junij
13
PRILOGA
XIV
DNI
Š T I R I N A J S T
k ibic
ZBADLJIVI
PRIGRIZKI
did
D R U Zˇ I N A
in DOM
K U LT U R A
P(r)omlad mladih besedil
2013
Najboljša peresa literarnega natečaja za mlade PISANA PROMLAD LITERARNI NATEČAJ PISANA PROMLAD 2011 • ŠTIRINAJST DNI
XIV
1
UVODNIK
junij
13
PRILOGA
XIV
DNI
Š T I R I N A J S T
kibic
ZBADLJIVI
PRIGRIZKI
did
D R U Zˇ I N A
in DOM
K U LT U R A
P(r)omlad mladih besedil
2013
Oda Promladi
Najboljša peresa literarnega natečaja za mlade PISANA PROMLAD LITERARNI NATEČAJ PISANA PROMLAD 2011 • ŠTIRINAJST DNI
N
Ne glede na to, da letos nisem bila med tekmovalci, lahko vseeno rečem »naša Promlad«, saj sem tokrat sama prvič imela možnost prepričati se, da tudi žirija, ki prebira vsa vaša besedila, ki pripotujejo do nas, velikokrat ostane brez besed. Delo ni bilo enostavno, niti približno ne. Nasprotno, prvič sem morala besedila brati kot žirantka, prav tako pa biti v stanju, da besedilo ocenim kritično ali pa ga označim za primerno za nagrado ali objavo. Natečaj »Pisana Promlad – Na dan z besed(il)o(m)« je namenjen izboljševanju znanja slovenskega jezika. In skoraj vsa prispela besedila so izžarevala trud vseh sodelujočih, delo, ki se skriva za nastalim besedilom, voljo in jezik, jezik, ki živi, ki v besedilih diha, ki se razvija tudi in predvsem na podlagi mladih, ki ste bili pripravljeni tudi letos obogatiti Koroško z izvirnimi besedili: tako mlajša skupina, ki je imela nalogo napisati izštevanko, opis kraja, v srednji starostni skupini so poleg nonsensnih pesmi prevladovale šolske zgodbe, kot tudi višja starostna skupina, ki je presenetila predvsem s himnami in odami, veliko jih je bilo posvečeno prav Koroški, raznoliki potopisi, scenarijev pa je bilo v tej skupini nekaj manj. Glede na to, da je eden od pogojev natečaja ta, da besedilo še ni bilo nikjer objavljeno, smo predsednik žirije Peter Svetina ter člani Jerneja Jezernik, Amina Majetič in Tomaž Ogris imeli to čast, da smo kot prvi ocenili in prebrali vsa prispela besedila. Še toliko bolj spodbujajoče je bilo za nas število prispelih besedil, za razliko od prvega leta, ko je na naš naslov prispelo 350 besedil, lani 610, smo letos prelistali in na glavo najmanj desetkrat premišljeno obrnili rekordnih 1040 besedil. Veronika Kušej, ki je skrbela, da so vaša besedila prišla do nas žirantov in bila pravilno razvrščena in po šifrah dodeljena v prave starostne skupine, je vsakemu od nas skrbno pripravila po dve mapi in smehljaje se že ob začetku pripomnila, da delo ne bo lahko. Poleg geografske tematike, kjer so sodelujoči pri opisu kraja pokazali predvsem navdušenje nad Koroško in opisali ogromno znanih koroških krajev, sem bila žal vseeno razočarana nad ogromno količino nasilne tematike in vplivom interneta in nove tehnike v besedilih. Pohvale pa tudi vsem, ki so ustvarjali in nam besedila poslali v narečju. Kot ustvarjalka in pesnica sem vesela, da obstajajo natečaji, kot je Pisana Promlad, saj dajejo nam in vam mladim možnost nastopanja v javnosti in predstavljanja dela in talenta. Hkrati se ob ustvarjanju prikaže tudi slovenščina, ki zazveni v vsej svoji širini, tako v pesmih kot besedilih. Veselim se novih izzivov s Pisano Promladjo!
Dragi mladi literati Koroške! Najbolj izvirna mlada peresa literarnega natečaja Pisana Promlad Volbankove ustanove v posebni kulturni prilogi Nedelje Nedelja kot medijski partner projekta Pisana Promlad podpira mlade koroške literarne ustvarjalce in si želi, da bi njihova besedila prišla med najširši krog bralcev. Zato smo se odločili, da najboljše in nagrajene prispevke objavimo v posebni kulturni prilogi. Pri tem se zahvaljujemo za finančno podporo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, vsem nagrajencem, vsem sodelujočim in njihovih mentorjem pa čestitamo za odlično opravljeno nalogo! Urednica priloge
Jerneja Jezernik in souredniki Nedelje
ČLANI ŽIRIJE PISANE PROMLADI:
Peter Svetina (predsednik), drugi: Jerneja Jezernik, Amina Majetič in Tomaž Ogris
Amina Majetič,
članica žirije literarne Promladi
XIV
1
K prilogi
o, pa se nam je posrečilo. Tudi letos smo uspešno pripeljali do konca našo Pisano Promlad. Volbankova ustanova že tretje leto zapored v sodelovanju s KKZ in SPZ prireja ta literarni natečaj za spodbujanje pisanja v slovenskem jeziku.
2
XIV
ŠTIRINAJST DNI • LITERARNI NATEČAJ PISANA PROMLAD 2013
Nižja starostna skupina (3. - 5. šolska stopnja)
LIA BAR-MEIR,
LŠ Sele, mentorica: Veronika Korotaj
1.
nagrada
opis kraja
LITERARNI NATEČAJ PISANA PROMLAD 2013• ŠTIRINAJST DNI
XIV
3
Nižja starostna skupina (3. - 5. šolska stopnja)
2. nagrada
LARISSA JÜTTNER,
NSŠ Velikovec (mentorica Sabina Buchwald)
izštevanka
NICK STATTMANN,
LŠ Podrožca (mentorica Claudia Schellander)
3.
opis kraja nagrada
Votline Moj najljubši kraj so votline, ki ležijo v gozdu v Podrožci. Votline so moje skrivališče. Rad sem tam, ker se tam lahko igram. Veliko časa tam preživim sam. Lepo je včasih, kadar je mirno. Votline so zelo velike. V notranjosti je mah. Poleti lahko skačem v vodo, ki se zbira v votlinah. Pozimi votline zakriva sneg. Mimo votlin teče majhen potok. V njem se lahko kopam. Če sem v votlinah s prijateljem, si predstavljava, da sva človeka iz kamene dobe. To je zelo luštno!
