VITraž oktober 2012

Interni informator SŽ - VIT I SŽ - Vleka in tehnika

Letnik 1 I številka 3 I oktober 2012

Novosti Aktualnoiz naših proizvodenj in enot PROIZVODNJA DOBOVA Modifikacija tovornega vagona vrste Tamns Za potrebe prevoza elektrofiltrskega pepela je lastnik vagona vrste Tamns – ORV GmbH iz Nemčije Proizvodnji Dobova, ob tehnični podpori podjetja M-Plus iz Maribora, zaupal predelavo sistema za zapiranje strehe oziroma ponjave.

Sodelavci smo zadnjih nekaj tednov skupaj z zunanjim izvajalcem močno »napenjali mišice«, da smo uspeli izpolniti željo kupca po zahtevni predelavi. Trud je poplačan, saj je bil kupec na prevzemu vozila, 19. oktobra, z našim delom vidno zadovoljen. Tako lahko nadaljujemo s predelavo še ostalih 9 vagonov, kolikor je bila dogovorjena količina ob naročilu. Naslednji vagon bo gotov čez približno en mesec.

Pri omenjenem vagonu vrste Tamns je zaradi narave naklada (elektrofiltrskega pepela) prišlo do težav pri sistemu zapiranja strehe, ker se ta snov v stiku z vlago dobesedno zabetonira v členke vlečne verige ponjave. Zato smo sistem predelali tako, da sedaj ponjavo poganja zobati jermen. Ta način omogoča nemoteno odpiranje in zapiranje strehe.

Nameščen novi jermenski pogon

Tamns po modifikaciji – streha (ponjava) je zaprta

Tamns po modifikaciji – streha je delno odprta (ponjava zložena v košu)

Vagon vrste Tamns s staro ponjavo Stari pogon z verigo

Pri predelavi je bilo potrebno spremeniti geometrijo zgornjega roba vagona, izdelati nove prečke in vozičke za premikanje ponjave, novo pogonsko os in pomožne pol-osi, usposobiti in modificirati sistem za odpiranje in zapiranje s pnevmatskim pogonom in urediti tesnjenje na čelu vagona, pa seveda tudi novo ponjavo.

Ker smo vse elemente za predelavo izdelali v domači delavnici, je bilo potrebno narediti tudi nekaj orodij, npr. izdelati posebno prizmo za krivljenje ohišij vozičkov, krivilno napravo za ohišje koša, kamor se zlaga ponjava pri odpiranju in še bi se našla kakšna malenkost.

V oktobrski številki preberite: Stran 2 Velika revizija „gomulke“ Stran 3 Na meji – pregledovalno mesto Dobova Pregledovalno mesto Maribor Tezno Stran 4 InnoTrans 2012 Stran 5 CeDejČEK meseca Promocija zdravja na delovnem mestu Stran 6 Po sledeh odpadkov

Prvi vagon iz serije desetih predividenih za modifikacijo je, kot že omenjeno, končan in uspešno prevzet s strani kupca. Pri

tem je potrebno pohvaliti celotno ekipo iz Proizvodnje Dobova, ki je za dosego rokov delala tudi ob sobotah in v poznih ve-

černih urah prekratkih delovnih dni.

Jože Jurman

PROIZVODNJA LJUBLJANA Velika revizija »gomulke« V Proizvodnji Ljubljana smo letos nadaljevali z veliko revizijo elektromotornih garnitur vrste 311. Tokrat je bila na vrsti garnitura 311/315-203/204. Po lanskoletni veliki reviziji, ko smo poleg običajnih revizijskih del obnovili tudi zunanjo pločevino in vstopna vrata, opravili barvanje notranjosti in strojevodskih kabin, obnovo vseh toalet in zamenjavo sedežnih prevlek ter predelavo razsvetljave strojevodskih kabin na LED-razsvetljavo, smo na tej garnituri opravili še več dodatnih del.

Veliko revizijo je opravila revizijska skupina v obratu II, kjer je tvorno sodelovala tudi intervencijska skupina – pri ureditvi notranjosti in reviziji podstavnih vozičkov. Poleg intervencijske skupine so pri velikorevizijskem popravilu podstavnih vozičkov in kleparsko-varilskih delih sodelovali še v obratu III, za zamenjavo dotrajanih prevlek na sedežih so poskrbeli v tapetniški delavnici, Proizvodnja Ptuj pa je poskrbela

za obnovo kolesnih dvojic.

