Predznanstvena dela

junij

2019

PRILOGA

Na stopnicah življenja Slovenska gimnazija, Dvojezična trgovska akademija in Višja šola za gospodarske poklice v Št. Petru IZBOR PREDZNANSTVENIH DEL

gotthardt

U V O D N I K

A nna S kof f

Miha Vrbinc

SLOVENSKA GIMNAZIJA

michael.vrbinc@bildung-ktn.gv.at

Jezikovno in strokovno izobraževanje

V

a tridelnem zrelostnem in diplomskem izpitu, ki je bil odrejen v letu 2012 in je v veljavi od šolskega leta 2014/15 na vseh gimnazi­ jah in od šolskega leta 2015/16 na vseh poklicnoizobraževalnih višjih šolah v Avstriji, zavzema pisanje predznanstvene oz. diplomske na­ loge posebno mesto. Na gimnazijah piše predznanstveno nalogo posa­ mezna kandidatka/posamezni kandidat, na poklicnoizobraževalnih šolah pa oblikujejo diplomsko nalogo v skupinah (po dva, tri ali več kandidatk in kandidatov).

Po navadi se pišejo te zaključne naloge v učnem jeziku; na željo kan­ didatke oz. kandidate in s privolitvijo mentorice oz. mentorja je mogoče pisati tudi v živem tujem jeziku, npr. v angleščini ali italijanščini. Na višjih šolah s slovenskim oz. nemškim in slovenskim jezikom se pri zaključnem delu torej piše v slovenščini kot učnem jeziku Slovenske gimnazije oz. nemščini in slovenščini na Dvojezični trgovski akademiji in Višji šoli za gospodarske poklice Št. Peter; na Slovenski gimnaziji je naloga napisa­ na v nemščini ob temi, navezani na predznanstveno raziskavo nemške književnosti, in v Kugyjevih razredih – odvisno od izbire pri drugih izpitnih področjih – del naloge tudi v angleščini ali italijanščini.

Kandidatke in kandidati morajo za odobritev teme oddati dvojezično dispozicijo, v delu samem pa oblikovati tudi povzetek v nemščini in/ali angleščini oz. slovenščini. Po jeziku ali jezikih predznanstvene oz. diplom­ ske naloge se ravna tudi jezikovna podoba prezentacije in diskusije pred in z izpitno komisijo.

V predznanstveni oz. diplomski nalogi se odražata dva temelja izobraževalnega dela na šolah, in sicer jezikovni in strokovni del. Pri jezi­ ku gre za to, da se uporablja jezik izobraževanja, torej pouka, in strokov­ ni jezik, torej strokovno izražanje, in znanstveni jezik, torej jezik znanstve­ nega razpravljanja. To so jezikovne ravni, ki izhajajo iz znanja vsakdanjega jezika, a ga nadgrajujejo in izpopolnjujejo z oblikami jezika, ki so osnova za nadaljnje študijsko in poklicno življenje. Pri stroki gre za to, da se kan­ didatke in kandidati ukvarjajo s temo ali projektom, uporabljajo različne znanstvene metode, kot so povpraševanja na papirju in po spletu, vodeni intervjuji, eksperimenti, raziskava sekundarne literature, in napišejo prvo delo z znanstvenim pristopom, ga predstavijo in o njem diskutirajo.

Pisanje predznanstvene oz. diplomske naloge je zahtevno delo, ki ga opravljajo kandidatke in kandidati v zaključnem letu svoje izobraževalne poti. Nanj se pripravljajo ob uvajanjih v znanstveno pisanje in izbiranje in obdelavo teme/projekta. Posebno nalogo prevzemajo mentorice in men­ torji, ki jih spremljajo ob iskanju teme, pisanju, prezentaciji in diskusiji.

Ob izbranih predznanstvenih in diplomskih nalogah, objavljenih v Ne­ delji, si boste mogli predstavljati pisano paleto tem in projektov, ki nasta­ jajo ob teh zaključnih nalogah maturantk in maturan­ tov. Z njimi vstopajo v svet znanstvenega pisanja,­ predstavljanja in raz­ vnost pravljanja ter pridobiva­ Da pride v ja jo jezikovno in strokov­ Slovenske in maturanti no znanje. S tem delom Maturantke jezične trgovske aka­ vo zrelostnega in diplomske­ gimnazije, D šole za gospodar­ je iš V in e ij ga izpita se torej priprav­ dem poiskali Št. Petru so v ­ ce li k o p e ljajo na nadaljnje terciarno sk predznanst me za svoja koda bi izobraževanje in poklicno zanimive te Š . lomska dela vena oz. dip la ostala samo v pre­ življenje. e d ­o bilo, da bi ta boste lahk žnicah, zato rilogi, ne­ ji n k in h li a d jp MIHA VRBINC prebrali v te h kot po­ izbor le-teh ci strokovni nadzornik v se e m ih k iš tn ­Izobraževalni direkciji za Koroško kaj pa v poči v Nedelji. o Nedelje letno branje uredništv 2

NEDELJA. PRILOGA

MENTORICA MONIKA KELIH

Dobra domača salama iz domovine – to je zanj darilo za rojstni dan

Pisatelj Peter Handke

in njegov odnos do slovenskega jezika Pri odločanju o temi je posebno mesto zavzelo dejstvo, da sem odraščala v Grebinju, v Handkeje­vem rojstnem kraju.

Na pobudo staršev, da bi lahko pisala o njem in njegovem odnosu do slovenščine, sem se odločila, da povežem svoj domači kraj in jezik, ki sem se ga naučila šele v gimnaziji. Namen dela je bil raziskati, kakšen odnos ima Peter Handke do slovenščine in kaj mu pomeni jezik.

Z

a dosego raziskovalnih ciljev sem uporabila različne metode.

Nalogo sem začela s predsta­ vitvijo avtorja in zgodovino njegove­ ga domačega kraja Grebinj. Nato sem analizirala in interpretirala dve izmed njegovih del, in sicer Še vedno vihar in Wunschloses Unglück, ter opravi­ la intervjuje, da bi pridobila še jasnej­ šo predstavo o avtorju.

Izhodišče za raziskovanje sta omo­

V Handkejevem muzeju v Grebinju

Sem Anna Skoff in sem stara 18 let. Živim v Grebinju in sem letos maturirala na Slovenski gim­ naziji. Moji starši ne govorijo slovensko, zato sem se tega jezi­ ka začela učiti šele v ljudski šoli.

gotthardt

gočili že omenjeni Handkejevi knji­ gi, poleg tega pa so bila pomembna gradiva še knjiga o razstavi v Grebi­ nju, ki jo je napisala Katarina Pektor in ima naslov Peter Handke, Dauer­ ausstellung Stift Griffen, in knjige Fab­jana Hafnerja, predvsem Oha, si­ vec!, Peter Handke und die Slowenen (Peter Handke in Slovenci) in Unter­ wegs ins Neunte Land.

Cilj dela je bilo raziskati, kakšen odnos ima Peter Handke do sloven­ ščine in kaj mu pomeni jezik. Odgo­ vora nisem samo želela dobiti iz nje­ govih knjig, temveč predvsem tudi iz intervjujev. Pred pisanjem predznan­ stvene naloge sem bila prepričana, da se avtor ne čuti kot koroški Slovenec, ampak da le na splošno čuti glob­ ljo povezanost s Slovenijo oziroma prejš­njo Jugoslavijo in s slovenščino.

