VITraž

Interni informator SŽ – VIT I SŽ – Vleka in tehnika

Letnik 2 I številka 2 I februar 2013

Aktualno Aktualno CEDEjČEK Ob začetku novega leta je čas, da pogledamo, kako uspešni smo bili pri zbiranju inovativnih predlogov, zato tokrat ne bomo predstavili cedejčka meseca, ampak nekaj besed namenjamo statistiki ter predstavitvi in počastitvi nagrajencev, ki so prispevali več kot 5 predlogov.

V preteklem letu je bil sicer zaznan upad števila danih predlogov glede na predhodno leto, kljub temu pa z veseljem ugotavljamo, da cedejček po šestih koledarskih letih obstoja zanesljivo nadaljuje svoje poslanstvo. V letu 2012 je bilo podanih 69 predlogov in vsi so bili realizirani.

čenih predlogov so prispevali štirje zaposleni v ljubljanskih delavnicah:

Tudi za leto 2012 lahko ugotovimo, da so bili daleč najaktivnejši v Ljubljani, saj od tam prihaja več kot polovica vseh cedejčkov in vsi štirje kandidati za posebne nagrade. Pohvale si za dvomestno številko zaslužijo tudi v Divači. Predlogi so prišli tudi iz vseh ostalih lokacij, vendar pa se ne da znebiti občutka, da tu obstajajo rezerve in še veliko neizkoriščenega potenciala.

Nagrajencem je vodja Službe za vzdrževanje mag. Janez Vidovič na posebnem srečanju podelil čeke v vrednosti 100 eur in z njimi ob tej priložnosti malce poklepetal. Veseli smo, da se je letošnje podelitve udeležil tudi Tone Gregorič, ki je projekt Cedejček vodil od njegovega začetka.

Nekaj misli na to temo nam je zaupal v kratkem intervjuju, ki ga lahko preberete v nadaljevanju.

Z združitvijo CD-ja, vleke in TVD-ja se odpirajo še dodatne možnosti za predlaganje in izvedbo raznih izboljšav ter doseganje dodatnih sinergijskih učinkov.

Podelitev simboličnih čekov je bila 15. februarja v Ljubljani; kako ne, ko pa vsi nagrajenci delajo v ljubljanskih delavnicah. Udeležili so se je vsi, tudi sodelavec Aleš Lajovic, ki je z decembrom sicer odšel novim izzivom tretjega življenjskega obdobja naproti.

Število podanih in število uresničenih predlogov po lokacijah: lokacija/področje

Marko Hvale (9 predlogov), ● Janez Ahčin (5 predlogov), ● Aleš Lajovic (6 predlogov), ● Igor Berčan (5 predlogov). ●

število podanih

število uresničenih

odstotek uresničenih

Divača

13

13

100 %

Dobova

3

3

100 %

Maribor

6

6

100 %

Ljubljana

40

40

100 %

Ptuj

6

6

100 %

upravne službe

1

1

100 %

SKUPAJ

69

69

100 %

Déjà vu?

Res je, najbolj inovativni in motivirani pri oddaji predlogov za male izboljšave pri projektu CEDEjČEK v letu 2012 so isti zaposleni kot v letu 2011. Pet ali več uresni-

Janez Vidovič je nagrajence in vodjo projekta sprejel in pozdravil, tudi v imenu direktorja (poslovodstva) ter izrazil zadovoljstvo ob pregledu vseh predlogov, ki so jih nagrajeni prispevali v lanskem letu. Zahvalil se jim je za njihov prispevek, ino-

vativnost, male ideje, ki so (kot se je sam izrazil) veliki koraki pri razvoju družbe.

Povedal je, da te, male izboljšave, izpolnjujejo cilj projekta in so zelo koristne (z nekaterimi se je olajšalo delo, druge pomagajo pri varovanju okolja, nekatere pri prihranku energije).

Po letih rasti je v letu 2012 zaznati rahel padec predlogov, kar pa ni vplivalo na naše nagrajence. Vodja Službe za vzdrževanje je še povedal, da se bo skupaj s koordinatorji trudil, da bi zaposleni prepoznali pomen zapisovanja idej in oddajanja malih predlogov, saj so ti pomembnejši, kot se marsikomu zdi.

V februarski številki preberite: Stran 3 Tone Gregorič vodenje projekta CEDEjČEK predaja nasledniku Stran 4 Nov vlak na pregledu v delavnicah SŽ – VIT Parna lokomotiva 71-012 ponovno v funkciji Krepitev sodelovanja z največjimi evropskimi partnerji tudi v letu 2013 Stran 5 Aleš Lajovic je sklenil svojo karierno pot na železnicah Stran 6 61. občni zbor PIGD železniške delavnice Dobova Utrip kurentovanja v SŽ – VIT Stran 7 Varno delo z računalnikom Stran 8 Smučanje 2013 Ste si že ogledali nov novi slovenski film, ki so ga snemali v (takrat) Centralnih delavnicah?

Cizljeva plaketa Lokomotivinim kegljačem Stran 8 Vlastimir Djurdjević med najboljšimi šahisti Stran 9 O ločilih Stran 10 O pisanju poslovnih dopisov Smeh je pol zdravja

Pohvalil je delavnice v Ljubljani, od koder prihaja največ predlogov in prav vsi nagrajenci ter izrazil željo, da bi temu trendu sledili tudi na drugih lokacijah. Zahvalil se je še Tonetu Gregoriču za uspešno vodenje projekta in Alešu Lajovicu za njegove prispevke ter obljubil, da bomo male izboljšave spodbujali na vseh lokacijah in v vseh službah družbe SŽ – VIT.

ke (že predstavljeno v CD oknu), izdelava novega, močnejšega podstavka za razprešanje zobnikov na ELOK 363, ● namestitev stikala za zaviralnik v strojevodski kabini EMG 311, ● izdelava nove ročice vretena spenjače, ● preureditev palete za transport jeklenk tako, da se na njej lahko prevaža tudi varilni stroj, ●

večje stabilnosti motorja, zaščita robu na prehodnih mostičkih med tiroma, za večjo varnost delavcev, ● izdelava izoliranih nosilcev za varno odlaganje kablov za polnjenje baterij, ● lažje odkrivanje napake pri nadzoru delovanja krmilne elektronike na potniških vagonih tipa Z1 s snemanjem in opazovanjem počasnega posnetka, ● izdelava snemljive blokade končnih stikal, ki med meritvami omogoča hitro namestitev in snemanje. ●

Nagrajenci so nam zaupali tudi vsak po eno izboljšavo iz lanskega leta, na katero so najbolj ponosni.

