Šola za svet

december

2020

POSEBNA

PRILOGA

Šola za svet gospodarstva reichmann

Ob 30-letnici Dvojezične zvezne trgovske akademije HAK-TAK

uvodnik

Mateja RIHTER glavna urednica Nedelje

Danes sošolke in sošolci ...

jutri poslovne partnerke in poslovni partnerji

V

tem letu je šolstvo deležno posebne pozornosti – tudi z vidikov, o katerih so doslej premalo diskutirali. Kaj manjka učenkam in učencem, če ne smejo v šolo? Zagotovo veliko, zelo veliko. V času pouka na daljavo je postalo še bolj jasno, da je izobraževanje bistven del šolskega sistema, a prav tako pomembni so socialni stiki, druženje, šola za življenje.

Na Janežičevem trgu 1 v Celovcu: sedež Dvojezične zvezne trgovske akademije

Generacije na Dvoje Alexander Mak, prvi maturant

V

letošnjem letu je posebne pozornosti deležna tudi Dvojezična trgovska akademija v Celovcu, saj praznuje 30-letnico delova­nja.

Izobraževanje v slovenskem jeziku je močan steber slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Ustanovitev trgovske akademije pred 30-imi leti še zdaleč ni bila samoumevna. Takratni akterji in akterke v prilogi pripovedujejo tudi o tem. Ravnatelj TAK-HAK Hanzi Pogelschek in predsednik Slo­ venske gospodarske zveze Benjamin Wakounig v pogovoru razmišljata o prehojeni poti, o pomenu šole za gospodarstvo na Koroškem in v celotni Alpsko-jadranski regiji in o izzivih za naprej. Posebej pa me veseli, da je bilo toliko absolventk in absolventov prav za prilogo Nedelje pripravljenih obuditi spomine na svoje šolske dni na Dvojezični trgovski akademiji.

A

bsolventke in absolventi niso pisali samo o tem, kako so se počutili na šoli, ampak tudi o tem, kako se je razvila njihova poklicna pot.

Kako raznolike zgodbe! Življenje jih ni poneslo samo v gospodarstvo, ampak še na mnoga druga področja. Tudi v tem se zrcali široka ponudba šole. Ob tem pa ne omenjajo samo znanja, ki so ga pridobili, ampak tudi prijateljske povezave, projekte in potovanja ter spodbude, da v svojem življenju naredijo kaj več.

2

NEDELJA.PRILOGA

N

a šolo sem prišel po srečnem naključju, kot srečo sem to spoznal šele leta pozneje: sre­ da, 12. september 1990, je bil zame dan globoke potrtosti, obupa in občutka ničvrednosti. Pravkar sem izvedel, da nisem naredil popravnega izpita iz ma­ tematike in da se je abrutno končala moja kariera minimalnih naporov za šolo. Ko je šolski zvonec naznanil za­ četek novega šolskega leta, sem osam­ ljen obsedel v avli s spoznanjem, da v šesti razred Slovenske gimnazije ne smem, v petega pa nočem. Ker nisem vedel, kako naprej, sem v tej neprijet­ ni samoti začel prebirati oglase na de­ ski in slučajno prebral napis »Sprejem­ ni izpit«. Potrkal sem na vrata, stopil v raz­red in uspešno opravil sprejemni izpit. V tem trenutku še nisem vedel, da se je zame začelo novo poglavje mo­ jega – v vseh pogledih – srečnega in za­ dovoljivega življenja. »Povej mi, s kom se družiš in po­ vem ti, kdo si,« ta rek je začel posta­ jati meso. Obdan sem bil z dobrimi ljud­mi, ki so še danes moji prijatelji. Z

vstopom v Modestov dom sem se po­ stopno začel približevati odličnjakom, vendar je ostala bližina. Z ravnatelji­ co Majo Amrusch-Hoja in s profesor­ ji smo imeli prijateljski, prav družin­ ski odnos.

Ta osebni odnos je v veliki meri po­ zitivno stimuliral naš šolski uspeh, le v posameznih primerih smo ga zlorab­ ljali: na primer pred maturo. Po abece­ dnem vrstnem redu bi bila morala biti prva maturantka Olga Čik, ker pa je naša ravnateljica iskala kandidata ali kandidatko za televizijsko snemanje s Slovenskim sporedom ORF in se ra­ zen mene nihče ni oglasil, sem bil prvi maturant. Da so me lahko snemali pri »živi maturi«, sem namreč pogojeval z zahtevo, da bom prvi maturant te šole.

Ravnateljica je po daljšem obotavlja­ nju privolila v mojo zahtevo.

Letos mineva 25 let od teh prelepih, nepozabnih doživetij. Na šolo imam skoraj kičasto veliko lepih spominov, šola mi je bila rešitev v stiski, na poti do zadovoljive poklicne kariere, pred­ vsem pa do boljšega človeka.

esej

gotthardt

reichmann

ezični zvezni trgovski akademiji Ana Einspieler, 500. maturantka

Z

a šolanje na Dvojezični trgovski akademiji sem se odločila, ker je šola nudila zelo raz­ noliko izobrazbo in vsebine, za katere se še danes zelo zanimam, to so predvsem jeziki in me­ nedžment na športni in kulturni ravni.

Na šolo imam zelo prijetne spomine, predvsem na družinsko ozračje, ki je vladalo na šoli, in na števil­ ne izlete z razredom. Seveda pa mi je močno osta­ lo v spominu presenečenje, da sem bila 500. matu­ rantka šole.

Maturirala sem leta 2015, torej ravno pred peti­ mi leti.

Po maturi sem šla v Gradec in začela študirati ger­ manistiko in slavistiko, po enem letu pa sem se vr­ nila v Celovec. Na Univerzi v Celovcu sem začela s študijem slovenščine in nemščine na pedagoški smeri, v sklopu katerega sem imela možnost opra­ viti prakso, med drugim tudi na trgovski akademiji, pred kratkim pa sem poleg pedagoškega študija za­ čela še z diplomskim študijem slavistike.

Znanje, ki sem ga pridobila na TAK, mi je koristi­ lo že na mnogih področjih. Koristilo mi je na primer pri organizacijskem delu v društvih, praktično zna­ nje na področju tehnike in poslovanja ter jezikovne, komunikacijske in socialne kompetence, ki sem jih pridobila, pa mi koristijo tako pri študiju kot tudi v vsakdanjem življenju.

Dijakinja in dijak, sedanja generacija

O

K

Lorena Baumgartner 5C

Simon Kummer 5C

d ločila sem z a šolan je n a D vojez ičn i trg ovski akad emiji, ker m e je šola n ag ovorila in ker sem si z matu ro tu d i želela z akl ju čen o izob raz b o. Poseb ej mi je b ila všeč mož n ost z a šolan je v okol jevar stven em m en ed ž men tu , ker se m i zd i p ame tn o, d a se s to tematiko tu d i soočamo med šolan jem. Seved a so b ili tu d i p rijatel ji vz rok, z akaj sem se od ločila z a TAK . Zd aj p a lah ko p ovem , d a je to b ila n ajb ol jš a od ločitev z ame.

Všeč m i je, d a se veliko d ela n a raču n aln ikih , kar n am je g otovo tu d i p omag alo p ri šolan ju d om a v »lockd own ih «. Poleg teg a mi p a je všeč n ačin , kako ravn ajo u čitel ji z n ami in d a so zelo z avze ti. Tako n am n a različn e in tu d i sod ob n e n ačin e p oskuš ajo p osred ovati raz n e u čn e p redm e te. Šolo p rip oročam vsem, ki želijo p oleg m atu re še z akl ju čen o p oklicn o izob raz b o. Pom emb n o p a je, d a se od ločiš z a šolo, ki p on u ja vseb in e, ki te z an im ajo in p ri tem n e p reveč p oslu š aš n asve tov d ru g ih .

ot vs ak d ijak in vs aka d ijakinja s em s e m oral od ločiti z a n ad al jn jo izo bra ževa ln o p ot p o n iž ji stop n ji. Poz a nima l s em se o raz ličn ih šolah in n ekaj šol sem s i t udi og led al – ob tem sem sp oz n al, kakš en š o lski p rofil je z ame p om emb en . D vo jez ič na t rg ovska akad emija m e je p red vsem na govo rila z arad i g osp od ar ske izob raz b e v ko mbina c iji z jez iki Alp sko-jad ran skeg a p rosto ra . Do da t­ n o p a še m ož n ost iz b ire tež išča, ki s e ukva rja z okol jsko teh n iko – torej g ospo da r s t vo kom b in iran o s teh n iko. Ta p on u d ba me je prep ričala.

Najb ol j všeč m i je oz račje, ki ga us t va rjamo n a šoli d an z a d n em. Poz n amo s e med seb oj, u čitel ji te n ag ovorijo z im eno m, o b iz z ivih se p od p remo med seb oj. Šo la je ra zm erom a m ajh n a, kar se tiče števil a dija kinj in d ijakov – to p a z az n avn o iz b ol jš a o s ebni s t ik m ed u čitel ji in d ijaki. Poleg teg a zelo cenim, d a so stvarn a kritika in p red log i za iz bo l jš avo n e s am o sp reje ti, am p ak celo z aže leni.

Z m ojeg a vid ika lah ko p rip oroč a m vpis na šolo vsem tistim , ki jih z ares z an i ma jo več­ jez ičn a, osn ovn a g osp od ar ska izobra z ba , jez iki in en o n aših izob raževaln ih tež iš č . Če s i n ajm an j d vakrat p okim al/-a – z aka j š e č a ka š , p rid i in og lej si n ašo šolo!

NEDELJA. PRILOGA

3

»

30• Izredni časi zahtevajo iz­ redne ukrepe. Tako smo tudi intervju z ravnate­ ljem Dvojezične trgovske akademije in s predsedni­ kom Slovenske gospodar­ ske zveze opravili po video konferenci. Spregovori­ li smo o pomenu, ki ga ima Dvojezična trgovska aka­ demija za šolstvo in gospo­ darstvo Koroške in celot­ nega Alpsko-jadranskega prostora. Če sedaj pogledate nazaj, po 30-ih letih.

Zakaj je bilo pomembno, da so ustanovili Dvojezično trgovsko akademijo? Je bila ustanovljena še pravi čas?

Hanzi Pogelschek: Nujno potrebno je bilo, da je slovenska manjšina dobi­ la ekonomsko-strokovno smer, kjer se mladina lahko izobražuje. Do takrat so morali absolventke in absolventi Slo­ venske gimnazije koristiti druge ponud­ be, če so želeli ekonomsko izobrazbo. Že zaradi tega je bilo koristno in potreb­ no, da je prišlo do ustanovitve Dvojezič­ ne trgovske akademije. Ustanovna rav­ nateljica je bila dvorna svetnica Maja Amrusch­-Hoja. Po svojem konceptu je šola že od vsega začetka presegala meje.

Tudi Slovenska gospodarska zveza je

Ravnatelj Dvojezične trgovske akademije HANZI POGELSCHEK in predsednik Slovenske gospodarske zveze BENJAMIN WAKOUNIG v pogovoru

Po svojem konceptu šola že od vsega začetka presega meje P o g ova r j a l a s e j e MATEJA RIHTER

vedno delala v to smer in skušala pove­ zovati Alpsko-jadranski prostor – veliko prej, kot je s tem začela politika.

Benjamin Wakounig: Slovenska gospo­ darska zveza je, kot je že povedal gos­ pod ravnatelj, povezana od vsega za­ četka. Dvojezična trgovska akademija je izjem­no pomembna, da lahko mladi pridobijo strokovno izobrazbo. Na vaše vprašanje lahko odgovorim, da je bila šola ustanovljena prepozno. Po moji presoji bi morala biti ob Slovenski gim­ naziji takoj že ustanovljena Dvojezična trgovska akademija. Naša generacija ni mogla pridobiti komercialne izobrazbe v slovenščini. Ta leta so nam bila odvze­ ta. Za nazaj ne moremo kaj popraviti, a za nas je merodajno, da imamo Dvo­ jezično trgovsko akademijo in da bo ta tudi v prihodnje delala tako dobro.

Gospodarstvo je področje, ki se zelo hit­ ro spreminja. Kako pomembno je, da je fleksibilna tudi šola, ki ima takšno te­ žišče?

Hanzi Pogelschek: Vsi doživljamo de­ struktivne spremembe. Danes so v sve­ tu spremembe zelo nagle, če pomisli­ mo samo na disrupcije, ki so povezane s koronavirusom. To smo doživeli tudi

• Vladimir Nachbar maturiral

1997

K – t akrat novo ust anov l jeno šolo – sem se od ločil, ker sem b il Zn a j bažeoTAl jšvedno gospodar sko zainteresiran. M islim, d a je b ila p rava, z ame a, odloč itev ... s aj H A K-TA K nudi široko g osp od ar sko izob raz-

b o, k i jo danes pot rebuješ kot pot rošnik, kot športn o in tu d i ku ltu rn o a kt iven del naše dr užbe. Spominjam se, da je b ilo takratn o g eslo š ol e »Danes sošolc i – jut r i poslov ni par t ner ji«. Z z an im an jem in z vesel j e m sprem­l jam razvoj in t renut ni prof il šole, s aj se je ta v z ad n jih le tih š e b ol j pr ilagodil pot rebam slovenske narodne sku p n osti n a Koroškem – n p r. v špor t nem in kult ur nem menedžment u. Že kar nekaj vode je pre teklo po Drav i. M at uriral sem v le tu 1997.

N a š a razrednič ar ka je bila t akrat Rozv it a Wut tej in im eli sm o zelo lep č a s . Prav rad se še spominjam tega č as a in t u p a tam , n e red n o, še skuš a m gojit i st ike do nekdanjih sošolcev/pr ijatel jev. Mislim , d a sem b il t u d i pr v i mat urant , ki je na tej šoli mat ur iral iz verou ka p ri Ru p ertu Ga s s er ju.

Po mat ur i sem hotel kot per spekt iv ni nogome taš SAK štu d irati šp ort

4

NEDELJA.PRILOGA

in tako ostati z vest šp ortu – ker sem se p ri n og ome t u tež ko po š ko dova l, se je kon čala šp ortn a p ot in je p rišlo d ru g ače. Po ko nč a ni c ivilni s lužb i p ri Rd ečem križ u sem u b ral d irektn o p ot v p rivatn o go s po da r s t vo. O d takrat p a d o d an es sem z ap oslen p ri z avarovaln ici Do na u. O b delu s em štu d iral ver sko p ed ag og iko in se p rav ob d ip lom ski n a lo gi po glo bil v tematiko e tičn e n alož b e d en arja. Ob moji z ap oslitvi p ri z ava rova lnic i pa p ou ču jem od le ta 2018 tu d i n ekaj u r n a sred n ji šoli v S inč i va s i.

Vsekakor sem d oslej p rofitiral od d ob re sp lošn e g o s po da r s ke izo bra zb e – v p oklicu , kot od b orn ik v ku ltu rn em d ru štvu , ko t č la n v š po rt nem d ru štvu , kot u slu ž b en ec velep od je tja in n avsez ad n je ko t po t ro š nik. Zarad i d ob reg a, u sp ešn eg a g osp od arjen ja ž ivimo d an es v bla go s t a nju. G o s ­ p od ar stvo je d el n ašeg a ž ivl jen ja, z n an je jez ikov in več jez ič no s t s t a dan es p omemb n ejš a faktorja kot p red d ese tle tji.

Po tej p oti želim D vojez ičn i TAK še n ap rej vse n ajb o l jš e, mno go z avze t ih p rofesoric in p rofesorjev ter še m n og o z ad ovol jn ih a bs o lventov in a bs o lven tk v n asled n jih le tih .

reichmann

na šoli že spomladi in morali smo hit­ ro reagirati. Isto je sedaj v fazi druge­ ga lockdowna. Poučevanje na daljavo je postalo že določena fiksna enota – z vsemi negativnimi in pozitivnimi po­ sledicami. Imamo dijakinje in dijake, ki imajo s tem težave, ki jim socialno življenje na šoli zelo manjka. Nekate­ ri doma nimajo ugodnih pogojev, da se povežejo in si morajo tehnično opremo deliti z bratom ali sestro, ponekod na podeželju še nimajo dovolj hitre inter­ netne povezave in tako naprej. Social­ ni element je čisto nekaj posebnega, to vsakemu manjka. Svet se je spremenil.

Po drugi strani imamo tudi pozitivne spremembe. Ministrstvo mora agirati, da se podpira način poučevanja na da­ ljavo, da vlagajo investicije v nove teh­ nologije. Prepričan sem o tem, da bo nekaj tega tudi ostalo v šolskem siste­ mu, kar seveda ne pomeni, da bo osta­ lo samo to. Na vsak način pa se sistem, kot je bil prej, ne bo v celoti vrnil. Šola se mora prilagajati.

