Železni Kapli.« Dežela je v sklopu »Kärntner Kultur­ landschaftsprogramm« hotela kme­ tijstvo in gozdarstvo v Železni Kapli usmeriti v novo smer, v smer nepo­ sredne prodaje. Leta 1993 so se neka­ teri kmetje povezali. Imeli so idejo, da bi kmetje in kmetice skupaj v eni trgovini ali lokalu prodajali svoje iz­ delke vse leto in tudi bili zastopani na sejmih. Prav tako so želeli povezova­ nje na gozdarski ravni. Vedeli so, da bo težko za obstoj majhnih kmetij po pristopu Avstrije k EU. 25. 1. 1996 so kmetje in kmetice po­ tem imeli ustanovno sejo. 23 kmetij je pristopilo tega dne. Odbor je bil se­ stavljen iz treh žensk in treh moških.

Za predsednico so soglasno izvolili Elisabeth Miklau. Njen namestnik je bil Franc-Jožef Smrtnik.

Društvo danes šteje okoli 55 čla­ nov. To je več ko polovica kmetov Železne Kaple. Vsak od njih je tudi včlanjen v gozdarsko skupnost. Kme­ tov, ki prodajajo svoje domače izdel­ 4

NEDELJA.PRILOGA

ke, je vedno med osem in dvanajst.

Medsebojna pomoč zapisana z velikimi črkami Iniciativa zastopa predvsem intere­ se kmetov pri gospodarjenju in pri prodaji, organizira skupno korišče­ nje kmečkih in gozdarskih strojev.

Skup­no se predstavlja na sejmih, or­ ganizira izobraževalne tečaje in načr­ tuje razne skupne projekte. Z veliki­ mi črkami pa je pri njih zapisana tudi medsebojna pomoč.

V Železni Kapli je leta 2019 tri­ indvajsetič potekal praznik Copple Kaše na zadnjo soboto poletnih poči­ tnic. Prvi praznik so kmetje in kme­ tice organizirali leta 1997. Praznik naj bi bil spodbuda, da bi gostilničar­ ji tesneje kooperirali s kmeti in kme­ ticami. Odvijal se je na Glavnem trgu v Železni Kapli. Gostilničarji naj bi skuhali svoje jedi samo iz izdelkov kmetov Copple Kaše, žal pa se tega niso držali in tako so gostilničarji, ki so člani Copple Kaše, začeli to de­ lati sami. Po prvem prazniku se je praz­nik umaknil z Glavnega trga na »Gries­platz«, kjer je bolj mirno, ker ne leži ob glavni cesti.

Druga pobuda za tak praznik je

bila, da imajo vsi kmetje, ki doma producirajo izdelke, možnost, da to vsaj enkrat letno ponudijo večjemu krogu ljudi. V zadnjih letih je pri­ bližno osem kmetov Copple Kaše imelo stojnico in še 15 razstavljal­ cev iz ostale južne Koroške in Slove­ nije. Praznik je vedno tudi zaokro­ žen z glasbo. Že vsa leta Trio Pegrin ustvarja dobro ozračje.

Ponudba za obiskovalce pri praz­ niku Copple Kaše je zelo raznolika.

Imajo možnost za nakup regional­ nih izdelkov z visoko kvaliteto, dru­ žina Klančnik jim ponuja kulinariko, za otroke je poskrbljeno, zastopa­ na je obrt, pri srečolovu lahko zma­ gajo izdelke kmetov, lahko se posku­ sijo v lokostrelstvu in še veliko več.

Coppla Kaša ne želi tekmovati z dru­ gimi večjimi prireditvami, kot je na primer praznik Farant v Globasni­ ci ali »Gackern« v Št. Andražu. Želi­ jo ohraniti ta značilen kmečki značaj praznika. Razstavljalci lahko proda­ jajo samo svoje domače izdelke in ne smejo biti trgovci. Tudi baloni in po­ skočni gradovi niso postav­ljeni za otroke. Glasba ne uporablja ogro­ mnih ojačevalcev. Coppla Kaša ne želi, da ima ta praznik podobo kra­

Zgoraj: Današnji odbor: Predsednik je Robert Kauer, njegov namestnik je Dieter Klančnik. Tajnica je Elisabeth Miklau, njen namestnik je Gabriel Hribar. Blagajničarka je Franziska Lipusch, njen namestnik je Damian Kölich Levo: Praznik Copple Kaše 2018

foto: haderlap

Ime mi je Christina Miklau in stara sem 18 let. Prihajam iz Lepene, pri Železni Kapli, kjer sem odraščala na gorski ekološki-kmetiji Miklau. Z desetimi leti sem prišla v Mladinski dom in sem začela obiskovati ZG/ZRG za Slovence.

V prostem času rada potujem in se družim s prijatelji. Zelo radovedna sem in se zanimam za druge kulture, tako sem en semester šestega razreda preživela v ZDA, kjer sem obiskovala tudi highschool.

marskega sejma. Praznik privablja staro in mlado, saj ponuja prav po­ sebno ozračje. Vse je okrašeno s sta­ rimi orodji in domačimi rožami. Leta 2006 so ob vhodu sejma celo zgradili kašo iz lesa. Pri vstopu pa vsak obis­ kovalec prejme majhno broško.

V sklopu svoje predznanstvene na­ loge sem na prazniku Copple Kaše ­ 7. 9. 2019 opravila anketi za obisko­ valce in prodajalce in to v slovenščini in še v nemščini. Prišla sem do skle­ pa, da so obiskovalci, povečini iz Že­ lezne Kaple, prazniku zelo zvesti.

Stari so večinoma med 45 in 65 let.

Glavni motiv, zakaj obiskovalci pri­ dejo na praznik Copple Kaše, ni mo­ž­nost nakupovanja kmečkih izdelkov, temveč da se tu srečajo z znanci in prijatelji. Za mladino in mlade druži­ ne praznik ni preveč privlačen. Zani­ mivo je tudi to, da večina obiskoval­ cev sama izvira iz kmečke družine.

Da bi na praznik prišli mlajši ljudje in iz drugih regij, bi morala Coppla Kaša narediti več oglasov, predvsem na socialnih omrežjih, ker veliko lju­ di ve za praznik Copple Kaše samo iz ustne propagande. Jasno je, da je lokacija praznika Copple Kaše všeč obiskovalcem in prodajalcem. Glav­

ni moto in slavnostni govor, to si dru­ štvo vsako leto znova izmisli, ne za­ nima preveč ljudi. Nasploh pa je razvidno, da je ljudem praznik Cop­ ple Kaše všeč, in da več ko polovi­ ca nič ne bi spremenila. Prodajalci so zelo zvesti prazniku in radi pridejo, ker imajo velikokrat dober dobiček v primerjavi z drugimi sejmi. Taksa ni previsoka in vse je dobro organi­ zirano. Obiskovalci in prodajalci pa vedo dosti o društvu samem. Kar pa v družbi nima preveč odmeva, je to, da Coppla Kaša deluje tudi na kultur­ nem področju in organizira razstave in podobno.

Iskanje novih stebrov delovanja V teku let je dosti članov Copple Kaše nehalo z neposredno prodajo ali celo s kmetovanjem. Tudi v gozdar­ stvu je zelo težavno, ker je cena za les močno upadla v zadnjih letih. Zno­ traj društva ni več tega ozračja kot ob začetku, ko so še vsi hoteli sodelova­ ti z vsemi. Začetni interesi danes ne igrajo več vloge in zaradi tega se ne­ kateri člani ne počutijo več nagovor­ jeni. Zagnanost, da bi izdelali nove projekte, društvu manjka, ker so ob začetku za to še dobili podpore od

EU. Danes EU podpira samo še veli­ ke projekte z vrednostjo čez 500.000 evrov. Zato majhna društva, kot je Coppla Kaša, ne morejo več sodelo­ vati. Da bi postalo društvo za kme­ te in kmetice spet bolj privlačno, mo­ rajo najti nove stebre delovanja. Tudi informiranje potrošnikov o izdelkih in o posledicah izginjanja kmetov je zelo pomembno. Da bi regijo spet na­ redili bolj privlačno, morajo izdelati nove projekte ali pobrati stare in jih obnoviti.

Pomembna platforma V sklopu pisa­ nja sem prišla do zaključka, da je bilo društvo Coppla Kaša za kmete v Že­ lezni Kapli ob pristopu Avstrije k EU zelo pomembna platforma. Pomaga­ li so si, kako ravnati z novimi predpi­ si, izdelali so iznajdljive projekte itd.

Zdaj, 23 let po ustanovitvi, so društvo in tudi člani starejši. To se vidi obe­ nem znotraj odbora, pri obiskoval­ cih praznika Copple Kaše, kot tudi ob tem, da ne razvijajo več toliko novih projektov kot včasih. Društvu manj­ kajo mladi, angažirani ljudje, ki bi imeli ideje, kako celo društvo obnovi­ ti, da bi postalo spet atraktivno, tako za kmete kot tudi za potrošnike.

NEDELJA. PRILOGA

5

Ime mi je Barbara Volk.

Prihajam iz Slovenije in sem stara 19 let. Sedaj zaključujem Višjo šolo za gospodarske poklice v Št. Petru.

V ­prostem času kartam, igram košarko ali ping pong in rišem. Rada potujem, ko je le mogoče.

Sem Klara Klemenčič, stara sem 19 let in prihajam iz Slovenije. Zelo rada se kreativno izražam. V prostem času izdelujem voščilnice in oblikujem izdelke iz gline. Poleg oblikovanja rada poprimem za fotoaparat in fotografiram, kar ujame oko.

Doma narejena kamera obskura

Fotografija okoli 1955

K l ara K l em en č i č i n B a r b a r a Vo l k

VIŠJA ŠOLA ZA GOSPODARSKE POKLICE ŠT. PETER

Fotografirati pomeni, da Razvoj fotografije skozi stoletja – Gospodarski in Za temo naloge se dolgo časa nisva mogli odločiti.

Ker sva na šolskem izletu na Irsko v Dublin veliko skupaj slikali, sva se odločili, da svoje skupno zanimanje za fotografijo strneva v diplomsko nalogo.

K

lara Klemenčič je zelo ustvar­ jalna duša, ki se je odločila fo­ tografijo predstaviti umet­ niško. Pri tem ji je pomagalo njeno zanimanje za zgodovino, s katerim je lahko dobro zajela preteklost fotogra­ fije. Klara Klemenčič je doma odkrila nekaj starih slik, ki si jih je podrobne­ je ogledala in jih opisala. Primerjala je razne fotografske aparate in posku­ sila napraviti najenostavnejšo obliko kamere, kamero obskuro.

Gospodarsko plat fotografije je pred­ stavila Barbara Volk. Pogosto se ukvarja z računalnikom in aplikaci­ jami na njem. Z uporabo znanja ure­ 6

NEDELJA.PRILOGA

janja slik na photoshopu je naredi­ la lastno manipulirano sliko narave. S pomočjo internetnih virov ji je uspelo zajeti poklic fotografa in raziskati po­ vezavo gospodarstva in fotografije.

Z diplomsko nalogo sva se želeli pri­ bližati fotografiji in njenemu nastan­ ku, spoznati njene umetniške veje in njeno vpletenost v gospodarstvo. Pot fotografa nama je pomagal prikazati koroški fotograf Stefan Reichmann. »Fotografirati pomeni, da uskladiš glavo, oko in srce. Je življenjska pot.« To so besede »pionirja fotografije« Henrija Cartierja-Bressona. S svojim ustvarjanjem je poskrbel za razcvet novinarske fotografije. Bil je navdih mnogim sodobnejšim fotografskim umetnikom prav tako pa tudi nama med pisanjem diplomskega dela. Pri pregledovanju gradiva za najino delo so se nama porajala razna vpraša­ nja, npr. Kako se je fotografska opre­ ma skozi čas spreminjala in posta­ jala dostopnejša? Kakšno prisotnost imajo fotografije v vsakdanjem življe­ nju? Kako je mogoče s fotografijo za­ vesti nekoga, da verjame v nekaj, kar

ni res? Kako je razvoj fotografije vpli­ val na profesionalne fotografe? Kakš­ ne možnosti ima fotograf pri poslo­ vanju?

