Kaj je nova Nedelja?

P O S E B N A

P R I L O G A

GOTTHARDT

NOVA NEDELJA

NOVA NEDELJA

3

V

Drage bralke, dragi bralci!

Sedaj imate pred sabo rezultat tega razmišljanja, in lahko rečemo, da je bila glede notranjega ustroja uredništva in koncipiranja časopisa v zadnjih dobrih dveh desetletji, odkar vodim ta časopis, samo še ena zareza, ki jo lahko primerjamo s pričujočo, in sicer čas, ko smo z uvedbo računalnikov preselili produkcijo časopisa iz tiskarne v uredništvo. V podrobnostih predstavljamo novo Nedeljo, priloge in spletni nastop lepo pregledno na notranjih štirih straneh te posebne priloge, na tem mestu pa bi rad spregovoril o motivih prenove. Prenova sama po sebi še ni kvaliteta, je prej vir nejevolje zvestih bralcev, ki so pač navajeni na »svoj« časopis in niso sodelovali pri notranjem procesu in so sedaj na mah soočeni s tem, na kar smo se mi navajali skoraj pol leta. Da to morda še v posebni meri velja za naše bralce, sem čutil, ko sem pisal te vrstice in me je poklicala žena, ki me je zaskrbljeno rotila, naj ne spreminjamo vsaj lepe modre barve v glavi Nedelje, če že vse postavljamo na glavo, kot je sklepala iz naše napovedi.

tomazic @ nedelja.at

2

NOVA NEDELJA

HANZI TOMAŽIČ

Kaj nam razodeva pregled logotipov našega časopisa?

No, glede barve sem jo lahko pomiril, in tudi sicer boste videli, da Nedelja v jedru ostaja to, kar je v svojem bistvu v zadnjih letih bila. Veliko novega vam sedaj ponujamo dodatno, nekaj malega smo opustili, vse skupaj pa smo zapakirali v še bolj privlačno podobo. V prenovljeni Nedelji se zrcali predvsem troje:

Nikoli pozneje Nedelja ni imela tako bogate, da, skorajda razkošne glave kot pa v prvih letih obstoja. Glava je obsegala polovico naslovnice in je bila – kot je razlagal urednik – narisan program: sprava pod cerkveno streho. Kot glasilo Katoliške akcije je v naslednjih letih izgubila vso razkošnost, da, prevladala je zelo asketska tipografija, šele tik pred ukinitvijo je glava dobila novo eleganco.

– Večja osredotočenost na glavni namen in naročilo našega časopisa: Razmišljati, spremljati in razpravljati o načinu, kako kot kristjani (alternativno?) sooblikujemo današnji, hitro se spreminjajoči svet in družbo na eni strani ter po možnosti še bolj izostreno pogledati, kako in kaj je s kulturnim in farnim življenjem v naših krajih.

– To osredotočenost v še večji meri okrepiti z našim znanjem in kompetencami: s privlačnim dizajnom, z zanimivimi in skrbno izbranimi fotografijami, s skrbnim odnosom do slovenskega jezika in poskusom, opisati zgodbe z nekoliko drugačnega zornega kota.

– Ujeti korak z razvojem sodobnih medijev, kjer tedniki in celo dnevniki postajajo vedno bolj razlagalci ozadij in vodniki v kopici informacij, medtem ko elektronski mediji, in tukaj spet v posebni meri splet, prevzemajo vlogo posredovanja aktualnih novic in animirajo ljudi k bolj aktivnemu sodelovanju. Vse to boste našli v novi Nedelji, in prepričan sem, da bomo z obstoječim uredniškim timom in z vsemi, ki nam pri tem pomagate, to zmogli in tako ustvarjali časopis, ki bo tudi v prihodnje v ponos Katoliški cerkvi na Koroškem in medij, ki bo svoje prispeval, da se bomo ohranili kot slovenska narodna skupnost na Koroškem.

Veliko veselja pri prebiranju nove Nedelje.

Z zanimanjem pričakujemo vaše odmeve in pripombe. Lepo bi bilo, če nas podprete tudi z aktivnim sodelovanjem ter pri pridobivanju novih naročnikov.

Prav prisrčne pozdrave,

GLAVNI UREDNIK

GOTTHARDT

časih se velike spremembe začenjajo precej neopazno. Ko je prišlo letos ob začetku leta do spremembe pri sestavu uredništva, na zunaj nič ni kazalo, da se je pri Nedelji kaj spremenilo. Pa se je! Že po končanem praznovanju naše 80-letnice smo namreč začeli razmišljati o našem načinu dela, o starih navadah, ki nastanejo v teku let celo v tako majhnem uredništvu, kot je naše. Hkrati pa smo si priklicali v spomin to, kar znamo dobro in kje so naše prednosti v primerjavi z drugimi, praviloma večjimi časopisi. Najprej smo razmišljali v najmanjšem krogu urednic in urednikov, nato z našim izdajateljem in s svetovalci iz komunikacijskega podjetja »ilab crossmedia«, navsezadnje s kolegi Dušnopastirskega urada in Katoliške akcije. In kaj kmalu je bilo jasno, da naj bi bila prenova Nedelje tako temeljita in premišljena, da bi postavila trdne temelje za obstoj in za razvoj našega časopisa vsaj za pregledno obdobje naslednjih desetih let.

Štirinajsta »glava« Nedelje

Nove dimenzije. Tiskarji imajo sedaj najsodobnejši stroj.

Nova doba tudi v Mohorjevi tiskarni Prenovljeno Nedeljo bo Mohorjeva tiskala na novem stroju Heidelberg Speedmaster – to je beseda in tudi tiskarski stroj, o katerem te dni z največjim spoštovanjem govorijo v Mohorjevi tiskarni v Vetrinju. S tem strojem ima Mohorjeva tiskarna najsodobnejši standard, lahko bo še bolj kakovostna, še hitrejša in bo lahko preživela na zelo dinamičnem tiskarskem trgu.

Milan Blažej, vodja Mohorjeve tiskarne, ugotavlja, da je bila ta investicija nujno potrebna, saj je s tem zagotovljen obstoj tiskarne tudi v prihodnje. To pomeni hitrejše odzivanje na zahteve trga, predvsem pa izredno kakovost tiska. Petbarvni tisk, nenavadni učinki, la-

kiranje, takojšnja nadaljnja obdelava natiskanega ...

Nakup novega stroja pa pomeni za vodjo tiskarne Milana Blažeja tudi obremenitev, saj bo treba investicijo mesečno odplačevati. Stroj je stal milijon evrov in pol. »Da bomo zmogli odplačevati to investicijo, moramo povečati promet za 20 do 30 odstotkov,« pravi Blažej.

Da bo to Mohorjevi tiskarni uspelo, o tem je prepričan.

Mohorjeva tiskarna je kupila tudi stroj za digitalno osvetljevanje plošč (CTP).

Tako v Mohorjevi tiskarni ne bo zgodovina le star in velik tiskarski stroj, ampak bodo zgodovina postali tudi filmi, s katerimi so prej osvetljevali tiskarske plošče. Tudi to zagotavlja še večjo kakovost tiskanih izdelkov Mohorjeve tiskarne. _ Vincenc Gotthardt _

Prva povojna glava je to eleganco, po mojem namenoma, citirala, da bi poudarila kontinuiteto s predvojno Nedeljo.

Ponovno se pojavi ilustracija, ki je prav tako program, saj Nedelja sedaj izhaja kot glasilo krške škofije. Konec šestdesetih let tudi ta grafika izgine iz glave Nedelje.

S prvo barvno glavo se začenja »rdeča doba« Nedelje. Glave so sedaj kvadratne, pri tipografiji prevladujejo verzalke, še zadnjikrat se s stiliziranim cerkvenim stolpom pojavi v glavi tudi ilustracija.

Ob veliki prelomnici leta 1980 dobi Nedelja tudi novo glavo, prvič delo poklicnega grafika, kar se vidi tudi v za tisti čas zelo sodobni in napredni rešitvi. To velja tudi za prvo modro glavo Nedelje, delo časopisnega oblikovalca iz Amerike ob sodelovanju Michaela Maierja.

Nova glava Nedelje je delo grafičnega podjetja »ilab « – prvič se pojavlja v logotipu Nedelje nova barva, bledo zelena, ki spominja na lipov list. _ hato _

1926 1931 1936 1937 1941 1945 1960 1969 1970 1978 1980 1991 1993 2007 NOVA NEDELJA

3

Marketz na Piazzi Navoni. Stanoval bom nedaleč od vatikanskih uradov, s katerimi bom skušal poglobiti stike.

POGOVOR

IZDAJATEL J NEDEL JE

BAUMGARTNER

BAUMGARTNER

Marketz naVišarjah. Včasih ne kaže objaviti prav vsakega stavka, ki ti pride na misel.

Jože Marketz N A

SOBOTNEM LETU V RIMU

Čas za premislek in za nove izkušnje pri sodelovanju z laiki Pogovarjava se tik pred papeževim obiskom v Avstriji oz. v Marijinem Celju. Kot član pripravljalne skupine si bil tako rekoč v žarišču priprav na ta veledogodek. Kakšni občutki prevladujejo sedaj, ko manjka samo še teden dni do papeževega obiska?

Marketz: Imam zelo dobre občutke, saj bo organizacijski okvir srečanja v Marijinem Celju približno takšen, kot si ga je pripravljalna skupina predstavljala že od samega začetka. Danes vemo, da bo v Marijino Celje prišlo okrog 35.000 romarjev, in to je prav tisto število ljudi, ki ga ta kraj prenese. Tako bo vsak, ki bo prišel v to najpomembnejše avstrijsko Marijino svetišče, lahko doživel papeža razmeroma od blizu. Ne bo tako, kot je pač pogosto pri takih srečanjih, da stojiš sredi kakega travnika in vidiš oltar le na velikem platnu.

Kljub temu se mnogi sprašujejo, ali od take veleprireditve poleg lepih slik in izbrušenih besed še ostane kaj za krščanski vsakdan?

Marketz: Prav zato smo se v pripravljalni skupini trudili, da bi imel papežev obisk neko vsebinsko sporočilnost. Sedaj se bo morda kdo vprašal, ali ni geslo »Gledati na Kristusa« preveč splošno, jaz pa pravim, da ima prav preroško komponento. Ne razpravljamo o strukturah, o tem, kako bomo organizirali farno življenje, temveč v današnjem hitrem času usmerjamo pogled na Kristusa, na njegov evangelij, in se sprašujemo, kaj nam to pomeni v današnjih razmerah. Sam verjamem, da krščansko življenje v da-

4

NOVA NEDELJA

našnjem času lahko nudi neko usmeritev, neki notranji mir, ki ga še kako potrebujemo. Drugo vsebinsko težišče naših priprav pa je veljalo župnijam, saj veliko tega neopaznega in lepega krščanskega življenja najdemo prav v farah. Zato smo skušali povezati srečanje s papežem v Marijinem Celju z nedavnimi volitvami župnijskih svetov in pisanjem tako imenovanih apostolskih del v posameznih farah. Papež bo v Marijinem Celju zastopnikom župnijskih svetov izročil Sveto pismo z vmesnimi praznimi listi, na katere naj bi v naslednjih letih zabeležili, kako Božja beseda danes deluje med nami.

Ko je v začetku poletja postalo znano, da odhajaš za leto dni v Rim, na tako imenovano sobotno leto, je bil marsikdo presenečen, saj si šele pred letom dni prevzel mestno faro Borovlje. Kaj se skriva za to odločitvijo?

Marketz: Gotovo je, da sem si v preteklem letu nakopal preveč dela. Namesto majhne radiške fare sem prevzel kar tri župnije, med njimi zahtevno in veliko mestno župnijo v Borovljah, poleg tega sem še naprej – čeprav s pomočjo – vodil slovenski Dušnopastirski urad.

K temu pa je prišla še kopica obveznosti na vseavstrijski ravni, predvsem pri pripravah na papežev obisk. Kaj kmalu sem uvidel, da tako ne gre več naprej, in prosil škofa, da on odloči, kje naj bi deloval po letu bivanja v Rimu, ki sem ga načrtoval že dalj časa. In tako je škof odločil, da naj bi po vrnitvi kot glavno nalogo še naprej vodil Dušnopastirski urad, gotovo pa ne bo ostalo le pri tem.

Kako si lahko predstavljamo to leto v Rimu? Kaj boš delal? Kje boš stanoval?

Marketz: Po petnajstih letih v takšni funkciji, ki zahteva, da tako rekoč dnevno iščeš rešitve za probleme in nove pristope v pastorali, opaziš, da začneš krožiti okrog vedno istih problemov in navsezadnje najdeš iste odgovore. Zato mi bo več kot dobro delo, da bom lahko z neko distanco gledal na delo, ki sem ga doslej opravljal in ki ga bom po škofovi odločitvi ponovno opravljal. Tako se že veselim časa za premišljevanje, in to na stičišču svetovnega krščanstva – upam, da v pogovoru z ljudmi z vsega sveta in z najrazličnejšimi izkušnjami. Poleg tega mi je škof dal naročilo, da naj bi v Rimu in po celi Italiji poiskal skupnosti, kjer imajo laiki posebno odgovornost. Skušal bom torej priti v stik s takimi skupnostmi, ki jih v Italiji ni malo, po možnosti z njimi nekaj časa živeti in sodelovati. In to se mi zdi lepa naloga, saj bodo laiki v prihodnosti igrali veliko bolj pomembno vlogo tudi pri nas.

Stanoval bom v avstrijskem duhovniškem kolegiju Santa Maria dell´ Anima, ki je tik ob Piazzi Navoni, nedaleč od pomembnih vatikanskih uradov, s katerimi bom prav tako skušal navezati in poglobiti stike. Seveda pa se bom najprej moral dobro naučiti italjanščine, ki sem jo doslej obvladal le površno.

Letos poleti si praznoval srebrno mašo, dobra priložnost za neke vrste vmesno bilanco. Ali pri duhovnikih sploh smemo pomisliti na nekaj takega, kot je pri običajnih moških »midlife crisis«?

Marketz: Gotovo ima vsak duhovnik tudi čase, ko razmišlja o pravilnosti svojih odločitev in poti, s srebrno mašo pa po navadi to nima nič opraviti. Tako tudi moja odločitev, da grem za eno leto v Rim, ne sovpada s kako takšno krizo. Ob svojem srebrnem mašniškem jubileju sem se na novo zavedel, da še vedno spadam med mlajše slovenske duhovnike na Koroškem, kar seveda pomeni, da se je Cerkev v teh zadnjih desetletjih dramatično postarala. Sam imam lepe spomine na čas, ko sem bil duhovni asistent Katoliške mladine in smo prirejali množične mladinske dneve. Danes pa v svojih farah vidim, kako kot starejši ne dosežeš več življenjskega okolja mladih.

Nekaj pa me je pri praznovanju srebrne maše zares zelo razveselilo: V svoji domači fari, v Št. Lipšu, sem začutil, kako naši ljudje še vedno spoštujejo duhovnika prav zaradi njegove službe. In to mi le daje upanja, da nam bodo pomagali to službo času primerno tudi oblikovati, predvsem pa porazdeliti posamezne naloge na več ramen.