Benjamin Wakounig: Za nas gospodar­ stvenike je to hud šok, to je nepričako­ vani mrzli tuš. To vpliva na naše celot­ no življenje. Vsak ima sedaj izzive v

Hanzi Pogelschek, ravnatelj Dvojezične zvezne trgovske akademije, med maturantkami in maturanti letnika 2020

svojem poklicu, to je globalni problem.

Vidimo pa, da je gospodarstvo gonil­ na sila sveta. Če gospodarstvo utih­ ne, utihne vse ostalo: kultura, šport, izobrazba ... Gospodarstvo je genera­ tor sveta in če ta generator omaga, po­ tem smo vsi v hudih težavah. Ne vemo, kako se bo to rešilo.

G. Pogelschek, ravnatelj šole ste od leta 2013. Kakšen je razvoj šole v teh letih?

Hanzi Pogelschek: Profil šole smo sku­ šali razviti tudi v smer dodatnih kvali­ fikacij in ponudb. Močno sem podpiral odločitev, da gremo v smer izobraz­ be za alternativne energetske vire, in to težišče smo dodali k že obstoječima težiščema: IT – informacijska in ko­ munikacijska tehnologija ter menedž­ ment za šport in kulturo, ki smo ga obdržali, saj je velik delež dijakinj in dijakov, ki so iz Koroške, posebej ak­

tivnih v kulturi in športu. Uvedli smo torej težišče menedžment za okolje­ varstvo in energetiko in nato še teži­ šče za okoljsko tehniko. Ni bilo tako samoumevno, da smo skušali poveza­ ti ekonomsko in tehnično izobrazbo, ustanovili smo torej kooperacijo z viš­ jo tehniško šolo HTL Lastenstrasse za okoljsko tehniko. To je prva kombini­ rana ekonomsko-tehnična izobrazba v slovenskem jeziku, kar je novost v manjšinskem šolstvu.

Gospod Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze (SGZ) ste od leta 2006. Ob tem imate tudi svoje podjetje. Kako sodelujeta SGZ in Dvojezična trgovska akademija?

Benjamin Wakounig: Imam svoje med­ narodno podjetje, kar je povezano z mnogimi potovanji in z raznolikim znanjem. Ob tem še vodim Slovensko gospodarsko zvezo. Hvala Bogu imam dobre sodelavke in sodelavce v svojem podjetju in v odborih SGZ ter v pisarni SGZ, ki mi stojijo ob strani in mi olajša­ jo delo. Povezovanje med SGZ in TAK je izvrstno.

nadaljevanje na strani 6

• Samo Lampichler maturiral

2001

sem se odloč il, ker sem bil na dnev u o d p rtih Zi s t i avdraaTAKnt tdirektor ako navdušen nad šolo in možnost mi, da sem še ja gimnazije prosil, če lahko ves d an iz-

kor i s t i m za dan odpr t ih v rat na TA K . Takoj nato sem se vpisal.

N a šolo imam zelo dobre spomine. Brez te šole b i m oja p ok l i c na pot šla v dr ugo smer.

M a t u r iral sem le t a 2001. Poklic na pot je bila d vosm ern a . Ve dno me je zanimala ume t nost . Tako sem štu d iral s ol o p e t je na Konser vator iju v Celovc u in na M ozarteum u v S alzburgu in sem diplomiran oper ni pevec . Štu d ij s e m fi n anc iral z menedžmentom. Že v istem le t u , ko sem m a t u ri ral, sem s pr ijatel jem odpr l pod je t je za Web D es i g n i n E - Commerce. Potem sem bil pr i S PZ vod ja evrops k i h p rojektov I nter reg in bil sem odgovoren za ku ltu rn i p rog ra m in operat iv no v kult ur nem cent r u H aček. Na Un ive r z i v Celovc u sem razv il in organiziral koncer tn o seri-

jo C am p u s Mu sick (sod ob n a g lasb a). V S alz b u rg u sem b il p ri S alz b u rg er Festsp iele p rojektn i m en ed žer z a p rog ram z a otroke in mlad in o. Pri u stan ovi Moz art Op ern In stitu t sem b il p rojektn i men ed žer z a op ern e p rod u kcije. Po štu d iju v S alz b u rg u sem b il m en ed žer z a orkester in tourin g p ri C am erata S alz b u rg , n ato p ri Red Bu ll Med iah ouse asisten t C EO in vod ja p is arn e. Zd aj sem d irektor orkestra Ton kü n stler Orch ester Nied erösterreich n a D u n aju in p roku rist ter g en eraln i sekre tar p rojekta C ap e 10 (in ovativn i socialn i p rojekt), kjer sem op erativn o p ristojen z a celot­n i ku ltu rn i p rog ram (p artn erji p rojekta m ed d ru g im ­S taatsop er, Kon zerth au s, Bu rg th eater, Belved ere ...)

Zn an je, ki sem g a d ob il, mi zelo koristi zelo, kajti že v mlad ih le tih sem se n au čil, kako se p raviln o d ela z d en arjem. Vsep ovsod v ž ivl jen ju mi to koristi in vs ak korak, ki sem g a n ared il, ima koren in e v p rid ob l jen i koraj­ ž i n a TAK .

NEDELJA. PRILOGA

5

»

30• Absolventke in absolventi Dvojezič­ ne trgovske akademije so že v odbo­ rih Slovenske gospodarske zveze, tako je med drugim Matej Čertov podpred­ sednik Slovenske gospodarske zveze in vodja mladinske sekcije. Naša po­ membna naloga je povezovanje. Pro­ jekt M.A.J., ko sodelujejo mladi iz vseh držav Alpsko-jadranskega prostora, kjer živi slovenska narodna skupnost, je velika uspešnica. Naše odbornice in odborniki imajo različna predavanja – in tudi v prihodnje bomo vse svoje znanje dali na voljo Dvojezični trgov­ ski akademiji.

Hanzi Pogelschek: Sodelovanje SGZ s šolo je zelo dobro in koristno. Za izo­ braževalno ustanovo je vedno bistve­ nega pomena, da ima čim več stikov s prakso. Dijakinje in dijaki v času šo­ lanja opravljajo obvezno prakso, tudi po programu Erasmus +. Povezava s Slovensko gospodarsko zvezo je zelo pomembna, ker že sami po sebi posre­ dujejo in povezujejo čez meje in tudi omogoča udeležbo naših dijakinj in di­ jakov, na primer pri projektu M.A.J., ki nudi izvrstne izkušnje. Od naših di­ jakinj in dijakov, ki so sodelovali, sli­ šim samo pozitivne odmeve. To je le en primer za to sodelovanje. Ustanovlje­ no imamo tudi učno podjetje – »juni­ or company« – ki dela z realnim denar­ jem. Letos je bilo to žal zelo oteženo.

Na katerih področjih je šola na odlični poti in je lahko zgled tudi drugim? Na katerih področjih vidite še možnosti za

izboljšave?

Hanzi Pogelschek: Zelo pomembno je, da delamo analize. Šola je s profilom, ki ga ima, na dobri poti. To, kar je bilo leta 1990, je bilo zelo napredno. Dvo- in več­jezičnost je biser, tudi na Koroškem počasi in postopoma pridejo še drugi do tega spoznanja. Ekonomisti so to za­ znali že prej. Večjezičnost v kombina­ ciji s temeljito ekonomsko izobrazbo, to je profil, ki koristi. Na tem področju je treba nadaljevati in to še pospeševa­ ti. Imeli bomo izzive, kako bomo kos čim hitrejši digitalizaciji, kako bomo s tem povezano uvedli in uvajali tudi nove učne metode. V šoli smo na tem, da uredimo celotno računalniško in­ frastrukturo. Tudi dijakinje in dijake smo opremili s potrebnimi računalni­ škimi programi in paketi. Rad bi še bolj podpiral izgradnjo več povezav s pod­ jetji v praksi.

Benjamin Wakounig: Veliko je že gos­ pod ravnatelj povedal, rad bi še samo nekaj izpostavil. Sam sem po naravi perfekcionist in redoljub, kar pomeni,­ da delamo na tem, da vedno gre na bolj­ še. Mislim, da je tudi cilj Dvojezične tr­ govske akademije takšen – to, kar smo dosegli, je lepo, ampak trudili se bomo še naprej. Na tak način se je že delalo, zato je šola prišla tako daleč. Moramo vedeti, da TAK ni klasična akademija, ampak je na njej veliko multikulturnos­ ti: različni jeziki, različne veroizpove­ di, drugačno razmišljanje. V tem je bo­ gastvo in če znaš to povezati, lahko iz tega narediš skupni imenovalec. Ti mladi ljudje bodo kreirali našo prihod­ nost. Moja želja je, da se tega zavedajo tudi vsi, ki poučujejo na Dvojezični tr­

govski akademiji – in mislim, da se za­ vedajo. Časi niso enostavni. Naprej se bodo razvili samo tisti, ki bodo priprav­ ljeni včasih ugrizniti v kislo jabolko.

Vsi absolventke in absolventi iz TAK, ki jih poznam, z velikim ponosom po­ vedo, da so maturirali na Dvojezični tr­ govski akademiji v Celovcu.

Hanzi Pogelschek: Dijakinje in dobijo večjezično in medkulturno izkušnjo, v kateri se tukaj vadijo. To se vidi pri raznih projektih in prireditvah, ko gre za sodelovanje, za medsebojno razu­ mevanje, za razvijanje novih koncep­ tov in idej. Na primer projekt pri ve­ rouku: Cup of Colours, ki je bila ideja naše šole – ker šport povezuje.

Radi poudarjate, da je vaša šola dober primer evropskega duha. Dijakinje in dijaki prihajajo iz vsega Alpsko-jadranskega prostora. Kakšne pred­no­s­ ­­ti ima ta raznolikost, ki sta jo oba že omenila, in po drugi strani kakšne izzive prinaša s seboj?

Hanzi Pogelschek: Ko pridejo mladi s 14-imi leti na našo šolo, lahko naleti­ jo na drugo kulturo, drug jezik, dru­ go mentaliteto. Vprašanje je, kako s tem ravnati. Na šoli skušamo to žive­ ti. Pomembno je, da živimo toleranco, da skušamo drugega razumeti in spre­ jemati. Gledamo, kako lahko pridemo do sodelovanja, kako naj poteka tim­ sko delo. Tudi v gospodarstvu je po­ tem samoumevno, da morajo delovati z ljudmi, ki so morda celo iz drugega kontinenta, ne samo iz druge države, in imajo čisto druge navade. To je dob­ ra šola, če tukaj tudi glede tega pride­ jo v situacijo, da se morajo ukvarjati s

• Miha Kristof-Kranzelbinder peter just

maturiral

2001

na t rgov ski akademiZšt ir ajiinajstšolanje sem se odloč il, ker pravzaprav kot le t n­ i mladost nik še nisem imel

jasne predst ave, kam naj se poklic no usmer im po oprav l jeni mat ur i. Zato sem se odloč il za šolo, ki mi je nudila poleg sploš­n e izobrazbe t udi poklic no in mi t a ko odpirala kasneje č im več možnost i za iz b iro pravega poklic a. Prav za TA K pa sem se odloč il seveda t udi zaradi ponudbe dvo- in več jezič nega pouka.

Spr va se je moja poklic na pot razv ijala še v nekih obič ajnih mejah absolvent a t rgov ske akademije. Po oprav l jeni slu žbi kot c iv ilnik sem začel s št udijem prava

6

NEDELJA.PRILOGA

n a D u n aju . V času teg a štu d ija p a se je v m en i ved n o močn eje p ojavila žel ja p o krea­t ivn em u me tn iškem ž ivl jen ju . Zakaj se je to zg od ilo, m i takrat n i b ilo p ovsem jas­ n o, ču til sem s am o, d a tako mora b iti. Po en em le tu sem torej op u stil štu d ij p rava n a D u n aju in šel v Lju b l jan o, kjer sem b il sp reje t z a štu d ij d ram ske ig re n a Akad em iji z a g led ališče, rad io, film in televiz ijo, ki sem g a p o štirih le tih u sp ešn o z akl jučil. Od takrat n ap rej p a d elam kot d ram ski ig ralec n a D u n aju , v Lju b l jan i, v z ad n jih le tih p a p re tež n o n a Koroškem .

Na sp lošn o sem m n en ja, d a je sleh ern o z n an je koristn o. Zato mi je z n an je, ki sem

si g a p rid ob il n a TAK , tu d i v tem z a a bs o lven ta trg ovske akad em ije n eo bič a jnem poklicu , ki sem si g a iz b ral, koris t ilo na presen e tl jivo m n og ih p od ročjih . Ko t igra lec n a svob od i sem b il d olg a le ta s a moz a po s ­ len , tako d a sem b il z ad olžen z a vo denje kn jig in le tn i raču n ski z akl ju ček z a davčn i u rad . Pri tem m i je seved a go s po da rska izob raz b a zelo p omag ala. Tudi o bvlad an je raz n ih raču n aln iških pro gra mov (Office) m i v vs akd an u p recej ko ris t i, da n e om en im osn ovn e – a res p o membne – sp re tn os­t i tip kan ja z vsem i pr s t i o beh ro k.

Poleg teg a mi je jez ikovn a izo bra z ba pri p otovan jih in d elu v tu jin i m a r s ika j o la jš a-

Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze

jam iz obrtniške družine, bil sem nava­ jen, da se je pri nas denar služil doma.

Vedno je bilo zame pomembno biti sa­ mostojen in biti dejaven v gospodar­ stvu. »Trgovec je rojen in ne naučen,« se je včasih reklo. Danes pa je tako, da prav vsak potrebuje izobrazbo.

Hanzi Pogelschek: Spekter zaposlitev naših absolventk in absolventov je ši­ rok. Velik delež jih gre v smer ekono­ mije, ekonomskega prava, mednarod­ nega menedžmenta. Mnogi pa gredo v druge smeri: arhitektura, umetnost in kultura, tudi v zdravstvo … Večjezič­ nost jim omogoča zaposlovanje v naši Alpsko-jadranski regiji, a absolventke in absolvente imamo po vseh celinah našega zemeljskega planeta.

t­ akšnimi novimi okoliščinami in jim postati kos. Vsak dan naše šole je živet v raznolikost. Kot je povedal gospod predsednik, pomembno je to spravi­ ti na skupni imenovalec. To ni vedno enostavno, ne za dijake in dijakinje, ne za profesorski zbor.

Velikokrat ste danes omenili absolventke in absolvente. Kje vse so zaposljivi?

Benjamin Wakounig: Gospodarstvo potrebuje vsakega absolventa Dvoje­ zične trgovske akademije. Najdemo jih lahko v samem podjetništvu, control­ lingu, v poslovodstvu, v asistencah, v vodenju, v projektnem menedžmentu ... Sam na žalost nisem imel priložnos­ ti biti absolvent Dvojezične trgovske akademije ali pa katerekoli trgovske akademije, a sem že pri 10-ih letih ve­ del, da bi rad šel v podjetništvo. Priha­

Kaj bi manjkalo na Koroškem, če Dvojezična trgovska akademija ne bi bila ustanovljena?

Hanzi Pogelschek: Če trgovske akade­ mije ne bi bilo, bi jo morali ustanoviti.

Hvala Bogu, da je in da že 30 let uspeš­ no deluje in upam, da bo tako tudi na­ prej.

Benjamin Wakounig: Bila bi zelo veli­ ka praznina. Dvojezična trgovska aka­ demija je danes tak močen steber, ne samo v koroškem in avstrijskem izo­ braževalnem sistemu, ampak je po­ memben igralec tudi za izobrazbo prihodnjih generacij, kajti iz te šole iz­ hajata pozitivna energija in dobro zna­ nje. Ne bi si hotel predstavljati, da teh absolventk in absolventov ne bi bilo v podjetjih. Zame je popolnoma nepred­ stavljivo, da Dvojezične trgovske aka­ demije ne bi imeli.

• Stefan Reichmann maturiral

l a . To da t u d i n a k re a t i v n i v s ebinski rav ni ve dno z n ova l a h ko č r p a m z a svoj poklic iz pr i do bl j e n e g a zn a n j a n a TA K . Tako je anal i z a go s p od a r s k i h ra z s ežn os ti in razmer v do l o čen i h ob d ob j i h n a j ve č krat zelo pom e m bna za ra z u m eva n j e d r u žbenih in pol i t i čni h s t ru k t u r, k i v p l i va j o na pos amezni dra m s k i l i k i n j e p om e m b e n element pr i raz i s kova n j u i n u s t va r j a n j u znač aja drams ke o s e b e te r z a ra z u m eva n j e njenih akci j i n rea kc i j .

2002

z a šolo sem p og led al, Pdal jnrikakojoodpločitvi so se p rijatel ji od ločili z a n aot. Na od ločitev je vp livalo

t udi d ejstvo, d a lah ko p o šoli kar g reš delat (čep rav sem p otem itak šel študira t).