Fotografija kot dragocenost Od prve nepremične optične pripra­ ve, kamere obskure, ki fotografije ni mogla trajno ohraniti, je razvoj na­ predoval do visoko elektronskih na­ prav, ki so postale del človekovega vsakdana. Kamere so se z leti razisko­ vanja na polju optike in tehnologije razcvetele. Sprva je bila oprema okor­ na in težka, zato je načeloma niso premikali. Takrat je fotografija veljala za zelo dragoceno, zato so si jo lahko privoščili le premožnejši. Slike še da­ nes obujajo spomine, njihov nastanek pa je prednike nekoč stal več kot da­ nes. Fotografski postopki so s svojimi prelomnicami postajali vse dostop­ nejši, ne le ekonomsko, temveč tudi z razvojem fotografske opreme. S ta­ kimi napredki je fotografija tako do­ segla dobo, v kateri je vsakdo zmožen fotografirati, kar naredi fotografijo tako zanimivo. Seveda so se izboljša­

Fotografija iz Italije okoli 1942

Poskus manipulacije slike

MENTORJA DANIELA KULNIK IN HEMMA TILL

uskladiš glavo, oko in srce umetniški pogled skozi kamerino lečo li fotoaparati in druge naprave, ki pri­ pomorejo h kakovosti slike, še vedno pa se slika z enakim namenom: želja po shranjevanju spominov, informi­ ranju in izražanju. Fotografije imajo razna sporočila iz vsesplošnih moti­ vov. Kjer besede ne zadoščajo, lah­ ko slika prenese sporočilo mnogo bolj direktno. Vojnih grozot ali pre­ teklih naravnih katastrof si brez fo­ tografskih dokazov ne bi mogli tako natančno predstavljati brez slikov­ ne dokumentacije. Fotografija lah­ ko zajema vse, srečne ali žalostne tre­ nutke, zavedna ali nezavedna dejanja modelov in vsakdanjih ljudi. Cilji raz­ ličnih fotografov prinašajo različne rezultate in v ljudeh vzbujajo mešane reakcije in občutja.

V besedilu sva predstavili nekaj fo­ tografov in njihovih kreacij. Področje fotografije je obširno in bogato z no­ vostmi. Mnogo umetnikov se je uve­ ljavilo s fotografijo. Fotograf lahko postane vsak z bujno domišljijo in ne­ kaj znanja o fotoaparatih. Gospodar­ sko mora fotograf za boljše poslova­ nje razumeti vse možnosti, ki mu jih

trg ponuja, ter jih čim bolj efektivno izkoristiti. Upoštevati mora potrebe trga in se prilagajati novostim. Pred­ vsem pa mora svojo kreativnost po­ kazati na domiseln način.

V praktičnem delu poskus napra­ viti kamero obskura prikazuje mož­ nost za vsakega, da lahko preizku­ si tehniko.

S pomočjo starih slik se je mogoče poučiti o zgodovini ne le lastne dru­ žine, temveč tudi o razmerah za več let nazaj. Primerja se lahko znane obraze in spremlja njihovo življenje bolj intenzivno.

Vsakdan fotografov V intervjuju s Stefanom Reichman­ nom sva se seznanili z vsakdanom fo­ tografov. V intervjuju je predstavil okoliščine fotografskega poklica in spretnosti, ki pri poslovanju pride­ jo prav.

Del praktičnega dela vsebuje majhen poskus manipulacije fotografije.

Nekaj trenutkov na programu pho­ toshop lahko sliko popolnoma preo­ brazi v drugačen prizor. Na rezultatu

je vidno, kako lahko z malo izkušnja­ mi in dostopnostjo raznih programov hitro spremenimo realnost slike in jo manipuliramo.

Misliva, da sva se z raziskovanjem bolje ozavestili o delu fotografa in o obširnosti fotografije.

Klara Klemenčič: »Kot ljubiteljica zgodovine in umetnosti je bilo zame raziskovanje o fotografiji zelo zani­ miva naloga, saj je delo zajemalo raz­ iskovanje umetnosti kot tudi zgo­ dovine. Zanimiva mi je bila pot in raziskovanje nastanka kamer in prvih fotografij. Najbolj pa sem uživala ob analizi družinskih fotografij, saj mi je to omogočalo tudi raziskovanje zgo­ dovine lastne družine.« Barbara Volk: »Zanimivo je bilo zame spoznavati različne spektre fo­ tografije. Nisem vedela, kako močno je fotografija povezana z gospodar­ stvom. Fotografija je prav zares upo­ rabna povsod, za reklame, informira­ nje, učenje, … Zelo zanimivo je bilo tudi raziskovati razne primere mani­ pulacije fotografij.« NEDELJA. PRILOGA

7

A n n a Ka r ne r, Ma te a K r nj i ć DVOJEZIČNA TRGOVSKA AKADEMIJA MENTOR DOMINIK KERT

Stres na delovnem mestu in outsourcing kot način razbremenitve

Ali se ljudje bojijo odgovornosti višjih pozicij?

S

tres je reakcija telesa, ki sprošča stresne hormone, kot sta adre­ nalin in kortizol, kar nam omo­ goča, da premagujemo telesne in psi­ hične obremenitve.

Vrste stresa Poznamo dve vrsti stresa: • eustres – pozitivni stres • distress – negativni stres Eustress je vrsta stresa, ki nas ne obremenjuje. Človek je pod časovnim pritiskom in stresom, vendar rezultat ga osrečuje in uživa v svojem delu.

Distres je stres, ki negativno vpli­ va na telesno in duševno počutje. Če stis­ka traja dlje časa, to lahko privede do tako imenovanega izgoretja (burnout).

Cilj diplomske naloge je bil raziskati, ali se ljudje bojijo odgovornosti viš­ jih pozicij in zakaj je stres na delov­ nem mestu vse pogostejši. Poleg tega je potekala raziskava o tem, ali lah­ ko outsourcing razbremeni podjetje.

V diplomski nalogi so v prvem delu predstavljene različne vrste stresa in v drugem pomen outsourcinga ter naloge davčnega svetovalca. Odgo­ vore na raziskovalna vprašanja smo dobili v pogovoru z bodočim davč­ nim svetovalcem in v anketi po sple­ tu, ki je bila namenjena dijakinjam in dijakom Dvojezične zvezne trgovske akademije. Intervju kaže, da lah­ ko outsourcing deluje kot razbreme­ nitev za podjetje, vendar je smisel­ no zaposliti tudi davčnega svetovalca, ki lahko odgovori na ekonomska in pravna vprašanja. Odgovori na an­ keto kažejo, da je večina anketiran­ cev pod stresom in zaradi tega dvomi 8

NEDELJA.PRILOGA

o sebi oz. o svojih sposobnostih. Mla­ dina ima velike cilje, ampak polovica vprašanih ne bi hotela delati na višjih pozicijah.

mu stresu in uspe obdržati pozitiven stres, potem smo že naredili veliko, da se izognemo slabemu delovnemu ozračju.

Stres na delovnem mestu V preteklih letih so se spremeni­ le obremenitve za delavce / delavke in samozaposlene. Pred posodobitvi­ jo so bili klasični razlogi za obole­ nja hrup, strupene snovi in fizični na­ por. Danes se pojavljajo drugi razlogi za obolenja. Pri tem igra globalizaci­ ja veliko vlogo, ki je znatno povečala pritisk na izvajanje poklica in konku­ renčnost. Mobilnost, prilagodljivost in oblikovanje dela so postali glav­ na zahteva. Poleg tega se je varnost za ohranitev delovnega mesta znatno zmanjšala.

Outsourcing – zunanje izvajanje Pojem »outsourcing« je sestavljen iz besed out, resource in using, kar po­ meni, da se uporabljajo sredstva zu­ naj podjetja. Pojem je nastal v poznih osemdesetih letih prejšnjega stolet­ ja v Ameriki. V Evropi so to zasnovo uvedli leta 1990.

Teoretično se lahko uporablja zuna­ nje izvajanje na vseh področjih pod­ jetja. Najbolj znano je izvajanje IT­ -oddelka. V diplomski nalogi smo se v prvi vrsti posvetili zunanjemu izvaja­ nju knjigovodstva.

Mlade smo pri anketi med drugim vprašali: Ali imaš občutek, da si v šoli pod stresom?

Kaj boš delal/delala po šoli?

Poznate osebo v vaši bližini, ki je imela burnout?

Z anketo smo dokazali, da stres na delovnem mestu povzroča bolezni.

Kljub temu ne znamo odkrito o tem razpravljati. Glavni vzrok za to je, da podjetja in tudi delavci in delavke niso zadosti informirani o posledicah stresa na delovnem mestu. Tudi zah­ teva po stalni dosegljivosti lahko pri­ vede do negativnega razvoja obolenj.

Obvladovanje stresa na delovnem mestu z vidika podjetja Za podjetje je pomembno, da se iz­ ogne negativnemu stresu in da ob­ drži pozitivni, motivacijski stres. Če se podjetju uspe izogniti negativne­

Definicija knjigovodstva Knjigovodstvo je oddelek, v katerem se obdelujejo najpomembnejše osno­ ve za računovodstvo, knjigovodstvo in sestavljanje bilance.

Razlogi za zunanje izvajanje knjigovodstva Razlogi za zunanje izvajanje so lahko različni. Nekateri podjetniki oddajo svoje knjigovodstvo davčnemu sveto­ valcu / davčni svetovalki, ker na tem področju nimajo izkušenj. S svojim strokovnim znanjem svetuje pri krat­ koročnih in dolgoročnih vprašanjih.

Najpogostejše dejavnosti zunanjega izvajanja Poklicni profil davčnega svetovalca / davčne svetovalke Davčni svetovalec / davčna svetoval­ ka svetuje svojim strankam v davč­ nih zadevah in pomaga na primer na področjih računovodstva in davčne­ ga prava.

opetnik

Ukvarja se s številnimi nalogami, med drugim skrbi za računovodstvo, davčno pravo, obračun plač itd.

Izobraževalna pot davčnega sveto­ valca / davčne svetovalke se začne s študijem, nato sledi triletna poklic­ na izkušnja pri davčnem svetovalcu / davčni svetovalki in uspešno oprav­ ljen strokovni izpit.

Intervju z davčnim svetovalcem Intervju je bil opravljen s kandida­ tom za zaposlitev davčnega sveto­ valca Felixom Napetschnigom, BSc, sodelovalcem podjetja »Napetsch­ nig & Partner Steuerberatungsgesell­ schaft«. »Če računamo, da knjigovodkinja / knjigovodja zasluži 2.500 evrov bru­ to in če upoštevamo še 13. in 14. plačo ter dodatne stroške, kot so licence in stroški za izobraževanje, je to približ­ no 40.000 evrov na leto.« V primerjavi s tem zaračuna davč­

na svetovalka / davčni svetovalec sa­ mostojni podjetnici / samostojnemu podjetniku, za izdelavo letnega ob­ računa okoli 3.000 evrov in za knji­ govodstvo okoli šest do osem tisoč evrov. Za štirideset tisoč evrov torej davčna svetovalka / davčni svetova­ lec lahko naredi štirikrat knjigovod­ stvo in še letni obračun.

Outsourcing knjigovodstva ni le fi­ nančna razbremenitev, temveč raz­ bremeni podjetnico / podjetnika tudi tveganja finančnih nepravilnosti. Če pa podjetnica / podjetnik nima knjigovodja in računovodstvo dela sam / sama, ga davčna svetovalka / davčni svetovalec lahko razbremeni s tem, da mu ni treba skrbeti, za pravil­ no opravljeno knjigovodstvo. V tem primeru je davčna svetovalka / davč­ ni svetovalec seveda dražji / dražja, ampak podjetnica / podjetnik ima go­ tovost, da je vse narejeno pravilno in pravočasno.«

Ime mi je Anna Karner, stara sem 19 let in živim na Djekšah. Govorim tri jezike, nemško, slovensko in angleško.

Moj materni jezik je slovenščina. V prostem času sodelujem pri Prosvetnem društvu LIPA. Izbrala sem temo zunanje izvajanje, ker me zanimata računovodstvo in poklic davčne svetovalke.

