Otroška priloga Nedelje - maj 2018 by redakcija Nedelja

05/18

OTROSKA PRILOGA

risbe

M A RI J A P RE L O G

OTROCI

radovedni in ustvarjalni

O Dragi otroci,

ta priloga je namenjena vam. Želimo si, da bi jo z navdušenjem vzeli v roke. Na uredništvu Nedelje smo se z veseljem lotili nečesa novega, tako v rokah držite prvo otroško prilogo. V njej so predstavljeni otroci in odrasli, ki so vzeli Otroški dan za svoj praznik. Avtorji Lenčka Kupper, Sabina Buchwald in Niko Kupper vas bodo popeljali v svet pesmic in pravljic. Z besedo in sliko ter z ugankami se nam predstavlja otroška revija Mavrica. Med stranmi pa letajo sem ter tja navihane in radovedne sovice. Prav za našo prilogo jih je narisala ilustratorka Marija Prelog. Preštejte, koliko jih je že na prvi strani. Res je, da je to prva otroška priloga, a otroci imajo v Nedelji že od ne kdaj svojo stran, na kateri najdete mnogo zanimivega. Dragi starši, stari starši, tete in strici, naj vam otroška priloga pričara prijetne trenutke z otroki ali kot je dejal Dostojev ski: »Biti z otroki je zdravilo za dušo.« Mateja Rihter

otroska priloga v

troški dan 2018

Tema Otroškega dneva 2018: Vem, veš, vedeti

Praznik za male in velike pripravila MICKA OPETNIK

Cvetoči farovški vrt v Št. Lenartu pri Sedmih studencih, velika terasa pred farno cerkvijo v Št. Ilju, samostanske arkade v Vernberku in stoletna stolnica v Krki ter čudoviti samostanski vrtovi. Andreja Lepuschitz se z velikim veseljem in hvaležnostjo spominja krajev, kjer so v zadnjih letih potekali Otroški dnevi.

ški dan organizatorji niso prepustili ničesar naključju. Samostan v Št. Pet ru pri Št. Jakobu praznuje v letoš njem letu 110-letnico. Kraj izobrazbe je že sam po svojem poslanstvu dal temo: Vem, veš, vedeti. Sova kot simbol učenja, znanosti in modrosti pa kot radovednica gleda z letakov in vabi na praznik, ki pomeni za Andrejo Lepuschitz višek delovne sezone. »Moraš biti odprt in pozoren pri iskanju kraja in tematike,« pravi referentka, ki z enako pozornostjo išče sodelavce na kraju samem. Pri tem so ji v veliko pomoč kontaktne osebe, ki so pripravljene sodelovati, načrtovati in izpeljati praznik, ki je enkraten na dvojezičnem ozemlju. Praznik pa zaznamujejo številne posebnosti. Ena takih posebnosti so prav gotovo številni sodelavci, ki že vrsto leto spremljajo referentko Andrejo Lepuschitz iz kraja v kraj in so ji v pomoč, npr. kot prodajalec sladoleda ali blagajničarki. »Fletno je delati z ljudmi, ki so tega navajeni in poznajo stalnice Otroškega dneva.« K stalnicam Otroškega dneva štejejo: zbiranje otrok, maša, skupno ko-

Sistem za izbiro kraja vidi referentka Kato-

liške otroške mladine v menjavi med Rožem in Podjuno. Organizatorka tradicionalne prireditve za otroke pa obžaluje, da na Zilji ni primernega kraja za tak praznik. Velika cerkev za obhajanje maše in velik prostor, kjer se otroci lahko po mili volji igrajo, hodijo od postaje do postaje in se ne naveličajo, so pogoj za uspešno prireditev. Ko je izbran in določen kraj za Otroški dan, Andreja Lepuschitzskupaj s sodelavci, v prvi vrsti z duhovnim asistentom Katoliške otroške mladine Jožetom Markowitzem, razmišlja o primerni tematiki. In tako tudi za letošnji Otro-

Dan za otroke Otroški dan je zame tesno povezan z Andrejo. Njen čut, dar, talent, da povezuje najrazličnejše ljudi, ki ustvarijo ta krasen dan za otroke. Vedno znova sem se nad tem čudila in razveselila. In otroci – otroci so. So tam, uživajo, so pristni, prisrčni. To je res dan za otroke, poln smeha in veselja. Spomnim se Otroškega dneva v Dobrli vasi in drevesa želja, kamor so lahko otroci (in tudi odrasli) obesili svoje želje. Na rdeča srca so napisali svoje želje. Ena se je odtrgala in ob pospravljanju sem jo našla na tleh. Še danes visi v mojem stanovanju in me spominja na ta dan in vedno se moram nasmejati, če jo vidim. Ursula Sienčnik, Dunaj

Otroški dan je tradicija Nekaj prav posebnega je zame mašna obleka, ki jo vsako leto za Otroški dan na novo oblikujemo s primernim motivom. V glavnem je Otroški dan zame letni višek otroškega delovanja, ampak tudi spoznavanje različnih otrok po različnih farah. Že dvanajsto leto zaporedoma pa smem na praznik Vnebohoda – ko pripravljamo Otroški dan, obhajati sveto mašo. Vedno znova me presenetijo otroci in si ob njih naberem novih izkušenj. Otroški dan je že postal tradicija: tisti, ki so pred leti prihajali na Otroški dan, sedaj pridejo s svojimi otroki. Jože Markowitz, duhovni asistent Katoliške otroške mladine

silo, delavnice in zaključek. »Otroci imajo radi, da poteka praznik vsako leto po istem sistemu. To je ritual, ki daje otrokom varnost in sigurnost.« Zato Andreja Lepuschitz tudi ne želi spreminjati tega rituala. Kar pa je vsako leto drugače, je vsebina, s katero napolni otroški praznik. Veliko vrednost polaga na pripravo svete maše, ki jo obhaja Jože Markowitz vsako leto v posebej oblikovanem mašnem plašču. »Sakralni prostor je nekaj posebnega,« pravi in ne želi, da bi ta pomembni del praznika obhajali zunaj.