Potniki bodo gotovo najprej opazili novo LED-razsvetljavo, poleg obnovljenih WCjev, stenskih oblog in sedežnih prevlek.

Tudi v strojevodskih kabinah je razsvetljava tako kot v potniških oddelkih predelana na LED-razsvetljavo, vgrajeno pa je še dodatno stikalo elektro-pnevmatske zavore.

Po obsežnih varilskih delih na zunanjosti »gomulke« in barvanju, smo nanesli še protigrafitni premaz. Garnitura 311/315203/204 že na prvi pogled razkriva, da smo jo precej polepšali, njena notranjost pa je kljub starejšemu dizajnu privlačnejša predvsem zaradi nove razsvetljave in sedežnih prevlek.

Janez Ahčin

Zunanjost EMG 311/315-203/204: - levo: ob vstopu v delavnico, - na sredini – med revizijskim popravilom, - desno – ob izstopu iz popravila.

Notranjost EMG 311/315-203/204: - levo: ob vstopu v delavnico, - na sredini – med revizijskim popravilom, - desno – ob izstopu iz popravila (nova razsvetljava, stenske in sedežne prevleke).

stran 2

VITraž – interni informator SŽ - Vleke in tehnike

oktober 2012

Kadri Na meji – pregledovalno mesto Dobova Pregledovalno mesto Dobova je del organizacijske enote TVD, delovne enote Celje. V železniškem transportnem omrežju se železniška postaja Dobova nahaja v X. vseevropskem koridorju, in sicer v južnem delu Slovenije. Železniška postaja Dobova je mejna postaja med železniškima upravama SŽ in HŽ, hkrati pa tam poteka tudi šengenska meja.

Posebnost infrastrukture sta 2 različni napetosti električnega voznega omrežja: stičišče enosmernega sistema 3 kV, ki ga uporabljajo SŽ, in stičišče izmeničnega sistema 25 kV, ki ga uporabljajo HŽ. Ker sta napetosti električnega sistema različni in med upravama SŽ in HŽ ni sklenjenega sporazuma o tako imenovanih interoperabilnih vožnjah večsistemskih lokomotiv, je potrebna posebna manipulacija vlečnih vozil vlakov na postajnem območju, saj je potrebna menjava vlečne lokomotive pri vseh vlakih, tako v potniškem kot tovornem prometu. Postaja je odprta za sprejem, odpravo in sestavo vseh vrst vlakov.

Po mednarodnih sporazumih vozijo potniški in tovorni vlaki v Dobovi na tehnično zaupanje in tehnično nezaupanje. Od mednarodnega sporazuma je odvisno, kakšno delo bo preglednik vagonov opravil pri vlaku.

Pregledovalno mesto Dobova je zasedeno s pregledniki slovenskih in hrvaških železnic. V Dobovi se opravljajo tehnični pregledi in zavorni preskusi pri tovornih in potniških vlakih pri prevzemu od uprave HŽ in predaji vlakov upravi HŽ. Opravljajo se tudi pregledi v notranjem železniškem potniškem in tovornem prometu ter manjša popravila na vagonih in potrebne intervencije na terenu.

Pri pregledu mednarodnih potniških vlakov v Dobovi preglednik SŽ neposredno sodeluje z mejno policijo pri pregledu notranjosti in zunanjosti potniških vagonov, hkrati pa na strani, kjer ni perona, preprečuje in varuje morebitni izstop potnikov. V času, ko policija in carina opravljata kontrolo potnikov, preglednik vagonov opravi tehnični pregled vlaka in sodeluje pri menjavi vlečne lokomotive, saj priključi visokonapetostni in UIC kabel, preveri delovanje naprav za ogrevanje ali hlajenje in opravi zavorni preskus. S policisti sodeluje pri pregledu notranjosti vagonov, saj se pogosto primeri, da se v manj ali težje dostopna mesta v vagonih poskušajo pretihotapiti različne stvari.

klimatiziranje potniških vagonov ter napravo za polnjenje baterij pri potniških vagonih brez statičnega pretvornika, ki omogočata dobro predpripravo vagona pred njegovo uvrstitvijo v vlak.