V b istvu imam s am e d ob re sp om in e na šolo. Sp om in jam se p oseb ej teg a, d a smo v 3. raz red u TAK p rezen tirali p rvi mobiln i telefon z in tern e tom , torej to je bilo le ta 2000. Sp om in jam se tu d i, d a sem si že v g imn az iji rekel, ko so se p ojav ili p rvi mob iln i telefon i, d a teg a n e bom u p orab l jal, s aj je n a vol jo telefonska celica. No, zd aj p a b rez mob iln eg a

telefon a n ič n e g re več, am p ak telefonske celice p a kl ju b temu n iso izg in ile.

Začel sem štu d irati v S alz b u rg u štud ij »Mu ltiMed iaArt«. Po štu d iju sem p a kar p ostal s amostojn i fotog raf, in to še zd aj d elam. Fotog rafiram raz ličn e stvari, u m e tn iško n ajb ol j u čin kovito p a lah ko d elam ved n o z n ova n a svojih svob od n­ ih p rojektih .

NEDELJA. PRILOGA

7

»

30• Da je prišlo pred 30-imi leti do ustanovitve Dvoje­ zične zvezne trgovske aka­ demije v Celovcu, za to je odgovornih več osebnosti.

Ena izmed odločilnih je bil Karl Smolle, takrat držav­ nozborski poslanec v av­ strijskem parlamentu. Da je v avs­trijskem parlamen­ tu prišlo do sklepa ustano­ vitve DTAK, je Karl Smol­ le privolil v kompromis pri obveznem dvojezičnem šolstvu na Koroškem. To mu je prineslo mnogo kri­ tike tudi znotraj narod­ne skup­nosti, vendar je ta od­ ločitev »omogočila šolsko ustanovo, ki se je izkaza­ la kot izredno pomembna in uspešna evropska šola, katere absolventi delajo po vsem svetu«. Vpraša­ li smo ga, kako je prišlo do odločit­ve ustanoviti Dvo­ jezično trgovsko akademi­ jo in kako danes gleda na to šolo.

gotthardt

P o g ova r j a l

se je

VINCENC GOTTHARDT

KARL SMOLLE ve, kaj pomenijo neprespane noči, neštete seje in kompromisi, če v politiki nastaja kaj novega.

Dvojezična zvezna trgovska akademija je lep zgled za to.

Najboljše izobraženi absolventi le težko najdejo zaposlitev doma

– Koroška mora kaj storiti

• Anna Ogris maturirala

2002

t ic a in me je zmeraj spodMs ti. Pomojb uaj aemlmaa btkinšjoeolsbaeni ljjaiu .jkemeS amazdelo, ni imela te možnoda se uč im in z zna-

nj em p oka že m s voj p om en v dr užbi. Spominjam se, da j e d e d e j d ob i l od p okojnega Pe t ra H r iber nika s t. t a b l i co z n a p i s om : »Vs ak jezik moraš spoštovati , m a te r n e g a p a l j u b i t i«. M oja bot ra H er t a Maurer L a u s s e­ g g e r m e j e n a t rav niku v Podnu inter v juval a, ko s e m b i l a s t a ra 5 le t . G ovor ila sem ji v svojem na re č j u , v ka te re m s e m živela. H valežna sem svoji m a te ri , d a m i j e om og oč ila šolanje in da mi je v s ak ve če r p re b i ra l a k n j i g e v nemškem in slovenskem jez i ku . Vs e to s o b i l e m a jhne spodbude, da sem se us me ri l a n a d voj ezi č n o pot v TA K .

N a Dvoj ezi č n o t rg ov sko akademijo imam isk ren o d ob re s p om i n e. Srednjo šolo sem obiskova-

8

NEDELJA.PRILOGA

la v Borovl jah . Sloven ščin o je tam p ou čeval Jan ko Wosc hit z in n a n jeg ov p ou k imam zelo lep e sp om ine. Tat jana Ku p p er je kot p ion irka od p rla vrata šole U NE SCO. Čep rav sem v svojem okol ju op azovala n epr il jubl jen ost sloven ščin e, sem se od ločila z a zelo inovat iv no šolo z m ed n arod n im imen om, z a D vojezič no t rg ovsko akad emijo. Torej sem u ž ivala p ou k slovenšč in e, ko sem p rišla n a TAK .

Mislila sem si, d a b o kriz a, ker je b ilo veliko slovenšč ine, a m e je u čitel jica Tatjan a Fein ig zelo spodbujala in mi p omag ala. Tatjan a Kavčič m i je odpr la srce z a sloven sko literatu ro.

I mela sem zelo, zelo p rijaz n e šolske koleg e in kolegice. Živeli smo v sku p n osti d ru ž in sko oz račje, kjer si lah ko vs akeg a vp raš al z a p om oč. Moj raz red ­ nik je bil Bran ko Kolter, iz red n o sp osob en p rofe-

sor m atematike. Zelo d ob re sp omin e ima m t udi na Loren z a Mü llerja, ki n am je kot stro kovnja k go s pod ar skeg a p oslovan ja raz lag al kom p leks ni s ve t knjig ovod stva. Čep rav je b il p ou k italija nš č ine zelo mučen , m oram reči, d a sem se iz jemn o veliko na uč ila .

Takoj p o z akl ju čku TAK sem se od lo č ila z a š t ud ij g osp od ar skeg a p oslovan ja in g os po da r s t va ter p rava. Istočasn o sem se p rid ru ž ila tudi predavan jem n a slavistiki. Po štu d iju sem d ela la do lga le t a v čez mejn em b an čn ištvu , d okler sem do bila o t roka Seb astian a in Valen tin o. Pred vse m bi pa na tem m estu p ou d arila p om emb n ost D vojez ič ne t rgovs ke akad em ije v koroškem m an jšin skem š o ls t vu. Dvo jez ičn a trg ovska akad em ija je m ajh n a š o la , ki po s red u je v d ru ž in skem oz račju med n arod ne ko mpe tence in večjez ičn ost.

Spomnite se časa, ko ste začeli razmišljati o ustanovitvi DTAK. Ste tedaj verjeli, da bo mogoče to zamisel uresničiti in prepričati politične predstavnike? Kakšne občutke ste imeli takrat?

Karl Smolle: Izhodišče je bilo takrat nasled­ nje: s predstavniki strank v parlamentu smo se dogovorili, če pristanem na rešitev pri ob­ veznem dvojezičnem šolstvu, bodo stranke skupaj z menoj vložile predlog za ustanovi­ tev Dvojezične trgovske akademije. Ta pre­ dlog je poleg strank močno podpirala tudi ta­ kratna ministrica Hilde Havlicek. Da bo do te šole prišlo, sem bil od vsega začetka zelo optimističen, kajti stvar je bila pametno za­ stavljena. Poznal sem pot v politiki in ta pot je vedno kompromis. Ta kompromis pa vse­ buje dajanje z obeh strani in sprejemanje z obeh strani. Moj pristanek na šolsko rešitev res ni bil enostaven tudi zaradi notranje opo­ zicije v narodni skupnosti, nekateri profe­ sorji na univerzi te rešitve niso odobrava­ li in postal sem tarča hudih obrekovanj vse tja, da sem bil opljuvan in skoraj fizično na­ paden. Pod velikim pritiskom sem pristal na rešitev obveznega dvojezičnega šolstva, ker smo tako dobili DTAK, ki se je izkazala kot res evropska šola.

Seveda so k temu uspehu doprinesli tudi osebni odnosi, ker smo si zaupali in smo ve­ deli, da moramo problem rešiti tako, da bo za obe strani znosen. Dve točki seveda v šol­ stvu nista bili rešeni. Premalo sem se zavze­ mal pri vprašanju dvojezičnih ravnateljev, da bi ti morali nujno imeti izpit iz sloven­ ščine oziroma imeti kvalifikacijo dvojezič­ nih učiteljev. Druga stvar pa je, da smo v tej ihti pozabili zapisati posebno pozornost di­ ferenciranemu pouku na osnovi dobrega ali slabega znanja slovenščine, saj je razlika, ali otrok doma govori slovensko ali pa se jezi­ ka šele uči.

Če sedaj po 30-ih letih gledate na prehojeno pot DTAK – kaj pomeni za narodno skup­ nost, kaj za Koroško in kaj za Evropo?

Karl Smolle: Tu sta dva momenta. Prvi je, da absolventi DTAK na Koroškem najdejo za­ dostno število kvalificiranih delovnih mest, ker jih dežela ni sposobna ustvariti. Zato ne čudi, da je večina absolventk in absolventov zaposlena po vsej Avstriji, po vsej Evropi, ne­ kateri pa še v drugih državah sveta. Koroška je, čeprav meji na Italijo in Slovenijo, v celo­ ti zamudila od vsega začetka ustvariti skup­ ne projekte v Alpsko-jadranskem pros­toru.

Zanimivo je, da Koroška prodaja kvaliteten les v Italijo, kjer ga predelujejo v kakovostno pohištvo, nato pa to pohištvo spet uvaža. To govori tudi o naši nezmožnosti, da bi sami z lastnimi odličnimi oblikovalci iz last­nega lesa ustvarjali kvalitetno pohištvo in ga pro­ dajali v svet. To pa nam ne uspe zato, ker naj­ boljši ljudje pri nas ne najdejo zaposlitve in se uveljavljajo v svetu. Da se absolventi uve­ ljavljajo v tujini, govori za kakovost in po­ membnost šole. Da bi obdržali absolvente šole v deželi, bo morala Koroška iskati poti, kako ustvariti delovna mesta za kvalificira­ ne absolvente šole.

Kaj pa je vaš nauk okoli zgodbe DTAK, ki ste jo kot politik pospremili od zamisli do ures­ ničitve?

Karl Smolle: Seveda nisem mislil, da se bo ta izobraževalna ustanova tako uspešno razvi­ la, ampak od vsega začetka sem bil prepričan v uspeh. Ključnega pomena je v politiki od­ ločnost in zaupanje med ljudmi, ki jo obliku­ jejo. Tudi ne gre za število teh, ki hočejo kaj udejanjiti, eden sam zadostuje, ki želi kaj do­ seči. Vedeti mora, kakšnim zakonitos­tim sle­ di politika, se ne bati kritike iz tujih in pred­ vsem lastnih vrst in je ne jemati nase kot križ, temveč kot del poklica.

gotthardt

Matevž Grilc

L e t a 1 9 8 9, e n o l e t o p r e d ustanovitvijo ...

Ta k ra t n i p r e d s e d n i k N S K S Matevž Grilc se spominja: »Da bi NSKS vstopil v sosvet, smo postavili določene pogoje: ustanovitev Dvojezične trgov­ ske akademije, televizijsko oddajo v slovenščini, podporo organizacijam, vrtcem ... Zaradi tega so mi takrat nasprotniki sosveta celo zamazali fasado.

Sosvet je bil zakonsko predviden od leta 1976 in mi smo to vedno odklanjali. Potem ko smo se odločili za vstop, pa smo postavili pogoje. Dvojezična trgovska akademija je bila del te strategije, ki je bila mogoča v kombinaciji s Karlom Smollejem kot državnozborskim poslancem na Dunaju. S Smollejem sva zelo dobro sodelovala.«

• Marko Haschej maturiral

2002

se odloč il, ker me je zanimal enostavn o b ol j Zp omaparaTAgaloktKičsemvninadal pr istop in ideja, da si pr idobim zn an je, ki m i b o jnjem živ l jenju in v bodočem d elovn em svet u a k tiv no. TA K je bila nekako logič na odloč itev z ame.

B i l j e zelo lep č as. Imeli smo č udov ito razredno sku p n ost, v ka ter i so v si pomagali v sem. Po mojem je bil čas n a TAK e d e n temel jnih kamnov za osebni in poklic ni ra z voj v n ad al j eva n ju.

M oj a p oklic na pot je že kar dolga … Že med št u d ijem v Cel ovc u sem sodeloval v agenc iji ilab c rossmedia, kjer sem p o m oj e m razv il l jubezen do podrobnost i. Delal sem v S an Franc i s c u , bil sem odgovoren za najbol j uspešni S ocial Med ia n as top n a banč nem področ ju le t a 201 0, vodil sem p rojekte EU p ri SG Z v Celovc u in v kl jučen sem bil v raznih p rojektih v Av s t r iji in Z DA .

M oja pot kot pod je t nik, in to, kar mi danes p oln i ž ivl je-

n je, se je z ačela s tem, d a sem sou stan ovil TED xK lag en fu rt in s tem d ob il p ristop d o z n an ja in d o ču d ovitih oseb n osti p o vsem sve tu . Sp oz n al sem , d a je mog oče vse to, kar si lah ko v ž ivl jen ju p red stavl jam o in v kaj smo p rip ravl jen i vlož iti čas in en erg ijo. Preveč smo om ejen i v svojem m išl jen ju in vs ak iz med n as lah ko vod i ž ivl jen je, o katerem s an ja.

Od teg a sp oz n an ja n ap rej v le tu 2013 sem d o d an es u stan ovil šest p od je tij – n ekatere u sp ešn o, d ru g e man j, p o sedm ih le tih sem iz ročil n ovi ekip i u sp ešn o org an iz acijo TED xK lag en fu rt ter lan sko le to u stan ovil m ed n arod n o in iciativo Moon sh ot Pirates, ki sp od b u ja m lad e, d a raz mišl jajo veliko, h od ijo p o svoji p oti in z ačn ejo raz vijati id eje z a b ol jšo p rih od n ost p o vsem sve tu . Dan es smo aktivn i v več kot 30-ih d rž avah in sku p aj g rad imo med n arod n o g ib an je z a mlad e in z a b ol jšo p rih od n ost z a n as vse.

NEDELJA. PRILOGA

9

»

30• MAJA AMRUSCH-HOJA, ustanovna ravnateljica (1. 9. 1 990–1. 12. 2013) Dvojezične zvezne trgovske akademije se spominja.

Retrospektiva

O

snova za ustanovi­ tev Dvojezične zvez­ ne trgovske akademi­ je z učnim jezikom slovenščine in nemščine je ­ 7. člen Avstrijske državne po­ godbe iz leta 1955, kakor tudi 2. člen prvega dodatnega pro­ tokola Evropske konvencije o človekovih pravicah. V njih je določeno, da imajo koroški Slo­ venci pravico do sorazmerne­ ga števila lastnih srednjih šol.

Slovenski koroški organizaciji Narod­ni svet koroških Sloven­ cev in Zveza slovenskih organi­ zacij sta zahtevali ustanovitev trgov­ske akademije za Slovence in s tem uresničitev tega ustav­ nega določila. Šele 17. februarja 1988 sta zvezna ministra Lösch­ nak in Neisser zagotovila usta­ novitev trgovske akademije s slovenskim in nemškim učnim jezikom v Celovcu. Posebej se je zavzemal za ustanovitev takrat­ ni poslanec državnega zbora Karl Smolle.

Zvezno prosvetno ministrstvo

je z odlokom 4. januarja 1990 sporočilo koroškemu deželne­ mu šolskemu svetu, naj se 30. januarja 1990 konstituira pro­ jektna skupina, ki jo je pred­lagal manjšinski sosvet za pedagoško pripravo ustanovitve Dvojezič­ ne trgovske akademije. Na prvi seji te projektne skupine sem bila izvoljena za predsed­nico.

Sledilo je več sej, zadnja je bila 15. marca 1990 v prostorih de­ želnega šolskega sveta. Vsi skle­ pi so bili sprejeti soglasno in po­ slani kot predlog ministrstvu, ki je izdelalo zadevni vladni pred­ log. Na temelju tega predlo­ ga so v parlamentu tako rekoč v zadnjem trenutku, konec ju­ nija 1990, sprejeli zvezni zakon o spremembi manjšinskega šol­ skega zakona za Koroško. To je bila pravna osnova za Dvojezič­ no trgovsko akademijo. Čeprav koroški deželni svet nato ni za­ prosil za ustanovitev Dvojezič­ ne zvezne trgovske akademi­ je, je takratna zvezna ministrica za pouk, kulturo in šport Hilde

• Irmi Paulitsch maturirala

2003

sem se v pis ala zaradi jezikov, Nn a i nak i tijtrgiahlovipj asounkošččuai jnkademijo e jo: slovenšč ina, nemšč ina, anglešč ia. Š ol o i m a m v ze lo lepem spominu, ker smo uresnič il i ve l i ko p roj e k tov pr i raznih predme t ih, to mi je zelo u g a j a l o. Vš e č m i j e bilo, da nismo bili s amo v razredu, te mve č t u d i n a te renu.

Pote m s e m š l a št udirat v G radec , kjer sem na pedag oš k i s m e r i z a k l j u č ila št udij r ušč ine in slovenšč ine.

S e d a j s e m re fe rent ka Katoliške mladine. Mislim, da j e u če n j e v s ež i v l j enjski proces in da kor ist i v se, kar se kd a j n a u č i m o. N a t rgov ski akademiji sem dobila veliko j ezi kov n e g a i n gospodar skega znanja. Če zakl juč iš t a k š n o š ol o, d ru g ače razmišl jaš, bol j st rateško.

