Velikonočni žegen

april

09

DNI

k ibic

ZBADLJIVI

PRIGRIZKI

did

D R U Zˇ I N A

in DOM

VELIKA NOČ 09

novak-sabotnik

PRILOGA

XIV

Š T I R I N A J S T

Velikonočni žegen

velika noč

09

Navade ob veliki noči imajo globlji pomen. Smi-

Pripravila M i c k a O p e t n i k

selno povezujejo naravo in duhovnost. Kristusovo trpljenje in

novak-sabotnik

vstajenje je najvažnejša resnica našega verovanja. Škoda, da ta

Marija Inzko

B

Velikonočni žegen

rez »žegna« si velike noči ne moremo predstavljati. Gospodinja ima te »svete reči« posebej shranjene. Jerbas ali košara, modli za peko šartljev, žegnana voda, lanski prantelj, kadilo, žegnane sveče in prti imajo v hiši častno mesto.

Ko so fantiči prinesli z gobo žegnan ogenj v hišo, je gospodinja zakurila v štedilnik ali ognjišče. Včasih so na tem ognju kuhali šunko, klobase in jajca.

Ponavadi se to skuha že v petek. Nabulano prato pa pripravim v soboto.

Goba ima svoj vonj. Vsa vas diši po žegnanih gobah.

Večja je družina, večja je košara.

Lepo očiščena sprejema darove zemlje in dobrote gospodinj. Šunka je znak Božjega jagnjeta, šartelj ponazarja trnjevo krono,

pet jajc, pet krvavih ran, hren pa žeblje.

Jedila pregrne mati z belim prtom, čez pa pokrije lepo vezen prt. Pred križem, kjer duhovnik blagoslavlja jedi, vidiš različne, lepe prtiče. V Rožu so pogosto motivi s križnim vbodom in svetim imenom, IHS, na sredi. Stari prti so iz domačega platna in šivani z domačo rdečo nitjo.Ponekod k žegnu nesejo še kake druge pridelke. Žegen se prime potem tudi vigrednih posevkov. Velikonočni prt se ne sme prati, sicer izgine žegen. V Rožu imajo prti

debele dolge čope, najbrž zato, da veter ne odkrije košare. V Podjuni vežejo košare zgoraj in zataknejo v vozel rožo. Svitek iz polstenih trakov denejo na glavo in nanj jerbas. Duhovnik, ki jedi blagoslavlja, kar pol dneva potrebuje, da vsem ugodi.

Ob hudi uri obesijo velikonočni prt na plot, da brani pred hudo uro. Naša babica so, ko so pekli ržen kruh, ves čas žebrali, da bi kruh “gratal”. Kolikokrat so pokrižali kruh ali šartelj. Za otroke so ob peki za veliko noč imeli srceta.

Ostanek nabulane pogače so dali v črne glinaste srčke. Otroci so jih v košaricah nesli k žegnu. Ali pokrižate kruh, ali pogačo, ta Božji dar, preden ga užijete? Bog ga vam požegnaj, tudi k mesu diši. Ne pozabljajmo dobrih starih navad, izročajmo jih tudi potomcem.

gotthardt

2

XIV

ŠTIRINAJST DNI

zavest ponekod izginja. Temu, ki preživlja post res s pritrgovanjem, z mislijo na Kristusovo trpljenje, bo velika noč veličasten praznik. Tudi čiščenje hiš, trebljenje travnikov, spoved prispevajo k lepoti in svetosti praznika.

Monika Novak-Sabotnik

Blagoslovljen presenc

O

dpravila sem se na pot z vprašanjem, kakšnega pomena je to prvo zelenje, ki ga zvežemo v „presenc“ ali „prajtelj“, ga nesemo k blagoslovu v cerkev in spet nazaj na naše domove. Moja dva sinova, Noa in Marko, sta šla z menoj na dom moje že rajne babice, Poderšnikove mame na Obirskem. Tam so nas sprejeli stric Izidor Oraže ter njegova prijateljica Zalika Karničar in njuna hčerka Julija.

V pogovoru smo ugotovili, da presenc spremlja družino celo leto. Običajno je, da se na cvetno nedeljo gre po maši z blagoslovljenim presencem v roki trikrat okoli hiše in s tem ponese blagoslov na dom.

Na dvorišču Poderšnikove domačije nam je gospodar Izidor pokazal, kako iz vejic naredi križe in pripovedoval: „Križec pribijem na vrata hleva, drugega pa na skednju. Spominjam se, da je mama nabila na vrata tudi po tri križe. Nadalje smo križe pribili tudi še na kaščo in druga poslopja na kmetiji. Če se je kje kako staro poslopje podiralo,

je bilo tam najti nešteto majhnih križev, pribitih pod streho.“ Pri Zaliki doma pa imajo posebno navado: „Na veliki četrtek razrežemo presenc na približno 10 cm dolge kose, jih denemo v košaro in jih hranimo v hiši ter jih med letom potem uporabljamo. Ta dan naredimo tudi iz teh vejic po tri majhne pušeljce in jih nesemo v hlev, na skedenj in v kaščo. Vejice iz košare pa uporabim najprej na veliki petek. Takrat jih vržem v ogenj, ko kuham meso ter pečem pogačo. Moj oče je nekdaj za veliko noč kadil s temi vejicami na domačiji, posebno pa takrat, ko je živina vigredi spet šla iz hleva na pašo. Kadar se začenja nevihta, vržem nekaj vejic v ogenj, da bi bili obvarovani strele in nesreče!“ Skupaj s stricem Izidorjem se odpravimo na travnike. Otroci drvijo naokrog in uživajo sonce in veter. Izidor najprej nese križ na kup drv. Širni gozdovi mu dajejo drevesa, ki jih s sinom Michaelom posekata in naredita iz njih

drva. Nato zasadi križ v zemljo in razlaga: „Mama je vedno pokadila polje, ko smo začeli orati zemljo za žito in krompir, potem je v prvo brazdo zakopala oglje. Jaz dam v zemljo križ.“ Zalika pa dostavi: „Mi pa doma damo v prvo brazdo tri križe – enega na začetek brazde, drugega v sredino in tretjega na konec.“ Vejice presenca se vržejo v ogenj spet ob koncu leta, ko na domovih kadimo na sveti večer, na silvestrovo in na večer pred praznikom svetih treh kraljev. Tako se sklene cikel letnih časov s pogledom nazaj in pogledom naprej.

Ob slovesu z Obirskega nam je stric Izi­dor podaril dva križca. Ko smo prišli nazaj v stanovanje, pa je sinček Noa dejal: „Jaz bom ta dva križa nesel na našo teraso in tam dal v zemljo, da bodo tudi pri nas fajn rastle rožice in solata ter zelišča.“ – Kako lepo, da je petletni otrok dojel sporočilo in moč tega običaja in ga ponesel v svoje življenje!

ŠTIRINAJST DNI

XIV

3

evropska

V ŽARIŠČU

Evropski Ev r o p s k a

razstava berške župnije – »

Martina Piko-Rustia

E

Igre s pirhi

tnologinja Uši Sereinig, ki je v knjigi »Križ kraž kralj Matjaž – Otroške pesmi, igre in igrače na južnem Koroškem« zbrala in zapisala otroške igre starejše generacije na Koroškem, ugotavlja, da je ob veliki noči bilo priljubljeno sekanje, rolkanje in trčljanje pirhov.