Pri opravljanju dela lahko preglednik na mejni postaji zaradi napak na vagonih ali napak pri prevozu potnikov ali blaga vagon tuji upravi zavrne, če je ogrožen varen železniški promet ali je tako določeno z mednarodnim sporazumom. Na srečo je v zadnjem času v Dobovi v ospredju predvsem dobro sodelovanje med pregledniki uprav HŽ in SŽ, v skupnem interesu boljšega, varnejšega in urejenega železniškega prometa, za kar se trudimo vsi zaposleni.

Preglednik v Dobovi je usposobljen tudi za dela s stabilno napravo za ogrevanje in

Roman Beskorvajni

Delo policije in uslužbenca TVD

Delo preglednika vagonov na postaji Dobova je zaradi meje specifično. Postaja Dobova je carinska postaja kot tudi maloobmejni mednarodni prehod, zato svoje delo pri vlakih najprej opravita carina in mejna policija. Delo pri tovornem vlaku opravi preglednik šele po končanem delu s strani omenjenih državnih organov.

Pregledovalno mesto Maribor Tezno Na ranžirni postaji Maribor Tezno imamo dve pregledovalni mesti, in sicer Maribor Tezno sever ter Maribor Tezno jug. Vozovni pregledniki in nadzornik vozovnih preglednikov opravljajo delo v izmenah na pregledovalnih mestih Maribor Tezno, pokrivajo pa tudi širše območje, ki obsega pregledovalni mesti Čakovec in Pragersko.

Postaja Maribor Tezno je še vedno infrastrukturno nedokončana postaja, katere večja prenova se je začela konec sedemdesetih let, v začetku osemdesetih se je prenova nekako zaustavila, kar pa v veliki meri otežuje tehnološke procese dela vseh služb na postaji.

Vozovni pregledniki na pregledovalnih mestih opravljajo tehnične preglede vagonov in vlakov ter preskuse zavor pri vlakih.

Opravljajo tudi manjša tekoča popravila vagonov ter skrbijo za oskrbo z električno energijo za spremljevalne potniške vagone oprtnih vlakov (za prevoz kamionov po oktober 2012

železnici), s stabilno električno napravo za ogrevanje potniških vagonov.

Na podlagi naročil prevoznika ali upravljavca opravljamo tudi intervencije (tehnični pregledi, preskusi zavor, izredni dogodki, usposobitve vagonov …) na celotnem območju pregledovalnega mesta Maribor Tezno, nadzorniki pa tudi na območjih pregledovalnih mest Čakovec, Pragersko ter na koroški progi.

Na južnem delu postaje se nahaja tudi delavnica, v kateri se popravi večina pokvarjenih vagonov, ki jih pošiljamo na popravi-

lo v delavnice. Pogoji za delo so se v zadnjem času precej izboljšali, saj smo kljub solidnim prostorom na PM Maribor Tezno jug uspeli pridobiti ter prenoviti prostore na pregledovalnem mestu Maribor Tezno sever. Prenova prostorov je potekala v lastni režiji, posledično so prostori zelo lepo preurejeni, bivalna klima pa neprimerno boljša.

Pregledovalno mesto Maribor Tezno je specifično, saj na postaji poteka živahen tovorni promet, kjer je precej pretovora na kontejnerskem terminalu, tu je tudi močan industrijski bazen Maribora, ki za svoje

VITraž – interni informator SŽ - Vleke in tehnike

stran 3

potrebe uporablja železniški prevoz. Dnevno se razloži in naloži več parov oprtnih vlakov ter ostalih izrednih pošiljk, ki predvsem zaradi preseganja dovoljenih dimenzij terjajo zelo pozoren pregled in prevzem. Za vse te preglede s svojim strokovnim znanjem skrbijo naši delavci.

Postaja Maribor Tezno je hkrati začetna in končna postaja vlakov, ki vozijo na tehnično zaupanje s sosednjimi železniškimi podjetji, kar pomeni, da se tehnični pregledi opravijo na način, da nam prevzemna železniška podjetja zaupajo in tehničnega pregleda vlakov na mejnih postajah ne opravijo.

Oskrba z energijo preko stabilne elektro naprave

Menjava zavornjaka na terenu

Janez Muršič

Zgodilo se je InnoTrans 2012 Berlin, 18.–20. september Dve leti se hitro obrneta, še posebej organizatorjem velikih dogodkov in sejmov, kot je InnoTrans, ki v Berlin privabi vso »smetano« železniške industrije. Predstavniki našega podjetja se na sejem vsaki dve leti odpravimo, da vidimo novosti, predvsem pa se na tem dogodku srečamo z našimi poslovnimi partnerji, s katerimi se pogovarjamo o možnostih nadaljnjega poslovnega sodelovanja.