Peter Handke se je rodil 6. decem­ bra 1942 v Grebinju. Njegova mati je bila Maria Handke, njegov oče pa Erich­Schönemann, ki je v Celovcu živel v času opravljanja vojaške služ­ be, vendar je bil pred prihodom v ta kraj poročen v Nemčiji. Še pred po­ rodom se je Handkejeva mama po­ ročila z Nemcem Brunom Handke­ jem iz Berlina. Od leta 1954 naprej je Peter Handke obiskoval katoliškohumanis­tično gimnazijo na Plešiv­ cu, kjer je ustvarjal in tudi objavljal svoja prva literarna dela. Od leta 1961 naprej je Handke študiral pravo v Gradcu, vendar je leta 1966, po izda­ ji svojega prvega romana Die Hor­ nissen, prekinil študij, da bi se lah­ ko popolnoma posvetil pisanju. Med njegove najbolj znane knjige sodi­ jo drama Publikumsbeschimpfung in knjige Wunschloses Unglück, Po­ novitev in Še vedno vihar. Dobil je že kar nekaj nagrad, npr. Einspieler­ jevo nagrado Narodnega sveta koro­ ških Slovencev in Krščanske kultur­ ne zveze (2013) in gledališko nagrado

Nestroy za svoje življenjsko delo (2018). Danes živi v Franciji. Kljub temu vsak mesec prejme grebinj­ ski občinski časopis, saj ga zanimajo stvari, ki se dogajajo v njegovem do­ mačem kraju in ga zato vedno zelo natančno prebere.

Deli, v katerih je prisotnih največ avtobiografskih elementov in posle­ dično najbolje odražata Handkejev odnos do slovenstva in slovenščine, sta Še vedno vihar in Wunschloses Unglück. V prvi, tj. Še vedno vihar, Peter Handke velikokrat omenja svo­ jo lastno družino, tako da svojo dru­ žinsko zgodbo povezuje z zgodbo, ki jo spremljamo v knjigi. Zanimivo je predvsem to, da s pisanjem »popravi« politično zgodovino tako, da spremi­ nja življenjske poti nekaterih oseb, ki so bile prisotne v njegovem realnem življenju. To se najbolj kaže v likih dveh stricev. Tistega, ki se je v res­ ničnem življenju po vojni postavil na desno politično stran, doleti smrt, in sicer v vojni, tisti, ki je v resničnosti padel na fronti, pa ostane živ – preži­ vi namreč vojno in se priključi parti­ zanom.

Drugo knjigo, Wunschloses Un­ glück, sem analizirala predvsem za­ radi tega, ker je bila Handkejeva mati koroška Slovenka in tako ustre­ za raziskovanju izbrane teme. Ma­ ria Handke je leta 1972 naredila sa­ momor. Avtor ji je s pisanjem hotel dati identiteto, saj v življenju niko­ li ni imela možnosti, da bi dosegla ne­ odvisnost in samouresničitev. Zelo zanimivo je, da knjiga ne predstavlja samo življenja in usode Handkejeve mame, ampak tudi zgodbe in usode mnogih drugih žensk tistega časa.

Da bi bili izsledki raziskave čim natančnejši, sem intervjuvala župa­ na Grebinja Josefa Müllerja, s kate­ rim sem govorila predvsem o odnosu ljudi do slovenščine in do Handke­ ja. Govorila sem tudi s Handkejevim

dobrim prijateljem Valentinom Hau­ serjem, ki mi je pripovedoval števil­ ne zgodbe in anekdote. Povedal mi je, da je Peter Handke vedno zelo rad v Grebinju, poleg tega tudi v Sloveniji, saj jo doživlja in čuti kot del svojega izvora. Kljub temu da ne govori slo­ vensko, se pogosto ukvarja s sloven­ skimi deli različnih avtorjev in sku­ ša izboljšati svojo slovenščino. Poleg tega mi je Hauser omogočil vzposta­ viti stik s Handkejem.

V spominu mi je najbolj ostala na­ slednja anekdota. V nekem kraju so začeli igrati eno izmed številnih Handkejevih iger, zato so ga povabili na premiero. Istega dne je tekmovalo grebinjsko nogometno moštvo, ki tre­ nutno igra v regionalni ligi. Handke je, namesto da bi šel na premiero svo­ je igre, raje ostal v Grebinju, da bi si ogledal tekmo. Ta primer dobro kaže to, da mu nagrade in priznanja ne po­ menijo veliko, ampak se raje posveča drugim stvarem. Župan Josef Mül­ ler in nekateri prijatelji iz Grebinja so vsako leto vabljeni v Handkejev dom v Franciji, da bi skupaj z njim pra­ znovali njegov rojstni dan. Od svojih gostov iz Avstrije si ne želi nobenih posebnih daril, le dobre domače sala­ me iz domovine.

Moja izhodiščna teza, da se Handke torej ne čuti kot koroški Slo­ venec, ampak da čuti le povezanost s Slovenijo, je potrjena zaradi razisko­ vanja, predvsem zaradi intervjujev.

Slovenščino in Slovenijo doživlja kot svoj izvor in del svoje identitete, saj je bila njegova mati Slovenka.

Na podoben način kot Handke do­ življa sebe, se doživljam tudi sama.

Izhajam namreč iz »nemške« druži­ ne – moja družina ne govori sloven­ sko. Seveda sem del slovenske skup­ nosti, predvsem zaradi šole, na kar sem tudi ponosna, vendar ne bi rekla, da sem koroška Slovenka.

NEDELJA.PRILOGA

XIV

3

Davi d K r a u t z e r SLOVENSKA GIMNAZIJA MENTOR ROMAN VERDEL

Od fonografa do digitalne­ga zapisovanja glasbe

Edisonov fonograf

Predznanstvena naloga Od fonografa do digitalnega zapisovanja glasbe obravnava različne nosilce zvoka od fonografa do pretakanja in raziskuje vedenje mladincev glede na konzum in uporabo glasbe.

O

d trenutka, ko sem zase »od­ kril« fantastično glasbo skupi­ ne Pink Floyd, se ukvarjam s tematiko vinilnih plošč in zdaj že ne­ kaj let zbiram vinilke raznih izvajal­ cev in se na splošno zanimam za raz­ lične tehnične posrednike glasbe.

Medmrežje je spremenilo skoraj vsa življenjska področja in posega da­ nes v najrazličnejše navade posamez­ nega človeka. Sporočila pošiljamo in sprejemamo na WhatsAppu, fil­ me in nadaljevanke gledamo na Net­ flixu. Tudi glasbena industrija začuti spremembe. »Spotify« in druge sto­ ritve za pretakanje glasbe na spletu dobivajo vsak dan nove uporabnike.

Predznanstvena naloga je razdelje­ na na teoretični in na empirični del.

V teoretičnem delu v glavnem pred­ stavljam različne naprave zapisova­ nja glasbe.

Zgodovina zapisovanja zvoka Leta 1877 je Thomasu Edisonu dol­ go hodila po glavi zamisel o majh­ nem stroju, ki bi posnel sporočila in jih kasneje spet predvajal. Dan in noč 4

NEDELJA.PRILOGA

Pomembni izumi so rezultat skupinskega dela je eksperimentiral z valjem, membra­ no in iglo, dokler ni avgusta leta 1877 v svojih zapisih prvič uporabil be­ sedo fonograf. Novembra istega leta je Edison svojemu sodelavcu izročil ročno skico naprave, ki naj bi govo­ rila. Zaradi tiste zmožnosti je Edison poleg besede fonograf tudi upora­ bil ime »govoreči stroj« (»speaking machine«). 6. decembra 1877 je Edi­ son dobil prvega fonografa in ga takoj predstavil sodelavcem. Recitiral je verz stare otroške pesmi: »Mary had a little lamb ...«. Uspelo je! Thomas Edison je bil prvi človek, ki je pri­ sluhnil lastnemu glasu na posnetku.

Toda začetno navdušenje je hitro zamrlo, zaradi slabe kakovosti ton­ skih posnetkov na eni, zaradi kratkih posnetkov na drugi strani. Razoča­ ran se je Edison odpovedal nadaljnje­ mu razvoju fonografa in se lotil dru­ gega izuma. Ta čas je izkoristil drugi izumitelj, ki je revolucioniral tehni­ ko zapisovanja zvoka. Gramofon in šelak-plošča Emila Berlinerja sta v kratkem času postala zelo priljublje­ na in sta tako rekoč definirala osno­ vo za vinilno ploščo, ki je danes zna­ na vsem.

