Klubi slovenskih študentk in študentov

april

2019

K U LT U R A PRILOGA

Klubi slovenskih ĹĄtudentk in ĹĄtudentov

celovec gradec dunaj

celovec

uvodnik Odbor Mateja RIHTER

Kulturni, kreativni in kritični

V

a Nedelji dajemo mladini prostor z redno mladinsko stranjo v vsaki številki, tokrat pa smo jo želeli po­ staviti še bolj v središče s posebno prilogo, ki so jo sooblikovali klubi slovenskih študentk in študentov iz Celovca, Gradca in Dunaja. Zelo so se potrudili. Spoznali boste, da jim kreativnosti ne manjka. Veliko zanimivega boste lahko prebrali o njihovem delovanju in o prijateljstvih, ki pri tem nastajajo, o nastankih klubov in o željah za prihodnost. Študentska leta so med najlepšimi leti v življenju – to lahko marsikdo potrdi. Ne samo, da takrat mladi lahko premikajo meje, raziskujejo svet, se upirajo, kritično razmišljajo in se ob vsem tem povezujejo, to je celo zaželeno. Samo tako lahko zrastejo kot razmišljujoči posamezniki, ki ne bodo poznali samo svojih pravic, ampak tudi svoje dolžnosti in ne bodo razmišljali samo o sebi, ampak tudi o soljudeh.

A

lbert Camus je zapisal: »V svojem bistvu je upor nekaj pozitivnega, ker povzroči, da človek v sebi odkrije tisto, kar je treba braniti.« Nekaj duha upornosti se skriva tudi v predstavitvah vseh treh klubov. Kritično razmišljanje je kot »spiritus movens«, ki jih žene dalje, da pripravljajo predstave, predavanja na pereče teme, se oglasijo s skupnimi protestnimi izjavami ter dajejo oder tistim, ki ga drugje ne dobijo.

Ob vsem tem je lepo izpostavljena tudi kulturna plat delovanja klubov. Vsak to počne na svoj lastni način. Včasih stopijo na oder tudi skupaj – na primer na koncertu vseh treh klubskih pevskih zborov. Skupaj so predstavljeni tudi v tokratni prilogi, ki je dokaz, da ima mladina kaj za povedati.

Le pustiti jo moramo do besede. april

2019

K U LT U R A PRILOGA

Klubi slovenskih študentk in študentov

celovec gradec dunaj

2

KULTURNA PRILOGA

Na naslovnici so fotografirani slovenski študentje v Gradcu.

Fotografije v prilogi so dali na voljo klubi na Dunaju, Gradcu in Celovcu. Fotografirala sta tudi Sebastjan Trampusch in Roman Cvelf.

Predsednik Simon Rustia Podpredsednik Izidor Sturm Tajnica Lena Kolter (prej: Ana Einspieler), namestnik tajnice Rok Selan blagajnik Dorian Urank namestnica blagajnika Marina Smolnik (prej: Janina Opetnik)

Novi odbor kluba želi krepiti slovensko besedo na Koroškem

Ponuditi želimo nek Delovanje Kluba slovenskih študentk in študentov na Koroškem temelji na kulturno-političnih dejavnostih. To je hkrati tudi naš primarni cilj. Želimo krepiti slovensko besedo na Koroškem in kritično dvigniti glas, če se s čim ne strinjamo. Poleg tega je za nas zelo pomembno sodelovanje z ostalimi klubi na Dunaju in v Gradcu. Študentkam in študentom skušamo nuditi prostor, v katerega radi oz. rade zahajajo, in program za različne okuse. Za letošnje leto smo si zastavili cilj, da hočemo nuditi obiskovalkam in obiskovalcem malo več.

Na eni strani smo ustanovili gledališko skupino, na drugi strani pa pripravljamo za klubske večere (ob četrtkih) vsebinske programe, ki segajo od filmskih in literarnih večerov do strokovnih predavanj.

Zbor KSŠŠK Oktobra 2017 smo v Klubu slovenskih študentk in študentov na Koroškem (KSŠŠK) pod vodstvom glasbenika Tomaža Boš­kina

ponovno ustanovili študentski zbor.

Zbor združuje vse nas, ki si radi četrt­kove večere polepšamo z glasbo in dobro družbo. Začetki so bili relativno skromni, vendar se je beseda hitro razširila in trenutno je že okoli petindvajset pevk in pevcev, ki nas razveseljuje skupno glasbeno udejstvovanje. Sredi minulega semestra je zbor prevzela študentka slavistike in klasičnega petja Kristina Kragelj.

V ospredju našega repertoarja je slovenska pesem (pogosto v raznih narečjih), radi pa sežemo tudi po tujih, od angleških pa vse do afriških.

Naš »debi« je bil na Slovenskih dnevih KSŠŠK decembra 2017 v Celovcu, od takrat smo nastopili tudi na Univerzi v Celovcu, v Žitari vasi na Vigrednem koncertu, na Dunaju ob 95-letnici študentskega kluba KSŠŠD, v Železni Kapli ob kulturnem prazniku, v poseben izziv pa nam je bilo sodelovanje z igralsko skupino SPD Bilka v predstavi »Mi, evropski mrliči«. Marca 2019 smo se odpravili na naš prvi intenzivni vikend v terme Topolšica. Tam se nam je pridružila študentka klasičnega petja Tanja Klančnik, ki nam je (in bo tudi v prihodnje) pomagala z urami individualne vokalne tehnike.

Kot nova študentska zasedba smo šele na začetku naše glasbene poti.

klub slovenskih študentk in študentov na koroškem

G l e d a l i š k i ko ra k i z re ž i s e r ko L a ro Vo u k

zgodovina zbor gledališče prireditve

Sproščeni obrazi pri Slovenskih dnevih

kaj več in vse za različne okuse Vendar stopamo skupaj korak za korak, z urami individualne vokalne tehnike si gradimo temelje za vedno več­je izzive, ki si jih radi postavljamo. Vedno se razveselimo novih pevk in pevcev ter novih nastopov, kjer se pokaže bistvo našega delovanja – ohranjanje (slovenske) pesmi med študenti na Koroškem.

Gledališka skupina KSŠŠK Želja po gledališki skupini je v celovškem klubu obstajala že dlje časa. Na začetku letošnjega leta so se klubašinje in klubaši odločili, da bodo to željo uresničili. Prvi sodelujoči so se našli kar v odboru, ostali so se priključili po objavi na Facebooku ali po ustnem priporočilu. Skupina je bila na začetku februarja sestavljena, manjkala je le še režiserka oziroma režiser. To odgovornost je bila priprav­ ljena prevzeti Lara Vouk, ki je dokončala študij na AGRFT (Akademija za gledališče, radio, film in televizijo) v Ljubljani. Talent angažirane igralke (in sedaj tudi režiserke) ste lahko opazili v igri »5&20 udarcev / Schlag­ zeilen«. Na začetku marca se je skupina prvič srečala z režiserko in hitro je bilo jasno, da imajo vsi sodelujoči približno iste predstave in želje. Od takrat naprej redno vadimo ob torkih zvečer.

Cilj je, da bo nastala igra do 7. 6. oz.

8. 6., saj je takrat nastavljen termin za gledališka dneva in premiero v Celov-

cu. V sklopu gledaliških dni bo nastopila tudi skupina »KlubLutke« iz kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju z dramo Draga Jančarja »Veliki briljantni valček«. Seveda premie­ ra naj ne bi bila zadnja točka novo pečene skupine, temveč uspešen začetek skupnega sodelovanja. Tako že razmiš­ ljamo o tem, da bi poleti študentke in študenti šli v Ankaran, kjer bi se intenzivno lahko pripravili na novo sezono. Če je kdo ob branju začutil željo po sodelovanju, se lahko skupini, ki je sestav­ljena iz popolnih začetnic in začetnikov, kot tudi iz tistih, ki imajo že nekaj izkušenj, še v tej ali pa v naslednji sezoni pridruži. Lepo vabljeni!

O delu v minulem letu Občinstvu smo na tedenskih prireditvah na pester način prikazovali umetniško, kulturno in izobraževalno raznolikost ne le zamejske, temveč vseslovenske ustvarjalnosti. Nudili smo raznolike prireditve, delavnice ter druženja. Ob tedenskih prireditvah smo lahko pozdravili okoli 50 obiskovalcev.

V letu 2018 smo na Slovenskih dnevih lahko pozdravili številne goste iz Koroške, Slovenije in seveda tudi iz bližnjih študentskih mest. Pester program je obsegal predavanje o znakovnem jeziku, gledališko predstavo, plesni tečaj in koncert skupine Bališ.

Višek Slovenskih dnevov je bilo brez

dvoma branje Maje Haderlap, ki je prejela nagrado Ingeborg Bachmann.

Martinovanje je prav tako stalnica klubskega delovanja. Prireditev privabi veliko mladine, predvsem pa skušamo navezati stike s starejšimi člani društva, ki zelo radi obiskujejo to tradicionalno prireditev. Obiskovalkam in obiskovalcem smo leta 2018 ob glasbeni spremljavi skupine »Quarter to jazz« nudili bife in kuhano vino.

S pevskim zborom smo v preteklem letu sooblikovali razne prireditve in tudi gledališko predstavo »Mi, evropski mrliči« SPD Bilka Bilčovs. Letos oktobra je vodstvo zbora prevzela slovenska glasbenica Kristina Kragelj.