Letos sva se sejma InnoTrans udeležila pomočnik direktorja za trženje Andrej Hočevar in produktni tržnik Robert Krajnc. Na največjem sejmu železniške panoge na svetu se je letos predstavilo 2.515 ponudnikov izdelkov in storitev iz 49 držav. Sejem je obiskalo 126.110 obiskovalcev (strokovni obiskovalci) iz 140 držav. S temi številkami so bili preseženi vsi dosedanji rekordni obiski. V tem letu je sejem obiskalo 19 % več strokovnih obiskovalcev kot v letu 2010, širina teh obiskovalcev se je povečala za 30 držav.

delegacija iz Združenih arabskih Emiratov.

S temi številkami se je sejem InnoTrans utrdil kot največji sejem ponudbe v železniški branži na svetu.

Z mnogimi sva se pogovorila in tudi dogovorila o sodelovanju za naslednje leto, tako na področju obdelave kolesnih dvojic kot tudi vzdrževanja vagonov v Dobovi.

Obisk sejma je bil zelo pozitiven, pa tudi naporen. Dnevno po 7 do 9 sestankov, katerim je potrebno dodati še večerne prireditve posameznih kupcev. Srečala sva se z vsemi dosedanjimi kupci in ponudniki (VTG, ORV, ETS, ÖBB, Touax, AAE, Vyksa, Bonatrans, Gmeinder, Caf, KLW, Hupac, EuroMaint, Transwaggon, VPS, DB Fulda, Kovis ...).

Sejem kot takšen je »zadetek v polno« in enostavno nuja za vsakega tržnika v tej panogi. Poleg tistih, ki iščejo poslovne priložnosti in dogovarjanja je sejem zanimiv za vse navdušence nad železnico in novostmi. Zunanji razstavni prostor je bil namreč poln novih vozil za potniški promet kot tudi infrastrukturo.

Robert Krajnc

Prvič je sejem obiskala tudi 60-članska

Množica obiskovalcev na poti na sejem

Otvoritev

Novosti na zunanjem razstavišču

Desiro Hybrid – DB Regio

stran 4

VITraž – interni informator SŽ - Vleke in tehnike

Kolesa proizvajalca Lucchini iz Italije

Knorr Bremse

oktober 2012

CEDEjČEK meseca Priprava za transport WC-modulov Ivan Sokač iz Proizvodnje Ljubljana je med sodelavci znan po tem, da se dela loti na inovativen način – uspešno. Tokratni CEDEjČEK meseca je njegova priprava za transport WC-modulov, ki si jo je zamislil in jo izdelal za njihov varnejši transport po delavnici.

Ker gre za del notranje opreme (ki je zelo drag) je bistvenega pomena, da se WCmodul med transportom ne poškoduje. Z uporabo priprave se ga varno namesti in transport preko tirov je zaradi velikega kolesa neproblematičen v primerjavi z običajnimi vozički.

Sodelavci s pridom uporabljajo pripravo in na njihovo prigovarjanje je Ivan tudi oddal izboljšavo za CEDEjČKA. Janez Ahčin

Ivan Sokač ob samokolnici za prevoz WC-modulov

Varnost in zdravje pri delu

!

Promocija zdravja na delovnem mestu Novi Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), ki je začel veljati 3. 12. 2011, v šestem členu določa, da mora delodajalec načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu. Ker je to zakonsko določilo popolnoma novo v zakonodaji s področja varnosti in zdravja pri delu, v nadaljevanju navajam nekaj priporočil, nanašajočih se na izvajanje tega določila, ki jih je izdala Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu.

Kaj je promocija zdravja na delovnem mestu?

Promocija zdravja na delovnem mestu so skupna prizadevanja delodajalcev, delavcev in družbe za izboljšanje zdravja in dobrega počutja na delovnem mestu. To dosežemo s kombinacijo: • izboljšanja organizacije dela in delovnega okolja, • spodbujanja delavcev, da se udeležujejo zdravih dejavnosti, • omogočanja izbire zdravega načina življenja in • spodbujanja osebnostnega razvoja.

Primer ukrepov za promocijo zdravja na delovnem mestu Organizacijski ukrepi: • omogočanje gibljivega delovnega časa in prilagodljivih delovnih mest, • omogočanje delavcem, da sodelujejo pri izboljšavah organizacije dela in delovnega okolja, • zagotavljanje priložnosti za vseživljenjsko učenje delavcev.