Marko Hvale, izdelava nosilca in predelava brzinomerja iz Deute na Hasler

Nagrajenci Marko Hvale, Janez Ahčin, Igor Berčan in Aleš Lajovic z vodjo Službe za vzdrževanje mag. Janezom Vidovičem in vodjo projekta CEDEjČEK Tonetom Gregoričem

V sproščenem razgovoru so nam nagrajenci zaupali svoje predloge iz lanskega leta in opisali po enega, na katerega so najbolj ponosni.

Vsi štirje nagrajenci se lahko pohvalijo z večjim številom malih izboljšav, ki so jim lahko v ponos. Marko Hvale je zaslužen za uvedbo kar 9 izboljšav na področju popravil parnih lokomotiv: izdelava univerzalnega priklopa, ki omogoča preizkus kompresorja pred vgradnjo na PLOK, ● izdelava orodja za izdelavo finih vzmeti do 3 mm, ● izdelava korita, ki se postavi na sod in na enkrat lahko sprejme do 20 l odpadnega olja iz karterjev (to je gosto in v njem se lahko pojavijo tudi pokazatelji morebitnih poškodb ležajev – sledovi bele kovine), ● izdelava posebne čistilne šobe za zračni nastavek, ki omogoča učinkovito čiščenje dimovodnih cevi, ● izdelava priprave, ki je olajšala pranje kotla na PLOK, ● izdelava ključa posebne oblike, ki omogoča odvitje vodokaza pri strehi brez njene demontaže, ● izdelava nosilca in predelava brzinomerja iz Deute na Hasler, ● izdelava posebnega ključa za nastavitev injektorja izrabljene pare, ● izdelava priročnika za mazanje lokomotiv. ●

Aleš Lajovic je, preden je zapustil naše podjetje, poskrbel za uvedbo še šestih malih izboljšav na različnih področjih: ●

izdelava varovalnih obročev za odbojni-

stran 2

●

izdelava vzvodov, ki so izboljšani z izbiro materiala, primernejšo geometrijo in načinom izdelave (toplotna obdelava).

„Pri revizijskem popravilu parne lokomotive je bilo potrebno zamenjati prastari brzinomer Deuta, za katerega se ne da več dobiti traku, za novejši brzinomer Hasler. Problem je nastal, ker ima lokomotiva samo parni generator električnega toka in so bile zato vse izvedbe montaže novejših brzinomerjev z elektro pogonom neizvedljive, mehanski pogon za brzinomer Deuta pa je bil vezan direktno na os. Poiskati je bilo potrebno ustrezen brzinomer Hasler na mehanski prenos ter v celoti preurediti pogon iz osi na drogovje, poiskati ustrezen vmesnik (polž) in ga nekako povezati s pogonom in brzinomerjem. Zaradi svoje kompleksnosti se je ta cedejček

Janez Ahčin se zaveda pomena varovanja okolja in je že večkrat uvedel izboljšavo, ki k temu pripomore, znan je pa tudi po tem, da olajša marsikatero delo pri vzdrževanju elektromotornih potniških garnitur. V letu 2012 je prispeval naslednje izboljšave: zaščita deponije odpadkov z mrežo (odlaganje odpadkov je omogočeno v točno določenih terminih in pod nadzorom, da ne prihaja do nedoslednega odlaganja), ● nadgradnja vozička z novim sklopom za menjavo VAZ-cilindra na EMG tako, da omogoča demontažo in montažo sklopa z dvižnim vozičkom tudi na delovnem jarku, ● izdelava ključa, ki omogoča potiskanje bata v lego, da se lahko namesti varovalni obroč pri sestavljanju hitropoteznega ventila na EMG 312, ● izdelava posebnega ključa za lažje odvijanje/privijanje šobe za pranje stekel na EMG 312, ● izdelava posebnega ključa, ki omogoča razstavljanje in sestavljanje sušilne naprave na EMG 312. ●

Igor Berčan, ki dela na vzdrževanju potniških vagonov, je v letu 2012 z več izboljšavami poskrbel za varnejše delo svojih sodelavcev in izboljšal odkrivanje napak pri delovanju krmilne elektronike na potniškem vagonu: ●

namestitev gumijastih podlog na naslone preizkuševalnice za preizkus alternatorjev potniških vagonov za zagotavljanje

Novi nosilec in brzinomer

kasneje razvil v inovacijo, pri kateri mi je znatno pomagal Robert Lemut.“ Aleš Lajovic, namestitev stikala za zaviralnik v strojevodski kabini EMG 311 „Potrebno je bilo montirati električno stikalo za krmiljenje elektro-pnevmatske zavore v strojevodski kabini EMG serije 311. Vprašanje je bilo le kam in kako. Ker na komandnem pultu ni bilo več prostora oziroma bi bilo stikalo tam v napoto, smo na desni strani strojevodskega sedeža namestili primerno poličko in vanjo vgradili stikalo v neposredni bližini obstoječega zaviralnika. Polička nudi tudi primerno oporo desnici strojevodje med vožnjo.

Izdelana je iz par milimetrov debele pločevine in oblepljena s skajem, da je prijetna na otip.“

VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike

februar 2013

Igor Berčan, izdelava izoliranih nosilcev za varno odlaganje kablov za napajanje vagonskih baterij v elektro delavnici za popravilo potniških vagonov

Stikalo za zaviralnik na EMG 311

Janez Ahčin, izdelava posebnega ključa za lažje odvijanje/privijanje šobe za pranje stekel na EMG 312 „Šoba za pranje čelnega stekla na EMG 312 je dostopna samo preko majhne odprtine. Če jo je potrebno odviti oziroma priviti (sčasoma se namreč razrahlja), nam sedaj pri tem delu pomaga poseben ključ, s katerim lahko dostopamo do šobe.

Pred uporabo ključa je bilo to delo zaradi nedostopnosti zelo težko izvesti.“

„Pred uvedbo izboljšave so se kabli, ki služijo za polnjenje baterij na potniških vagonih, odlagali na različne načine, ki so neprimerni, saj lahko pride do poškodb kablov in cevi, na katere se zapenjajo klešče ali pa pride celo do stikov med kleščami, ki so ves čas pod napetostjo 24 V. Kot rešitev te pomanjkljivosti sem izdelal stenske in stebrne odlagalne čepe, kamor se klešče lahko varno zapnejo.“

Stenska odlagalna čepa

Nagrajencem čestitamo ob njihovem dosežku in upamo, da motivacija v letošnjem letu ne bo popustila. Prav tako pa vabimo k sodelovanju tudi ostale zaposlene, ki na različne načine izboljšujete proizvodne procese – pogumno začnite izpolnjevati blokec, kamor lahko zapišete svoje cedejčke in se pustite nagraditi za svojo inovativnost! mag. Slavko Hočevar in Helena Hostnik Simončič

Šoba in cev

Ključ za lažje privijanje šobe

Stebrni odlagalni čep

Tone Gregorič vodenje projekta CEDEjČEK predaja nasledniku Cedejček je projekt za spodbujanje inovativnosti zaposlenih, ki v naši sredini živi že več kot šest let. Vsa leta od začetka ga je uspešno vodil Tone Gregorič, ki pa ga v sedmem letu predaja novemu vodji. Ob tej priliki smo se pogovarjali o poti, ki jo je Cedejček že prehodil in o izzivih, ki ga še čakajo.