Ime mi je Matea Krnjić, stara sem 18 let, prihajam iz Hrvaške in živim v Avstriji.

Govorim štiri jezike, nemščino, slovenščino, hrvaščino in angleščino.

Izbrala sem si temo stres na delovnem mestu, ker sem doživela, da veliko ljudi v mojem okolju trpi zaradi stresa. Mnenja sem, da naj bi bil vsak obveščen o tej tematiki in da lahko pomaga drugim.

NEDELJA. PRILOGA

9

Eva Ko g el n i k SLOVENSKA GIMNAZIJA

MENTORICA ANDREA STURM

20-letno delovanje vokalne skupine Nomos

Pesem je njihov utrip srca

Fantovski kvartet leta 1992

Nomos leta 1998 10

NEDELJA.PRILOGA

Začetki vokalne skupine Nomos iz Škocjana ob Klopinjskem jezeru Vokalna skupina Nomos je nastala iz fantovskega kvarteta iz Škocjana, ki je prepeval od okoli leta 1990 naprej vse tja do leta 2004 pod vodstvom Engelberta Logarja. Vokalna skupina Nomos (v me­ šani sestavi) je bila ustanovljena jese­ ni leta 1997. Od razpadle Dekliške skupi­ ne Škocjan (vodila jo je Helka Mlinar) so prevzeli ime Nomos, ker so želeli ohra­ niti kontinuiteto.

Pevci Sonja Starz in Sonja Woschitz, roj. Fi­ goutz, sta sopranistki, Helga Wutte iz Sinče vasi poje alt, začasno so ji poma­ gale pevke Mihaela Gojer, Michaela Waldhauser in Liza Čik. Lojze Čik je bil nekaj časa tenorist, ki ga je leta 2005 na­ domestil brat Marjan Čik. Štefan Starz je bil vsa leta baritonist in tudi solist. Šte­ fan Münzer in Jozej Rigelnik sta sodelo­ vala v prvih letih, Jozej Riegelnik do leta 2008 kot mogočen bas in tudi solist; Pa­ vle Zablatnik ga je nadomestil za pro­ dukcijo zgoščenke Nomos 3. Nazad­nje je Pavleta Zablatnika še nadomestil Ra­ dišan in zagnani kulturnik Igor Woschi­ tz. Vodja je bil 20 let Engelbert Logar, danes pa skupina Nomos v mešanem kvartetu nastopa pod vodstvom Sonje Woschitz.

Repertoar V stalnem repertoarju vokalne skupi­ ne Nomos je približno 300 pesmi, ljud­ skih, umetnih in posvetnih v devetih je­ zikih (tudi italijanske, latinske, afriške in ruske). »Trudimo se za zanimiv in ne­ konvencionalni repertoar, ki nas vodi na eni strani po popularni pevski literatu­ ri, na drugi strani pa se lotevamo že po­ zabljenih domačih ljudskih in duhovnih pesmi,« tako Engelbert Logar. 61 pesmi je posnetih na tonskih nosilcih. Zelo pri­ ljubljene so ritmične skladbe in prired­ be, na primer Ostani z nami, Podaj mi roko, Tam na planinčici, Bognedaj, da bi crknu televizor, Za prijatelje, Sonce pomladi, Pata pata in Šifrerjeva pesem Oče. Meni so predvsem všeč priredbe Piščal na besedilo Milke Hartman, oče­ tova Vedno mladi ter pesmi Pepeja Kro­ pa Mrtva noč in Tu ostani.

Nastopi Skupina Nomos je imela v svojem 20-let­nem delovanju nad 200 koncer­ tov in okrog 800 pevskih vaj. Poleg pro­ svetnih koncertov in nastopov so peli ob porokah, krstih, božičnicah, odpr­ tjih razstav, obletnicah, ob raznih jubi­ lejih in na pogrebih. Zgoščenko »Vedno mladi« so predstavili leta 2005 v Št. Pri­

Sem Eva Kogelnik.

Obiskovala sem ljudsko šolo v Globasnici, Slovensko gimnazijo v Celovcu od 1. do 8. stopnje in letos sem maturirala. Igram od šestega leta naprej klavir v Glasbeni šoli in sem uspešno nastopala na tekmovanjih. S skupino Sanje že nekaj let nastopamo, med drugim smo bili v Trstu in na pevski reviji Koroška poje. V prostem času rada slikam okolje in berem knjige. Že kot majhen otrok sem poslušala pesmi vokalne skupine Nomos ter skupno z očetom obiskovala pevske vaje. Videla sem že precej sveta. S sestro Nino in bratom Simonom se zelo dobro razumem.

Nomos leta 2017

možu, zgoščenko »Nomos 3« pa leta 2011. V poletnem času so dobivali va­ bila na predstavitve v hotelih bližnje­ ga območja Klopinjskega jezera. Tudi ob pevskih vajah so se pevci radi družili, npr. pri Kogelniku v Čepi­ čah, v Parkcafeju ali v lokalu Rumpe­ lstilzchen v Škocjanu, na božičnicah in srečanjih društva KD Škocjan in pozneje društva Vinko Poljanec ter na izletih na Dunaj in drugam.

V svoji predznanstveni nalogi na­ števam in opisujem vse kraje pev­ skih nastopov in okoliščine, bodisi po ambientu, bodisi repertoarju, bo­ disi sonastopajočih, in številu poslu­ šalcev ter drugih medijskih poročil.

V prvem desetletju delovanja je No­ mos predvsem nastopal na Obirskem, na Bajdišah, v Bilčovsu, večkrat v Ce­ lovcu, Dravogradu, Grebinju, Pliber­ ku, Rožeku, na Ravnah na Koroškem, v Št. Jakobu v Rožu, Štebnu pri Glo­ basnici in Žitari vasi. Po predstavitvi zgoščenke Nomos 3 so peli med dru­ gim na Djekšah, v Kančevcih v Prek­ murju, v Koroški Beli, Mežici, Šibe­ niku, Selnici ob Dravi, Stični, Ukvah, Žabnicah in seveda pogosto doma v Škocjanu. Razočarani so bili pevci Nomos nad dejstvom, da je slovenski koroški radio njihovo zgoščenko No­ mos 3 predstavil s štiriletno zamudo.

V svojem delu naštevam vseh 61 pos­ netkov in sem jih deloma priložila na zgoščenki. Priložila sem tudi notne zapise iz repertoarja Nomosa: Piščal, Venček Milana Kamnika in Duamač utrinek ter 17 primernih slik.

Zgoščenke Pesmi in glasba z južne Koroške (PGK) je knjižna edicija, kjer so do­ dani k zgoščenkam notni zapisi in kratek opis predstavljene skupine.

V zvezkih PGK 29, Vedno mladi; 30, Veselje in trošt; PGK 33, Pesem utrip

srca; PGK 34, Kǝk lopu je bwu; PGK 36, Skozi leto in PGK 37, Nomos tri se najdejo note Nomosovih pesmi.

Vokalna skupina Nomos je v teku 20ih let delovanja doživela mnogo le­ pih in nepozabnih trenutkov. Pevci do danes uspešno prepevajo in po­ slušalce navdušujejo s svojim reper­ toarjem. Postali so znani zunaj koro­ ških meja, ker so zelo odprti za nove smeri glasbe in ker so dobro razvi­ li in ustvarili svoj pevski slog. Zna­ ni so za sedemglasne priredbe, ki jih je zanj napisal in/ali priredil Engel­ bert Logar.

Obstoj takšnih prilagodljivih sku­ pin, kot je Nomos, je obogatitev za narodno skupnost, saj s prepevanjem v slovenskem jeziku širijo slovenski jezik, kulturo in družbo. Petje je del kulturnega delovanja in izraža naša najgloblja čustva, ki jih z besedami včasih ni mogoče opisati. Zato je to poseben dar, ki ga cenimo in podpira­ mo. Leta 2017 so praznovali 20-letni­ co delovanja skupine.

Tudi če ne v isti sestavi kot do zdaj pa pevci Sonja in Helga, Igor in Mar­ jan prepevajo naprej, nastopajo kot kvartet Nomos in doprinašajo tudi v tretji dekadi svoje h kulturno razgi­ bani koroški deželni kulturi.

Intervjuji s pevci S Sonjo Woschitz sem se osebno po­ govarjala in njene misli vključila v predznanstveno nalogo. Zanjo je bil dopustniški pevski seminar ves te­ den na Pašmanu izredno lep dogo­ dek. Upa, da bodo nastajale naprej vokalne skupine po zgledu Nomosa, ki bodo gojile slovensko kulturo in je­ zik. Želi si tudi v kvartetu Nomos na­ daljevati s prepevanjem. Helga Wutte poje v zborih od sedmega leta na­ prej, najdlje pa v skupini Nomos, ker ceni prijateljske stike in prepevanje

manjši skupini. Petje ji nudi dobro uravnovešenost do njenega poklic­ nega življenja. Priredbe Nomoso­ vih pes­mi se ji zdijo posebej posre­ čene, saj čuti, kot da bi bil njen glas neke vrste piščal ali drugi inštru­ ment. Marjan Čik je mnogostransko zaposlen, kmečko-zborniški zasto­ pnik in konjerejec, ki uživa ob va­ jah in nastopih kvalitetno izvajanih skladb. To ga spodbuja in motivira za nadaljevanje. Rad nastopa pred do­ mačo publiko in s širokim repertoar­ jem. Igor Woschitz­je prinesel z Ra­ diš mnogo pevskega znanja s seboj in se je v skupini Nomos takoj dobro znašel. Ko sta si z ženo Sonjo ustvari­ la v Dobrli vasi nov dom, je bilo zelo zanj pomembno, da tudi njuni otroci odraščajo v dvojezičnem okolišu. »Ni dneva, ko ne bi prepeval.« Umetniški vodja Moj oče Engelbert Logar se poglab­ lja v znanstveno etnomuzikološko in zgodovinsko delo. Včasih dela cele noči in ima velik knjižni in glasbe­ ni arhiv. Sklada pesmi, piše prired­ be, uči na gimnaziji glasbo in na glas­ beni univerzi etnomuzikologijo, hodi na simpozije in koncerte in po po­ trebi dela doma v gozdu in na polju.

Leta 2016 je bil deželni kulturni na­ grajenec, podelili so mu Štrekljevo nagrado in avstrijsko državno ljudsko kulturno nagrado »Walter Deutsch­ Preis«. Napisal je okoli 350 člankov v raznih časopisih in knjigah, izdal 44 zvezkov Pesmi in glasba, 8 knjig Vsa­ ka vas ima svoj glas, nekaj pesma­ ric in ga najdemo celo na Wikipediji.

Njegova spletna stran je www.pesmi. at, kjer je zbranih na tisoče posnet­ kov avstrijskih slovenskih glasbenih skupin ter Gutsmanov slovar iz leta 1789, ki ga je obdelal njegov prijatelj prof. Ludvik Karničar.

NEDELJA. PRILOGA

11

Manca Ko rpi č i n Kri st i na Kova č VIŠJA ŠOLA ZA GOSPODARSKE POKLICE ŠT. PETER MENTORICA NATASCHA PARTL

Zelišča – koristne in učinkovite rastline

Za vsako bolezen rož'ca raste Za veliko ljubiteljev kuhanja in kulinarike so dobra in okusna zelišča ključnega pomena, saj še dodatno poživijo jedi in krožnik. Zelišča so nekaj, kar ima bogato in dolgo zgodovino na našem planetu, vendar se tega premalo zavedamo.

V

ečina kultur je zelišča upo­ rabljala za zdravljenje in pri obredih. Egipčani so svoje znanje o zeliščih shranili na papiru­ sove zvitke, katerih velik del je pogo­ rel v Aleksandrijski knjižnici. Druidi so izbrali drugačen način in si svoje­ ga znanja niso zapisovali, temveč so ga pripovedovali iz roda v rod. Prva zeliščarska knjiga je nastala v času starih Grkov. Znanje so pridobili od Asircev, Egipčanov, Feničanov in Ba­ biloncev, ki so ga med seboj pomešali, širili obzorja in dopolnjevali spozna­ nja. Vse znanje, ki so ga imeli Grki, so malo kasneje prevzeli Rimljani in ga tudi malo preoblikovali. Na sloven­ skem ozemlju je najbolj poznan zeli­ ščar pater Simon Ašič, ki je večji del življenja živel v samostanu v Stični.

