Vabilo Proizvodnja Ljubljana Vas vabi na
Odprtje galerijskega prostora z razstavo risb s tušem
Kamen na kamen Boris Koteski Proizvodnja Ljubljana, vhod v upravno stavbo SŽ CD
8. november 2010 ob 12. uri
Šef Proizvodnje Ljubljana Marjan Kozmus
Kdor razume govorico kamna, se lahko zazre daleč v preteklost.
Kamen je zapisal prve človeške zgodbe. V večini slovenskih pokrajin so gradili domačije iz kamna. Ljudje so zajemali vodo v kamnitem vodnjaku sredi dvorišča ali vasi. Moko so mleli z mlinskim kamnom, koso brusili z brusnim kamnom. Na kamnih pod vaško lipo so gospodarji odločali o dogajanju na vasi. H krstnemu kamnu so nesli otroka, na vaškem pokopališču so kamni ohranjali spomin na življenja ljudi. Kamen nam na svoj način govori o delu, trpljenju, smrti, domu, lepoti, hrepenenju - je nema priča življenja.
Kamen za zid in kamen za streho. Kamen in zopet kamen. Viri: Dušica Kunaver, Čar kamna (2000)
Krkavče so zanimiva stara vas na Šavrinskem gričevju (191m) sredi bujnega zelenja, cvetja in oljčnih nasadov. Na južni strani vasi se pobočje spušča vse do reke Dragonje. Šavrinsko gričevje sestavlja neprepusten fliš. Podnebje je sredozemsko - vroča in suha poletja, zime pa mile in vlažne.
Krkavče obsegajo več zaselkov, najzanimivejši del pa je osrednji, strnjeni predel okrog cerkve nadangela Mihaela. Vas se ponaša z značilno istrsko arhitekturo - ozkimi ulicami, kamnitimi hišami in številnimi zanimivimi detajli (portali, klesani kamni, stopnišči, črna kuhinja). Slovenska Istra že stoletja privlači iskalce mitov, pozabljenih zgodb in mističnih krajev. Domnevajo, da ime Krkavče izvira iz Keltskega jezika. Beseda KR pomeni skala oz. kamen. Vas je v celoti zgrajena na skalnati podlagi - na treh debelih plasteh žive skale. Prva plast je najbolj vidna, saj je ogromna ploščad oz. "naravno tlakovan" trg pred cerkvijo. Tudi cerkev je zgrajena na tej skali. Druga plast je očem nekoliko skrita, le na sredini poti pod cerkvijo se vidi del skale med hišami, tretja plast pa je na skrajnem koncu vasi (na Kantonu), kjer prav tako "tlakuje" manjši trg, s katerega se odpira čudovit pogled na dolino reke Dragonje.
Boris Koteski, univ. dipl. ing. elektrotehnike, rojen leta 1960 v Bitoli, Makedonija. Njegovi prvi resnejši risarski poskusi segajo v študentska leta. Napotke o risanju je dobil od prijateljev – študentov likovne akademije. Med študijem v Skopju mu je risanje pomenilo umik v drugačen svet. Kasneje zaradi številnih drugih aktivnosti ni našel pravega časa za razvijanje svoje likovne žilice. Ko je spet začel z risanjem, se je včlanil v radeško Društvo ljubiteljev likovne umetnosti – DLLU. V okviru dejavnosti društva sodeluje na kolonijah in razstavah. V decembru 2007 se je na svoji prvi samostojni razstavi predstavil z risbami kozolcev. Prvič les – tokrat kamen. Risbe so rezultat obiska istrske vasi Krkavče, kamor se je podal z DLLU, spomladi 2008. Čeprav so nastajale z veliko mero potrpežljivosti, je risanje teh risb za avtorja pomenilo sprostitev. V nas zrejo nekoliko hudomušne kamnite hiše in nas vabijo med svoje zidove, da se jih dotaknemo in občutimo čas, ujet v tem naravnem gradbenem materialu.