Projekt ste vodili 6 let? Od kod sploh ideja za nagrajevanje malih izboljšav?

Res je, cedejček gre v 7. leto obstoja, kar pomeni, da se je »prijel«. Je pa edini projekt, ki še živi, od mnogih projektov, ki so bili začeti v Podčetrtku. Se pravi, da je minila „otroška doba“ in vstopa v „šolsko obdobje“. Temu primerno bi mu bilo dobro posvetiti več časa in skrbi, zlasti v krogu vodilnih delavcev.

Cedejček je bil mišljen kot eden od temeljnih kamenčkov v razvoju podjetja.

Brez razvoja ni perspektive zanj in je to obsojeno na stagnacijo.

Ob preimenovanju firme je bila zamujena priložnost, da bi razvoju dali vlogo, ki mu gre in firmo preimenovali v: Vleka, razvoj in tehnika.

V tem času se je tudi jasno pokazalo, da razvoj sloni predvsem na inovativnih posameznikih. Teh je v našem podjetju kar nekaj in bi jim bilo potrebno dati več podpore.

Zdi se, da je malih izboljšav v našem podjetju polno, le poguma za prijavo cedejčka nekako manjka. Se strinjate?

Je tako, večini se zdi nekako »za malo«, da bi prijavljali drobnarije, kar pa je ravno bistveni smisel Cedejčka: majhna stvar, ki pa preseneti s svojo uporabnostjo. Tu manjka podpora neposredno nadrejenih delavcev.

Kaj ste si v letih vodenja projekta najbolj zapomnili? Kaj, vam osebno, pomeni cedejček?

Presenetilo me je, da se je cedejček kljub slabim napovedim nekaterih (češ, da bo zamrl) prijel in živi. S podporo vodstva si lahko obeta še dolgo življenje. Konec koncev ga lahko razširimo tudi na pridružena področja družbe.

ložnosti za sodelovanje tudi zaposlenih s področja vleke in TVD-ja?

Inovativnost zaposlenih nima meja in nas mnogokrat preseneča, zato je potrebno projekt predstaviti tudi zaposlenim v vleki in TVD-ju in začeti zbiranje predlogov tudi s teh področij.

Z januarjem ste zapustili naše podjetje, vajeti vodenja projekta zapuščate nasledniku. Kaj mu svetujete?

Naj vztraja in doseže večjo vključenost vodilnega kadra v projekt. Večkrat naj se razpiše usmerjeno zbiranje predlogov (na vnaprej predpisano temo) s podvojeno nagrado. Enkrat na leto naj se odpre razpis z naslovom: »nora ideja« (predloge bi ocenila posebej za to sestavljena komisija; nagrada se postavi visoko – da je res vabljiva: 500 ali 1000 EUR; izpelje naj se z dajanjem predlogov pod šifro, da je zagotovljena nepristranskost in izločeni eventuelni pomisleki avtorjev o svoji ideji).

Če potegneva črto pod 6 uspešnih let, kakšna so vaša opažanja? Vemo, da je število malih izboljšav iz leta v leto počasi raslo ...

Zahvaljujemo se vam za uspešno vodenje Časovna in količinska porazdelitev števila projekta od njegovega začetka in vaš predlogov po naših lokacijah je zelo Projekt živi tudi v družbi SŽ – VIT. Male doprinos k njegovemu razvoju. Želimo odvisna od prizadevanja vodstvenega izboljšave še vedno prihajajo samo iz vam lepo tretje življenjsko obdobje, v SŽ kadra. Lokacije, ki so bile v začetku – VIT pa ste vedno dobrodošli na obisk. nekdanjega CD-ja, je tako? Kje vidite privodilne, so kasneje popustile, poprijele so druge, pri nekaterih pa je še mnogo rezerv. februar 2013 VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike stran 3

Novosti iz naših centrov CENTER LJUBLJANA Nov vlak na pregledu v delavnicah SŽ – VIT 7. februarja je v ljubljanskih delavnicah veliko pozornosti vzbudila dizel motorna garnitura lastnika Ferrovie Udine Cividale, ki je k nam prišla na struženje kolesnih dvojic in ultrazvočni pregled osi.

Tridelna potniška garnitura proizvajalca Stadler je bila v naših delavnicah prvič, s privatnim italijanskim prevoznikom FUC pa smo že sodelovali na področju vzdrževanja električnih lokomotiv. FUC s tem vozilom prevaža potnike na 15 kilometrski progi med Vidmom in Čedadom.

V ljubljanski strugarni smo na garnituri postružili kolesne dvojice, v delavnici za vzdrževanje elektromotornih garnitur pa opravili še ultrazvočni pregled osi. Vozilo smo morali zaradi njegovih tehničnih ka-

rakteristik za ta postopek dvigniti na delovno višino.

Prvo struženje in UZ-pregled sta bila uspešna.

V naslednjem mesecu pričakujemo še eno garnituro iste vrste in dizel lokomotivo, na katerima bomo opravili enako delo. Uspešno sodelovanje s kupcem FUC se tako krepi in upamo, da bo prineslo še kakšno dodatno delo.

Vlastimir Djurdjević

DMG z oznako ATR 110002 UC na dvigalkah v ljubljanski delavnici

Parna lokomotiva 71-012 ponovno v funkciji Delavci, ki vzdržujemo parne lokomotive, smo se lotili še enega projekta, katerega je spodbudil kontrolni strojevodja parnih lokomotiv Boštjan Metličar. V funkcijo smo pripravili ozkotirno parno lokomotivo na nasičeno paro serije 71-012, ki bo predstavljala Slovenske železnice z vožnjami po Avstriji. tnim znanjem, ker načrtov več ni. Sledile so priprave za pregled kotla z ultrazvokom in kamero. Potrebno je bilo izvesti tlačni preizkus na 17 barov, ki je bil predpogoj za prvo kurjenje. Pri prvem kurjenju smo ugotavljali delovanje vseh vitalnih delov, predvsem pa varnostnih elementov. Sledil je tlačni preizkus s paro ter nastavitev in plombiranje varnostnih ventilov.