namenjen otrokom iz kraja Aprilci v Bolgariji. »Otroci prinesejo polne vreče stvari, ki jih ne potrebujejo, domov pa odnesejo stvari, ki so jih kupili za en evro. Ta postaja je postala prava uspešnica. Otroci na ta način pomagajo sovrstnikom v Bolgariji,« je navdušena Andreja Lepuschitz nad socialno dimenzijo Otroškega dneva. Tudi letos bodo otroci po maši in skupnem kosilu na samostanskem vrtu v Št. Petru lahko obiskali 30 postaj. Veliko dvorišče in velik travnik bodo postali kraj igre in srečanja. Srečanja pa se veselijo v zadnjih letih vedno bolj tudi mlade družine. Otroci obiščejo delavnice in se brezskrbno igrajo, starši pa ob kavi in pecivu srečajo znance in prijatelje. Tako se je Otroški dan v teku let spremenil v družinski praznik: »Samo, otroci pa so ostali otroci. Še vedno radi brk ljajo, se igrajo, izpolnjujejo kviz in so srečni, če ob zaključku praznika dobijo majhno darilce.« In če potem, tako kot lani v Št. Ilju, v zrak spustijo balone z dobrimi željami, je Andreja Lepuschitz vesela, da je spet lahko pripravila praznik za male in velike.

Prostor zunaj v naravi je namenjen

delavnicam, ki jih skuša oblikovati kraju primerno. Vedno znova povabi k oblikovanju delavnic domačine, ki na čim bolj preprost način predstavijo otrokom igro, naravo in življenje. V zadnjih letih pa je postal bolšji sejem prava uspešnica. Na povabilo, zapisano na letaku: Prinesi kaj s seboj, česar ne potrebuješ več (igro, knjigo, plišasto žival). Vse to bo na prodaj pri postaji »will haben«. Izkupiček je

Rad grem na Otroški dan ... Najbolj všeč mi je, da na Otroških dnevih vedno lahko igram s prijatelji in navzočimi fanti nogomet. V Dobrli vasi sem pa na žrebanju dobil celo lep šal pri košarki in užival na trampolinih. Spominjam se na klovna, ki sta imela izredno smešno in zabavno predstavo. Zelo luštno je zame tudi, da toliko ljudi skupaj je in pije in se pogovarja in smeji. Marko Sabotnik, Hodiše

Rada grem na Otroški dan, ker je vsako leto mnogo zanimivih delavnic, ker je tam vedno luštno, ker se na tem dnevu lahko srečavam in igram s svojimi prijateljicami in ker je obisk Otroškega dneva že tradicija. Lea Novak, Železna Kapla Na »Otroškem dnevu« je luštno, ker lahko grem po različnih postajah in doživim povsod nekaj drugega. Posebej všeč mi

je bilo lani, ko sem lahko oblekla različne obleke in naenkrat sem bila kakor Indijka. Mira Zwitter, Drašče »Otroški dan« je posebno doživetje, ker je toliko otrok v moji starosti. Nekatere celo poznam od drugih prireditev. Mene pa posebej veseli, če lahko z drugimi fanti igram nogomet. Zadnje leto pa je bil kikboks zame posebno doživetje. Jurij Zwitter, Drašče

otroska priloga v

troški dan 2018 pripravila MICKA OPETNIK

Kaj je zame Otroški dan?

Čar samostanskega Ko Hanzej Sticker iz Št. Petra pri Št. Jakobu zasliši povabilo »Gremo na Otroški dan!«, se spomni svojih prvih obiskov tega praznika, ko je avtobus odpeljal otroke iz Št. Jakoba v oddaljene kraje. »Vsako leto nas je bilo zelo veliko otrok. Danes pa je Otroški dan družinski praznik, kjer se ne srečajo samo otroci, temveč tudi njihovi starši, ki so nekdaj sami v otroških letih doživljali Otroški dan. Uživam, da na eni strani nudijo otrokom izvrstne možnosti udejstvovanja in kreativnega ustvarjanja. Istočasno pa je Otroški dan družinski praznik, ko srečam starše, s katerimi smo v času mojega delovanja pri Katoliški mladini oblikovali mladinsko delo na dvojezičnem ozem lju,« pravi Hanzej Sticker. Čeprav so njegovi otroci že veliki in odrasli, se z ženo Judith odpravi na praznik. Za uspeh praznika so po njegovem mnenju odločilni nekateri faktor-

Molitev, igra in veselje Že celo vrsto let sodelujem na Otroškem dnevu kot prodajalec sladoleda in tako podpiram našo »šefico« Andrejo pri njenem enkratnem delu. Vsako leto nudi praznik otrokom priložnost, da doživijo čudovit dan z molitvijo, igro in veseljem. Vedno znova z veseljem občudujem otroke, s kakšnim navdušenjem in energijo sodelujejo. Posebnost Otroškega dneva je seveda to, da je vsako leto na drugem kraju južne Koroške. Pri tem se veselim srečanja s prijatelji in znanci, ki jih med letom le redko ali sploh ne srečam. Zame je Otroški dan, zaradi njegove enkratnosti, na vsak način pomemben termin v mojem koledarju. Robert Sereinig