Sodobna vinilka, ki je dobila konč­ no obliko leta 1948, je pričela rojstvo komercialne glasbene industrije. Če­ prav je postala prodajna uspešnica, so se hitro izkazale njene nepraktične lastnosti, kot je bilo nemogoče pred­ vajanje na poti. Ta in drugi vzroki so

privedli k iznajdbi drugega posredni­ ka glasbe.

Kompaktna kaseta je bila od zgod­ njih sedemdesetih do devetdesetih let ena največ uporabljenih avdio­ medijev. Z iznajdbo walkmana je do­ segla uspešnica nov višek – dokler ni prišla na trg zgoščenka. Doba, ko so nove iznajdbe izumljali izumitelji v majhnih laboratorijih, kot je to de­ lal Thomas Edison, se je končala. Po­ membni izumi so večinoma rezultat skupinskega dela in prihajajo skoraj izključno iz razvojnih oddelkov veli­ kih koncernov.

Ena izmed teh skupinskih izumov velikih koncernov je Compact Disc, zgoščenka, ki so jo v Evropi uvedli je­ seni leta 1982. Glavna razlika med analognim in digitalnim sistemom se izraža v prikazu informacij. Digitalne informacije obstajajo samo v koščkih, v obliki posameznih številčnih vred­ not. To je velika razlika k analogni in­ formaciji, kjer so zapisane nepretrga­ ne enote.

Med tisto digitalno revolucijo je bilo razvitih še nekaj več nosilcev zvoka, ki se pa niso uveljavili. Šele datoteka MP3 je lahko zasedla pre­ stol najbolj priljubljenega avdio-me­ dija. MP3, pravzaprav MPEG-1 Audio Layer 3, je postopek kompresije digi­ talno shranjenih avdio-datotek, ki ga je od leta 1982 naprej razvijala raz­ iskovalna skupina na inštitutu Frau­ enhofer v Erlangnu. Pri postopku se

Zgoraj Vinilka Čisto levo Kaseta Levo Glasba na pametnem telefonu

glasbenem trgu je leta 2018 prvič več­ji kot fizični, in sicer leži pri 54 %.

zmanjša množica podatkov, brez iz­ gube prvotne kakovosti. V primerjavi z originalom datoteka MP3 uporablja samo okoli 10 % pomnilnika, kar po­ meni, da glasbo lahko hitro prenašajo po medmrežju. Sodobni predvajalnik lahko shrani od 2000 do 200.000 mi­ nut glasbe. Celotna zbirka ljubitelja glasbe tako gre v napravo, ki ni več­ja kot škatlica vžigalic.

Vsebine se pretakajo Najnovejši fenomen na svetovnem glasbenem trgu je pretakanje. Poglav­ je o pretakanju je zelo zanimivo, ker tudi opisuje spremembe pri vedenju poslušalcev glasbe. Na primer veliko uporabnikov ustvarja seznam pesmi za individualne trenutke, kot na pri­ mer za zbujanje zjutraj. Tudi jaz red­ no posodabljam svoj seznam, ki vse­ buje bolj take pesmi, da jih poslušaš zjutraj ob uživanju turške kave.

Spotify sam ustvarja mnogo sezna­ mov pesmi in za ustvarjanje teh po­ trebuje veliko podatkov. Pesmi niso samo razčlenjene v zvrsti, temveč tudi v lastnosti kot dolžino, hitrost, ritem in počutje. Tudi vedenje upo­ rabnikov si zapomnijo. Na primer ­kakšno glasbo uporabnik najbolj po­ sluša, na kakšni napravi, kje in ob ka­ terem času.

Izvajalci ter storitev zaslužijo de­ nar, če uporabniki pretakajo pesmi.

Pesem, ki jo uporabnik posluša, pa šele po 30 sekundah velja kot poslu­ šana. Posledica tega je, da se sklada­ telji predvsem na začetku pesmi tru­ dijo, da poslušalci poslušajo naprej.

Raziskava univerze zvezne države Ohio je ugotovila, da se je povpreč­

Sem David Krautzer in kot »Šempečrajan« sem gostoljuben in prijateljice ter pri­ jatelje rad povabim na odlično turško ka­ vo ali na kozarec vina, kjer se ob priložnosti rad pogovorim »pa ruski«. Sodelujem v skupinah teatr zora in teatr trotamora in se rad ukvarjam s snemanjem filmov in poslušanjem glasbe.

ni inštrumentalni intro, ki je bil sredi osemdesetih let dolg več kot 20 sekund, skrajšal na pet sekund.

Avstrijski glasbeni trg Iz letnih poročil IFPI Austria (združe­ nje avstrijske glasbene industrije) sem dobil podatke o avstrijskem glasbenem trgu in s podatki sestavil diagrame in tako prikazal avstrijski glasbeni trg in kako se je razvil v zadnjih letih.

Glavne ugotovitve: • Leta 2017 je avstrijski glasbeni trg po dolgih letih spet prigospodaril do­ biček. Digitalna prodaja že leta dol­ go narašča, fizična prodaja pa strogo pada. Prav zaradi pretakanja se avs­ trijski glasbeni trg spet krepi.

• Trend naraščanja pri prodaji gra­ mofonskih plošč traja že nekaj let.

V Avstriji so leta 2017 prodali okoli 345.000 LP-plošč. Toliko je bilo pro­ danih zadnjič leta 1991.

• Leta 2018 so v Avstriji pretaka­ li okoli 5,5 milijarde pesmi, to je dve milijardi več kot leto prej.

• Digitalni delež na avstrijskem

Anketa V drugem delu naloge sledi anali­ za ankete, ki raziskuje vedenje mla­ dih glede na konzum in uporabo glas­ be. Ugotovil sem, da glasba mladince spremlja dnevno skozi vsakdan. S pa­ metnimi mobilniki povsod posluša­ jo glasbo s slušalkami ali se brezžično povežejo z raznimi napravami. Samo še manjšina glasbo posluša po fizič­ nih nosilcih zvoka.

Analiza vprašanja »Kako poslu­ šaš glasbo?« dokazuje, da razen treh anketirancev, vsi uporabljajo storit­ ve »streaming« za poslušanje glasbe.

Na drugi strani si pa samo trije anke­ tiranci vzamejo čas za vinilko. Dru­ gi fizični nosilec glasbe, zgoščenko, je navedlo 15 dijakov in dijakinj. »Vso glasbo imam zbrano na streaming aplikaciji« in »ne splača se, ker lah­ ko poslušaš po spletu, kjerkoli si« sta odgovorila dijaka in na kratko razlo­ žila položaj za večino mladine. Vse­ eno kje si, na aplikacijah za pretaka­ nje glasbe imaš na voljo več milijonov pesmi na enem samem pametnem te­ lefonu.

Radoveden sem, ali bo način preta­ kanja glasbe ostal tako priljubljen, in vprašanje bo tudi, kako dolgo se bo še obdržal pozitivni trend vinilne plo­ šče. Ne pričakujem, da bo narašča­ lo število prodaj še nekaj let. Bolj si predstavljam, da bo postala nišni iz­ delek. Dolgoročno vprašanje bo tudi, ali bo mladina, ki danes uživa ponud­ bo storitev za pretakanje glasbe, ko bo starejša, kupila glasbo na fizičnih nosilcih.

NEDELJA. PRILOGA

5

Me l a ni e Ol i p E m i l i j a n To l m a i e r F l o r i a n Ve rd e l TRGOVSKA AKADEMIJA

MENTOR MATHÄUS SEHER

Smučarski skoki in gospodarski pomen

Primer Martin Koch V diplomskem delu Trženje dogodkov in gospodarski učinek vrhunskega športa razlagamo osnove trženja in tržne pojme ter odnos med športom in marketingom. Med drugim so pomembni deli športni marketing, kot npr. vpliv športnega novinarstva, pomen spletne revolucije, ki jo je povzročilo trženje po spletu, komunikacija med športniki oz. športnimi organizacijami z različnimi udeleženci iz gospodarstva in predstavniki agentur.