Valentina Wutti, David Mlečnik, Julia Lercher, Jan Butej, Roman Polzer, Franziska Oraže, Almina Lelić, Nicolai Müller, Adrian Božič, Dominik Krištof, Tanja Sturm, Jana Fratschko, Jan Walter, Silvia Hirm, Helena Gregorn, Magdalena Wölbl, Jacqueline Dovjak, Julia Ogris, Simon Stern, Alexander Mickl, Niklas Kowatsch, Manuel Dobrounig, Sven Neuhauser, Simon Greiner, Patrick Schorli, Lisa Maria Butej, Tim Grohar, Ana Nachbar, Gabriel Fera, Benjamin Božič, Daniel Smrečnik, Fabio Rio Igerc, Jonas Sadjak, Niko Markitz, Simon Benetik, Lea Zdouc, Marvin Homar, Liza Lah, Maximilian Zdouc, Jan Pertsch, Lea Buchwald, Ana Karner, Marcel Kladnik, Jure Ocepek, Julija Hudl, Klara Logar, Lara Ogris, Saša Smonkar, Melanie Vajs, Isidor Körbler, Mike Edlacher, Sonja Zupan, Lisa Mikl, Sa-
4
XIV
ŠTIRINAJST DNI • LITERARNI NATEČAJ PISANA PROMLAD 2013
Srednja starostna skupina (6. - 9. šolska stopnja)
šolska zgodba
1. nagrada
SAMANTA ŠVAB BOROMISA,
ZG/ZRG za Slovence v Celovcu, (mentorica Marija Malle)
Ura športne vzgoje
Ž
e zvoni, da je konec odmora. Naslednjo uro imamo športno vzgojo in prepričana sem, da Mojca zopet ne bo imela športne opreme in ji ne bo treba telovaditi. Ne pomnim ure športne vzgoje, da bi ona telovadila. Vrata garderobe se odprejo, vse se preoblačimo, razen Mojce. Ona vedno samo sedi in čaka. Vedno sama. Večkrat smo jo s prijateljicami povabile v družbo, ampak ona ni hotela. Zaradi tega je ne maramo preveč. Vedno smo se trudile, ona pa nas je zavračala. Učiteljica športne vzgoje stopi v garderobo in reče: »Pridite v telovadnico!« Tisti hip stopi do učiteljice Mojca in ji reče: »Oprostite, gospa profesorica, spet sem pozabila opremo. Naslednjo uro vam prinesem opravičilo.« To se meni in sošolkam ne zdi pravično, ker moramo vedno vse imeti športno opremo in moramo vedno telovaditi, ona pa nikoli. Ta ura športne vzgoje je minila zelo hitro. Končno smo se lahko odpravili domov. Minili so trije dnevi in že spet imamo športno vzgojo. Tokrat ne bo enaka, saj je naša učiteljica bolna in jo nadomešča najbolj stroga učiteljica. Sprašujem se, kako bo danes z Mojco. Prepričana sem, da spet ne bo imela športne opreme. Stopimo v telovadnico, zatem pa Mojca vsa zbegana stopi do učiteljice in se ji opravičuje, ker je seveda pozabila opremo. Ampak tokrat je drugače. Učiteljica jo okrega in ji zapiše minus v beležko. Reče ji, da mora telovaditi, četudi kar v spodnjem perilu. Mojca vsa objokana odide v garderobo in se res vrne v spodnjem perilu. Ko vstopi v telovadnico, jo vse začudeno pogledamo. Bile so jo same modrice po nogah in rokah. Profesorica jo vpraša, kaj je počela, ona pa odgovori, da ima doma hude težave z očetom in da jo pretepa. Ko smo to slišale, so se tudi nam nabrale solze v očeh, ker smo jo obrekovale in ker nismo vedele, kaj se v resnici dogaja. Tega si ne bom nikoli odpustila. Sedaj sedim pred televizorjem in razmišljam o Mojci in njenih težavah in se ne morem osredotočiti na film.
2. nagrada
nonsensna pesem
ŠPELA BERLIZG,
ZG/ZRG za Slovence v Celovcu (mentorici Nadja Schellander in Urška Gračner)
Dame in gospodje (nonsens)
Dame in gospodje ter ostali kič, povedala vam bom zgodbo, o kateri ne vem nič. Ni vstopnine, zato dva blagajnika pri vratih sta, torej vzemite si stole in se usedite na tla. Nekega svetlega dne sredi noči sta se dva mrtva fanta stepla do krvi. Soočila sta se s hrbtom ob hrbtu, potegnila svoja meča in se ustrelila po načrtu. Slepi mož je prišel gledat fair play, gluhi mož je prišel zakričat: »Juhej!« Gluhi policist je slišal zvok, prišel ter ubil dva mrtva moža, nato pa planil v jok. Živel je na vogalu sredi ceste, v stari zapuščeni hiši njegove sestre. Mož brez nog se je sprehodil mimo in brcnil v velik nakupovalni kino. Zaletel se je v steno ter se nekemu gospodu priklonil, potem pa padel v suhi potok in utonil. Dolg mrliški voz je prispel, da bi ga odpeljal stran, a mož je stekel za življenje in še teče tja v en dan. Gledala sem z vogala velike okrogle mize, edina priča, da se je to zgodilo poleg neke Lize. Če pa dvomite, da so moje laži resnične, samo vprašajte slepega moža, tudi on je videl dogodke te mične.