otroska priloga v

ji: »Na eni strani so to obstoječe farne otroške skupine, ki pa jih je zmeraj manj. Na drugi strani učitelji, ki prek šole nagovorijo otroke, in seveda mi starši, ki se veselimo medsebojnega srečanja. Če je bil Otroški dan prej zrcalo farnega otroškega dela, je to danes za veliko otrok enkratna ponudba, ki se je radi poslužujejo.« Hanzej Sticker vedno znova z zborom ali pa sam kot izvrsten pevec in kitarist oblikuje sv. mašo na Otroškem dnevu. Vesel je, če uspe, da zadoni mogočno otroško ljudsko petje. »Navdušeno petje otrok in odraslih gre k srcu, dvigne dušo in te prevzame,« pravi navdušeni pevec. Letošnji Otroški dan pa nosi v sebi še eno posebnost, odvijal se bo v domačem kraju Hanzeja Stickra, na samostanskem vrtu v Št. Petru. Zato prisrčno vabi vse, da se ga udeležijo. »Prazniki v Št. Petru so bili zmeraj enkratni. Na eni strani gostoljubnost in izreden čar dvorišča šolskih sester, na drugi strani pa zelo živa farna skupnost v Št. Jakobu, ki z veseljem pripravlja tudi letošnji Otroški dan. Kdor ne bo prišel, mora pač živeti s tem, da bo zamudil nekaj, česar ni mogoče nadoknaditi.«

Mozaik srečnega otroka Otroški dan je zame stalnica v cerkvenem letu, ko rada in z veseljem sodelujem. Zelo posrečena se mi zdi menjava prireditvenega kraja po dolinah – Rož, Podjuna in Zilja, in s tem tudi spoznavamo druge slovenske fare. Dolgoletni in vztrajni sodelujoči se med seboj dobro poznamo, tako da je srečanje z njimi prav na ta dan nekaj posebnega. Rada sem z otroki in obenem hvaležna, da skupaj ustvarjamo mozaik srečnega otroka! Olga Greiner

dvorišča Vedno luštno Zelo rada grem na Otroški dan, ker so tam zanimive postaje, kjer lahko brkljamo. Otroška maša je vedno zelo živa. Zelo lepo je, da lahko grem skupaj z mojimi prijateljicami na Otroški dan. Gloria Nuck, Ledince Otroški dan mi je vedno zelo všeč, ker so postaje zelo luštne. Pri postajah pojemo, plešemo, rišemo, brkljamo in se igramo. Otroška maša je zelo lepa, ker veliko pojemo. Najbolj mi je ostal v spominu nastop najmanjšega cirkusa sveta. Anna Ressmann, Ledince

»Svet poln sladkarij« bi bil super z Na Otroški dan se peljem j mo ra šofi ga ki m, avtobuso igram s atej. Tam je lepo, ker se h mi evi dn kih roš Ot prijatelji. Na vali je bilo všeč, da smo izdelo m. rje kto tra s ili voz loke in se Florian Wrienz, Dobrova so tam Otroški dan je super, ker smo in o am igr se , elji jat pri moji gasilci lahko nagajivi. Enkrat so bilo je r kje jo, sta po vili pripra ali, veliko pene in smo se igr si, lim Že er. sup bilo to je lo da bo na Otroški dan sija ce. son Nikolai Kontschitsch, Lovanke

bi hodili postaja »parcour«, kjer . dih po hlo Julia Wernig, Goselna vas bila Na Otroškem dnevu sem tno, luš že štirikrat. Vsako leto je eljice. jat ker gredo zraven tudi pri zunaj. so Veliko je delavnic in vse vasi je i brl Do v n da ki Tudi Otroš bilo več bil lep, samo zvečer pa ni čka. ma ja mo rla um lepo, ker je evu Če bi bil na Otroškem dn s ati »gr en oka otr a za vsakeg ela. sladoled«, bi bila pa ves

kem Lepo je, ker se na Otroš cami. dnevu srečam s prijatelji smo ko ja, sta po je mi Ugajala in lje žeb i s kladivom zabijal o tak in no vol ili nav njih okrog ja Mo a. slik iva je nastala zanim bila bi da n, da i ošk otr želja za

Sara Sienčnik, Mokrije s Na Otroški dan se peljem je mi to in elji svojimi prijat bim zelo všeč. Od mame do led. do sla im kup denar, da si jo sta po na šel sem t kra En mi »šminkanje« in obraz so el Im . eno zel to čis li nka mi naš sem obraz »monstra«. Gabriel Mischitz, Dobrla vas

Na Otroškem dnevu sem bila že trikrat. Tja se peljem z avtobusom, ali pa gre cela družina z

Zelo rad grem na Otroški dan, ker je tam toliko različnih postaj, kjer se lahko veliko ukvarjamo s športom in imamo lahko tudi tekme. Tam srečam tudi prijatelje iz Podjune. Res kul sta trgovina za 1 evro in sladoled. Simon Ressmann, Pečnica Na Otroškem dnevu je vedno zelo luštno. Tam spoznam veliko otrok. Všeč so mi tudi pesmi pri otroški maši. Res kul je trgovina, kjer lahko zamenjamo igrače. Zelo se že veselim naslednjega Otroškega dneva. Fabio Cottogni, Ledince

staje in avtom. Vedno so kul po zunaj. je sta po so da je, mi č vše želim, si n da ki roš Za letošnji Ot eljice jat pri je mo tam do bo da . Če bi in se bomo skupno igrale staja po evu dn kem roš Ot na bila bilo to »svet poln sladkarij«, bi er. sup vas Milena Lesjak, Goselna