10

NEDELJA.PRILOGA

• Tanja Rogaunig maturirala

2003

je n a TAK so mi sve tovali star ši. Rekli so, d a p riŠvu odolan p ravl ja šola tako n a p oklic kakor tu d i n a štu d ij. Na d n ep rtih vrat se m i je šola zd ela sim p atičn a, tako d a sem se p o n iž ji stop n ji n a Sloven ski g imn az iji od ločila n ad al jevati šolan je n a TAK .

Po m atu ri sem se p reselila z Rad iš n a D u n aj in štu d irala p u b licistiko in zg od ovin o. Tako tu d i še zd aj ž ivim n a D un aju . Poklicn o sem u b rala kreativn o p ot, p išem sn emaln e kn jig e in d elam d oku m en tarn e filme. Poleg teg a p rip rav­ l jam tu d i rad ijske od d aje z a od d ajn ik Ö1.

To, kar sem se n au čila n a TAK , m i p rid e p ravz ap rav vs ak d an v p rid . Pri tem m i n ajb ol j koristi: d ese tp r stn o tip kan je.

Tu d i italijan ščin o in an g leščin o u p orab l jam red n o v p oklicn em ž ivl jen ju .

Maja Amrusch-Hoja, ustanovna ravnateljica

• Josef Ogris-Martič predsednik

Havlicek, z odlokom 29. avgusta 1990 dekretirala Dvojezično zve­ zno trgovsko akademijo. Tako se je lahko pričel pouk s šolskim le­ tom 1990/91.

V začetni fazi in prvih letih ni bilo vse enostavno. Šola je bila nekaterim dostikrat kamen spo­ tike in kritično obravnavana v medijih, deželnem in državnem zboru, tja do ovadbe proti moji osebi.

Vendar je bilo pionirsko delo uspešno: ureditev prostorov, or­ ganizacija dvojezičnih učbeni­ kov, predvsem za gospodarsko poslovanje, sestava kompetent­ nega profesorskega zbora, šolske kooperacije, izmenjava učencev, ustanovitev in delovanje Zdru­ ženja staršev, IT infrastruktu­ ra, dislokacija prostorov, pregra­ dnja in nadgradnja, sodelovanje z gospodarstvom in z domo­ vi, projekti, adaptacija novih uč­ nih načrtov, eksterna predavanja, šolske prireditve in partnerstva, letna poročila, evalvacije, upora­ ba portalov (digitalizacija), učne firme, certifikacije, udeležitev pri večjezičnih jezikovnih natečajih, športna tekmovanja, predstavitev na sejmih in dnevih odprtih vrat, ekskurzije, težiščna izobrazba, izvedba dvojezične mature, ma­ turantski plesi, valete itd.

Pozitivni indikatorji, pred­ vsem uspešni absolventi, zaupa­ nje staršev, zadovoljni gospodar­ stveniki, ki so iskali kom­­petentne sodelavce, so pripomogli, da se

je Dvojezična zvezna trgovska akademija razvila v prepoznav­ no institucijo z mednarodnim ugledom, sprva na osnovi medna­ rodnih šolskih kooperacij, poz­ neje po večjezičnem, regional­ nem ali globalnem poslovanju absolventov. Vedno se je prilaga­ jala zahtevam družbe in gospo­ darstva ter izzivom nove tehno­ logije in je omogočila vstop za razne študije na univerzah in vi­ sokih šolah.

Tako je Dvojezična zvezna tr­ govska akademija prebrodila tri­ deset let uspešnega pedagoškega dela in je tudi v času nepričako­ vanih izzivov zmožna premostiti ovire in iskati nove možnosti za prihodnost. V mladih je prihod­ nost in vsaka investicija v mlado generacijo se takoj in predvsem dolgoročno obrestuje z najbolj­ šo rendito.

Z

a tridesetletnico Dvoje­ zične zvezne trgovske akademije naj sprejme najboljše želje vsa šol­ ska skupnost, profesorji, angaži­ ran ravnatelj Hanzi Pogelschek, učenci, starši, absolventi in vsi šolski partnerji, ki sodelujejo in podpirajo to pomembno ustano­ vo, ki naj ostaja zvesta svojim na­ čelom medkulturnega učenja v prid mednarodnemu delovanju v združujoči se Evropi s ciljem ob­ stoja proti konkurenci na global­ nem trgu.

Združenja staršev

Združenje staršev

Šola na dobri poti Mi starši spremljamo svoje otroke pri izo­

brazbi, jih podpiramo in soodločamo pri izbi­ ri šole. Ta izbira je za izobrazbo mladega člo­ veka na življenjski poti pomembna odločitev.

Kdor se odloči za Dvojezično TAK, ima na voljo široko ponudbo in dobi večjezično gos­ podarsko, kulturno in osebno izobrazbo. To učencem zagotavlja obrtno dovoljenje in pra­ vico do študija.

Učencem se ponuja možnost, da pokažejo svoje znanje in si pri obvezni praksi pridobijo vpogled v poklicno življenje. Dvojezična TAK idealno združuje učenje in prakso. Tudi ko­ operacija s HTL Lastenstrasse odpira učen­ cem nove poti učenja in usvajanja znanja. V današnjem času ni mogoče odmisliti medna­ rodne izobrazbe in mednarodnih odnosov ali ekskurzij, praks (Erasmus) in potovanj.

Ker šola ni velika, je zavzetost učiteljev še posebej pomembna in ima odločilen vpliv. Za­ hvaljujem se vsem učiteljem in učiteljicam za trud in za angažma v vsakdanjem pouku.

Hvala vsem učenkam in učencem za sodelo­ vanje pri učenju in za disciplino. Diskusije v šolski skupnosti so mi zelo dobro v spominu, posebej ker učenci odpirajo drug pogled na bistvene tematike. Upam, da bo živahna dis­ kusija živela še naprej.

Ob 30-letnici šole veljajo čestitke ravnatelju in vsemu učiteljskemu zboru. Nadaljujte pot, šola je na zelo dobri poti in je dobro zapisa­ na pri gospodarskih ustanovah na Koroškem.

• Dejan Zwitter maturiral

2004

sem se odloč il, ker me Zi n sajeemšžeolžeakotnl ej le potnrairokadTAobitKzanimalo gospodar st vo i ust rezno znanje, ki mi

b o ka s n e j e v ž i v l j e nju v pomoč pr i svoji pok l i c n i p ot i . Tu d i za jezike in rač unalništ vo s e m s e z a n i m a l , t a ko da je bila zame TA K p r va i z b i ra . Č a s v š ol i s p a d a (do sedaj) med najlepš e m oj e g a ž i v l j e n j a – še posebej lepe spomin e i m a m n a ra zre d n o skupnost , kakšno š alo, k i s m o s i j o p ri voš čili s profesor ic ami in profe s orj i , i n s eve d a pr idobl jeno znanje, ki me š e d a n e s b og a t i .

Po TA K s e m op rav il št udija ekonomije te r e kon om i j e i n p rava v Celovc u, ob št udi-

ju pa sem p ričel kot štu d en t d elati n a p raksi v skupini Wie ter sd orfer, d ru ž in skem p od je tju s sedežem v Celovcu , kjer sem z ap oslen še danes. Kot fin an čn ik sem od g ovoren z a d ivizijo Alpacem, ki se u kvarja s p roiz vod n jo in prodajo cem en ta in b e ton a v Avstriji, Sloveniji in It aliji in ob tem le tn o u stvari s 65 0 zapos­l enimi okoli 180 m ilijon ov p rih od kov.

Poleg strokovn eg a z n an ja mi je še p osebej kor ist ilo p rid ob l jen o z n an je jez ikov od it alijanšč ine, an g leščin e p a d o h rvaščin e – znanje matern eg a jez ika p oslovn eg a p artn erja je osnova z a p og lob l jen o raz u m evan je p ot reb in žel ja, p osled ičn o p a z a u sp ešn o in dolgoroč no sod elovan je.

NEDELJA. PRILOGA

11

»

30• TATJANA FEINIG, profesorica slovenščine in angleščine na Dvojezični trgovski akademiji se spominja, kako je prvič stopila v konferenčno sobo.

Moja šolska leta ...

B

ilo je leta 1992, ko sem po pe­ tih letih poučevanja na Tr­ govski akademiji Velikovec in letu postgraduate študija na dunajski univerzi vstopila v kon­ ferenčno sobo svoje »nove« šole. Zelo prijazno sem bila sprejeta s strani rav­ nateljice in učiteljev. Profesorski kole­ gij je bil majhen, saj smo imeli takrat šele tri letnike, učenci in učenke pa so bili izredno marljivi.

Zdelo se mi je, da se vsi zavedajo posebnosti naše Dvojezične trgovske akademije, na kateri slovenščina lah­ ko živi kot enakopravni pogovorni je­ zik, učni jezik in uradni jezik – kjer ni samo dodatek mainstreamu, tem­ več je postala enakopraven element na iz­obraževalni poti dijakov in dijakinj.

Veliko truda s strani koroških sloven­ skih šolnikov, politikov in zagovorni­ kov in zagovornic s strani nemško go­ vorečih je bilo vloženega v ustanovitev te naše šole, saj je koroška politika ti­ stih časov zavirala ustanovitev nove dvojezične srednje šole. S pomočjo dunajske zvezne vlade je ustanovitev leta 1990 končno uspela, nadaljnjemu raz­voju HAK-TAK pa nič ni več sta­ lo naproti.

Tako je iz treh kmalu zraslo pet let­ nikov in že so se bodoči maturantje skupno z Združenjem staršev lotili or­ ganizacije prvega maturantskega plesa v Domu glasbe – sredi Celovca. To je bil res poseben dogodek! Seveda smo tudi prve maturitetne izpite – profe­ sorji in dijaki – pričakovali z velikim ponosom, po uspešno opravljenih zre­ lostnih izpitih pa smo si vsi zelo od­ dahnili, potem pa veselili. Število dijakov in profesorjev je stalno naraščalo, zmanjkovalo je pro­ storov, še posebej tako imenovanih »funkcijskih«, v katerih poteka pouk računalništva in tudi učna podjetja po­ trebujejo svoje učilnice. Sledil je čas »dislociranega« pouka v nekdanjem Modestovem domu, v katerem je bilo nastanjenih nekaj razredov, spet dru­ gi pa so ostali v prvotni stavbi skupno s Slovensko gimnazijo. Tako smo se vo­ zili k pouku iz enega poslopja v dru­ gega in spet nazaj. V doglednem času

smo dobili v obliki nadgradnje stav­ be sodobne prostore za pouk, upravo in tudi lepo konferenčno sobo. Seve­ da to ni bila edina pregradnja zadnjih let, sledila ji je pred nekaj leti še te­ meljita obnova celega šolskega centra – Slovenske gimnazije in Dvojezične trgov­ske akademije, saj morajo šolska poslopja ustrezati standardom časa.

Ob vseh teh zunanjih dejavnostih pa znotraj šole poleg obveznega uč­ nega načrta potekajo nešteti projek­ ti, sodelovanja pri govorniških in tudi gos­podarskih natečajih, ekskurzije v sosednje in bolj oddaljene kraje, sode­ lovanja z raznimi šolami, gospodarski­ mi ustanovami, kulturnimi društvi, ra­ znimi manjšinskimi ustanovami, in še bi lahko naštevala ...

Posebna izkušnja zame je bilo inten­ zivno sodelovanje naše šole z dvoje­ zično gospodarsko srednjo šolo v bra­ zilskem Minasu Geraisu, z izmenjavo učencev, pa tudi s skupnimi uradnimi sestanki z vodstvom obeh šol.

Iz sredstev avstrijskega kulturnega bidžeja smo financirali številne kul­ turne projekte, sodelovali pri prezen­ tacijah šol, tukaj mi je ostala še pose­ bej v spominu udeležba pri projektu Sinn und Sinne in der Schule leta 1998, kjer naj bi šole s poklicnim izobraže­ vanjem uresničile kreativni projekt.

Takrat smo zelo uspešno nastopili z gledališkim prizorom Paket na cesti,

• Monika Hirschböck maturirala

2004

in v išjo t rgov sko izoŽnj u .ebTalrae lzkabrao,ste mšs ekasni teissperolmoši vemn oadela, m več možnost i v živ l jekako se bo razv ila

m oj a p ot . Za n i m a l o m e je predv sem delo z račun a l n i kom te r ce l ot n o gospodar sko področ je in z a to s e m s e od l oč i l a za to šolo. Š e danes sem s reč n a , d a s e m b i l a d i j a kinja t rgov ske akademije.

Pre s e l i l a s e m s e n a Št ajer sko in nisem imel a tež av, d a b i zb i ra l a službene izkušnje. Začel a s e m kot p os l ov n a s e kre t ar ka. Ker mi pod je t je ni b i l o v š e č , s e m m e n j ala v veleprodajo gost ins ke op re m e. Ta m s e m kot referent ka delala z dobav i te l j i z v s e g a s ve t a , predv sem iz I t alije, ter s e m b i l a t u d i od g ovorna za f ranšizno pod je t je v Sl ove n i j i . Čez n e ka j č a s a sem v zelo uspešnem

12

NEDELJA.PRILOGA

mednarodnem p od je tju d ob ila mož n ost z a raz voj slovenskega trg a. Tako sem sp rejela iz z iv in z apust ila prejšn jo slu ž b o ter u sp ešn o vod ila d elovno skupino, s katero sem sku p aj zg rad ila slovenski t rg za izd elke teg a p od je tja. Le ta 2009 sem rodila pr veg a sin a. D ob ila sem še d va otroka in t ako sem bila sed em le t d om a. Po star ševskem dopust u sem takoj n ašla n ovo slu ž b o v g raškem ot roškem m u zeju F Rid a & freD. Tu kaj d elam v p is ar ni in sem od g ovorn a z a raču n ovod stvo, org anizac ijske z ad eve in vse, kar se tiče številk. Podje t je in delo sta m i zelo všeč, tu d i z arad i teg a, ker v s ak da n vid im otroke, ki p rid ejo k n am. D elo je t udi zara d i številn ih raz ličn ih p rojektov zelo raznoliko in p red vsem to d ejstvo men i zelo od-

g ovarja.

Celotn o z n an je s TAK je b ilo zelo korist no z a mojo oseb n o in p oklicn o p ot, čep rav si ta kra t n e b i m islila, d a b om n ekoč d elala v raču novo dstvu . Učila sem se kritičn o raz m išl jan je, jez ike, l ju b ezen d o p rava in vse, kar se tiče trg ovs keg a p od ročja. Vse to sem lah ko d ob ro u p ora bl ja la v svojem p oklicu in tu d i v u p ravn em od b o ru gled ališke d ru ž b e, kjer sem b ila n ekaj le t ak t ivna .

Hvalež n a sem svoji d ru ž in i, ki mi je to om o go č ila in p red vsem p rofesoricam in p rofesorjem, ki so me v m ojem šolskem času p od p irali in mi posred ovali orod je z a u sp ešn o ž ivl jen je. D o bila s em zelo d ob ro izob raz b o, tako d a im am n a os novi teg a še d an es vse mož n osti.

G l e d a l i ško - gl a sb e na p re d stava 2.A le t n i ka 9 8/ 9 9 z n a s l ovom »Pake t na cest i«, ki s e s p re m e n i v p oš tni av tobus, v katerega v s top a j o p on ore l i u čenc i, ki namesto v šoli p ri s p e j o n a p l a n e t u .

Ta i zre d n o d om i s e lna predst ava marc a 1 9 9 9 v s l av n os t n i dvorani WI FI- ja v Celovc u v s od e l ova n j u d ijakov, profesor ice in d ve h p rofe s i on a l cev je doživela zelo veliko p ohva l e i n od ob rava nja s st rani organizator j a Deže l n e g a š ol s kega sve t a, č asopisja, kot t u d i s s t ra n i š tev ilč ne publike.

za katerega smo poželi veliko pohva­ le, saj je navdušil tako organizatorje kot publiko.

Tako je bila v vseh teh letih delo­ vanja Dvojezične trgovske akademije šola zelo aktivno prisotna tako na šol­ skem področju kot tudi na družbeno­ manjšinskem področju. Pridobila si je izjemen ugled na domačih tleh kot tudi v sosednjih deželah. Ljudje vedo, da ta šola obstaja, da je na Koroškem samoumevno, da se mladi ljudje izo­ bražujejo enakovredno v jeziku slo­ venske narodne skupnosti in seveda tudi v nemškem jeziku. Šolo obisku­ jejo poleg koroških Slovencev in Slo­ venk tudi mladi iz drugih držav, saj so spoznali, da je ta tip šole za njih edin­ stvena možnost za kakovostno gospo­ darsko, jezikovno in splošno izobraz­ bo.

V duhu odprtosti in dobrega sožitja je Dvojezična zvezna trgovska akade­ mija seveda namenjena tudi mladim iz nemško govorečih družin. Prepričani smo, da so učenje jezikov, gospodar­ skih ved in splošna izobrazba pomem­ ben dejavnik za uspeh v prihodnosti.