Okoljski ukrepi: • zagotavljanje skupnih družabnih prostorov, • popolna prepoved kajenja, • zagotavljanje spodbudnega psihosocialnega delovnega okolja.

Individualni ukrepi: • ponujanje in financiranje športnih tečajev

oktober 2012

in dogodkov, • spodbujanje zdravega prehranjevanja, • ponujanje programov opuščanja kajenja, • podpiranje duševnega dobrega počutja, na primer z zagotavljanjem zunanje anonimne psihosocialne pomoči, svetovanja in usposabljanja za obvladovanje stresa.

Zakaj vlagati v promocijo zdravja na delovnem mestu?

Uspešna organizacija temelji na zdravih delavcih, ki delajo v spodbudnem okolju.

Promocija zdravja na delovnem mestu prispeva k boljšemu počutju in zdravju delavcev, s čimer se doseže: • zmanjšano izostajanje od dela, • večja motivacija, izboljšana produktivnost, • lažje zaposlovanje, • manjša fluktuacija zaposlenih, • pozitivna in skrbna podoba.

Raziskave so pokazale, da vsak evro, namenjen promociji zdravja na delovnem mestu, prinaša donos v višini od 2,5 do 4,8 EUR zaradi manjših stroškov izostajanja od dela.

Eden najpomembnejših vidikov uspešnega izvajanja promocije zdravja na delovnem mestu je stalna zavezanost vseh strani temu vprašanju. Zavezanost vodstva je bistvenega pomena pri preprečevanju navzkrižja med programom promocije zdravja na delovnem mestu in ravnan-

jem vodstva. Prav tako je zelo pomembna vključenost osebja, kadar koli je to le mogoče, in spodbujanje k čim večjemu sodelovanju v vseh fazah promocije zdravja na delovnem mestu. Poleg tega se pri večini dobro načrtovanih programov promocije zdravja na delovnem mestu združujejo potrebe organizacije in delavcev, za kar pa nimamo standardnega vzorca. Vsaka organizacija mora temeljna načela promocije zdravja na delovnem mestu prilagoditi svojim okoliščinam.

Za konec • Programa promocije zdravja na delovnem mestu ni smiselno izvajati, če hkrati ne ponujamo varnega in zdravega delovnega okolja. Promocija zdravja na delovnem mestu temelji na kulturi zdravja, ki zahteva predvsem ustrezno obvladovanje tveganj.

• Promocija zdravja na delovnem mestu presega zakonske zahteve. Temelji na prostovoljnih ukrepih, ki jih izvajata obe strani.

• Promocija zdravja na delovnem mestu je lahko uspešna le, če je vključena v vse organizacijske procese kot trajen element.

VITraž – interni informator SŽ - Vleke in tehnike

Aleš Kastelic

stran 5

Okolje Po sledeh odpadkov

»Narava deluje nenamerno in je nepravična.

Z vsakim od nas deluje enako in nepristransko«.

Lao Ce

V teh jesenskih dneh, ko se narava odeva v čudovite barve in poskrbi, da odpadno listje zakriva odvržene smeti, sem si ogledala, kaj se z našimi ločeno zbranimi odpadki dogaja pozneje, ko jih odpelje podjetje za odvoz smeti z našega dvorišča.

Družba Interseroh, ki je odgovorna za odpadne akumulatorje, električno in elektronsko opremo ter odpadno embalažo, me je v začetku oktobra povabila na ogled proizvodnje. Tako sem si ogledala podjetje BLOK, d. o. o. v industrijski coni v Logatcu, kjer opravljajo razgradnjo električne in elektronske opreme, ločujejo barvne kovine od plastike, meljejo odpadno plastiko in jo pripravljajo za nadaljnjo uporabo.

Precej dela se opravlja ročno, nekaj pa tudi strojno.

zbrane embalaže stresejo direktno v halo.

Ob mojem obisku je zaposleni embalažo usmerjal na tekoči trak, drugi so z njega v posebnem prostoru ročno prebirali različne vrste embalaže in jo metali skozi za to namenjene odprtine v velike zabojnike.

Sledi strojno stiskanje. V sklopu CRO deluje tudi kompostarna za predelavo biorazgradljivih odpadkov. V letu 2011 je bilo v kompostarni predelanih 9.600 ton biorazgradljivih odpadkov, skozi sortirnico pa je šlo 2.630 ton odpadne embalaže.