Lepo srečanje s prijatelji Otroški dan je za vso našo družino vsako leto velik dogodek. Odkar se je rodil prvi otrok Matjaž, to je pred 21 leti, nismo zamudili niti enega. To je kraj prijetnega druženja, kraj srečavanja starih in mladih znancev, kraj združevanja v krščanskem duhu, kraj mladostne radosti, .... Zelo smo hvaležni vsem tistim, ki vsako leto skrbijo za organizacijo tega lepega dogodka. Predvsem sta za nas to Andreja Lepuschitz, dobra duša te prireditve, in 'Gorg' Markowitz, kot duhovni asistent Katoliške otroške mladine. To je pa tudi kraj, kjer se mladi večinoma med seboj pogovarjajo še v domačem, slovenskem jeziku. Na žalost je to medtem že redkost v tej deželi. Toliko bolj je pomembno, da se ponujajo take oaze domačnosti tudi še v prihodnje. Upamo, da bomo smeli doživeti še veliko lepih srečanj s prijatelji. Družina Smrtnik (Betina in Vladimir ter otroci Matjaž, Ana in Lara), Podkraj pod Peco

otroska priloga v

reberi

Veselica pri lisici

Pesmi

Sabina Buchwald

Lenčka Kupper

Odprite okna

Vseh mamic dan Mamica povej, povej, kaj danes bi ti dali? Vse, kar zmore ves ta svet, prinesli bi ti mali. Pa kaj, ko smo vsi praznih rok, zato kliče tvoj otrok:

Odprite okna in vrata, pomlad je prišla. Preko naše dežele rahel vetrič pihlja. Močno sonce nas greje in zelenje brsti. Tam pod grmom že prvi beli zvonček cveti.

Mamica, mamica, rad imam te, kar se da.

Odšla je zima! Hud mraz je zapustil naš kraj. Tudi lastovke so priletele nazaj. Vsaka ptica prepeva, ko si gnezdo gradi. Lep rumeni metuljček preko trate leti.

Mamica povej, povej, kako otrok naj vračam? Vso ljubezen in skrbi, le kdaj naj ti poplačam? Živet' bi moral tisoč let in pesmico ti vsak dan pet': Mamica, mamica, rad imam te, kar se da.

Vsako leto smo srečni, ko vsak grm zacveti. Prav na vsaki se bilki rosna kaplja blesti. Vsi hvaležno uživajmo prelepi naš kraj. Pojmo hvalnico njemu, ki nam dal je ta raj.

Lenčka Kuper, avtorica in skladateljica, ki je aprila praznovala 80-letnico, je napisala več kot 250 pesmi in zgodb. Najbolj poznana je po pesmi Enkrat je bil en škrat.

Čebelice Lep, sončen dan nas vse prebudi. Vrt ves po žlahtnih rož'cah diši. Čebele brenčijo od cveta na cvet. Obilo medu se obeta nam spet. V čebelnem panju močno šumi. Kaj neki zdaj se v njem godi? Čebelni mlad rod se pripravlja na let, ker nova družina ureja se spet. Panj je poslikan, prazen stoji, čaka, da mladi se rod naseli. Številne čebele, marljive ko prej, nabirale bodo nam med kot doslej.

Sabina Buchwald je doktorirala iz slavistike. Rada piše za otroke in za odrasle. Njeni otroški slikanici sta Filo in Zofija ter Hana in vetrovi.

soboto je bila zopet veselica pri lisici. Vsi v gozdu so bili povabljeni; vsi, ki najdejo smešno rimo. Jazbec bi tako rad praznoval s prijatelji, a bal se je, da se bo zgodilo natanko tako, kot se je že nekajkrat. Gledal bo le od daleč, kako se mravlja šali z volkom, kako se bober vrti z zajkljo in se lisica vneto pogovarja s srno. Ne bo mogel skriti svojega razočaranja, ko bo videl, kako se detelj baše z najslastnejšimi dobrotami ter fazan poje in vriska z ježem. »Nič ne bo! Nič ne bo z veselico!« je jazbec že ves teden govoril samemu sebi. »Če mi do sedaj nikoli ni uspelo najti smešne rime, mi tudi tokrat ne bo!« Vseeno se je proti večeru odpravil na pot. Gozdne živali so bile kot po navadi že zbrane okoli drevesnega dupla. Prva je v duplo segla srna in na glas prebrala, kar je pisalo na koščku skorje: STORŽ. Malo je premišljevala, potem pa rekla: »Veverica storže meče, zato zdaj volka glava peče!« Živali so se smejale njeni rimi in srna je bila sprejeta v veselo družbo. Drugi je bil fazan. Na njegovem lis tu je pisalo: REP. Ni trajalo dolgo in živali so se spet na ves glas hihitale, tokrat fazanovi domišljiji: »Dihurja vedno mora tlači, veverico za rep vlači!« Tretja je bila na vrsti zajklja. S taco

je izvlekla listek z besedo: LOVEC. Živali so se prestrašile. Toda zajklja je vedela, kako je treba lovcu zagosti: »Ko lovec je na jaso sedel, mu polž je malico pojedel!« Živali so se od smeha držale za trebuhe. Naslednji je bil bober, ki je že nestrpno čakal, kdaj bo smel rimati, saj je na njegovem listku pisalo: KAKEC. »Uharica na veji čepi, kakec na srno spusti!« Že dolgo ni bilo slišati tolikšnega krohotanja. Pred jazbecem je bil na vrsti le še detel. Na njegovem listku je pisalo: MED. »Ko lisica izza borovca zavije, medved ves svoj med poskrije!« Medtem ko so se vsi smejali posrečeni rimi, je jazbeca oblila mrzlica. Ni vedel, ali naj seže v duplo z levo ali desno taco, ali naj vzame majhno ali veliko skorjo ali pa naj seže kar po prvi. »Daj že!« je zaslišal detel, ki je že nestrpno čakal na pojedino. Jazbec je zbral ves pogum, zaprl oči in segel po skorji. Počasi je odprl oči in zagledal tri črke: KRT. »Krt, krt, krt! Le kaj se rima na krt?« je krčevito iskal rimo. Sploh ni pričakoval, a v tem trenutku mu je kot iz jasnega šinila v glavo rima. Na ves glas je povedal: »Krt je storil smrt!« Bilo je tiho. Vse živali so strmele v jazbeca, nobena se ni smejala. »To ni smešno!« je odločno rekla lisica. Jazbecu je klonila glava, rame so se mu povesile: »Prava zguba sem!