Posebej si prizadevamo za dobro kooperacijo s slovenskima študentskima kluboma na Dunaju in v Gradcu. V letu 2018 smo kooperirali in skupno nastopali na 95. obletnici Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju.

Program naših Slovenskih dnevov je popes­trilo petje Kluba slovenskih študentk in študentov v Gradcu. Skupno s kluboma iz Gradca in Dunaja smo objavili tudi izjavo, v kateri smo zavzeli jasno stališče proti načrtom združevanja slavističnega masterskega študija na univerzah v Celovcu in Gradcu.

Poročilo so pripravili DORIAN URANK, SIMON RUSTIA, KRISTINA KRAGELJ, LARA HOBEL IN IZIDOR STURM KULTURNA PRILOGA

3

zgodovina zbor gledališče prireditve

klub slovenskih študentk in študentov na koroškem

Zbor slovenskih študentk in študentov v Celovcu

Spengergasse 7 v Celovcu je naš naslov Klub slovenskih študentk in študentov (KSŠŠK) je bil prvotno ustanovljen aprila 1976 pod imenom Klub slovenskih študentov v Celovcu (KSŠC). V svojem prvem letu delovanja so se klubašinje in klubaši osredotočali predvsem na iskanje finančnih sredstev ter klubskih prostorov.

Iz (na žalost) edinega ohranjenega poročila, zapisanega dober mesec po ustanovitvi KSŠC, smo izvedeli, da so bili v postopku dogovora s celovško Posojilnico, za najem in adaptacijo kletnih prostorov na Košatovi cesti, v lasti le-te. Ustanovili so klubski list ter politične krožke (za splošno in narodno-politično izobrazbo) in priredili prvo brucovanje, ki je po vsej verjetnosti potekalo v avli celovške univerze.

Prirejali so tudi ekskurzije v Slovenijo in sodelovali s KDZ in KSŠG (danes znanim kot KSŠŠG). Vse do konca leta 1980 nam zaradi pomanjkanja poročil ni znano, v kakšni meri je študentski klub v Celovcu deloval, lahko pa razberemo, da je bil klub bolj ali manj neaktiven, saj je v naslednjih letih šlo za ponovno poživitev le-tega.

Večina tedanjih koroških slovenskih študentk in študentov je bila ak-

4

KULTURNA PRILOGA

tivna tudi v svojih domačih društvih, zato klub ob začetku sam po sebi ni bil tako privlačen, kakor je to bil na Dunaju ali v Gradcu. Zanimivo pa je, da je bila leta 1982 več kot polovica študentk in študentov (60 oseb) na Pedagoški akademiji v Celovcu slovenskih. V 80ih letih se je študentski klub ponovno soočal s prostorsko stisko, a sta jim KDZ in ZSO ponudili prostore. KSŠC je na celovški univerzi organiziral t. i. knjižne police, kjer je bila predstavljena problematika slovenske narodnosti na Koroškem ter slovenske filmske večere z nemškimi podnapisi. Veliko so sodelovali z drugimi študentskimi demokratičnimi in antifašističnimi organizacijami, predvsem proti delovanju ANR na univerzi in NDP. Udeleževali so se demonstracij na Dunaju in se veliko posvečali svoji zgodovini, politiki in političnim sistemom. Velik poudarek je bil postavljen tudi na interakcijo med vsemi tremi klubi, KSŠC, KSŠG in KSŠD. Med drugim so prirejali študijske posvete za dijakinje in dijake, kot tudi likovne razstave koroških slovenskih umetnic in umetnikov. Klubski prostori so bili med drugim v kleti Mohorjeve družbe in ob Lentu.

Na začetku 90-ih let je skupina študentov in študentk ponovna poskušala poživiti klubsko delovanje. Leta 1991 so spremenili ime kluba v Klub sloven-

skih študentk in študentov na Koroškem (KSŠŠK). Tesno so sodelovali z Avstrijsko visokošolsko zvezo (ÖH) in Referatom za narodne skupnosti ter z univerzitetnim časopisom Klafter.

Tudi svoje prostore so imeli na celovški univerzi. Ponujali so jezikovne tečaje, organizirali koncerte ter obiskali kulturne in politične organizacije v zamejstvu. Leta 2010 so se mladinske organizacije KDZ, KSŠŠK, Mlada EL in Katoliška mladina združile v tedaj urad­no ustanovljeno društvo SMO (Slovenske mladinske organizacije) in se preselile na Spengergasse 7. Mogoče je komu izmed vas še vedno znan tedanji gradbeni kamen, ki so ga dobili finančni podporniki in finančne podpornice pri izgradnji skupnih klubskih prostorov.

Vse do danes smo še vedno v teh prostorih, kjer nadaljujemo tradicijo kulturnih in družbeno-političnih prireditev. Predvsem pa smo zelo hvaležni vsem našim predhodnikom in predhodnicam, ki so pred nami delovali v KSŠŠK in nam s tem postavili temelje za samostojno koroško slovensko študentsko gibanje. Zavedamo se pomena te organizacije in v čast nam je, da imamo priložnost le-to razvijati naprej, zato se bomo še naprej borili za obstoj slovenskega jezika na Koroškem.

LENA KOLTER

celovec Slovenske mladinske organizacije (SMO)

Društvo Slovenske mladinske organizacije (SMO) je bilo ustanovljeno leta 2010, v letu, v katerem so se odprla vrata Mladinskega centra v Spengergasse 7. Glavna naloga SMO je, da skrbi za prostor, ki je na voljo včlanjenim društvom, in

za povezovanje le teh. Včlanjena društva so Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem (KSŠŠK), Koroška dijaška zveza (KDZ), Katoliška mladina (KM) ter Mlada EL. Andi Smrtnik in Ana Einspieler

Iz arhiva

V prostorih kluba SMO za steklenimi vrati, na katerih so prilepljeni plakati prireditev in projektov minulih desetletij, je pisarna. V zgornjih predalih

do stropa segajoče omare so v prozornih škatlah in mapah arhivirani dokumenti. Prelistali smo stare dokumente in naleteli na nekaj zanimivih stvari.

Zbirka not skupine Jadagani V arhivu je črna mapa z napisom »JADAGANI TEKSTI«. Jadagani je bila najbolj popularna skupina v letih 1978–1983 na Slovenski gimnaziji v Celovcu. Člani skupine so bili Gabriel Lipuš – bariton (danes znani komponist in solopevec), Niko Kupper – solo-kitara (danes urednik na slovenskem oddelku ORF), Janez Gregorič – kitara (danes znani kitarist in učitelj), Janez Kassl – el. orgle (danes natakar v znani dunajski kavarni – Cafe Engländer), Daniel Bogataj – tolkala (danes na Dunaju specializiran montažer za promocijske spote ORF). V mapi so natipkana besedila in celo nekaj ročno zapisanih not. Med listanjem smo naleteli na besedilo, ki ga pozna še današnji odbor, namreč uspešnica »V latinščini petico pisal«. (S slovenskim besedilom Pepeja Starmana in latinskim prevodom Valentina Feichterja).

Klub v Salzburgu Pri brskanju po škatlah in mapah v klubskem arhivu smo našli nekaj nepričakovanih dokumentov o zelo kratkem delovanju »Kluba slovenskih študentov v Salzburgu« (KSŠS). Ob času obstoja je bilo v Salzburgu približno 15 slovenskih študentk in študentov.

Večina izmed njih se je 11. junija 1976

premočno razlikovala in ni bilo dovolj angažmaja. Zaradi tega in zaradi raz­nih »izpadov proti salzburškemu solidarnostnemu komiteju za pravice manjšin« so Klub slovenskih študentov v Salzburgu spet razpustili decembra 1977.

Prvi odbor Franc Wakounig – predsednik Herman Kelich – podpredsednik Stanko Olip – tajnik Jože Valeško – blagajnik Božo Hartmann – kulturni referent Franc Merkač – časnikarski referent

tudi udeležila ustanovnega občnega zbora KSŠS. Namen kluba je bil, »da razvija kulturno in politično aktivnost ter sodeluje pri slovenskih kulturnih društvih in ustanovah«. Tudi delo in izobraževanje klubašinj in klubašev v smislu 7. člena sta bila cilja, prav tako »razprav­ljanje o zgodovini slovenskega naroda« in povezava z obstoječimi klubi.

Za predsednika je bil tedaj izvoljen Franc Wakounig. O salzburških klubskih prostorih nismo našli drugih informacij, razen da so jih iskali.

V letu ustanovitve je klub v Salzburgu napisal protestno izjavo proti prireditvi za deseti oktober. V tej izjavi povedo, da prireditve takšne vrste »smatrajo kot provokacijo« in da naj bi se Cerkev zavzemala za mir v deželi in ne podprla nemško-nacionalnih duhovnikov iz lastnih vrst.

Drugi in zadnji občni zbor KSŠS je bil 4. 12. 1977. Po »dolgi in burni debati« so »prišli na mrtvo točko«, ker so se vsebinska zanimanja odbornikov

MARINA SMOLNIK

Informacija ali propaganda?