Dragi bralci in bralke, če vas vpra­ šajo za nasvet, svetujte mladim iz naše regije, še posebej pa Korošcem in Korošicam, da se poslužijo možno­ sti šolanja na tej izjemni izobraževalni ustanovi z edinstvenim profilom, na­ ravnanim na potrebe sodobnega časa.

• Michael Koren maturiral

Šola na dobri poti Z velikim veseljem se spominjam bančništvo je vzklila v nekaj letih po­ svojega časa, ki sem ga preživel na Dvojezični zvezni trgovski akademiji v Celovcu. Kot otrok slovenske naro­ dne manjšine sem precej spoznal, kaj vse potrebujemo za uspeh v življenju – jezikovno kompetenco, znanje in odprtost do drugih kultur, dobro, ši­ roko in solidno izobrazbo – ne nazad­ nje pa tudi dosledno delo.

V vseh teh letih šolanja na Dvo­ jezični zvezni trgovski akademiji sem tudi občutil veliko »pionirskega duha« ustanoviteljev, kajti pouk je še vrsto let potekal v dislociranih pro­ storih v Modestovem domu, ki nam je vsem nudil drugi dom in zame še zdaj predstavlja magično skrinjico za številna lepa doživetja, ki jih ne bi ho­ tel pogrešati. Ta začetni čas – obisko­ val sem tretji letnik po ustanovitvi – me je skozi vse dosedanje življenje tudi opominjal na dejstvo, da je treba vlagati veliko prizadevanja in ener­ gije v cilje, ki smo si jih vsi zastavlja­ li. Dvojezična zvezna trgovska aka­ demija brez tega truda danes ne bi bila uspešna zgodba, ki jo vidim, če si ogledam vse, kar se je od samega za­ četka pa prav do danes vse ustvarilo.

Po končani maturi leta 1997 sem se vpisal na celovško univerzo in štu­ diral ekonomijo. Študijska pot me je po nekaj časa vodila tudi v gornje­ avstrijski Linz, ki sem ga zapustil leta 2005, da bi se pridružil banki Kärnt­ ner Sparkasse v Celovcu. Strast za

• Darjan Aleksić maturiral

1997

2007

ni šoli sem želel nadal jevat i šolanje, Pk i j ooodjkonleočTAičlanKnati uzaosdminpoveonujala. j e bila dobra izobrazba ter dvojezič nost , Po m a t u r i s e m b i l pr i vojakih, potem sem pol le t a igral s a m o n og om e t .

O d 1. 9. 2 0 0 8 d o 31. 1 2. 201 4 sem bil zaposlen na Zvezi B a n k (s e d a j Pos oj i l nic a) in od 1. 1. 201 5 sem banč ni sve tova l e c p r i Kä rn t n e r Spar kasse v Celovc u.

Pri d ob l j e n o zn a n je na področ ju gospodar st va in jezikov m i rav n o n a Koro škem zelo pr ide prav. Za to sem t udi ze l o hva l eže n .

čitniškega dela v Kärntner Sparkas­ se. Po dveh letih kot svetovalec za fi­ zične osebe sem dobil priložnost, da se preizkusim kot vodja segmenta za poslovanje z majhnimi podjetji. Prav v tem segmentu sem se mnogokrat spominjal časa v Dvojezični zvezni trgovski akademiji, ker se mi je zgod­ ba začela pozitivno ponavljati. Po šti­ rih letih me je poklicna pot pripeljala k vodenju poslovnih enot Celovec jug (Rosentaler Straße in Vetrinj), kjer sem se izpopolnjeval glede vodstve­ nih veščin ter menedžmenta, tako da sem se na začetku leta 2018 odločil, da se pridružim ekipi Banke Sparkas­ se v Ljubljani. Vodim sektor poslova­ nje s prebivalstvom, kjer sem odgo­ voren za poslovni uspeh banke glede poslovne mreže 10 poslovnih enot. Z velikim veseljem in ponosom sem od­ govoren za približno 90 sodelavcev.

Neštetokrat razmišljam, da sem bil v svojem življenju deležen veliko sre­ če. Najbolj bi izpostavil jezikovno in kulturno kompetenco ter pripravlje­ nost do sprememb, kar mi jih je po­ sredovala družina, prijatelji in šolske ustanove – med drugim tudi Dvoje­ zična zvezna trgovska akademija v Celovcu. Brez teh kompetenc bi bil moj lasten razvoj popolnoma druga­ čen, in ne bi bil v položaju, v katerem sem danes, ki mi omogoča uresniči­ tev svojih življenjskih ciljev in ne na­ zadnje tudi sanj.

• Martin Kelih maturiral

2008

se m i je v tistem času zd ela n ajb ol j p rim ern a šola, TklicnAKn ao kateri si n ab erem z n an je z a p oz n ejši vstop v p ož ivl jen je. Od z n an cev, ki so šolo ob iskovali in z a-

kl ju čili, sem d ob il p oz itivn e od meve. Pa tu d i veliko sošolcev se je od ločilo z a TAK , tako d a od ločitev n i b ila tež ka.

Na vs ak n ačin p a sem h otel ostati n a šoli, kjer sem se lah ko izob raževal tu d i v sloven skem m atern em jez iku .

Zap oslen sem p ri Moh orjevi d ru ž b i v Celovcu kot h išn i u p ravitel j. Poklic je zelo raz n olik. Zn an je, ki sem si g a n ab ral n a D vojez ičn i trg ovski akad em iji, vsekakor lah ko zelo d ob ro u p orab l jam in mi je v korist.

NEDELJA. PRILOGA

13

»

30•

KATOLIŠKI VEROUK na TAK

V

asredišču verouka so dijakinje in dijaki s svojimi življenjski­ mi in verskimi izkušnjami, ki jih skupno osvetljujemo z Je­ zusovim veselim sporočilom. Na ta na­ čin prispeva verouk, da dijakinje in di­ jaki ✒ sebe bolje razumejo, ✒ bolj jasno zaznavajo odnose, ki jih živijo ✒ glob­ lje odkrivajo korenine krščanske vere (Sveto pismo) in poglabljajo spoštova­ nje do drugih veroizpovedi ✒ razvija­ jo in uresničujejo ljubezen do bližnje­ ga v konkretnih solidarnostih pobudah ✒ svojo vero živijo in praznujejo sku­ paj z drugimi.

Skupaj z drugimi predmeti prispeva ka­ toliški verouk, da se mladi osebnostno razvijajo v skupnosti. Njihova poklicna in splošna izobrazba prejema duhovno dimenzijo, ki daje življenju enkratnost in globlji smisel. Zato so tudi pomemb­ na skupna obhajanja svetih maš z dija­ kinjami in dijaki Slovenske gimnazije – na začetku šolskega leta, pred prazni­ koma božič in velika noč in pred pode­ litvijo spričeval. Prav posebno zahvalno sveto mašo pa obhajamo z maturantka­ mi in maturanti, ki se skupaj s svojimi starši zahvaljujejo za uspešno prehoje­ no izobraževalno pot na Dvojezični tr­ govski akademiji.

Hanzej Rosenzopf Ekskurzije V teku šolskega leta se podamo z dija­ kinjami in dijaki na različne ekskurzi­ je. Skupna potovanja nas povezujejo in odpirajo za globlja življenjska in ver­ ska vprašanja.

V Assisiju hodimo po stopinjah sv.

Da bolj jasno zazna­ vamo odnose, ki jih živimo Frančiška in v Turinu odkrivamo lik Ja­ neza Boska, duhovnika, ki je svoje živ­ ljenje posvetil mladim.

Na Poljskem so v središču naše pozor­ nosti mesti Krakow in Wadowice, kjer se je rodil papež Janez Pavel II., ter koncentracijsko taborišče v Auschwi­ tzu, ki govori o grozotah in drobnih ge­ stah solidarnosti in upanja.

V Rimu in Firencah se soočamo z antič­ no zgodovino, začetki krščanstva ter z umetnostjo, ki jo je navdihovalo sporo­ čilo Svetega pisma.

V izjemnem letu pandemije, ki je za nami, smo začutili profesorji verouka pri dijakih potrtost, ker nismo mogli iz­ peljati vseh ekskurzij. To dokazuje, da so veroučne ekskurzije postale s časom nepogrešljiv del šolskega leta na trgov­ ski akademiji.

Izbor projektov PROJEKT »RESPECT4CULTURES« Dvojezično trgovsko akademijo obisku­ jejo dijakinje in dijaki različnih narod­ nosti (avstrijsko, slovensko, hrvaško, bosansko, makedonsko, srbsko, polj­ sko, ...). Ta raznolikost predstavlja ve­ lik izziv tudi za šolski vsakdan. V kre­ pitvi medkulturne kompetence, ki sloni na sposobnostih empatije, sprejema­ nja drug drugega in ljubezni je pot, ki ustvarja prijazno okolje medsebojnega spoštovanja. V tem projektu so dijaki­ nje in dijaki 2 C razreda pri verouku v letu 2018 razmišljali o stebrih medkul­ turne kompetence ter odkrili v spošto­ vanju ključ za uspešno medkulturno in mednarodno srečavanje. Film Respect­ 4cultures (https://www.youtube.com/ watch?v=lZusKV23Nyw), ki je nastal s pomočjo Sabine Zwitter-Grilc, prikazu­ je aktualna spoznanja.

PROJEKT »COEXIST 2.0« Zadnji teden v aprilu 2019 je na Plešiv­ cu potekalo zanimivo srečanje mladih.

Izmenjave se je udeležilo okoli 40 mla­ dih iz Srbije, Bosne in Hercegovine in Avs­trije. Med njimi tudi dijaki TAK. Tema tedna je bila CoExist ali medver­ ski dialog. Spoznavali smo temelje vseh udeleženih religij: islama, pravoslavne Cerkve ter rimsko-katoliške Cerkve.

Z različnimi delavnicami in pogovori

• Urška Klančnik maturirala

2008

jub temu da pr i ranih 1 4- ih le t ih nisem točn o Kdela,lvedela, čes a si želim po osnov ni šoli, sem veda si želim nove izkušnje. Na srečo m i n i b ilo

t reba dolgo iskat i, s aj sem se v TA K zal jubila že na dnev u odpr t ih v rat in se še ist i dan odločila, d a bom svoje šolanje nadal jevala v Celovc u. Svoje odl oč it ve nikoli nisem obžalovala, s aj mi je z n an je, ki s em ga v pe t ih le t ih pr idobila na TA K , zelo p omagalo t ako pr i nadal jnji izobrazbi, kot t udi v p oklicnem živ l jenju.

Po mat ur i sem se za št ir i le t a preselila v S alzburg, kjer sem konč ala pr v i del št udija. V tem času s em prav t ako za eno le to odpotovala v Ohio, ZDA, na izmenjavo. Naslednji dve le t i sem preživela v Nemč iji, kjer sem zakl juč ila magister ij in se n ato

14

NEDELJA.PRILOGA

p reselila v Alb an y, NY, kjer sem p e t le t d elala p ri Nelson A. Rockefeller In stitu te of Govern men t. Pot m e je n ato z an esla v b liž in o Boston a, MA, kjer tren u tn o ž ivim in d elam p ri In tern ation al In stitu te of New En g lan d .

Mojih p e t le t n a TAK m e je zelo d ob ro p rip ravilo n a n ad al jn ji štu d ij in p oklicn o ž ivl jen je. Večjez ičn ost je v d an ašn jem p oslovn em sve tu zelo p om emb n a in obvlad ovan je an g leščin e, n em ščin e in seved a sloven ščin e mi je p rišlo zelo p rav. Prav tako sem sp oz n ala, d a je m oje z n an je n a p od roč­j u in form acijske teh n olog ije, s katerim sem se p rvič sez n an ila n a TAK , d alo osn ovo z a vse n ad al jn je p od vig e.

Vs akem u u čen cu , ki se tren u tn o od loča, kje n ad al jevati šolan je, b i TAK zelo p rip oročala.

• Dominik Kert

profesor za gospodarske predmete

Kako sem prišel na HAK–TAK Že tretje leto sem živel v Salzburgu in smo se učili sprejemanja in podirali svoje predsodke o »drugačnosti«. Vendar so se kljub pestremu programu in »resni« temi v prostem času, ob igranju kart med nami spletla nepozabna prijateljstva. Tudi s tem smo dokazali, da je CoExisting mogoč, če smo le odprti za »drugačnosti«. »Our dif­ ferences are smaller than our similariti­ es« (Rebeka Albreht).

DUHOVNE MISLI – ORF V okviru verouka so učenke in učenci pri­ pravljali vedno znova duhovne misli za jut­ranjo oddajo Slovenskega sporeda ORF. »INCLUSIA« Veliko ljudi govori o prizadetih ljudeh, o ljudeh z Downovim sindromom kot o slabi stvari in obsoja takšne ljudi, ker ne ustre­ zajo njihovim osebnim idealom. Da bi predsodke nekako uspeli premagati, smo v okviru projekta Inclusia, ki je potekal na naši šoli, dobili enkratno priložnost, da jih spoznamo. Moram omeniti, da so bili re­ zultati tega projekta izjemni, saj smo uzr­ li veliko nasmejanih obrazov, polnih po­ zitivne energije, ki se je kar širila naokoli in ves prostor napolnila z entuziastičnim ozračjem, ki ga ne bomo zlahka pozabi­ li. Ugotovili smo, da so ljudje, na primer z Downovim sindromom izredno dobrosrč­ ni, ne poznajo zlobe in krutosti tega sveta.

Klara Hojan in Tia Remškar

nisem imel namena, da bi od tam odšel.

Delovno razmerje pri Holland Blumen Mark pa se je nenadoma končalo in iskal sem novo službo. Od številnih prošenj za delovno mesto na podjetja na Salzbur­ škem sem dobil nazaj samo odklonitve.

Le ena prošnja ni šla v Salzburg.

Ko sem se leta 2000 preselil iz Salz­ burga nazaj v Celovec, je bilo to zame nekaj novega. Res ni bila moja prva in srčna želja, da se preselim iz meni dra­ gega Salzburga nazaj na Koroško. Zave­ dal sem se, da me nazaj vodi Bog. Kako to? Naučil sem se namreč zaupati v Bož­ jo besedo in moliti, kajti začel sem svo­ je življenje živeti v povezanosti z Jezu­ som in imeti ob sebi tistega, o katerem je pisano, da je »Čudoviti svetovalec, moč­ ni Bog, Oče večnosti in kralj miru« (glej: Izaija 9,6). In kako mi je svetoval, da se nisem mogel načuditi – do danes!

Od tedanje ravnateljice sem dobil le ustno zagotovilo, da lahko začnem. De­ lovne pogodbe mi ni mogla dati. Toda preseliti se bi moral že prej. Tako sem pokleknil in vprašal Boga: Ali naj se pre­ selim v Celovec ali ne, in ga prosil, naj mi pove, kaj v njegovi Besedi naj prebe­ rem, da dobim njegov odgovor. »Prebe­ ri poglavje 12 v Apostolskih delih« je od­ govoril. Ko sem začel prebirati poročilo o Petru in kako ga je Bog peljal iz njego­ vega okolja v drug kraj, mi je bilo, kakor da meni pravi, da naj tudi jaz storim, ka­ kor je storil Peter: »Sporočite to Jako­ bu in bratom!« Nato pa je odšel in odpo­

• Stefan Domej maturiral

2010

olanje na TA K sem se odloč il, ker sem Zb odasočei šželel pr idobit i gospodar sko znanje za delo na naši kme t iji.

R a d s e spominjam šolskih le t , ki so bila poln a d ob r ih pr ijatel jskih odnosov in zanimiv i h e k skur zij.

Po mat ur i na TA K in po c iv ilni službi pr i Kr š č a n ski kult ur ni zvezi sem oprav il st rokov n i izpit iz pol jedelst va in gozdar st va.

S e d a j p a skupaj z oče tom vodiva kme t ijo v R i n kol ah, kjer se ukvar jamo v glav nem s pol j e d e l st vom, prašičerejo ter gozdar st vom.

Kot kme t si s amostojni pod je t nik in meni š i roko st rokov no in jezikov no znanje, ki sem g a p ri dobil, kor ist i pr i v s akodnev nih izziv ih.

toval v drug kraj (Apd 12,17b). Sporočil sem prijateljem v Salzburgu, da se bom preselil v Celovec. Hitro sem našel apart­ ma v Celovcu in se preselil tja v upanju, da bom septembra začel službovati na Dvojezični zvezni trgovski akademiji. In bilo je tako.

Hitro so minevala leta poučevanja, sti­ ki z drugimi šolami, s podjetji in gospo­ darskimi ustanovami so se utrjevali, di­ jakov je bilo čedalje več na šoli in s tem tudi več dejavnosti. Vodstvo je prevzel angažirani ravnatelj Hanzi Pogelschek.

S tehnično opremo omogoča več kakor marsikatera druga šola. S pregradnjo je postala svetlejša, tu je ozračje moder­ nosti z vsemi prednostmi in slabostmi.

Nove strokovne smeri na šoli so zelo za­ nimive in perspektivne za mlade, uči­ teljski kolegij je mlad. To govori za šolo.