Marketing in šport Največje razlike pri trženju šport­ nikov, v primerjavi danes in včasih, tudi Martin Koch vidi v tem, da da­ nes obstaja veliko več možnosti. Ve­ liko lažje je doseči ljudstvo in hitre­ je lahko prideš v stik z ljudmi. Seveda obstajajo tudi negativni učinki razvo­ ja, kakor na primer veliko večje po­ trebno prizadevanje. S tem je mišlje­ no nenehno slikanje, snemanje in nato objavljanje vseh dogodkov svo­ jega življenja na socialnih omrežjih, kar oboževalci danes zahtevajo od svojih idolov.

Izdelek »šport« Izdelek »šport« je zelo težko defini­ rati, ker zavzema veliko število pod­ ročij o različnih ponudnikih storil­ nosti športa. K temu sodijo športna društva in združenja, kakor tudi po­ samezni športniki in športne ekipe.

Z ekonomskega vidika je izdelek naj­ bolj običajen kot športna storilnost zanimanja, ki je na voljo za izmenja­ vo z denarjem ali drugimi protiuslu­ gami. Tako izdelek »šport« obsega področja članstva, uspeha, družab­ nosti pri tekmovanjih, kakor tudi tek­ movanja sama in športno poročanje. Športno novinarstvo Športne novinarje velikokrat kritizi­ rajo, da večkrat – zavestno obdrži­ jo distanco do pisanja kritičnih poro­ čil o športnikih. Ni primerne distance med športnim novinarjem in šport­ 6

NEDELJA.PRILOGA

nikom, s katerim delajo intervju. Iz tega sledi vprašanje, kako prijatelj­ sko naj bi bilo razmerje med deloje­ malcem in slavno osebo. Večkrat so športni novinarji, ki naj bi pravza­ prav pisali poročilo objektivno, sami največji oboževalci atletov. Ampak ker so novinarji odvisni od prejema­ nja privatnih in intimnih informacij športnika, je tesen kontakt s športni­ kom prednosten.

Perspektiva športnika Iz perspektive športnika ima objav­ ljanje dogodkov, informacij in uspe­ hov v medijih predvsem gospodarske razloge. Da iz osebnih uspehov lah­ ko nastane dobiček, morajo obstajati športni novinarji, ki objavljajo uspe­ he. Bistveno pisci poročil in različ­ ni mediji vplivajo na to, kateri atleti za svoje dosežke dobijo več slave kot drugi, katere športne discipline bolj ugajajo večjemu številu ljudi in kateri imidž je dodeljen vsakemu športniku.

Negativna poročila Zanimivo pri boju atletov za medij­ sko pozornost je, da so tudi negativ­ na poročila o zadevni osebi boljša kot nobena. To prikaže neizogibno vlogo medijev v življenju športnika. Veči­ noma športniku šele pri hudih kazni­ vih dejanjih grozi manjša navzočnost medijev, kakor na primer kazniva uporaba mamil.

Doping in športni mediji Javnosti je znano, da vrhunski šport­ niki dolga leta jemljejo sredstva, ki povečujejo njihovo zmogljivosti, me­ diji pa o tem redkeje poročajo, da so te prakse tako običajne.

Mediji kot del problematike dopinga Mediji in poročanje so globoko vple­ teni v problematiko dopinga. Šport­ no poročanje odloča, kakšen mora biti športnik in kaj ni primerno. Zelo redko, ali pa tega sploh ni, v šport­ nih oddajah na televiziji in v drugih medijih omenjajo, kako veliko števi­ lo vrhunskih športnikov je odvisnih od dopinga. Ne nazadnje so oni tis­ ti, ki povečujejo pritisk zmogljivosti s posebnim načinom poročanja, s či­ mer prej ali slej pride do dopinga pri športnikih. Oboževalci športa so pod vplivom kritičnega pogleda medijev do dopinga in tako nastane moralno obsojena predstava športnikov, ki se dopajo. Naposled je doping, ki ga me­ diji predstavljajo kot škandal in vse domnevne vrednote in ideale šport­ nika postavljajo pod vprašaj, največji zaklad medijev.

Odnosi do dopinga V svetu športnih medijev obstaja­ ta dva zelo različna odnosa glede na sporno temo dopinga. Na eni stra­ ni so tisti, ki bi zrahljanje pravil glede dopinga v današnjem času zelo po­ zdravljali. Ta liberalni položaj, ki se opredeljuje za dovolitev selektivne­

ga dopinga, je nasproti močni konser­ vativni fronti tradicionalnih društev, ki vidijo športni ideal oskrunjen, če bi prišlo do odprave prepovedi dopinga, ali tudi če bi samo malo sprostili pravi­ la. Tudi v medijih obstajajo, poleg ten­ dence do moraliziranja, vedno znova debate za dovoljenje dotičnih praktik dopinga. Športniki so pod velikim pri­ tiskom uspeha, ki jih direktno sili na nelegalno pot dopinga, da lahko ures­ ničujejo pričakovane uspehe.

Oglaševanje športa Sestavni del tržnega komuniciranja je oglaševanje, ki je neskončen postopek.

Oglaševalec se odziva na povratne in­ formacije in jih uporablja za izboljša­ nje oglaševanja. Za uspešno oglaše­ vanje so potrebni natančna in skrbna zasnova, brezhiben načrt in izvedba vseh dejavnosti oglaševanja.

Cilj oglaševanja Osnovni cilj oglaševanja je, da s svo­ jo uporabnostjo, posrednostjo, ponov­ ljivostjo, zgoščenostjo in izraznostjo uspešno sodeluje pri celoviti predsta­ vitvi izdelka in spodbuja zanimanje zanj. Pomembno je tudi omeniti, ko­ liko finančnih sredstev priporočajo pri doseganju ciljev za oglaševanje. V oglaševanju skoraj vedno potrošijo ve­ liko preveč denarja. Iz tega razloga je najbolje načrtovati oglaševalne stroške na osnovi letnega finančnega načrta.

Oglaševanju naj namenijo samo dolo­ čen odstotek celotne vsote. Več denar­

ja je na voljo, več ga lahko namenijo za oglaševanje in obratno.

Povzetek Če povzamemo, je očitno, kako razšir­ jene in obsežne so dejavnosti marke­ tinga v športu. Da lahko po možnostih vplivamo na vsa področja gospodar­ skih učinkov marketinga, morajo ustrezne dejavnosti biti načrtovane že dolgo vnaprej.

Martin Koch Sodelovanje z Martinom Kochom je bilo zelo prijetno in zanimivo, v enem oziru me je osebno zelo presenetil, na pozitiven način. V najinem intervju­ ju sva med drugim govorila o upora­ bi menedžerja za dejavnosti marketin­ ga, ki se pogaja s sponzorjem ali vodi dejavnosti na socialnih medijih. Z za­ poslitvijo takšnega menedžerja se kot športnik lahko veliko bolje skon­ centriraš na šport in istočasno dobi­ vaš več denarja. Torej prinaša veliko prednosti, ampak Martin Koch kljub temu nikoli ni hotel zaposliti takšne­ ga strokovnjaka zase. Zanj je bilo ved­ no pomembneje priti osebno v stik s sponzorjem. Z zaposlitvijo menedžer­ ja bi bil od njega povsem odvisen in bi moral delati, kar bi zahteval on. Te svobode nikoli ni hotel dati iz rok. S tem mnenjem dokazuje veliko značaj­ sko trdnost in ponazarja svojo strast do športa s tem, da denar zanj, ne ka­ kor za večino drugih slavnih, ne igra velike vloge.

Skakalec Martin Koch z dijakinjo Trgovske akademije Melanie Olip in dijakoma Florianom Verdelom in Emili­ janom Tolmaier­ jem

Sem Melanie Olip, rojena 1999 v Železni Kapli v Avstriji. Šport me sprem­ lja že vse življenje in je zame ena izmed najpomembnejših in najbolj privlačnih stvari v mojem vsakdanu.