V zeleni mapi brez napisa se je skrivala publikacija, ki se sooča z ideološkim ozadjem časopisnih besedil in publikacij o koroških Slovencih. V pub­ likaciji, pri kateri so med drugim sodelovali Roland Grilc, Franc Merkač, Urban Popotnik, Erik Prunč, Janko Zerzer, Franc Wutti, Janko Pipp idr. je najbolj priteg­nil našo pozornost del časopisnih izrezov propagande okoli plebis­cita leta 1920. Bliža se 100-letnica plebiscita, zato je tudi pomembno, da se tudi študentje seznanimo s propagando v predplebiscitnem času v časopisih leta 1920. V mapi so zbrani primeri nemške propagande koroškega Heimatdiensta in Landsmannschaft.

SIMON RUSTIA

KULTURNA PRILOGA

5

klub slovenskih študentk in študentov v gradcu

gradec Aljaž Pestotnik

si želi več sodelovanja s kluboma v Celovcu in na Dunaju

Pogovor

pripravila

MATEJA RIHTER

Naš klub je pristanišče za sloven Aljaž Pestotnik je predsednik Kluba slovenskih študentk in študentov v Gradcu.

Najbolj ga veselita delo z odborom in zaključek Slovenskih dni. Najbolj znan je po svojem literarnem ustvarjanju in trenutno poleg študija in vodenja kluba svoje moči uporablja za iskanje založnika za novo pesniško zbirko.

Leta 2016 je izdal prvo pesniško zbirko Smeji se naj vesolje pri založbi Wieser.

Kakšno je poslanstvo kluba danes?

Aljaž Pestotnik: Zdi se mi, da se je naš klub v zadnjih letih prav lepo razvil. V prvi vrsti smo še vedno slovensko kulturno društvo. To se pravi, da je naš cilj ohranjevanje in pospeševanje slovenske kulture in jezika.

Naš klub nudi prostor, kjer se lahko študenti počutijo kot doma, kjer se slovenski besedi postavi oder in ponudi publiko. Ta publika pa je raznolika – k nam ne zahajajo samo slovenski študenti, temveč tudi tisti, ki slovenščine ne znajo. Ti so slovenščini naklonjeni ali pa jim je pri nas preprosto lepo.

Zdi se mi, da je za večino slovenskih študentov v Gradcu neprecenljiv del študentskega življenja. Sam si namreč težko predstavljam, 6

KULTURNA PRILOGA

kako bi bilo brez kluba, brez prostora, kjer se lahko srečaš z domačimi.

Po drugi strani pa smo se še posebej v zadnjem času razvili v pravi študentski klub. To pomeni, da smo se bolj osredotočili na študente; poskušamo ponuditi čim bolj pester in zanimiv program, od delavnic do predavanj in podobno.

Naš program skušamo čim bolj prilagoditi študentom in omogočiti prijetno druženje. To je še en cilj našega društva: nuditi prostor, kjer se lahko študenti družijo. Naša posebnost je slovenščina.

S čim se ukvarjate? Imate stalne prireditve? Kaj je v klubu tradicionalno in kaj inovativno?

Aljaž Pestotnik: Naše stalne prireditve so zabave ob začetku in koncu semestra, ki jih poskusimo vsakič drugače oblikovati ali popestriti z gledališko igro ali s koncertom. Poleg tega štejejo med stalnice še tek na Schloss-

Odbor Predsednik: Aljaž Pestotnik Podpredsednik: Simon Pasterk Blagajničarka: Teresa Haab Namestnica blagajničarke: Mirjam Kazianka Tajnica: Adrijana Cuderman Namestnica tajnice: Natalja Sadolschek Razširjeni odbor: Ana Moschitz, Philip Rogi, Helena Reichmann, Jera Jagodic, Katarina Urank, Lisa Mikl, Maja Kolter, Pia Blažej, Roman Cvelf

berg (Graški dvorec), martinovanje in božičnica. Naša največja stalnica, prireditev, ki traja kar tri dni, pa so Slovenski dnevi.

Slovenski dnevi so vsako leto vrhunec našega delovanja. Vsako leto smo poskusili ponuditi čim bolj raznolik in pester program. Ta program po navadi obsega delavnico, branje, koncerte, degustacije, razstave in gledališke predstave. V tem

času pri nas navadno nastopajo umetniki in umetnice iz Slovenije, Koroške in Štajerske. Pravimo mu mali festival slovenske kulture. Žal pa ta projekt predstav­ lja precejšnji finančni zalogaj za naš klub – sponzorjev pa je vedno manj. Kljub temu nam je lani uspelo, da je pri nas nastopila sama legenda slovenskega kantavtorstva in glasbe na sploh Vlado Kreslin. Kar je vmes, pa napolnimo z drugimi prireditvami, kot so delavnice, predavanja, branja, gledališke predstave, koncerti, potopisni večeri ipd.

Kaj te pri opravljanju funkcije predsednika kluba najbolj veseli?

Aljaž Pestotnik: Po mojem je to dvoje: delo z odborom in zaključek Slovenskih dni.

Zdi se mi, da sem doživel že marsikaj v štirih letih predsedovanja: od pomanjkanja denarja do pomanjkanja odbornikov (ljudi, ki so priprav­ljeni (aktivno) pomagati v klubu, op.), do teh

zgodovina zbor literatura prireditve Praznovanje 45-letnice KSŠŠG

Vse bivše in sedanje klubaše in klubašinje vabimo na praznovanje 45. obletnice KSŠŠG, ki bo 6. 6. 2019 v klubskih prostorih na Mondscheingasse 9 v Gradcu. Če bi

radi prejeli natančnejše informacije oziroma ostali na tekočem, vas vabimo, da se vpišete na našo novo okrožnico z mailom na ­office@ ksssg.at oziroma nam pišete na

naš naslov Mondscheingasse 9, 8010 Graz / Gradec. Za najbolj aktualne novice pa sledite našemu profilu na Instagramu @ksssg_gradec in na Facebooku KSŠŠG.

nski jezik, kulturo in prijatelje gih težav. V zadnjem letu pa so se stvari izboljšale in zdaj je tudi veliko več ljudi, ki so aktivni v klubu. Delo v klubu je prostovoljno in vsak odbornik je zlata vreden. To še prav posebej velja za letošnji odbor. V največje veselje mi je, ko nam skupaj kaj uspe, ko vsak opravi svojo nalogo in ko si med seboj pomagamo. Še najbolj pa mi je všeč to, res mi je v užitek delati z njimi. Zaključek Slovenskih dni me veseli, zato ker si z njim naložimo kar precejšen projekt za začetek semestra. Sprašuješ se, ali bo vse v redu, obremenjuješ se z vsako potankostjo, ko pa spelješ stvar do konca, pa lahko uživaš sadove svojega dela: nasmejano in srečno publiko.

Kakšne so želje za prihod­ nost kluba?

Aljaž Pestotnik: Moja največja želja je, da bi našli mojega naslednika ali mojo naslednico. Trenutno je odbor zelo kompetenten, dober in motiviran, potrebovali bi samo koga, ki bi predstavljal klub. Želel bi si tudi, da bi klub dobil več finančnih sredstev, kar je splošen problem slovenskih društev v Avstriji. Smo zelo odvis­ ni od naših sponzorjev, ki jih je vsako leto manj. Prav tako upam, da bodo lahko slovenski klubi v Avstriji med seboj bolj sodelovali. Nekaj načrtov in zamisli imamo že, ampak jih moramo uresničiti. Želim si, da bi naše sodelovanje segalo onkraj podpisovanja ne nepomembnih skupnih izjav.

KLUB JE ... kaj pravijo nekdanji klubaši in klubašinje?

L udvik Karničar »Če se prav spomnim, je bil klub ustanovljen leta 1974, se pravi relativno pozno. Pred njim pa je obstajal imeniten moški zbor, ki je pel tako lepo, da so se ženske kar onesveščale. Klub ima od vsega začetka pomembno povezovalno vlogo, in je zdaj tisti prostor v Gradcu, kjer se zbere največ Slovencev.

Ptičice imajo svoje toplo gnezdo, da se lahko družijo in nemoteno žvrgolijo, kakor jim je Bog ustvaril kljunčke.

Klub je bil od vsega začetka napreden in je npr. podprl samostojno kandidaturo dr.

Apovnika na deželnozborskih volitvah leta 1975. To pa v tistih jugoslovansko usmerjenih, svinčenih časih ni bilo samo po sebi umevno. Še zdaj rad skočim tja na kak glažek ali dva, če mi le pride na misel. Sicer pa, kdo je že radoveden starih dedcev!«

Simon OšlakGerasimov »Ko sem prišel študirat v Gradec, je klub zame predstavljal pristanišče za slovenski jezik in kulturo.

Ker sem bil aktiven kot predsednik in glavni urednik študentskega časopisa Informator, sem se lahko veliko naučil za delo kot novinar. Najbolj pa sem ponosen na to, da smo kot vseslovenski klub tako dobro sodelovali s kolegi v sosednjem Mariboru.«

Marcella Slugovc- Sterna d »Graški klub je zame poseben kraj, kjer sem našla prijatelje za življenje. Prijatelje, na katere se lahko vedno zanesem in ki se lahko vedno zanesejo name. Klub mi je tudi omogočal, da sem našla sama sebe in svoj prostor v družbi. Klub in vse klubašinje in klubaši imajo in bodo vedno imeli poseben kraj v mojem srcu.«

Franc Rogi »Rož, Podjuna, Zilja!