Trenutno pa se vsepovsod dogaja pre­ obrat, tudi v šolah. S poukom na daljavo je poučevanje dobilo še močnejšo digital­ no usmeritev, ki odpira nova vrata, nove možnosti, ki so kdaj dobre, kdaj pa tudi zavajajoče. Vse to ima svoj prostor in čas, vendar pa naj bi bilo podrejeno pomemb­ nemu, to je osebnemu stiku. Šola HAK-TAK pa naj bo naprej kraj, kjer se druži staro in mlado, zrelo in ne­ zrelo, da se učimo spoštovanja, obzir­ nosti in si pridobimo poleg strokovnega znanja in praktičnih veščin tudi srčno modrost.

Upaj si vstopiti skozi vrata HAK-TAK, pozanimaj se, morda je šola primerna prav zate!

• Marko Ogris maturiral

2012

kon čal 4. raz red n a SlovenKD vojezoskisemičng imno trg az iji, sem se od ločil z a ovsko akad em ijo, ker

sem se h otel izob raz iti d vojez ičn o tu d i n a g osp od ar skem p od ročju .

Po trg ovski akad em iji sem b il p ri vojakih in p otem sem z ačel d elati v n aši g ostiln i »Og ris-Miklavž«, v kateri d elam d o d an es.

Med tem sem p a tu d i n ared il izob raz b o z a somelierja z a vin o, p ivo ter kavo in kon čal izob raz b o z a mojstra.

Vs ak d an u p orab l jam in p otreb u jem ekon omsko strokovn o z n an je, ki sem se g a n au čil n a trg ovski akad emiji.

NEDELJA. PRILOGA

15

»

30• PROJEKT M.A.J. – Mreža (mladi) Alpe Jadran 2020

Inkubator proaktivnih zamejskih Slovencev 20. novembra 2020 so mladi lahko sodelovali na zaključ­ ni prireditvi M.A.J. z gosto­ ma ministrico za Sloven­ ce v zamejstvu in po svetu Heleno Jaklitsch in Sašem Avsenikom (ansambel Saša Avsenika).

Projekt M.A.J. je namenjen mladim iz zamejstva, ki se želijo povezovati, so­ delovati in jih druži ljubezen do slo­ venskega jezika.

Projekt koordinirajo štiri zamej­ ske organizacije (po abecednem redu) Avs­trija: SGZ – Slovenska gospodarska zveza v Celovcu, Hrvaška: Zveza slo­ venskih društev na Hrvaškem, Italija: SDGZ – Slovensko deželno gospodar­ sko združenje in Madžarska: RASK – Razvojna agencija slovenska kra­ jina. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu projekt finančno pod­ pira že od samega začetka.

Projekt proaktivne zamejske mladine poteka že 3. leto zapo­ red in organizatorji se že veseli­ jo M.A.J. 2021!

nih pristopov in priložnosti v regiji, ✒ ozaveščanje sposobnosti, virov in izku­ šenj, adutov in prednosti, ki jih ima­ mo, ✒ osvajanje orodij in veščin po­ trebnih za uspešno nastopanje na odru življenja, ✒ ustvarjanje vizij razvojne­ ga potenciala regije in njene mogoče prihodnosti.

Lani so organizatorji ter ostale za­ mejske organizacije, ki tudi aktivno sodelujejo (npr. SKS Planika – Kanal­ ska dolina, SKD Gorski Kotar – Pre­ zid, Pav­lova hiša – Štajerska) aktivne­ je povezale tudi z dvojezičnimi šolami v regiji.

V Avstriji sta aktivno k projektu pri­ stopili Dvojezična trgovska akademija iz Celovca in Slovenska gimnazija. Tr­ govska akademija (HAK-TAK) je ak­ tivno sodelovala že leta 2018, ko je bil izveden projekt prvič. V letu 2019 so se dijaki HAK-TAK udeležili vseh šti­ rih srečanj v zamejstvu: Porabje, Gor­

M.A.J. je predvsem priložnost za: ✒ medsebojno spoznavanje in družabnost, ✒ zabavo in sku­ pno razmišljanje, ✒spoznavanje uspešnih primerov raz­vojnih, kul­ turnih, podjetniških in zaposlitve­

ski Kotar, srečanje na tromeji: Zilj­ ska dolina – Kranjska Gora – Trbiž ter zaključne prireditve v Cankarjevem domu v Ljubljani. Dijake smo letos ju­ lija povabili na delavnico, kjer so lah­ ko izrazili svoje želje po vsebinah in po obliki sodelovanja, ki jih bomo upošte­ vali pri pripravi projekta M.A.J. 2021.

Na zaključni prireditvi M.A.J. 2020 pa so mladi sodelovali z glasbenimi pri­ spevki in med njimi tudi dve dijakinji iz HAK-TAK (Vokalna skupina Tam­ bula: Biva svanca iz Ziljske doline).

Sodelovanje s šolami je za organiza­ torje projekta ključnega pomena, ne le zaradi promocije, temveč tudi zaradi strokovne pomoči in izvedbe.

Vesna Hodnik iz Slovenske gospodar­ ske zveze v Celovcu (SGZ) je program­ ska vodja projekta in je povedala: »V trenutni situaciji in v časih, ki priha­ jajo, bo smisel povezovanja in sodelo­ vanja dobil nov pomen. Sodelovati na različnih področjih: interesno sodelovanje (slovenski jezik, regija, gospodar­stvo, … ),­­ so­ delovanje z različni­ mi ustanovami (šole, združenja) ter druž­ beno odgovorno so­ delovanje, ki se odra­ ža v skrbi za naravo, za soljudi in ranljive sku­ pine.« Zaključna prireditev po spletu

• Simone Haschej maturirala

2013

st vo in delovanje pod je t ij st a Gl i . Takoospodar me že v zgodnjih le t ih zelo zanimasem izkor ist ila možnost izobraževa nja na tem področ ju. Za st ar še in prav t a ko t udi zame je bilo pomembno, da se l a h ko v tej panogi izobražujem v last nem m ater nem jeziku.

M nogo sem doživela s kolegic ami in ko legi in s profesor ji med poukom, pr i p rojekt ih in na naših izle t ih. Osebno sem ce lot nemu uč itel jskemu zbor u hvaležna,

16

NEDELJA.PRILOGA

d a n am je omog očil tu d i p ou k z u n aj stavb e trg ovske akad em ije.

Med šolan jem n a TAK sem od krivala tu d i d ru g o kreativn o smer, in sicer g lasb o. Tako sem se od ločila z a štu d ij mu z ikolog ije in g lasb en e p ed ag og ike v Gradcu . Med štu d ijem me je p ot sp e t vod ila n a Koroško, kjer sem z ačela štu d ij n a Ped ag oški visoki šoli z a d vojez ičn o u čitel jico.

Tu d i v oseb n em in vs akd an jem ž ivl jen ju m i koristi z n an je, ki sem si g a p rid o-

b ila n a trg ovski akad em iji.

V p ole tn ih p očitn icah sem d olg a le t a d elala p ri recep ciji v h otelu v S alzburg u . Gosp od ar ska koresp on d en ca, p is a nje raču n ov, kn jig ovod stvo in jez iki – sko ra j vs ak d an to u p orab l jam v svojem živl jenju in n e le s am o v tem p rim eru v h otelu. Še v p rih od n osti m i b o izob raz ba pomag ala in od g ovarjala n a vp raš an ja , ki s e b od o stavila v vs akd an jem ž ivl jen ju.

reichmann

MOHORJEVA DRUŽBA je s šolo od vsega začetka tesno povezana.

• Karl Hren

J

ravnatelj

Pomembnost dvojezične ekonomske izobrazbe

Mohorjeve

ubileji so vedno dobra prilo­ žnost za pogled v preteklost in za načrtovanje prihodnosti.

Med zelo uveljavljene in pri­ znane strukture koroških Slovencev sodi Dvojezična trgovska akademija v Celovcu, ki letos praznuje 30. obletnico svojega obstoja. Mohorjeva družba je bila od vsega začetka tesno povezana s to šolo, saj se je kot dvojezična kulturna in gospodarska ustanova zavedala po­ membnosti dvojezične ekonomske iz­ obrazbe za slovenski koroški naraščaj.

Sodelovanje Mohorjeve z Dvojezično trgovsko akademijo poteka na različnih ravneh: od raznih šolskih prireditev, na katerih sodelujejo predstavniki Mohor­ jeve, prek vsakoletne maturitetne pro­

slave TAK, ki poteka v Mohorjevi hiši, do znanstvenih konferenc Mohorje­ ve, ki jih redno obiskujejo tudi dijaki­ nje in dijaki TAK. Najpomembnejše za obe strukturi pa je sodelovanje na dveh področjih: na področju šolskih knjig, saj je marsikateri učbenik nastal v sode­ lovanju profesoric in profesorjev TAK z Mohorjevo založbo, ter na področju do­ movske oskrbe dijakinj in dijakov TAK, saj živijo številni izmed njih v Slomško­ vem domu. Mislim, da sodelovanje na vseh teh področjih poteka zelo dobro in je v veliko korist dijakinj in dijakov.

Seveda pa je treba poleg pogleda na dosedanje delo usmeriti pogled tudi v prihodnost. Glede prihodnosti mislim, da je bila okrepitev izdajanja slovenskih učbenikov za šolsko izobrazbo na TAK in drugih dvojezičnih srednjih šolah še

posebej potrebna. Vsake pobude TAK in njenega učiteljskega zbora v to smer smo zelo veseli. Pri domovski oskrbi je prišlo pred kratkim do sprememb, saj se je Slomškov dom jeseni 2020 preselil na zelo lepo in prometno dobro doseglji­ vo lokacijo na Ainethovi ulici 10, kjer je kupila Mohorjeva dodatno poslopje.

Skupaj s TAK in drugimi strukturami si prizadevamo, da bi mesto Celovec čim prej uredilo podhod pri vzhodni želez­ niški postaji in bi bila s tem lokacija na Ainethovi ulici 10 neposredno poveza­ na z lokacijo TAK. Ob lepem jubileju iskreno čestitam Dvojezični trgovski akademiji za do­ sedanje pomembno delo na področju izobraževanja ter ji želim uspešen raz­ voj tudi v prihodnje!

• Jonatan Wakounig, maturiral

2013

nižji stopnji na S lovenski gimnaziji sem se PKe r omoral – kot v s ak dijak – odloč it i, kako naprej. me je že kot mladega fant a zanimalo gosp o-

d a r s t vo, posebej organizac ija velikih projektov, s e m se v pis al na TA K .

Ko sem le t a 201 3 mat ur iral, sem govor il slove n sko, nemško, angleško, hr vaško in it alijansko.

N a TA K smo lahko učenc i s amoinic iat iv no izvajal i p rojekte, npr. s ami smo organizirali potovanja v B e og rad in S arajevo in se nauč ili bit i s amosto jn i.

S a m ostojnost in zaupanje v last ne sposobnosti

sta b ila osn ova z a u sp ešen z akl ju ček master skeg a štu d ija n a D u n aju . Brez z n an ja ku ltu re in jez ikov p a d an es n e b i b il z ap oslen p ri en em n ajvečjih in u sp ešn ejših p od je tij Sloven ije. To sem u sp el, čep rav n isem b il z m eraj n ajb ol j zg led en u čen ec, vs aj kar se tiče d om ačih n alog . Ali b oste u sp ešn i ali n e, je od visn o od teg a, koliko tru d a vlag ate v svojo izob raz b o.

V tem sm islu vam vsem želim u sp ešn o ž ivl jen jsko p ot in p og u m a z a u p orab l jan je lastn e g lave!

NEDELJA. PRILOGA

17

»

30• Sodelovanje pri projektu Nedelje ob njeni 90-letnici: živa številka 90 iz dijakinj in dijakov HAK-TAK

• Pamela

SEDANJA GENE

Glušič

profesorica

N

a D voj ez i č n i t rg ov ski a ka d e m i j i , k j e r sem zap os l e n a od š ol s kega l e t a 2 0 1 7/ 2 0 1 8, p ouč uj e m n e m š č i n o i n s l ove nšč ino.

Vz p ore d n o d e l u j e m t u d i na Pe d a g oš k i v i s ok i š ol i Viktor Fra n k l n a i n š t i t u t u za več jez i č n os t i n t ra n s k u l t u r n o izobra ževa n j e. N a om e n j e n i v išji š o l i m i j e v š e č m e d k u l tur na in i nte rn a c i on a l n a od p rtost , s aj na š o š ol o ob i s k u j e p re cej dij a kov i z s os e d n j i h d ržav, predvse m i z S l ove n i j e, od koder pri h a j a m t u d i s a m a .

M e d d ru g i m m i j e, tudi zara d i m oj e g a » p ore k l a « , še tol i ko b ol j p om e m b n o, d a se vsi d i j a k i , n e g l e d e n a to, od ko d p r i h a j a j o, n a š ol i poč ut ij o s p re j e te, i n j i m s l e dnja ponu j a t i s to, ka r s o p ri č a koval i i n s i že l e l i ob v p i s u . Prav t a ko m i ve l i ko p om e n i kolegi a l n i od n os m e d z a p oslenim i, ka r s e m i zd i p om e mbno ne s a m o za d ob ro v s e h dijakov, p a č p a t u d i za vz post av itev i n vzd r ževa n j e ka kovos­t ­ ne g a d e l ov n e g a okol j a , ki ga pot re b u j e v s a k i zm e d nas za us p e š n o ra s t i n ra zvoj na kar i e rn e m p od roč j u . U p a m, da l a h ko t u d i s a m a t rg ov ski akade m i j i d a j e m i n v ra č a m t isto, ka r d ob i m » od n j e « i n si bom z a to p r i z a d eva l a ve s č as svoj e g a d e l ova n j a n a te j šoli.

• Daniel 4B

Gallob

»Kako naprej,« sem se vprašal.

Sedaj vem!

P

o četrtem razredu na Slovenski gimnaziji se je zame postavilo vpra­ šanje, kako naprej. Ogle­ dal sem si najrazličnejše šole in ko sem bil na ogle­ du Dvojezične zvezne tr­ govske akademije, sem bil prepričan, da bom na njej nadaljeval svojo šolsko pot.

Ponudba, ki jo nudi šola, mi je popolnoma odgovar­ jala in zato je bila odločitev za to šolo zelo lahka.

V prvem letniku sem marsikaj pridobil na pod­ ročju samostojnega dela, dodatnega urjenja vseh šti­ rih jezikov in zelo zanimiv vpogled v svet gospodar­

skega življenja. Gospodar­ ski svet je bil zame čisto novo poglavje, a kmalu sem spoznal, da se danes v glav­ nem vse odvija okoli nje­ ga. Da sem dobil pravi do­ stop do njega in začel tudi gledati kritično na to veli­ ko področje, mi je bil do se­ daj zagotovo ves naš profe­ sorski zbor v veliko pomoč in oporo.

Ker moraš na naši iz­ obraževalni instituciji do mature imeti tudi določene praktično opravljene ure, sem po uspešno zaključe­ nem drugem letniku prido­ bil marsikatere izkušnje v bančništvu. A ne le izpolni­ tev praktičnega dela, tem­ več tudi izleti, ekskurzi­ je in tudi potovanja po vsej Evropi so del učnega na­ črta.

V tretjem letniku pa se je treba odločiti za težiščno smer, ki jo potem ubiraš do mature. Ker naša šola nudi štiri učne smeri, sem se kot aktivni športnik in kultur­ nik odločil za smer šport in kulturni menedžment.

Prav v teh dveh strokah lahko kasneje uveljavljam

marsikaj od tega, kar mi se­ daj nudi učni načrt prav za to smer. V poletnem času sem se v prak­si pri davč­ nem svetovalcu lahko po­ globil v svet številk in pra­ vilnega ravnanja z njimi. Žal pa se čas pandemije ni izboljšal in tudi v prihodnje ne kaže preveč dobro, tako da sem četrti letnik na naši šoli začel z učenjem na da­ ljavo. K sreči se je naša šola na ta posebni čas zelo dob­ ro pripravila in pouk teče brez težjih problemov.

Mis­lim, da ta način pouče­ vanja in oprav­ljanja svo­ jih nalog privede do velike samostojnosti. Omeniti pa tudi hočem, da trenutna si­ tuacija negativno vpliva na razredno skup­nost, ker tr­ pijo tako pomembna sre­ čanja s sošolci, kot tudi na socialne odnose nasploh.

Upam, da se bo ta trenutno posebni čas spet spremenil v čas, ko se bom lahko brez pomislekov v šoli priprav­ ljal na svojo maturo.

Prav v tem posebnem času pa se rad spominjam vseh doslejšnjih potovanj, ki sem jih bil deležen in že­

• Manuel Jug maturiral

2016

šolanje na Dvojezič ni t rgov ski Zželelaakademiji sem se odloč il, ker sem pr idobit i znanje na gospodar skem področ ju v kombinac iji z jeziki Alpsko­ jadranskega prostora. Poleg tega je DTA K že tedaj ponujala at rakt iv na težišč a, osebno pa sem izbral špor t ni in kult ur ni menedžment .