Zaradi pogosto omenjenih stranskih učinkov pri kemičnih zdravilih je ved­no več povpraševanja po narav­ ni medicini z zelišči. Najbolj razšir­ jen način zdravljenja na Kitajskem je kitajska zeliščna medicina, ki je sta­ ra že več ko 4500 let. Ta medicina se je skozi čas vedno bolj dopolnjevala v teoriji, filozofiji in načinih zdravlje­ nja. Temelj je na elementarni teoriji, ki je sestavljena iz petih elementov.

Elementi les, ogenj, zemlja, kovina in voda so med seboj tesno poveza­ ni. Posamezen element ima v kitajski medicini še dodatne pomene. Čustva, različni deli telesa, telesni organi, ču­ tila, prebavila ter telesna tkiva, bar­ ve in okus ter letni časi. Velik pomen pri okusih imajo tudi različna zeli­ šča. Pri zdravem človeku je vseh pet elementov v ravnotežju, pri bolnem 12

NEDELJA.PRILOGA

pa en element prevladuje nad ostali­ mi štirimi. To je tudi razlog, zakaj je potrebno vzroke bolezenskih simpto­ mov iskati v širšem pogledu. Čeprav je kitajska zeliščna medicina že zelo stara, na srečo ni še šla v pozabo. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je Mao Cedong dal pobudo za ustano­ vitev višjih šol tradicionalne kitajske medicine.

Zelišča se ne uporabljajo samo v ku­ linariki in zdravilstvu, temveč tudi v gospodinjstvu in kozmetiki. Dodaja­ nje zelišč v jedi jim daje okus in jih obogati s primerno mešanico vitami­ nov, mineralov in elementov v sle­ deh, ki olajšujejo prebavo.

Vsa zelišča se delijo na dve večji sku­ pini, na divja in vrtna oziroma kul­ turna zelišča, ki jih posameznik na­ mensko pridela. Največ koristnih snovi vsebujejo ravno divja zelišča, saj morajo sama zrasti v težkih vre­ menskih razmerah in se same zaščiti­ ti pred naravnimi vplivi. Kulturna ze­ lišča zaradi poseganja človeške nege vsebujejo manj koristnih snovi, saj jih vedno zalivamo, skrbimo, da niso preveč na soncu ali v senci.

Izdelava domačega zeliščnega mila Za praktični del diplomske naloge sva se odločili, da bi naredili inter­ vju z zeliščarjem in sami naredili tudi domače zeliščno milo.

Za izdelavo mila sta potrebni velika natančnost in tudi malo potrpežljivo­ sti, ki pa se na koncu izplačata. Mila so izdelana iz sončničnega in oliv­ nega olja, kokosovega masla, lužne­ ga kamna, tekočine po izbiri, za ka­

tero je odsvetovana uporaba mleka, eteričnega olja po lastni želji in suhih zelišč. Vse sestavine je potrebno zelo natančno izmeriti, saj bi ob nepravil­ nem tehtanju prišlo do neugodnosti in milo ne bi nastalo. Po tem ko na­ tančno odmerimo vse sestavine, vsu­ jemo lužni kamen v vodo in počaka­ mo, da se po nastali kemični reakciji ohladi. Nato stopimo kokosovo maslo in mu vmešamo še sončnično in oliv­ no olje. Ko imata voda z lužnim ka­ menjem in olja temperaturo med 50 in 55 °C, vodo vlijemo v olje in zač­ nemo mešati s paličnim mešalnikom.

Po nekaj minutah se mešanica začne zgoščevati. Ko zmes dobi konsisten­ co pudinga, vmešamo še eterična olja

DEVET KORAKOV DO DOMAČEGA ZELIŠČNEGA MILA

Moje ime je Manca Korpič in prihajam z Jesenic.

Stara sem 20 let in sem letos maturirala na Višji šoli za gospodarske poklice v Št. Petru. V prostem času rada hodim v hribe ali kuham in pečem. To je tudi razlog, zakaj so me poti zanesle na na­ daljnji študij v Slovenijo, na Biotehniško fakulteto v Ljubljani.

Moje ime je Kristina Kovač, stara sem 20 let, živim v Osilnici in letos sem zaključila 5. letnik Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru. V prostem času se rada ukvarjam s športom, slikam in tudi nastopam.

in suha zelišča ter vlijemo v kalupe za mila. Kalupe zapremo v prenos­no hladilno torbo in pustimo, da se mila trdijo tri dni. Na koncu vzamemo mila iz kalupov in jih damo v stojalo, kjer zorijo še vsaj pet tednov.

V gospodinjstvu zelišča uporab­ ljamo za dišavne mešanice, čistil­ na sredstva ali za krašenje prostorov.

Za čiščenje v stanovanju se pogosto v uporabljajo aromatična zelišča, ki vsebujejo antiseptična olja in so oko­ lju ter pohištvu prijaznejša kot mno­ ga kemična čistila. Obstaja tudi veli­ ko naravnih načinov, da se z zelišči znebimo škodljivcev.

Zanimiv del najine diplomske na­ loge je bil tudi intervju z zeliščar­ jem gospodom Vidicem, ki nama je povedal veliko novega in zanimive­ ga. Najbolj zanimiva so se nama zde­ la nasled­nja tri vprašanja in odgovo­ ri nanje.

Kakšne spretnosti mora zeliščar imeti? »V prvi vrsti mora dobro poznati vse zdravilne in strupene rastline. Potem jih mora znati nabirati na pravem kraju, ob pravem času in na pravi­

en način. Zelišča je pomembno znati pravilno pripraviti za kasnejšo upo­ rabo, tako da jih sušimo, nato pravil­ no shranimo v steklenih kozarcih in v temi, na hladnem. Pomembna so zna­ nja, kako zelišča uporabiti, da znamo sestaviti čajne mešanice, pripraviti tinkture, sirupe, mazila. In na koncu te izdelke pravilno posredovati tiste­ mu, ki jih potrebuje in dati prava na­ vodila, kako jih uporabiti.« Verjamete reku, da »za vsako bolezen rož’ca raste«? »Ja, to resnično drži. Sam sem si raka, ki sem ga imel leta 2013 na jet­ rih, pozdravil z zdravilnimi rastlina­ mi. Drugače je bila prognoza, da mi bodo odrezali pol ali ¾ jeter, ker ni obsevanj in terapij, temveč amputa­ cija. Premislil sem, kako bom to ope­ racijo prestal in kakšen bi bil s ¼ je­ ter. Iskal sem drugo rešitev in jo tudi našel. Načrtoval sem terapijo po dr. Brojsu: iz zelenih rastlin stiskaš sokove in te piješ 42 dni. Nato sem iz­ vedel za drugo obliko, to pa je upo­ raba zdravilnih gob, prva je sibirska čaga, druga je svetlikova pološčenka, tretja je brezova goba. Ker sem imel

to na jetrih, sem uporabljal še pega­ sti badelj. Imel sem dva meseca in pol časa, da sem to jemal. Ko so me odpr­ li in prerezali, je doktor rekel, da na jetrih niso več videli ničesar tistega, kar so prej diagnosticirali s preiska­ vami. Ko so šli z ultra zvokom, ta ni pokazal ničesar. Vendar je treba pra­ vočasno ukrepati in zdravilne rastli­ ne pravilno uporabiti.« Kakšen pomen ima zeliščarstvo danes, je to še aktualno? »Kolikor zasledujem trende, je bilo v resnih virih zapisano, da se danes 70 % Slovencev vrača nazaj k tej vrs­ ti oziroma obliki preprečevanja in zdravljenja bolezni, se pravi nazaj k naravi.« S pisanjem diplomske naloge sva se poleg skupinskega dela in izdela­ ve mila naučili tudi veliko o zeliščih.

Znanje, ki sva ga pridobili s pisanjem diplomske naloge, bova še naprej ši­ rili in ga samoumevno tudi uporab­ ljali. Zelišča bova verjetno še bolj uporabljali za naravno zdravljenje, kulinariko in naravno kozmetiko. Se­ veda bodo zelišča nepogrešljiva na domačih vrtovih in gredah.

NEDELJA. PRILOGA

13

Eva - Ma g d a l e na A ng e re r SLOVENSKA GIMNAZIJA

MENTORICA ANDREA STURM

Ime mi je Eva-Magdalena Angerer, živim v Celovcu in letos sem maturirala v Kugyjevem razredu Slovenske gimnazije v Celovcu. V prostem času rada berem, se srečujem s prijatelji in se ukvarjam z glasbo. Že odkar sem stara štiri leta, igram inštrument, začela sem s kljunasto flavto, ko sem bila stara sedem let, sem začela igrati prečno flavto in klavir. Do danes igram prečno flavto pri Christianu Filipiču. Sem pa tudi članica dekliškega zbora JAMZi, ki ga vodi Edi Oraže.

Sonus med leti 2013–2018

Glasba in še kaj več

gregorič

14

NEDELJA.PRILOGA

Za temo svoje predznanstvene naloge sem si izbrala Sonus med leti 2013–2018.

Sonus je enotedenska mednarodna delavnica za komorno glasbo, ki poteka vsako leto avgusta v »Werkhof Bistrica« na Bistrici nad Pliberkom.

O

d leta 2013 do leta 2018 sem sama sodelovala pri delavni­ ci. Udeležuje se je lahko vsak, ki obvlada kitaro, klavir, flavto, violi­ no, violo, violončelo ali kontrabas. Ni nikakršne starostne omejitve, vsak, ki želi izkušnje igranja instrumenta v komorni zasedbi, je prisrčno vabljen.

Društvo Sonus je bilo ustanovljeno leta 2006 okoli koroško-slovenskega glasbenika Janeza Gregoriča, ki je do danes umetniški vodja delavnice, is­ točasno pa docent za kitaro.

Docenti, ki poučujejo udeležen­ ce, prihajajo iz raznih koncev Evro­ pe, predvsem iz Koroške in Slovenije.

Med njimi so bili že imenitni glas­ beniki kot na primer Christian Fili­ pič, Anton Kernjak, Rina Kacinari in mnogi drugi. Udeleženci v letih med 2013 do 2018 so bili vedno iz Avstrije ali Slovenije. Vsako leto se udeležuje med 30 in 45 glasbenikov. Zanimivo je, da so bili do leta 2015 vsakič v ve­ čini kitaristi, leta kasneje so to mesto prevzeli violinisti.

Sonus je povezan tudi s koncerti.

Med tednom udeleženci obiskujejo dva koncerta, enega prvi dan, enega v sredini tedna. V petek, ki je zad­ nji dan delavnice, so sami na vrsti in oblikujejo zaključni koncert, na ka­ terem predstavijo svoje znanje glas­ bila v komornih zasedbah. Zaključni koncert poteka v Kulturnemu domu v Pliberku.

Vaje in pester okvirni program Med tednom se glasbeniki ne sre­ čujejo le z glasbo, imajo tudi pe­ ster okvirni program. Sonus ponu­ ja plesni večer, či gong, tehniko F. M. Alexand­ra, ritmiko ter obisk Muze­ ja Wernerja Berga v Pliberku. Poseb­ nost je tako imenovani »artist in re­ sidence« (umetnik po naročilu), ki z glasbeniki v kreativni delavnici pri­ pravlja razne kreativne izdelke. Ta »artist in residence« je vsako leto kdo

drug, večinoma z Alpsko-jadranskega območja. Med njimi so bili na primer Johanes Zechner, Ulrich Plieschnig, Eugen Varzić in Birgit Sauer.

Posebnost je tudi »composer in re­ sidence«, to je komponist, ki prav za to delavnico napiše skladbo po naro­ čilu. Idejo za to je imel Janez Grego­ rič že od vsega začetka, a te sanje je bilo mogoče uresničiti šele za dese­ to obletnico Sonusa leta 2015. Sklad­ bo predstavijo udeleženci na zaključ­ nem koncertu.