Parna lokomotiva 71-012

Ker je bila lokomotiva leta 1988 zadnjič kurjena, je bilo potrebno postoriti kar nekaj dela. Manjkalo je že nekaj vitalnih delov, ker so kraje v muzeju iz eksponatov žal že kar nekaj vsakdanjega. Vse manjkajoče dele smo morali izdelati z las-

Vsi smo že nestrpno pričakovali prvo vožnjo, ki pa je prav tako podvig zase, saj je potrebno lokomotivo, ki je na posebnem vozičku, utiriti na ozkotirni del proge v muzeju. Po 25 letih si je hlaponček zopet pretegnil noge (drogovje) in veselo zapuhal po progi. Še nekaj zgodovine ...

Ozkotirna lokomotiva tendrovka je bila izdelana leta 1922 v podjetju Orenstein & Koppel v Berlinu. V svoji polni funkciji je vozila potniške vagone v glavnem po Bo-

sni. Leta 1968 jo je odkupila Železarna Jesenice kot lokomotivo za svoj notranji transport. Leta 1988 je bila zaradi prehoda na normalni tir predana v Železniški muzej v zameno za staro železo, kjer so jo delavci v takratnem PPVS Šiška v celoti obnovili. Vozila je po ozkem tiru znotraj muzeja z enim pripetim vagonom, v glavnem otroke iz osnovnih in srednjih šol, vse do leta 1988, ko je bila prestavljena v muzej kot eksponat.

Nekaj tehničnih podatkov lokomotive: tirna širina: 760 mm, ozkotirna teža lokomotive v službi: 13,5 t ● maks. hitrost: 25 km/h ● dolžina: 6,35 m ● zavora: parna – Heusinger & Valschaert ● vlečna sila: 3,6 t ● ●

Marko Hvale

CENTER PTUJ Krepitev sodelovanja z največjimi evropskimi partnerji tudi v letu 2013 V delavnici na Ptuju kontinuirano obdelujemo kolesne dvojice za naše partnerje iz tujih trgov, pridobivamo pa vse več naročil, saj se z vsakim delom izkažemo za kakovostnega in zanesljivega vzdrževalca.

Dober poslovni odnos, ki se odraža v vse večjem obsegu sodelovanja, gradimo z enim največjih partnerjev – VTG. Več let že sodelujemo z njihovo nemško podružnico, začeli pa smo sodelovati tudi

stran 4

s francosko in italijansko. V letu 2013 bomo obdelali 500 kolesnih dvojic (IS 3) vrste BA 004 in BA 002. Pogodba, ki smo jo podpisali konec lanskega leta pa vključuje možnost podaljšanja še za na-

slednjih 300 kosov.

Po združitvi kolesnih dvojic VTG Nemčije in VTG Francije bomo obdelali tudi okrog 350 kolesnih dvojic IS 3 za VTG Francijo

VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike

februar 2013

(vrsti 9052 in 9056). Prav tako smo v letošnjem letu začeli z obdelavo 250 kolesnih dvojic IS 2 za VTG Italija. Gre za kolesne dvojice posebnega tipa B46UR/m in UR/m, ki pa so že uvrščene v novi VPI 04, ki je začel veljati z 1. 7. 2012. To vrsto ko-les bomo na Ptuju obdelali prvič, njihova posebnost pa je v samem postopku sestave in predsestave. Ob tem tedensko obdelamo 45–60 kolesnih dvojic na stopnji IS 2 glede na potrebe tega kupca.

Poleg našega partnerja VTG so nam tudi v letošnjem letu obdelavo kolesnih dvojic zaupali tudi drugi partnerji. Za kupca AtirRail bomo sestavili okrog 250 novih koles-

nih dvojic tipa BA 004, za TOUAX bomo obdelovali različne tipe kolesnih dvojic IS 3, tako BA 004 kot tudi 9052 in 9056.

Precej bo tudi obdelave kolesnih dvojic IS 2, katerih količina pa je odvisna od potreb v prometu. Gre za različne tipe: BA 9064/73, BA 9052, 9056, 9054 ...

Redno sodelujemo tudi s švicarskim partnerjem Wascoso, trenutno na področju obdelave kolesnih dvojic IS 2.

Začeli pa smo tudi z obdelavo prvih kolesnih dvojic za Ermewo, prav tako na stopnji IS 2. S kupci, kot sta GATX in TVM, sodelujemo ustaljeno naprej tudi v letošnjem letu, zanje obdelujemo kolesne dvojice na sto-

pnjah IS 2 in IS 3.

Kljub temu, da smo z nekaterimi kupci zgradili dolgoročna partnerstva in imamo njihove kolesne dvojice stalno v delu, pa bomo stremeli k temu, da med letom pridobimo še kakšen nov posel.

Predvsem bi s kakovostnim delom in prilagodljivimi rešitvami radi pritegnili nove kupce. Naše proizvodne zmogljivosti lahko sprejmejo še dodatne količine kolesnih dvojic, zato se bomo trudili, da jih čim bolj zapolnimo.

Robert Krajnc

Kadri Aleš Lajovic je sklenil svojo karierno pot na železnicah Aleš Lajovic, naš sodelavec, ki ga gotovo vsi poznate – če ne osebno, pa ste o njem že brali tudi v našem internem glasilu. Večkrat smo že objavili njegove inovativne ideje, ki jih je uresničeval v okviru projekta Cedejček, v zadnjih dveh letih pa je bil tudi med nagrajenci, ki so oddali največ predlogov za male izboljšave. Kdor ga bolje pozna, ve, da je tudi pevec, jamar, da rad piše in pove marsikatero zanimivo zgodbo.

S koncem leta 2012 je sklenil svojo karierno pot v SŽ – VIT, zato smo se s sodelavci odločili, da mu namenimo nekaj vrstic. Prosili smo ga, da nam je odgovoril na par kratkih vprašanj o njegovem življenju in delu na Železnicah.

Povejte nam par besed o sebi, kdo ste, katero delo ste opravljali v SŽ – CD, sedaj SŽ – VIT. Rojen sem bil v Ljubljani, leta 1951.

Odraščal sem v kar številčni družini skupaj s še tremi brati in dvema sestrama.

Po osnovni šoli sem obiskoval klasično gimnazijo, po poklicu pa sem inženir metalurgije.

Vrsto let sem bil obratovodja Livarne v Šiški, nato pa, po opustitvi tamkajšnje proizvodnje, par let obratovodja cele Šiške, ki se je tedaj formalno imenovala SŽ – CD Obrat VI. Po ukinitvi Obrata VI obratovodja menda ni bil več potreben, zato sem bil leta 2005 premeščen v Pripravo dela v Mostah. Kot tehnolog sem se ukvarjal z raznimi projekti, ki pa še niso vsi realizirani. Splet okoliščin pa je bil tak, da sem se konec lanskega leta odločil, da sklenem svojo delovno dobo.