rah Maier, Ana Moschitz, Helena Reichmann, Katarina Ogris,Gabriel Gasser, Simon Schnabl, Sebastian Sablatnig, Anna Waldher, Laris Čavkunovič, Marco Lipusch, Sara Lee Oraže, Rhiannon Schallengruber, Dolores Körbler, Sebastian Steiner, Aila Pinontoan, Verena Schaunig, Thomas Jaritsch, Adonis Alagič, Andrej Zerzer, Jan Pörtsch, Harald Semmelrock, Tamara Podrečnik, Benjamin Šimunović, Jurij Pfeifer, Erik Selan, Tamara Friedl, David Polzer, Aida Gregorič, Magdalena Piko, Julijan Kraut, Nina Kogelnik, Valentina Tschaschel, Benjamin Oraže, Albin Jakić, Niko Kerbitz, Leonard Krušic, Leonard Krušic, Samuel Einspieler, Lea Murer, Jasmin Tabakovic, Fiona Timko, Lukas Dovjak, Daniel Haschej, Simon Cuderman, Sebastijan Krušic, Samuel Wieser, Rebecca Sturm, Ana Smrtnik,
LITERARNI NATEČAJ PISANA PROMLAD 2012 • ŠTIRINAJST DNI
XIV
5
Srednja starostna skupina (6. - 9. šolska stopnja)
šolska zgodba
3. nagrada
MAGDALENA NOVAK,
ZG/ZRG za Slovence v Celovcu (mentorica Marija Malle)
Lov in kokoši Vsako leto junija si maturanti po ustni maturi nekaj izmislijo, da bi jezili učitelje in šolarje. Prejšnje leto smo si izmislili nekaj posebnega. Ko smo hoteli nekega dne v juniju v šolo, je bil okrog vhoda zgrajen plot, med plotom in vhodom pa je bilo polno sena. Na senu je sedelo dvajset kur in en petelin. Nobenega drugega vhoda ni bilo, ker so bila vsa druga vrata zapahnjena. Na strehi vhoda so sedeli maturanti, se smejali, posamezni so jedli tudi jajca na oko. Vsakogar, ki je poskusil vstopiti, je napadel petelin. Ali pa smo stopili na jajca in zdrknili. Po drugi uri pouka je prišel kmet in vse pospravil. Zdaj smo po dveh urah čakanja končno vstopili v šolo (no, nekaterim se je posrečilo tudi že prej). Kmet je pri pospravljanju opazil, da mu manjkata dve kuri. Tako smo cel teden iskali kure. Toda edine sledi, ki smo jih opazili, so bile, da je posameznikom med odmori nekdo na skrivnosten način kradel kruh in žemlje. Posamezna skrita jajca so bila dokaz, da sta bili kuri v šoli. Peresa in raztrgane knjige ali zvezke sta kokoši uporabljali za stranišče. Včasih je kdo slišal tudi trkanje s kljunom in kokotanje.
Maximilian Zdouc, 4. razred ljudske šole Božji grob
V petek smo v 2.B imeli redni pouk, ko smo naenkrat zaslišali glas no kokotanje. Vsi smo se čudili, od kod prihaja. Takoj smo se porazdelili po razredu in tiho iskali kokoši, da ju ne bi prestrašili. Prva kokoš je kot strela pritekla iz omare. Rjavo kuro smo lovili po celem razredu, dokler je ni naša učiteljica gospa Štajer le ujela. Druga kokoš je splezala na omaro in ni več hotela z nje. Tako je moral hišnik splezati po lestvi in jo ujeti. Nato smo poklicali kmeta, ki je kokoški takoj odpeljal nazaj na kmetijo. To je bilo najbolj smešno šolsko doživetje, kar sem jih doživela.
Aleksander Polzer, Raphaela Peterschinek, Ana Karner, Sandro Kaponig, Ogris Pia, Almir Tursunović, Samanta Švab Boromisa, Stani Paulič, Mirna Šimunovič, Emilijan Tolmaier, Tilen Falnoga, Fabian Hribernig, Mija Krainz, Simon Lamprecht, Janoš Pušnik, Markus Luschnig, Martin Sadolschek, Andrea Sticker, Veronika Semmelrock, Samira Polanšek, Magdalena Novak, Julian Lipuš, David Krautzer, Mira Kofler, Elija Habernik, Benedikt Haab, Johanna Klančnik, Daniel Artač, Darjan Babić, Kekić Jelena, Manuel Kelich, Alan Kernjak, Michelle Mack, Andreja Qiu, Klemen Travar, Laura Michel, Chiara Schiffer, Daniel Sauerschnig, Sarah Sauerschnig, Tamina Vidounig, Simone Theuermann, Emilia Obersribnig, Leon Braun, Tobias Kosche, Viktoria Pinter, Gerd Podrietschnig, Melanie Wer-
6
XIV
ŠTIRINAJST DNI • LITERARNI NATEČAJ PISANA PROMLAD 2012
Višja starostna skupina
(10. - 13. šolska stopnja ter 1. in 2. letnik študija)
himna oda
1. nagrada
KRISTINA WILLEWALDT,
VŠ za gospodarske poklice Št. Peter (mentorici Sonja Koschier in Petra Rajk)
Oda elektroniki O, moj android!
Saj s facebookom, skypom in msn-jem
Ti moja prva povezava
se svet kot drobna pikica zdi!
s svetom si,
Glasba odmeva na ves glas,
saj pri tebi vedno
da še sosedu krajša čas!
internet lovi.
Tu pa tam kak film zavrtim,
Ko Sweet child zadoni,
da staršem jezo naložim
srce v hlače pade mi.
in v besedni boj z njimi se spustim.
In ko njegovo sporočilce prileti,
Življenja brez tebe meni ni!
srce mi vzdrhti in kri po žilah vzvalovi!
A včasih, ko glava je polna vsega,
Življenja brez tebe meni ni!
z veseljem ugasneta oba.
O, moj HP!