Do kraja nesposoben!« Takrat pa se je oglasila mravlja: »Poslušaj, prijatelj moj! Ne delaj se tako majhnega. Me gozdne mrav lje smo zares majhne, pa je tovor, ki ga prenašamo, tridesetkrat težji od nas. Tudi ti boš zmogel!« Vse živali so čakale, kako se bo jazbec odzval na mravljino spodbudo. A ni bilo nič. Mravlja je poskusila še enkrat. »Res, da krt ne zmore vsega, kar zmoremo me mravlje, ampak smrt? To pa res ni potrebno!« Nenadoma je jazbec raztegnil na široko usta in se smejal svojim mis lim. »Kaj je? Komu se smejiš?« je vprašala srna. Jazbec pa je bil tih in se veselo nasmihal še kar nekaj časa. Končno pa je le povzdignil glas: »Vsa prestrašena bila je smrt, ko krt razril je zelenjavni vrt, in si noge obrisal je v prt – smrt, krt, vrt prt!« Vse živali so planile v smeh. Iz srca in najbolj dolgo pa se je smejal jazbec. Pravzaprav je bil ves večer nasmejanega lica. In prav je tako. Saj je bil na veselici.

Naredi sovo iz papirja Vzemi bel papir in izreži po navodilih na sliki svojo sovo uharico (nem.: der Uhu). Če ti pa ne uspe, bo na Otroškem dnevu ilustratorka Marija Prelog na postaji Nedelje s teboj izdelala sovo iz papirja .

otroska priloga v

Povest o sovi in mladem tkalcu Niko Kupper

red cerkvico v Št. Petru pri Št. Jakobu sta se po praznični maši pod vaško lipo srečala mladi tkalec in lepa hči bogatega mesarja z Reke. Rada sta se imela in sanjala o poroki, vendar je bil njen oče proti zvezi z nepremožnim fantom. Kljub temu se je mladi tkalec ta dan opogumil, stopil do očeta izvoljenke prav pod šentpetrsko lipo in ga zaprosil za roko hčerke. Mesar, ki je bil znan oderuh in lakomen človek, je posmehljivo na glas pred vsemi vaščani fantu dejal: »Seveda dobiš mojo Anico za ženo, vendar le pod pogojem, če mi stkeš in prineseš blago iz pravega zlata.« Vedel je, da tkalčeva družina nima denarja, kaj šele zlato za tako darilo. Ni mu bilo mar, da se je hčerka zjokala. Na ves glas se je fantu zarežal v obraz, prijel Anico za roko in jo odvlekel za seboj. Vsi vaščani Št. Petra so zmajali z glavo nad trdosrčnostjo mesarja. Dekle in fant sta se jim smilila. Vsi so odšli proti domu, mladi tkalec pa se je žalostno naslonil na vaško lipo in se bridko zjokal. Tedaj je zaskovikala stara sova, ki je domovala v duplini drevesa. Fant se je prestrašeno ozrl proti sovi, ta pa je na njegovo začudenje spregovorila: »Ne joči, Miha! Dobil boš svojo ljubljeno Anico. Le naredi, kar ti bom povedala, in vse bo dobro«. Fant še kar ni mogel verjeti, da sova govori z njim, ko mu je ta dejala, da naj se odpravi od Št. Petra proti jugu na pobočje Mvaka med hriboma, ki mu pravijo Mvakca in Suhi vrh. Tam bo našel izvire potoka Vodice in prav nad enim izvirom tega potoka bo našel snežno beli kamen. »Vzemi ga in prinesi v vas, pojdi do »terične jame«, kjer sušite lan za prejo in dotakni se z njim vsega lanu, saj se bo tako spremenil v zlato. Vendar pohiteti boš moral, saj smeš kamen nositi le ponoči in ga moraš vrniti pred prvim sončnim žarkom na svoje mesto, sicer boš pogubljen.« Fant se je zahvalil sovi za nasvet in hotel že oditi na pot, ko ga je sova ustavila in dodala: »Počakaj, kar tako ne boš uspel. Vedeti moraš, da je kamen zavarovan z urokom. Potrebuješ poseben ključ, ki premaga vse hudo«. Zaskovikala je ponovno in fant kar ni mogel verjeti, kaj je videl. Iz slike nad vhodom cerkve se je poblisnila svetloba in narisani križ se je odlepil iz slike in priletel do njega. »Vzemi ta križ s seboj na pot! Varoval te bo vsega hu-