Kaj počnete v prostem času? Vemo, da vas zanimajo različna področja …

V času šolanja sem še kar pridno vadil klavir (kot vsi moji bratje in sestri), saj smo po očetu in mami iz glasbenih družin (Lajovic, Žebre). V gimnaziji sem začel veslati na Ljubljanici (skif) in sabljati na Taboru (pri Rudolfu Cvetku).

Z vpisom na Univerzo sem začel peti v Akademskem pevskem zboru Tone Tomšič, čez par let pa še v Študentskem (kasneje Ljubljanskem) oktetu. Z obema ansambloma smo na turnejah prekrižarili Evropo po dolgem in počez, pa še Severno Ameriko, Avstralijo in Kitajsko s Tibetom vred. Z oktetom smo lani praznovali štiridesetletnico bolj ali manj intenzivnega neprekinjenega delovanja. V vseh teh letih smo naštudirali dobrih 400 skladb in februar 2013

imeli več kot 1.100 koncertov in nastopov.

Vzporedno z intenzivnim petjem sem se začel ukvarjati tudi s speleologijo v vrstah tedanje Jamarske sekcije PD Železničar (današnji Jamarski klub Železničar). V vseh omenjenih društvih sem opravljal razne funkcije oziroma sem bil kar predsednik. Nekaj let sem bil tudi na čelu Jamarske zveze Slovenije in silom prilike tudi Jamarske reševalne službe Slovenije.

Kakšni so bili vaši začetki na SŽ?

V stik s Slovenskimi Aleš Lajovic med delom v ljubljanski delavnici železnicami sem prišel leta 1969, ko vpisal med jamarje. Sestanke in Na kaj ste najbolj ponosni, na kateri sem se prispevek v podjetju? skladišče opreme smo tedaj namreč imeli Verjetno so to centrifugalni napajalniki, ki kar na direkciji, in sicer v pisarni poleg očistijo litino žlindre, preden se ta prelije v Steklene dvorane. Jamarstvo me je livno votlino. Tako čiščenje je mogoče tudi povezalo s hidrogeologijo, vendar sem kaj s keramičnimi filtri, ti pa niso ravno kmalu spoznal, da bom lahko uveljavil poceni. svojo izobrazbo le v svojem poklicu. In tako sem se, bolj kot ne po naključju, leta Kaj vam bo najbolj ostalo v spominu?

1983 zaposlil v Livarni v Šiški.

Dan, ko smo imeli v Livarni kar dve obratni nesreči. Livarna je bila v zapiranju Kakšna je bila vaša karierna pot v SŽ – sicer že od leta 1960 naprej in nesreči sta CD? bili zgolj pika na i. S proizvodnjo smo konV Livarni sem bil najprej skupinovodja, čali teden dni kasneje. potem pa tehnolog v Pripravi dela. Z odhodom tedanjega obratovodje Livarne Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Kaj ing. Branice sem to mesto prevzel jaz in boste počeli? ga opravljal do zaprtja obrata, oktobra Kakih posebnih načrtov nimam. Za enkrat 2003. Kot je bilo že omenjeno, sem bil nič ne kaže, da mi bo dolgčas, saj se kar potem še dve leti v Šiški, nato pa v naprej nekaj dogaja. Verjetno se bom še Mostah, zadnja leta kot član TRS naprej ukvarjal z »jamarijo« v okviru (Tehnično-razvojna služba) .

VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike

stran 5

zmožnosti in seveda s petjem, dokler bo šlo.

Ali obžalujete kakšno odločitev v svoji karieri?

Kakšna malenkost bi se že našla, generalno pa ne.

Kaj sporočate svojim sodelavcem?

Uživajte, dokler morete.

Sodelavci

Zgodilo se je 61. občni zbor PIGD železniške delavnice Dobova Dobova, 1. februar Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Železniške delavnice Dobova je v petek, 1. februarja organiziralo 61. občni zbor društva.

Udeležilo se ga je rekordno število članov in povabljenih gostov iz sosednjih vaških PGD ter predstavnik Občinske gasilske zveze Brežice Miha Boranič.

Odprtje občnega zbora ter pozdrav članom in gostom je opravil predsednik društva, nato pa je vodenje prevzelo predsedstvo v sestavi Zdravko Cerjak, Ema Cetin, Jurij Krošelj in Cvetka Bosina. Sledila so običajna poročila o delovanju druš-tva, kot so: organizacijsko, operativno, finančno, poročilo nadzornega odbora in poročilo verifikacijske komisije.

61. občni zbor PIGD železniške delavnice Dobova v Dobovi

Iz poročil je razvidno, da društvo deluje dobro kljub finančnim težavam. Edini prihodek društva so prispevki članov kot del dohodnine za donacije in prostovoljni prispevki za gasilske koledarje z motivom druš-tva.

V letu 2012 društvo ni sodelovalo na intervenciji pri poplavi, ker je bila ta manjšega obsega, niti ni bilo požarne intervencije. Z aktivnim delovanjem na področju požarne preventive pa so člani društva pomembno prispevali k požarni varnosti v požarnem okolišu s pregledi objektov, nadzorom nad hidrantnim omrežjem in s svetovanjem sodelavcem na področju

požarne preventive.

V začetku leta bo PIGD organiziralo večjo gasilsko vajo, ko bodo to omogočale vremenske razmere. Člani društva se bodo udeležili aktivnosti ostalih PGD-jev v naši krajevni skupnosti in na nivoju OGZ. V letu 2012 je Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo železniška delavnica Dobova praznovalo 60. obletnico ustanovitve. Ob tem pomembnem jubileju je Gasilska zveza Slovenije našemu društvu podelila gasilsko odlikovanje II. stopnje. Odlikovanje je izročil predsednik OGZ Brežice Miha Boranič, upokojeni železničar. Prejeto odlikovanje nam je dalo dodatno motivacijo za še boljše delo v naslednjih letih.

Gasilski pozdrav „na pomoč“!

Peter Böhm, Predsednik PIGD železniške delavnice Dobova

Predsednik OGZ Brežice Miha Boranič je predsedniku PIGD železniške delavnice Dobova izročil gasilsko odlikovanje II. stopnje

Utrip kurentovanja v SŽ – VIT Ljubljana, 5. februar Teden dni pred pustnim torkom je naše podjetje obiskala skupina kurentov, pustnih mask, brez katerih ni pravega preganjanja zime. Te jim kljub močnemu zvonjenju in številčnosti ni uspelo pregnati, upamo pa, da bo zatorej toliko več sreče v tem letu.