V Rimu ne boš čisto odrezan od sveta, saj boš med drugim našim bralcem na spletni strani ostal zvest in boš svojo kolumno Pepilog pisal z vatikanskih obzorij. Kaj ti pomeni takšen način komuniciranja?

Marketz: Nima vsak priložnosti, da bi svoja razmišljanja lahko delil z ljudmi, ki jih ne pozna. Takšen način javnega pisanja po eni strani zahteva kar nekaj poguma, saj imaš dostikrat občutek, da so tvoje misli nekako vsakdanje ali celo banalne. Potem pa po reakcijah

vidiš, da kakšna tvoja misel le doseže človeka, ki ga sicer ne poznaš, in mu je v potrditev in oporo, to te potem veseli. Seveda za takšno pisanje potrebuješ tudi nekaj časa, ki pa mi ga je zlasti v zadnjem letu dostikrat zmanjkovalo. Zdi pa se mi, da tudi zame velja podobno, kot za vas urednike pri Nedelji, da ne kaže objavljati prav vsakega stavka, ki ti pride na misel. Pisanje za javnost je vendar odgovorna stvar, zato sem prav vesel, da nov koncept Nedelje podpira osredotočanje na izbrane novice in na osvetljevanje ozadja.

S tem sva pri prenovljeni Nedelji. Bil si pobudnik sprememb, ki so vendar precejšnje. V čem vidiš glavni namen teh sprememb?

Marketz: Vemo, da vedno manj beremo, a imamo kljub temu vedno več informacij. Sam sem zelo radoveden človek, a se včasih vendar vprašam, koliko novic, ki sem jih prebral in izvedel, je pravzaprav odveč. Nedelja že po personalnem sestavu ne more pokriti vseh tem, ki so pomembne in bi zaslužile temeljitejšo obdelavo. Zato bomo v novi Nedelji poskušali izmeriti globine vsaj na nekaterih področjih, npr. pri družini in kulturi. Osebno ostajam po vsem tem, kar doživljam okrog družin, dostikrat brez odgovorov na to, kako v današnjem času posrečeno živeti družinsko življenje. Zato sem vesel, da bomo sedaj skupno bolj intenzivno razmišljali o teh vprašanjih in pri tem ne pozabiti na tiste, ki nimajo popolnih družin. Drugo področje je kultura, ki je predvsem za nas Slovence na Koroškem tako rekoč življenjskega pomena. Če ji bomo

sedaj dali še več prostora, naj bi bila to spodbuda za vse, ki s svojim udejstvovanjem na področju kulture in s svojo kreativnostjo delajo ta naš mali koroški svet bolj prijazen in vreden življenja.

Tvoja pobuda je bila tudi, da bi – vsaj pri spletnem nastopu – imeli tudi informacije v nemškem jeziku. S tem bo Nedelja prvič v svoji 80-letni zgodovini posredovala informacije tudi v nemščini. Zakaj ta korak?

Marketz: Pri mašah dostikrat opažam ljudi, ki ne zanjo slovenščine in kljub temu radi zahajajo k slovenskim mašam ali tudi drugače v slovenske kroge. Ne pritožujejo se, da nič ne razumejo, so pa zelo hvaležni za vsako besedo, s katero jih vendar lahko integriraš v našo skupnost. Kajti naša skupnost je več kot jezik, je predvsem verska skupnost, je prijateljstvo. Tem ljudem, ki se aktivno zanimajo za slovensko narodno skupnost, pa tudi odgovornim na škofiji, ki naše delo podpirajo s finančnimi sredstvi, hočemo nuditi vsaj osnovne informacije o tem, s čim se ukvarjamo, o čem premišljujemo, kaj delamo in kaj smo.

Ob koncu ti – v imenu naših sodelavcev in bralcev – želim zanimivo leto v Rimu, polno navdihov in notranjih spoznanj, novih poznanstev in lepih človeških srečanj: Da bi se vrnil poln energije in novih idej, v prid Nedelji, koroški Cerkvi in slovenski narodni skupnosti!

PO G OVA R J A L

SE JE

H A N Z I TO M A Ž I Č

NOVA NEDELJA

5

ŠTIRI

VPRAŠANJA

VODNIK

Walter Achleitner,

K osebi: Mag. Walter Achleitner (42) je od junija 2001 generalni tajnik Avstrijske konference cerkvenih časopisov. Po poklicu teolog je bil deset let urednik kooperacijske redakcije cerkvenih listov iz Zgornje Avstrije, Tirolske in Predarlske, pristojen za svetovno Cerkev. Od decembra 2005 vodi marketinški oddelek Združenja zahodnoavstrijskih cerkvenih časopisov.

kaj menite o Nedelji?

GANSTERER

Avstrijsko konferenco cerkvenih časopisov lahko označimo kot krovno organizacijo cerkvenih časopisov. Kakšno težo ima to združenje?

Achleitner: Če s »težo« misliš na vpliv, ki ga imamo, potem imamo notranjecerkveno samo »mušjo« težo. Po drugi strani pa opažamo, da so v zadnjih letih skoraj vse cerkvene organizacije, katerih smisel je vseavstrijsko sodelovanje, izgubile na pomenu.

Gledano s tega zornega kota je stanje našega združenja zelo dobro: V zadnjih letih smo okrepili sodelovanje med vsemi devetimi škofijskimi cerkvenimi listi, zraven sodi še vaša Nedelja, član našega združenja pa je zdaj tudi južnotirolski cerkveni časopis. V postnem času smo izvedli skupno reklamno akcijo, ki je marsikateremu cerkvenemu časopisu prinesla največji prirast bralcev v zadnjih letih. Najbolj aktualen primer sodelovanja pa lahko vidite ta teden v vseh avstrijskih cerkvenih časopisih, katerih skupna naklada znaša 240.000 izvodov. Teden dni pred papeževim obiskom v Avstriji objavljamo pismo papeža Benedikta XVI., ki ga je ta napisal prav posebej za bralke in bralce cerkvenih časopisov.

Je to že vrh sodelovanja, ali pa si lahko predstavljaš še tesnejše sodelovanje cerkvenih časopisov na avstrijski ravni?

Achleitner: Seveda bi bilo lahko sodelovanje tudi že v konferenci sami

6

NOVA NEDELJA

še boljše. Tako npr. hrvaški cerkveni list Glasnik doslej ni sodeloval z nami. Če pa s svojim vprašanjem meniš neke vrste vseavstrijski cerkveni časopis, potem ti povem, da bi bilo kaj takega možno samo, če bi vsa Avstrija postala ena sama škofija.

No, resno: trend regionalizacije medijev je jasen. Zakaj pa naj bi šli cerkveni listi po obratni poti? Že drži, da so vedno obstajali načrti za neke vrste centralno močno uredništvo, ki bi za vse škofijske cerkvene list produciralo večino strani, lokalno dogajanje pa bi se znašlo nekje na zadnjih straneh. No, in Nedelja bi potem po vsej verjetnosti bila le še prevod nemške vseavstrijske izdaje.

Sam prej pospešujem uredniško raznolikost in posebnost posameznih cerkvenih časopisov, vse pa ob istočasnem tesnejšem sodelovanju na področju uprave in marketinga.

Kako z vseavstrijih obzorij gledate na Nedeljo, ki je že po svoji naravi seveda najmanjši časopis v vašem združenju?

Achleitner: Majhni ste samo po absolutnem številu tedenske naklade. Od možnega kroga bralk in bralcev, ki ga cerkveni časopis lahko doseže, pa ste daleč najbolj razširjeni cerkveni list v Avstriji. Tudi glede vašega spletnega nastopa ste bili med pionirji v tem novem mediju.

Sam si dostikrat ogledam aktualno številko Nedelje in se veselim skrbno

izbranih fotografij, na žalost pa slovenščine ne razumem. Zato si vedno znova želim, da bi ob raznih medijskih poročanjih iz Koroške, ki se na žalost večinoma vrtijo okrog vprašanj konfliktnega sožitja med Slovenci in Nemci, slišal kdaj pa kdaj tudi cerkveni glas iz narodnostne skupnosti same.

Tako bi si res želel, da bi bil ta ali oni prispevek iz Nedelje preveden tudi v nemščino, tako da bi potem prek avstrijske Katoliške tiskovne agencije Kathpress dosegel avstrijsko javnost.

Na tvojo pobudo je Nedelja sedaj tudi član Zveze avstrijskih časopisov (VÖZ). Formalnost ali le kaj več?

Achleitner: Bilo je v letu 2006, ko ste praznovali vašo 80-letnico. Ko sem v predsedstvu Zveze, kjer so zastopani vsi velikani avstrijske medijske scene, poročal o vaši želji, da bi postali član te Zveze, je vladalo vsesplošno začudenje, da obstaja nekaj takega kot avstrijski cerkveni časopis v slovenskem jeziku. Navsezadnje so vsi privolili in od januarja 2007 je Nedelja prvi časopis v Zvezi, ki ne piše v nemščini.

Zveza avstrijskih časopisov je skupni glas avstrijskih dnevnikov in tednikov v avstrijski politiki in družbi.

Zato članstvo Nedelje ni formalnost, temveč znamenje vaše samozavesti.

PO G OVA R J A L

SE JE

PO NOVI NEDEL JI

Kaj je novo?

1.

NOV FORMAT

3.

NOVE PISAVE

5.

NOV PAPIR

7.

NOVA VSEBINSKA TEŽIŠČA

Nedeljo smo po širini povečali le za pol centimetra, po višini pa za dva centimetra.

Tako imamo sedaj več prostora za belino, kar izboljšuje berljivost člankov. Priloge imajo manjši format in se tako dobro razlikujejo od glavnega lista.

Nove pisave, tako za osnovno besedilo kakor za naslove in stranske rubrike, so vse narejene posebej za uporabo v časopisih. Tako za bralca neopazno ustvarjajo prijetno okolje, časopisu pa dajejo sodobnost in nezamenljivost.

Pri izbiri papirja za časopise je treba paziti na več dejavnikov: na težo, na prosojnost, na vpojnost papirja pri tiskanju in še kaj. Papir, za katerega smo se odločili, je bolj bel kot doslejšnji, kar bo prav tako podpiralo berljivost.

Doslej omenjene spremembe služijo predvsem dobremu občutku, ki ga ima bralec, kadar vzame v roke časopis. Odločilna ostaja vsebina, pri kateri smo izostrili naš profil, za vas pa smo dodali še dve novi štirinajstdnevni prilogi.

‚

2.

NOVA GLAVA

4.

NOVE BARVE

6.

NOV TISK

8.

Štirinajsta glava v zgodovini našega časopisa ohranja pri logotipu modro barvo prejšnje variante. V novi varianti, ki jo je grafično izpilila agentura »ilab«, se kot komplementarna barva pojavlja bledo zelena.

Tudi izbira barv pri časopisu ni naključje. Odločili smo se za barvni spekter, ki je običajen v ameriških medijih. Prevladujejo pastelne barve, predvsem različni odtenki zelene in modre barve.

Prenova Nedelje sovpada z novim začetkom pri naši dolgoletni hišni tiskarni.

Mohorjeva tiskarna ima sedaj enega najsodobnejših tiskarskih strojev, kar bo jamstvo za izvrsten tisk in žive barve v novi Nedelji.

NOV SPLETNI NASTOP

Osredotočanje in dodatna ponudba sta tudi rdeča nit našega prenovljenega spletnega nastopa: več fotografij, novi uredniški blogi, možnosti večjega sodelovanja bralcev in prvič novice tudi v nemščini.

‚

H A N Z I TO M A Ž I Č

NOVA NEDELJA

7

VODNIK

ÄŒasopis za nedeljo

������� �����

DanaĹĄnje berilo in evangelij nas vabita, da smo skromni in poniĹžni.

NaĹĄ Ä?as nas seveda uÄ?i tako: Ne zadoono stuje, da kaj znaĹĄ, da si storil to in – predvsem je potrebno, da za to zvedo o temÂŤ tudi drugi. ÂťDelaj dobro in govori pri– pod tem geslom so bogati in lepi soljudi. pravljeni marsikaj storiti za svoje Iz politike in gospodarstva nam slednjiÄ? namigujejo, da je najbolje, Ä?e se Ä?lovek kar sam pohvali. Kako nejevoljni smo tudi sami, kadar pohvalijo koga drugega, nas pa spregledajo. Ĺ˝ejni smo Ä?asti. tiÄ?i Toda ne smemo prezreti, da v tem tudi past. Kako lahko je nekatere soljule maldi prepriÄ?ati o Ä?em, Ä?e jih najprej ce pohvalimo ...

bogat in da napreduje, ki ÄŒlovek, ki mu ni niÄ? do tega, da postane to se pripeti tako redko, da je vihoÄ?e biti enostavno dober in sluĹžiti, uveljavljati se: to se zdi bolj deti Ĺže kar sumljivo. ZasluĹžiti, imeti, PoniĹžnost velja v naĹĄem svezaĹželeno kot biti dober in niÄ?esar imeti. samo poniĹžnemu lahko Bog tu tako malo kakor nedolĹžnost. Toda

drugega kot pos

Ni niÄ? prebiva v est Boga ... Ker je Bog veselje in blaĹženost, in neuteĹĄljiva Ĺželja Ä?loveĹĄkem srcu hrepenenje po veselju brez meja. BoĹžje po sreÄ?i, lakota in Ĺžeja po blaĹženosti se v onstranstvu ujepoveliÄ?anje in Ä?loveĹĄka blaĹženost gostiji veÄ?nosti je mata in postajata enota. Pri svatbeni samo veselje.

Prostor za duĹĄo in misli. Strani, kjer lahko najbolje ujamete misel, ki je botrovala preoblikovanju Nedelje, najdete v sredini naĹĄega Ä?asopisa. Nedeljski evangelij in berila smo premestili na osrednje mesto in za to branje namesto ene odmerili dve strani. Nadalje smo odstranili vse druge elemente, ki so se z leti nabrali na teh straneh, tako da dejansko ostajajo

Rad hodim med izkopaninami iz starega veka. Ko si ogledujem stavbe, se vÄ?asih Ĺživelo tudi spraĹĄujem, koliko rodov je Ĺže je iztukaj. Minilo je nekaj sto let in Ä?as brisal vse, kar so naredili. Kaj Ä?loveku in pod tem vidikom koristijo ugled, denar se kariera? Najpozneje v nekaj stoletjih nas ne bodo veÄ? spominjali. je, Razlogov, da smo skromni in poniĹžni, torej trezno gledano, precej.

pri povabi od gostitelja nesebiÄ?nost niÄ?esar priÄ?akovati lu. Povabi naj goste, od katerih nima vraÄ?ati: beraÄ?e, in ki mu prijaznosti sploh ne morejo Jezus opozarja pohabljence, hrome in slepe. Pri tem ob vstajenju na onstranstvo: ÂťPovrnjeno ti bo namreÄ? praviÄ?nih.ÂŤ

Bratje in sestre, niste se pribliĹžali kakĹĄni otipljivi stvari, plameneÄ?emu ognju, mraku, temi, viharju, ne donenju trobente ne glasu besed. Tisti, ki so ga posluĹĄali, so prosili, naj jim ne bi bilo veÄ? treba posluĹĄati besede. Vi ste se pribliĹžali gori SĂ­onu in mestu Ĺživega Boga, nebeĹĄkemu Jeruzalemu, angelom brez ĹĄtevila in obÄ?estvu prvorojencev, ki so zapisani v nebesih, in Bogu, sodniku vseh, in duhovom praviÄ?nih, ki so dosegli popolnost, in srĂŠdniku nove zaveze Jezusu in krvi kropljenja, ki glasneje govorĂ­ kakor Abelova.