otroska priloga v

dega.« Miha se je še enkrat zahvalil stari sovi za pomoč in poln novega upanja šel proti pobočju med hriboma na jugu Št. Petra. Bila je že noč, ko je prispel do izvira potoka, kjer je bil res snežno bel kamen. Odnesel ga je v dolino. Šel je mimo šentpetrske cerkve in čez cesto do »terične jame«, majhnega poslopja, kjer je njegova družina sušila lan za predelavo v prejo, iz katere so stkali blago. Komaj se je z belim kamnom dotaknil lanu, se je ves lan spremenil v zlato. Začudeni mladenič je poskočil od veselja, a ni pozabil sovinih besed. Takoj se je odpravil nazaj proti mlaki, kjer je beli kamen vrnil na svoje mesto. Še pred svitom se je vrnil domov, se takoj lotil dela z zlatim lanom in še tis ti dan iz zlate preje izdelal blago. Zvečer, ko se je vsa vas zbrala pod lipo pred cerkvijo in je kot po navadi prišel tja tudi mesar s svojo konjsko vprego, je mladi tkalec prinesel želeno zlato blago in dejal: »Sedaj pa se lahko poročim s Anico«. Vsem je zmanjkalo besed ob pogledu na blago iz zlata, mesar pa ni imel druge izbire, kot da pristane, ker pa je bil zelo pohlepen, je fanta takoj vprašal, od kod mu toliko zlata. Mladi tkalec pa je vesel, da se bo lahko poročil z izvoljenko, bodočemu tastu takoj povedal zgodbo o belem kamnu, ki je ob dotiku ves lan spremenil v zlato. Tudi to je povedal, da ga je treba prinesti in odnesti v eni noči. Ko pa je hotel dodati še, kako pomemben je križ proti uroku, ni več prišel do tega, saj je mesar že stekel do voza, sedel nanj in se odpeljal. Tkalec je še zaklical: »Počakaj! Vedeti moraš za ...«. »Vse vem, kar moram, in mudi se mi, da bom pred svitom opravil,« mu je zabrusil mesar, ko je odvihral proti opisanim hribom. Tkalec pa je za začudenje opazil, da se je križ vrnil na sliko nad vrati cerkve. Ko z vprego ni mogel več naprej, se je mesar odpravil peš naprej, našel beli kamen in ga hitro vtaknil v žep. Peljal se je že mimo Št. Petra, ko se mu je na pol poti do domače hiše v Reki zlomila os voza. Nadaljeval je pot peš, vendar je beli kamen postajal čedalje težji, ni ga več mogel nositi in ga je kotalil naprej. Toda zdelo se mu je, da ga vodi sicer ravna pot navzgor. Kamen mu je postal pretežek in se res skotalil nazaj. Mesar je stekel za njim po tem klancu navzdol in ko ga je dosegel, je stal spet pri pokvarjenem vozu. Kamen pa se ni več dal premakniti, tako je bil težak. Naslednje jutro so se po vsej okolici začudili, saj je med Št. Petrom in Reko zrasel čez noč hrib. Na šentpetrski strani je stala pokvarjena vprega, pred njo pa velika skala. O mesarju pa ni bilo ne duha, ne sluha. Tkalec Miha je poročil mesarjevo Anico in na poroki vsem pripovedoval svojo zgodbo z nasvetom sove. Vsi so si bili edini, da je bila to božja kazen za mesarja, ki je nemara tam okamenel. In še danes pravijo hribu, ki je nastal v tisti noči, Sveta hora, skali na njenem pobočju pa Buh cava pejč. In tudi kje je bila tista »terična jama«, domačini v Št. Petru pri Št. Jakobu še danes vedo. Niko Kupper, sodelavec Slovenskega sporeda ORF, je napisal mnogo zgodb za otroke. Izdal je nekaj otroških knjig: Skriti zaklad, Kralj Samo, Zmaji na poti …

obarvanka

Dragi otroci, ta sova vas čaka.

Vzemite v roke barvice ali čopič in pobarvajte to sovo pisano, kot le morete. Prinesite pobarvano sliko s seboj na Otroški dan in jo oddajte na postaji Nedelje. Med oddanimi sovami bomo izžrebali nekaj lepih nagrad. Da ne boste pozabili, Otroški dan bo v četrtek, 10. maja, v Št. Petru pri Št Jakobu.

Narisala Marija Prelog

10.30 zbirališče župnišče Št. Jakob pohod k farni cerkvi pozdrav »Rožce« 11.00 otroška sv. maša 12.00 kosilo v samostanu Št. Peter 12.30 Delavnice kviz * kraj tišine * biatlon * Nigerija * Tagetes * društvo Rož * Mavrica * Nedelja * materinski dan * živali * imela bi ...* sova * kovači * na

hrbtu Fortune * Rdeči križ * lišpanje * eksperimenti * 110 let konventa šolskih sester * rože Wedenig * koktajli * kitke * Angola * Rutter Express * krompirjev čips * gasilci DSG Podgorje * vrečka doživetij * kava za starše * srečanje z ravnateljem šole v Št. Petru 16.00 žrebanje in zaključek

otroska priloga v

redstavljamo

Otroška revija Mavrica Otroci rastejo z Mavrico

strani Mavrice www.facebook.com/revijamavrica pa starši in kateheti najdejo številne navdihe.

Mavrica je edinstvena otroška revija, ki otrokom že 47 let prek svojih vsebin govori: Bog te ima rad in je vedno s tabo. Zato otroci z Mavrico rastejo v Mavrica dopolnjuje verouk vesele, pogumne kristjane. Posreduje jim zdrave Mavrica dopolnjuje delo veroučitelja, saj bo v Mav rici našel veliko vsebin, ki jih lahko uporabi pri ve vrednote, še zlasti vrednoto vere. rouku. Vsak mesec lahko poišče nove delovne liste Otrok bo v Mavrici našel mnogo dobrih zgodb in na spletni strani Mavrice, v Mavrici pa najde tudi stripov, ob katerih bo spoznaval lepo slovensko konkretna mesečna povabila za delo z otroki v do besedo, učil se bo brati in čaka ga mnogo zabavnih mači župniji. strani za reševanje. Mavrica je revija, ki z ljubeznijo do slovenske be NOVO: Mavrični poletni zabavnik sede pomaga krepiti narodno zavest in občutek Ta poletna izdaja je letos novost in je odlično darilo narodne pripadnosti. Otrokom je z Mavrico lepo in ob zaključku šolskega in veroučnega leta. Mavrični jo vsak mesec nestrpno čakajo. Revijo je pri Založ poletni zabavnik otroci lahko vzamejo v roke med bi Družina leta 1972 začel izdajati duhovnik Jože počitnicami: letos bodo otroci v njem našli strip o Baragi, oratorijsko himno, branje in predvsem je Bertoncelj. večina revije namenjena reševanju ugank, križank, labirintov … Mavrica povezuje vso družino Družina pomeni početi stvari skupaj. V Mavrici je Skoraj vsaka številka Mavrice ima posebno priobilo priložnosti in idej, ki povežejo družino: ku logo, ki bralce spodbuja k dejavnostim (adventna hanje, družinsko ustvarjanje, večerno branje in akcija, postna akcija, razglednice, nalepke, posterji …). pogovor o Bogu. Vsak mesec za starše pripravimo tudi članek na Mavrica je z bralci povezana tudi prek otroške ra spletni strani Mavrica www.druzina.si/mavrica, ki dijske oddaje Sobotna iskrica na Radiu Ognjišče se navezuje na temo meseca v reviji, na facebook vsako drugo soboto v mesecu. M. K.