Težki zvonci so doneli v vseh poslopjih SŽ – VIT na Zaloški v Ljubljani. Pod težkimi in toplimi ovčjimi kožami so svoje poslanstvo v oblekah kurentov opravljali starejši in mlajši, med njimi tudi nekaj naših sodelavcev.

Najprej so obiskali sodelavce v novi stavbi, potem so se sprehodili skozi delavnico in obisk zaključili pri direktorju Dušanu Žičkarju. Tradicionalno so mu zaželeli srečno in uspešno vodenje podjetja ter z njim posneli spominsko skupinsko fotografijo. Direktor se je kurentom zahvalil za obisk in jim zaželel srečno pot pri odganjanju zime.

Helena Hostnik Simončič

stran 6

VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike

februar 2013

Na obisku pri direktorju Dušanu Žičkarju Spominska skupinska fotografija

Varnost in zdravje pri delu

!

Varno delo z računalnikom

V podjetju, kot je naše, ob mnogih nevarnostih v delavniških prostorih pozabljamo na delavce, ki svoje delo opravljajo na navidez nenevarnih delovnih mestih v pisarnah. To delo je dejansko manj obremenjujoče zaradi ugodnejših mikroklimatskih razmer, vendar so v poletnem času razmere tudi v pisarnah mnogokrat nevzdržne. Še bolj pa sta za telo obremenjujoča sedeče delo in uporaba računalnika.

Računalniki – slikovna zaslonska oprema – so bili, večkrat narobe, obravnavani kot glavni krivci za širok spekter zdravstvenih težav. Pravzaprav le majhen delež uporabnikov računalnikov dejansko utrpi zdravstvene težave zaradi dela z računalnikom. Kjer pride do problemov, so ti po-sledica napačnega dela z računalniki, ne pa posledica računalnikov samih. Torej, probleme je možno odpraviti z dobro ure-ditvijo delovnega mesta in ustrezno organizacijo dela ter z ustrezno uporabo računalniške opreme.

Nekateri uporabniki lahko občutijo bolečine v rokah, zapestjih, vratu ali ramenih, še posebej, če dlje nepretrgano delajo z računalnikom. Običajno te težave niso kronične, vendar v določenih primerih vseeno lahko postanejo zelo neugodne ali celo omejevalne. Če občutite bolečine, morate o tem takoj obvestiti neposredno nadrejenega. Probleme je običajno možno odpraviti z dobrim načrtovanjem delovnega mesta tako, da lahko udobno delate ter z ustreznim načinom dela (kot na primer redni kratki odmori med delom z računalnikom).

Preventiva je najenostavnejša, če se ukrepa dovolj zgodaj, preden problemi postanejo resni. Ljudje, ki delajo z računalniki, se občasno pritožujejo zaradi stresa, vendar pa ta običajno nastopi zaradi povečanega obsega dela ali časovnega pritiska zaradi »lovljenja rokov«, ne pa toliko zaradi samih računalnikov.

Nekaterim delavcem uporaba računalnika pomeni zmanjšanje stresa, ker jim ti olajšajo delo, za nekatere pa uporaba računalnika pomeni »nočno moro«. To se lahko zgodi, če sistem ne deluje dovolj dobro, ali kadar uporabnik nima občutka kontrole nad svojim delom ali se ne počuti sposobnega za tako delo.

Delodajalci lahko pomembno pripomorejo k odpravi takega stresa z ustreznim usposabljanjem ter načrtovanfebruar 2013

jem sistemov in delovnih nalog.

Obsežne raziskave niso dale nobenih dokazov, da lahko računalniki (slikovni zasloni) povzročijo bolezni ali trajne poškodbe oči. Vendar pa dolgotrajna uporaba računalnika lahko utrudi oči in povzroči neugodje. Poleg tega lahko pri opravljanju bolj zahtevnih nalog uporabnik zazna težave z očmi, ki jih drugače ne bi opazil. Delodajalec lahko odpravi te težave z ustrezno postavitvijo računalniške opreme in ustrezno razsvetljavo. Če menite, da so težave z očmi povezane z delom z računalnikom, vam mora delodajalec omogočiti pregled oči.

Do glavobola lahko pride zaradi različnih vzrokov, povezanih z delom z računalnikom: • bleščanje zaslona, • slaba kakovost prikaza teksta ali slik, • potreba po uporabi drugih očal, • stres zaradi tempa dela, • strah pred novimi tehnologijami, • dolgotrajno branje z računalniškega zaslona brez vmesnega odmora, • slaba oziroma neustrezna drža telesa, ali • kombinacija vseh teh vzrokov.

Večino teh vzrokov je možno zlahka odpraviti, ko so enkrat ugotovljeni.

Ne obstaja predpisana omejitev dela, vendar pa se morate izogibati dolgi neprekinjeni uporabi računalnika brez vmesnih odmorov. Koliko časa lahko delate brez vmesnega odmora, je odvisno od vrste dela, ki ga opravljate.

Računalniška oprema oddaja vidno svetlobo, ki omogoča, da vidimo zaslon, in druge vrste elektromagnetnega sevanja, kar je sicer lahko škodljivo, če gre za vi-

soke ravni sevanja. Vendar pa so ravni sevanja pri računalniški opremi bistveno pod dovoljenimi ravnmi sevanja, ki so določene po mednarodnih priporočilih.

Nekaj ljudi je občutilo draženje, dobilo izpuščaje ali utrpelo druge težave s kožo zaradi dela z računalnikom. Natančen vzrok teh težav ni poznan, vendar pa obstaja velika verjetnost, da se je to zgodilo zaradi kombinacije suhega zraka, statične elektrike in individualne občutljivosti posa-meznika. Če je to res, lahko povečanje vlažnosti zraka ali ustrezno prezračevanje uspešno rešita problem.

Glavni namen prenosnih računalnikov je, da so kompaktni in lahki za prenašanje.

Zaradi tega običajno niso ergonomsko ustrezni za dolgotrajnejše delo. Male in neustrezne tipkovnice lahko delo naredijo neudobno. Običajno pri delu s prenosnimi računalniki trpijo zapestja, roke, ramena, kakor tudi hrbet. Poleg tega je zelo težko nastaviti ustrezno oddaljenost in naklon zaslona glede na smer gledanja.

Intenzivna uporaba miške ali podobnih pripomočkov lahko povzroči bolečine v prstih, dlaneh, zapestjih in ramenih. To se lahko zgodi tudi pri uporabi tipkovnice, vendar pa je pojav pogostejši pri delu z miško (kontakt samo z eno roko, z enim ali dvema prstoma). Poskusite omejiti čas uporabe miške. Odmori naj bodo pogosti – tudi kratki odmori za sprostitev roke so lahko v veliko pomoč. Uporabljajte samo ergonomsko oblikovane miške in po možnosti tudi podlogo, ki ima udobno naslonjalo za zapestje roke.