To ni samo prelepa narodna pesem na Koroškem, to je bil za eno leto tudi naš moto v klubu KSŠŠG. Delo predsednika smo si kratkoročno razdelili na tri osebe in slučajno smo to bili zastopniki teh treh dolin.

Glavno vlogo kluba vidim v povezovanju študentov in študentk tako iz Koroške kakor tudi iz Slovenije ter skupno udejstvovanje na politični, kulturni in športni ravni.«

Na dja Kramer »Klub je zame prostor, v katerega rada zahajam, da srečam prijatelje in nove ljudi.

Všeč mi je, da je graški klub kraj srečanja in izmenjave.

Tam lahko najdeš del domovine, brez predsodkov in pričakovanj.«

Dana Smrtnik »Poleg kulturnega delovanja, prijetnega druženja in petja je bil klub zame prva možnost prevzeti odgovornost. Šele danes mi je postalo jasno, kako pomembno je bilo, da smo imeli klub kot neke vrste zaščiten svet, v katerem smo imeli vse možnosti uresničevanja.«

Stefan Igor Kreutz »Z velikim veseljem sem sooblikoval klubsko delovanje, posebej s sestavljanjem pestrega in zanimivega programa skozi leto. Vrhunec delovanja so bili Slovenski dnevi, zelo rad se spominjam nastopa skupine The Tarantino Experience.«

Petra Kohlenprath »Rada se spominjam svojega časa v klubu. Pevski zbor je bil tedaj izredno uspešen, leta 1994 smo bili celo na turneji v štirih krajih na Češkem in Slovaškem, kjer nas je pozdravil tudi Valentin Inzko.

Predvsem povezava s Češko je bila tedaj močna. Leto kasneje, 1995, v času mojega predsedništva, smo obiskali Fridla Prasenca v Terezinu, ki je tam opravljal civilno službo, nato pa smo pot nadaljevali za tri dni v Prago.«

KULTURNA PRILOGA

7

zgodovina

zbor literatura prireditve

KOMEN TA R

Vsak stik je dragocen

K

o sem dobila nalogo, da napišem nekaj besed o Klubu slovenskih študentk in študentov v Gradcu, sem morala, priznam, kar malo razmisliti o tem, kaj bi lahko napisala, oziroma bolje rečeno, kaj je bolje zamolčati (pa ne mislim slabih stvari). Moje študentsko življenje se je začelo pred dobrim letom in pol in kot vsak začetek je bilo tudi tokrat izredno težko.

Iti od doma, v mesto, ki ga ne poznaš, med ljudi, ki so ti tujci, in tvegati, da izgubiš ali dobiš vse, je nekaj najbolj norega, kar lahko storiš. A je obenem tudi nekaj najboljšega, saj ti le take stvari prinesejo tisto, kar potrebuješ, da dokončno odrasteš in postaneš samostojen. Velik del mojega začetka je bil tudi klub tu v Gradcu.

Ko si nekje, kjer poznaš le nekaj ljudi, ti je vsak, pa naj bo še tako majhen, stik z maternim jezikom in domom izredno pomemben. Nikoli ne bom pozabila prvega dne, ko sem vstopila v klub, rahlo sramežljiva in polna pričakovanj, koga vse bom spoznala, kaj si bodo ostali mislili o meni in predvsem, če mi bo sploh všeč in če si bom sploh želela še zahajati tja. Na srečo je bil vsak dvom odveč, saj sem se po nekaj minutah počutila skoraj bolje kot doma. Vsi so bili prijazni, vsi so se mi predstavili in me spraševali o vsem mogočem, da se niti nisem imela časa ukvarjati z mislijo, kaj si bodo mislili o meni ali o čem bom sploh govorila s temi, večinoma tujimi, ljudmi.

I

n ravno zaradi tega ozračja, ki ga premore le klub, sem tja začela zahajati vsak teden. Četrtki so bili vedno namenjeni druženju z novimi prijatelji in znanci, spoznavanju novih ljudi, smehu in zabavi. In niti en četrtek ni bil enak drugemu, kajti vsi, ki delujejo v klubu, so se potrudili, da so v Gradec pripeljali razne pevske in gledališke skupine, pisatelje, umetnike in tako naprej.

Upam, da bo klub še dolgo ostal to, kar je. Z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi, ki jih premore.

Upam, da bo še veliko brucev in bruck doživelo takšno brucovanje, kot sem ga jaz, in da bomo vsi skupaj še dolgo skupaj ustvarjali spomine. Prav je, da obstaja, in prav je, da se vsi vedno znova vračamo vanj. Kajti kdo, če ne mi, bo skrbel, da se bo vsak, ki si z nami deli materni jezik ali pa le ljubezen do njega, počutil sprejetega in v stiku z nečim, kar mu je ljubo. In kdo, če ne mi, bo popil kozarček ali dva in razpravljal o vseh mukah in trpljenju, ki jih prenašamo kot študentje, četudi večina tega sploh ni tako huda, kot se nam zdi. Ah ja, študentsko življenje je naporno, a je tudi najlepši del našega življenja, zato je prav, da ga preživljamo z ljudmi, ki jih imamo radi. Hvala Klub slovenskih študentk in študentov, da obstajaš!

MANJA MULEJ

8

KULTURNA PRILOGA

Zbor in klubaši: va Eden glavnih stebrov v KSŠŠG je zbor. Trenut­ no šteje zbor 25 pevk in pevcev. Tako kot so si pevke in pevci različni, je tudi literatura temu primerno raznolika. Okusi se povsem razlikujejo. Od slovenske narodne pesmi, angleških popevk do slovenskih zimzelenih pesmi imamo vse v repertoarju.

Zelo sem vesela, da imam pri zboru tudi pomoč kot na primer od prejšnjega zborovodja Christiana Laußeggerja, ki mi pomaga pri deljenih vajah, ali od drugih talentiranih glasbenikov na inštrumentih, ampak tudi organizacijsko mi zelo pomagajo. Vse izkušnje, ki jih pevke in pevci zbirajo pri domačih društvih na Koroškem, vnašajo tudi v naš študentski zbor.

Ker imamo v teku poletnega semestra koncerte v Gradcu in tudi na Koroškem, smo se 1. marca odpravili na intenzivne pevske vaje v Gornjo Radgono. V dveh dneh sem skupaj s pevkami in pevci z veliko vne-

mo pripravila program. S tem smo pripravljeni na vaje v Gradcu, kjer se zdaj lahko posvečamo podrobnostim. Redne vaje imamo vedno ob ponedeljkih zvečer. Vsakega pevca in vsake pevke smo zelo veseli in vabimo tudi vse, ki radi pojejo, da se nam pridružijo.

Vaje in nastopi z zborom so mi v veliko veselje. S cerkveno glasbo sem našla študij, ki ni le zelo raznolik, ampak me tudi pripravi na delo z zbori. Medtem me dirigiranje pri študiju najbolj navdušuje. V praktičnem delu sem potrjena, da sem izbrala pravilno pot.

VERONIKA KARNER

klub slovenskih študentk in študentov v gradcu

gradec K a j se do ga ja med le tom?

Vrhunci Študentsko življenje je raznoliko in tako je tudi naš klub. Zato vam želimo predstaviti nekaj naših najzanimivejših prireditev, ki jih nudimo čez leto.

aje za vztrajno delo Oktobra leta 2011 sem začel pedagoški študij slovenščine, ruščine in kasneje tudi glasbe v Gradcu. S pričetkom nove življenjske dobe sem se odločil tudi za sodelovanje v pevskem zboru KSŠŠG. Tedanja zborovodkinja Dana Smrtnik je leta dolgo uspešno vodila zbor, ki sem ga po Danini vrnitvi na Koroško na spodbudo tedanjih članov odbora in tudi pevk in pevcev prevzel z marcem 2012.

Aristotelov citat »Za stvari, ki se jih moramo naučiti, preden jih lahko naredimo, se naučimo tako, da jih delamo,« najbolj opisuje položaj, v katerem sem se znašel. Skočiti sem moral v hladno vodo in potreboval malo časa, da sem se prilagodil in navadil zasesti mesto zborovodja.

Tako se je nadaljevala pevska dejavnost v »našem klubu«, ki se je začela z ustanovitvijo zbora leta 1964.

Zbor KSŠŠG vsako leto otvori Slovenske dneve in ko se leto nagiba h koncu, klub prireja božičnico, ki jo s pesmimi obogatijo glasovi zagnanih študentk in študentov. Da bi se zbor predstavil tudi širši javnosti, večkrat sodeluje z Inštitutom za slavistiko, drugimi organizacijami v Gradcu oz.

na Štajerskem ter kulturnimi društvi na Koroškem.

V dobi mojega vodenja zbora (od marca 2012 do oktobra 2018) smo tako doživeli veliko čudovitih nastopov od Zilje prek Roža do Podjune in tudi število pevk in pevcev se je skoraj podvojilo na 30. Vendar zame člani zbora niso bili samo sredstvo za dosego nekega cilja, temveč prijatelji, ki so radi peli in prostovoljno želeli podpirati pevsko dejavnost kluba KSŠŠG. Užili smo veliko lepih skupnih trenutkov znotraj kot tudi zunaj kluba, kar je tudi zamisel klubskega delovanja in zamisel zbora: peti slovenske pesmi s prijatelji in tako pripomoči k temu, da slovenska kultura na Koroškem ne bo izginila in slovenska beseda ne bo utihnila.