Tudi v tiskanih medijih je bil Sonus precej prisoten, o njem so poročali med drugim Novice, Kleine Zeitung, Nedelja, Der Standard, Die Brücke in še nekaj drugih časopisov. Predvsem po ustanovitvi projekta Sonusiada leta 2017 se je prisotnost povečala.

Sonusiada je nastala, ko je med od­ morom na koncertu gostov leta 2016 Herbert Liaunig pristopil do Janeza Gregoriča in ga povprašal, če si lahko predstavlja, da bi Sonus v prihodnje prirejal koncerte gostov v Muzeju ­Liaunig na Suhi. Projekt Sonusiada pomeni, da v tem muzeju štirikrat na leto potekajo koncerti. Leta 2017 je na primer nastopila mezzosopranist­ ka Bernarda Fink s pomočjo Nejca Mikoviča na violi in Anthonya Spirija na klavirju, v naslednjem letu Angeli­ ka Kirchschlager s pianistom Rober­ tom Lehrbaumerjem.

Da bi dobila čim več novih infor­ macij, sem intervjuvala Janeza Gre­ goriča. Po tej poti sem izvedela kar nekaj zanimivosti. Idejo za tako de­ lavnico je Gregorič imel že več let, a ni našel primerne lokacije, dokler ni naletel na »Werkhof Bistrica«. Ime Sonus je društvo izbralo zaradi odpr­ tega pomena besede, ki pomeni zvok, a ni osredotočena na nekaj specifič­ nega. V prvem letu je bil precej tež­ ko najti udeležence in razmerje med mladimi in odraslimi udeleženci je bilo pol pol. To se je močno spreme­ nilo, v zadnjih letih je število mladih močno naraslo. Docenti so bili v pr­ vih letih v glavnem iz Slovenske glas­ bene šole, s časom se je pa pridružilo še nekaj glasbenikov iz drugih krajev.

Kot motivacijo navaja Gregorič pred­ vsem ponudbo mladim, ki se večino­ ma v sklopu pouka v glasbeni šoli ne srečujejo z muziciranjem v komornih zasedbah. Predvsem mu je všeč, da se vidijo napredki pri glasbenikih in de­ loma so prvi tečajniki / prve tečajni­ ce že del tima docentov.

Violina najbolj zastopano glasbilo Seveda me je zanimal tudi pogled so­ delujočih na ta kreativni teden, tako da sem povpraševala udeležence leta

2019. Sonus je štel leta 2019 33 udele­ žencev, le pet izmed njih je bilo sta­ rejših od 18 let. Skoraj ena tretjina, deset oseb, je igrala violino, ki je bila najbolj zastopano glasbilo. S kontra­ basom je sodeloval le en tečajnik.

Sonusa 2019 se je udeležilo sedem­ najst glasbenikov iz Koroške, dve osebi iz Štajerske in po ena oseba iz Tirolske, Gornje Avstrije in Dunaja.

Enajst učencev je bilo iz Slovenije.

Stavila sem tudi vprašanje, po kate­ ri poti so izvedeli za ta teden. 16 oseb je navedlo »po znancih ali prijate­ ljih«, 17 jih je izvedelo po učitelju / učiteljici. Sodelujoči, ki niso bili pr­ vič prisotni na delavnici, so večino­ ma kot razlog za ponovno udeleži­ tev nakrižali prijatelje. Večkrat so se tudi odločili za odgovora »zaradi vaj« in »zaradi okvirnega programa«. Pri okvirnem programu je najbolj popu­ larna kreativna delavnica, nato sle­ dita plesni večer in obiski koncertov.

Zanimalo me je tudi, kaj si predstav­ ljajo, da je korist take delavnice. Naj­ večkrat so izbrali odgovor, da najdejo nove prijatelje, na drugem mestu je izboljšanje znanja glasbila, na tretjem večje znanje o komorni glasbi in na zadnjem mestu inspiracija in motiva­ cija pri muziciranju. Nazadnje sem vprašala, ali bi se še enkrat udeleži­ li delavnice. Razen ene osebe je vsak nakrižal odgovor »da«. To je dokaz za to, da je večini delavnica zelo všeč.

Rezultat predznanstvene naloge je pokazal, da je Janez Gregorič z usta­ novitvijo društva Sonus leta 2007 prispeval velik del h kulturnem delu na dvojezičnem južnem Koroškem. S pomočjo prijateljev in znancev tako vsako leto prispeva k temu, da pride­ jo mladi kakor tudi starejši glasbeni­ ki skupaj in ustvarjajo glasbo. Kljub začetnim težavam se je društvo kma­ lu uveljavilo in si ustvarilo ime ne le na južnem Koroškem, marveč po vsej Avstriji in v Sloveniji. [...] Pisanje te predznanstvene naloge mi je pokaza­ lo, kako pomemben del koroške kul­ turne dediščine je Sonus. Prispeva k temu, da se mladina približuje glasbi in da dobi izkušnje igranja v drugih zasedbah, kakor je navajena iz glas­ bene šole. Delo Janeza Gregoriča, njegove družine in njegovih prijate­ ljev, prispeva h kulturnemu raz­voju manjšine koroških Slovencev.

Hvaležna sem, da sem se lahko ude­ ležila delavnice, ki me je vedno zno­ va spodbudila k nadaljevanju igranja flavte in pri kateri sem spoznala nove prijatelje ter pridobila mnogo izku­ šenj.

NEDELJA. PRILOGA

15

Eva Perč i č i n A j d a R a kove c Š i rovni k VIŠJA ŠOLA ZA GOSPODARSKE POKLICE ŠT. PETER MENTORICI MARIA PERNE IN DANIELA PEČNIK

Eko/Bio kot možnost za prihodnost

Vrnitev k naravi V sodobnem svetu, ki se vedno bolj osredotoča na kapital in tehnologijo, se zmeraj več ljudi poskuša vrniti k naravi in jo čim bolje ohraniti.

E

den od načinov, ki deluje v prid narave, je ekološko kme­ tovanje, ki se s svojimi meto­ dami pridelave postopoma vedno bolj uveljavlja na področju kmetijstva. Na drugi strani mejnika med naravnim in tehnološkim pa se še naprej raz­ vija oglaševanje, ki nas usmerja pri nakup­nih odločitvah.

Tema diplomske naloge Bio hrana pod vplivom medijev osvetljuje na­ čela ter značilnosti ekološkega kme­ tijstva in ekoloških izdelkov, obenem pa razlaga psihološki vpliv oglaševa­ nja na potrošnike.

Ekološka hrana je splošno označe­ na skupina živil, ki je gojena brez ke­ mičnih gnojil ali pesticidov in se pro­ daja potrošnikom brez dodajanja konzervansov, antibiotikov, hormo­ nov, sintetičnih gnojil, itd. Prav tako ne sme vsebovati gensko spremenje­ nih organizmov (GSO). »Ekološko kmetijstvo lahko opre­ delimo kot najbolj okolju in člove­ ku prijazno kmetijsko prakso, katere glavni cilji so varovanje in ohranjanje naravnih virov, dobrobit živali, pride­ lava zdravih živil ter trajnostni razvoj podeželja.« (Podmenik, 2012, str. 23) Ta vrsta kmetovanja se ravna po naslednjih treh prvotnih smereh: po • biološko-dinamični metodi, • organskem/biološkem/ekolo­ škem kmetovanju ali • permakulturi.

Vendar se mora vsak, ki želi postati ekološki kmet, držati določenih pred­ pisov in si s tem pridobiti certifikat, ki mu omogoča gojenje in prodajanje ekološke hrane z oznako »eko«, »bio« in »organsko«. Predpisi so odvisni od države in območja, na katerem kmet živi. Predpisi Evropske unije velja­ jo kot najnižji standard, medtem ko Avs­trija velja za državo z najstrožjimi 16

NEDELJA.PRILOGA

Moje ime je Eva Perčič in sem stara 19 let. Prihajam iz Kranja. Že vrsto let me zanima kombinacija predmetov prehrana-psihologija. Med raziskovanjem o najini temi sem ugotovila, koliko nam še manjka, da bomo dejansko stopili korak naprej pri reševanju našega planeta. Zato resnično upam, da si bomo prenehali zatiskati oči pred resnico ter začeli graditi nov odnos do narave in v njej živečih živih bitij.

Ime mi je Ajda Rakovec Širovnik in sem stara 20 let. Prihajam iz okolice Begunj na Gorenjskem ter že od malega obožujem živali in se v prostem času najraje ukvarjam s konji. Že kot otroka me je oče spodbujal k spoštovanju narave in njeni ohranitvi, zato mi je ta tema ostala pri srcu. Iz tega razloga in predvsem zaradi moje navezanosti na živali želim, da se človeški odnos do narave izboljša ter menim, da je ekološko kmetijstvo dober korak v to smer.«

predpisi glede ekološke pridelave.

Gre za postopen prehod, ki traja od dveh do treh let, preden kmet pridobi omenjeni certifikat. Poleg tega je za preusmeritveni postopek in za samo upravljanje kmetije, po mnenju inter­ vjuvanih ekoloških kmetov, potreb­ no veliko dokumentacij. Poleg listin glede kmetovanja v skladu s predpisi ekološkega kmetovanja s strani drža­ ve in EU, morajo ekološki kmetje iz­ polnjevati dokumente tudi za razne označbe ekoloških izdelkov.

S časom se je ekološki trg povečal in razvil, kar kupcem olajšuje nakup bio izdelkov, ki jih danes najdemo na raznoraznih tržnicah, ekoloških kme­ tijah ter v vsakdanjih trgovinah itd.

V vele-trgovinah lahko kupec ekolo­ ški izdelek najlažje prepozna prav z označbami.

Glavna naloga omenjenih označb je zagotovitev kupcu, da je izdelek 95 % ekološkega porekla. Skupaj z nacionalnim zaščitnim znakom je ob­ vezna oznaka tudi z logotipom EU. Poleg teh dveh znakov pa mora pro­ dukt vsebovati še spodaj naštete po­ datk.

Ekološka inteligenca Označbe omogočajo potrošnikom iz­ biro živil brez pomislekov o njiho­ vem izvoru ter jih spodbujajo k naku­ pu le-teh. Na naše nakupne odločitve pa brez dvoma še močneje vplivajo mediji, ki povečujejo kupčevo zani­ manje in ga motivirajo k nakupu eko­ loških izdelkov. Osnovni motivi za nakup so: • užitek jesti ekološko pridelano hra­ no, • želja po bolj zdravem prehranjeva­ nju, • potrošnikovi spomini na otroštvo in • vrnitev k prvotni hrani naših pred­ nikov.

Mediji nas k tovrstnim nakupom spodbujajo, ker postopoma nara­ šča pomembnost ekološke hrane.

Naš svet se vedno bolj razvija v smer okolju prijaznih načinov, ki bi lahko omilili posledice naših preteklih de­ janj. Prehod pa se kljub tveganjem, ki nam grozijo, odvija lenobno. No­ vice o vplivu globalnega segrevanja so postale naš vsakdan, pa vseeno ni­ smo drastično spremenili svojih živ­ ljenjskih navad. Zakaj kljub stalnemu opominjanju naša motivacija za iz­ boljšanje sveta ni visoko poskočila?

Po mnenju avtorja knjige Ekolo­ ška inteligenca, Daniela Golemana, naši možgani nagonsko niso zmož­ ni povezati naših dejanj in posledic, ki jih ta povzročajo. Če se te posledi­ ce ne dogajajo neposredno pred na­ šimi očmi, jih odrinemo v ozadje na­ ših misli. Globalno segrevanje našega planeta ni napadlo z enim samim opaznim sunkom, temveč postopo­ ma, kar zavira našo vero v resnost si­ tuacije. Celotne krivde seveda ne mo­ remo pripisati le našim nagonom, saj sami odlagamo našo odgovornost in se tolažimo, da mi kot posamezniki ne bomo povzročili spremembe. Po­ leg tega se pri nakupnih odločitvah ne osredotočamo na dejanski nakup, tako po navadi preprosto izberemo izdelke, ki nas pritegnejo na prvi po­ gled ter se ne poglobimo v svojo odlo­ čitev. Naše nakupne odločitve bi mo­ rali sklepati z višjo ravnjo prisotnosti in pozornosti na nakup in njegove posledice.