Za udobno delo je potreben tudi dober stol in pravilno sedenje, to pa je že tema za nov članek.

VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike

Aleš Kastelic stran 7

Obvestila in napovedi Smučanje 2013 Tudi v letošnji zimi je smučarska sekcija v okviru SVLM dejavna v organiziranju smučarskih izletov.

Tako smo uspešno izpeljali že dva – na avstrijskokoroško smučišče Turracher Höhe. Obakrat, 12. januarja in 16. februarja smo imeli srečo in bili vedno deležni obilice snega in sonca.

Vabljeni vsi, da se nam pridružite na naslednjem izletu, ki bo predvidoma marca. Na katero belo strmino se bomo podali, pa izveste na oglasnih deskah.

Mojmir Ivančič Zadovoljni smučarji 16. februarja

Ste si že ogledali novi slovenski film, ki so ga snemali v (takrat) Centralnih delavnicah?

Gotovo se spomnite spomladanskih dni, ko je ekipa RTV z znanimi igralci in režiserjem Slobodanom Maksimovićem za nekaj dni naše prostore na Zaloški 217 spremenila v sceno za novi film. Nekateri izmed vas ste v tem filmu celo sodelovali kot statisti.

Film z naslovom »Hvala za Sunderland« je ekipa ustvarjalcev začela snemati pred skoraj dvema letoma, ko so se delavnice SŽ – VIT imenovale še »Centralne delavnice«. Film so snemali na različnih lokacijah po Sloveniji, med drugim tudi v naših delavnicah – prepoznali boste kadre v delavnici, na hodniku in v naši jedilnici, kjer so ustvarjalci našli motiv za delovno okolje glavnega junaka Johana.

Komična drama prikazuje zgodbo t. i. malega človeka, ki se mu podira svet, zato se odloči zaključiti svojo pot.

Vzporedno spremljamo zgodbo muhastega dekleta, ki poskuša postati pevska zvezdnica in živi »narejeno« zvezdniško življenje. Njena zgodba o prenapornem vsakdanjiku glavnega junaka še bolj pahne na rob obupa … A življenje je kot nogomet (od tod Sunderland), rezultat se lahko obrne v zadnjem trenutku.

najboljši celovečerni film, za najboljšo glavno moško vlogo in za najboljšo stransko moško vlogo ter vesno za najboljšo montažo. »Hvala za Sunderland« si lahko ogledate na velikem platnu slovenskih kinematografov.

Ogled vsekakor priporočam.

Helena Hostnik Simončič

Poleg dobre življenjske zgodbe s komičnimi vložki, ki vsekakor paše v sodobni čas, vas bodo prepričala velika imena slovenskega igralskega sveta, kot so Gregor Baković, Tanja Ribič, Branko Djurić – Đuro, Jernej Kuntner, Štefka Drolc, Polde Bibič … Film je na lanskem 15. festivalu slovenskega filma dobil kar 4 vesne – za

Športne novice Cizljeva plaketa Lokomotivinim kegljačem Kegljaški klub Lokomotiva je bil na nedavni prireditvi Športnik Maribora 2012 deležen imenitnega priznanja. Prejel je namreč plaketo Mirana Cizlja, ki jo Mestna občina Maribor in njena športna zveza kot najvišjo obliko priznanja podeljujeta športnim društvom in posameznikom za posebne zasluge pri razvoju športa in rekreacije v mestu ob Dravi.

Ugledno priznanje je predsedniku kluba Zmagu Majerju na tradicionalni prireditvi v taborski dvorani stran 8

izročil predsednik športne zveze dr. Alojz Križman. Omeniti velja, da so Cizljevo plaketo dotlej prejeli že štirje, vsi žal že preminuli zaslužni člani Lokomotive: Andrej Lešnik, Mirko Novak, Martin Frece in Vinko Mandl.

KK Lokomotiva, kot eden najstarejših kegljaških klubov v Sloveniji, je lani praznoval 60. obletnico uspešnega delovanja, za svoj prispevek k razvoju kegljaškega športa je med drugim prejel najvišje priznanje Kegljaške zveze Slovenije - zlati kegelj.

VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike

Borut Planinšič

februar 2013

Vlastimir Djurdjević med najboljšimi šahisti V uredništvo VITraža je prispela novica o uspehu našega sodelavca na šahovskem tekmovanju. 9. februarja je v Stekleni dvorani na Kolodvorski 11 v Ljubljani potekalo deveto posamično prvenstvo Slovenskih železnic v šahu. Med najboljše tri šahiste se je uvrstil naš zaposleni Vlastimir Djur-djević, drugokategorni šahist in dejaven član Šahovskega društva Železničar.

Najboljša sta bila po pričakovanjih mojstrska kandidata Franc Pešec in Zvonko Mesojedec, ki si že devet let izmenjujeta prvo mesto. Prvenstvo je potekalo v devetih kolih švicarskega sistema, v pospešenem igralnem tempu (2 x 13 min + 2 sek./pot.).

Vlastimirju Djurdjeviću njegov uspeh.

čestitamo

za

Uredništvo

Najboljši trije: Zvonko Mesojedec (2. mesto), Franc Pešec (1. mesto) in Vlastimir Djurdjević (3. mesto)

Jezik, zrcalo podjetja O ločilih Vejica (2. del) 4. V priredju, zvezi dveh ali več enakovrednih stavkov, je pisanje vejice odvisno od vrste priredja, zato so pravila z nekaterimi primeri na kratko strnjena v preglednici.

PRIREDJE

VEZNIKI

VEJICA

VEZALNO

in, pa, ter

brez vejice, razen če gre za vrinjeni stavek

Primer: Slovenske železnice so vzpostavile sistem vodenja kakovosti in pridobile certifikat po zahtevah mednarodnega standarda ISO 9001. ne - ne, niti - niti

brez vejice

ne le - temveč tudi, ne samo - ampak tudi

z vejico

STOPNJEVALNO Primer: Prometa velikih tovornjakov člani Evropskega parlamenta niso niti podprli niti mu niso nasprotovali.

Z vlakom vas popeljemo ne samo v evropske prestolnice, ampak tudi v druga mesta.

LOČNO

ali, ali - ali, ali pa, bodisi - bodisi

brez vejice, razen če gre za vrinjeni stavek

Primer: Promet poteka bodisi enosmerno bodisi se odvija dvosmerno.

Prosimo, da zadevo utemeljite ali predložite ustrezna dokazila.