Otrok, opravljaj svoja dela v poniĹžnosti, potem boĹĄ priljubljen pri ljudeh, ki so Bogu po volji. ÄŒim veÄ?ji si, tem bolj bodi poniĹžen, potem boĹĄ naĹĄel milost pri Gospodu. Zakaj silna je Gospodova moÄ?, zato ga poniĹžni poveliÄ?ujejo. Za naduteĹževo rano ni zdravila, v njej se je namreÄ? zakoreninila zel hudobije. Srce pametnega pa bo premiĹĄljalo modre izreke in uho posluĹĄalca je Ĺželja modrega.

redakcija @ nedelja.at

Klaus Einspieler je referent za sveto in liturgijo pri krĹĄki ĹĄkofiji

R. GUTZWILLER

pismo

! ! %

% ! % $

# " %

OSOJE Bernarda Fink je oÄ?arala

" ! % "

Notranje oko ne more oslepeti

Barve 27. slikarskega tedna tedna so se posuĹĄile S predstavitvijo ustvarjenih umetnin pri Adamu se je v soboto, 25. avgusta, konÄ?al 27. slikarski teden v SveÄ?ah. Ustvarjali so umetniki iz Slovenije, Italije in Avstrije, organizatorji pa so pripravili tudi dve posebni delavnici. Prva je bila kreativna delavnica za otroke. To sta vodili Andreja Lepuschitz in SnjeĹžana Rehak-ViĹĄnji . Delavnico za mlade in odrasle je vodil Franz Brandl. Ta jih je uvajal v tehniko slikanja s tuĹĄem. Glasbeni spored tega tedna pa so oblikovali Sorjana Llysak-Suppan (violina), Josef FĂźrpaĂ&#x; (bandoneon) in TonÄ? FeinigHammond-trio.

Umetniki letoĹĄnjega Slikarskega tedna so bili: Ani Tretjak in Ĺ tefan Turk iz Italije, Jure RepenĹĄek iz Slovenije ter Uwe Bressnik, Heiko Bressnik, Richard Klammer, Patrick Pilsl in Jozi Hrobath iz Avstrije.

Slika ob sliki. TakĹĄne so stene hiĹĄe MatevĹža Wakouniga iz Ladin v SveÄ?ah. Gledati jih je treba natanÄ?no. Gospodar, ki vodi skozi hiĹĄo, opozarja na vsak detajl na slikah. Ĺ ele ko mu prvi hip ne pride na misel ime slikarja neke slike, vzame v roke moÄ?no poveÄ?evalno steklo. Najpozneje sedaj se vidi: oÄ?i MatevĹža Wakouniga, ki so tako rade gledale vse lepo, so v preteklih letih skoraj oslepele. ÂťDa se je usoda poigrala prav z mojimi oÄ?mi, to je hudo,ÂŤ pravi MatevĹž Wakounig, za katerega je Slikarski teden v SveÄ?ah Âťdel ĹživljenjaÂŤ. Od prve minute dalje je pomagal Slovenskemu prosvetnemu druĹĄtvu KoÄ?na pri organiziranju in izvedbi Slikarskega tedna. ÂťS Slikarskim tednom sem Ĺživel,ÂŤ

pravi. Mimogrede opozori, da je bil tudi letos Ĺže nestenah stopniĹĄÄ?a pod podstreĹĄjem. dve kupljeni sliki pa ima obeĹĄeni na so polne umetniĹĄkih slik. Svoji prvi kajkrat med umetniki. S tem Zasebna galerija Skoraj vse stene iz prostora Alpe-Japa tudi, da je Slikarski teden le. ÂťTe akvarele sem naslikal ljudmi ostal del njegovega Ĺživljenja. ÂťTo je veÄ? kot slikanje pa velika slika Zlatka sam. Ker niso tako pomem- dran.

To sta Franjo Ĺ˝erjal in Luka njim med umetniki in PopoviÄ?a imam In slike.

Prav tako Rudi Be- Praha. Luka bni, sem jih namestil nad in sreÄ?anje to je Ĺživeto soĹžiÂťVsako sliko, ki jo imam PopiÄ?.

To sliko je narisala z umetniki, in drugi.ÂŤ Tudi letos zelo rad. stopnice, ki vodijo v klet.ÂŤ v svoji hiĹĄi, poznam. Vesel netik Izrael iz Trsta. ... Tu tje med ljudmi, ki jim je soĹĄel MatevĹž Wakounig na Maura in Bernadete sem, Ä?e jih, kolikor je ĹĄe mo- bo srÄ?na zadeva.ÂŤ razstavo. Bo kupil sta Drago TrĹĄar SreÄ?ati umetnike ÂťSreÄ?anje Ĺžitje in na skobarv goÄ?e, vidim vsaj fragmenta- zakljuÄ?no ÂťNe mislim ku- Grabner. Od nje imam dve videti Ne z umetniki je nekaj drugega sliko? slepoto, na to se je riÄ?no. Razveselim se, kadar kako njenih slik je stavendar se dobro po- sliki. Ena kot vsakdanje Ĺživljenje. Pri rajĹĄnjo na katerem je Wakounig moral nasamo stopim mimo njih. ÄŒe- povati, in vem, da bom odĹĄel rejĹĄi akvarel, kjer se v goteh sreÄ?anjih spoznaĹĄ, da si MatevĹž Kljub temu ĹĄe vedno prav skoraj niÄ? ne vidim, gle- znam meja, umetniki teĹžko sluĹžijo vsak- vaditi. domov s kako sliko.ÂŤ To bi naslikana gozd in se zaÄ?edam slike v notranjosti.ÂŤ v galerije in skuĹĄa videdanji kruh in niso povsod hodi potem Ĺže stota slika v rah konÄ?uje MatevĹž Wakounig je ku- bila nekaj odtenkov barv nja skalovje. ... Kristjan Sagaleriji. priznani. SreÄ?anja z ume- ti vsaj poval slike tudi takrat, ko njegovi slikah. dnikar, Lorenz Tschertou, tniki so prisrÄ?na sreÄ?anja.ÂŤ na Uwe Bresmu je vid Ĺže peĹĄal. ÂťSlike ÂťNe trpim, jemljem na – spodaj ÂťSpodaj je Gustav JanuĹĄ, Prav posebej, tako MatevĹž – Tako je MatevĹž sem videl vedno slabĹĄe. Ka- Zgoraj Kumer. Ĺ e bi jih Brandl, zgoraj je Ve- snik, JoĹže Wakounig, velja to za sre- znanje!ÂŤ odgovoril ob slodar kupujem sliko, mi slikar Franz naĹĄteval.ÂŤ Wakounig lahko SlikarĹ orli-Puc, tam zgoraj Ä?anja z umetniki na ali slikarka pove, kaj pred- selka Ko se napoti po stopnicah skem tednu. Tu gre za stik z vesu. je slikar s psevdonimom na tri akvarestavlja. Imam nekaj takih pa Spodaj je Hussa, nad v klet, pokaĹže slikarjev, ki trpijo z mano. Lupo.

Ani Tretjak OsveĹžiti zbledelo

Restavriranje lastne slike iz

Slovenska umetnica Ani Tretjak Trsta je bila na Slikarskem tednu Ĺže drugiÄ?. PrviÄ? je v SveÄ?ah ustvarjala pred ĹĄestnajstimi leti. Na njeni delovni mizi leĹži slika, ki jo je ustvarila leta 1991 in jo poklonila lastnikom gostilne Adam. Ker je slika s Ä?asom zbledela in postala zaradi dima temnejĹĄa, se je odloÄ?ila da jo restavrira. ÂťMed restavriranjem je iz temne slike nastala svetlejĹĄa,ÂŤ je ugotovila Ani Tretjak. Slika predstavlja Judito in Holoferna.

interaktivno.nedelja.at/visarje

interaktivno.nedelja.at/tiskarna

interaktivno.nedelja.at/svece

$ ! " # %

# "

#

VIŠARJE • Romanje urednikov

CELOVEC • Nov tiskarski stroj v Mohorjevi

SVEÄŒE • Mednarodni 27. slikarski teden

v Tudi iz majhnih stvari – Ä?e pridejo prave roke – se lahko razvijeta veliÄ?iavna in ĹĄirina. To je v ponedeljek, 20. – gusta, potrdil koncert ÂťProti nebu v HimmelwärtsÂŤ na KoroĹĄkem poletju stih osojski cerkvi. Geslo je veÄ?eru dal pesnice Rose Auslaender, njene verze je za mezzosopran glasbeno oblikoval

ÄŒLOVEK, TI SI ENKRATEN

ÄŒlovek, ti si enkraten

Zalo, ki je stara ĹĄtiri leta.

Pojdam v Rute po jazzovsko Praizvedbi pesmi ÂťPojdam v RuteÂŤ v predelavi Wolfganga Puschniga lahko prisluhnete v oddaji ÂťZajtrk s profilomÂŤ v nedeljo, 9. septembra, ob 09.05 na programu ORF/ Radio 2 /Agora.

.

JEZERNIK

Drage mlade slikarke, dragi mladi slikarji!

Ko sem vas sredi 27. slikarskega tedna obiskala v stari ĹĄoli v SveÄ?ah, so bili vaĹĄi drobni prstki Ĺže precej zamazani, vaĹĄe majice pa polne sveĹžih pack v vseh mogoÄ?ih barvah. NiÄ? Ä?udnega, naloga tokratne kreativne delavnice ni bila preprosta, izkazati ste se morali s Âťstrukturami in skulpturamiÂŤ.

Oh, kako teĹžki besedi! Je bilo pa Ĺže veliko bolj preprosto vzeti v roke slikarsko platno, prebarvati podlago, nanjo zarisati obrise nabranih listov in jih nato ĹĄe lepo pobarvati.

Zeleno, Ä?e imate radi pomlad, rumeno, Ä?e ste bolj naklonjeni jeseni, modro, Ä?e vam domiĹĄljija plava v oblakih, rdeÄ?e, Ä?e ste zaljubljeni. Nato ste sliki prilepili ĹĄe poseben okvir iz papirja in umetnina je bila konÄ?ana! Po odmoru za igranje in sladkanje ste izdelali ĹĄe pisane ĹžakeljÄ?ke, v nadaljevanju teÄ?aja pa tudi razne kipe. Mentorici likovne in kiparske delavnice Andreja Lepuschitz in SnjeĹžana RehakViĹĄnjić sta mi izklepetali, da ste bili zelo pridni in zelo zelo ustvarjalni. Svoje umetnine ste potem tudi razstavili. ÄŒestitam! Ostanite taki in pogumno postanite ĹĄe boljĹĄi, mali veliki slikarji!

Lea Berchtold

To vam iz srca Ĺželi

Sarah Hohenberger Rafael Ogris-MartiÄ?

10 let, iz BilÄ?ovsa:

ÂťNa svojo sliko sem narisala veliko listov v rumeni in zeleni barvi. Doslej sem bila Ĺže veÄ?krat na Slikarskem tednu in vedno je bilo zelo lepo. Veliko se tudi igramo in jemo dobre kekse.ÂŤ

ÂťKer nimam rada jesenskega listja, sem narisala liste v pomladno zeleni barvi. Izdelala sem tudi kip iz mavca.ÂŤ

Sarah Hohenberger, 7

Gabriel

rada riĹĄem. Svojo sliko v SveÄ?ah sem naredila tako, da sem vzela liste, ki so mi bili vĹĄeÄ?, s svinÄ?nikom zaÄ?rtala njihove obrise in jih nato ĹĄe pobarvala.ÂŤ

Rafael Ogris-MartiÄ?, 8 let,

v Tudi KatoliĹĄka mladina se mladine SreÄ?anje s KJ udeleĹžila Marijinem Celju je skuĹĄalo je skupno v Marijinem z raznimi prireditvami in sreÄ?anja 70 PribliĹžno ponudbami okrepiti naĹĄo Celju. iz cele KoroĹĄke versko skupnost. Skupne mladincev odzvalo povabilu in maĹĄe, kateheze in delavnice se je na romanje oz. so mladincem omogoÄ?ile, se napotilo v Marijino Celje. da so se sreÄ?ali s ĹĄkofi, sreÄ?anje slavnostni otvoritvi predavatelji in drugimi Na krĹĄki ĹĄkof dr. mladinci ter razpravljali je naĹĄ Schwarz pozdravil o verskih, druĹžbenih in Alois in vse Slovence drugih pereÄ?ih vpraĹĄanjih KoroĹĄce v matiÄ?ni drĹžavi v mladine. slovenskem jeziku.

Mladinci, ki so se udeleĹžili sreÄ?anja, pripovedujejo, kako so ga doĹživljali:

Katarina Ogris, 8 let, iz

iz BilÄ?ovsa: ÂťZelo rad prihajam na

Slikarski teden. Vse znam zelo lepo narisati. Moja slika bo ĹĄla tudi na razstavo, po razstavi pa jo bom obesil v svojo sobo.ÂŤ

me Ĺže dolgo zanima, rada bi postala slikarka.

Na Slikarskem tednu sem izdelala sliko z listi in pisan ĹžakeljÄ?ek, na dno katerega sem potem poloĹžila ĹĄe sveÄ?o.ÂŤ

ÂťV SveÄ?e sem pravzaprav priĹĄla na neke vrste slikarske poÄ?itnice.

Tukaj sem se nauÄ?ila risanja in oblikovanja. Izdelala sem sliko, ki je podobna tistim starinskim, ki visijo po galerijah. ÂŤ

&

S

Odslej iz Rima – 90-krat

nepomembni koĹĄÄ?ki zemlje. Deloma gre za povrĹĄine, ki ne presegajo velikosti nogometnega igriĹĄÄ?a.

pred Tako sta se Kanada in Danska otok v nedavnim prepirali za majhen in ki ni Severnem morju, na katerem ni niÄ?