Hvala lepa predsedniku, klubskemu odboru in pevskemu zboru, da ste mi več kot šest let zaupali prispevati majhen delež k razvoju klubskega in pevskega delovanja KSŠŠG. Zdajšnji zborovodji Veroniki Karner pa želim vse najboljše, veliko lepih nastopov, nepozabnih trenutkov in skup­ no iz srca zapetih melodij.

CHRISTIAN LAUSSEGGER

Slovenski dnevi Jeseni vabimo študentke in študente na Slovenske dneve, ki so med drugim tudi vrhunec klubskih dejavnosti. Pester program naših Slovenskih dnevov vsebuje branja, gledališke predstave, delavnice in prijetno druženje ob dobri glasbi. Doslej nam je uspelo povabiti poleg domačih skupin tudi čezmejno znane umetnike, med drugim Adija Smolarja in Vlada Kreslina.

Božične melodije Bliža se božič in že nas čaka naslednja večja prireditev. Naše prostore za božičnico lepo okrasimo in nastop Klubskega zbora nas začara s prazničnimi melodijami. Nato sledi koncert domačega benda, ki vabi k druženju do jutranjih ur.

Tek na Schlossberg Ko vreme postane toplejše in želimo prosti čas preživeti na svežem zraku, je skrajni čas za tek na ­Schlossberg. Kot vsi profesionalni šport­ niki in športnice začnemo z ogrevanjem in nato tečemo na Schlossberg. Navijači nam olajšajo strm vzpon do vrha, kjer nas čaka okrepitev. Zmagovalca ali zmagovalko pa čaka posebna nagrada.

Tudi literatura ... Predstavljene priredit­ ve so le majhen del tega, kar nudi graški klub. Med letom so bile na sporedu tudi gledališke predstave, kot sta Mi, evropski mrliči (SPD Bilka) ali V garderobi (KPD Šmihel). Prav tako nas obiščejo marsikateri pisatelji in pisateljice, da nam predstavijo svoja dela. Mednje spadajo Nikolaj Efendi, Verena Gotthardt (na kitari jo je spremljala Katarina Sima) in Jani Oswald. Za vse ljubitelje rokodelstva pa ponujamo različne delavnice.

Spoznavanje novih ljudi Klubski četrtki so izvrstna priložnost za spoznavanje novih ljudi, medsebojno druženje in klepet med prijatelji. Z raznolikim programom želimo nagovoriti čim več ljudi in jih privabiti v klub.

KULTURNA PRILOGA

9

dunaj

klub slovenskih študentk in študentov na dunaju

Ana Grilc o težiščih dela kluba na Dunaju

»Kaj lahko nekaj motiviranih lj Ana Grilc je predsednica Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju. Predsedniško mesto je prevzela decembra 2017. Je študentka na dveh univerzah in velika ljubiteljica lutk. O načrtih delovanja kluba ugotavlja: »Malo več denarja tudi ne bi bilo slabo.« Preberite tudi, kaj pravi o trenutnem dogajanju v klubu.

Kdaj je nastal vaš klub? Kakšni so bili začetki?

Ana Grilc: 21. 6. 1923 je nekaj študentov in študentk ustanovilo tedanji »Klub slovenskih koroških akademikov na Dunaju«. Prvi predsednik Zdravko Zwitter je ustanovil »Dunajski krožek«, ki naj bi povezoval vse na Dunaju bivajoče Slovence in Slovenke.

Klubske seje so se tedaj odvijale v korekturni sobi češke tiskarne v petem okraju. Leta 1941 so nacisti prepovedali vsa slovenska društva, med drugim tudi klub. 16 klubašev je med 2. svetovno vojno izgubilo svoje življenje. Leta 1946 so klub spet poživeli. Zaradi pomanjkanja prostorov so se klubaši in klubašinje srečevali v kavarnah.

Leta 1961 so organizacijo preimenovali v »Klub slovenskih študentov na Dunaju« in se preselili v študentski dom »Korotan«. Klub sta obiskala Klaus in Kreisky. Leta 1968 je prišlo do »Korotanskega konflikta«. Študentje so kritizirali vzgojne metode avtoritarnega patra Tomažiča. Tisti je nato spodil klub iz »Korotana«. Leta 1970 so nekateri klubaši in klubašinje ustanovili politično glasilo »Kladivo« in z njim sprožili napisne akcije, ko so koroškim krajevnim tablam dodali slovenski napis. Leta 1971 je klub našel svoj dom v Mondscheingasse 11. 1973 je Klub organiziral prvo množično demonstracijo za izpolnitev 7. člena Avstrijske državne pogodbe. Leta 1983 je »KSŠD« 10

KULTURNA PRILOGA

postal »KSŠŠD«. Med leti 1989 in 2007 je v klubu izhajal študentski časopis PUNT. To je na kratko naša zgodovina (z velikimi luknjami).

Kakšno je poslanstvo kluba danes?

Ana Grilc: Klub se zavzema za obstoj in nego slovenskega jezika na Dunaju.

Posebej v nemško govorečem okolju predstavlja klub prostor, v katerem se lahko manjšinci in manjšinke pogovarjajo v materinščini ter zainteresirani naučijo slovenskega jezika. Ponujamo namreč tečaj slovenščine za začetnike/ce in nadaljevalni tečaj.

Hočemo pa tudi večjo javnost sprav­ ljati v stik s slovensko narodno skup­ nostjo. Kajti tudi danes mnogi Avstrijci in mnoge Avstrijke ne vedo, da obstaja v deželi šest avtohtonih narodnih skupnosti. Informiramo in jamčimo za pravice manjšin.

Ukvarjamo se z zgodovino koroških Slovencev in Slovenk in kluba kot ­takšnega. Imamo velik arhiv in največ­ jo samostojno slovensko knjižnico na Dunaju, torej nam ne zmanjka materiala.

Temi kot upor in antifašizem sta nam posebej pri srcu. V letnem ciklu prireditev »Antifašistična zima« v klubu prirejamo predavanja, branja, koncerte, gledališke in lutkovne predstave.

Drugo, kar KSŠŠD kolektivno zastopa, je feminizem. Pendant k »Antifašistični zimi« je »Feministična pomlad«, ki deluje po istem vzorcu.

KSŠŠD je političen in se vidi kot kritična instanca. Spremljamo manjšinsko in avstrijsko politiko in »vstanemo in se branimo«, če vidimo, da se zgodi kakšna nepravičnost.

Sodelujemo tudi z drugimi manjšinami, na primer pri projektu MSPI (Minority Safe Pack Iniciative). Vsak semester se tudi srečamo s Hrvaškim centrom za prireditev »HAK vs.

KSŠŠD«. Klub naj je vzorec za kolektivno, ne hierarhično organizacijo. Sicer imamo funkcije, toda pri odločit­ vah šteje vsak glas enako.

Kako oblikujete klubski prostor?

Ana Grilc: Pred kratkim smo prenovili klubske prostore. Pobelili smo stene.

Mnogo površin, posebej tiste, ki so polakirane z rdečo (vrata, šank, stebri), je pokritih z nalepkami različnih iniciativ. To nas pa ne moti, saj pokaže, kaj se na Dunaju dogaja in kaj vse zmorejo motivirani ljudje. Na stenah visijo stari plakati, slike, ki kažejo nekdanje klubaše in klubašinje ter iz lesa izrezana, osvetljena klubska zvezda. Za priredit­ ve imamo tudi za šankom in na straniščih obešen list awareness, ki zahteva spoštljivo vedenje ter opozarja na to, da naj se osebe, ki se počutijo zaradi neprimernega vedenja drugih neprijetno oz. so bile napadane rasistično, seksistično, itd., oglasijo pri šanku.

S čim se ukvarjate? Imate stalne prireditve? Kaj je v klubu tradicionalno in kaj inovativno?

Ana Grilc: Klub deluje na kulturni in politični ravni. Ponavadi je teden v klubu tak, da se v ponedeljek srečata tečaja za slovenščino (ponujamo tečaj za začetnike in začetnice ter nadaljevalni tečaj). V torek se znajde odbor za rdečimi vrati za sejo, ki lahko obsega tri ali štiri ure. Nikoli nam še ni zmanjkalo tem za diskusijo. V sredo lastni zbor KSŠŠD poje uporniške (večjezične) pesmi in tudi knjižnica je odprta.

Naša knjižnica je največja samostojna slovenska knjižnica na Dunaju. V četrtek pavziramo. (Ali pa tudi ne, odvis­ no od tedna in obilice dela.) Petek ali tudi »klubski petek« je namenjen prireditvam. Pogosto organiziramo predavanja, predstave, branja, filmske večere itd. Če pa kak teden presenetljivo nimamo nobenih načrtov, se klubaši in klubašinje ter prijateljice in prijatelji kluba enostavno družimo pri pijači in glasbi »dj-ane youtube«. To pomeni pa, da je treba v nedeljo prostore pospraviti in počistiti.

Imamo tudi večje projekte. Na primer »Antifašistično zimo« in »Feministično pomlad«. Letos je naša

zgodovina zbor lutke politika

Odbor Ana Grilc (predsednica), Simon Urban (podpredsednik), Laura Sturm

(blagajničarka), Nicolai Müller (zastopnik blagajničarke), Simon Trap (tajnik), David Ressman (zastopnik tajnika), Lara Ogris (knjižničarka), Julija Urban, Jana Trap, Gregor Novak, Alan Kernjak, Dominik Krištof, Manuel Kelih-Einspieler, Jan Butej, Samo Stern, Kati Schellander, Bernhard Jordan, Meta Vouk, Lea Vouk, Ana-Elisa Kresitschnig.