Na Koroškem so pirhe sekali tako, da je kdo iz določene razdalje poskusil zapičiti kovanec v pirh soigralca. Jajce si komu nastavil na tla v plitvo jamo. Otrok, ki ga je sekal, je moral odmeriti toliko čevljev, kolikor sta se jih šla stavit. Če se je kovanec zapičil v pirhu, sta bila pirh in kovanec njegova. Če ni zadel, je dobil kovanec tisti, ki je pirh nastavil.

Zelo priljubljeno je »rolkanje«, ki je še danes obvezen del velikonočnega praznovanja.

Otroci naredijo drčo iz dveh skodel, leskovih palic ali grabelj. Ponekod imajo tudi posebne »rolke«. Po njej spuščajo pirhe. Vsak poskusi usmeriti pirh tako, da se pritakne čim več spodaj ležečih pirhov. Kolikor jih zadene, toliko denarja dobi (včasih so to bili groši, danes so to centi ali evri). Plačati mora tisti, čigar jajce je zadeto. Pri usmerjanju pirha je važno, kako nastavijo špic, konico jajca.

Tudi trčljanje (turčinje) otroci na Koroškem še danes poznajo in igrajo. Pri tem dva igralca trčita špic, konico jajca, drug ob drugega.

Igralec, čigar pirh je ostal cel, v znak zmage dobi ubiti pirh svojega soigralca. Včasih so uporabljali tudi lažna jajca, »smolake« ali »smolinjake«, ki so jih bili napolnili z vročo tekočo smolo. Ponekod so uporabili tudi leseno pobarvano jajce kot lažno jajce.

Velikonočne igre imajo družabni namen.

Za igranje se srečujejo domači, žlahta ter sosedje. Skupno praznujejo veliko noč in

4

XIV

ŠTIRINAJST DNI

opetnik

tudi pomlad, ki šele omogoča igre na prostem. Nekoč so bile igre otrok na vasi, na paši in drugod važen del otroškega druženja in otroškega vsakdanjika. Igre pa so tudi del praznovanj: velikonočne igre s pirhi so sestavni del na Koroškem bogato ohranjenih velikonočnih šeg in navad.

Pri velikonočnih igrah s pirhi so se razvile zanimive družinske tradicije, ki jih še danes gojijo. Igre s pirhi imajo zelo preprosta pravila, razvile pa so se neštete variante – npr. razne oblike »rolk« (od čisto preprostih do lepo oblikovanih) ter razna »družinska« pravila pri »rolkanju«. V Zadjakovi družini v Dobu se npr. pri rolkanju zberejo nečaki in nečakinje, strici pa na jajca položijo kovance; kdor jajce zadene, pobere kovanec z jajca. Če danes pred veliko nočjo pogledamo po trgovinah, opazimo velika čokoladna velikonočna jajca, ki so zavita v razkošne ovitke, v njih pa so presenečenja, kot jih poznamo iz manjših »Kinder-jačk«. V Italiji npr. so ta jajca del velikonočne tradicije, otroci pa jih prejmejo od staršev, stricev, prijateljskih sosedov ipd., tako da se jim včasih nabere kar lepo število čokoladnih jajc, mame pa premišljujejo, kam bodo šle z obilno čokolado, ki ostane, potem ko otroci odprejo jajce in iz njega izkopljejo razne manjše igrice, igrače ...

Igra v najrazličnejših oblikah je torej del velikonočnega praznovanja, vsak kraj pa ima svoje posebnosti. Del koroškega velikonočnega praznovanja so igre s pirhi, za katere so potrebna samo jajca, nekaj centov, dve palici, in že se v velikonočno praznovanje vseli mnogo otroškega vriska in veselja.

Evropski trg okrog farne cerkve v Pliberku. Park religij med župniščem in cerkvijo. Prvega maja bo odprtje teh dveh novih znamenitosti v Pliberku. Za mnoge je središče Pliberka že do sedaj bilo okrog cerkve. Z Evropsko razstavo 2009 bo to postalo nepreklicno.

Dekan Ivan Olip o pri

»Nekaj vidne Kako se je pliberška fara vključila v Evropsko razstavo?

Ivan Olip: Leta 2006 se je začelo govoriti o Evropski razstavi v letu 2009. Takrat se je občina Št. Pavel pogajala z občino Pliberk.

Koordinator razstave v Št. Pavlu p. Gerfried Sitar me je poklical in rekel, da bi bilo lepo, če bi s kakim projektom sodelovala tudi fara Pliberk. Čeprav nisem bil povabljen, sem se udeležil pogovora na občini in ponudil sodelovanje. Župan Štefan Visotschnig je zamisel o sodelovanju pliberške fare pri Evropski razstavi takoj podprl z besedami: »Iz vsega, česar se loti Cerkev, nastane nekaj velikega!« S pomočjo Mathilde Hollauf smo vložili načrt za Evropski trg in Park religij in dobili odobrenih nekaj več kot 411.000 evrov.

Kaj so priprave na Evropsko razstavo premakni-

razstava

Pripravil V i n c e n c G o t t h a r d t

trg kot središče Pliberka 2009 v Pliberku s pomembnim prispevkom pliM o č b e s e d e i n m o č s l i k e « z »V i z i j o B o ž j e g a « Dekan Ivan Olip je obrise Evropskega trga in parka petih največjih svetovnih religij že vedno imel pred seboj. Sedaj je to vidno tudi vsem drugim.

Manjka samo še to, da poženejo drevesa, da zacvetijo vrtnice, požene rožmarin, da začne teči voda v vodnjaku pred cerkvijo, ter da se namestijo 45 krat 45 centimetrov velike železne plošče, ki simbolizirajo evropske države.

Te plošče, vodnjak in simboli za sedem zakramentov so delo umetnika Helmuta Blažeja. Simboli za evropske države

so nameščeni okrog cerkve in kažejo v nebesno stran, kjer so evropske države.

Znamenita glava Kogelnikove je postala simbol za Avstrijo, Helmut Blažej pa je pripravil tudi simbol za Hrvaško. Do njenega pristopa k Evropski uniji bo to mesto na trgu ostalo prazno. Prav ta poteza kaže daljnovidnost, s katero je pliberška fara obravnavala svoj prispevek za Evropsko razstavo 2009.

Gledala ni samo do 1. maja 2009, temveč predvsem na to, kaj bo od tega leta ostalo.

ispevku pliberške fare k Evropski razstavi 2009

ega tudi za poznejše rodove« le v fari, kakšne sledove so zapustile?

Olip: Začetna skepsa in dvomi so se izkazali za neutemljene.

Iz načrtov je nastalo nekaj lepega. Ko bodo vsa dela dokončana in bo tudi Evropska razstava 2009 že zgodovina, bo ostalo nekaj edinstvenega.

Znali smo izrabiti edinstveno šanso in smo ustvarili nekaj vidnega tudi za poznejše rodove.

Kaj mislite, da bosta Park religij in Evropski trg premaknila v Pliberku? Kaj bo po koncu Evropske razstave drugače?