S svojo odločitvijo za gospodarsko šolo je moje zanimanje na tem področju naraslo in sem se zaradi tega odločila za diplomsko nalogo v zvezi med športom in gospodarstvom.

Na začetku sta bila gos­ podarstvo in šport zame dve popolnoma različni enoti, vendar sem s svojim težiščem Športni in kulturni menedžment prepoznala povezavo in sodelovanje med tema dvema področjema in je postalo eno izmed mo­ jih največjih zanimanj.

NEDELJA. PRILOGA

7

Dav i d Ml eč n i k SLOVENSKA GIMNAZIJA

MENTORICA MARIA MLETSCHNIG

Dachau, Auschwitz – kako je to bilo v naši družini?

Usoda mojih prednikov Od mladih let sem se zanimal za drugo svetovno vojno ter vpliv nacistov na koroške Slovence in Slovenke. Ko sem bil mlad fant, mi je oče vedno pripovedoval o zgodbah, ki so se dogajale v obdob­ju druge svetovne vojne. Tako sem zelo zgodaj izvedel, kaj se je dogajalo z mojimi predniki v drugi svetovni vojni.

K

adar smo sedeli doma skupaj pri mizi, smo govorili o zati­ ranju slovenskega naroda na Koroškem. Z zanimanjem sem poslu­ šal svojega starega očeta, ko je pripo­ vedoval o svojem očetu, ki so ga na­ cisti med vojno aretirali in ga imeli najprej zaprtega v Celovcu, nato pa še v Dachauu. Ob življenje pa je pri­ šel v koncentracijskem taborišču ­Auschwitz. To časovno obdobje me je zanimalo zato, ker sem hotel še več izvedeti o usodi svojega pradeda in svojih prednikov. Že več let opazujem, kako se spre­ minja politično ozračje, ne samo na Koroškem, ampak tudi v celotni Evropski uniji. Desne stranke v Evro­ pi pridobivajo vedno več glasov in s tem moči. Mislim, da nekateri ljud­ je začnejo pozabljati, kaj se je doga­ jalo pred 80-imi leti. Spominjam se, ko sem sedel s svojimi prijatelji v av­ tobusu in smo govorili v slovenskem narečju. Nato nas je starejši moški prekinil in menil, da naj se poberemo proti jugu. Po tem dogodku sem začel razmišljati o politični situaciji na Ko­ roškem in kako pomembno je, da ne pozabimo časa med leti 1939 in 1945.

Predznanstveno nalogo sem razde­ lil na dva večja dela. V teoretičnem delu naloge pišem o koroških Sloven­ cih, ki so bili izseljeni med drugo sve­ tovno vojno. V tem delu sem omenil, kdaj se je začel masivni pregon koro­ 8

NEDELJA.PRILOGA

ških Slovencev, kam so bili izseljeni in kako so živeli v pregnanstvu. Do­ dal sem tudi, koliko koroških sloven­ skih družin je bilo izseljenih iz Sel. V nadaljevanju sem še pisal o koncen­ tracijskih taboriščih, v katerih je bil zaprt moj praded.

Izseljene družine iz Sel Med številnimi pregnanimi družina­ mi 14. aprila leta 1942 je bilo tudi se­ dem družin iz občine Sele (Sele-Kot).

1. družina Kelih, Zg. Mlečnik – Ja­ nez, Uršula, Mirko in Otto 2. družina Male 3. družina Dovjak, Luka, Foltič – in Simon 4. družina Hribernik, Dovjak, Jakob in žena Helena, sin Pavel in žena Ma­ rija, sinovi Johann, Florijan in naj­ mlajši komaj 9 mesecev stari Pavel 5. družina Zebrad, Užnik, Ana in Ma­ rija, Kelih Neža in Marija 6. družina Olip, Užnikovi, Florjan in žena Neža, hčerke Marija, Nani in Neži ter Mira, ki se je rodila v izse­ ljenstvu 7. zakonca Fronci, Urban in Mari­ ja Olip Na seznamu za izselitev iz Sel sta bili tudi Grosova (Roblek) in Toma­ nova (Užnik) družina, ki sta se po dveh dneh spet vrnili iz Žrelca na svoj dom.

Primož Mlečnik na konju

Primož Mlečnik

V drugem, empiričnem delu, sem se poglobljeno ukvarjal z aretacijo svojega pradeda. Razložil sem, kako je prišlo do aretacije. Analiziral in in­ terpretiral sem pismo svojega pra­ deda iz koncentracijskega taborišča Dachau in odgovor žene, prababi­ ce Marije. Odločil sem se za intervju s svojim dedom Zdravkom Mlečni­ kom, ki je osebno doživljal drugo sve­ tovno vojno in odraščal brez očeta.

Ta osebni pogovor je dal moji pred­ znanstveni nalogi posebno živahnost.

Osebni pogovor z mojim dedom je bil zelo čustven in intenziven, tako zanj kot zame. Poslušati pripoved nepo­ znanega pričevalca ali pa zgodbo svo­ jih korenin je bistveno drugače. Ko pripoveduje o svojem očetu, ne more prekiniti bolečine in zaznamovano­ sti, ki jo je ta aretacija njegovega oče­ ta pustila na celotni družini. Taki živ­ ljenjski pretresi se zapišejo v srce za vse življenje. Na koncu empiričnega dela sem razmišljal o vprašanju, kako je aretacija pradeda vplivala na po­ tomce in kakšne posledice so še da­ nes vidne.

Kdo je Primož Mlečnik?

Primož Mlečnik se je rodil 20. marca 1892 na Zgornjem Kotu v Selah. Bil je sin Marije Užnik in Primusa Mlečni­ ka. Rodil se je na kmetiji, kjer je pre­ življal svoje otroštvo. Že kot otrok je bil vajen težkega kmečkega dela. Kot

Sem David Mlečnik in prihajam iz Ce­ lovca. Opravil sem maturo na Slovenski gimnaziji v Celovcu.

Moja konjička sta šport in narava. Zelo rad se pa tudi družim s prijatelji in z njimi igram nogomet. V prihodnje namera­ vam študirati šport in zemljepis, nato pa poučevati na Sloven­ ski gimnaziji.

Mrliško potrdilo iz taborišča Auschwitz

mlad fant je imel veliko odgovornost za kmetijo. Leta 1929 se je v Selah po­ ročil z Marijo Užnik, s katero je imel sedem otrok. Najmlajši se je rodil leta 1942. Prvič je usoda zadela družino, ko je pri porodu umrl novorojenček.

Primož Mlečnik je pomagal dezerter­ jem z Zgornjega in Srednjega Kota, ki so se vrnili iz nemške vojske.

V gozdu mojega pradeda so sel­ ski fantje, dezerterji, zgradili bunker, ki je bil izdan leta 1942. Po odkritju bunkerja je mojega pradeda polici­ ja zaprla v gestapov zapor v Celovcu, kjer je bil do maja leta 1943, ko je bil premeščen v taborišče Dachau. Tam je bil registriran s številko 48.134. V tem taborišču je ostal do leta 1944, ko so ga premestili v taborišče smr­ ti ­Auschwitz, kjer je umrl je 15. aprila 1944. Do svoje smrti je z ženo Mari­ jo komuniciral po pismih. Zapustil je vdovo s šestimi otroki.

Kako je sploh prišlo do aretacije?

2. decembra 1942 so gestapovci od­ krili bunker skrivačev na posestvu mojega pradeda na Zgornjem Kotu v Selah. (To je bil pravzaprav povod, da je gestapo aretiral mojega prade­ da Primoža Mlečnika). Peter Blažič jim je pokazal hišo Marije Kelih, na­ kar so njenega nezakonskega sina, 14-letnega Karla Dovjaka, prisilili, da jim je moral pokazati pot do bunker­ ja. Namerno jih je vodil daleč okrog

in slučajno so v svežem snegu nalete­ li na neko sled, ki jih je vodila do skri­ vališča, kjer so pod nečloveškimi po­ goji bivali in bili pokriti z odejami, ki so jih ščitile pred mrazom. V bunker­ ju so bili Janez Dovjak, Pavle Male ter brata Florijan in Peter Kelih, ki so dezertirali iz nemške vojske. V tem trenutku je neki policist vrgel ročno bombo proti bunkerju. Ko je bomba eksplodirala, je nastal v bunkerju ne­ mir. Peter Kelih je kot prvi skočil iz bunkerja in ustrelil proti policistom.