Eden izmed glavnih faktorjev, ki moč­ no vpliva na naš nakup, je, kot že zgo­ raj omenjeno, oglaševanje. Mediji imajo razne metode prepričevanja, ki jih vsakodnevno uporabljajo s ciljem, da bi povečali prodajo svojih izdel­ kov. Pomembna je vrsta oglaševanja,

saj se moramo odločiti, kako želi­ mo komunicirati s strankami, kakšno sporočilo jim želimo predati, itd.

Oglaševanje je torej načrtovana, na­ ročena, plačana in osebna množična komunikacija, katere cilj je spodbudi­ ti proces izmenjave med ponudniki in potrošniki z resničnimi obljubami.

Ker mediji le prenašajo oglaševal­ sko sporočilo strankam, je pomemb­ no, da sporočilo vsebuje tako notra­ nje (motivacija, osebnost, zaznava, stališče, učenje, emocije in čustva) kot zunanje dejavnike (kultura in družbeni vplivi).

Poleg medijev in njihovega vpli­ va veliko vlogo igra tudi prvi vtis iz­ delka, predvsem embalaža in pogosto njena barva. Barve ljudje asociira­ mo z različnimi občutki, zato se mora podjetnik spoznati na svoj izdelek in prepoznati svojo ciljno skupino ter tako kombinirati ustrezno barvo z oglaševanjem in s tem doseči boljšo prodajo.

Da bi bolje predstavili temo naji­ ne diplomske naloge, sva opravili več vrst praktičnega dela. Začeli sva s te­ denskim poskusom, kjer sva en teden jedli samo ekološko hrano, drug te­ den pa le konvencionalno. Kot dru­ gi poskus sva vpletli najine sošolce in sošolke ter z njihovimi vtisi žele­ li ugotoviti razlikovanje med ena­ ko vrs­to ekoloških in konvencional­ nih izdelkov glede na videz, vonj in okus. Za konec sva se pa pozanimali o načinu življenja ekoloških kmetov ter opisali in povzeli njihove izkušnje ter občutke, s katerimi se soočajo pri svojem delu. Želeli sva pridobiti nji­ hovo mnenje o težavnostih tovrstne­ ga načina kmetovanja in o prihodno­ sti našega planeta.

Upava, da bo najino delo spodbudi­ lo k nadaljnjemu razmišljanju o pri­ hodnosti našega planeta.

NEDELJA. PRILOGA

17

Da n i el Tram pu s c h

SLOVENSKA GIMNAZIJA MENTOR MATEJ TRAMPUSCH-NOVAK

Slovensko prosvetno društvo Edinost in Zbor Foltej Hartman

Društvo je srce kulturnega življenja na podeželju Ko sem začel iskati temo za predznanstveno nalogo, sem ob vsaki možnosti zbiranja informacij tudi pazil, da bi našel temo, ki mi je osebno všeč.

Zelo se zanimam za zgodovino in še posebej za lokalno zgodovino, saj lahko potem povezave bolje razumem. V tem smislu sem ob pisanju predznanstvene naloge mnoge vire predelal, ki so mi podali širšo sliko, ne samo o domačem društvu in zboru, temveč tudi o kulturnem delovanju v našem okolju v preteklosti.

18

NEDELJA.PRILOGA

V

aprvem poglavju svoje nalo­ ge sem se ukvarjal s pomenom samega imena društva SPD Edinost v Pliberku: Razčlenil sem okrajšavo SPD na posamezne pojme slovensko, prosvetno ter društvo. Po­ men besede slovensko je samoume­ ven. Za besedo prosveta navaja SSKJ naslednji pomen: »poučitev, izobraz­ ba koga, da bi mislil, delal brez pred­ sodkov, razumno«. Za besedo dru­ štvo navaja SSKJ naslednjo razlago: »organizirana skupina ljudi, ki ima skupne cilje in deluje po določenih pravilih.« Torej bi po sami definiciji tega prvega dela imena lahko razbra­ li namen društva kot skupine ljudi, ki po določenih pravilih želi proučeva­ ti ljudi s podobnimi cilji. Vendar še manjka zadnji del imena »Edinost«.

Beseda edinost pomeni složnost ali vzajemnost. Beseda edinost torej iz­ pove prvotni cilj skupine ljudi, ki se zanimajo za prosveto, torej izobraz­

be skupaj z drugimi: Ustvariti slož­ nost tako med slovenskim, kakor tudi nemškim prebivalstvom na Koro­ škem.

V preostanku prvega poglavja se ukvarjam s pravnimi pogledi na dru­ štva: »Po določitvi društvenega za­ kona iz leta 2002 je društvo skupina najmanj dveh ljudi. Društvo ne more biti obvezno, temveč prostovoljno iz­ brano. Mora imeti skupni, določeni in dolgotrajni cilj.« […]

Ker je bilo društvo leta 1938 raz­ puščeno, je dan ponovne ustanovi­ tve 28. 11. 1946. Torej je v zgodovin­ skem kontekstu dan ustanovitve 20. maj 1909, vendar v pravnem pogledu 28. 11. 1946.

Zgodovina slovenskih društev na Koroškem V drugi polovici 19. stoletja so refor­ me v avstrijski monarhiji prinesle s seboj možnost za ustanovitev kultur­

Ime mi je Daniel Trampusch.

Prihajam iz Doba pri Pliberku, z domačije, ki jo po domače kličejo »Božič«. Zelo se zanimam za zgodovino in jezike.

Jeseni tega leta bom začel službo kot civilnik pri Rdečem križu v Pliberku. Za nadaljnjo pot še ne vem natančno, vendar razmišljam o študiju na BOKU Dunaj.

nih društev. Za preprosto ljudstvo so bila društva način soočanja s po­ trebami in uresničevanja interesov. Že pred tem so se od druge polovi­ ce 18. stoletja ter v večji meri v dvaj­ setih letih 19. stoletja pojavljali prvi utripi kulturnega delovanja pod kri­ lom znanih kulturnikov, kot so An­ ton Martin Slomšek in Matija Ahacelj ter Matija Majar-Ziljski. Prvo sloven­ sko društvo se je pojavilo v Celovcu z ustanovitvijo 15. novembra 1848.

Od revolucijske spomladi 1848 do 1870-ih let je značilno predvsem li­ terarno ter publicistično delovanje v Celovcu. Leta 1860 je bila ustanov­ ljena cerkvena bratovščina Svetega Mohorja, ki je več ko sto let vpliva­ la na izobrazbo vseh slojev sloven­ skih rojakov. Iz predznanstvene na­ loge: »Leta 1863 je tudi Celovec dobil lastno čitalnico. Čitalnice so pritego­ vale ljudje, ki so govorili slovanske jezike, a prav tako nemško govoreče. Čitalnice so v svojem konceptu pove­ zovale izobrazbo, kakor tudi zabavo v obliki veselic. Obiskovalcem so po­ nujale množico časopisov: v slovan­ skih jezikih in v nemščini. Ko je leta 1871 začela tiskati tiskarna Družbe sv.

Mohorja, so se prizadevanja čitalni­ ce za nemoteno izhajanje slovenskih publikacij na Koroškem uresničila.« V 1870-ih letih je dobilo taborsko gi­ banje na Koroškem večji pomen, saj je z društvi, kot je bila »Trdnja­ va«, dobilo mnogo pripadnikov. »[…] »Zmeraj širši krogi ljudi so se mora­ li soočati s socialnimi in z ekonom­ skimi težavami, medtem ko se je tudi politična usmerjenost iz liberalne­ ga tabora premestila v konzervativ­ no-katoliški tabor«. Iz duhovništva je Trdnjava dobila tekmeca, namreč Katoliško-ustavno društvo. Predsed­ nik Andrej Einspieler je s tem dru­ štvom prekosil liberalce.

Obdobje med leti 1875 in 1885 je bilo za društva večinoma tiho obdobje.

Po letu 1885 je aktivnost spet narasla.

Z ustanovitvijo Družbe svetega Ci­ rila in Metoda so ustanovili protiu­ tež nemškim šolskim organizacijam, saj je skrbela za orjaški delež pro­ svetnega dela. V 1890-ih letih je po­ stala zahteva po čitalnicah in še bolj raznolikem kulturnem delovanju zmeraj glasnejša.

Okoli začetka novega tisočletja se je

zaostril konflikt med liberalnim ta­ borom in krščansko-socialno usmer­ jenimi.

Kako je nastalo SPD Edinost?

Na pobudo Ivana Hornböka je bilo 20. maja 1909 ustanovljeno »Katoli­ ško slovensko izobraževalno društvo v Pliberku«. Med leti 1909 in 1918 je društvo zadelo nekaj težkih udar­ cev, saj so bili med prvo svetovno voj­ no mnogi člani vpoklicani v cesar­ sko-kraljevsko vojsko. Hornbök se je moral 1915 umakniti v Jugoslavijo.

V času ustanovitve MoPZ »Edinost« v Pliberku in okolici ni še bilo mogo­ če zaslediti organizirane pevske de­ javnosti, razen v okviru cerkvenih zborov. Leta 1931 je ustanovitelj in pevovodja Foltej Hartman okoli sebe zbral pevce z bližnjih vasi spodnje Podjune. V času druge svetovne voj­ ne je deloval samo skrivoma, nekate­ ri pevci kot tudi zborovodja Hartman so bili deportirani v koncentracijska taborišča. Foltej Hartman je tam vo­ dil zbor taboriščnikov.

Po ponovni ustanovitvi društva SPD Edinost je kultura v Pliberku ponov­ no zaživela. Že leta 1946 so društve­ niki začeli z uprizoritvijo odrskih predstav. V 1950-ih letih je društvo spet implementiralo zbiranje knjig v svoje delovanje, potem ko je bila knjiž­nica med vojno po večini uniče­ na. Leta 1958 je društvo Edinost na­ bavilo skedenj Breznikove družine v Pliberku, v njem naj bi uredili dru­ štvene prostore. Leta 1966 so prvič priredili revijo »Od Pliberka do Tra­ berka«. Leta 1973 je bil ustanovljen odrski oddelek Oder 73 pod vod­ stvom Anite Hudl. »Svaveja uta« na Jormaku pod okriljem SPD Edinost Z letom 1975 je prevzel predsedni­ štvo Joško Hudl. Pod njegovim vod­ stvom so prvič postavili šotor na »Jormaku« – SPD Edinost je še ved­ no nosilec in organizator šotora »Sva­ veje ute« ter kulturnega sporeda v njem. V tem času je tudi SPD Edinost v Pliberku prispevalo k uspehu Slo­ venske glasbene šole. Že od vsega za­ četka sodeluje MoPZ Foltej Hartman pri spominski svečanosti za Domno­ vo četo – Pohod na Komelj.

Največja težava, ki sta jo imela SPD

»Edinost« in MoPZ Foltej Hartman, je bilo od nekdaj iskanje prostorov za prireditve ter koncerte. Iz tega razlo­ ga so 8. 11. 1993 v Pliberku ustanovili društvo »Kulturni dom Pliberk«.

30. 11. 1994 so na razširjeni seji društva sklenili, da v Pliberku delu­ je okoli 150 slovenskih kulturnih de­ lavcev, vendar manjkajo primerni prostori. Že leta 1999 je MoPZ Foltej Hartman prvič nastopil na gradbišču Kulturnega doma, na reviji Pesem ne pozna meja.

Ker že nekaj let ni bilo možnosti, ki bi jo nudilo društvo svojim društve­ nikom, so v letu 2019 ustanovili »gle­ dališko šolo za otroke in mladino«.

Gledališka šola je naslednica Odra 73.

Ker sta MoPZ »Foltej Hartman« in SPD »Edinost« v Pliberku tesno po­ vezana, je občasno mogoče celo tr­ diti, da tvorita enoto, ob 110-letnici društva je bil prirejen slavnostni kon­ cert.