Olip: Za koroško stvarnost je pomembno, da premostimo ozkotirnost, ozko gledanje na nacionalizme ter da se odpremo drugim narodom, drugim verstvom in se zavemo, da nas druži skupna evropska zavest. Zanimivo je tudi to, da je Evropski trg tako zasnovan, da se vse steka proti središču, to je k cerkvi. Središče je krščanstvo. Evropa brez krščanstva ne bi bila to, kar je. Kar zadeva Park re-

Statistika 2235 delovnih ur so opravili prostovoljci

pri urejanju okolice cerkve in župnišča. Mnogi so pomagali. Anton Pikalo je bil med temi, ki so največ časa preživeli na Evropskem trgu. Odprtja trga ni dočakal, umrl je nenadoma lani pred božičem.

Stroški za projekt znašajo 434.923,60 evrov. Dodatnih izdatkov bo še približno 50.000 evrov.

Park religij

Umetniško je park oblikoval umetnik Rudi Benetik. Park ima obliko oblaka, v njegovi sredini bodo stali stebri iz stekla z vdelanimi simboli petih največjih verstev sveta. Drevesa ginko bodo dajala parku senco.

Evropski trg

V tlak Evropskega parka so vdelani simboli 27 držav Evropske unije in Švice.

Pred vhodom v cerkev so vdelani simboli sedmih zakramentov. Središče parka pa je vodnjak. Simbole in vodnjak je umetniško oblikoval umetnik Helmut Blažej.

Omanov križev pot V farni cerkvi v Pliberku bodo v času Evropske razstave križev pot te cerkve zamenjale slike Omanovega piranskega križevega pota. Velikoformatne slike so razastavljene pod geslom »Moč slike – vizija Božjega«.

Arhitektonski načrt

Evropski trg in Park religij je za »božji lon«oblikoval arhitekt Anton Reichmann.

ligij, smo veliko razpravljali tudi o tem, zakaj pripisovati važnost drugim verstvom.

Sklep razprav je bil, da druge religije za nas ne pomenijo nevarnosti. Nevarna je edinole naša mlačnost v krščanstvu in nepoznavanje lastne vere. Če svoje krščanstvo zavestno živimo, se ni treba bati islama, hinduizma ali drugih verstev.

Vizijo Božjega bo predstavil Omanov križev pot v mestni cerkvi. Kakšna je vizija za Cerkev v tej regiji, kjer živite?

Olip: Vizija je, da se odpremo drugemu, da okrepimo lastne korenine, lastno krščansko identiteto. Zavedati se moramo, da živimo v pluralni družbi ter da so tudi pri nas navzoča druga verstva.

gotthardt

ŠTIRINAJST DNI

XIV

5

v žarišču

Na Kalvariji povojnih zaporov i

Jelka Dolinar je napisala knjigo. Kot posvetilo rada napiše: »Želim in upa ko hudega – trpljenja, lakote, žeje, ponižanja –, kot to opisujem v svoji knjig »Prekleta avtocesta!« Jelka Mrak Dolinar tega ni mogla samo misliti. Morala je povedati na glas. Moralo je iz nje. Sin Lojze jo miri: »Mama, vračamo se z romanja v Medžugorje.

Ne moreš tako govoriti.« Ona pa doživi še enkrat vse ponižanje, ki ga je doživela kot jetnica pri gradnji Ceste bratstva in edinstva v bližini kraja Rajič v Slavoniji na Hrvaškem.

Spomini Prav tako, kot je morala iz nje vsa bolečina spomina na kruti čas zapora po koncu 2. svetovne vojne, v besedah »Prekleta avtocesta!«, tako je lansko leto spomladi začela razmišljati o tem, da napiše svoje spomine.

Takole pravi: »Veliko je bilo že napisanega o trpljenju našega naroda med okupacijo in o tem, koliko hudega mu je povzročil okupator. Le malo pa je napisanega o tem, kako je ves ta čas, kot dodatek k hudemu, stalinistični bič v roki brata začel najbolj surovo morijo v imenu svobode.« Jože Možina, ki je Jelki Dolinarjevi več let prigovarjal, da naj napiše spomine, je napisal v uvodu knjige: »Jelka Mrak Dolinar je pisanje spominov vzela kot dolžnost do resnice in do ljudi, ki so zaradi tega trpeli. Spomine pa je lah-

ko napisala predvsem zato, ker je represivni aparat ni zlomil in ker je svoje preganjalce po svojih močeh premagala na bojnem polju, ki se mu reče čista vest.« Samo eno leto je trajalo, da je napisala spomine, februarja letos je v založbi Družina izšla knjiga Brazde mojega življenja. Jelka Dolinar opisuje v tej knjigi svoja otroška leta, težišče pa je posvečeno njenemu šestletnemu zaporu, ko se je Jelka Dolinar s svojo sestro znašla v kolesju komunistične represije. Knjiga dobiva še posebno težo tudi zaradi najnovejših odkritij v Hudi Jami pri Laškem. Tako kot povojni poboji, ko je Slovenec pobijal Slovenca, je knjiga še pod posebnim žarometom javnosti. Bogastvo knjige so tudi nešteti dokumenti in pričevanja nekaterih drugih jetnic tega nečloveškega režima.

Jelka Mrak Dolinar živi danes v Špitalu ob Dravi, stara skoraj 84 let. Tja je pribežala leta 1951. Poročila se je z Lojzetom Dolinarjem; z njim je tik pred njegovo smrtjo praznovala zlato poroko. Spomine je posvetila tisočim slovenskim otrokom, ki so morali ostati sami, brez staršev, ko je ko-

munistična oblast pobila več desettisoč nedolžnih ljudi, med njimi mame, brate in sestre teh otrok. Knjigo pa je posvetila tudi svojemu sinu Lojzetu in trem vnukom. Vnukinja Viktorija je narisala tudi sliko za naslovnico knjige.

Začetek šestletnega zapora je tale prizor: Ob koncu vojne sta se Jelka in njena sestra znašli na zadnjem vlaku z domobranskimi ranjenci, ki so ga na poti iz Ljubljane pri Lescah zajeli partizani. Sestri sta bili med devetimi, ki ranjencev kljub odhodu nekaterih zdravnikov niso zapustili. Medtem ko je komunistična oblast težke ranjence najprej prepeljala v Ljubljano in jih po mesecu dni dala kratko malo pobiti, se je za Jelko in njeno sestro začela kalvarija povojnih zaporov in prisilnega dela.

Devet oseb 120 težko ranjenih ljudi ni pustilo samih. Vsi drugi so odšli.

Jelka Dolinar je ostala pri njih. – Zakaj niste tudi vi zapustili ranjencev in zbežali? Kaj je bilo tisto, kar vam ni pustilo oditi? Jelka Dolinar: »Ker so se mi ranjenci smilili. Ostal je en duhovnik, dva bogoslovca, dve diplomirani sestri, še nekdo in midve s sestro,

dobesedno iz knjige

Na mrtvem tiru sem se zrušila Vlak je zapeljal v Lesce in se ustavil. Takoj so odklopili vagon s hrano in s sanitetnim materialom. V vagone so prišli partizani in partizanke, vsi oboroženi z mitraljezi. Kakor da so podivjali, so zmerjali, preklinjali in z njihovih obrazov je sikalo sovraštvo.

Mi pa smo bili mirni. Ranjencem so pobrali vse, kar je bilo dosegljivo: ure, verižice, prstane; kradli so, kar so dosegli.