Nato je policist vrgel naslednjo ročno bombo proti vhodu bunkerja. Peter Kelih jo je zgrabil in vrgel nazaj k po­ licistom v gozd. Za njo je še vrgel svo­ jo in zakričal: »Bežimo!« Ko je bom­ ba eksplodirala, so štirje fantje goli in bosi izkoristili trenutno zmedo gesta­ povcev in zbežali po gozdu navzdol.

Vsi so se rešili.

Aretacija Zgodaj zjutraj 12. januarja 1943 je ge­ stapo mojega pradeda Primoža Mleč­ nika na njegovi domačiji aretiral in odpeljal v gestapov zapor v Celovec.

Policija ga je presenetila pri delu v hlevu, ko je krmil živino. Ni mu pre­ ostalo niti ure do odhoda, tako da se ni mogel posloviti od svojih otrok, ker so bili v šoli. Moja prababica mu je pripravila kovček z najnujnejšim in se na tiho spraševala, kaj bo z njim.

Policist je po nemško zakričal, da naj

se hitreje obleče in poslovi od žene.

Zunaj je bilo zasneženo in mrzlo, ko je jemal slovo od svoje žene in doma­ čije. Najmlajši otrok Zdravko Mleč­ nik je bil star šele eno leto.

Pisma in dokumenti Kot sem že omenil, je moj praded s svojo ženo komuniciral po pismih.

Mojemu očetu je uspelo arhivira­ ti originalna pisma ter posebne doku­ mente, kot npr. mrliški list iz tabori­ šča Auschwitz iz Poljske. Ta pisma so danes zelo pomemben dokument, ki so priče tega groznega časa.

S pisanjem predznanstvene naloge sem dobil boljši vpogled v čas druge svetovne vojne in seveda tudi v živ­ ljenje mojega pradeda. Čeprav sem že mnogo vedel o aretaciji pradeda in o času nacionalsocializma, sem pa kljub temu ponosen, da sem izbral to temo in vse, kar sem izvedel, tudi za­ pisal. Tako sem lahko o svojih pred­ nikih in težkih časih, v katerih so ži­ veli, izvedel še več.

Ob prebiranju pisem prababice in pradeda sem bil pretresen. Lastno­ ročna pisava me je prestavila v tis­ ti čas in lahko sem si v živo predstav­ ljal, kaj sta doživljala. Priznam, da sem bil žalosten. Glede na to, da so bila pisma cenzurirana, si predstav­ ljam, da je bila realnost še hujša, saj praded ni smel zapisati vsega, kar je doživljal v resnici.

NEDELJA. PRILOGA

9

Ben edi kt Haab SLOVENSKA GIMNAZIJA MENTOR NIKO OTTOWITZ

Anketa je pokazala, da se 57 % anketiranih ne zaveda morebitnih nevarnosti

Impulzna elektromagnetna valovanja na Slovenski gimnaziji Neštetokrat smo že slišali: impulzna elektromagnetna valovanja.

Toda, ali res vemo, kaj se skriva za tem pojmom iz treh besed?

Je to valovanje nevarno in kako je z njim na Slovenski gimnaziji?

V

a našem svetu smo skoraj vse­ povsod obdani z elektromag­ netnimi valovanji. Ljudje po­ znamo elektromagnetna valovanja, predvsem v obliki svetlobe ali toplo­ te, naučili pa smo se tudi, ta valovanja uporabljati v svojo korist. Elektro­ magnetna valovanja so danes namreč osnova prenosa informacij. S pomoč­ jo teh nihanj poslušamo radio, gleda­ mo televizijo, telefoniramo in še ve­ liko več.

Uporaba elektromagnetnih valo­ vanj se je v preteklosti vedno bolj razvijala in pred nekaj leti se je poja­ vila nova vrsta elektromagnetnih va­ lovanj: impulzna elektromagnetna valovanja. Ta valovanja omogočajo prenos več informacij hkrati, kar po­ meni, da se je kapaciteta posameznih povezav znatno povečala. Zaradi svojih lastnosti se je ta nova iznajd­ ba bliskovito razširila po vsem svetu in tako danes skoraj ne moremo več brez nje. Impulzna elektromagnet­ na valovanja uporabljamo na primer za poslušanje glasbe po brezžičnem zvočniku, za povezovanje mobilnega telefona z omrežjem ali telefoniranje.

Z novo tehnologijo pa na žalost pri­ dejo tudi nove nevarnosti. Ljudje se 10

NEDELJA.PRILOGA

teh nevarnosti le deloma zavedamo in tudi medicina se tej temi doslej še ni posvetila dokaj intenzivno. Kaj se torej skriva za temi impulznimi elek­ tromagnetnimi valovi?

Impulzna elektromagnetna valova­ nja glede na fizikalne lastnosti prav­ zaprav niso nič posebnega. Štejemo jih k skupini visokofrekventnih va­ lovanj, kamor štejemo tudi mikrova­ love in radijske valove. Ta valovanja v glavnem za človeka niso nevarna, saj ne transportirajo dovolj energi­ je, da bi lahko škodovala organizmu.

Posebnost impulznih elektromagnet­ nih valovanj pa ni valovanje po sebi, temveč oddajanje valov prek antene.

Tehnologija torej skriva nove more­ bitne nevarnosti za nas ljudi, ki jih je treba raziskati.

Antena je le del v tehnologiji brez­ žičnega prenašanja informacij, kate­ re glavni predstavniki so telefonska omrežja, lokalna omrežja (WLAN) in modri zob (Bluetooth). Začnimo to­ rej z uporabo impulznih elektromag­ netnih valovanj s strukturo brez­ žičnega prenašanja informacij ob primeru mobilnega omrežja.

Izpostavljenost impulznim elektromagnetnim valova­ njem v pritličju Slovenske gimnazije. Arhiv ZG in ZRG za Slovence [3. 1. 2019, pri­ redil Benedikt Haab]

Mobilno omrežje je sestavljeno iz skupno petih komponent: Za pošilja­ nje informacije na primer po mobil­ nem telefonu je najprej potrebna an­ tena oziroma sprejemnik, ki zazna ustrezni signal in ga preda radijski bazi. Radijska baza nato signal pošlje naprej do radijske centrale. Radij­ ska centrala usmeri signal do pravil­ ne radijske baze in antene, ki ga po­ novno odda, da lahko ciljni mobilni telefon signal končno sprejme. Vsa­ ka antena oziroma radijska baza pa more oddajati le en signal istočasno, kar bi pomenilo, da bi bila pri telefo­ niranju antena oziroma radijska baza v času telefonskega klica za vse osta­ le uporabnike zasedena. Zato imamo v telefonskem omrežju več različnih sistemov, ki dovoljujejo upravljanje večjega števila uporabnikov ene an­ tene oziroma radijske baze istočas­ no. Do sedaj sta bila najbolj razširje­ na sistema druge in tretje generacije, torej 2G in 3G, oziroma UMTS (Uni­ versal Mobile Telecommunication System) in GSM (Global System Mo­ bile).

Danes pa obstajata tudi že četr­ ta generacija 4G – LTE (Long Term Evolution) in peta generacija 5G.

Rezultati vprašanja »Ali veš, kaj so nevarnosti impulznih elektromagnetnih valovanj?«

Izpostavljenost impulznim elektromagnetnim valova­ njem v prvem nadstropju Slovenske gimnazije Arhiv ZG in ZRG za Slovence [3. 1. 2019, priredil: Benedikt Haab]

Vendar sta sistema 2G in 3G edina, ki delujeta na osnovi impulznih elektro­ magnetnih valovanj.