RAZŠIRJENI ODBOR: Jakob Stadler, Flo Jordan

judi postavi na noge« novo ustanovljena lutkovna skupina »Klub­Lutke« nastopila ob koncu »Antifašistične zime« prvič s predstavo »Veliki briljantni valček« avtorja Draga Jančarja. Pomembno je pri »Feministični pomladi«, da v sklopu tega projekta nudimo prostor ženskam in ne-binarnim osebam, ki so pogosto slabo zastopane in spregledane. Spomladi se intenzivno ukvarjamo s temami, kot so feminizem, pomanjkanje enakopravnosti in izzivi LGBTIQ+ community. Tudi letos bomo celotni maj in junij uporabili klubske prostore za odprtja razstav, koncerte in predavanja pogumnih in pametnih žensk ter ne-binarnih oseb.

Ana Grilc o sebi

Sem hčerka ustvarjalke dokumentarcev doktorice Sabine Zwitter-Grilc in slavnega živinozdravnika in lutkovnega režiserja Riharda Grilca. Moja sestra Ela pa je najbolj vneta 13-letna feministka Avs t r i j e . Z r a s ­l a s e m n a K o r o š k e m , n a Suhi, kjer je ajda rožnata in politika modra. Obiskovala sem Slovensko gimnazijo, kjer sem med drugim izg u b i l a T­ i s c h l e r j e v n a t e č a j ( z m o j i m zelo levim govorom, ki je imel mnogo alegorij s Samorastniki Prežihov e g a Vo ra n c a ) i n p re j e l a Ti s c h l e r jev pokal (Ha!). Po gimnaziji sem šla študirat na Dunaj. Študiram na dveh univerzah, na Angewandte in na Univerzi Dunaj. Ob koncu prvega semestra sem postala predsednica KSŠŠD. Od četrtega leta naprej lutkam in nekako sem »podedovala« lutkovno skupino na Dunaju (tudi če jo je bilo treba na novo poživeti).

T r e n u t ­n o p i š e m z a č a s o p i s N o v i c e .

Kaj te pri opravljanju funkcije predsednice kluba najbolj veseli?

Ana Grilc: Seveda me vedno veseli, če dobro sodelujemo. Kot rečeno, pri nas ni tako pomembno, kakšno funkcijo opravljaš, ampak da si aktiven/a in se tudi nekako počutiš pristojen/a.

Vseeno se pa počutim počaščena, da so me so-klubaši in moje so-klubašinje že drugič izvolili/e za predsednico. Zavedam se odgovornosti, saj je klub pomembna organizacija za študente in študentke, ki se počutijo kot ali povezani/e z manjšino. Neverjet­ no je, kaj lahko pest motiviranih ljudi postavi na noge. Za tem je sicer veliko znoja, krvi in solz, toda ko si potem na prireditvi ali vidiš sadove kakšnega projekta, je vse to pozabljeno. Pri lutkah sem to občutila posebej intenzivno.

Kakšne so želje za prihodnost kluba?

Ana Grilc: Upam, da bo naprej mogoče tako vneto delovanje. Posebej zaradi politične situacije tega ne smemo izgubiti izpred oči. Želim si, da bi bile naslednje generacije klubašev in klubašinj še bolj politični/e, še bolj pogumni/e in še bolj predrzni/e, kot smo mi. Malo več denarja tudi ne bi bilo slabo.

Pogovor

pripravila

MATEJA RIHTER

P O L I T I Č N I KO M E N TA R

Manjšine ogrožene

K

lub slovenskih študentk in študentov na Dunaju ima zelo politično zgodovino ter se tudi v sedanjosti kritično ukvarja z družbenimi in političnimi tematikami.

Izzivi, na katere smo se osredotočili v zadnjih letih so poleg klubskih prireditev in projektov npr. tedenske demonstracije proti trenutni vladi. Kajti smer, v katero se obrača avstrijska politika, je grozljivega značaja. Desni populizem, ki producira zastrašujoče iluzije, hujska proti manjšinam vseh vrst (ženske, Romi, priseljenci, avtohtone manjšine, tujci, ...). Tudi v družbi se opaža vedno močnejši nacionalizem in hujskanje je postalo vsakodnevno. »Izpadi« FPÖ so postali samoumevni. Kdo je še ogorčen, če bere v časopisu o »sovražniku_ci v lastni državi«. Konstrukcija sovraž­ nice ali sovražnika naj ustvari potrebo po »močnem možu« v vladi in utrjuje predstavo o lastni večvredni nacionalni identiteti.

Zato se nam zdi pomembno izpostaviti, da se kot študentska manjšinska organizacija ukvarjamo z zgodovino ter z antifašizmom. Na ta način postaja viden razvoj v preteklosti, ki ga lahko analiziramo. Opažamo, da se kot družba bližamo spet podobnemu načinu »nacionalističnega« miš­ ljenja. Podpiramo aktivistično delo proti tovrstnemu postopanju in sodelujemo pri akcijah civilne družbe. Tako bi radi postavili znak. Sedanji kapitalistični sistem strukturno zapostavlja določene »manjšine« in jih diskriminira. Moramo ostati kritični_e. Zavedati se moramo svoje odgovornosti do samostojnega mišljenja, ne smemo postati pasivni sprejemniki ideologij in ukazov. Mišljenje le zvišanih moramo odvreči.

Zavedati se moramo, da hitra ekonomska liberalizacija ter globalizacija, ki sta del današnjega sistema, tudi ogrožata manjšine. Če se odloča »samo« še po strukturah trga in samo na ravni maksimiranja dobička ter konkurenčnega principa – torej brez kakršnekoli socialne države –, bodo izginjale strukture manjšin (kot so to na primer koroški slovenski radio, televizija, …).

To lahko opazujemo pri načrtih združenja masterskega študijskega programa na slavistiki v Gradcu in Celovcu. To naj bi bila efektivna rešitev, naposled pa le zmanjšuje atraktivnost študija in podkoplje vrednost drugega deželnega jezika na Koroškem.

Za enakopravnost, enakovrednost vsake in vsakega ter za človekove pravice se moramo do konca boriti in jih večno braniti. klubašinje in klubaši KULTURNA PRILOGA

11

zgodovina zbor lutke politika

Drama

z lutkami

a n a

g r i l c

31 let ničesar ni bilo – tema, tišina, brezno. Končno, v letu 2018 po Kr., se je megla razblinila in se je prižgal žaromet. In klub je rekel, da je dobro.

V zimskem semestru 2018 smo v KSŠŠD po mirovanju, ki je trajalo cele dekade, ponovno ustanovili lastno lutkovno skupino. Ekipo, ki smo jo krstili »KlubLutke«, sestavlja pet klubašinj in dva klubaša. S študentsko vnemo se je kar lotila igre enega izmed največjih dramatikov Slovenije – Draga Jančarja z »Velikim briljantnim valčkom«.

Drama »Veliki briljantni valček« predstavlja kritični pogled na Jugoslavijo 1980-ih letih. Jančar je bil s 26-imi leti za več mesecev aretiran zaradi »razširjanja sovražne propagande«. Ravno ta pripor »preveč kritičnih posameznikov in posameznic«, ki ga je sam doživel, je Jančar vgradil v svojo igro.

Osrednja tema drame je nasilje države nad posameznikom. Upor posamez­ nika proti oblasti je v igri obsojen na propad. Le tistim, ki služijo vladajoči ideologiji, je omogočeno politično delovanje.

12

KULTURNA PRILOGA

Valček v belem

Inscenacija Verzija »Valčka«, ki jo je uprizorila skupina »KlubLutke«, je bela v belem.

Scena je sestavljena iz dveh belih sončnih marel in jeklenega vozička. Lutke so oblečene v bele halje in tudi lutkar in lutkarice nosijo bele obleke. Nič ni tako, kot je na prvi pogled. Iz sončnih marel in vozička nastane šestnajst različnih scenskih slik. Vsaka lutka se spreminja med igro. Telesa se obračajo, obleke se razpnejo kot jadra, glave se osamosvojijo od teles. Oblika vsake lutke zrcali svojo osebnost, pa tudi svoj stan v zavodu. Izgubile so trdno stanje.

Glavna lika, Simon in Volodja, sta humanoidni lutki, ki se v teku igre odstranita od svoje človeške oblike. Uradniki in znanstvenik (izvedenca za metafore in Doktor) so sestavljeni iz orodja, ki ga potrebujejo za svoje delo. Trupla izvedenca sta iz luknjačev, žigov in map.

Doktorjevo telo je infuzijska naprava ter bela halja na obešalniku.

Vse v igri se giblje na meji do abstraktnega, sanjavega, absurdnega. Nastanejo ozračje in situacije, ki ne dopuščajo nobene navezave na vsakdanje.

Toda to stanje ne traja dolgo. Kajti v popolni temi k zvokom Chopinovega valčka v Es-duru, ki doni v ušesih, projicirajo citate današnje črno-modre vlade, ki kot naključno pokažejo jasne

paralele do govora nečloveka Volodja. Kot sekira, z lučjo nabarvane besede na steni prerežejo pajčolan gledališča in razkrijejo zrcalo.