2005 sta veÄ?ji od nogometnega igriĹĄÄ?a. Leta pred izbruhom kateri spor reĹĄili, in sicer ĹĄele tik VpraĹĄanji, kateri drĹžavi pripada ta otok bi bil katerega vojaĹĄkega spopada. Tudi teritorij in kdo ima pravico do lahko odloÄ?ilnega pomena v tekmovanju teritorija, sta se mi zdeli, ko sem obiskovala za Arktiko, saj bi ta otok lahko postal toÄ?ka, se mi doloÄ?eni ĹĄe gimnazijo, bolj zgodovinski. Zdelo s katere se doloÄ?a pas, ki pripada je, da so meje doloÄ?ene in nespremenljive. drĹžavi, s tem pa tudi vse surovine, ki so pod da Sicer sem vedno znova v medijih sliĹĄala, zemlje, zemljo. se razne drĹžave bojujejo za koĹĄÄ?ke teorije, s toda to je bilo zame dokaj nerazumljivo. so DrĹžave bodo razvile razne so prav Meje med Avstrijo in sosednimi drĹžavami katerimi bodo skuĹĄale dokazati, da bile do propada komunizma nespremenljive. one tisti Âťpravi lastnikÂŤ vsaj delÄ?ka Arktike. kako in Dokaj ozko gledanje, bi rekla danes.

Znanstveniki pa si bodo belili glave, utemeljili te teorije. vrsto let kje najti dokaze, da bi Indija in Pakistan se na primer Ĺže tekmovanju za obe Upam in Ĺželim si, da v prizoriĹĄÄ?e bojujeta za ledenik Sichuan. Ledenik na severni pol Arktika ne bi postala sili dobesedno straĹžita. Enkrat ÂťsediÂŤ to naslednje hladne vojne.

Tudi ledeniku ena sila, drugiÄ? pa druga.

# $ + ! ! $ $ % $!" !"$ ! + ! ! $ ' ( $ (+ * $ ( ! % $ !" .

!" " $ + %

NOVA NEDELJA

sem za ÂťPepilogÂŤ napisal svoje misli, s svojega zornega kota in iz svojega Ĺživljenjskega okoliĹĄa sem komentiral dogodke v Cerkvi in narodni skupnost, vÄ?asih tudi presegajoÄ? ta naĹĄ mali svet. V zadnjem letu sem to poÄ?el Ä?edalje bolj poredko, ker mi je primanjkovalo Ä?asa na samo za pisanje, temveÄ? tudi za globlja premiĹĄljevanja. Ko sem to spoznal, se je v meni oglasil alarm, saj se brez premisleka tudi nesmiselne ali nespametne stvari po navadi ponavljajo in Ä?lovek se poÄ?asi zaÄ?enja vrteti v vedno istem krogu. To pa je v danaĹĄnjem Ä?asu, ko se svet zelo hitro spreminja, lahko usodno, saj resniÄ?no Ĺživljenje v tem primeru teÄ?e mimo ĹĄe tako lepih naÄ?rtov in akcij. To je bil zame pomemben razlog, da za eno leto prekinem sluĹžbo, v kateri so se nabrale premnoge naloge, in z doloÄ?ene razdalje premislim storjeno.

Hkrati pa si seveda prav v Rimu, ki je vendar srediĹĄÄ?e naĹĄe verske skupnosti, obetam sveĹžih idej, zanimivih izkuĹĄenj z drugih koncev sveta ter tudi lastnih izkuĹĄenj v rimskih Ĺžupnijskih in drugih skupnostih.

www.nedelja.at/pepilog

tomazic @ nedelja.at

Poletni Ä?as je za ljudi okolice Pliberka poseben Ä?as. Kot mlad fant je TevĹž boNachbar v tem Ä?asu nabiral gobe in rovnice in jih prodajal, denar pa skrbno hranil za PliberĹĄki jormak. Ko je konÄ?no na priĹĄel veliki dan, se je TevĹž napotil enprvi ÂťringelĹĄpilÂŤ na travniku. Samo krat se je peljal, nato pa je moral zarazadi slabosti predÄ?asno zapustiti kraj baviĹĄÄ?a.

V dneh letoĹĄnjega PliberĹĄkega jormapri ka se bo TevĹžu Nachbarju iz ÄŒirkovÄ?

Pliberku Ĺže ĹĄestdesetiÄ? ponovil rojstni ga bo dan. TriintridesetiÄ? zapovrstjo pa vropraznoval pri delu v Svaveji uti. V Ä?ih 70-ih letih so se slovenski druĹĄtveniki ÂťEdinostiÂŤ v Pliberku opogumili TevĹž in prviÄ? postavili slovenski ĹĄotor.

Nachbar, tedaj nogometaĹĄ v pliberĹĄkem Slonogometnem druĹĄtvu, se kot mnogi venci takrat v nobenem ĹĄotoru na travniveliki ku ni poÄ?util doma. PridruĹžil se je kaskupini prostovoljnih sodelavcev, terih gonilna sila za postavitev Svaveje ute sta bila dva cilja: da bi imeli Slovenci svoj ĹĄotor, kjer bi se lahko druĹžili brez zatiranja in posmehovanja, in da bi dobiÄ?ek namenili za slovenska kulturna druĹĄtva. Kar se je zaÄ?elo s

Zdaj imate besedo Vi!

preprostimi koraki, ko je TevĹž Nachbar in pri kmetih dobival krompir in solato so sami izdelovali klobase, se je razraslo poleg v kvalitetno gostinsko ponudbo, ki jedi obiskovalcem nudi tudi kakovosten kulturni spored s skupinami s slovenske glasbene scene.

Veseli domenek ÂťDobimo se v Svaveji utiÂŤ je za Ziljane, RoĹžane, PodjunÄ?ane in TevĹža Nachbarja dokaz, da je Svaveja uta kraj zabave, sreÄ?anja in slovenske besede. Ko se po veÄ?tedenskih priprase obiskovalci, vah Svaveja uta napolni z za TevĹža Nachbarja zaÄ?ne praznovanje.

Ponos in veselje, da ljudje radi prihajajo nain se dobro poÄ?utijo, je zanj najveÄ?ja obigrada, in tako z veseljem stopi med ter skovalce, jih pozdravi, jim postreĹže je priskoÄ?i na pomoÄ? povsod tam, kjer to potrebno. V skupini stotih sodelavna cev Svaveje ute, ki bo letos najveÄ?ja Nachbar TevĹž je PliberĹĄkem jormaku, Pliodgovoren za kuhinjo. Zgodi se, da berĹĄki jormak zahteva 48 ur neprekinjesaj nega dela, Ä?esar hÄ?i Mateja ni vesela, oÄ?eta v tem Ä?asu videva le poredko. Ko pa se skupaj prepustita za je ÂťringelĹĄpiluÂŤ, na zabavi oba veselje popolno.

Kaj si Slovenci upajo – ÂťPrvi ĹĄotor smo postavili leta 1975 in se s traktorjem odpeljali ponj v Globasnico,ÂŤ se TevĹž Nachbar spominja zaÄ?etkov, ki so bili zelo preprosti. ZaÄ?udenje in nezaĹželenost –Kaj si pa Slovenci upajoÂŤ – sta se z leti spremenila v dobrohotno sprejetost, tako med domaÄ?ini kot tudi med obiskovalci slovenskega ĹĄotora.

Nekoliko drugaÄ?en pogled. DruĹĄtveno Ĺživljenje na juĹžnem KoroĹĄkem pa tudi dogajanje v dvojeziÄ?nih farah je bogato in razgibano. VÄ?asih se ob koncu tedna prireditve kar vrstijo.

Nedelja Ĺže po prostoru, ki nam je na voljo, ne more poroÄ?ati o vsem. Jasno pa je, da sta ravno domaÄ?nost in moÄ?na zakoreninjenost med naĹĄimi ljudmi eden naĹĄih temeljev. Zato

Dober dan, KoroĹĄka v nedeljo, 2. 9., ob 13.30 ORF 2 PONOVITVE: ponedeljek, 3. 9., ob 5.05 ORF 2 in ob 15.10 TV SLO 1 GledaliĹĄka in lutkovna delavnica v Ankaranu. 17 skupin se je z mentorji in reĹžiserji pripravljalo na novo gledaliĹĄko sezono.

Pop–rock–hip–hop in narodno zabavno.

Vse to je ĹĄtevilnim obiskovalcem v ĹĄotoru nudilo LibuĹĄko Ĺžegnanje.

Kar dva nogometna derbija sta na sporedu ob koncu tedna. Slovenski atletski klub gostuje v Pliberku, Selani pa igrajo v Borovljah proti moĹĄtvu ATUS.

Leopold Kassl v ÂťZajtrku s profilomÂŤ Prvi ÂťZajtrk s profilomÂŤ po poletnih poÄ?itnicah bo na sporedu v nedeljo, 2. septembra. Gost v oddaji bo bilÄ?ovski Ĺžupnik Leopold Kassl, ki bo 1. septembra praznoval svoj 75. rojstni dan. Z Leopoldom Kasslom se bo pogovarjal Horst Ogris.

AfriĹĄki ritmi zatresli pliberĹĄki travnik

S O B O TA , 1 . S E P T E M B R A

Avtobus je polno zaseden, VolÄ?ji grad na Krasu Trgatev in stiskanje vina. lahko pa se pripeljete z osebnimi avtomobili. ob 14. uri trgatev, nato ob 16. uri stiskanje vina

P E T E K , 7. S E P T E M B R A

" $ " " " " " " ! % ! ! " " " ! " " !

" ! " % " " " # & " " ! !

& " " " ! ! # " Pri oblikovanju mladinskega festivala Festiva so sodelovale tri osebe. Vladimir Nachbar kot organizator, predsednik druĹĄtva IniciativAngola Hanzej M. Rosenzopf in Karl Vouk, ki je izdelal logo.

Vladimir Nachbar o zamisli in namenu festivala: ÂťLetos Slovensko prosvetno druĹĄtvo Edinost sodeluje z druĹĄtvom IniciativAngola. S tem festivalom Ĺželimo nagovoriti tako mlade kot tudi odrasle naĹĄe regije za solidarnost z ljudmi, ki potrebujejo naĹĄo pomoÄ?.

IzkupiÄ?ek festivala bo namenjen za projekt Calulo. Zelo sem vesel, da nam je za izdelavo logotipa za festival Festiva uspelo pridobiti domaÄ?ega umetnika Karla Vouka.ÂŤ

Dunaj Otvoritev razstave. Razstavljata Huiqin ob 18. uri v Slovenskem kulturnem centru Korotan

Duh poĹživlja krĹĄÄ?anske

Perspektive duhovnosti LetoĹĄnji referent Ĺ entjurskih pogovorov v IzobraĹževalnem domu v Ĺ t. Juriju ob Dolgem jezeru bo ĹĄkof dr. Manfred Scheuer. Moderiral jih bo dr. Karl-Heinz Kronawetter.

Pogovori bodo potekali od 20. do 22. septembra.

veÄ?ina ljudi ter narodov pa strada. Prvi svet dominira nad tretjim in ga izĹžema. Tej krivici se je mogoÄ?e izogniti na veÄ? naÄ?inov: z uporom, vojno, s teroristiÄ?nimi dejanji, z begom prek morja – ali pa z deljenjem. Deli pa lahko le tisti, ki kaj ima.ÂŤ

Hanzej M. Rosenzopf o projektu Calulo: ÂťMaja 2007 je koroĹĄka zdravnica dr. Lara MĂźllneritsch-Haslmaier s svojo skupino v spremstvu JoĹžeta AndolĹĄka obiskala mesto Calulo v Angoli. Skupaj z don Boskovimi sestrami so se dogovorili, da bomo v naslednjih dveh letih dogradili zdravstveni dom in ĹĄolsko poslopje. PrviÄ? bo na PliberĹĄkem jormaku nastopila afriĹĄka skupina ÂťInsingiziÂŤ Zimbabveja. Poleg tega so Karl Vouk o logotipu, ki krasi iz pripravljeni nastopiti tudi lepak festivala: ÂťLogotip pri- bili Remote Control iz Ĺ t. Jakoprve Iz kazuje dve skodelici.

J.O.E.L. iz Grebinja ter se pretaka voda v drugo, kot ba, SunBite in Anavrin simbol praviÄ?nega deljenja. skupini iz Slovenije. Na PliberĹĄkem nesorazmerju: NaĹĄ svet Ĺživi v zabava z dobrodelPeĹĄÄ?ica posameznikov ima jormaku: veÄ?ino bogastva in surovin, nostjo.ÂŤ

Wang in TomaĹž Lunder.

S O B O TA , 8 . S E P T E M B R A Ĺ entjurski pogovori 2007

v Tranju. Praznik Ĺ˝elezna Kapla Romarski dan pri Devici Mariji Marijinega rojstva. Romarji prisrÄ?no vabljeni.

Svete maĹĄe ob 7.30, 8.30 in 9.30 Bernarda Fink-Inzko (mezzoBilÄ?ovs Koncert duhovne glasbe. Nastopajo (orgle). Igrali bodo dela sopran), Christian FilipiÄ? (flavta) in Ĺ pela FilipiÄ?

Premrl ... umetnikov, kot so Poschio, Dvoråk, Bach, Händl, ob 20. uri v farni cerkvi

S O B O TA , 1 5 . S E P T E M B R A

iz Prlekije. Pred HodiĹĄe Koncert s skupino ÂťKolektiv AproposÂŤ in vinom iz koncertom ob 18. uri ÂťFeĹĄtaÂŤ z balkanskimi specialitetami GoriĹĄkih Brd ob 20. uri pri RjavĹĄkem jezeru (Strandbadhalle)

NEDELJA, 16. SEPTEMBRA

ÄŒe se najdejo pravi trije, je marsikaj mogoÄ?e. Prikupen logo, pravi prostor in zanimiva pobuda. Osebam na fotografiji je to uspelo: umetniku Karlu Vouku, Vladimirju Nachbarju iz Svaveje ute in Hanzeju Rosenzopfu od InicitivAngole.

Mladinski festival Festiva je njihovo delo.

Svaveja uta V petek, 31. avgusta: ob 19. uri mladinski festival FESTIVA V soboto, 1. septembra: ob 10. uri 15. mednarodno sreÄ?anje upokojencev ob 13. uri mednarodno sreÄ?anje godb na pihala od 13. do 17. ure druĹžinski popoldan s posebnimi akcijami za otroke ob 19. uri ples in prosta zabava ob glasbi Alpskega kvinteta od 10. do 17. ure: Nova Nedelja se predstavi

Ĺ mihel nad Pliberkom VaĹĄki praznik na Davidovem travniku upokojencev Ĺ t. Jakob s Ĺ t. Jakob v RoĹžu SreÄ?anje upokojencev DruĹĄtva kulturno prireditvijo. ob 14. uri v farni dvorani

Nova Nedelja na PliberĹĄkem jormaku Kaj imata PliberĹĄki

jormak in Nedelja skupnega, se boste vpraĹĄali. V preteklih letih sicer nista imela dosti skupnega, letos pa sta le naĹĄla nekaj stiÄ?nih toÄ?k: Prenovljena Nedelja bo izĹĄla isti konec tedna, kot bo PliberĹĄki jormak. Zato se bo Nedelja predstavila v soboto, 31. avgusta, v Svaveji uti s svojo stojnico od 10. ure dalje. Vodja marketinga Simon TrieĂ&#x;nig in uredniki Ĺželijo priti v stik z bralci in jim predstaviti prenovljeno Nedeljo z novimi prilogami, pridobiti pa Ĺželijo tudi nove naroÄ?nike.