Tako smo prišli do Jesenic. Nebo je bilo temno, grmelo je, bližala se je huda nevihta. V dveh odprtih vagonih so ležali ranjenci. Moja sestra je bila vedno zelo odločna. Stražar ji je dovolil, da je šla do načelnika železniške postaje in ga prosila za dva pokrita vagona. V odprtih vagonih so bili ubogi ranjenci

6

XIV

ŠTIRINAJST DNI

izpostavljeni soncu in mrazu.

Hitro smo prenesli ranjence v zaprta vagona, ki so ju železničarji priklopili.

Grmenje se je hitro približevalo in ko je bil zadnji ranjenec na suhem, so se odprli vsi nebesni registri. Kako smo se oddahnili! Lilo je kot iz škafa. Bili smo srečni. Tudi postajenačelnik, ki nas je gledal, kako se trudimo, je bil zadovoljen, da nam je ugodil. Ranjenci so seveda občutili odklapljanje in priklapljanje vagonov, saj so nekateri imeli ob tem hude bolečine.

Naslednji dan, 10. maja 1945, so nas odpeljali na Blejsko Dobravo in vlak zapeljali na mrtvi tir.

Starejši možakar v civilu s puško na rami nas je stražil. Sedel je na stolu, nas opazoval in verjetno mislil svoje. Govoriti z nami ni smel. Diplomirani sestri Anica in Marija sta lajšali rane, kakor

in prisilnega dela

am, da se nikoli ne bi zgodilo več toligi.« Pripravil V i n c e n c G o t t h a r d t ki sva imeli tečaj Rdečega križa. Sestra je rekla, da ostane. Pa sem rekla, da bom ostala tudi jaz. Kaj drugega nisem več razmišljala, čeprav sem vedela, da si bo delal oče velike, zelo velike skrbi. Bog je že tako hotel. (Molči.) Tedaj sem samo rekla, ostala bom.

Vedela sem, kaj se dogaja. V trenutku odločitve nisem mislila, kaj bi lahko bilo, če ... Mislila sem samo na to, da bom tem revežem pomagala, kolikor bo mogoče. Nikdar nisem mislila na to, da se bom srečala z zverinami v človeški podobi. Barbarin rov je dosti zgovoren.« Bi napravili kaj drugače, kot ste storili? Jelka Dolinar: »Ne bi mogla.« In kakšna je vaša želja glede odnosa Slovenije do povojnih zločinov? Jelka Dolinar nekaj časa molči. »Kaj si želim? Da bi Slovenija končno o teh stvareh spregovorila in da bodo tisti, ki so bili vodje Komunistične partije in s tem tudi organizacije teh zločinov, končno imenovani z imeni ter da bi oblast ta režim končno obsodila.« Kaj pa je vaša želja slovenskemu narodu? Jelka Dolinar: »Vse dobro. Da ne bo nikoli več toliko sovraštva. Da bi končno prišlo do sprave!«

Brazde mojega življenja je knjiga spominov Jelke Mrak Dolinar, ki živi v Špitalu ob Dravi. Jelka Dolinar je po vojni preživela šest let v zaporih in na prisilnem delu v nekdanji Jugoslaviji.

Avtobiografska knjiga je dragoceno pričevanje, ki razsvetljuje povojne zločine. Pretresljivost knjige je v tem, ker se bere kot kriminalni roman, vendar je vsak stavek in vsaka beseda gola resnica. Če kdo slučajno avtorici tega noče verjeti, dodani dokumenti so še pretresljivejši. Ko bralec knjigo odloži, se pojavi pred njim vprašanje: »Kako je mogel slovenski narod preseči režime, ki smo jih imel do danes za najbolj grozne?« Jelka Mrak Dolinar: Brazde mojega življenja. Založba Družina 2009.

Spremna beseda: Jože Možina. Slika na naslovni strani: Viktorija Dolinar.

Knjiga stane 18 evrov.

Kupiti jo je mogoče v Mohorjevi knjigarni v Celovcu.

gotthardt

sta vedeli in znali. Rane so bile grozljive.

Enajstega maja so bile razmere še hujše. Stokanje in zadah sta se stopnjevala, saj smo že toliko dni preživeli v nemogočih higienskih razmerah. Bili smo lačni in neumiti, saj vode še za piti ni bilo. /.../ Še isti dan smo prišli nazaj na Jesenice. Zaradi podhranjenosti sem omedlela. Stražar je poklical Rdeči križ in odpeljali so me v jeseniško bolnišnico. Nudili so mi prvo pomoč in mi dali jesti.

Ko so ljudje izvedeli, da sem iz »belega« transporta so me hodili ogledovat in zmerjat.

Prosila sem žensko, ki je tisti dan odhajala iz bolnišnice domov, da bi obvestila dobro prijateljico z Jesenic, da sem v

jeseniški bolnišnici. Kljub strahu je prijateljica prišla z njeno sestro in mi prinesli nekaj hrane. Tako dobrega prepečenca v svojem življenju še nisem jedla!

Ob obisku je hitro dozorel sklep: »Pobegni!« Prvo noč sem veke podpirala s prsti, da ja ne bi zaspala, to pa iz samega strahu pred drugimi bolniki. Kmalu za tem, ko sta prijateljici odšli, sem šla iz sobe, kot da bi šla na hodnik na sprehod. V bolniških copatah sem šla po stopnicah navzdol, ven iz hiše, in bežala v smeri postaje. Pot se mi je zdela neskončno dolga. Ljudje pa so se obračali in me začudeno gledali, kako sem tekla v copatah.

Izmučena sem prišla do vagonov, ki so stali na mrtvem tiru in se zrušila.

Iz knjige Jalka Mrak Dolinar: Brazde mojega življenja.

ŠTIRINAJST DNI

XIV

7

O

I M A L G O KR

Vred

smernice v

V zadnjem času se veliko govori o

predvsem pa o tem, ali so sploh še

O vrednotah, tudi takih, ki o

na okrogli mi

Monika Novak-Sabotnik

Dunja Hribar,

delovna asistentka, poročena, sin Jona, doma v Gluhem lesu pri Št. Primožu

Slavica Kelich

, upokojenka, poročena, sinova Danijel in Andreas ter vnukinja Lina, doma na Bajtišah

Kako doživljate veliko noč?

Gusti Gasser: Velika noč je čas za dru-

žino, čas srečevanja, čas pogovora.

Praznujem v krogu družine, prijateljev in znancev.

Maria Hajnžič-Kežar: Veliko soboto pri nas doma močno oblikujejo šege in navade. Zgodaj zjutraj greva s hčerko Kristino po blagoslovljen ogenj, katerega neseva tudi k sosedom. V dopoldanskem času barva mož z otroki jajca. Popoldne pa gre vsa družina k blagoslovu jedil. Pri vaškem križu

8

XIV

ŠTIRINAJST DNI

se zbere tako rekoč vsa vas. To je posebno srečanje vaščanov, saj se med letom tako nikoli ne srečamo. Cela družina sodeluje pri vstajenju v farni cerkvi. Po vstajenju pa se srečamo pri mami, kjer prižgemo velikonočni kres, nato pa pokusimo žegen. Ker vodim cerkveni zbor, mož in hčerka pa pojeta, smo za veliko noč veliko v cerkvi in pri mašah. Sicer pa so velikonočni prazniki dnevi, ko se srečujemo v družinskem krogu, gremo na obiske, sprejemamo obiske in praznujemo rojstne dneve mame in sestre.