Takrat začutim, da svet
Ko gledam v tvoj ekran,
tudi brez vse elektronike
svet se trikrat zavrti
lahko je lep.
okrog svoje osi!
nig, LŠ Grebinj, Jaka Cerar, Florian Čajčman, Viktoria Krištof, Simon Weissenbacher, Michelle Murold, Anja Šumnik, Lara Paulitsch, Celine Unterwandling, Florian Čajčman, Jaka Cerar, Samuel Trap, Hanna Novak, Nico Wuntschek, Johanna Kröll, Verena Stornik, Sarah Ramauch, Matteo Vuković, Maximilian Moritz, Florian Moritz, Sebastian Becher, Marcel Düregger, Fabio Muskari, Zoe von Schoenbeck, Christof Wuntschek, Martin Sternad, Stefan Ogradnik, Philipp Nessl, Jakob Retschnig, Hannes Egger, Julian Koller, Simon Lepuschitz, Fabio Muskari,Christof Wuntschek, Martin Sternad, Stefan Ogradnik, Philipp Nessl, Jakob Retschnig, Hannes Egger, Julian Koller, Simon Lepuschitz, Anna Lucia Pegrin, Sarah Olip, Florian Mack, Una Ljubijankic, Jonas Kuschnig, Simon Sienčnik, Helen Tschischei,
LITERARNI NATEČAJ PISANA PROMLAD 2012 • ŠTIRINAJST DNI
XIV
7
Višja starostna skupina
(10. - 13. šolska stopnja ter 1. in 2. letnik študija)
2. nagrada
AVTOBUS ŠTEV. 83 B
il je zelo vroč dan, ko smo se zgodaj zjutraj odločili, da bomo obiskali glavno mesto Malte Valetto. Moje prijateljice, Jacqueline iz Nemčije, Sanne iz Nizozemske in Julija, s katero sem skupaj prišla na otok, in jaz smo vstopile v avtobus, na katerem je pisalo: številka 83. Promet na otoku je bil grozen. Vsak vozi, kot se mu zdi prav. Ljudje ne upoštevajo nobenih pravil, avtobusi pa imajo velike zamude. Ko prečkaš cesto, lahko samo upaš, da boš prispel na drugo stran živ in brez poškodb. Na Malti vozijo tako kot v Veliki Britaniji, po levi. Ko smo se prvič peljale v mesto St. Julians, smo skoraj pol ure čakale na avtobus, preden smo ugotovile, da sicer čakamo na postaji, a na napačni strani ceste. Sedele smo v natlačenem avtobusu, v katerem je bilo vročino še bolj čutiti, zato smo komaj dihale. Že ob desetih zjutraj se je termometer na Malti povzpel na 30 stopinj. Vlaga v zraku je bila tako visoka, da smo se morale v prvih dneh tuširati kar trikrat na dan. Povedali so nam, da avtobus do Valette potrebuje pol ure. Ko smo se vozili že več kot dobre pol ure, smo postale negotove in smo vprašale šoferja: »Is this the bus which drives to Valetta?« Na to nam je odgovoril z malteškim naglasom: »No, this bus goes to Ic-Cirkewwa.« Ic-Cirkewwa? Nobena od nas ni poznala tega imena. Postale smo nervozne, nemirne, skoraj panične. Bilo je prepozno, da bi stopile iz avtobusa. Sploh nismo imele pojma, kje smo. Jacqueline je rekla: »Pomirimo
se! Počakajmo, kaj se bo zgodilo. Ko bomo izstopile, bomo že našle pot nazaj.« Čez nekaj časa se je avtobus res ustavil. Ko smo izstopile, smo se ozrle okrog sebe. Videle smo zapuščeno vas, bila je brez trgovin, brez gostiln, brez rastlin ... brez vsega. Sredi petih hiš je stala le majhna cerkev z napisom »Santa Pina«. Pomislile smo, kaj nam je zdaj storiti. Na zemljevidu smo iskale rešitev, kdaj bo prišel naslednji avtobus, ki pelje nazaj v smeri St. Juliansa. Toda nobena od nas se ni spoznala na vozni red, saj je bil precej zapleten in povrhu zapisan v malteškem jeziku. Bile smo obupane. Sploh nismo vedele, kako naprej. Bile smo utrujene in žejne od vročine. Nenadoma se nam je približal mlad fant, ki je bil približno dve leti starejši od nas. Z njim je bila tudi punca, nekako naših let. Vprašala sta nas: »Do you need help?« Prevzelo nas je olajšanje. Končno smo našle nekoga, ki bi nam lahko pomagal. Predstavila sta se. Fantu je bilo ime Henry, punca pa je bila njegova sestra Alisa. Oba sta živela v tej zapuščeni vasi. Pripovedovale smo jima o naši vožnji z napačnim avtobusom. Nato sta se ponudila, da nama pokažeta najlepša mesta Malte. Vstopile smo v Henryjev džip in se najprej odpeljale na trajekt, ki je vozil na Gozo. Povedali so nam, da otok Gozo sodi pod Malto, vendar se njegovi prebivalci čutijo neodvisne od Malte. Potem ko je trajekt pristal, smo se z džipom odpeljali naprej proti glavnemu mestu Goza. Angleško se
potopis
MARTINA ANTOLIČ,
ZG/ZRG za Slovence v Celovcu (mentor Miha Vrbinc)
imenuje Victoria, po malteško pa Rabat, kar izvira iz arabščine in pomeni »tiho mesto«. Obiskali smo cerkev Santa Maria. Za nas dekleta je bilo najbolj razveseljivo nakupovanje po tujih trgovinah, ki jih pri nas ni najti. Ko smo se odpeljali naprej proti modri laguni, smo občudovali prelepe samotne zalive, ostanke ruševin, ko sta bila Malta in Gozo pod britansko oblastjo, in starinske cerkve, ki jih je na Malti zelo veliko. Ko smo prispeli v modro laguno, smo se used li v majhne lesene čolne in se peljali skozi zelo ozko jamo. Na drugi strani smo se znašli na odprtem morju. Tedaj mi je postalo jasno, zakaj temu kraju pravijo modra laguna. Voda je bila mešanica modre barve, podobne topazu, in zelene, podobne smaragdu. Valovi so bili visoki, čoln se je zibal na njih. Imela sem občutek, kot da jezdim na valovih proti koncu sveta. Pred mano sta bila samo morje in obzorje. Za zaključek smo obiskale še Comino, najbolj znano plažo na otoku. Ko smo jo zagledale, so nam skoraj izskočile oči. Pesek je bil tako svetel in droben kot sneg, voda pa tako čista in prozorna kot steklo. Razgrnile smo brisače, si oblekle kopalke in stekle v vodo. To je bila prava ohladitev v tisti vročini, čeprav je bila tudi voda precej topla. Imela je približno 28 stopinj. Ko smo nato ob sončnem zahodu ležale na plaži, nobeni od nas ni bilo žal, da smo vstopile v avtobus številka 83. Brez te pomote ne bi nikoli doživele tega čudovitega in nepozabnega dne!