ÄŒETRTEK, 20. SEPTEMBRA Podgorje Mala gospojnica V soboto, 8. septembra, bodo v Podgorjah svete maĹĄe ob 7., 8., 9., 10. in 11. uri. Ob 11.30 bodo pete litanije Matere BoĹžje z evharistiÄ?nim blagoslovom. Pri Kapelici bo sv. maĹĄa ob 10. uri.

Ursula GräflingRoĹžek TeÄ?aj slovenĹĄÄ?ine za nadaljevalce. Vodi vida.obid@gmx.at Umschaden. Prijave: 0676/83555-748, e-mail: ob 19. uri v ljudski ĹĄoli

PETEK, 21. SEPTEMBRA

Sele ÂťZadnji poljub poletjaÂŤ. Nastopata Neisha ob 20. uri v farni dvorani

in Bonus

BilÄ?ovs (ob 15. uri v druĹĄtveni sobi nad staro

V tor., 11. septembra: Vpisovanje v Glasbeno ĹĄoloBorovlje domu), Pliberk (ob 16.30 pri Bundru); Sele ( ob 17.30 v farnem

smo tudi ta del naĹĄega naroÄ?ila podkrepili tako, da bomo poleg obiÄ?ajnih poroÄ?il poskuĹĄali tu in tam izbrskati kaj posebnega. Kakega Ä?loveka, ki morda ni tako v ospredju, kako dragocenost, ki jo morda na prvi pogled ne opazimo. Skratka: nekoliko drugaÄ?en pogled na naĹĄo stvarnost. Okrepljen napovednik pa naj bi zaokroĹžil poroÄ?anje iz naĹĄih krajev.

Prenos dvojeziÄ?ne maĹĄe iz BilÄ?ovsa

V nedeljo, 2. septembra, bo ORF prenaĹĄala dvojeziÄ?no maĹĄo iz BilÄ?ovsa. Daroval jo bo Leopold Kassl. Prenos maĹĄe na ORF bo ob 10. uri na Ă– Regional in ORF/Radio 2/Agora. Glasbeno bodo maĹĄo oblikovali meĹĄani cerkveni zbor pod vodstvom Marjana Gasserja, mladinski cerkveni zbor pod vodstvom Petre Schellander, orglala pa bosta Marjan Gasser in JoĹĄko BoĹĄtjanÄ?iÄ?.

Krepiti-podpirati-spremljati.

Seminar za starĹĄe, ki Ĺželijo v odnosu s svojimi otroki posredovati in pridobiti samozavest. Seminar vodita Rosalia Krautzer in Ingrid Pak. Prijave: 0676/8772-3401.

Termini: 25. 9., 2., 16. in 23. 10. Vedno od 18. do 21. ure v obÄ?inski dvorani v Borovljah.

Dobrodelni koncert za orgle. Pod vodstvom Mirka Cudermana poje Slovenski komorni zbor iz Ljubljane. Na

sporedu so pesmi domaÄ?ih skladateljev (Anton Nagele, Pavle Kernjak, France Cigan in Radovan Gobec). DobiÄ?ek tega koncerta bo namenjen nakupu novih orgel za farno cerkev v Ĺ t. Jakobu. v ned., 9. 9., ob 19. uri v farni cerkvi Koliko svobode potrebuje moj otrok? Otroci potrebujejo meje!

Predava Rosalia Krautzer. Nato sledi pogovor. v tor., 18. 9., ob 19.30 v mestni hiĹĄi v Borovljah

PETEK, 14. SEPTEMBRA

V nedeljo, 2. septembra: ob 11. uri koncert godbe na pihala iz Šmihela ob 12. uri Od pesmi do pesmi – slovenska oddaja od srca do srca ob 14. uri praznik Novic ob 18. uri ples in prosta zabava z ansamblom Lojzeta Slaka

(ob 16.30 v Posojilnico); SveÄ?e (ob 16. uri pri GorĹĄetu); domu); Globasnica (ob 15.30 v muzeju); Ĺ t. PrimoĹž v Mohorjevi (ob 13.30 v Posojilnici); Ĺ mihel (ob 14.30 v farnem domu). V sre., 12. septembra: Celovec (ob 9.30 Kulturnem domu); Dobrla vas (ob 17.30 Kulturnem ĹĄoli), Ĺ t. Jakob v Ä?et., 13. septembra: Straja vas (ob 15. uri v ljudski ljudski ĹĄoli in ob 13.30 v Mladinskem domu). V Ledince (ob 17. uri v Ledincah).

RoĹžu (ob 16. uri v druĹĄtveni sobi nad Posojilnico);

Sodelovanje med Avstrijo in Slovenij v luÄ?i novih okoliĹĄÄ?in. Kratko predavanje z dr. diskusijo. Predavata mag. Barbara Prammer in France Cukjati. v pet., 21. 9., ob 15. uri

Spremljanje soÄ?loveka v teĹžkih Ĺživljenjskih poloĹžajih. Informacijski veÄ?er k teÄ?aju. Predava Elisabeth Krista. v pon., 3. 9., od 19.00 do 21.30

Duhovne vaje za duhovnike in diakone. ÂťPogledal me je in vzljubilÂŤ. Spremlja ĹĄkof dr.

21.

Marijan TurnĹĄek. od pon., 17. 9., od 18. ure do pet., Klesanje iz kamna. Vodi mag. Helmut 23.

Machhammer. od pet., 21. 9., od 9. ure do ned., 9., do 13. ure

Walter Horn bo vodil potovanje v Benetke

Lepota Benetk. Predavanje z diapozitivi.

Predava dr. Walter Horn. v sre., 26. 9., ob 19.30

in Potovanje v Benetke. Spremljata dr. Walter Gotthilde Horn. v sob., 6. oktobra 2007

MISIJONI izhaja 2. nedeljo v mesecu NaĹĄa doslej edina ÂťpravaÂŤ priloga z dolgo tradicijo. V sodelovanju z Misijonskim srediĹĄÄ?em Slovenije, koroĹĄki del pripravlja misijonska pisarna DPU. UREDNIK: JoĹže Kopeinig

ta, da bo v tem kotiÄ?ku Nedelje ĹĄe kako Ĺživahno. To velja tudi za sosedno mladinsko stran, ki jo bo tako kot prej pripravljala in urejala KatoliĹĄka mladina. Novost je tesna povezava prav te strani s spletnim nastopom Nedelje, kjer bo imela mladina odslej svoj prostor. Namen je, da bi k aktivnemu sodelovanju privabili Ä?im veÄ? mladincev.

K

er Ĺže v posebni prilogi, ki jo najdete v sredini naĹĄega Ä?asopisa, razlagam motive za prenovo Nedelje in predstavljam podrobnosti nove podobe, na tem mestu le ĹĄe proĹĄnja za vas, drage bralke in bralci Nedelje. Zelo smo radovedni, kaj menite o novi Nedelji. Oglasite se nam po telefonu, napiĹĄite nam e-mail ali poĹĄljite faks, veseli pa bomo tudi kake kartice ali pisma po poĹĄti. Vsekakor nam bo vaĹĄa ocena zelo dragocena, saj so vse spremembe namenjene temu, da bi ĹĄe raje segali po naĹĄem Ä?asopisu.

Nedeljo smo nekoliko prevetrili, Ä?lanki so sedaj nameĹĄÄ?eni nekoliko bolj velikoduĹĄno. Kljub temu berila ne bo manj, ker bomo poleg Ĺže obiÄ?ajne priloge Misijonska obzorja Nedelji prilagali ĹĄe dve dodatni prilogi. Z novo Nedeljo smo doloÄ?ili tudi nove cene. Letno naroÄ?nino za Nedeljo bomo poviĹĄali za 3 evre, tako da bo le-ta znaĹĄala 32 evrov, za ĹĄtudente pa 16 evrov, torej bomo stali toliko kot nemĹĄki cerkveni list Der Sonntag. Cene veljajo od zaÄ?etka naslednjega leta, kajti vsak, ki bo naroÄ?il prenovljeno Nedeljo letos, jo bo do konca tega leta prejemal brezplaÄ?no.

Tako, sedaj pa veliko veselja pri prebiranju nove Nedelje.

Kako se znajti kot starĹĄi?

Osebe & mnenja Aktivno sodelovanje bralcev. Mnenjske rubrike imajo pri Nedelji sedaj Ĺže dolgo tradicijo. Zato smo tukaj pustili vse po starem: ostaja izkuĹĄen tim komentatorjev Nedelje, tedenska rubrika iz uredniĹĄtva, seveda ostaja tudi legendarni Jezikovni kotiÄ?ek Franceta Vrbinca. Kar je novo, je povzetek najnovejĹĄih blogov s spletne strani Nedelje. Dve novi rubriki

Ĺ˝elite komu voĹĄÄ?iti?

Drage bralke in dragi bralci! Rubrika ÂťÄŒestitamoÂŤ naĹĄi spleĹĄteje med najbolj priljubljene rubrike na VaĹĄetni strani. Tudi Vi imate moĹžnost, da voĹĄÄ?ite mu jubilantu in dodate tudi sliko.

www.nedelja.at/interaktivno

Ĺ KOCJAN Polokrogli jubilej duĹĄnega pastirja Mirka Isopa 65. list Ĺživljenske knjige je v soboto, 18. avgusta, prelistal priljubljeni Ĺžupnik ĹĄkocjanske fare Mirko Isop. Kot izvrsten pridigar in poznavalec skrbi danaĹĄnjega Ä?loveka s svojimi pridigami navduĹĄuje farane in jim tako oznanja Kristusov evangelij. 1. septembra ĹĄkocjansko je minilo Ĺže 30 let, odkar je prevzel za dobro faro, ki jo vzorno vodi, skrbi pa tudi deĹželnih medsebojno razumevanje faranov obeh faranov jezikov. V imenu farnega sveta in vseh leta! velja: Z BoĹžjo pomoÄ?jo ĹĄe na mnoga

19 let, ĹĄtudentka slovenĹĄÄ?ine in angleĹĄÄ?ine na pedagoĹĄki smeri v Gradcu:

CELOVEC Novi duhovni

asistent KatoliĹĄke otroĹĄke mladine

Z

JoĹže Markowitz, Ĺžupnik v Kapli ob Dravi in v Brodeh, je od 1. septembra novi duhovni asistent KatoliĹĄke otroĹĄke mladine. V tej funkciji je nasledil Slavka Thalerja, Ĺžupnika v Galiciji, na RadiĹĄah in v MohliÄ?ah.

ame je nedelja dan, ki ga preĹživljam z druĹžino.

Med tednom stanujem v Gradcu, ob vikendih pa se rada peljem k starĹĄem v Celovec. Drugi dnevi v tednu pri meni potekajo zelo mrzliÄ?no, nedelja pa je dan za poÄ?itek. Na ta dan je v ospredju druĹžina. Zjutraj gremo vsi skupaj k sveti maĹĄi.

Za skupni zajtrk najveÄ?krat nimamo Ä?asa, ker jaz zelo rada dolgo spim, ĹĄe posebno takrat, kadar sem ob sobotah dolgo na kakĹĄnem praznovanju ali pa se sreÄ?am s prijatelji. Po maĹĄi skupno skuhamo kosilo.

Nato radi obiĹĄÄ?emo sorodnike ali gremo na naĹĄ vrtiÄ?ek.

Tam pijemo kavo, ob lepem vremenu se sonÄ?imo.

VÄ?asih preĹživljam nedelje tudi v Gradcu. Tam dolgo spim, nato skupno s prijatelji skuham kosilo in grem na sprehod.

Zelo kritiÄ?no gledam na to, da so trgovine odprte tudi ob nedeljah. Vsak Ä?lovek potrebuje poÄ?itek in nedelja naj bi bila dan zanj. Jaz ob nedeljah ne bi hodila delat.

Tudi delo, ki ga je treba narediti za univerzo, opravim Ĺže prej, tako da je nedelja res moj prosti dan.

pa vam bosta tedensko predstavljali zanimive osebe iz naĹĄih krajev. Na tretji strani imamo sedaj nekaj takega kot osebo tedna, na zadnji strani pa nedeljsko branje zaokroĹžuje nova rubrika Moja nedelja. Seveda si obetamo tudi vaĹĄe sodelovanje: napiĹĄite nam svoje mnenje, predlagajte osebe, o katerih naj bi pisali, ali pa nam povejte, kakĹĄna je vaĹĄa nedelja. france vrbinc jezikovni kotiÄ?ek

Kako ravnamo z ÂťotrokiÂŤ Ĺ˝e od nekdaj je bilo tako: Ko se na travnikih pokaĹžejo cvetovi jesenskega za podleska, ni veÄ? daleÄ? Ä?as, ko se bo neĹĄolarje spet priÄ?ela pot v ĹĄolo. Teh po kaj poÄ?itniĹĄkih dni, ki so ĹĄe preostali poletnem premoru, bo kaj naglo minilo.

Novo ĹĄolsko leto bo prineslo otrokom, starĹĄem in vzgojiteljem nove izzive.

s petimi, v letih 1990 do 1996 rojenimi da bi otroci.ÂŤ – ÂťKot otrok nisem Ä?util, bile med nami otroci kakĹĄne napetosti.ÂŤ

Najprej si moramo zapomniti, da sklanjamo ime otrok v mnoĹžini takole: otrĂ´ci, otrĂłk, otrĂ´kom, otrĂ´ke, pa pri otrĂłcih, z otrĂłki. – Prav tako moramo vedeti, da se veĹžejo predlogi o, ob, pri in v z mestnikom, tj. petim ZaÄ?nimo kar z otroki. DanaĹĄnji sklonom (o otrocih govorimo, ob otrocih kotiÄ?ek so izzvali prav otroci, kajti se uÄ?imo, pri otrocih vidimo, v otrocih in nekateri starĹĄi in vzgojitelji pa tudi gledamo), predlogi med, nad, pred razni avtorji ne vedo, kako ime otrok pa z orodnikom, tj. ĹĄestim sklonom z ni v mnoĹžini sklanjamo. Da ta trditev otroki se ÂťStarĹĄi (med otroki uĹživamo, nad z izmiĹĄljena, dokazujejo npr. citati: pritoĹžujemo, pred otroki molÄ?imo, pa govorijo svoj materni jezik, z otroci veselimo). se otroki govorijo v jeziku veÄ?ine.ÂŤ – ÂťDruĹžina

krĹĄke ĹĄkofije. Slovenski duĹĄnopastirski

– Lastnik in izdajatelj: Ordinariat Jerneja Impresum: Nedelja- UredniĹĄtvo: Hanzi TomaĹžiÄ?, glavni urednik (tomazic@nedelja.at),

Erscheinungsort/Verlagspostamt:

UREDNIKA: Vincenc Gotthardt in Jerneja Jezernik

Po Heminih sledeh na Ĺ tajerskem. Spremlja dr. JoĹže Till. v sob., 15. septembra 2007

Koncertni veÄ?er. Nastopa Michael Grube – violina, solorecital. v ned., 23. 9., ob 19. uri

Mlada Nedelja Ĺ˝ivahen in pisan del Ä?asopisa. OtroĹĄka in mladinska stran sta se znaĹĄli skupaj in sedaj sestavljata Âťmlado NedeljoÂŤ. OtroĹĄka stran ima novo urednico – Jernejo Jezernik, ki si je v svojem prejĹĄnjem poklicu kot uÄ?iteljica nabrala veliko izkuĹĄenj, kako delati z otroki, jih spodbujati h kreativnosti in jim odpirati nova obzorja. Nova maskota strani MiĹĄka Nedeljka obe-

KULTURA izhaja 1. nedeljo v mesecu DosedajĹĄnja kulturna priloga sedaj razĹĄirjena in prenovljena. Slovenska kultura pod drobnogledom in v novih perspektivah.