Dunja Hribar: Velika noč je zame velik družinski praznik. Naša babica kot glavna organizatorka poskrbi za dobrote, ki jih nesemo k blagoslovu na vasi. V zadnjih letih sva se z možem udeleževala vstajenja na Obirskem, kjer sem doživljala vedno posebno vstajenjsko ozračje. Letos, ko je sin

Jona star 18 mesecev, bo praznovanje gotovo drugačno. Oba z možem prihajava iz velikih družin. Vsaka družina se kot velika skupnost sreča ob veliki noči. K sinu Joni pa bo letos prvič prišla na obisk botra. Obisk botre je bil zame vedno čisto poseben dogodek. To, kar sem sama lepega doživela, to hočem posredovati tudi svojemu otroku.

Slavica Kelich: Obhajanje velikonočnih praznikov v naši družini močno zaznamuje služba mojega moža Hermana, ki je diakon in ima dosti opravkov v teh dneh. Seveda tudi pri nas pripravimo košaro za blagoslov, katero nese eden od odraslih sinov k blagoslovu. Priprava vstajenjskih obredov zahteva veliko časa. Mnogo tega dela preostane meni in moram poskrbeti, da vse funkcionira. Po vstajenju pa smo vsi povabljeni k moževim staršem na šunko.

IZA NED

dnote

EL JE

v življenju

o vrednotah, kaj pomenijo posamezniku,

e zanimive in potrebne v današnjem času.

oblikujejo velikonočne praznike, so

izi spregovorile žene.

gotthardt

Micka Opetnik

Maria Hajnžič-Kežar,

pastoralna asistentka v Pliberku, poročena, sin Emanuel, hčerki Kristina in Jasmina, doma na Horcah pri Št. Vidu

Žene v veliki meri oblikujejo praznik, ki skriva v sebi številne vrednote: vero, tradicijo, običaje, družinsko skupnost …

Kaj pomenijo vrednote današnjemu človeku?

Gusti Gasser: Vrednote so del širših družbenih prepričanj o tem, kaj je dobro in zaželeno, in so vsakemu posamezniku svojevrstni kažipoti. Pomenijo nam merilo, s katerim ocenjujemo svoje ravnanje in ravnanje drugih. Tako so nam smernice, po katerih uravnavamo svoje življenje.

Dunja Hribar: Veliko noč z njenimi simboli sem že kot otrok in kot ministrantka doživljala kot nekaj zelo lepega. Kot deklica marsičesa nisem razumela. V spominu na tisti čas pa mi

je ostalo veliko pozitivnega. Velika noč, Jezusovo vstajenje, mi daje nov zagon, da človek vedno lahko vstane. Če sem nekdaj videla v veliki noči predvsem težo križevega pota, vidim danes tudi druge vrednote. Kot mlad človek imaš svoje vrednote, na drugi stopnji razvoja pa imaš drugačne vrednote. Danes, ko sem sama mama, opažam, da so zame pomembne druge vrednote. Npr. da je otrok pri maši miren. Ob praznikih doživljam druženje s sorodniki in prijatelji kot posebno vrednoto. Prav nekaj lepega, nekaj čisto posebnega je obisk botre.

Občutek imeti zunaj družine nekoga, ki skrbi, misli nate, na katerega se lahko zaneseš, se z njim lahko pogovarjaš, je velika dragocenost. Številne so vrednote, ki so vedno prisotne v življenju. Pri vzgoji otrok pa je važno, da vrednote živiš, kajti otrok hitro zazna, ali si avtentičen.

Mag. Gusti Gasser

, klinična psihologinja, poročena, hčerki Valentina in Christina, doma v Podgradu pri Bilčovsu

Kako oblikujejo vrednote človeško življenje?

Gusti Gasser: Vrednote so odvisne od družbe, od okolja, v katerem živimo, so odvisne od odnosov z ljudmi. Mlad človek se orientira po družbenih vrednotah, se sooča z njimi in jih kritično presoja in primerja s svojimi izkušnjami in tako najde svoje poti in svoje vrednote.

Slavica Kelich: Ko so bili otroci majhni, sem gledala predvsem na to, da je bil zanje lep praznik. Danes razmišljam drugače in je velika noč postala zame nekaj izredno veselega.

Zunanje priprave, ki spadajo k obhajanju praznikov, mi niso več tako pomembne. V vstajenju vidim in čutim

ŠTIRINAJST DNI

XIV

9

O

OG L KR

A M I ZA N E DE

Vrednote

LJ E

smernice v življenju

nepopisno vrednoto, ki smo jo prejeli. To vrednoto, to pojmovanje vstajenja želim posredovati otrokom. Če bodo to razumeli, dosegli globoko vero, bodo drugače gledali na življenje. Zame sta skupnost in vera največji vrednoti. Premalo mi je samo iti v cerkev, tam pri maši in po maši doživeti skupnost je zame prava oblika obhajanja. Po odhodu otrok od doma in moževi veliki zaposlenosti pogrešam družinsko skupnost. Toda upam, da se bo tudi to spremenilo.

Vsak človek nosi v sebi vrednote – jih čuva, neguje, živi. Kako je mogoče te vrednote

posredovati mlajšemu rodu?

Gusti Gasser: Mladim biti zgled, za-

nje skrbeti, jim dati občutek solidarnosti in skupnosti, to je naša naloga.

Solidarnost se začne v družini, kjer se učimo spoštovanja, ljubezni, tolerance, solidarnosti in komunikacije.

Družbeno-politična naloga pa je, da poskrbimo za dobro izobrazbo, za delovna mesta, za varnost, za socialno pravičnost in za stabilnost. Mladim moramo odpirati perspektive.

Maria Hajnžič-Kežar: Najvažnejše je, da vrednote živimo in jih mladi ob nas doživljajo. Kar živiš, je važno, ne tisto, kar govoriš. Če bodo le del tega živeli in delali, kar sama živim, bom zadovoljna.

Slavica Kelich: Kar govorim, mora biti enako temu, kar živim. Vse, kar smo mladim dali, je ostalo v njih. Četudi morda tega ne živijo tako, kot smo živeli mi. Toda o našem zgledu razmišljajo. Ne pričakujem, da bi delali isto, kot sem delala jaz. Oni bodo drugače živeli kot mi. Tudi mi nismo živeli tako, kot so živeli naši starši. Zame je pomembno, da verujejo. Morda na drugačen način kot jaz.

Opažam pa, da jim vera v Boga nekaj pomeni.

10

XIV

ŠTIRINAJST DNI

gotthardt

Gusti Gasser: Vrednote so stvar posa-

Dunja Hribar: Povezanost z Bogom

hočem posredovati tudi sinu Joni.

Cerkveni prazniki in zakramenti so nekaj pomembnega in nekaj, kar nam ponuja Cerkev. Te lepe rituale, ki bogatijo življenje, hočeva posredovati sinu.

Kaj so vrednote današnje mladine?

Gusti Gasser: Raziskave z naslovom

„Österreichische Jugend-Wertestudie 2006/07“ nam kažejo ne samo to, da mladina ima vrednote, ampak tudi to, da so te vrednote povsem tradicio­ nalne in starodavne. Osrednja med njimi je namreč imeti družino, otroke, in živeti srečno družinsko življenje. Zelo pomembno pa je mladini tudi imeti zagotovljeno delovno mesto. Na tretjem mestu so prijatelji in prosti čas.