Matthias Pavlič, Viktoria Gomernik, Annela Hasanovič, Sarah Globutschnig, Anna Reinhart, Jenny Wicher, Jana Sienčnik, Rafael Wicher, Rebecca Kuschmia, Daniel Gallob, Lia Bar-Meir, Collin Gregoritsch, Lea Lichtenegger, Manuel Schumach, Hannah Grabensteiner, Nina Auer, Jasmin Oraže, Michael Pegrin, Nadine Brumnik, Nataša Marija Užnik, Samuel Dovjak, Tamina Verena Oraže, Laura Uschnik, Nicola Mak, Jona Reichmann, Zora Novak (psevdonim), Milka Ošina, Mateja Krušic, Neža Rogelj, Manja Mulej, Saša Kejžar, Sara Slatnar, Jože Ribič, Terezija Lakosil, Eva Meglič, Kristina Willewaldt, Tanja Pernuš, Katarina Čebulj, Manca Trdan, Katarina Urank, Katarina Pasterk, Teja Košir, Nina Sitar, Tina Lumpert, Mirijam Gallob, Elija Sticker, Matija Struna (psevdonim), Rok Lesničar, Nejc
8
XIV
ŠTIRINAJST DNI • LITERARNI NATEČAJ PISANA PROMLAD 2013
Višja starostna skupina
(10. - 13. šolska stopnja ter 1. in 2. letnik študija)
3.
nagrada himna oda
O, Storžič, ti naš visoki gospod,
EVA MEGLIČ,
VŠ za gospodarske poklice Št. Peter (mentorici Sonja Koschier in Petra Rajk)
s strmimi pobočji braniš naš rod. V daljavi ti mahata Begunjščica in Stol, še Triglav te hvali in vabi pod krov. Kriška gora in planine so ti družba, zraven pa še Bela peč in pastirska služba. Kadar vijejo oblaki se ti okrog glave,
Oda Storžiču
ti kapa bela tam ostane. Zjutraj sonce nad teboj zasije, zvečer pa zarja rdeča te pokrije. Pod tabo so senožeti in koča, ki sprejema goste pozimi in poleti. Poleti ti si lep planinski kraj, pozimi pa prečudovit sankaški raj. Pod skalnatim pobočjem se vasica Lom razkrije, kjer lepe gorske so kmetije. V tvojih stenah pa se skrivajo pasti, ki so vzrok številnih smrti. Na vrhu te leseni križ krasi, ki kot svetla zvezda dolino nam svetli. V dolini si varuh velikih grobov, domačih slovenskih in tujih sinov. Oj, Storžič, ti naše si skalno kraljestvo, ponos vseh gora, planinsko občestvo.
Lavtižar, Selma Kljajič, Simon Boštjančič, Milena Stern, Ehrlich Alexandra, Großauer David, Jelečević Elvis, Jüttner Larissa, Stückler Corina, Jasmin Boschitz, Simone Liesnig, Rebeka Krebs, Alen Bajrić, Rafael Ogris-Martič, Sabrina Marktl, Laura Modre, Dominik Weis, Lukas Sadjak, Katharina Kassl, Melanie Kral, Nikolai Maximilan Kropf, Mario Kurnig, Marko Pack, Mirna Filipič, Brina Kušej, Ana Tandler, Hannah Križman, Samo Schön, Mario Kurnig in Marko Pack, Nora Majda Dertschei, Felix Steiner, Tom Oberhauser, Joshua Pušnik, Noah Lupar, Luna Hribernik, Johanna Haab, Zala Maria Koschier, Marietta Friedl, Nick Sattmann, Marta Filipič, Zala Filipič, Fabio Fister, Sebastian Köfler, Janine Jobst, Nikolaj Kofler, Lara Rutar, Sara Polzer, Laura Dunja Morri Kaiser, Heidi Zupan,
LITERARNI NATEČAJ PISANA PROMLAD 2012 • ŠTIRINAJST DNI
XIV
9
Posebna nagrada za narečno besedilo
LAURA USCHNIK,
LEA BUCHWALD
LŠ Sele (mentorica Veronika Korotaj)
(mentorica Sabina Buchwald)
DOM
PETəLN IN KURA
Jes žuvim na Sriədn Ķot. Če ven z oķna hledam, vidəm tri liəpi travənči. Tam səm jes tudə najrajšə. In če horta hledam, vidəm tudə še hən travnəķ. Zatu pa tudə največ bartə pravəm, da je tu najliəpš ķrej. Vihredə jes vsoli v huč hledam, če səj novi roži prišle al pa žvad. Pulet se vəhķə s Patricij, Hermanom pa z muniji jəhram. Jəsiən jes vsoli listji puhrablam, da majə ovci pozim topvu. Pozim najrašə z bob pu strmin vozəm in s sniəha neķa diəvam. Ni par bart se z ovcam jəhram.
Petəln mugočnu na gnuəju stuji, pa gvasnu kliče: Kikiriki! A ste čuli ži vsi, jaz sa rad uženu bi! Kočej je liəp – adn, dvo, tri, səmu da cvejku kruli pa smrdi! Krava mo mliəku – kikiriki, pa koj, ku vso čolej dubi. Ovčka je məhka – kikiriki, pa səmu za svaje backe skrbi. Miška je luba – adn, dvo, tri, pa koj štuə pumoga, ku v ukji živi! Kura je mugočna – adn, dvo, tri, ti si ta prva – kikiriki!