IZOBRAŽEVALNA POTOVANJA

Priprava na zakon. Spremljata Francka Kropiunik in JoĹže Kopeinig. v ned., 23. 9., od 9. do 18. ure

9., do 9. ure

V ponedeljek, 3. septembra: ob 12. uri ples in zabava ob glasbi ansambla Ta pravih 6

Seveda pa ne Ĺželim popolnoma prekiniti stikov z domovino, zato sem obljubil, da bom na tem mestu pisal neke vrste Âťrimski dnevnikÂŤ z doĹživetji in premiĹĄljevanji iz veÄ?nega mesta, ki bi utegnila zanimati zveste bralce te kolumne. V tujini bom seveda ĹĄe posebej vesel vsakega odmeva ali kake zanimive novice s KoroĹĄkega.

Walter Achleitner, generalni tajnik avstrijske Konference cerkvenega tiska

Damijan Oitzl: ÂťDuhovna vsebina se mi je zdela izvrstna.

V delavnicah sem se lahko poglobil v vero. Najbolj zanimiva je bila zame tista delavnica, pri kateri smo razpravljali o odloÄ?itvi za Ĺživljenje (Lebensentscheidung, op.). Spoznal sem druge mladince v enaki situaciji in dobil duhovne impulze, kako se odloÄ?iti za pravo pot v Ĺživljenju.

Najprej nisem bil navduĹĄen nad romanjem v Marijino Celje, toda referent KM me je tako dolgo prepriÄ?eval, da sem potem le ĹĄel – in ni mi Ĺžal.ÂŤ

2. 9. Emerik Ogrski, knez; Antonin 3.9. Gregor Veliki, papeŞ; Verena 4.9. Rozalija, Iris, Mojzes 5.9. Bertin, Rozvita, Viktorin Asiťki 6.9. Bertrand, Evelina, Zaharija 7.9. Regina, 8. 9. Marijino rojstvo – mali ťmaren

Dobra duĹĄa Svaveje ute

Toda je na prvi pogled dokaj nenavadno. tem, da je Rusija na dno Arktike za pitno ledenik je tretji najveÄ?ji rezervat zasadila rusko zastavo, se je zaÄ?elo zanimanje za V vodo na svetu. S tega vidika tekmovanje za ta del sveta. Âťle ledenikÂŤ postane razumljivo. drĹžavah, ki mejijo na Arktiko ali pa bi mejile, nanjo na ta ali drugaÄ?en naÄ?in lahko Arktika je medtem izbruhnila prava mrzlica. so leĹžali je bila do sedaj nezanimiva. Zakladi Kot ĹĄtudentka sem obiskala bi bili pod ledeno odejo, stroĹĄki za Ä?rpanje in Arktika mednarodno sodiĹĄÄ?e v Den Haagu previsoki. Tudi za plovbo je bila njenih doslej precej nezanimiva, saj je po predmet so da tam ponovno sliĹĄala, na leto. vodah mogoÄ?e pluti le dober mesec in Glede na bistveno krajĹĄo pot med Evropo veÄ?ine sporov pri mednarodnem pa je bilo Japonsko kot Ä?ez SueĹĄki prekop sodiĹĄÄ?u meje in ÂťnavideznoÂŤ Severno morje Ĺže od nekdaj zanimivo.

+

3

let: povpreÄ?na starost trenutno aktivnih duhovnikov v krĹĄki ĹĄkofiji. S 1. septembrom zapuĹĄÄ?a ĹĄkofijo devet duĹĄnih pastirjev, nov pa je eden.

% %

8

marija skof @ uni.klu.at

dnu so Arktika in surovine na njenem segreva postale zanimive, odkar se Zemlja S tem so in se – tudi na Arktiki – topi led.

Azijo pa surovine postale dostopne, pot v iz laĹžje prevozna. Znanstveniki izhajajo v kot tega, da je na dnu Arktike veÄ? nafte Arktike Savdski Arabiji. Sploh pa naj bi dno svetu. To skrivalo Ä?etrtino vseh surovin na dejstvo, je seveda ogromno, Ä?e upoĹĄtevamo da so surovine vedno bolj izkoriĹĄÄ?ane.

! !" ! $ $! #! ! ) $ ! $ " !

#! $ ) " ( $ " (

Katja ÄŒertov: ÂťZelo sem vesela, da sem se udeleĹžila tega sreÄ?anja.

Ponudbe so bile v redu, koncert je bil super.

UdeleĹžila sem se tudi veÄ? delavnic. Sprva sem plezala, potem posluĹĄala avstrijske ĹĄkofe pri diskusiji, nazadnje pa sem vadila ĹĄe samoobrambo.ÂŤ

Veronika Olip: ÂťSpala sem sicer malo bolj na trdem, bilo pa mi je zelo vĹĄeÄ? in spoznala sem mnogo ljudi. VzduĹĄje na sreÄ?anju je bilo enkratno. Videla sem take orgle, kakrĹĄnih prej nisem ĹĄe nikoli.ÂŤ

BilÄ?ovsa: ÂťSlikanje

Ivana Pahor, 9 let, iz Devina v Italiji:

Katarina Ogris

Otroci, poĹĄljite mi svoje risbe v objavo, to vas prosi vaĹĄa MiĹĄka Nedeljka!

Moj elektronski naslov: miska@nedelja.at

Gasser, 8 let, iz BilÄ?ovsa: ÂťV SveÄ?ah je luĹĄtno, ker se poleg risanja tudi igramo. Narisal sem liste v lepi zeleni barvi, drugaÄ?e pa najraje riĹĄem tigre.ÂŤ

let, iz Vetrinja: ÂťZelo

Gabriel Gasser

Lena Kolter

Ivana Pahor

Lena Kolter,

Lea Berchtold, 10 let, iz BilÄ?ovsa:

Levo: Skupina mladih, ki se je odpravila v Marijino Celje pod vodstvom duhovnega asistenta KM Hanzeja Rosenzopfa in tajnika Romana Robleka.

v tihih dneh tuSpoĹĄtovani gospod generalni tajnik, PapeĹž Benedikt XVI. v Castel Gandolfu. Ä?as, da napiĹĄem obljubljeno pismo za avstrijske cernaĹĄel in bralce. kaj v Castel Gandolfu sem konÄ?no le pred mojim obiskom doseglo bralke kvene Ä?asopise. Upam, da bo ĹĄe pravoÄ?asno

priloge na mesec

Mladina iz veÄ? srednjeevropskih drĹžav se je na povabilo avstrijskih ĹĄkofov sreÄ?ala v Marijinem Celju. Geslo sreÄ?anja ÂťAufbrechen/Na potÂŤ je mladino spremljalo do 15. vse dni sreÄ?anja, ki je potekalo od 12.

avgusta.

S prisrÄ?nim ÂťGrĂźĂ&#x; GottÂŤ,

10.00-12.00

Ĺ li smo na pot!

Mali veliki slikarji v SveÄ?ah

veliko Ko bom priĹĄel v Avstrijo, bom sreÄ?al SreÄ?al pa kulturo, ki je tam zrasla v stoletjih. bom predvsem tudi sedanjost: prizadevanje in vpraĹĄevanje vedno hitreje se gibajoÄ?ega v Ä?asa; napore vere in krĹĄÄ?anskega Ĺživljenja Ko pa bom soĹžitju razliÄ?nih kultur in izroÄ?il. vernike na sreÄ?al romarje v Marijinem Celju,

ÂťZajtrk s profilomÂŤ

bolĹĄjem sejmu v okviru MlajĹĄi in starejĹĄi so na celovĹĄkem za najbolj revne v Angoli. prireditve Altstadtzauber zbirali denar Hanzejem Rosenzopfom so Skupaj z vodjo projekta ÂťIniciativAngolaÂŤso priĹĄli na ta najveÄ?ji bolĹĄji ki ponujali stvari neĹĄtetim obiskovalcem, mladina.nedelja.at/akcija sejem v Avstriji. VeÄ? fotografij na

Malina Koschier je stara sedem let, hodi v drugi razred, doma pa je v Celovcu. Ima mlajĹĄo sestrico

v ospredju boĹžja beseda in duhovna misel ter kratek uvod in meditacija. Skupaj z veliko fotografijo nova sredina sporoÄ?a: nedelja je, imam Ä?as, ustavim se, pogledam, se zamislim, se umirim. Tudi sprednje strani so podobno naravnane: pogovori, portreti, razmiĹĄljanja, reportaĹže, komentarji. Nedelja je sedaj zares Ä?asopis za nedeljo.

Od ponedeljka do petka je vsak dan ob 6.40 na sporedu duhovna misel. Od 2. 9. do 7. 9. jo ima verouÄ?iteljica mag. Marija Perne.

ORF 6.00-10.00, 12.00-13.00 in 15.0018.00. Radio Agora 13.00-15.00 in 18.00-6.00. Radio dva 10.00-12.00 in

Puschniga.

Za Angolo

MALINA KOSCHIER

lasmi iz ÂťIme mi je Malina, tako kot vili s Ä?rnimi riĹĄem, najraje s svinÄ?nikom. knjige Svetlane MakaroviÄ?. Zelo rada in praznovanje svojega Narisala sem Ĺže cerkev v zimski pokrajinibi rada risala za otroke in velika, rojstnega dne s prijatelji. Ko bom sem Ĺže zgodbico o pingvinu in odrasle. Rada tudi piĹĄem. Napisala pa sem narisala tudi pingvinÄ?ke in pravljice za mamico. K zgodbicam poroÄ?i z lepo princesko.ÂŤ Ĺželvo z mavriÄ?nim oklepom, ki se

pomoÄ?Dunaju, raznoliki svet prostovoljnih ljudi nikov v vseh sektorjih druĹžbe in mlade pona poti k duhovniĹĄtvu v Heiligenkreuzu, v ki tudi tem vem, da bom videl Ĺživo Cerkev, vere; ki trudih vsakdanjosti doĹživlja veselje njegov ve, kako lepo je poznati Boga, poznati Kriobraz, ki nam je postal viden v Jezusu stusu.

Ljubim Ä?udovite pokrajine VaĹĄe domovisveljuV Avstriji kakor tudi sicer v ĹĄirnem ne, vĂŠliko avstrijsko kulturo in prikupne skoraj v Rimu tu, ki ga v ĹĄkofovskih obiskih sreÄ?ujem di VaĹĄe deĹžele. V moji hiĹĄni kapeli ki jo vera ni samo velika preteklost. stoji kopija marijaceljske BoĹžje Matere, se- dan za dnem, odpira vrata v prihodnost. V s Je sedanjost, in je papeĹž Janez Pavel II. od tam prinesel iz na k temu Braziliji sem v ÂťFazenda da EsperançaÂŤ boj domov. Avstrijski ĹĄkofje so mi ljudi, ki v Ä?igar meni nepozaben naÄ?in doĹživel mlade lesa dali izrezljati lep kip sv. JoĹžefa, veKo so zapadli mamilom in ki so zato izgubili rokah zaupljivo zavarovan spi JezuĹĄÄ?ek.

Odkriti v kapeselje do Ĺživljenja, vero v prihodnost. molim svoj brevir ali se sicer mudim izpriÄ?amariBoga je pomenilo zanje – tako so to li pri molitvi, me gleda prijazni obraz veseneli – ponovno najti upanje in spet dobiti jaceljske BoĹžje Matere, in hkrati Ä?utim ima vera lika lje do Ĺživljenja, do prihodnosti. Ker kaj od zavarovanosti, ki se od zaupnega je prav zato odpira prihosv. JoĹžefa razodeva JezuĹĄÄ?ku. S svetniki v globoke korenine, za to, deĹžela dnost in daje Ĺživljenje. MolĂ­mo skupno potem vedno tudi Avstrija pri meni, tako razno- da bo moj obisk v Avstiji nam vsem pomagal, osrÄ?ju Evrope, ki je naĹĄi veri dala ljudi, ki ne da se bomo znova razveselili Boga in tako liko in svetlo podobo, ki celo gane gradili prihodnost, ki je upanje. sprejemajo ali ne sprejemajo veÄ? krĹĄÄ?anske vere, toda ljubijo lepoto, ki jo je porodila.

Duhovna misel na slovenskem sporedu

obstaja. poKrono veÄ?era je vsem obiskovalcem Berdaril kvartet Schnittpunktvokal z nardo Fink, in sicer s slovensko narodno ÂťPojdam v RuteÂŤ v predelavi koroĹĄkega dĹžezovskega glasbenika Wolfganga

mladina.nedelja.at

Castel Gandolfo | 4. 8. 2007

M

Dnevno aktualne novice lahko preberete tudi na spletu: volksgruppen.orf.at/ slovenci

VeÄ?er sodobnih skladateljev je segel tudi prek koroĹĄkih meja, saj smo sliĹĄali tudi delo slovenske skladateljice UrĹĄke Pompe in TomaĹža Sveteta.

Kvartet Schnittpunktvokal je v program uvrstil ĹĄe dve prekrasni slovenski cerkveni pesmi v tradirani notaciji, ki sta spominjali na ĹĄtiriglasno petje Ziljanov, in tudi pesem Hugolina Sattnerja ÂťTiho luÄ?ka goriÂŤ.

Madoni na glavnem oltarju osojske cerkve je stopila ob bok mezzosopranistka Bernarda Fink, katere topel in neskonÄ?no lep glas se je razlegal po cerkvi.

Peter Uray je s priĹžnice prispeval filozofske misli. Ob tem se je Ä?lovek lahko zamislil tudi nad manjboleÄ?im koroĹĄkim vsakdanom, od napikajoÄ?ih dvojeziÄ?nih topografskih sov pa tja do vseh drugih znakov netolerantnosti in politiÄ?nih bedarij v deĹželi.

Umetniki so obÄ?instvu priÄ?arali resniÄ?no drugaÄ?no KoroĹĄko, lepo in kulturvsaj no. Tudi naval ljudi je bil znak, da v majhnih celicah ta drugaÄ?na KoroĹĄka

Iz naĹĄih krajev

Bruno Strobl.