Letna naročnina za Mavrico (10 številk + poletni zabavnik) skupaj s poštnino je 62,70 evra. Ob naročilu prejmete lepo darilo: knjigo Trije fatimski pastirčki in obesek z angelčkom za ključe. Revijo boste vsak mesec prejemali na domači naslov. Naročila sprejemamo na naslov: narocila@druzina.si s pripisom: »Naročam Mavrico« in vašim poštnim naslovom. Naročilo velja do preklica. Mavrica je odlično darilo ob prvem svetem obhajilu.

otroska priloga v

Otrokom zares prisluhnemo Melita Košir je urednica Mavrice že 12 let. Pred tem je

kot profesorica nemščine in ruščine 15 let delala v šolstvu in si nabrala veliko pedagoških in praktičnih izkušenj pri vzgoji in motivaciji otrok. Je tudi žena in mama treh otrok, ter s svojo družino živi na Primorskem. Ker je odraščala in študirala v dvojezičnem italijansko- slovenskem okolju, dobro pozna razmere v zamejstvu. Katera rubrika je v Mavrici najbolj brana? Otroci najraje prebirajo Mulca, strip z zabavnimi pri godami navihanega šolarja, rubriko Otroci sveta in zgodbe. Ter šale, seveda. Koliko pisem prejmete vsak mesec in kaj vam poš ljejo otroci? Ogromno. Takoj po izidu Mavrice tudi po 50 na dan. Veliko je risb, razmišljanj. Tudi kakšno vprašanje v stiski pride. In veliko rešitev križank, saj se bralci potegujejo za lepe nagrade. Zakaj ste radi urednica Mavrice? Ker imam rada otroke. Ker strastno rada berem. In ker sem prek Mavrice z otroki v stiku vsak mesec. In to z otroki po Sloveniji, v zamejstvu in po vsem svetu! Kdo vse soustvarja Mavrico? Najboljši slovenski ilustratorji in pisatelji. Izvrstni naravoslovci, odlični ugankarji, krasni fotografi, inovativni kuharji, vrhunski likovniki … in seveda bralci: oni nam povedo, kaj bi v Mavrici radi našli, in z veseljem jim prisluhnem. Zakaj želite Mavrico ponuditi tudi koroškim otrokom? Ker je lepa in prinaša veselje v srca otrok. Zato si želim, da bi prišla v roke tudi koroškim otrokom. Iz lastnih izkušenj vem, da povezuje družino prek branja in ustvarjanja, kar se mi zdi posebno dragoceno. Mavrica je res mavrična: polna lepih vse bin, ki povezujejo mlado in staro, in nas spominja, da je nad nami Nekdo, ki nas ima neskončno rad. Barbara Kastelec

otroska priloga v

Nagradna križanka

Napisala Berta Golob Ilustrirala Ana Razpotnik Donati

MAJSKE RIMARIJE Bi znal dopolniti rime, ki jih je spesnila Berta Golob?

Orglice in pesmi, pomladni ringaraja, cvetni venček pletem za Kraljico __ __ __ __.

Murenčki v črnih suknjicah igrajo v svojih luknjicah; majsko melodijo igrajo za __ __ __ __ __ __.

Cvr, cvr, cvr cvrči, visoko leti, mušice lovi urna lastovica, lahkokrila __ __ __ __ __.

... 2, 3, 4, 5

Šmarnice cvetijo, prav lepo dehtijo, v šopek jih nabiram, da počastim __ __ __ __ __ __.

Geslo križanke nam pošlji do 30. 2018 na naslov 10. maja MARCA na naslov MAVRICA, Krekov trg 1, 1000 Ljubljana, Ljubljana. Slovenija. Tri srečneže čaka knjižna nagrada.

otroska priloga v

p r i loga mohorjeve družbe celovec

Uredn ik: Karl Hren

Otroške knjige Mohorjeve založbe Pri Mohorjevi se trudimo, da redno izdajamo tudi otroške sli kanice – v zadnjem času jih je bilo kar šest! Zanimanje zanje je dokaj veliko, saj so jih napisa li domači koroški avtorji v dob ro razumljivem jeziku. Knjige so zato zelo pomembne tudi pri jezikovni vzgoji otrok, ki ne prihajajo iz osred njeslovenskega prostora oziroma pri hajajo iz jezikovno mešanih ali po vsem nemško govorečih družin. Prav tako pomembno je upoštevanje do mače kulturne dediščine v knjigah – kot je to celovški zmaj ali pa do mača koroška pesem – saj se s tem krepi identiteta mladega človeka.

LENČKA KUPPER

NIKO KUPPER

STEFAN LESJAK

Iz škratove krošnjice

Miklova Zala in uporni kmetje

Za to si še premajhna

Otroške pesmi skozi leto

Zbirka Kamenčki zgodovine, 6. knjiga

Ilustracije: Polona Lovšin

Ilustracije: Katarina Štrukelj

Ilustracije: Marko Renko

Lenčka Kupper šteje med najproduktivnejše slovenske avtorice otroških pesmi. Njene pesmi, ki jim je avtorica pogosto tudi sama vlila melodijo, so spremljale in spremljajo generacije Slovencev doma in v tujini skozi otroško dobo. Mnogo otroških zborov ima pesmi Lenčke Kupper v svojem naboru pesmi. Najbolj zaslovela je pesem Enkrat je bil en škrat. Njene najbolj znane zbirke pesmi: Enkrat je bil en škrat, Skrivnostna bela krpica, Brez meja, Pojmo s ptički, Glasbeni koledarček, Nikoli slabe volje. Pesmi, ki so zbrane v tej knjigi, popeljejo skozi letne čase, dopolnjujejo jih priložnostne pesmi.