Maria Hajnžič-Kežar: Ob veliki noči je našim otrokom gotovo vrednota skupna priprava in zažig kresa. Prav skupnost je za moje otroke zelo važna – skupnost v družini, s sorodniki, srečanje s prijateljicami pri zboru, po nedeljski maši. Ni važna oblika skupnosti, važno je, da obstajajo prostori, kjer skupnost lahko živi.

Slavica Kelich: Skupna praznovanja so, kolikor je mogoče, zelo pomembna za oba sinova. Veselijo se skupne večerje za veliko noč, kjer pojemo in se pogovarjamo. Skupnost, vseeno kakšna je, je pomembna tudi zato, ker je kraj zaupanja in domačnosti.

Medčloveški odnosi, spoštovanje, razumevanje, pozornost do sočloveka so vre-

Kako vpliva družba na posredovanje vrednot?

dnote, ki jih ne moremo kupiti.

meznika, ki presoja, kaj je pomembno in kaj ne. Kako pa se posameznik odloči, po čem se orientira, katere vrednote postavi v središče svojega mišljenja in ravnanja, je odvisno od družbenih vrednot in od položaja posameznika v družbi.

V današnji družbi, v kateri je vse podrejeno gospodarski rasti in konkurenčnosti, v krutem svetu tekmovanja, mladi nimajo dovolj opore, se počutijo negotovi in osamljeni.

Raziskave pa tudi kažejo, da je današnja mladina zelo odgovorna in kritična generacija, ki je odprta in pripravljena na sodelovanje. Treba jih je akceptirati kot enakovredne partnerje, jih poslušati, jih vzeti resno in jim dati priložnost, da svoje znanje dokažejo in s tem opozorijo družbo nase.

Dunja Hribar: Današnja mladina išče skupnost, hoče biti „in“ in „cool“ ter si želi priznanja. Pri delu z mladimi sem opazila, kako zelo jim manjkajo vrednote. Mladi iščejo družbo – morda je nimajo doma in jo zato iščejo drugje. Babica me je vztrajno učila besed hvala in prosim. Danes vem, da se za temi besedami skriva veliko spoštovanje do sočloveka, okolja in stvari.

Maria Hajnžič-Kežar: Ker so zunanji vplivi na mlade zelo močni, je važno, da oba starša živita in govorita o istih vrednotah. Nama z možem je bilo vedno važno, da sva oba govorila enako. To je tudi velika izkušnja za odnos med partnerjema. Za tak odnos se moraš truditi in se zavedati, da se spreminja.

Slavica Kelich: Človek se nenehoma razvija. Važno je, da otrokom dopustimo, da iščejo svojo pot, da se razvijajo. Med njihovim in našim razvojem ni razlike, razlika je v času, v katerem smo živeli mi in v katerem živijo mladi danes. Ima pa vsak čas svoj čar.

za bistre glave

Velikonočna nagradna križanka K

o boste križanko rešili, najdete v rumenih poljih naše geslo. Rešeno križanko poš­ljite najpozneje do torka 28. aprila 2009 na uredništvo Nedelje (»Nagradna križanka«), Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt/Celovec. Med pravilnimi rešitvami

1. Potovanje z Domom v Tinjah na južno Gradiščansko (6. in 7. junija) v vrednosti 180.- evrov 2. Ročno izdelana in poslikana lesena skrinjica v vrednosti 50.- evrov umetnika Petra Gotthardta 3. Jezikovni kotički Franceta Vrbinca v dveh knjigah 4. Knjiga »Južna Koroška in njena cerkvena podoba v 20. stoletju. Uredila Marija Vrečar. 5. Dvojezična pesmarica Gloria 6. Nemško-slovenski in slovensko-nemški slovar (Janez Gradišnik) 7. Maček Muri – prva slovenska interaktivna slikanica

Nagrade v vrednosti 400 evrov.

Potovanje s Tinjami, posebna lesena skrinjica, knjige in slikanica.

bomo izžrebali dobitnike naslednjih nagrad:

geslo

Tovarna papirja

Mamilo iz Ustvarjanje Tina maka risb Turner

Naprava nad štedilnikom

Sodobniki Nemški Keltov standard

Rus. Nikola pristanišče Tesla v delti Volge

Šolski dan, namenjen športu Lastnik kapitala Ang. votla mera Reka v Kranju

Deskripcija

Skrinjica iz lesa (2. nagrada) je delo umetnika Petra Gottardta iz Ziljske doline.

simon bizjak

Nekdanji avstrijski zunanji minister

Malajska blaznost (iz črk: KOMA)

Starejši sl. pevec (»NATHALIE«)

Riba z bodicami ali ptica ujeda

Vzdevek Dwighta Eisenhowerja

Kraj v Podjuni, Bleiburg Sani

Enka, enica Peter Mankoč

Organ sluha

Nog. trener Wenger Star German

Dovtip, vic Edvard Rusjan

Dokaz odsotnosti s kraja zločina Dan, ko se dela Levje oglašanje

Niansa, tančica Del cerkve za orgle in pevce

Tekočina v žilah Cunja Obraz (star.)

Gosli, škant

Prostor za vhodnimi vrati

Sestavina bencina, ki manjša klenkanje Plenitev divjadi Drobec lesa, trska Gledanje, mnenje, pogledi, nazor Nekd. palestinski voditelj (Jaser)

Prozornost Izmišljotina, čenča

Kdor igra na lajno Rudolf Nurejev

Drog na Gorovje vozu, na severu ridovnik, Maroka rudo .... Pilat

Gr. mit. letalec Cirkuški telovadec

Nobelij Oblaganje, obdajanje

Jurij Reja

Krinka, naličnica

Ivo Sanadar

Rdeči križ Sl. etnolog (Niko)

Prevoznik s kočijo, izvošček

1. nagrada: Potovanje s Tinjami na Gradiščansko sestavil:

Boksarski udarec od strani

Rjav konj Lavrence Olivier

Sl. slikar Šubic Predstojnik samostana

Finoča

Dvom

France Slana Sukanec v šivanki

Kanon Poželenje, Park in strast dvorana v Ljubljani

Črevesni zajedavec Število 3,14159...

Koničast list smreke ali bora Elda Vider

Reka v Romuniji Igor Lukšič

Fr. filozof (Hippolyte) Majhen rogelj

Kraj ob Soči (HE) Del vodovja

Robert Altman

Raševina Koščičasti sadež, češplja

Sl. pevec Naber Gregorij Rožman

Sharon Stone Kraj v Beli Krajini

Slovenski Rarog, škamp pesnik Mermolja ali jastog

Murnu podobna žuželka

ŠTIRINAJST DNI

XIV

11

k ibic

ZBADLJIVI

PRIGRIZKI

did

D R U Zˇ I N A

in DOM

p r i l o g a mohorjeve družbe celovec

i z

Urednica: G abi Frank

z a l o ž b e

Drage bralke,dragi bralci!

M

inulo knjižno leto smo uspešno končali in že smo se znašli v 2. četrtletju novega knjižnega leta. Rad bi se danes zahvalil vsem našim urednikom, sodelavkam in sodelavcem v distribuciji in prodaji, lektorjem, prevajalcem, avtorjem ter vsem drugim, ki so kakor koli povezani s produkcijo in prodajo naše knjižne ponudbe.