Odloč itev za šolanje na TA K je bila popolnoma prav ilna, ker sem doživel zelo lep č as na tej šoli. At mosfera na

18

NEDELJA.PRILOGA

šoli je b ila p oz itivn a, p rid ob il sem zelo veliko z n an ja z raz ličn ih g osp od ar skih p od ročij, šolal sem se štirijez ičn o in d ož ivel sem p recej lep ih p otovan j z n ašim le tn ikom. Še le ta 2016 sem z ačel p ed ag oški štu d ij g erm an istike in matematike. Tren u tn o sem tik p red z akl ju čkom teg a štu d ija. Feb ru arja 2019 p a sem p ostal p oslovod eči p red sed n ik Zveze slovenskih org an iz acij n a Koroškem.

Zn an je s TAK m i koristi vs ak p os am ez n i d an . Prid ob l jen e jez ikovn e komp e ten ce m i p omag ajo p ri kom u n ikac iji z raz ličn imi oseb ami. Gosp od ar ske komp e ten ce, ki sem jih p rid ob il n a TAK , pa m i koristijo p red vsem v p oklicu . Vedno z n ova op až am , d a sem n a tej šoli d ob il d ob ro osn ovo z a m oje p oklicn o in p rivat­n o ž ivl jen je.

D i j a k i H A K-TA K i n n a j v i š j i politični vrh: predsednik Republike Av s t r i j e Al ex a n d e r Va n d e r B e l l e n i n predsednik Repullike Slovenije Borut Pahor

RACIJA NA ŠOLI lim, da mi bodo ostali v le­ pem spominu. Predvsem obisk Španije in ogled vele­ mesta Barcelona sta bili en­ kratni doživetji, ki bosta v meni zapustili globoke vtise.

Posebej vesel pa sem, da sem letos, preden je docela izbruhnil koronavirus, lahko v zgodnji vigredi še doživel ekskurzijo v Bruselj, Stras­ bourg in Luksemburg. V tem tednu sem lahko obiskal in si ogledal zanimivosti mesta Bruselj ter sedež evropske skupnosti. Prav tako sem pri­ sostvoval zelo zanimivemu srečanju s slovenskimi po­ slanci v Bruslju. Posebej nav­ dušen sem bil nad obiskom države Luksemburg, ker sem tam videl veliko zanimivosti in ker je tudi lepo vreme iz­ redno vplivalo na dobro po­ čutje v tej državi.

Prepričan sem, da sem si z odločitvijo za Dvojezično zvezno trgovsko akademi­ jo izbral in usmeril pravo pot za prihodnost in da bom po zaključeni maturi in kot ab­ solvent imel odprta vrata za uspešno poklicno pot, bodisi tu v domovini ali v tujini.

• Timna 5B

Katz

O

dločila sem se za trgovsko akademi­ jo, ker je bilo zame pomembno, da se moja izobraževalna pot nadaljuje na dvojezični šoli. Ker so me predmeti za­ nimali in so tudi prijatelji rekli, da je zelo dob­ra šola, sem se po 4. letniku Slovenske gimnazije odločila za trgovsko akademijo.

Najbolj všeč mi je skupnost. Na šoli smo mladinci, ki prihajamo iz različnih držav in vsi se od vsakega naučimo nove stvari. Z učenci iz Slovenije se lahko na primer po­ govarjam v slovenskem jeziku in tako tudi izboljšujem svojo slovenščino. Tudi rav­ natelj in učitelji so vedno pripravljeni, da nam pomagajo. To je predvsem v časih vi­ rusa pomembna stvar. Če imamo vprašanja ali težave, se lahko vedno obrnemo nanje.

Tako dobro sožitje med učitelji in učenci sem do zdaj res opazila samo na tej šoli.

Priporočam vpis na šolo. Naučila sem se veliko novih stvari, ki jih moje prijateljice iz drugih šol ne obvladajo. A tudi zaradi je­ zikovne izobrazbe je ta šola res enkratna.

Učiš se kar štiri jezike, kar mi bo v prihod­ nosti gotovo odprlo veliko delovnih vrat.

• Mirjam

Zwitter-Šlemic profesorica

N

a TAK izob raž u jemo mlad e n a p od ročju e ko nom ije, p oslovn ištva ter d vo- in večjez ičn osti. N a š e a bsolven tke in n aši ab solventi im ajo p om emb n o vlo go t a ko n a d elovn em trg u , kako r t udi kot p od je tn iki in akad e miki.

Na TAK p ou ču jem 29 le t , moji p red me ti so p ravo, ekon omija, med n arod n i g o s po da rski in ku ltu rn i p rostori; na š o li sem sve tovalka z a izobra z bo in sp rem l jevalka p ri in d iv idua ln em u čen ju .

Rad a d elam z mlad imi, ki jim n e želim p osred ova t i le u čn ih vseb in , amp ak tu di vred­ n ote, kot so solid arn os t , s o c ialn i ču t, sp oštovan je d ruga čn osti in toleran co. Še po s ebej me veseli, d a im am čas t uč iti tu d i že otroke n aših a bs o lven tk in ab solven tov, ki s tem iz kaz u jejo p ovez an ost in z a dovol jstvo s TAK . Č im več u ka žel jn ih mla dih iz čim več d rž av, p red vs em iz Alp sko-jad ran skeg a p ro s to ra , ki b od o p o u sp ešn o op ravl jen em z relostn em in d iplo ms kem iz p itu s p on osom p oveda li, da so iz b rali p ravo šolo, kjer s o se veliko n au čili tu d i z a ž iv­ l jen je.

• Katka Karalić maturirala

2017

pr išla šele v st arost i deseKš ke get iarhsj ezileemt ,kavs ,eAvsnesimkolit rijov osnov pred tem nisem uč ila nemni šoli imela še do-

d a t n o u č i te l j i co n emšč ine, ki me je v 4. le t niku s ezn a n i l a z Dvoj ezič no TA K . H otela sem t ako ali t a ko ob i s kova t i t rg ov sko akademijo, v praš anje je b i l o l e, a l i b o to H A K 1 ali dvojezič na. Na konc u s e m s e od l oč i l a p rav ilno.

Re s n i č n o i m a m le najlepše spomine na pe t l e t n a H A K-TA K . Sklenila sem pr ijatel jst va za v s e ži v l j e n j e i n s e nauč ila še dva jezika. Veliko

smo po tovali in iz ved li veliko z an imivih p rojektov. Ved n o se rad a sp omin jam tu d i od ličn e ekipe pro fesorjev.

Po t me je vod ila d o mes t a z n a jviš jo ž ivl jen js ko k va l i te to n a sve t u , n a Du n a j n a ekon omsko u n iverzo, k j e r s em s e vp is a la n a št u d ij ekon omije in d ru žb e n i h ved . Če pred z a če t kom št u d ija n e b i b ila n a TAK , b i b i l a p ot p recej b ol j ska ln a t a . Pravz a p rav sem imel a p re d ava n ja v z vez i z ra ču n ovod s t vom, v ka terih s o p ro fesorji rek li: »Tist i, k i s o b ili n a H AK , to že

ved o. « Poleg š olskeg a z n a n ja se mi zd i , da se m se še veliko n a u čila z a ž ivl jen je.

Po z a slu g i TAK s em imela t u d i ča st so de l ovati z ek ip o Ned el je in p red st avit i Ned el jo v šo l i . S tre m i soš olci s mo z Ned el jo n a red ili ma t u rite tni pro j e kt in n a to n a p is a li d ip loms ko n a log o. Cil j di pl o m ske n a log e je b il n a g ovorit i mla d e b ra lce, po sre dovati litera rn a in ver s ka ču s t va ter p red st av i ti po m e n i n vzd rževa n je s loven skeg a jez ika v Avst ri j i . So de l ovan je mi je os eb n o p oma g a lo b ol je s p oz nati sl ove nsko s k u p n ost n a Koroš kem in n jen p om e n.

NEDELJA. PRILOGA

19

»

30•

• Anja 5B

SEDANJA GENERACIJA Smolnik

Šola me je naučila, da vztrajam

P

et let je minilo, odkar sem se odločila za nadaljnje šolanje na Dvojezični trgovski akademi­ ji. Spomnim se, da sem komaj čaka­ la prvi šolski dan. Vedela sem, da se začenja novo obdobje v mojem živ­ ljenju in sem bila že vedno taka, da sem komaj čakala, kaj se bo zgodilo kot naslednje.

Da sem se odločila za TAK, je ne­ katere začudilo. Ljudje me poznajo z domačih odrov, poznajo me kot pun­ co, ki rada ustvarja, poje, pridno hodi na vaje in se udeležuje marsikje. Tip šole trgovske akademije se torej ne 100-odstotno ujema z mojo osebnost­ jo. A to nikakor ne pomeni, da sem se odločila za napačno šolo. Ko gledam danes nazaj na tedaj 14-letno Anjo, sem vesela in ponosna, da sem se od­ ločila za TAK. S 14-imi leti se je težko odločiti, katera pot naj bi bila prava. Tudi jaz sem tedaj plavala med mnogimi op­ cijami za prihodnost. Odločila sem se za TAK, ker sem bila prepričana, da mi bo končna diploma v korist tudi, če se bom odločila za drugo pot. Kaj­ ti za vsak slučaj imam z zaključkom na trgovski akademiji vedno plan B v svojem življenju in znanje o gospo­ darstvu mi bo tudi v korist, saj smo vsi del gospodarskega sistema. S svo­ jo odločitvijo pa se še danes popolno­ ma strinjam.

Življenje na TAK me je naučilo marsikaj. S tem pa ne mislim le nove snovi.

V prvih letnikih sem se zelo veliko učila. Snov ni najlažja in ni je malo.

Predmeti so zelo zanimivi, včasih pa so lahko tudi bolj suhi kruh. Moje »gospodarsko mišljenje« se je mora­ lo šele začeti razvijati in leto za le­ tom se mi je zdelo vse lažje. Saj vemo, vsak začetek je malo težji. Šola me je naučila, da vztrajam.

Večkrat v življenju se zgodi, da kaj ne pride tako, kot si sam predstavljaš.

Sploh ko si še tako mlad in tu pa tam še živimo v pravljičnem svetu. Nauči­ la sem se znajti v takih situacijah. Go­ tovo mi je tudi malo pomagala snov iz gospodarskega poslovanja »Kri­ senmanagement«.

Vsi vemo, da biti dijak/dijakinja ni enostaven poklic. Sploh v današnjem času pandemije. Ko pridejo prever­ janja in šolske naloge na en kup, ko nas profesorji ne razumejo, ali ko se šolski dan preveč vleče, ko pridemo domov in nas čaka še cel kup dela ...

Tudi to so spomini, ki nam bodo osta­ li. A poglejte – naposled smo oziroma bomo prilezli do cilja. In kar je naj­ lepše, je to, kako smo se razvili, kako smo postali bolj odrasli, kako smo se spremenili vsak v svojo smer.

Tu in tam se nam je zlila kakšna solza, večkrat pa je napočil smeh. Ne samo med nami, dijaki, a tudi s ka­ kimi profesorji. Ko gledam nazaj ... joj, kaj vse sem doživela! Rada se spo­ minjam izletov, rada se spominjam občutka, ko sem prišla domov in mi ni bilo treba nič več narediti za šolo, rada se spominjam olajšave po odpi­ sani šolski nalogi ali testu, klepeta in heca s prijatelji v pavzi, obiskov v ka­ varni, ko nam je kakšna ura odpadla, skupnih občutkov, ki so nas povezo­ vali. Ne bom pozabila športnega ted­ na v Toskani, ne bom pozabila ude­

ležbe na govorniškem natečaju, ne bom pozabila, da sem dirigirala šol­ ski zbor pri božičnici, marsičesa ne bom pozabila nikoli.

V teh petih letih sem se močno spremenila. Našla sem svojo pot in želim si uresničiti željo, ki me bo pe­ ljala v kreativno smer. Za tiste, ki so se tedaj začudili moji odločitvi za TAK: nisem nikoli nehala s svo­ jimi dejavnostmi zunaj šole. Poglo­ bila sem se in odločila za eno glavno smer. Močno se za to zahvaljujem na­ šemu ravnatelju, gospodu Pogelsch­ ku, in svojim profesorjem. Kajti brez podpore s strani šole bi morala mar­ sikaj črtati. Želim se pa zahvaliti tudi vsem, ki so mi pomagali in mi olajšali vsakdan v šoli. To velja posebej za vse moje prijatelje, ki sem jih spoznala na tej šoli, in tudi mojo družino. »Die Schule ist eine Achterbahn­ fahrt der Gefühle,« bi rekla. Dobre in manj prijetne stvari so se nam do­ gajale in iz vsega se lahko kaj naučiš.

Mnogi pravijo: »Zdaj se jeziš, ampak ko boš starejša, boš zelo rada gleda­ la nazaj na šolski čas«. Počasi zače­ njam razumeti tiste, ki mi to pravijo.

Tik pred koncem smo in zaključu­ je se nam obdobje, ki ga doživimo samo enkrat. Če bi vse doživljaje lah­ ko shranili nekje v kakem zakladu in si ga vsak čas odprli in se spomnili nazaj, bi bil ta zaklad verjetno ogrom­ ne velikosti.

Pred petimi leti se mi je zdelo še tako daleč do petega letnika, švup di vup, pa sem tik pred maturo, tik pred koncem in tik pred začetkom.

Sedaj nas čaka le še nekaj mesecev do mature in do tedaj še mnogo dela in učenja. Zaključili pa bomo kar v po­ sebnem času. Želim vsem, da bomo z uspehom zaključili in da bo vsak odkorakal z veseljem in s srečo na novo pot.

• Roman Petek maturiral

2018

il sem se za šolanje na TA K , ker sem Oi n istočdloč se želel izobrazit i dvo- oz. več jezič no asno pr idobit i znanje na gospodar-

s ki rav ni. Prav t ako so me zanimale prakt ičn e izkušnje iz rač unovodst va, menedžment a i n infor mat ike ter spoznavanje dr ugih kult u r i n jezikov. R ad se spominjam zelo sproščen eg a in veselega okol ja, kjer sem spoznaval in

20

NEDELJA.PRILOGA

p rid ob il mn og o p rijatel jev. Poleg med človeških iz ku šen j in n ap orn ih iz p itn ih ob d ob ij se sp omin jam zelo z an imivih in raz n olikih eks­ ku rz ij p o vsej Evrop i.

Po civiln i slu ž b i sem se od ločil z a štu d ij iz g osp od ar stva n a Un iverz i v Celovcu . Zn an je, ki sem g a p rid ob il n a TAK , seved a koristi, b od isi p ri štu d iju , b od isi p ri d elu v d ru štvih

in p rav tako v vs akd an jem živl jenju.

Tu d i če n im am iz kl ju čn o p ozit ivnih in do brih sp omin ov n a p e tle tn o šolan j e, bi s e t udi dan es sp e t od ločil z a TAK , ker je ra z no lika , a vseen o d ru ž in ska šola, ki se ves č a s ra z vija n ap rej.

Danes sošolci, jutri poslovni partnerji

• Damjan

K reichmann

• Damjan

S

4A

Smrtnik

tar sem 17 let in trenutno obiskujem 4. letnik Dvoje­ zične trgovske akademije v Celovcu. Za šolo sem se odlo­ čil kratkoročno na dnevu odpr­ tih vrat. Zelo sem se zanimal za težišča, ki jih ponuja šola. Na za­ četku nisem bil prepričan, če je to bila prava odločitev. Že prvi dan sem se počutil zelo dobro in v teku časa lahko rečem, da je bila to popolnoma pravilna od­ ločitev. Profesorji so zelo prijaz­ ni ter kompetentni in nam zelo dobro posredujejo snov. Najbolj se zanimam za gospodarsko po­ slovanje in računovodstvo, am­ pak tudi drugi predmeti so mi všeč. V teh štirih letih, odkar se šolam na HAK-TAK, sem doži­ vel zelo veliko lepih trenutkov.

Najbolj se spominjam šolskih iz­ letov. V prvem letniku smo bili na jezikovnem tednu v Ljublja­ ni, leto navrh smo bili na Duna­

ju in lani smo bili na športnem ted­nu v Španiji. Letos je posebno leto, ekskurzije odpadejo in uči­ ti se moramo na daljavo. Tako imenovani »homeschooling« je za nas dijake in dijakinje ne­ kaj popolnoma novega. Že mar­ ca in aprila smo se morali so­ očati s tem. Trenutno dobivamo naloge, ki jih je treba predelati in večkrat na teden imamo video­ konference s profesorji in profe­ soricami. Veselim se že časa, ko bodo šole spet odprte in se bomo lahko spet učili na šolah v živo.