Akcija zbiranja zamaškov je do­ brodelni odsek društva SPD Edinost v Pliberku, ki v letu 2020 podpira dvanajst otrok. Samo v mesecu de­ cembru leta 2019 so na Koroškem, v Zgornji Avstriji in na Dunaju v deve­ tih transportih nabrali 11.430 kilogra­ mov zamaškov.

Moški pevski zbor Foltej Hartman je v letu 2020 pod vodstvom pev­ skega vodja Martina Kušeja. Zbor trenut­no šteje 21 stalnih pevcev in so­ deluje na številnih pevskih revijah, tudi na pevski reviji Od Pliberka do Traberka, pri kateri je tudi med usta­ novnimi člani.

Konec predznanstvenega dela tvo­ rita obenem analiza intervjujev pev­ cev MoPZ Foltej Hartman ter še in­ tervjuja trenutnega predsednika Mateja Trampuscha-Novaka ter bi­ všega predsednika Borisa Sturma, ki je tudi iniciator dobrodelne akci­ je zbiranja zamaškov. Ob 110-letni­ ci društva SPD »Edinost« v Pliberku je bila izdana brošura, v kateri pev­ ci zbora »Foltej Hartman« odgovarja­ jo na vprašanja glede svoje lastne mo­ tivacije in podajajo svoje razloge ter mnenja, zakaj sodelujejo pri zboru.

Večina pevcev je bila tudi vprašana, kje vidijo zbor v prihodnosti (v letu 2030). Na osnovi teh pogovorov sem hotel dognati, kakšna je motivacija pevcev za sodelovanje pri zboru.

NEDELJA. PRILOGA

19

Nast j a O gnj a novi ć i n Da š a Če h TRGOVSKA AKADEMIJA MENTOR DOMINIK KERT

D

Recikliranje in nove oblike embaliranja

anes je recikliranje po­ membna tema po vsem sve­ tu, saj se vsako leto drastič­ no veča količina odpadkov oziroma embalaže. Z recikliranjem pripomo­ remo k ohranitvi narave in k zmanj­ šanju odpadkov. Vsak posameznik lahko s svojimi dejanji pomaga iz­ boljšati odnos med odpadki in oko­ ljem. Paziti je potrebno na odpadno embalažo, ki škoduje okolju in tudi ljudem. Vse neozaveščene države je potrebno spodbuditi, da začnejo z recikliranjem in ločevanjem skrbeti za okolje. Obstajajo podjetja, ki se s tem ukvarjajo ter izdelujejo izdelke iz recikliranega materiala.

Po svetu je veliko odlagališč, neka­ tera od teh so divja, to pomeni, da je to neprimerno mesto za odlaganje odpadkov. Vsak lahko obratuje od­ lagališče pod pogojem, da ima vlo­ go oziroma dovoljenje za to (vloga za pridobitev okoljevarstvenega do­ voljenja za obratovanje odlagališč).

Poleg recikliranja lahko odpadna embalaža tudi sežigajo in komposti­ rajo. Ogromno težav pa nam danes prinašajo nosilne plastične vrečke, saj spadajo med nekatere od največ­ jih škodljivcev okolja. V Sloveniji sta ustanovljeni dve družbi, za ravnanje z odpadno embalažo, to sta druž­ ba Slopak d.o.o. ter družba Interse­ roh d.o.o. Na embalažo pa imata ve­ lik vpliv organizacija Pro Europe in oznaka zelena pika.

Daša Čeh je doma iz Mežice.

Nastja Ognjanović je doma iz Dravograda.

20

NEDELJA.PRILOGA

LETOŠNJA PREDZNANSTVENA DELA VIŠJA ŠOLA ŠT. PETER Nina Müller in Klara Simon: Low Carb prehrana. Mentorica Marija Roblek Klara Klemenčič in Barbara Volk: Obdelava fotografij skozi stoletja in gospodarski pomen fotografije. Mentorici: Daniela Kulnik in Hermma Till Tilen Lumpert in Luka Sticker: Pivo. Mentorica Marija Roblek Nik Vidrih: Rock glasba od 1950 do danes. Mentorici: Sonja Koschier in Marija Olip Adna Alagič: London – prehrambene navade in vpliv. Mentorja: Hubert Male in Andrea Amruš-Einspieler Maša Hrovat in Izabela Kuhar: Sladila – prekletstvo ali bogastvo? Mentorica: Andrea Amruš-Einspieler Manca Korpič in Kristina Kovač: Zelišča – uporaba skozi čas. Mentorica: Natascha Partl Eva Perčič in Ajda Rakovec Širovnik: Bio hrana pod vplivom medijev. Mentorici: Marija Perne in Daniela Pečnik Eva Heberle in Šejla Silić: Gospodarske in turistične značilnosti v Tržiču in Piranu. Mentorica: Hemma Till Tamara Urbiha in Jerneja Vrbanc: Gorenjska in primorska regija in njuno narečje v primerjavi.

Mentorici: Marija Perne in Lidija Vouk-Grilc Estera Smukave in Zoe Tomešić Žlebir: Prehrana nosečnice in dojenčka. Mentorici: Daniela Pečnik in Lidija Vouk-Grilc

SLOVENSKA GIMNAZIJA 8. A RAZRED

Eva-Magdalena Angerer: Sonus v letih 2013-2018. Mentorica: Andrea Sturm Noa Bar-Meir: Vpliv negativnega stresa na otroka. Mentor: Janko Smrečnik Leah-Katharina Breschan: Ženske v ekipnem športu na primeru košarke in odbojke. Mentorica: Magdalena Kulnik Paloma Camino Fantur: Vegetarijanska prehrana na Slovenski gimnaziji. Mentorica: Tanja Čertov Julija Jelen: Vpliv elektrošokov na centralni živčni sistem .

Mentorica: Anja Valentinitsch-Harrich Alina Jana Kaiser: Integracija in dvojezičnost v otroškem vrtcu. Mentor: Janko Smrečnik Lara Kircher: Pesmi Mirka Isopa. Mentorica: Julija Schuster-Smrečnik Dolores Körbler: Učinki glasbene iz­ obrazbe na razvoj osebnosti. Mentor: Roman Verdel Eva Kogelnik: 20-letno delovanje vokalne skupine Nomos. Mentorica: Andrea Sturm Marko Kunčič: Vpliv gliv na rastline in človeka.

Mentorica: Anja Valentinitsch-Harrich Leon Lambauer: Deželna razstava CarinthiJa 2020 - Prispevek Slovenskega prosvet­ nega društva Rož. Mentor: Alen Kušek Celine Poganitsch: Poskusi na živalih v kozmetični industriji. Mentorica: Tadeja Vinko-Smrtnik Sebastian Sablatnig: Vpliv športa na psiho človeka. Mentor: Janko Smrečnik Lanej Schaap: Anton Codelli III. Mentor: Leopold Smolej Rhiannon Schallengruber: Kelti na Bregu. Mentorica: Hedwig Figoutz Stella Slama: Moč naših misli - zakon privlačenja. Mentor: Hanzej Rosenzopf Milan Steiner: Latinski nagrobni napisi na Koroškem. Mentorica: Majda Pintar Debora Stern: Kaj nas vleče v višino? Mentorica: Magdalena Kulnik Elena Zidej: Aerial akrobatika – elementi z­račne akrobatike. Mentorica: Irina Kert

8. B RAZRED Dijana Ćurić: Kako preživimo srčni zastoj in infarkt? Mentorica: Maria Mletschnig Krištof Grilc: Etične drže dijakov in dijakinj na ZG/ZRG. Mentor: Richard Jernej Anna Hirm: Body Percussion ob primeru družinske skupine FASMAKS. Mentorica: Mirjam Salbrechter Hu Zhongkai: Mednarodni sistem enot (SI) in imperialne enote. Mentor: Niko Ottowitz Julija Lara Hudl: Raz­ voj kulturnega društva Globasnica. Mentor: Stanko Polzer Laura Kotnik: Naravno konjarstvo. Mentorica: Nikolina Polj-

ski Lulu Liu: Ženski lepotni ideali danes. Mentorica: Snežana Višnjić Luna Liu: Primerjava tonskih sistemov v Evropi in na Kitajskem. Mentor: Roman Verdel Nika Malnar: Anoreksija in bulimija. Mentorica: Tadeja Vinko-Smrtnik Klavdija Markovič: Meditacija kot pot do uspeha. Mentorica: Monika Novak-Sabotnik Christina Miklau: Coppla Kaša - Društvo gorskih kmetov doline Bele. Mentorica: Monika Novak-Sabotnik Valentina Murković Stubelj: Življenje s celiakijo. Mentorica: Mirjam Pressl Luka Podlipnik: Za narodov blagor. Mentorica: Maria Mletschnig Matej Rozman: Jožef Stefan in zakon o sevanju črnih teles. Mentor: Niko Ottowit z Simon Tandler: Javna dvojezična ljudska šola 24. Mentorica: Nikolina Poljski Daniel Nikolaj Trampusch: SPD Edinost in MoPZ Foltej Hartman.

Mentor: Matej Trampusch-Novak Sebastian Visotschnig: Stefan Visotschnig - župan mestne občine Bleiburg/Pliberk.

Mentorica: Zalka Kuchling Jera Vodovnik: Sodobne metode rehabilitacije športnika. Mentor: Marcell Smolej Helena Zakeršnik: Aluminij v proizvodih in vpliv na zdravje. Mentorica: Nadja David

DVOJEZIČNA TRGOVSKA AKADEMIJA Hana JUSUFAGIĆ in Vanessa SKORNŠEK: Moteče tehnologije, umetna inteligenca v avtomobilski industriji. Mentorica: Johanna Isop Tea JOJIĆ in Teodora KOCMUT: Turizem v Soški dolini in Spodnji Savinjski dolini - primerjava. Mentorica: Johanna Isop Katjajani DURKOV in Tadej OGOREVC: Zaslužek prek socialnih omrežij in njihov vpliv na človeka. Mentorica: Johanna Isop Jan ŠEBERLE in Žan PRATNEKAR: Razvoj glasbene industrije. Mentor: Matthäus Seher Nina URAN, Aida GREGORIČ in Robin Herbert MACK: Sele – domovina mnogih društev.

Mentorica: Johanna Isop Hana ANDRES in Nika WASTL: Vpliv prehrane na našo duševnost - odziv trga na intoleranco hrane. Mentorica: Johanna Isop Anna KARNER in Matea KRNJIĆ: Stres na delovnem mestu in outsourcing kot način razbremenitve. Mentor: Dominik Kert Nastja OGNJANOVIĆ in Daša ČEH: Recikliranje in nove oblike embaliranja. Mentor: Dominik Kert Ana KRSTEVSKI: Kmetijstvo 4.0 - priložnosti in izzivi. Mentorica: Johanna Isop Dejan MARTIĆ: Pregled slovenskega bančništva ter vpliv finančne krize na bančništvo od leta 2008. Mentor: Matthäus Seher Artūras RUDALEVIČIUS in Miha HERMAN: Lessons learned from the diversification and business decisions that almost slipped a market leader to bankruptcy in case of Japan Airlines. Mentor: Matthäus Seher Mojca NAPEČNIK in Klara KOTNIK: Razvoj turizma v Črni na Koroškem / Entwicklung des Tourismus in Črna na Koroškem.

Mentor: Matthäus Seher Klara KOTNIK, Jan RAZDEVŠEK in Ines MARN ĐORĐEVIĆ: Športni turizem v Celovcu. Mentor: Stefan Hribar Erik KOS in Matija ŠABEDER: Socialna omrežja in spletni marketing. Mentor: Stefan Hribar Sara MESIĆ in Ena OSMANOVIĆ: Bosnien und Herzegowina: Das Leben nach dem Krieg / Bosna in Hercegovina: Življenje po vojni. Mentor: Dominik Kert Urh ODER in Tim RUŽMAN: Vpliv novih medijev na mladino. Mentorica: Christina Igerc Jakob KOŠIR in Andrej GUZELJ, Rok SETNIKAR, Danijel STEVIĆ: Business integration of future technologies. Mentor: Alexander Smolej Lev STARMAN in Rene PAVOKOVIČ: Pomen gaminga in e-športa za slovensko gospodarstvo. Mentor: Miran Breznik Almina LELIĆ: Pomen spletnega marketinga za poslovni uspeh. Mentorica: Christina Igerc.