Zahvala tudi vsem vam, ki naše knjige kupujete in prebirate! Tudi enoletno izhajanje DiD-a v prilogi Nedelje ocenjujem za uspešno, zato bomo tudi v tem nadaljevali in izdajali DID v tej obliki. Posebna zahvala tudi vsem župnikom in poverjenikom Mohorjeve v naših dvojezičnih farah, ki nam vsako leto pomagajo pri širitvi našega knjižnega daru. Z njihovo pomočjo je slovenska knjiga lahko prisotna tudi povsod tam, kjer je živa slovenska beseda.

Za to delo se Mohorjeva založba želi vsem poverjenikom zahvaliti s tem, da jih vabi na ogled Škofjeloškega pasijona.

Upadanje branja knjig pri mlajši generaciji se zrcali tudi v naši prodaji knjiž­nega daru, zanimivo pa je, da se dostikrat pojavijo želje, da bi v knjižni dar uvrstili tudi več nemških knjig.

Zato bomo pri letošnjem knjižnem daru to skušali upoštevati, prav tako pa bo treba iskati tudi nove možnosti in poti, kako našim bralkam in bralcem še bolj približati našo knjižno ponudbo. Za mlajšo generacijo tu mislimo na nov projekt „e-book“. Vse naše knjige so vam vedno na razpolago v naši knjigarni v Celovcu.

Knjižni dar za 2010 je eno izmed naših težišč, drugo težišče letošnjega dela je in bo izdaja 40 do 45 novih knjižnih izdaj tako s področja leposlovja kakor s področja otroške in mladinske literature, zgodovinske, stvarne in znanstvene knjige. Slaba tretjina programa naj bi izšla v nemščini.

Tretje težišče našega dela v letošnjem letu je nedvomno projekt „Pahor“, saj smo se odločili, da s pomočjo EU v letošnjem letu izdamo kar pet nemških

Drugi tak večji šolski projekt, ki pa bo trajal cela tri leta, je projekt „Udžbenik BIH“, kjer bomo v sodelovanju z avstrijsko družbo ADA ter z mednarodnimi strokovnjaki in avtorji iz Slovenije ter Bosne in Hercegovine pripravili nove učbenike za predmet Gospodarsko poslovanje ter strokovni Trijezični poslovno slovar. Priprave za ta projekt so bile dolgotrajne in zahtevne, zato se vsem vključenim v to iskreno zahvaljujem. Predvsem moram tu omeniti pomoč bivšega avstrijskega veleposlanika v Sloveniji Zdravka Inzka, ki mu na tem mestu želim veliko uspeha na njegovi novi in odgovorni poklicni poti kot visoki predstavnik EU v BiH. Čaka nas tudi priprava tradicionalnega praznika Mohorjeve, ki ga bomo letos v t. i. Slomškovem letu praznovali skupaj s Celjsko in Goriško Mohorjevo; tako načrtujemo prikaz naših skupnih knjižnih izdaj ter večdnevno skupno romanje vseh treh Mohorjevih. Vse to pa naj bi olepšali in oblikovali s kulturnim programom dijaki tako iz Slovenije, Italije kot tudi iz Koroške.

Za dosego vseh teh zastavljenih ciljev in uresničitve programa bo potrebno veliko dela in truda vseh v Mohorjevi založbi v Celovcu, potreben pa bo tudi blagoslov blaženega škofa Antona Martina Slomška. Želim vam lepe in doživete velikonočne praznike.

Franc Kelih,

XIV

ŠTIRINAJST DNI

900 navdušenih mla dih knjiž

prevodov uspešnic tržaškega pisatelja Borisa Pahorja. Zato bomo tudi letos ponovno prisotni na za nas najpomembnejših knjižnih sejmih – tako v Frankfurtu kakor tudi na Dunaju in v Ljubljani. Četrto težišče našega dela pa je šolski program. Poleg redne avstrijske šolske akcije 2009/10, kjer ponujamo celo vrsto naših slovenskih in nemških šolskih knjig, bomo pripravljali nov projekt štirih učbenikov v Sloveniji, in sicer za program srednje strokovno izobraževanje ter ekonomski tehnik.

vodja Mohorjeve založbe Celovec in njenega šolskega programa

12

Izjemen proj

Mohorjeva knjigarna se je za letoš­nji mednarodni dan otroške knjige – za Andersenov dan – domislila izjemnega projekta. Vodja knjigarne Miha Kreutz je povabil vse svoje stranke na posebno dopoldne. Toda te stranke niso navad­ne stranke, navadno bralci. Gre za šole, ki sodelujejo z Mohorjevo knjigarno, to pomeni, da naročajo šolske učbenike in druge šolske potrebščine, da knjigarna v teh šolah pripravlja tudi razne knjižne police. Šole so se na povabilo zelo rade odzvale. Sodelovale so šole iz Podjune, v pliberški Kulturni dom se je s svojimi učitelji in učiteljicami pripeljalo okoli 900 otrok. V dvorani je mlade bralce pričakoval igralec in avtor Erich Schleyer. Pred nekaj meseci je otroke zabaval še na predstavi Cindarela v celovškem Mestnem gledališču. Znan je tudi s televizijskih ekranov, moderiral je otroške oddaje, npr. Der schiefe Turm, v kateri je predstavljal otroške knjige, njegove knjige z naslovom Spirello so precej priljub­ ljene in so jih na televiziji predvajali tudi kot risanke.

Na Andersenov dan pa je na dveh predstavah prevzel učence in učenke, ki so se z umetnikom zabavali, pogovarjali, kričali, smejali, ... Na simpati-

k ibic

ZBADLJIVI

PRIGRIZKI

jekt za Andersenov dan

did

D R U Zˇ I N A

in DOM

p r i l o g a mohorjeve družbe celovec

N o v o

žni h moljev v P l i b e r ku

Otroški knjigi Felix Mitterer

Superkokoš Hana ne popusti

čen način je nastopil pred občinstvom, ki je najbolj kritično. Pripovedoval jim je živalske zgodbe in jih prelevil v zgodbe narodov, z njim so otroci potovali po celinah. Z za Schleyerja tako značilno zanimivo mimiko je mlade prevzel tako, da so se skoraj eno uro popolna predali temu igralcu, ki pa je pritegnil njihovo pozornost tudi s svojim prepoznavnim glasom, smejal se je in v istem hipu jokal. Z avtorjem otroških knjig so tekmovali, kdo je bolj glasen, odzivali so se na njegova vprašanja in se popolnoma zabavali.

Mohorjeva knjigarna je mlade obiskovalce tudi obdarila z majhno spretnostno igrico, bonom za naslednji nakup v knjigarni, pa še sodelovali so lahko na žrebanju za potovanje v Legoland. Šolam pa je vodja knjigarne Miha Kreutz podaril Andersenove knjige. Hkrati pa je napovedal za naslednje leto podobno prireditev za rožanske šole. S to pobudo pa so sodelavci Mohorjeve knjigarne želeli približati knjigo otrokom, Andersenov dan je še najbolj primeren dan, in se hkrati zahvaliti šolam za zaupanje.

Blagoslovljene velikonočne praznike

Hana je superkokoš. Stara je devetindevetdeset let in ne zna le govoriti, temveč tudi pisati. Izredno pametna je. V prvi knjigi se je soočila z dejstvom, da njene sestre živijo v kokošjih proizvodnjah, ki se imenujejo baterijske kletke. Sebastijan in Tereza ji pomagata kokoške rešiti iz njihovega zapora.