Po podobnem principu deluje tudi prevajanje signalov v brezžičnih lo­ kalnih omrežjih, medtem ko pri po­ vezavah Bluetooth nastopajo večje razlike. Tehnologija, ki je uporab­ ljena pri povezovanju po Bluetoothu,­ je tako imenovani postopek FHSS (Frequency Hopping Spread Spec­ trum). Pri tem postopku naprave ne oddajajo s konstantno frekven­ co, temveč po zapletenemu vzorcu skačejo med različnimi frekvenčni­ mi območji. To skakanje pa ponovno povzroča oddajanje, ki ima impulzno strukturo.

Smisel tega postopka FHSS ni omo­ gočanje množične uporabe posamez­ ne antene, saj se pri Bluetoothu pre­ našajo informacije neposredno iz ene naprave na drugo – torej brez posre­ dovalne antene. Bluetooth na osnovi tega postopka omogoča povezovanje in prenašanje informacij brez kakrš­ nihkoli motenj v signalu, dodatno pa je tako omogočena tudi povezava, ki ji ni mogoče prisluškovati.

Ime mi je Benedikt Haab, sem iz Ce­ lovca in maturant Slovenske gimnazije.

Po končanem zrelostnem izpitu se na­ meravam vpisati na Univerzo v Gradcu in študirati arhitekturo. V šoli me je zanimala in veselila predvsem opisna geometrija, ampak tudi matematika in fizika. V prostem času se ukvarjam tudi z glasbo, risanjem in športom.

Nevarnosti teh impulznih elektromag­netnih valovanj doslej niso ne dokazane, ne izpodbite. Do­ kazano je sicer, da impulzna elek­ tromagnetna valovanja vplivajo na človeško telo, ne vemo pa, ali je to vplivanje za nas ljudi nevarno oziro­ ma škodljivo. Na žalost pa novejših raziskav dejansko ni in tudi v prihod­ nosti najverjetneje ne bo.

Impulzna elektromagnetna valovanja na Slovenski gimnaziji Kot je pokazala anketa, ki je bila iz­ vedena v 6., 7. in 8. razredih ter med profesoricami in profesorji Sloven­ ske gimnazije, so impulzna elektro­ magnetna valovanja tudi na gimnaziji zelo prisotna. Vse vprašane oziroma vsi vprašani namreč redno v šolo pri­ našajo svoje telefone, tablice in po­ dobno. Okoli 80 % pa napravo redno nosi ob telesu. Kljub temu se približ­ no 57 % anketirank in anketirancev ne zaveda morebitnih nevarnosti teh valovanj. Zanimivo je dejstvo, da je odstotni delež tega vprašanja prav pri profesoricah in profesorjih šole naj­ večji – namreč 71 %. Prav zaradi tega pa tudi le 11 % vprašanih redno upo­ rablja način letalo.

Poleg ankete so tudi meritve impulz­ nih elektromagnetnih valovanj na Slovenski gimnaziji potrdile dejstvo, da se na Slovenski gimnaziji impulz­ na elektromagnetna valovanja pojav­ ljajo v veliki meri. Meritve so bile opravljene s telefonsko aplikacijo »ElectroSmart«, ki je tudi brezplačno na voljo vsem uporabnikom telefon­ skega sistema »Android«. Rezultati meritev so prikazani v načrtih. Načrti prikazujejo tloris poslopja Slovenske gimnazije. Vsako nadstropje je prika­ zano posamezno.

V načrtih je intenzivnost prikazana z barvnim spektrom od zelene bar­ ve (majhna izpostavljenost) do rdeče barve (velika izpostavljenost). Dodat­ no v načrtih najdemo simbole za lo­ kacije oddajnih anten brezžičnih lo­ kalnih omrežij WLAN. Potrebno je še dodati, da so bile meritve opravljene med šolskim časom, kar pomeni, da se lahko izpostavljenost impulznim elektromagnetnim valovanjem in s tem rezultati meritev ob drugem času (na primer v času šolskega odmora ali v času brez šolskega pouka) moč­ no razlikujejo od rezultatov, prikaza­ nih v načrtih.

NEDELJA. PRILOGA

11

S a r a Te r b u c h

VIŠJA ŠOLA ZA GOSPODARSKE POKLICE ŠT. PETER MENTORICI ANDREJA AMRUŠ-EINSPIELER IN NATAŠA PARTL

Sara Terbuch je bila leta 2013 ena od tistih 300 oseb v Avstriji, ki so dobili diagnozo »diabetes mellitus tip 1«.

Kako sladkorna bolezen vpliva na človeka?

S svojo diplomsko nalogo bi rada delila svoje izkušnje s sladkorno boleznijo in spoznanja, pridobljena iz znanstvenega dela, s prizadetimi in zainteresiranimi.

V

svoji diplomski nalogi sem združila predmeta prehrana in psihologija, saj je vsaka te­ lesna bolezen močno povezana z du­ ševnim zdravjem. Raziskovala sem, kako sladkorna bolezen tipa 1 v mo­ dernem času psihično in fizično vpli­ va na človeka. Še posebej me je za­ nimalo, ali lahko tudi človek vpliva nanjo. Če je tako – kako? Poleg tega sem se ukvarjala z metodami zdrav­ ljenja.

Kaj je diabetes mellitus tip 1?

Oznaka diabetes mellitus tip 1 priha­ ja iz grščine in dobesedno prevedeno pomeni sladko meden pretok tipa 1.

To bolezen imenujemo tudi sladkor­ na bolezen tip 1, od inzulina odvis­ ni diabetes ali juvenilni diabetes. Pri­ bližno 4 % diabetičnih bolnikov ima sladkorno bolezen tipa 1. V Avstriji je to okoli 30.000 ljudi, od tega 3000 otrok in mladostnikov. Število novih bolnikov na leto se je v zadnjih letih podvojilo na 300.

Bolezen je posledica avtoimunske­ ga procesa, ki uniči celice pankreas­ nih otočkov. Ker te celice ne proizva­ jajo več inzulina, pride v telesu do absolutnega pomanjkanja tega hor­ mona. Potrebna je takojšnja terapi­ ja, sicer je bolnik v smrtni nevarnosti.

Torej je sladkorna bolezen tudi hor­ monska motnja, saj bolniku manjka hormon inzulin. Posledica pomanj­ 12

NEDELJA.PRILOGA

kanja inzulina pa je kronična motnja presnove. Pri otrocih in mladostnikih je sladkorna bolezen celo najbolj po­ gosta presnovna bolezen.

Kljub dolgoletnim raziskavam vzrok za pojav sladkorne bolezni še vedno ni znan. Znanstveniki so ugo­ tovili, da na izbruh vplivajo genski faktorji, okolje, prehrana v zgodnjem otroštvu, porod s carskim rezom ter virusne okužbe.

V kolikšni meri je sladkorna bole­ zen tipa 1 psihična in fizična obreme­ nitev in omejitev za obolelega in svo­ je okolje?

Z medicinskega vidika je bolezen pregledna, psihično pa je dolga pot do sprejemanja. V prvih dneh po dia­ gnozi bolnik nima dovolj časa za psi­ hično obravnavo. Poleg tega je tudi dojemljivost človeka omejena. Po­ goste reakcije so torej strah, stres, slabo počutje, zanikanje in negoto­ vost. Tudi v kasnejši terapiji zdrav­ niki mnogokrat spregledajo psihično obremenitev. Po prvih dneh v bolniš­ nici pa pride do novih izzivov, saj se bolezen ne ozira na posameznikov vsakdan.

Bolezen obolelega spremlja noč in dan. Bodisi doma, v šoli, bodisi na de­ lovnem mestu, na cesti, v prostem času, pri športu, pri prehrani, na po­ tovanju, na dopustu, v nosečnosti, … Sladkorna bolezen vpliva tako na bolnika kot tudi na njegovo družino, part­nerstvo in prijateljstva.