Zelo rad hodim v šolo in zelo se veselim prihodnosti. Zadnji dve leti na Dvojezični trgovski aka­ demiji bom še užival in potem se bom moral posloviti. Kam me bo vodila pot, še ne vem točno, am­ pak zelo rad bi študiral. Vse živ­ ljenje se bom rad spominjal šo­ lanja na Dvojezični trgovski akademiji.

5C

Peter Stern

ot dijak nižje stopnje Slovenske gimnazije nikoli nisem namera­ val, da bi po 4. letniku menjal na trgovsko akademijo. Tedaj sem bil prepričan, da bom nekdaj maturant Slovenske gimnazije. Ko smo si pa bili ogledati trgovsko akademijo na dnevu odprtih vrat, česar sem se ve­ selil pravzaprav samo zaradi tega, ker je nadomestil regularni pouk, sem se še med vodstvom skozi šolo odločil, da bom nadaljeval izobraževalno pot na trgovski akademiji in s tem zavrgel vse prvotne načrte in tako postal di­ jak trgovske akademije.

Mislim, da našo šolo zaznamu­ je predvsem atmosfera, ki je po mo­ jem mnenju zelo posebna. Razmero­ ma majhna šola smo, kar vodi do bolj osebnega in s tem bolj prijetnega od­ nosa med dijaki in učitelji. Našo šolo izkazuje tudi to, da ima vsaka dijaki­ nja in vsak dijak svoj glas, ki ga cenijo in upoštevajo profesorice in profesor­ ji. Majhna enota smo, med seboj si po­ magamo in stojimo ob strani. To še po­ sebej cenim v času, ki je poln izzivov, s poukom na daljavo.

Osebno sem zelo zadovoljen z od­ ločitvijo vpisa na trgovsko akademijo.

Mladim, ki se še odločajo, in tudi mla­ dim, ki so se že odločili, bi vsekakor ved­no priporočal, da si pridejo ogledat našo šolo. Najbolje je, da si sami obli­ kujejo mnenje in tako tudi sami spo­ znajo, ali jih naša šola zanima ali pač ne. Prepričan sem, da večjezično iz­ obraževanje usmerjeno na gospodar­ stvo ne more biti popolnoma napač­ na odločitev.

• Ana Karner maturirala

2020

šolanje na t rgov ski akademiji sem se od ločila z arad i Zk u gadneva odpr t ih v rat , ki sem ga obiskala v če trtem le tn iimnazije. Težišč a, ki so bila predst av l jena, so me zelo

z a n imala in sem se zaradi tega odloč ila za šolan je n a tej u s t anov i.

N a šolo imam dobre spomine, čeprav je bil kon ec malo n e n avaden zaradi koronav ir us a. Š olanje na t rg ovski akad em i j i je bilo zahtev no, ampak skozi v s a le t a imam s am o p o-

z itivn e sp om in e n a šolo, p rofesorje, sošolce in šolsko sku p ­ n ost.

Tren u tn o štu d iram v Grad cu p ravo n a Un iverz i Karla in Fran z a.

Zn an je s trg ovske akad em ije m i p ri štu d iju veliko p om ag a. V če trtem le tn iku sm o im eli p ou k p rava, z arad i katereg a sem se tu d i od ločila z a svoj štu d ij. Seved a p a m i p ri štu d iju p rid e p rav tu d i g osp od ar sko z n an je.

NEDELJA. PRILOGA

21

k ibic

ZBADLJIVI

PRIGRIZKI

did

D R U Ž I N A

in DOM

p r i l o g a mohorjeve družbe celovec

P o g o v o r z zgodovi narjam in novinar jem Jož etom Mo žino m

Na Slovenskem ni bilo ljudi, ki Povojno zgodovinopisje je zacementiralo partijske mite o razlogih, ki naj bi privedli do slovenskega narodnega razkola. Zgodovinar in novinar Jože Možina je vzroke za do danes trajajoči spor raziskal na znanstveni osnovi. »Slovensko zgodovinopisje je že de­ setletja čakalo na podrobno tovrstno znanstveno raziskavo,« je zapisal zgo­ dovinar Mitja Ferenc o knjigi Jožeta Možine Slovenski razkol – Okupaci­ ja, revolucija in začetki protirevolu­ cionarnega upora. V njej je na osno­ vi arhivskega gradiva od Ljubljane do Moskve, neštetih dokumentov, oseb­ nih pričevanj in s temeljito analizo uradnega popisa žrtev druge svetovne vojne v Sloveniji raziskal vzroke, ki so privedli do protiokupatorskega upo­ ra, protirevolucionarnega upora in po­ sledičnega razkola, ki med slovenskim narodom – tudi zunaj meja slovenske države – traja do današnjih dni.

Jože Možina, ki je zaposlen na RTV Slovenija, je knjigo Slovenski razkol, nastala je kot doktorska naloga, izdal pri vseh treh Mohorjevih založbah, ce­ lovški, celjski in goriški.

Splošno prepričanje o slovenskem narodnem razkolu je takšno: aprila 1941 sile osi napadejo Jugoslavijo, ozemlje Slovenije si razdelijo Nemčija, Italija in Madžarska. Osvobodilna fronta s Komunistično partijo na čelu organizira upor, tradicionalni tabor in katoliška Cerkev ostaneta pasivna ali celo kolaborirata z okupatorjem. Pravite, da ni bilo tako.

Jože Možina: Temeljno zlo je absolut­ no okupacija, nemška, italijanska, ma­ džarska, ki so jo kot veliko zlo jema­ le tudi vse tradicionalne sile. Res pa je

22

NEDELJA.PRILOGA

tudi, kar se vidi iz virov, da so komu­ nisti v tem videli priložnost.

Priložnost za?

Jože Možina: Priložnost za prevzem oblasti. Edvard Kardelj je rekel že leta 1940 na partijskem posvetu na Dubra­ vi pri Zagrebu, da se bodo spustili v obrambo domovine le, če bodo lahko izvedli tudi revolucijo. In tako je tudi bilo. Do trenutka, ko so komunisti še kolaborirali z nacisti zaradi pakta Hit­ ler-Stalin, do 22. junija 1941, nimamo dokazov, da bi se pripravljali na obo­ rožen upor proti okupatorju. Pač pa je 29. maja 1941 katoliška stran ilegalno organizirala vojaško organizacijo Slo­ venska legija z okoli 6000 člani, ven­ dar s premiso, da se ne napade okupa­ torja, ko je na višku moči, ker je škoda slovenskih ljudi. Komunisti so bili ta­ krat do okupatorja pasivni. V trenutku, ko Hitler izda Stalina in napade Sovjet­ sko zvezo, se komunisti na povelje Ko­ minterne odločijo za oborožen upor.

Ne takrat, ko je bila napadena njiho­ va domovina, ampak ko je bila napa­ dena druga država, tisoče kilometrov stran, ki pa je bila njihova ideološka domovina.

Pa vendar: partizani se uprejo okupatorju, tradicionalni tabor ostaja, vsaj glede oboroženega upora, pasiven. Zakaj pride do oboroženega nasprotovanja partizanom?

Jože Možina: Da bi to pojasnil, sem analiziral uradni popis žrtev v Slo­ veniji. Ta kaže, kdo je bil med vojno ubit, kdo ga je ubil, kdaj se je to zgo­ dilo. Popisanih je približno 100.000 Slovencev, moje analize, ki so v knjigi predstavljene v obliki unikatnih gra­ fov pa predstavljajo predvsem razme­ re v osrednji Sloveniji, kjer se sloven­ ski razkol dejansko začne. Po času in kraju umora sem naredil grafe. Sloven­ ci so bili na splošno protiokupatorsko razpoloženi, absolutno to velja za ka­ toliški in liberalni tabor. Komunisti so zaradi napada na SZ, ne na Jugoslavijo, prvi razglasili oborožen odpor. Njihov

cilj pa ni bila demokratična Jugoslavija in znotraj nje Slovenija, ampak sovjet­ ska republika stalinističnega tipa. Kaj je to pomenilo, vemo. Za komuniste je bil bistven cilj ves čas prevzem oblasti, zato so tudi svojo ost »upora« v večji meri usmerili proti domačim ljudem.

In to je bistvo: dokazi, ki so matematič­ no natančni, kažejo, da je v Ljubljanski pokrajini, ki je osrednja točka sloven­ skega razkola, komunistična stran za­ čela ubijati slovenske civiliste in da je pri tem celo prednjačila pred okupa­ torsko. Slovenskega človeka, sploh če je imel kaj premoženja ali bil organizi­ ran v Slovenski legiji, ni fizično ogrožal italijanski okupator, ki je takrat igral v Ljubljani relativno mirno vlogo, am­ pak domača komunistična gverila. To se ni dogajalo le v Ljubljani, kjer je bilo ubitih več kot sto ljudi, ampak tudi na podeželju. V prepričanju, da bo konec vojne že leta 1942, ker so slepo verje­ li v Sovjetsko zvezo, so eksplodirali s tem brutalnim nasiljem do civilnega prebivalstva, misleč da morajo izko­ ristiti svoj trenutek. Komunisti, ki so ves čas povsem obvladovali partizan­ sko gibanje, v katerem so seveda delo­ vali povečini povsem normalni ljudje, so to isto gibanje grobo zlorabili proti interesom večine – za izvedbo revolu­ cije. Tako so pobili nekajkrat več ne­ oboroženih slovenskih civilistov kot pa okupatorjevih vojakov.

Ustanovitev vaških straž je odgovor na partizansko nasilje? Zakaj se je vendar protirevolucionarni tabor zatekel po pomoč in orožje k okupatorju?

Jože Možina: Prvi upori proti komu­ nistični gverili so bili spontani, ljudje so želeli zaščititi svoje vasi pred ropa­ njem in umori. A je partizansko giba­ nje vse te upore zatrlo. Zato so iskali pomoč pri okupatorju, ki je bil za njih v tistem trenutku manjše zlo. V stro­ kovnem jeziku se temu reče silobran, do katerega si upravičen, ne glede na to, kdo ti grozi s fizično silo, tudi če se razglasi za narodnoosvobodilno voj­ sko. Če te hoče oropati ali ubiti, imaš

k ibic

ZBADLJIVI

PRIGRIZKI

did

D R U Ž I N A

in DOM

p r i l o g a mohorjeve družbe celovec

o s l o v ens ke m razkolu

Jože Možina: Slovenski razkol. Okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora. Mohorjeva založba Celovec, Celje, Gorica.

ISBN 978-3-7086-1082-5. Cena: 58 evrov

bi si želeli zmago okupatorja katoliški človek to nasilje nenormalno dolgo trpel. Nihče si ni upal upreti. V Sv. Vidu, kjer je bil eden prvih sponta­ nih uporov domačih fantov proti par­ tizanom, jih je duhovnik vlekel nazaj.

In taki so tudi drugi primeri. Katoli­ ška moralka ni bila sposobna odreagi­ rati z nasiljem v enaki meri. Cerkev je igrala kvečjemu zaviralni moment. Ko je stvar eskalirala, so domačini prosi­ li duhovnike, da bi kot posredniki pro­ sili za zaščito in orožje, ker jih je itali­ janski okupator jemal resno in so znali jezik. Da bi pa bila Cerkev organizator ali pa da bi spodbujala – samoobrambo ja, ne pa kolaboracije. Kolaboracija v polnem pomenu besede je, ko se zave­ stno odločiš, da boš sledil ne samo vo­ jaškim, temveč tudi političnim ciljem okupatorja. In na Slovenskem ni bilo ljudi, ki bi si želeli zmago italijanske­ ga ali nemškega okupatorja. Kje pa! Z njim so se povezali zato, da bi zaščiti­ li lastna življenja.

Jože Možina na predstavitvi knjige v Celovcu

pravico se braniti. In pri primerih, ki so v knjigi raziskani do podrobnosti, je šlo natančno za to. Nihče od teh ljudi ni bil v izhodišču prookupatorsko naravnan, ampak v tistem trenutku jih ni ogrožal okupator, temveč domače revolucio­ narno gibanje, ki se je borilo za oblast.

Kako ocenjujete vlogo katoliške Cerkve?

Povojno zgodovinopisje je trdilo, da je Cerkev kolaborirala in da so bili prav župniki in kaplani tisti, ki so se zavzemali za ustanovitev protirevolucionarnega tabora.

Jože Možina: Na začetku je slovenski

Maja 1942 je Varnostno-obveščevalna služba (VOS) v Ljubljani ustrelila Lamberta Ehrlicha, koroškega rojaka iz Žabnic, češ da je ustanavljal vaše straže.

Kako ocenjujete vlogo Lamberta Ehrlicha v tistem času, tudi glede spomenice Italijanom?

Jože Možina: Lambert Ehrlich je bil marsikaj, vse prej kot izdajalec, bil je absolutno zaveden Slovenec, ki je z veliko prizadetostjo gledal na obupno situacijo, ko se je okupator po parti­ zanskih napadih maščeval nedolžnim ljudem. Italijanom je s spomenico 1. aprila 1942 zelo ostro očital, da uni­ čujejo slovenski narod, ker se mašču­ jejo zaradi dejanj, ki jih niso ti ljudje povzročili, temveč partizani. Če niso sposobni zagotoviti zaščite teh ljudi, naj omogočijo, da se bodo ljudje, Slo­ venci, branili sami. In v tem je bil nje­ gov greh. V tistem trenutku je ravnal po svoji vesti, kakor je lahko.

Pišete tudi o partizanskih pomorih Romov, kar označujete kot genocidno dejanje. Ti poboji so šele v zadnjih letih pri-

šli v javnost. Opravičujejo jih s tem, da naj bi bili Romi potencialni denuncianti, ki bi bili lahko izdali partizane. Kako je bilo tem?

Jože Možina: Izraz genocid uporab­ ljam zato, ker je partizansko vodstvo očitno ukazalo takrat pobiti celotno romsko populacijo, ki jim je bila na do­ segu roke. Pri zadnjem velikem pomo­ ru 60–80 Romov iz romskega naselja iz Kanižarice pri Črnomlju julija 1942 se jasno vidi, da so jih šli iskat, prived­ li do vasi Zagradec in jih tam pobili v celoti, le eni nosečnici je en partizan na skrito omogočil pobeg. Genocid je zato, ker so bili pobiti vsi. Ne samo mo­ ški, ne, ubiti so bili tudi vse ženske in otroci. V ta pomor so bili vključeni in o njem obveščeni ljudje, ki so še danes v Sloveniji čaščeni kot narodni heroji.

O tem, da preventivno ubiješ več ko 60 ljudi, pa nima smisla izgubljati besed.

V knjigi obdelujete obdobje do leta 1943.

Je bil razkol v prvih dveh letih okupacije na Slovenskem dokončen?

Jože Možina: Izkazalo se je, da je bil.

Zato je to obdobje ključno za razume­ vanje dokončnega razpleta. Po kapitu­ laciji Italiji septembra 1943 je šlo po­ slanstvo zelo močne postojanke vaških straž iz Velikih Lašč do partizanov, da bi skupaj nastopili. Ampak njih to ni zanimalo. Tu je treba slediti logiki ko­ munistične doktrine, oni so hoteli biti absolutno sami. Končno je bila tudi OF v tem smislu le krinka. Ostale skupi­ ne, sokole, krščanske socialiste so kot samostojne politične dejavnike hitro onemogočili. Ob Hitlerjevem napa­ du na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 je Kominterna naložila komunistom, naj se povežejo z vsemi domoljubnimi silami, da bodo čim bolj razbremeni­ li neznosni nemški pritisk. Zanimivo – to je edina točka, kjer slovenski ko­ munisti niso ubogali Kominterne, am­ pak so proglasili septembra tega leta, da je vsak, ki se bori zunaj Osvobodil­ ne fronte proti okupatorju, izdajalec.

BOJAN WAKOUNIG

NEDELJA.PRILOGA

23

30•

čestitamo

DVOJEZIČNI ZVEZNI TRGOVSKI AKADEMIJI ZA 30-LETNICO

• Posebna ponudba za vse, ki so povezani z DTAK 30 tednov zastonj!

Prosim, pošiljajte Nedeljo naslednjih

30 tednov brezplačno na spodaj navedeni naslov.

Letna naročnina 46 evrov za študente 23 evrov

reichmann

Profesorski zbor na Dvojezični zvezni trgovski akademiji v jubilejnem letu

facebook.com/mojanedelja redakcija@nedelja.at www.nedelja.at

Naročam Nedeljo in priloge Ime in priimek

N A R O Č I L N I C A

Ulica/kraj

Hišna številka

Pošta • Posebna ponudba velja za vse, ki so povezani z DTAK

E-mail

• Ne velja za obstoječi abonma!

Podpis

I M P R E S U M : NEDELJA.PRILOGA cerkvenega časopisa Nedel ja. Lastnik in izdajatel j: Ordinariat kr ške škofije. Slovenski dušnopastir ski urad. Tel. (0463) 54 5 87 35 10, rihter@nedel ja.at.

Uredila: Mateja Rihter in Vincenc Gotthardt. Lektorirala: Gabi Frank. Tisk: Mohorjeva Celovec, Kraj izhajanja: Celovec 2