Vsebina V »Valčku« se protagonist, zgodovinar Simon, znajde nenadoma v zavodu »Svoboda osvobaja«. V zavodu se podijo razne osebe, ki jih je družba označila nespremenljivo kot nore. Tam sta Emerik, ki ljubi glasbo in trdi, da je bil pianist v Salzburgu, in Doberman, ki jeclja in dan za dnem trpi pod šikanami bolničarjev. Savel Pavel, ki je postal Pavel, bil pa Savel, in se neskončno zakopa v Svetem pismu. Potem pa še Ljubica, germanistka, ki se zaradi grenkobe življenja reši v lahkoto lirike.

Zavod vodijo tri instance. Od »zunaj« diktirata starejši in mlajši strokovnjak za metafore, odstranjena od celotnega dogajanja v zavodu, kdo pride noter in ne pride več ven. »Znotraj« oz. »v« pa ima Doktor vajeti v rokah. Doktor, psihiater, ki bi bil raje kirurg, po abstruznih metodah želi »zdraviti« svoje paciente. Toda takšno terapijo, kot jo prakticirajo v »Svobodo osvobaja«, lahko izvajajo le za zaprtimi zapahi. Teorija doktorja je namreč, da v njegovih »bolnikih« počiva želja, da bi bili kdo drug. To željo, tega hudiča,

klub slovenskih študentk in študentov na dunaju

dunaj

KlubLutke

je treba spraviti ven in potem uničiti.

Zato v zavodu začnejo ljudi preoseb­ ljati, »temu se reče tudi ´pohabljanje duše´«. Simonova druga osebnost naj bi bil Seweryn Drohojowski, poljski oficir, ki se je v 19. stoletju udeležil varšav­ske ustave proti Rusiji. Drohojowski si je leta 1838 pri begu dvakrat zlomil nogo nad kolenom in zdravniki v bolnišnici so mu, ker antibiotikov še niso poznali, odrezali nogo. Simonu, ki je v smislu teorije Drohojowski, Doktor pri pregledu grozi, da bo tudi njemu odrezal nogo. Toda Doktor, pri svojem celem zanimanju za razcepljanje telesa, je teoretik, intelektualec, ujet v last­ni glavi.

Njegov pendant je bolničar Volodja, tretja instanca oblasti zavoda. Robat, okruten, manipulativen narcis. Inkarnacija paznika koncentracijskega taborišča. Volodja, ki sam o sebi reče, da »ni slab človek«, niti ni človek. V njem se združuje ves pekel, ki ga človeštvo nosi v sebi. Kot Bulgakovov satan nastopa v mnogih preoblekah, glede na to, kaj zahteva situacija. Ob Simonovem prihodu je malo čudaški, toda nekako zabaven pomočnik. V veliki dvorani, med arestanti, je oficir, ki zahteva disciplino. Potem je intrigant, ki zapeljuje in presti. »Tujca« Simona/Drohojowskega je treba spraviti ven, kajti Volodju »ni vseeno, kaj se dogaja v njegovi hiši«. V Pavlu nagovori Savla, tisto drugo osebnost, ki se je radovala

z dramo Draga Jančarja »Ve l i k i b r i l j a n t n i valček« Poezija: Bertold Brecht Nemški nadnapisi: Sonja Kert-Wakounig Igrajo: KlubLutke Simon: Ana Kresitschnig V o lo dj a : S i m o n Tra p

Starejši izvedenec za metafore, Savel Pavel, bolničar: Ana Grilc Mlajši izvedenec za metafore, Emerik, Doberman: Barbara Rutar Doktor: Julija Urban L j u b i c a , B o l n i č a r : M e t a Vo u k Režija: Ana Grilc in Julija Urban Tehnika: Nicolai Müller Lutke in scena: Skupina KlubLutke D i z a j n i n l u t k o vn a t e h n o l o g i j a : Ana Grilc Glasba: Federico Chopin – Grande valse brillante v Es-duru

kamnanja Štefana in zapirala može in žene v ječo. Emeriku, ki je nesrečno zaljubljen v Ljubico, pripoveduje, da je Simon posiljevalec, ki ni »le« posilil treh, ampak 20 deklet. Drhal se zbira okoli Volodja, on pa sedi v sredini in kot debel pajek pocuka na predivih.

Simonu odrežejo nogo.

Simon ni več Simon, Drohojowski je.

Simona ni več, zdaj je samo še metafora.

Drama pa se ne konča. Volodja prevzame oblast in Doktor postane njegov prvi pomočnik. Šibek doktor, v katerem se strah meša z zaljubljenost­jo.

Ljubica in Doktor se znajdeta okoli Drohojowskijeve postelje. Ljubica je iz sebe, ne bo molčala, ko zagleda povzročitelja izgube svojega ljubimca. »Odprite mu lobanjo, Doktor!« Toda Volodja nosi zdaj belo haljo in Doktor zbeži. Druga koža pade, iluzija človeka in človečnosti izpuhti. Prevare je konec in iz Volodje izbruhne hudič in zapusti le še zažgano zemljo.

Ljubico posili.

Ljubica vztraja.

Ljubica nadaljuje preživeti.

Volodja si zapre pas in spet je ponedeljek. Toda tisti trn v peti, tisti Poljak, ga še vedno bode. Kot populist današ­ nje Avstrije se dvigne na Doktorjeva ramena in hujska in hujska in hujska.

Na koncu leži mrlič na odru.

Volodja pa nemoteno nadaljuje svojo igro, svoj ples. Kot vrtiljak se dogajanje začne znova. Novi je prišel, pravi, da je Chopin. »Kaj pa bo igral tale Chopin?« rjovi Volodja. »Chopin, Federico Chopin, Veliki briljantni valček.« KULTURNA PRILOGA

13

p r i l o g a mohorjeve družbe celovec

U re d n i k : Ka r l H re n

I n t e r v j u z vodjem Ko r

»Naši študen karl hren

Mohorjeva in Korotan

P

risotnost Mohorjeve na Dunaju sega nazaj v šestdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je pater Ivan Tomažič v imenu in na račun Mohorjeve z veliko prizadevnost­ jo zgradil študentski dom Korotan v osmem okraju. Pater je v naslednjih desetletjih tudi vodil dom – pogostokrat dokaj konfliktno s tam bivajočimi študenti. Sodelovanje Mohorjeve z njim se je v osemdesetih letih sporazumno končalo in po krajši vmes­ ni dobi je prevzel vodstvo doma Anton Levstek.

V

letih 1993/94 je bil Korotan po načrtih znanega arhitekta Borisa Podrecca v celoti obnovljen. Brez dvoma je bila sanacija glede na bivalne razmere v hiši potrebna. A visoki stroški za sanacijo so pomenili tudi dvig cen za študentske sobe in znaten del koroško-slovenskih študentov se je tedaj izselil iz doma. Od tedaj naprej bivajo v Korotanu predvsem slovenski državljani in dom je s tem ostal center slovenske študirajoče mladine na Dunaju. Ker Slovenija zaradi posebnosti slovenskega sistema podpiranja študentskih domov obratovanja Korotana na Dunaju ni mogla podpirati, je v letu 2009 prišlo do pro-

14

KULTURNA PRILOGA

daje Korotana in Republika Slovenija je postala ­lastnica doma. Mohorjeva od tedaj naprej upravlja dom – prej ko slej pod vodstvom Antona Levsteka. V letih 2016/17 so potekala s pomoč­jo Mohorjeve in Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu po svetu v Korotanu obsežna sanacijska dela in upravljavsko sodelovanje se je podaljšalo za več let. Glede uprav­ljanja je treba poudariti, da je le-to nujno povezano z uspešno hotelsko dejavnostjo. Brez hotela študentski dom gospodarsko ne bi mogel uspešno delovati.

P

oleg samega upravljanja je Mohorjeva seveda tudi na raz­ ne druge načine prisotna v Korotanu. Tako na primer s predstavitvami knjig vedno znova sooblikuje vsebinski program Slovenskega kulturnega centra v Korotanu. Korotan je s tem pomemben vezni člen med Celovcem in Dunajem – tako za Mohorjevo kot za celotno slovensko manjšino. Ta vloga naj bi v prihodnje še rasla, saj postaja Dunaj vedno pomembnejše in zanimivejše velemesto za Slovence na obeh straneh Karavank. Prijave glede bivanja koroških­ slovenskih študentk in študentov v Korotanu so zato izrecno zaželene.

Med Korotanom in Knafljevo ustanovo. Med študentskim domom in Slovenskim kulturnim centrom v Korotanu. Med študenti in umetniki. Med temi razdvojenostmi je doma Anton Levstek.

Kako mu gre pri njegovem delu, preberite v naslednjem pogovoru.

Koliko študentk in študentov biva trenutno v Korotanu in iz katerih držav prihajajo?

Anton Levstek: Imamo 40 študentov in študentk. V veliki večini prihajajo iz Slovenije.

Kakšne so cene za sobe in do kdaj se je treba prijaviti?

Anton Levstek: Cene so od 300 evrov na osebo v dvoposteljni sobi, do 360 evrov v večji enoposteljni sobi. Odvis­ no od tipa sobe. Imamo dvoposteljne in manjše ter večje enoposteljne sobe.

Kaj študenti v Korotanu najbolj cenijo?