Po rešitvi svojih sestra s kokošje farme živi superkokoš Hana srečno življenje, toda gradbenik Zvezanšek, njen stari nasprotnik, snuje maščevanje.

Hana se tako znajde v poskusnem laboratoriju. Ali se ji bo posrečilo rešiti se iz tega nevarnega položaja s pomočjo lisjaka Bartolomeja? Ji bosta spet pomagala Tereza in Sebastijan?

Pustolovsko zgodbo o superkokoši Hani in o tem, kako ljudje žal še dandanes ravnajo z živalmi, pripoveduje pisatelj Felix Mitterer tudi tokrat tako, da v bralcih prebudi močne vtise, pripoved pa se jih notranje dotakne. Preberite, kako Hana sanjari o sreči, spozna pekel, nepričakovano dobi pomoč in odpelje svoje živali v svobodo.

143 strani, trda vezava, ilustracije, ISBN: 978-3-70860393-3, 17,50 evra Christine Nöstlinger

Franc na šolskem izletu

vam želijo

sodelavke in sodelavci Mohorjeve založbe v Celovcu in d.o.o v Ljubljani

Novo 366 x slovensko z jezikovnimi kotički skozi leto France Vrbinc cena: € 22,-

www.mohorjeva.at

2. a razred in 2. b razred se skupaj odprav­ljata na šolski izlet! Vendar pa se Franc tega sploh ne veseli. Dva dni bo moral namreč skupaj preživeti z Gabi in Ernestom, ki pa drug drugega sploh ne prenašata. Iz tega ne more biti nič dobrega!

Toda ko Gabi na pohodu dobi na podplatih krvave žulje in postane Ernest njen rešitelj, se vse skupaj obrne na glavo. Nenadoma začne Franca razjedati ljubosumje, kajti Gabi je njegova najboljša prijateljica. Stanuje v sosednjem stanovanju in Franc pri njej preživi popoldneve.

Priljubljene zgodbe o devetletnem dečku Francu zabavajo že generacije mladih bralcev, najnovejša knjiga o Francu na šolskem izletu ne sme manjkati na vaši knjižni polici.

58 strani, trda vezava, barvne ilustracije, ISBN: 978-37086-0399-5, 15,90 evra

ŠTIRINAJST DNI

XIV

13

velikonočna voščila slovenskih duhovnikov na koroškem

»sklenil sem namreč, da med nami ne bom vedel za nič drugega kakor za Jezusa Kristusa, in sicer križanega in od mrtvih vstalega.« Apostol Pavel

Veselo alelujo želi

Jože Marketz, škofovski vikar in župnik na Radišah

Blagoslovljene velikonočne praznike

Blagoslovljeno Veliko noč in veselo Alelujo vsem faranom iz Pliberka in Vogrč in vernikom iz dekanije ter vsem prijateljem in znancem

želi

Ivan Olip,

Slavko Thaler,

dekan pliberške dekanije

Veselo alelujo

župnik v Galiciji in Mohličah

Veselje v Gospodu je

naša moč! Vstali Gospod pa je naše upanje!­Blagoslovljene praznike in delavnike Vam želi

želi

Peter Olip,

župnik v Št. Lenartu pri Sedmih studencih in na Brnci

Jože Kopeinig

v imenu vseh v Domu v Tinjah

Kristus je vstal!

Veselo alelujo želi

Blagoslovljene praznike vam želi

Janko Krištof,

Peter Sticker,

dekan boroveljske dekanije in župnik v Bilčovsu

Veselo in blagoslovljeno veliko noč želi

Stanko Olip,

dekan Beljak-dežela, župnik v Štebnu, Maloščah in Ločah

dekan in župnik v Globasnici

„Zapoj veselo o kristjan, veselja tvojega je dan!“ S to slovensko velikonočno pesmijo želim, da bi se v srce vsakega bralca Nedelje naselilo veselje, da nas je Kristus odrešil.

Martin Horvat

župnijski upravitelj v Žitarji vasi in Št. Lipšu.

O neizmerna naklonjenost Tvoje ljubezni: Da bi služabnika odrešil, si Sina daroval (iz velikonočne hvalnice).

Veliko upanja in veselja nad vstalim Kristusom Vam želim za Veliko noč in za vse dni poglobljenega praznovanja cerkvenega leta.

Florijan Zergoi, župnik v pokoju

14

XIV

ŠTIRINAJST DNI

Vesele velikonočne praznike

Boljša informacija – boljša naložba!

POSOJILNICA ZVEZA BANK

V

ustvariti stanovanjsko lastnino

member of

e-mail: jaklitsch.picej@aon.at

esele velikonočne praznike!

03.04.2009

varovati se tveganj poskrbeti za finančno varnost

Že danes se dogovorite za svetovalni sestanek pri naših kompetentnih svetovalcih.

Deutenhofenstraße 12 9020 Klagenfurt/Celovec Tel.: + 43 (0) 463 - 561 960

VelikaNoc_nedelja2009:INSERATNOVICE

koristiti možnosti

tvoriti rezerve

Vam želijo

DDr. Jaklitsch & Mag. Picej

optimalno koristiti možne podpore

izpolniti želje in sanje

7:52 Uhr

Seite 1

Vaši

§

strokovnjaki za

- davčna vprašanja - podjetniško svetovanje - družbeno pravo - čezmejno poslovanje

slomashup www.slomashup.at

Blagoslovljene velikonoœne praznike vam æelijo

sodelavke in sodelavci Mohorjeve slika: Josef Till, 4 K Stein im Jauntal, str. 97, umetnik: Karl Brandstätter

Mohorjeva Celovec

www.mohorjeva.at knjigarna zaloæba

Pošlji svoj video ali svojo fotografijo na www.slomashup.at in zadeni iPod ali dobropis za iTunes!

tiskarna ljudska øola slomøkov dom zavetiøœe

VAØA HIØA V CELOVCU!

ŠTIRINAJST DNI

XIV

15

Nove dimenzije vašega prostora

Za brezplačen predstavitveni CD in katalog pošljite SMS na +386 31 562 111.

SALON CELOVEC

Salon je odprt po predhodnem telefonskem dogovoru

A-9020 KLAGENFURT Priesterhausgasse 24 tel. +43 676 76 77 300 gsm +386 31 562 111

www.akroneu.com schranksysteme@akron.si

tel. 0664 23 56 443 wieser.johann@utanet.at

Oglas_Koroska_AKRON_210x148.indd 1

2.4.2009 15:55:04

GRILC R EC H T S A N W Ä LT E

•

& PARTNER

ODVETNIKI

•

www.grilc.at

AT T O R N EY S AT L AW

Odvetniška pisarna Grilc & partnerji že 30 let uspešno dela v južnokoroškem prostoru in velja za strokovnjaka pri reševanju pravnih vprašanj v Avstriji in Sloveniji.

Zdaj postajamo še boljši, ojaˇcili in razširili smo se. Od 1. marca 2009 dalje je v našem teamu kolegica dr. Maria Škof.

Prevzela je vodstvo naše filiale v Gradcu.

dr. Matevž Grilc • dr. Maria Škof • mag. Rudi Vouk • dr. Roland Grilc

ˆ

Želimo vsem bralcem in bralkam vesele velikonocne praznike.