Opomba: Vejico pred ali pišemo, kadar ali ni veznik ločnega priredja in ga lahko zamenjamo z veznikom če: Primer: Gospod me je vprašal, ali ima vlak zamudo. (Gospod me je vprašal, če ima vlak zamudo.)

SKLEPALNO

torej, zatorej, zato

z vejico

Primer: Proga je slabo vzdrževana, torej je pogoje vožnje treba ustrezno prilagoditi.

POJASNJEVALNO

in sicer, kajti, namreč, saj, sicer, to je (t.j.), zakaj

z vejico

Primer: Ogledali smo si vozila podjetja Mercedes-Benz, in sicer vlečna, intervencijska in delovna vozila.

Posledice nosi podjetje, kajti s slabimi medsebojnimi odnosi se slabša tudi kakovost dela.

POSLEDIČNO

potemtakem, tako, torej, zato, zatorej

z vejico

Primer: Obveznosti niste poravnali v dogovorjenem roku, zato smo vam zaračunali zamudne obresti.

Obseg dela je vse večji, torej so nujno potrebne nove investicije.

PROTIVNO

a, ali, ampak, le, marveč, namreč, pa, samo, temveč, toda, vendar

z vejico

Primer: Cena je ugodna, toda vožnja z vlakom traja predolgo.

Parna lokomotiva se še vedno uporablja za vleko, vendar trenutno čaka na obnovo.

Andreja Rozina

februar 2013

VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike

stran 9

O pisanju poslovnih dopisov Poslovni dopisi naj bodo kratki, pregledni in razumljivi. Oblikovno jih razdelimo na odstavke in upoštevamo ustaljeno obliko (naslov pošiljatelja, datum, številka dopisa, naslov prejemnika, zadeva, nagovor/naziv, vsebina dopisa, pozdrav in podpis).

Pisanje nazivov Kadar nam naslovnik ni znan po priimku, uporabimo splošen nagovor: angleščina

slovenščina

nemščina

Dear Sirs, Dear Sir/Madam, Dear Sir or Madam,

Spoštovani!

Sehr geehrte Damen und Herren!

Kadar je naslovnik znan, v nagovoru zapišemo tudi priimek: angleščina

slovenščina

nemščina

Dear Mr Jones,

Spoštovani gospod Jones!

Sehr geehrter Herr Jones!

Dear Ms Williams, (nevtralna oblika za poročene in samske ženske)

Spoštovana gospa Williams!

Sehr geehrte Frau Williams!

Dear Mrs Clarke, (samo za poročene ženske; zastarela oblika)

Spoštovana gospa Clarke!

Sehr geehrte Frau Clarke!

Dear Miss Collins, (samo za samske ženske)

Spoštovana gospodična Collins!

Sehr geehrte Frau Collins!

Kadar naslovnika osebno poznamo ali smo z njim v enakovrednem družbenem položaju, se tudi v poslovnih dopisih vse bolj uveljavlja nagovor z osebnim imenom: angleščina

slovenščina

nemščina

Dear Andrew,

Dragi Andrew!

Lieber Andrew!

Dear Susan,

Draga Susan!

Liebe Susan!

Nagovor v angleškem poslovnem pismu zaključimo z vejico, lahko tudi brez nje ali s klicajem, v vsakem primeru pa pismo začnemo z veliko začetnico. Za Mr, Ms in Mrs ne pišemo pike. V nemščini za nagovorom lahko napišemo vejico ali klicaj (v prvem primeru dopis nadaljujemo z malo, v drugem pa z veliko začetnico), v slovenščini pa samo klicaj, čeprav je v zadnjem času po vzoru tujih poslovnih pisem zelo razširjena tudi uporaba vejice. Vljudnega nagovora v slovenščini nikoli ne krajšamo (g. namesto gospod, ga. namesto gospa).

Andreja Rozina

Smeh je pol zdravja Navijači na tekmo z vlakom ...

Trije slovenski in trije tuji športni navijači potujejo z vlakom na isto tekmo v Nemčijo. Na avstrijski postaji trije tujci kupijo vsak svojo karto in opazujejo, ko se trije Slovenci nekaj dogovarjajo in vmes pogledujejo nanje ter končno kupijo le eno karto. »Kako pa boste trije potovali z eno karto?« vpraša eden od tujih navijačev. »Glej in boš videl,« odgovori slovenski navijač.

Vsi vstopijo na vlak. Tujci sedejo na svoje sedeže, trije Slovenci pa se nagnetejo v WC in zaprejo vrata za seboj.

Kmalu zatem pride sprevodnik in preverja karte. Potrka na vrata WC-ja in reče: »Karto, prosim.« Vrata se odprejo in skozi ozko režo se pojavi roka s karto v dlani. Sprevodnik jo vzame in se odpravi dalje.

Tujci to vidijo in se strinjajo, da je bila to kar bistra ideja. In tako se po tekmi na povratku odločijo, da bodo kopirali Slovence in tako prihranili nekaj denarja, svetovna kriza pa to. Ko pridejo na postajo, kupijo le eno karto za povratno pot. Na njihovo zaprepadenost slovenski navijači ne kupijo nobene. »Kako pa boste potovali brez karte?« vpraša presenečen eden od tujih navijačev. »Glej, pa boš že videl,« mu odgovori slovenski navijač.

Ko se vkrcajo na vlak se trije tujci spravijo v en WC in trije Slovenci v drugega v bližini. Vlak spelje. Kmalu zatem eden od Slovencev zapusti svoj WC in se sprehodi do WC-ja, kjer se skrivajo tuji navijači. Potrka na vrata in z uradnim glasom reče: »Karto, prosim …« Omejitev odgovornosti: Pri pisanju te zgodbe ni bil 'prešvercan' noben potnik.

Za smeh v tej številki je poskrbel sodelavec Peter Župevc

Uredništvo Vaše prispevke in predloge za interni informator VITraž sprejemamo po elektronski pošti do 18. 3. 2013. Na elektronski naslov nas obveščajte tudi o dogodkih v SŽ – VIT, da se jih bomo lahko udeležili in utrinke objavili v informatorju.

Uredništvo si pridržuje pravico do lektoriranja besedil in do tiskarskih napak.

Fotografije, objavljene v tej številki VITraža, so posneli: Helena Hostnik Simončič, Marko Hvale, Janez Ahčin, Igor Berčan, Tona Galun, Jurij Krošelj, Igor Debevec, Tadej Škerjanc.

Sodelavkam želimo lep praznik žena!

Kontaktni podatki: E-naslov: helena.hostnik@sz-vit.si Telefon: 01 291 23 59

VITraž si lahko preberete tudi na naši spletni strani: www.sz-vit.si.

Uredništvo

stran 10

VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike

februar 2013