Odsluženi računalniki Fotografija kaže »gore« računalniške opreme, ki jo razstavljajo ročno. Kovine, plastiko in vrsto drugih materialov ločijo, na strojih – bodisi z mletjem (plastike) ali pa z lupljenjem žic in pripravijo surovine za nadaljnjo uporabo. Katodne odvodnike (sestavni del monitorja) izvozijo na razgradnjo v Nemčijo. Pred nekaj leti so jih razgrajevali na tej lokaciji, a to delo ni enostavno, ker ti deli vsebujejo tudi nevarne snovi.

Po obisku Mrzel jesenski izlet se je počasi zaključil.

Spomnila sem se vseslovenske čistilne akcije, v kateri sem kot prostovoljka sodelovala in bila presenečena, kako brezvestno ravnamo z našo, sicer prekrasno, naravo, od katere smo povsem odvisni.

Vse več nevarnih odpadkov je zavrženih v okolju, pa nerazgradljivih ali z dolgo življenjsko dobo, kar vse uničuje okolje. Slovenija je bogata z gozdom in nadpovprečno vodnata. To pa je le potuha, da z naravo, ki nas hrani, delamo tako mačehovsko. Pa kljub temu že zmanjkuje zdrave zemlje, čistega zraka in vode, celo pitne!

Odpadna električna in elektronska oprema

Odpadna embalaža Pot me je vodila še na Vrhniko, v Center za ravnanje z odpadki (CRO), kjer opravljajo sortiranje odpadne embalaže. Ločijo osem različnih frakcij (folije, vrečke, pločevinke, kozarčke, plastenke, embalaže mleka …). Poln kamion pripeljane ločeno

diha in za mizerno plačilo, pa so me spremljale še dolgo v noč. Zakaj je potrebno ustvariti gore odpadkov, ki pomenijo ne le ogrožanje narave? Nastaja tudi ogromno nepotrebnih stroškov in trdega dela, ki bi ga lahko uporabili za dvig standarda in izboljšanje pogojev dela, za premagovanje krize.

Mar res rabimo toliko plastike, pločevink, embalaže za enkratno uporabo? To je bilo vprašanje, ki se mi je zastavljalo po tem obisku. Presojo prepuščam vam, dragi bralci.

Odpadki so lahko celo koristni, če jih vrnemo nazaj proizvodnji. S tem manj obremenjujemo naravo, ki jo sicer že preveč.

V Logatcu in na Vrhniki pripravljajo odpadke za ponovno uporabo. V to pozitivno verigo vračanja odpadkov smo vključeni tudi mi, ki se trudimo z vestnim zbiranjem in ločevanjem odpadkov. Hvala vam, sodelavci! Tisti, ki pomena tega še ne razumejo, bodo kmalu v manjšini. Gre za vse nas, za vsakega posameznika, ki želi živeti v zdravem okolju in človeka vredno življenje, pa tudi za naše potomce, ki so nam posodili ta prostor za uporabo.

Misli na težke pogoje zaposlenih: na prepihu, v smradu, v zimskem mrazu ali na poletni vročini, za tekočim trakom brez od-

Nada Pelko

Sortirnica na Vrhniki

CRO Vrhnika

Uredništvo Vaše prispevke in predloge za interni informator VITraž sprejemamo po elektronski pošti do 16. 11. 2012. Na elektronski naslov nas obveščajte tudi o dogodkih v SŽ-VIT, da se jih bomo lahko udeležili in utrinke objavili v informatorju.

Kontaktni podatki: E-naslov: helena.hostnik@sz-vit.si Telefon: 01 291 23 59

Uredništvo si pridržuje pravico do lektoriranja besedil in do tiskarskih napak.

VITraž si lahko preberete tudi na naši spletni strani: www.sz-vit.si.

Fotografije, objavljene v tej številki VITraža, so posneli: Jože Jurman, Janez Ahčin, Helena Hostnik Simončič, Roman Beskorvajni, Janez Muršič, Robert Krajnc, Boris Koteski in Nada Pelko.

Če želite interni informator prejemati po elektronski pošti, pošljite sporočilo na enaslov: helena.hostnik@sz-vit.si.

SŽ - Vleka in tehnika, d.o.o., Zaloška cesta 217, 1000 Ljubljana

stran 6

VITraž – interni informator SŽ - Vleke in tehnike

oktober 2012