Michelle Konečnik 4. razred ljudske šole Božji grob
Transkribiral: Tomaž Ogris
Wutte, Ella Dertschei, Lara Maier, Meta Vouk, Luka Gutownig, Manuel Herk, Magdalena Schwarz, Katinka Kofler, Gregor Samonig, Jakob Gutownig, Lucia Haab, Peter Morzo Magno, Thomas Goritschnig, Viktoria Kosuta, Rok Selan, Danijel Pačnik, Sophie Schlamberger, Nola Haslmeier, Sara Terbuch, skupinska 2.c Kugy, Pia Lanker, Verena Kropiunig, Sara Ogris, Katarina Seher, Elena Angela Marko, Ana Kressitschnig, Malina Koschier, Andrej Druml, Viola Notsch, Katarina Emser, Florian Ponholzer, Anna Gruber, Celine Schönlieb, Mirna Filipič, Nastasja Habernik, Luna Hribernik, Hannah Križman, Matija Kunčič, Brina Kušej, Tom Oberhauser, Neva Schön, Samo Schön, Ana Tandler, Laura Travar, Michelle Konečnik, Viktoria Kumer, Lukas Pistotnik, Martin Žele, Vanessa Wutte, Stefanie Homer, Krall
10
XIV
ŠTIRINAJST DNI • LITERARNI NATEČAJ PISANA PROMLAD 2012
Posebna nagrada za razred z največ prispevki 3. RAZRED LJUDSKE ŠOLE LEDINCE, (učiteljica Anica Lesjak-Ressmann)
4. RAZRED LJUDSKE ŠOLE BOŽJI GROB, (mentorica: Mathilde Semprimoschnig)
Lea, Christina Komar, Rene Pototschnig, Natascha Werkl, Jasmin Oven, Miriam Komar, Delia Stern, David Amruš, Sandra Doujak, Maximilian Reichmann, Michelle Strommer, Eva Koreiman, Matija Amruš, Julia Krassnig, Daniel Knafl, Fabian Krassnig, Viktoria Felsinger, Selina Lattacher, Alina Velikogne, Luca Susiti, Johannes Hirsch, Maurice Omann, Klara Schellander, Simeon Mikl, Viktoria Supanz, Vinzenz Samonig, Shayan Wein, Lena Frantar, Marina Wieser, Virginia Al-Bailey, Annika Chiara Puaschunder, Lukas Poljanec, Samuel Seher, Timo Haslmaier, Julia Herrenhof, Samuel Čavkunović, Amina Dročič, Laura Čertov, Noa Sabotnik, Charlene Bousseau, Nika Hofer, Sebastian Knabl, Shirin Sitter, Johanna Pechmann, Benjamin Lanegger, Janez Feinig, Enzo Schiffer, Martin Klokar, De-
LITERARNI NATEČAJ PISANA PROMLAD 2012 • ŠTIRINAJST DNI
XIV
11
Predlagano za objavo SARA TERBUCH
ZR/ZRG za Slovence v Celovcu (mentorica Marica Mletschnig)
REPOSE EN PAIX!
B
(POČIVAJ V MIRU)
ilo je jasno vigredno jutro. Jutranja megla se je kmalu dvignila, sonce je pogledalo izza Pece in zvončki so odprli svoje cvetove. Ker smo v šoli imeli obisk iz Francije, sem zgodaj vstala in se hitro napotila v šolo. Komaj deset minut pozneje sem prispela v šolo, kjer so že čakali moji sošolci. Tudi Benjamin in Lea, otroka iz Francije, sta že bila med njimi. V šolo sta ju pripeljala stara starša, ki stanujeta v naši vasi. Tam sta otroka na počitnicah. Ker se hočeta naučiti slovensko in nemško, sta ta teden obiskovala našo šolo. Ko je zazvonilo, smo se hitro usedli na svoje prostore. V prvo vrsto sta se usedla Benjamin in Lea. Tisti teden smo se v šoli učili o rastlinah in živalih v vigredi. Prejšnji dan smo obdelali mlako. Učili smo se o žabah, ribah in rastlinah v vodi. Učiteljica nam je tudi povedala, kaj najdemo v bližini mlake. Ta dan smo imeli prvo uro matematiko. Da se lažje skoncentriramo, učiteljica vedno prezrači razred. A tisto uro je okno kar hitro zaprla, ker je zavohala neprijeten vonj. Tudi mi šolarji smo vonjali, da nekaj smrdi. Vsi smo mislili, da smrad prihaja od zunaj. A tudi pri zaprtem oknu je smrdelo, celo vedno bolj in bolj. Učiteljica je mislila, da morda smrdi goba ali cunja za brisanje table. Toda to ni bil vzrok. Zato smo vprašali hišnika, ali je morda kaj narobe s kanalizacijo. Tudi ta je to zanikal. Torej smo nadaljevali s poukom. Čez nekaj časa je Julija zavpila, da Benjamin smrdi. Učiteljica ji je zabičala, da se sme take reči samo misliti, ne pa tudi govoriti. Nato je stopila k Benjaminu in ga hotela potolažiti. A komaj se mu je približala, že ji je smrad butnil v nos. V tistem trenutku je fant iz žepa potegnil mrtvo ribo. Takoj je začel pripovedovati, da je bil prejšnji dan pri mlaki. Tam je našel mrtvo ribo, ki jo je hotel pokazati v šoli. Ni vedel, da mrtve ribe tako smrdijo. Učiteljica je zgrabila ribo in jo hotela odstraniti v stranišče. V tistem trenutku pa je začel fant tuliti kot sirena. Rekel je, da hoče ribo pokopati. Ker ga učiteljica ni hotela užaliti, je odločila, da bomo ribo pokopali na šolskem vrtu. Hišnik je skopal majhno luknjo in vanjo položil ribo. Luknjo smo pokrili z mahom, list jem in rožami. Iz vej smo nabrkljali majhen križ. Benjamin pa je na majhen list zapisal: »Repose en paix!« (Počivaj v miru!) Tako imata zdaj Benjamin in Lea vzrok, da vsako leto prideta na počitnice v Avstrijo ter obiščeta nas in ribo.