Anton Levstek: Mislim, da je naša lega odlična, saj smo v bližini centra in več­ jih univerzitetnih ustanov. Poleg tega je 8. okraj zelo kvaliteten za bivanje.

Sama hiša ni prevelika in omogoča kar malo družinsko atmosfero. Ker so v hiši tudi študentje, ki se poznajo že iz šolskih let, je seveda to res skoraj dom v pravem pomenu besede. Študentske sobe ponuja tudi Knafljeva ustanova v prvem dunajskem okraju. Kako in do kdaj se je treba tam prijaviti?

Anton Levstek: Tudi Knafljeva ustanova ima stanovanja namenjena študentom. Ta stanovanja so za bivanje skozi celo leto, torej 12 mesecev in ne 9 mesecev, kakor je to v Korotanu. Načelo-

p r i l o g a mohorjeve družbe celovec

ota n a in Kna f l jeve u stan ove Antonom Levstekom

nti in študentke oblikujejo kulturo« Korotan. Kako se je spremenilo delo s študenti v zadnjih tridesetih letih? Kateri so bili vaši največji uspehi in kateri morda tudi neuspehi pri tem delu?

Anton Levstek: Že pred 25-imi leti smo se, ko je bila Mohorjeva še lastnica Korotana, odločili za temeljito sanacijo hiše, kar je bila velika odločitev, saj hiša še vedno lahko na sodoben način nudi bivanje študentom. Neuspehov je bilo verjetno tudi kar nekaj. Niso vsi vedno pozitivno sprejeli mojega dela, kar me je včasih tudi prizadelo. O tem bo sodila zgodovina.

V Korotanu se vedno znova kaj gradi in popravlja. Kakšna dela so potekala v zadnjih letih in kaj imate v načrtih?

Anton Levstek: Posodobitve so bile seveda potrebne potem še večkrat, toda ne tako generalne. Danes si npr. ne moremo predstavljati doma brez interneta, torej je bilo potrebno dom tehnično posodobiti in omrežiti. Tudi kuhinje so bile deležne stalnih popravil, pa ples­ kanje, brušenje parketa in še bi lahko naštevali. Nazadnje smo sanirali kopalnice, ki so bile po 25 letih že potrebne obnove.

Dunaj kot pomembno srednjeevropsko velemesto ostaja pomembno tako za slovensko govoreče na Koroškem, kakor tudi za celo Slovenijo.

Anton Levstek

ma se za ta stanovanja prijavljajo študentje, ki že jasno vedo, da bodo dlje časa ostali na Dunaju in potrebujejo stanovanje celo leto.

Od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja naprej vodite Študentski dom

Mohorjeva družba vodi v Korotanu poleg študentskega doma tudi hotel.

Prav tako deluje v Korotanu Slovenski kulturni center. Kako gredo vse te dejavnosti skupaj oziroma ali se morda celo dopolnjujejo?

Anton Levstek: Mnenja sem, da se dejavnosti odlično dopolnjujejo. Osnovna dejavnost je seveda dom, ki nudi našim študentom, kar se da domačo oskrbo.

Med to spada seveda tudi kulturna dejavnost. Nemalokateri študent sodeluje kot glasbenik, literat ali umetnik na naših prireditvah. Tudi letos bomo predstavili kar lepo število naših študentov ali pa bivših študentov, ki že sooblikujejo našo kulturo. Torej je kulturni center povezovanje in promocija slovenske kulture. Tudi hotelska dejavnost se dopolnjuje, saj nemalokatere izpade doma pokrijemo iz hotelske dejavnosti. Seveda pa tudi v turizmu ni vedno lahko. Potrebno je nuditi vedno

več in vedno kaj novega za vse bolj razvajeno publiko.

Kakšno je sodelovanje Korotana z drugimi slovenskimi strukturami na Dunaju?

Anton Levstek: Odlično sodelujemo s Slovensko turistično organizacijo, ki velikokrat tudi kulinarično in promocijsko podpre naše prireditve, saj gre tu spet za dopolnjevanje. Tudi z veleposlaništvom vedno znova naredimo kaj skupnega. Z Mohorjevo založbo ved­ no znova pripravimo kakšne literarne večere. Tako na primer sedaj skupaj pripravljamo 80-letnico pisatelja Leva Detela, ki je vidni slovenski ustvarjalec na Dunaju in že leta sodeluje s Korotanom in Mohorjevo.

Kakšno vlogo ima Dunaj danes za Slovence? Kam gre razvoj v prihodnje?

Anton Levstek: Dunaj kot pomembno srednjeevropsko velemesto ostaja pomembno tako za slovensko govoreče na Koroškem, kakor tudi za celo Slovenijo. Tu se je stoletja pisala tudi naša zgodovina tu se je sooblikovala naša kultura. Enostavno je tudi danes pomembno biti tu kulturno prisoten.

Sicer je zadnja leta manjši priliv študentov iz Koroške, več je študentov iz Slovenije, a nekakšna konstanta je ved­no slovenska kulturna prisotnost.

Tu živi in deluje tudi lepo število Slovencev zato so slovenske ustanove, ki povezujejo rojake in vršijo slovensko kulturno promocijo, še kako potrebne.

Kakšna bo vloga Korotana in Knafljeve ustanove v tem prihodnjem razvoju?

Anton Levstek: Desetletja razvoja so pokazala, da je Korotan vedno ostal slovenska hiša na Dunaju. Tako bo tudi v prihodnje. Mislim, da se Slovenija zaveda, da je to njena strateška naložba.

Prav tako Knafljeva ustanova že stoletja podeljuje slovenskim študentom štipendije in tako sooblikuje slovensko znanost. To poslanstvo bo vršila tudi še naprej, saj sedaj po generalni obnovi stoji na dobrih temeljih.

KULTURNA PRILOGA

15

facebook.com/mojanedelja redakcija@nedelja.at www.nedelja.at

Letna naročnina 42 evrov za študente21 evrov

gotthardt

Prosim, pošiljajte Nedeljo naslednjih

šest mesecev brezplačno na spodaj navedeni naslov.

Naročam Nedeljo in PRILOGE

N A R O Č I L N I C A Nedeljo lahko naročite tudi na: redakcija@nedelja.at

Ime in priimek Ulica/kraj

Hišna številka Pošta E-mail

Nedelja, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt/Celovec Tel.: 0463/54587-3510

Literarni natečaj Nedelje za izvirno črtico Besedilo na prosto temo mora biti še neobjavljeno in napisano v slovenskem jeziku. Besedilo naj obsega 10.000 znakov s presledki. Avtor oz. avtorica od 16. leta naprej lahko sodeluje samo z enim prispevkom.

Besedilo mora biti v posebni kuverti opremljeno s šifro, ki jo lahko določi vsak avtor oz. vsaka avtorica.

Podatki o avtorju oz. avtorici, na­slov, telefon­ska številka ali e-naslov naj bodo v zaprti kuverti, na kateri je napisana ista šifra.

Avtor oz. avtorica s sodelovanjem dovoljuje objavo besedila v Nedelji. Nekaj izbranih črtic bomo objavili kot poletno branje. Vsa besedila bo ocenjevala strokovna žirija.

N a g r a d e : 1. nagrada 350 evrov, 2. nagrada 200 evrov, 3. nagrada 150 evrov R o k z a o d d a j o : 6. maj 2019. Besedilo­mora do tega datuma prispeti na Nedeljo! Upoštevajte, da dostava pošte lahko traja dlje.

Naslov: Uprava Nedelje »Literarni natečaj« Viktringer Ring 26 9020 Klagenfurt/Celovec

Podpis

Razpisujemo delovno mesto

urednika | urednice Nedelje (30 ur)

Pričakujemo: zelo dobro znanje slovenskega in nemškega knjižnega jezika usposobljenost in veselje za vse zvrsti medijskega poročanja za redne številke, priloge in spletno stran izkušnje v novinarstvu zaželene aktivno zanimanje za kulturno, lokalno, škofijsko in cerkveno dogajanje izkušnje pri delu z računalnikom in z grafičnim oblikovanjem odprtost za stike z ljudmi smisel za timsko delo fleksibilnost pri razdelitvi delovnega časa vozniško dovoljenje B življenje po krščanskih vrednotah Nudimo: nastavitev 30 ur na teden plačilo po plačilnem redu krške škofije, odvisno od izobrazbe in delovnih izkušenj predvidena osnovna plača najmanj € 1.555,93 bruto nastavitev od 1. 8. 2019 delovno mesto v Celovcu nadaljnje izobraževanje Svojo ponudbo z motivacijskim pismom, življenjepisom in spričevali pošljite najkasneje do 24. aprila 2019 izdajatelju Nedelje po elek­tronski pošti na na­slov anton.rosenzopf-jank@kath-kirche-kaernten.at ali po pošti na: Dušnopastirski urad, Izdajatelj Nedelje mag. Anton Rosenzopf-Jank, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt/Celovec.

IMPRESUM: N je priloga cerkvenega časopisa Nedelja. Glavna urednica: Mateja Rihter. Lastnik in izdajatelj: Ordinariat krške škofije. Slovenski dušnopastirski urad.

Uredila: Mateja Rihter in Vincenc Gotthardt. Lektorirala Gabi Frank. Tel. (0463) 54 5 87 35 00, rihter@nedelja.at. Tisk: Mohorjeva Celovec