Zakaj ravno jaz?

Na to vprašanje ni odgovora. Obsta­ ja mnogo ljudi z isto usodo. Še več jih pa je, ki imajo težje bolezni. Diabetik lahko svojo bolezen v glavnem urav­ nava sam. Če se z njo ukvarja, pa lah­ ko dobro in dolgo živi.

Ali naj prikrivam svojo bolezen?

Nikakor. Čim bolj odprto sladkor­ ni bolnik ravna s svojo boleznijo, tem bolj samoumevna postane. Če soljud­je vedo, da ima oseba slad­ korno bolezen, ji ne bodo metali po­ len pod noge. Poleg tega se prizade­ temu ni treba izogibati radovednim pogledom.

Duševne posledice sladkorne bolezni tipa 1 Diabetes mellitus tipa 1 je bolezen, ki je močno povezana s človekovo dušo. Za veselje do življenja je po­ trebno telesno in duševno ravnovesje.

Na teles­no in duševno zdravje vpli­ va mnogo faktorjev. Duševna razpo­ loženost in telesno stanje stalno vpli­ vata drug na drugega, zavestno ali nezavest­no. Biološki, psihološki in socialni faktorji skupno povzročajo nastanek psihičnih motenj. Genetska in biološka predispozicija povečata dovzetnost za bolezni. Dovzetnost je pa tudi odvisna od osebnega doživlja­ nja in vedenja. Tudi družinski, po­ klicni, družbeni in življenjski pogoji so sopovzročitelji psihičnih motenj.

Ime mi je Sara Terbuch, stara sem 18 let in prihajam iz Libuč pri Pliberku.

Svoj prosti čas rada preživljam: • s prijatelji • z glasbo • s športom • v naravi • z dobro knjigo ali dobrim filmom • s potovanjem (če dopušča čas).

Res uživam in obožujem večere s prijatelji, čas na odru, v naravi in tujini.

Nikoli pa v moji navzočnosti nihče ni ostal lačen, saj zelo rada kuham in pečem pecivo.

nikov ne uporablja več injekcije, tem­ več inzulinske črpalke.

Letak je izdelala Sara Terbuch.

Telesno počutje Delovanje telesa človeku posredu­ je občutek gotovosti. Zaradi bolez­ ni osnovne telesne funkcije niso več dane. Tako tudi odpade občutek go­ tovosti, ki je za zdravega človeka sa­ moumeven. S sladkorno boleznijo tipa 1 je povezano ogromno dela, časa in truda. To utrudljivo delo lahko povzroča frustracijo pri posamezni­ ku. Nenehno zavestno in nezavestno ukvarjanje z boleznijo in potrebno te­ rapijo je močna obremenitev, ki lah­ ko privede do duševnih in telesnih ovir ter vzame veselje do življenja.

Posledično se lahko pojavijo anksioz­ nost, izgorelost in depresije. Slabo razpoloženje, tesnoba in strah ne­ gativno vplivajo na potek bolezni in podpirajo razvoj zapletenih zapletov.

Telesne posledice Uravnotežen krvni sladkor zmanj­ ša verjetnost razvoja posledičnih bo­ lezni. Novi načini zdravljenja lahko zavlačujejo izbruh novih in zmanj­ šujejo simptome že obstoječih posle­ dičnih bolezni.

Zakaj sladkorna bolezen sploh povz­ roča telesne posledice?

Kombinacija glukoze in beljakovin privede do reakcije v telesu. Posle­ dično določena tkiva ne dobijo dovolj kisika in odmrejo.

Terapija in zdravljenje Vsak diabetes je treba zdraviti, potek bolezni pa se razlikuje od človeka do človeka. Pomembno je, da je terapi­ ja prilagojena na posameznika, saj je človek bitje, ki ima potrebe in želje.

Najpomembnejši elementi terapije so prehrana, inzulin, samonadzor, šola­ nja in telesna aktivnost.

Kaj pa tehnika?

Tehnika se stalno razvija naprej.

Uporaba modernih in manj modernih pripomočkov pa samo deluje z redni­ mi šolanji, saj pripomočki samo tako dobro funkcionirajo, kot jih uporab­ nik uporablja.

Danes sladkorja večinoma ne meri­ mo več s kapljico krvi, temveč s te­ lefonom in s senzorji, na koži ali pod njo, ki merijo raven sladkorja v pod­ kožnem maščobnem tkivu. Obstajajo pa tudi že kontaktne leče in tatuji za nadzor sladkorja v telesu.

Za injiciranje inzulina pa večina bol­

Nekaj misli, spoznanj in nasvetov Ob pisanju diplomske naloge sem spoznala, da je v ospredju vsake bo­ lezni človek, ne bolezen kot taka. Za dobro oskrbo bolnika je potrebno ra­ zumevanje. Bolniku je treba nuditi perspektivo za čas po diagnozi. Z me­ dicinskega vidika je sladkorna bole­ zen pregledna, psihično pa je dolga pot do sprejemanja. Posamezniku je treba pomagati urediti vsakdan, ki je zaznamovan z novimi izzivi. Pomoč k samopomoči tako rekoč. Pri tem je treba upoštevati razne faktorje, kot so potrebe, okolje ter predstave o vrednotah in življenju. Ne smemo pozabiti, da imajo bolezni ogromen vpliv na psiho in da je komunikacija zelo pomemben del oskrbe bolnika.

Ker imam sama sladkorno bolezen tipa 1, zelo dobro razumen fizično in psihično obremenitev. Čeprav se so­ dobni pripomočki nadpovprečno hit­ ro razvijajo in znanstveniki redno pridejo do novih spoznanj, je težko sprejeti bolezen. Nekateri potrebu­ jejo mesece, celo leta, da jo sprejme­ jo. Kajti sladkorna bolezen spremeni vsakdanje stvari, kot so šport, uče­ nje in druženje, v izzive. Nenehna zavest­na in nezavestna obremenitev lahko pokvari lepe trenutke, saj bole­ zni ne smeš zanemarjati, niti sekunde ne. Hipo- in hiperglikemije ne boli­ jo. Posledice so mnogokrat šele opa­ zne po letih. S tem povezana psihična obremenitev pa lahko vzame (mlade­ mu) človeku veselje do življenja.

NEDELJA. PRILOGA

XIV

13

NAŠI P ODP O RNI K I

Višja šola za gospodarske poklice Enoletna strokovna gospodarska šola

14

XIV

NEDELJA.PRILOGA

pozitivno & sodobno positiv & solide

šport povezuje www.ssz.at

Vsem učenkam in učencem želimo lepe, aktivne in športne počitnice!

NEDELJA.PRILOGA

XIV

15

GREŠ ŠTUDIRAT?

PREJEMAJ NEDELJO TRI MESECE BREZPLAČNO. IZPOLNI NAROČILNICO. DO JESENI JE ŠE DOVOLJ ČASA.

Vse, kar je treba vedeti! facebook.com/mojanedelja redakcija@nedelja.at www.nedelja.at

Letna naročnina 42 evrov za študente 21 evrov

Za Nedeljo se vam nikjer na svetu ni treba postavljati v vrsto. Če jo naročite, pride vsak teden domov.

Prosim, pošiljajte Nedeljo naslednje

tri mesece brezplačno

na spodaj navedeni naslov.

Naročam Nedeljo in PRILOGE

N A R O Č I L N I C A

Ime in priimek Ulica/kraj

Hišna številka Pošta

Nedelja, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt/Celovec Tel.: 0463/54587-3510

I M P R E S U M : NEDELJA.PRILOGA cerkvenega časopisa Nedel ja. Lastnik in izdajatel j: Ordinariat kr ške škofije. Slovenski dušnopastir ski urad.

Tel. (0463) 54 5 87 35 20, opetnik@nedel ja.at. Tisk: Mohorjeva Celovec, Kraj izhajanja: Celovec 2

E-mail Podpis