( ! ! $ $!" ! $

ÂŤ

PAPEŽEVO PISMO

Original pisma,. kot ga je prejel generalni tajnik Konference avstrijskih cerkvenih Ä?asopisov Walter Achleitner.

september 07

v hiĹĄo nekega prKo je Jezus v soboto priĹĄel na obed Ko je videl, kako vaka med farizeji, so ga ti opazovali. povedal prisi izbirajo prve sedeĹže, je povabljenim na svatbo, povabi liko. GovĂłril jim je: ÂťKadar te kdo povabljen kdo, ne sĂŠdaj na prvo mesto, ker je lahko tisti, ki je povaki je imenitnejĹĄi od tebe, pa bo priĹĄel temu!' Takrat bil tebe in njega, in ti rekel:,Daj prostor mesto. Kazadnje se boĹĄ zaÄ?el v sramoti presedati na mesto, da ti dar si povabljen, pojdi in sĂŠdi na zadnje ,Prijatelj, pomakni reÄ?e tisti, ki te je povabil, ko pride: vseh, ki so s tese viĹĄe!‘ Takrat boĹĄ poÄ?aĹĄÄ?en vpriÄ?o bo poniĹžan, boj pri mizi; kajti vsak, kdor se poviĹĄuje, in kdor se poniĹžuje bo poviĹĄan.ÂŤ ÂťKadar prireTistemu, ki ga je povabil, pa je govĂłril: ne bratov jaĹĄ kosilo ali veÄ?erjo, ne vabi ne prijateljev da te morda tudi ne sorodnikov ne bogatih sosedov, kadar prioni ne povabijo in ti povrnejo. Nasprotno, hrome, slepe, rejaĹĄ gostijo, povabi uboge, pohabljene, povrnjeno ti in blagor tebi, ker ti ne morejo povrniti; bo namreÄ? ob vstajenju praviÄ?nih.ÂŤ

2.berilo

1.berilo

Evangelij

% $ ( $! "# ! !"

$ & $ $ " ! ( ( ! % ( # "# $ &( ! ' $ $ ! ' " # $

% ( ! ( $. # " $ $ ' $

!$ $ ! ! # $ ! ' "$ % % $ !" " " (#" % $ ! % # !$ ' % $ %#&( #

!$ " " $ "# $!"

oj obisk v Avstriji se vedno deĹželo, ki bolj pribliĹžuje. Vi veste: Ljubim to od nedeljmi je blizu od mojih otroĹĄkih let – triskih izletov, ki smo jih prirejali v zaÄ?etku z naĹĄo desetih let prek mosta na reki Salzach in v materjo v Ostermiething, v St. Radegund Salzach. druge kraje na avstrijski strani reke

lahMislim, da Ä?lovek moÄ?, biti poniĹžen, res ko Ä?rpa samo iz globoke vere. Kdor skrivveruje, da Bog vidi tudi to, kar je na nem, ne bo odvisen od varljive pohvale svojih predstojnikov, kolegov in drugih. stoKdor zaupa, da je to, kar je Ä?lovek ki ril iz ljubezni, Ĺže pri Bogu v veÄ?nosti, nam bo nekoÄ? dober plaÄ?nik, si prizadeopava za drugega tudi tedaj, ko ga ne zujejo. Samo tisti, ki je notranje svoboki den, bo tudi pogumno povedal resnico, vÄ?asih boli.

reÄ?e: Prijatelj, pomakni se viĹĄe.

Âť

avgust 07

Nedelja

PO NOVI NEDEL JI

DRUŽINE ŽENE OTROCI izhaja 3. nedeljo v mesecu Popolnoma nova priloga. V sodelovanju s katoliťkim tednikom DruŞina. Dosedajťnja stran za Şene je del nove priloge, ki bo imela tudi strani za otroke.

UREDNICA: Micka Opetnik

K DVR: 0029874 (1286).

9020 Klagenfurt. P. b. b. 01Z022926

Micka Opetnik (opeturad (dr. JoĹže Marketz) Gotthardt (gotthardt@nedelja.at), Jezernik (jezernik@nedelja.at), Vincenc 26, 9020 Celovec, telefon: in uprave: NEDELJA, Viktringer Ring nik@nedelja.at). Naslov uredniĹĄtva redakcija@nedelja.at. Tisk: 3530; faks: 54 5 87 - 3509. e-mail: (0463) 54 5 87 - 3500, 3510, 3520, Evropa 42 evrov in ostali 29 evrov (Slovenija 35 evrov, ostala Mohorjeva, Celovec. Letna naroÄ?nina list slovenskih koroĹĄkih 2. Usmeritev lista: komunikacijski svet 65 evrov). Kraj izhajanja: Celovec katoliÄ?anov.

email: redakcija@nedelja.at tel.: 0463 54 5 87 3510 ww.nedelja.at

NOVA NEDELJA

9

VODNIK

www.nedel j a .a t

PORTRET

zweisprachig.nedelja.at

mladina.nedelja.at

interaktivno.nedelja.at

Prvič v zgodovini Nedelja tudi v nemškem jeziku! Sodelavci Nedelje, Dušnopastirskega urada in Katoliške akcije pišejo, kaj je novega na »Viktringerci«. Slikovne galerije z dvojezičnimi opisi in strnjena poročila iz dvojezičnih far krške škofije.

Posebna stran za mladino. Ta stran bo tesno povezana z mladinsko stranjo v tiskani Nedelji. Tudi tukaj bo prostor za slikovne galerije. Mladina bo imela možnost, da se bo prek te strani bolj aktivno vključevala v oblikovanje mladinske strani.

Naši uredniki ob raznih priložnostih posnamejo izvrstne slike, od katerih samo ena ali dve najdeta pot v časopis. Odslej boste na spletu našli obširnejše fotogalerije z vseh večjih prireditev in dogodkov, ki jih bomo obiskali.

www.nedelja.at

JANEZ POŠTRAK

Kdor je v preteklih treh letih na spletu brskal po strani www.nedelja.at, ni mogel mimo enega imena in obraza: Janez Poštrak. V svoji rubriki »Aktualno prebrano« je dnevno izbiral štiri novice iz slovenskih medijev, ki imajo svoj nastop tudi na spletu. To delo bo opravljal tudi v prihodnje na novi spletni strani Nedelje.

Kdo je Janez Poštrak in kako je prišel v stik z Nedeljo?

BESEDILO: VINCENC G OT THARDT

GOTTHARDT

Poštrak. Dnevno 4 novice iz slovenskih spletnih medijev z osebnim komentarjem.

Tiskovna agencija zamejskih Slovencev v malem OSEBNO IN AKTUALNO

PREGLEDNO O SLOVENIJI

PEPILOG SEDAJ IZ RIMA

Blogi urednikov – Osebna opažanja, komentarji ob robu, pogled v zakulisje, namigi, ugibanja. Virtualno se usedite k nam za uredniško mizo in malce pokramljajte z nami. Uredniške bloge lahko brez večjih tehničnih ovir tudi neposredno komentirate.

Izbrano – V rubriki Aktualno prebrano lahko dnevno najdete pregled aktualnega dogajanja v Sloveniji. Avtor Janez Poštrak svojo rubriko vidi kot neke vrste »tiskovno agencijo«, ki se posveča Slovencem v zamejstvu. Vendar pri tem nastaja majhna težava.

Objaviti je mogoče samo prispevke, ki so objavljeni na spletu. Problemu, da skoraj vsi slovenski mediji uporabljajo poročila Slovenske tiskovne agencije, se Poštrak izogne takole: Poišče eno poročilo in k temu poročilu poišče tri komentarje iz drugih časopisov. Uvod v vsako poročilo pa je kratek Poštrakov komentar.

Rimski dnevnik – Najbolj priljubljena rubrika spletne Nedelje je prav tako ohranila svoje mesto na vstopni strani. Izdajatelj Nedelje pa se bo odslej oglašal iz Rima. Pisal bo neke vrste »rimski dnevnik« z doživetji in premišljevanji iz večnega mesta, ki bi utegnila zanimati tudi zveste bralce te kolumne.

Kaj je novega v Nedelji – Vsaj enkrat na teden vas bomo na spletu informirali, kaj je novega v tiskani Nedelji. Registirani uporabniki si bodo lahko shranili naše priloge v pdf-formatu, naročniki spletne Nedelje (10 evrov) pa tudi redne številke tiskane izdaje.

q

10

NOVA NEDELJA

Fotogalerije – Na vstopni strani najdete tudi pregled najaktualnejših fotogalerij, ki so eden izmed osrednjih delov spletnega nastopa Nedelje. Pa tudi bralci sami lahko kar prek spletne strani pošiljate svoje fotografije na uredništvo.

redakcija@nedelja.at

Najprej je bil knjižnicar. »Tudi kot knjižničar sem že pisal in delal za Radio Študent. Pišem že skoraj celo življenje.« In ko tako gleda na svoje poklicno življenje, ugotavlja, da je pisal skoraj v vsak slovenski dnevnik in tednik. V sedemdesetih letih pa je svoj pogled razširil na Slovence po svetu.

Za revijo, ki potem ni nikoli izšla, bi moral pisati povzetke iz emigrantskih časopisov. Svoj pogled na zamejske Slovence, še posebej za koroške Slovence, pa je začel še posebej ostriti v začetku 70-ih let. Takrat je napisal svoj prvi politični komentar o »izginjajočih« koroških Slovencih pri ljudskem štetju. Takole pravi: »Urednik je moj komentar pohvalil, svetoval pa mi je, da naj ostanem pri pisanju o kulturi.« Tako je ostala kultura v središču Poštrakovega poklicnega življenja.

Najbolj brana rubrika. Zanimanje za literaturo je Janeza Poštraka seznanilo tudi s spletnim nastopom Nedelje.

Nanjo je postal pozoren zaradi rubrike »Recenzije«, v kateri je Nedelja na spletu objavljala recenzije. »Ta me je,

ker sem se takrat ukvarjal z recenzijami knjig, zelo nagovorila. Predvsem zato, ker je bila tedensko aktualna. Ko pa v tej rubriki kar naenkrat ni bilo več novih recenzij, sem začel razmišljati, kako bi lahko sodeloval pri spletnem nastopu Nedelje. Večkrat sem poslal ta ali oni prispevek, ki je bil potem tudi objavljen na www.nedelja. at. Ko pa so bili moji prispevki objavljeni v različnih rubrikah, sem začel razmišljati, kako bi te svoje raztresene prispevke objavil ne enem samem mestu.« Kaj je sledilo je znano: »Aktualno prebrano« je postala najbolj brana rubrika na spletnem nastopu Nedelje.

Pozabljeno zamejstvo. V času interneta, povezovanja in obdobja Evropske skupnosti pa Poštraka še posebej moti, da slovenski mediji pozabljajo na zamejstvo, čeprav je ta tematika navzoča povsod na internetu. »Slovenija se za zamejstvo ne zanima dovolj, v časopisju pa najdemo zamejstvo pod rubriko Svet. Zamejstvo je enota in celota slovenskega naroda, tako na jezikovnem kot tudi na kulturnem področju. Slo-

venija ima prav z zamejstvom veliko pokazati. Pa še nekaj. Zame je bila ena najbolj razveseljivih stvari izdaja besedil koroških avtorjev v knjigi »Besedolomnice«, ki je izšla pri založbi na Tržaškem. Zamejstvo gledam popolnoma drugače, kot o njem berem.« Gledanje na Koroško je za Janeza Poštraka tudi nekaj osebnega. Po očetovi strani je namreč sorodnik župnika Vinka Poljanca. »Težko vprašanje!« – Janez Poštrak umolkne. To je vprašanje: »Povejte, kaj vam je v življenju najbolj pomembno?« Po nenavadno dolgem molku od njega, ki je poln energije, novih idej in s polnim predalom neobjavljenih pesmi, dobim naslednji odgovor: »Živeti v skladu z vestjo in delati z zavestjo, da narediš kaj koristnega, čeprav imamo ljudje, ki pišemo, manj vidnih uspehov. Mislim, da sem srečen človek. Pomembno mi je, da sem že 34 let poročen z isto ženo ter da sem z otrokoma prijatelj.« KTUALNO PREBRANO: q Awww.nedelja.at/slovenija

NOVA NEDELJA

11

POGOVOR

MARKO CRNKOVIČ

Za narodov »blogor« »BLOGI SO MOGOČE NAČIN MASOVNEGA OPISMENJEVANJA«

Marko Crnkovič (letnik 1962) že dobri dve desetletji šteje med najbolj uveljavljenje pisce v slovenskih medijih. Po diplomi iz primerjalne književnosti in francoščine leta 1987 je bil tri leta novinar v kulturnem uredništvu osrednjega slovenskega časnika Delo. V letih 1991 in 1992 je bil direktor

O NARAVI BLOGOV, NJIHOVI PRIHODNOSTI IN KONKURENCI DO TISKANIH MEDI-

kulturno-umetniškega programa Cankarjevega doma v Ljubljani. Od leta 1992

JEV TER O INTERNETU KOT PRILO-

do leta 1999 (do ukinitve) je bil glavni in odgovorni urednik Razgledov, ki so

ŽNOSTI ZA STIKE MED

nasledili slavne Naše razglede. V začetku novega tisočletja je bil tri leta kolu-

NE GLEDE NA DRŽAVNE MEJE SE

mnist in uredniški svetovalec slovenskega poslovnega dnevnika Finance, šest

JE Z

let pa je pisal kolumne za Sobotno prilogo Dela. Sedaj je samostojni novinar in kolumnist Dnevnika, svetovalec Styrie Media International AG ter urednik in bloger na Blogosu, blogu slovenskega telekomunikacijskega ponudnika Siol.

SLOVENCI

MARKOM CRNKOVIČEM ZA NEDELJO POGOVARJAL BOJAN

WAKOUNIG. WAKOUNIG

Blogi so – mogoče se motim – način Objavljanje dnevniških zapisov, kar blogi tudi so, pravzaprav ni nič novega. Spomnimo se le Kocbekovih dnevnikov ali pa redno objavljenih dnevniških zapisov pisatelja Alojza Rebule. V čem je torej inovativnost blogov?

Crnkovič: Kocbek in Rebula sta seveda klasika, ki z blogi nima nobene veze.

Ne vem, ali je v blogih kakšna inovativnost razen tehnične. Internetna tehnologija omogoča, da takoj vse objaviš brez kakšnih posebnih pripomočkov, softvera in znanja, in da ne objaviš samo pisane besede, temveč tudi sliko ali zvok. V tem je inovativnost.

Glede na to, da so blogi sedaj v takem vzponu, v trendu, sem do tega malo skeptičen. To namreč pomeni, da pri takšni množičnosti ne more biti kakšne posebne kvalitete. Pri nobeni množičnosti ne more biti kvalitete. Če bi vsi ljudje pisali knjige, ravno tako ne bi bile vse dobre, tako kot niso dobri vsi blogi.

Kako potem sploh ugotoviti, kateri blog se splača brati? Nenazadnje ni kakšne predhodne selekcije, kakršna je na primer pri tiskanih medijih.

Crnkovič: Tako kot beremo oziroma uporabljamo internet v celoti. Ogromno strani moraš pregledati, preden najdeš kakšno, ki ti zares ustreza, ki je zanimiva, ki ti nekaj da. Isto je pri blogih. Med množico blogov pač počasi najdeš tiste, ki so ti všeč, blizu, dobro napisani. Pri tem si na srečo lahko pomagamo s softverom.

12

NOVA NEDELJA

Slovenski telekomunijacijski ponudnik Siol ima nekaj t.i. VIP-blogerjev, med njimi ste tudi vi. Je mnenje VIP-blogerjev, znanih osebnosti torej, bolj relevantno?