NEDELJA. PRILOGA

21

k ibic

ZBADLJIVI

PRIGRIZKI

did

D R U Ž I N A

in DOM

p r i l o g a mohorjeve družbe celovec

Slomškov

dom

Najbolj smo pogrešali prijatelje, a malo tudi šolo in dom Pretekli tedni so bili za šolsko mladino pravi izziv. Učili so se doma na daljavo, do prijateljev niso imeli osebnega stika. Nekaj tednov je bil zaprt tudi Slomškov dom. Povprašali smo gojence in gojenke, kako so preživeli ta čas, s čim so se soočali pri učenju doma in kaj mislijo o tem novem virusu.

❶ ❷ ❸ ❹ ❺

Kalo ti je šlo v času brez šole/pri pouku doma?

Kako si dobival/dobivala gradivo za različne predmete?

Si potreboval/potrebovala pomoč pri učenju?

Kaj/Koga si najbolj pogrešal/pogrešala v tem času?

Kaj misliš o koronavirusu?

❷ Večina učiteljev je uporabljala program Microsoft Teams. Nekateri so se odločili, da je bolje uporabljati Outlook. Le ena učiteljica nam je gradivo pošiljala na naš osebni mail.

❸ Pri učenju v glavnem nisem

❶ Šlo mi je dobro,

❹ V tem času sem najbolj pogrešala moje

❶ Odlično, nisem imel

prijateljice ter knjige, saj so bile knjižnice zaprte.

❺ Upam, da ne bo prišlo do drugega vala.

Pika Fende sta mi pomagala starša, drugače pa mi je šlo dobro.

❷ Gradivo sem dobivala po Microsoft Teams in Microsoft Outlook.

❷ Gradivo in stvari sem

❸ Pomoči pri učenju nisem potrebovala,

❸ Če česa nisem razumela, sem vprašala

❹ Pogrešala sem moje prijateljice in mojo

učitelja ali učiteljico ali pa mi je razložila mama.

❹ V tem času sem najbolj pogrešala sošolke.

❺ Na začetku je bilo hujše kot zdaj, ampak je dobro, da smo tako hitro okrevali.

saj je bila snov lahka.

najboljšo prijateljico, a k sreči smo se lahko poklicale vsak dan.

❺ Ima dobro in slabo stran. Dobra je, da zmanjšuje populacijo ljudi, slaba pa, da je grozna bolezen in mi je težko slišati o smrti tako veliko ljudi.

Urška Šlibar

Ajda Ažman

❶ V tem času mi je

šlo v redu. Pri učenju in reševanju nalog nisem imela nobenih težav, razen občasno kakšnih tehničnih.

22

XIV

NEDELJA.PRILOGA

in jih je že veliko umrlo, smo pa imeli več časa za svojo družino in zase ter bili doma. Žiga Šavs

čeprav sem imela malo težav.

dobivala po mailu in Teams.

❺ Da je precej grozen, saj se hitro širi

potrebovala pomoči, ko pa sem jo, so mi učitelji in sošolci priskočili na pomoč.

❶ Pri težkih nalogah Ajda Geržina

❹ Svoje prijatelje in sorodnike.

❶ Jaz sem se doma

imela super, tudi s šolo nisem imela večjih težav.

❷ Po aplikaciji Teams. ❸ Ja, včasih sem vprašala mamo za dodatno razlago, drugače je šlo.

nobenih težav.

❷ Po e-pošti in MS Teams. ❸ Ne. ❹ Najbolj sem pogrešal prijatelje. ❺ Mislim, da je koronavirus poseben

virus, ki si ga zagotovo ne želim imeti.

Urh Sušnik

❶ Super, včasih sem

mogoče malo pogrešal šolo, saj smo skupno gledano dobili več naloge, kakor če bi bili v šoli.

❷ Po MS Teams, kamor so nam

profesorji pošiljali naloge ter razlage.

❸ Včasih sem prosil za pomoč mamo, pri matematiki in nemščini.

❹ Najbolj sem pogrešal cimra.

Pia Ilovar

❶ Šlo mi je res dobro, imela

sem dovolj časa za ostale aktivnosti in konjičke, za katere drugače ne bi našla časa. Lahko sem si tudi sama izdelala urnik in si organizirala čas za delo, za šolo ali počitek.

❷ Gradivo za različne predmete sem

dobivala predvsem po Office 365, pod

k ibic

ZBADLJIVI

PRIGRIZKI

did

D R U Ž I N A

in DOM

p r i l o g a mohorjeve družbe celovec

V Slomškovem domu pred računalniki (z leve): Alina Egger, Erik Kovač, Romy Angermann, Aleksandra Dovžan katerega spadata Outlook in MS Teams (neka spletna klepetalnica, na kateri je mogoče dodajati naloge). Seveda sem morala gledati tudi na privatni mail naslov in še eno spletno klepetalnico.

❸ Pomoči pri učenju skoraj nisem

potrebovala. Najtežja se mi je verjetno zdela matematika, ker bi najbolj potrebovala razlago profesorja (v živo).

Drugače pa sem imela možnost vedno vprašati svoje starše, ki so bili (na srečo) doma.

❹ V tem času sem verjetno najbolj

pogrešala svoje prijatelje in cimre ter izvrstno hrano naših kuharic v domu.

❺ Zdela se mi je edinstvena situacija

v zgodovini človeštva, ker se je tudi gospodarstvo moralo ustaviti in smo se mogoče bolj ozrli na prvotne osnovne človeške potrebe ter se poglobili samo vase. Odkrili smo tudi nove hobije in našli odgovore na stvari, ki nam še niso najbolj jasne. Žalostno je bilo samo to, da nismo mogli obiskati starih staršev.

Lucija K. Mazi

❶ Šlo mi je dobro, ker sem imela pomoč staršev in sošolk in sošolcev.

❷ Gradivo smo dobivali

po mailu, Outlooku in MS Teams.

❸ Večinoma ne. ❹ Najbolj sem pogrešala sostanovalki in prijateljice iz šole.

❺ Mislim, da se iz te situacije lahko vsi veliko naučimo in da ni samo slaba. Špela Naglič

❶ S poukom po spletu sem se znašla zelo dobro. S snovjo sem pričela dopoldne in delala vse do pozno popoldne.

❷ Večino gradiva sem prejemala po

aplikaciji MS Teams. Spet nekateri profesorji pa so nam naloge pošiljali po mailu.

❸ Osebno pri učenju nisem potrebovala drugega kot pa motivacije in miru.

❹ V tem času sem pogrešala svoje

prijatelje ter sorodnike. Na vsake toliko časa sem pogrešala tudi šolo. Velik izziv je bil, da mi ni bilo dovoljeno iti iz hiše.

❺ Menim, da je to kar »močan« virus in da se je v takem trenutku res treba zavedati, da se je treba zaščititi in ostati proč od stika z ljudmi.

urnik. Vedel si, kaj moraš narediti in do kdaj je rok oddaje neke naloge, s časom pa si razpolagal sam. Imel si več časa zase kot za svoje najbližje. Po drugi strani pa mi je »spletni kontakt« s profesorji predstavljal »majhno težavico«, saj sem »pogrešala« osebni kontakt. Kadar mi neka snov ni razumljiva ali kadar imam vprašanja z veliko podvprašanji, se raje kar osebno obrnem na profesorja, saj se človeku tako lažje obrazloži stvar.

❷ Gradiva smo dobivali prek šolske Lea Gros

❶ V času, ko smo imeli

pouk od doma, sem se dobro organizirala.

Moj plan je bil sprotno delanje nalog in učenje snovi. To mi je od začetka uspevalo dobro, potem pa malo manj. Za vsak teden sem si izpisala, kaj je potrebno narediti in predelati in ko sem to opravila ter poslala profesorjem, sem si nalogo odkljukala.

❷ Gradivo in s tem tudi naloge smo

vsi učenci dobivali po aplikaciji Teams Microsoft. Tudi videokonference so zaradi te aplikacije potekale učinkovito.

❸ Načeloma ne. Če pa se je pri kakšni

nalogi zataknilo, smo se povezali s sošolci in zadevo kar se da hitro odpravili. Teamwork je zakon!

❹ Najbolj pogrešala sem socialno življenje, torej kavice in dolge pogovore na soncu v Celovcu z mojimi prijateljicami. Priznam, kdaj pa kdaj sem pogrešala tudi šolo. Pa ne zaradi učenja ali šolskih nalog, ampak zaradi druženja in načina življenja, ki sem ga vajena.

❺ Moje mnenje je različno. Spoznala sem,

da vedno manj verjamem medijem. Po mojem skromnem mnenju je to sodobno orožje, ki je bilo namenjeno, da se zmanjša število ljudi na svetu. Namesto vojne, kot včasih, se je ta bolezen pritihotapila po tiho in vzela veliko nedolžnih življenj.

Helena Zakeršnik

❶ Pouk doma je po eni strani potekal veliko bolj sproščeno, saj si si sam oblikoval svoj

e-pošte. Za vsak predmet, pri katerem snov še ni bila dokončana, je bila prek aplikacije Teams ustvarjena skupina, v katero nam je profesor oziroma profesorica skrbno pošiljal/-a snov oziroma naloge. Te smo morali nato v določenem roku, ki ga je postavil profesor, oddati, tvoje sodelovanje pa se je štelo h končni oceni.

❸ Pomoči pri učenju doma nisem

potrebovala. Vedela sem, da se bomo vsaj tri tedne pred maturo vrnili nazaj v šolo, kjer se bomo na naše »zadnje srednješolske izpite« s pomočjo profesorjev vestno pripravljali. Doma sem delala ter se učila, kolikor sem lahko, čeprav priznam, da ko si doma obdan z vsemi družinskimi člani, ti včasih motivacija za učenje »pobegne kar skozi okno«.

❹ V času koronavirusa sem najbolj

pogrešala svojo družbo. Ker prihajam iz Slovenije, živim med tednom v Celovcu, med vikendi pa se vedno vračam nazaj v rodno domovino. Največ svoje družbe imam kar na Koroškem, zato mi je ta v času koronavirusa manjkala. Čeprav smo se s prijatelji slišali po telefonu, še to zdaleč ni to, kar pomeni biti z nekom v osebnem kontaktu.

❺ Koronavirus zame osebno ne

predstavlja velikega strahu. Seveda se vsak malce »boji« in upa, da le ne bi bil deležen te okužbe, a s pravilnim ravnanjem, z dobro higieno in varnostjo se v kar velikem odstotku da preprečiti okužbe. Če pa si dovolim malce pofilozofirati, lahko rečem, da je koronavirus prinesel naravi ogromen »bonus«, saj si je ta zaradi zaprtja industrij, transporta itd. precej opomogla. Živali kot rastline so končno zadihali, pa tudi mi, ljudje, smo končno imeli pošten čas za sprostitev.

NEDELJA.PRILOGA

23

GREŠ ŠTUDIRAT? GREŠ OD DOMA?

PREJEMAJ NEDELJO TRI MESECE BREZPLAČNO. IZPOLNI NAROČILNICO. DO JESENI JE ŠE DOVOLJ ČASA.

gregorič

facebook.com/mojanedelja redakcija@nedelja.at www.nedelja.at

Letna naročnina 46 evrov za študente 23 evrov

VSE, KAR JE TREBA VEDETI Prosim, pošiljajte Nedeljo naslednje

tri mesece brezplačno na spodaj navedeni naslov.

Naročam Nedeljo in PRILOGE Ime in priimek

N A R O Č I L N I C A

Ulica/kraj

Hišna številka Pošta

Nedelja, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt/Celovec Tel.: 0463/54587-3510

IMPRESUM:

E-mail Podpis

je priloga cerkvenega časopisa Nedelja. Glavna urednica: Mateja Rihter. Lastnik in izdajatelj: Ordinariat krške škofije. Slovenski dušnopastirski urad.

Uredila Mateja Rihter. Prelom Vincenc Gotthardt. Lektorirala Gabi Frank. Tel. (0463) 54 5 87 35 10, rihter@nedelja.at. Tisk: Mohorjeva Celovec