112 strani, trda vezava, 19 evrov, Izid: april/maj 2018

32 strani, trda vezava 18,90 evra

Glasbeni urednik zbirke je Jožko Kovačič, notograf pa Tadej Lenarčič.

KARL HREN

Mali Samo je s svojim gugalnim konjičkom Pegazom, ki ga ima njegov dedek, upokojeni zgodovinar, že marsikaj doživel in mnogo izvedel o zanimivih zgodovinskih dogodkih na Slovenskem. Čarobno zrcalce okoli vratu konjiča namreč omogoča potovanja skozi čas. Ob tokratnem obisku mu dedek pripoveduje o dobi kmečkih uporov in turških vpadov. Samo si za naslednjo dogodivščino s Pegazom izbere prav čas kmečkega upora v krajih, kjer je nekoč živela Miklova Zala, ki so jo Turki odvedli v Osmansko deželo. Ob tem pa ob pravi pustolovščini s čarobnim kamnom, osmanskim čarodejem in pošastjo v domačih gozdovih izve spet marsikaj o dobi, v kateri se je kmečko prebivalstvo naših krajev postavilo gospodi po robu in kaj se skriva za »staro pravdo«.

Milena je še majhna. To jo malo žalosti, saj bi rada marsikaj storila, a ji vsi pravijo, da je še premajhna. Kot oče in učitelj je avtor stalno soočen s situacijami, v katerih mora otrokom odgovoriti stereotipen odgovor: »Za to si še premajhna/premajhen,« da bi jim kaj preprečil in se izognil neprijetnim vprašanjem. Bistrim otrokom, ki sprašujejo, zakaj da so še premajhni, je odgovor pogosto težaven. Knjiga naj staršem in v otroški vzgoji dejavnim pomaga, da razmišljajo in najdejo odgovore na VELIKA vprašanja MALIH LJUDI. Odgovori naj bodo konkretni in otrokom razumljivi, spodbudni, predvsem pa naj so prisrčni in polni razumevanja. 32 strani, trda vezava, 18 evrov

STEFAN LESJAK

SABINA BUCHWALD

A mi lahko ti kaj poveš o šoli?

Hana in vetrovi

NIKO KUPPER

»Kak nasmeh se je zarisal

Ilustracije: Marija Prelog

Ilustracije: Kristina Krhin

Zmaji na poti

takoj zatem na vsak obraz,

ko je pot ta ptič opisal

Mila bo šla jeseni v šolo. Veliko je že slišala o njej, o učiteljih, odmorih in tudi o šolskih nalogah. Rada bi se veselila šole. A tega ne zmore prav, ker o njej tako malo ve! Če pa česa ali koga ne poznaš dobro, te je vselej malo strah in te vselej malo stisne, a ne? Tudi Milo je malo skrbelo, zato je sklenila, da se odpravi na pot in povpraša prijateljice in prijatelje, ki so bistre glave, da ji povejo kaj o šoli. 44 strani, trda vezava, 19,90 evra Knjiga je izšla tudi v nemški izdaji.

Hana se čuti doma zapostavljeno. Nihče je noče poslušati, odrasli člani družine, mama, ata in ded, jo izključujejo iz pogovorov, medtem ko brat Emil, ki je le malenkost starejši od Hane, lahko sodeluje. Hano to zelo moti in bi rada to ukinila. Hana bi jim rada dala vetra. A kako? Nenadoma ji zašumi v glavi in tudi okrog nje. Burko, Tornadek, Širokec in Fenko ji hočejo pomagati pri reševanju problema. Vedra in zabavna zgodba polna otroške fantazije, tudi za premislek tistim, ki izključujejo in imajo težave pri poslušanju drugih. 36 strani, trda vezava z barvnimi ilustracijami, 19,90 evra

Ilustracije: Katarina Štrukelj Nekega dne se celovški zmaj zbudi in oživi. Že v naslednjem trenutku ga silno zaskrbi, ali so še kje mladi zmaji. Majhen fant ob njem ve zanje. Urno pobere fanta in podata se na pot po zmaje sorodnike, da skupno poiščejo zmajski naraščaj. Senzacionalni naraščaj človeške ribice v Postojnski jami je avtorja Nika Kuppra navdahnil za rimano zgodbico o alpsko-jadranski zmajski druščini s celovškim, ljubljanskim, tržaškim zmajem in še z drugimi zmaji, ki se napotijo, da najdejo zmajski naraščaj, saj se bojijo, da bi izumrli.

do kraške jame na ves glas. Kjer še danes, kar je znano, vsaj on to stoodstotno ve, v podzemlju pod dvorano potomci zmajev še žive.« Le kje so ga našli? Poglejte v knjigo. 32 strani, trda vezava, 19 evrov

otroska priloga v

15 15

Prosim, pošiljajte

Nedeljo naslednje

ni na spodaj navede o n č la p z e r b e c tri mese

Naročam Nedeljo in

naslov.

PRILOGE

Ime in priimek

C A N A R O Č I L N I r Ring 26, Nedelja, Viktringe Celovec rt/ 9020 Klagenfu -3510 87 45 /5 Tel.: 0463 delja.at

ne e-mail: redakcija@

Hišna številka

Ulica/kraj Pošta E-mail Podpis

I M P R E S U M : DRUŽINSKA PRILOGA cerkvenega časopisa Nedel ja. Lastnik in izdajatel j: Ordinariat kr ške škofije. Slovenski dušnopastir ski urad. Tel. (0463) 54 5 87 35 20, redakcija@nedel ja.at. Tisk: Mohorjeva Celovec, Kraj izhajanja: Celovec 2