Crnkovič: Načeloma ja. Jaz sem zrastel v klasičnih medijih in imam rahlo konservativne poglede na to, kdo ima pravico do javne besede. Kdo je bolj relevanten, katero mnenje je bolj relevantno? Seveda je mnenje nekoga, ki je v medijih etabliran in ki zna pisati, bolj relevantno kot mnenje nekega nevidneža. Tudi tisto seveda ni zanemarljivo, absolutno ne, tudi med blogerji je zelo veliko pametnih mnenj, takih, ki znajo razmišljati in ki osvetlijo zadevo z nekega čisto drugega kota, na katerega kdo drug ni pomislil. Ampak teh mnenj je na sto tisoče in med temi sto tisočimi moraš najti tistih pet, ki so res relevantna. V tem je problem.

Kakšen pa je sploh družbeni vpliv blogerjev, če je tako težko izluščiti relevantna stališča?

Crnkovič: Družbeni vpliv blogerjev je zaenkrat zanemarljiv. Blogerji seveda mislijo, da je zelo velik. Velik pa je seveda lahko kvečjemu znotraj blogerske skupnosti.

Kjer je tudi dosti medsebojnega obrekovanja, napadov ...

Crnkovič: Tudi, tudi. Ampak znotraj blogerske skupnosti se že ustvarja neka hierarhija mnenj, pomembno-

sti in relevantnosti določenih avtorjev. V virtualnem svetu pomembnost blogerjev prav gotovo obstaja. Vendar to ne prehaja v realni svet. Ogromna večina ljudi še vedno ne bere blogov in ogromna večina medijev se za bloge sploh ne zmeni. V blogih se absolutno najdejo vsebine, ki so medijsko zanimive, da ne rečem ekskluzivne.

Tudi na internetu se marsikaj dogaja, marsikaj zanimivega, tudi take stvari, ki bi medije absolutno zanimale.

Pa jih ne. Za to se sploh ne zmenijo.

To je to, kar medijem rahlo zamerim. Ne mislim, da bodo blogi spremenili svet in da je to kakšna revolucija. Dejstvo pa je, in to zamerim klasičnim medijem, da se delajo, kot da so blogi popolnoma irelevantni. To pa seveda sploh ni res.

Vi še naprej pišete v klasičnih medijih.

Crnkovič: Seveda. Sedim na dveh stolih. Jaz sem začel v tisku in objavljam že 20, 25 let, tako da mi ne pride na misel, da bi se tisku odpovedal. Tisk imam še vedno rad in verjamem, da internet ne bo povozil klasičnih medijev. Niti tiska. Tisk je mogoče v krizi in ima svoje težave, tudi zaradi interneta, seveda. Ampak jaz ostajam v tisku.

Seveda pa me privlači tudi internet, tako da poskušam to dvoje združevati. Jaz nisem klasični bloger v tem smislu, da bi se pojavil kar naenkrat in začel objavljati. Večina blogerjev prej v medijih ni objavljala. So pač začeli iz-

koriščati to možnost, ko so se pojavili blogi. Jaz sem pač mogoče že malo preveč etabliran. Blog dojemam tako, da mi je zelo zabavno nekaj objaviti.

In tako kot še danes uživam v tem, ko vidim natisnjen svoj članek čez dan, dva v časopisu, tako me tudi zelo veseli, objaviti svoje delo na internetu.

masovnega opismenjevanja ljudi. Tako

Internet je zabrisal tudi mejo med zasebnim in javnim. In kot kažejo razne raziskave, naj bi se okoli 70 odstotkov blogov nanašalo na osebne zapise in le okoli 30 odstotkov na neosebne, torej na komentiranje družbenega dogajanja na primer. Vi ste se odločili za oboje. Pišete tudi o zelo osebnih izkušnjah, kot je na primer prvi dopust s sinom Oskarjem.

Crnkovič: Moj pristop k blogu je specifičen, ker jaz le objavljam že dvajset let in bloga ne vidim kot nekaj revolucionarnega. Meni blog ne predstavlja toliko kot nekomu, ki prej ni imel možnosti objavljanja. V tem času sem se naučil tudi nekega kreativnega pristopa in pravil objavljanja. Podobno, kot sem to počel v klasičnih medijih, počnem tudi na blogu, s tem, da seveda upoštevam specifičnosti interneta in možnosti, ki jih blog nudi. Meni tudi ustreza, biti sam svoj urednik. Na blogu objavljam kolumne, ki jih objavljam sicer v tiskanih medijih, in nekaj ekskluzivnih zapisov, če lahko tako rečem, v pravem smislu blogerskih.

Mislim, da sem pri tem kar uspešen,

teta izkazala skozi kvantiteto. Dejstvo

kot sem na eni strani skeptičen glede te masovnosti in ne verjamem, da je v tem veliko kvalitete, lahko po drugi strani vseeno upam, da se bo ta kvalije, da ljudje nikoli prej v zgodovini niso imeli toliko možnosti pisati, se izražati.

To jim sedaj omogoča internet. čeprav ne dam veliko na te podatke.

Spletni iskalnik Najdi.si je pred časom objavil rezultate najbolj iskanih strani oziroma pojmov v različnih kategorijah.

No, in jaz sem sedmi najbolj iskan blog.

Godi torej tudi egu ...

Crnkovič: Malo že. Čeprav, jaz sem doraščal v veliki meri v nizkonakladnem tisku – govorim o Razgledih –, meni naklada in branost ne predstavljata ne vem kaj.

Poglejva sedaj še na odnose med tako imenovano matico in zamejstvom, konkretno med Slovenijo in Slovenci na Koroškem. Nemalokrat je zunaj Slovenije slišati pritožbe, da se osrednji prostor ne zanima za zamejstvo.

Obstaja kakšna potreba, da bi pre-

bivalstvo v osrednjem prostoru gojilo kakšen poseben odnos do Slovencev zunaj države?

Crnkovič: To sicer ni tema, o kateri bi pogosto razmišljal. Mislim, da je tako, da je naš pogled tukaj v matici tak, kot da vas ni, ne koroških Slovencev, ne tržaških ne porabskih. Sicer vemo, da je neka manjšina v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, a kot da jih ne bi bilo.

Ne vem, nočem kriviti koroških Slovencev, ampak mogoče je problem tudi v tem, da bi bilo treba vzpostaviti neki stik. Če tega stika ni, ne vem, ali smo krivi samo tukaj v matici. Mogoče so krivi tudi koroški Slovenci.

Manjka torej obojestranski interes?

Crnkovič: Ja, najbrž je to obojestransko. Težko si predstavljam, kaj pomeni biti manjšinec v Avstriji.

Po svoje bi lahko bil torej tudi blog priložnost, da se z njegovo pomočjo vzpostavijo stiki in obojestranski interes.

Crnkovič: No, servis Google Analytics kaže branost blogov, koliko časa kdo bere, od kod bere. Moj blog, na primer, berejo ljudje iz Avstralije, Los Angelesa, Montreala, iz cele Evrope, ampak da bi bile kakšne pikice tam okoli Celovca, to pa ne.

q MARKO CRNKOVIČ NA BLOGU:

Za narodov blogor http://crnkovic.blog.siol.net

NOVA NEDELJA

13

PORTRET

SIMON TRIEßNIG NOVA NEDELJA DO KONCA LETA

BREZPLAČNA

Pri Nedelji cenim čut za raznolikost

Da bi čim več ljudi lahko preizkusilo prenovljeno Nedeljo, je naš časopis za vsakega, ki ga sedaj naroči, do konca leta brezplačen!

Prvič v zgodovini Nedelje imamo od poletja v osebi Simona Trießniga sodelavca, ki je posebej odgovoren za marketing Nedelje. To pomeni, da imate sedaj večjo možnost, da vas kdo prijazno nagovori z vprašanjem: Ali ste naročeni na Nedeljo? Kdo je ta gospod, ki bi vas utegnil to vprašati? Poskus prvega odgovora.

GOTTHARDT

BESEDILO: JERNEJA JEZERNIK

P

iše se leto 1977. Pouk za prvošolčke v loški ljudski šoli pod mogočno Jepo je končan. A ne za vse. Medtem ko vrstniki na poti domov v nemščini veselo klepetajo o prvih šolskih dogodivščinah, njihova sošolca za dve uri še ostajata v razredu. Bosta morala odsedeti kazen za pozabljeno domačo nalogo? Ne, kje pa, samo k pouku slovenskega jezika sta se prijavila! Da bi znala več od drugih, izboljšala tisto, kar jima diši po koreninah starih dreves pred domačo kmetijo.

Privlačnost zgodovine Eden od mladih nadobudnežev je Simon Trießnig. Že kot prvošolček je zagnan, vedoželjen in – vztrajen. To zadnje celo v taki meri, da se tudi po ljudski šoli kratko malo požvižga na učiteljičine pomisleke in se tebi nič meni nič vpiše na Slovensko gimnazijo v Celovcu.

Tam ga nagovori novo, večinoma slovensko okolje, so-

14

NOVA NEDELJA

Jezikovna šola. Zaradi svoje dobre slovenščine je Nedelja lahko tudi jezikovna šola za mlade.

šolci in profesorji, ki »marnvajo« drugače od njegovega domačega narečja, privlačijo ga zanimive vsebine pri pouku. Predvsem zgodovina kot učiteljica življenja in slovenščina kot jezik, v katerem se nauči spoštovati jezikovno izbrušenost in umetniško virtuoznost Franceta Prešerna, ki je še danes njegov najljubši poet – nenazadnje tudi zato, ker je z verzi kitice »Žive naj vsi narodi« v Zdravljici postavil svojevrsten in edinstven spomenik tako slovenskemu kot tudi vsem drugim narodom tega sveta, ki znajo in hočejo biti dobri sosedje, manj pa prepirljivi in prefrigani vražički.

Piše se leto 2007. In Simon se ni kaj dosti spremenil. Kar počne, počne še danes temeljito, vestno, zavzeto. Pravi, da se trudi živeti poklicno, znanstveno, kulturno in duhovno širino na sicer geografsko omejenem prostoru južne Koroške. Od septembra 2006 je kot sodelavec Katoliške akcije odgovoren za izobraževanje odraslih in za delo z mediji, že prej pa je kot svobodni sodelavec raznih kulturnih, raziskovalnih in znanstvenih ustanov vodil številne projekte v prostoru skupnosti Alpe-Jadran. Treba je povezovati, ne razdvajati. In to tudi misliti in živeti.

Vse to, z leti ukaželjno zbrano jezikovno, kulturno in duhovno bogastvo slovenstva tako v Sloveniji kot tudi v zamejstvu, je Simon zaokrožil v svojo diplomsko nalogo, zagovarjano na univerzi v Celovcu. Uspešno, se razume.

Iznajdljivost Slovencev »Pri Slovencih cenim življenjsko iznajdljivost,« ugotavlja Trießnig v nadaljevanju, hkrati pa poudarja, da je v današnjem svetu in v današnjem času zanj največji izziv, da nisi omejen, da razvijaš lasten pogled na svet, in to na široko. Da

presežeš geografsko majhen koroški prostor, zaživiš raznoliko življenje in paziš na to, da te ne bi ukalupili v teme, ki zožujejo: »Kot koroškemu Slovencu se ti pač ni treba celo življenje ukvarjati samo z dvojezičnimi tablami!« Simon svoja obzorja razširja tudi s številnimi potovanji, na katerih vedno znova ugotavlja, da govorcev slovenščine seveda ni veliko, jih pa zato najdemo po vsem svetu. Rad se spominja enomesečnega potovanja po južni in jugovzhodni Evropi, ki ga je s sestro Veroniko popeljalo po Grčiji, Turčiji, Italiji, Franciji in še kod.

Med drugim mu je ostal v lepem spominu Carigrad, kjer sta s sestro dalj časa bivala in obiskovala teto, ki živi prav v tej turški metropoli.

Piše se september 2007.

Simon Trießnig kot sodelavec Katoliške akcije in slovenskega Dušnopastirskega urada prevzema nalogo marketinga tako vsebin-

sko kot tudi oblikovno prenovljene Nedelje: »Nedeljo imamo v naši družini že od nekdaj. Zanjo sem kot študent napisal številne članke z zgodovinsko in družbenopolitično tematiko. Danes jo delajo in urejujejo ljudje, ki ta cerkveni časopis pojmujejo zelo odprto. To je zame pozitivno, moje novo delo bo tako veliko lažje.« Novi naročniki Simonova glavna naloga bo predvsem skrb za nove naročnike. Nadalje bo skušal utrjevati položaj Nedelje kot kvalitetni regionalni cerkveni list koroških Slovencev z opazno in že tradicionalno alpe-jadransko komponento. A ne samo to: V času, ko upada zanimanje za Rimskokatoliško cerkev v Zahodni Evropi, hkrati pa se povišuje število iskalcev modernih duhovnosti, bo morala Nedelja v prihodnje usmerjati, spremljati, izgrajevati in nagovarjati zlasti mlade, je prepričan Trießnig.

»Znana po svoji tradiciji dobre slovenščine pa lahko igra tudi vlogo jezikovnega izpopolnjevanja za mlade ljudi ali za tiste bralce, ki nimajo celostne jezikovne izobrazbe. Mislim, da je jezik v Nedelji dober tudi zato, ker se je slovenščina prav v cerkvenih strukturah še najbolje ohranila.«

N A R O Č I L N I C A Hočem spoznati prenovljeno Nedeljo + priloge. Prosim pošiljajte mi Nedeljo brezplačno do konca leta na spodaj navedeni naslov. Poskusni abonma se konča avtomatično.

Simon pa zna biti tudi šarmanten in celo hudomušen gospod. V glasbenem kabaretu Gabriela Lipuša z naslovom »Malo čezz« si je nedavno tega s svojim tenorskim glasom in harleydavidsonom drznil ugrabiti celo zalo Urško ... Pri čemer pa ji seveda ni hotel storiti nič žalega. Saj veste: »Naš folk je lušten in fleten: prepeva, da odmeva od src do gora ...« Najmanj vse tja do Jepe, s Simonom pa na vsak način še precej precej – čezzzzz ...

q

TEL: 0463 51 11 66 - 34 10 E-mail: marketing@nedelja.at

Ime in priimek Ulica/kraj

Hišna številka

Poštna štev.

Pošta

Telefon

E-mail

Datum rojstva

Podpis

Z novim letom imam možnost naročiti Nedeljo po redni ceni 32 evrov na leto (kot študent za 16 evrov na leto). #

Izrežite in pošljite na naslov: Nedelja marketing, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt/Celovec Po faksu: (0 463) 54 5 87 - 3509 Po telefonu: (0 463) 51 11 66 - 34 10

NOVA NEDELJA

15

Navade so sprva rahle kot pajkove niti, nato pa moÄ?ne kot Ĺžica.

www. ilab.at

IZ JAPONSKE

ÄŒestitamo Nedelji in Mohorjevi za spremembe

POSEBNAPRILOGA.indd 16

27.08.2007 11:55:01 Uhr