JONA REICHMANN
VŠ za gospodarske poklice Št. Peter (mentorici Sonja Koschier in Petra Rajk)
DED NA KOMETU Ded je padel na komet, takoj se ustavil je promet, ko je prišel še poet. Vprašali so me: »Morda?«, jaz sem rekel: »Ja!« Vprašali so me: »Kje je gost?«, jaz sem samo rekel: »Jaz imam post.« Vprašali so me: »Kje je tvoja pijača?«, jaz sem rekel: »Kdo je tista kača?« Vprašali so me: Kje je lumpi?«, jaz sem rekel: »Kdo je ta čumpi?« Vprašali so me: »Kje je ta veliko lonec?«, rekel sem: »Mislim, da je zdaj konec!«
Tobias Mistelbauer, Dany Mady, Lisa Zausnig, Katja Keischnigg, Hannah Kresnik, Mihael Vecchiet, Tamina Katz, Laura Sturm, Lea Notsch, Jan Ottowitz, Lea Baltić, Katja Kavellar, Lea Mader, Jasmina Gregorič, Anna Hirm, Julija Hudl, Anika Krištof, Christina Miklau, Simon Kummer, Jasmin Osojnik, Samuel Paul, Martin Sadolschek, Damjan Stern, Dejan Wieser, Jure Ocepek, Jan Senica, Špela Berlizg, Anna Maria Sternat, Irina Sadnikar, Selma Mašinovič, Alina Kofler, Valerian Ibounig, Žan Sekaučnik, Vita Gaiser, Klaudia Kajtna, Jan Senica, Valerian Ibounig, Špela Berlizg, Žan Sekaučnik, Anna Maria Sternat, Lena Grabec, Marko Turudić, Selma Mašinovič, Dan Simenčič, Natascha Pinter, Alina Kofler, Lena Kolter, Irina Sadnikar, Simona Koren, Florian Weisner, Vita Gaiser, Klaudia Kajtna, Po-
12
XIV
ŠTIRINAJST DNI • LITERARNI NATEČAJ PISANA PROMLAD 2013
Philipp Nessl 3. razred ljudske šole Ledince
SARA SLATNAR
VŠ za gospodarske poklice Št. Peter (mentorici Sonja Koschier in Petra Rajk)
ODA VESOLJU Zazrem se v nebo,
prelepo je vesolje.
daleč tja med zvezde.
Le kje se to konča,
Vsaka sveti zase,
se tiho vprašam v glavi.
nekje v vesolju širnem.
Vesolju konca se ne vidi,
Med njimi bleda luna,
če oči si še tako napenjam.
glavna med vsemi
Mogoče je neskončno,
tiho se po nebu giblje.
mogoče človeško oko je pre-
Daleč proč planeti
majhno.
brigajo se zase,
Nihče nikoli vedel ni
v ustavljenem ritmu,
in nikoli vedel ne bo,
dan za dnem enaki.
a koga briga,
Tako veliko in mogočno,
mogoče tako najbolje bo.
lona Globočnik, Christof Kreutz, Marco Marzo Magno, Marcello Gundolf, Vitus Körbler, Simon Trap, Ema Gračner, Teresa Krall, Theresa Neibersch, Sebastian Pistrol, Simon Urban, Mirjam Kuchling, Katarina Bevc, Natalia Sadolschek, Jasmin Wutte, Jasmin Zdovc, Monika Wutte, Marina Antunović, Nadja Sukalia, Teresa Haab, Joseph Winchester, Lion Kautz, Sija Grabus, Eva Kogelnik, Timna Božič, Mija Ana Milka Krajger, Milan Steiner, Anja Helena Smolnik, Anja Kerbitz, Julija Mohorič, Elena Zidej, Timna Katz, Nadja Perč, Alina Kaiser, Marko Zeichen, Isabbel Anett Klemenc-Schmidt, Katharina Lamprecht, Laura Kristof, Anja Hafner, Alina Supanz, Lena Weissenbrunner, Alina Seher, Lisa Walluschnig, Samuel Kaiser, Elena Paul, Helena Debevc, Sara Isop, Marta Medeot, Katja Osojnik, Dejan
LITERARNI NATEČAJ PISANA PROMLAD 2012 • ŠTIRINAJST DNI
XIV
13
Predlagano za objavo JASMIN ORAŽE
LŠ Sele (mentorica Veronika Korotaj)
Moj ta liəpš ķrej
narečna besedila
Təm tami vsol sonci siji in ķə je hənbərt ķurat lop, təda je pa topvu tud dost. Zatu je tam təķ lop, pa fajn poat za hodət. Ləd zvə rad hreju horta špacirat. An vzrok, da večbart horta hreamu, je tu, da maš hori poki pa ni lermi. Tam vəhķə ticam cuə pošušam, ķu pojij. Če səš hənbərt žejn in hlih nəč nemaš zravən, pa hreaš tota h ķorit in pa se tam napijiš. U jesiən maš pa sadja tud dost. Vse sorti! Se ķar spvača horta jət. Pol maš spet energije v sebi in vitamini tud. Pa zdrav je tud, saj ne boš bovən, če boš domač sadje jiədu. Če hənbərt ən cajt hori sediš, vidəš tudi, ķaķ liəp razgled maš na naš hiš. In tud od nəs doma fajn horta vidəš. Teķa je riəsən təķ lop, da je prov čudən. Transkribiral: Tomaž Ogris
MATIJA KUNČIČ varstvo ABCČ, Celovec
nise Boschitz, Natascha Maria Šumnik, Sophie Mochar, Katja Košir, Ryan Colvin, Johanna Fugger, Iris Jelenik, Jozo Marič,Jakob Mikula, Elia Palmisano, Leah Petutschnig, Helene Preiml, Valentina Rainer, Jona Rutter, Tiara Schnider, Felix Schützenhofer, Alexander Sticker, Hannes Sticker, Maria Sukalia, Anna Skoff, Zala Moschitz, Elena Angela Marko, Antonela Lučić, Sandra Gole, Niko Steiner, Lea Buchwald, Paul Zeloth, Timon Ogris, Alexander Mickl, Chiara Writz, Lukas Udermann, Nadine Schmautz, Lea Potisk, Alea Einspieler, Julia Strugger, Leo Huss, Katharina Singer, Edisa Pedjic, Nadine Schmautz, Julia Schuster, David Nikolić, Aljaž Pestotnik, Kristijan Male, Aleksander Počnik, Gabriel Polzer, Niko Stern, Romana Kert, Sara Krafl, Jana Kupper, Neva Berchtold,Hana Ogorevc, Ta-
14
XIV
ŠTIRINAJST DNI • LITERARNI NATEČAJ PISANA PROMLAD 2013
KMETIJA (nonsens) Krava pije travo
ptice se bojijo muhe
kura je zastavo
spet enkrat so mačke glu-
petelin smrdi
he
svinja pa diši
ovca daje kavo
nonsensna pesem
ELIJA HABERNIK
ZR/ZRG za Slovence v Celovcu (mentorica Marija Malle)
bolha bere travo konjički jejo vodo zajec vozi škodo
kuža mijavka preglasno
črv skače v zrak
zato sosedje se bojo
ovca vozi vlak
mačka hišo dobro pazi da se ropar not ne splazi.
muha žre velike ptice pajek majhne rokavice koza srka časopis medo piše velik spis
ALEKSANDER STICKER 4. A razred LŠ Št. Jakob v Rožu
mara Sadnikar, Marina Smolnik, Lina Verdel, Dejan Wieser, Simon Tandler, Damjan Stern, Samuel Paul, Jasmin Osojnik, Christina Miklau, Simon Kummer, Anika Krištof, Anna Hirm, Jasmina Gregorič, Janže Britovšek, Stefan Hribernik, Lejla Prosič, Julia Krassnig, Matevž, Lukič, Lara Pavlič, Theresia Oitzl, Matteo De Palo, Ana Lena Domej, Sabrina Kraßnig, Katharina Lang, Christina Dulnigg, Joan Sabbadin, Klara Perne, Martina Antolič, Benjamin Kupper, Elena Rutar, Melina Angerer, Alina Begusch, Jasmin-Scarlet Haas, Dena Hedenig, Isabel Koller, Lena Kropfitsch, Nora Kropfitsch, Anna Miklautz, Esther Moster, Lukas Utschounig, Marina Waschnig, Jakob Wieltschnig, Laura Zikulnig, Dominik Stefan, Thomas Jamnig, Larissa Kienberger, Davis Hassler, Samuel Baumann
LITERARNI NATEČAJ PISANA PROMLAD 2011 • ŠTIRINAJST DNI
XIV
15
s p o m n i
s e
čudeža prve zapisane besede Franci Serajnik, predsednik Volbankove ustanove, ki razpisuje natečaj pisanja »Pisana Promlad«, je mlade nagra-
D
ragi vi, ki pišete z mladim peresom, povem vam, da dajete s tem sebi in nam precej več kot samo besedila za trenutek proslave. Zato najprej hvala vam, ki ste pisali za Pisano Promlad Volbankove ustanove. Hvala tudi vsem, ki so vas pri tem podpirali, vam pomagali ali vas opogumili k pisanju in udeležbi. Hvala članom žirije, hvala pa tudi glavni organizatorki Veroniki Kušej, ki je letos to delo za Volbankovo ustanovo opravila prvič. Spomnimo se skupne izkušnje, čudeža prve zapisane besede, ko smo jo iz nekaj naučenih znakov ali črt prvič znali sestaviti in prebrati besede, kot so roža, metulj ali jagoda, čebela, lastovka, smreka, travnik. Besede so dobivale obliko, barvo, vonj ali celo zvok, pa čeprav so bile samo napisane. Takšen vtis so ustvarjale. V jeziku, ki nam je blizu. Komu se pa ne dogaja kdaj pa kdaj, da ga napisane besede ganejo ali dražijo, ogrejejo ali ohladijo, zbujajo, uspavajo ali blažijo. Besedila so pravzaprav le sestavljena iz narisanih znakov in krivuljic, pik in vejic … Saj veste, da so vejice majhne narisane veje, pike pa od pikapoloničinega hrbta vzete … Ali ni že na začetku vsega pisanja, v teh prvih vijugah, pikah in vejicah na papirju, vse po-
jence in sodelujoče v četrtek, 23. maja, v polnem javnem studiu ORF-a v Celovcu nagovoril z naslednjimi besedami:
dobno tudi tistim slikam, ki jim pravimo sonce, luna, poti, hiše, reke ali rože. Res je, da z leti tega ne vidimo več tako. Vidimo in beremo stavke, odstavke, strani, knjige in vse gre po neki bližnjici v naše glave in srca ali drvi mimo njih, kot da bi kot popotniki gledali iz prehitrega vlaka na pokrajino zunaj in videli namesto dreves le neke sence, ki bežijo … Verjemite mi, da so bila vaša besedila za žirijo kot jagode ob gozdni poti sprehajajočega, ki jih je iskal in tudi našel, tako kot pač iščeš in najdeš rdeče pike v zelenju. Se je treba bati, da so kakšno spregledali? Res je, lahko tudi kdaj kako spregledajo. Veste, kaj je frata? To je tisti kraj v gozdu, kamor posije sonce in kjer rastejo jagode. Radi hodimo tja. Vsako leto in nič zato, če kako spregledamo, saj pridejo še drugi za nami in pridemo drugo leto spet na ta kraj, kjer rastejo jagode, jagode vašega pisanja … Tistim, ki ste napisali nagrajena besedila, čestitam. Ustvarjajte tako naprej! Ustvarjajte v prihodnje tudi vi, ki letos niste prejeli nagrade, da bo spet zašumelo na frati od barv vaših besedil, na besednih fratah slovenskega jezika. Zato še mnogo veselja danes in na svidenje na frati drugo leto!
IMPRESUM: Štirinajst dni je mesečna kulturna priloga cerkvenega časopisa Nedelja. Lastnik in izdajatelj: Ordinariat krške škofije. Slovenski dušnopastirski urad. Uredila Jerneja Jezernik in Vincenc Gotthardt. Glavni urednik: Hanzi Tomažič; lektorirala Jerneja Jezernik. Tel. (0463) 54 5 87 35 20, gotthardt@nedelja.at. Tisk: Mohorjeva Celovec
16
XIV
ŠTIRINAJST DNI • LITERARNI NATEČAJ PISANA PROMLAD 2011 2013