WWW.VIDEMCAN.SI
POŽIREK ZA DUŠO
Celica v človeškem organizmu more reči, da je zelo naklonjena neki celici v drugem organu organizma. A dokler ne vzpostavi zadostne povezave z njej sorodnimi in sosednjimi celicami, je njeno prizadevanje zaman in zgolj napor, ki se razprši v neuspeh, praznino, v zamanskost. Celica more funkcionirati le, dokler je v dobrih odnosih, poštenih in urejenih zvezah z drugimi njej sorodnimi najmanjšimi delci organa, v katerem izvršuje svojo dejavnost in je. Zanjo ni večjega poslanstva, kakor da na mestu, v katerem se nahaja, živi svojo nalogo temeljito in odgovorno. S tem more kar najbolj pomagati vsemu organizmu, da živi in deluje v redu, da more opravljati
naklonjen in se prištevam k temu in temu religioznemu voditelju, ki živi nekje daleč in tako prikupno opravlja svoje versko poslanstvo in poklic. Kristjan je namreč poklican, da svoje krščanstvo sprejema in živi prav tam, kamor ga je Previdnost v svoji skrbnosti in dobrohotnosti postavila. Tu se mora izkazati in pokazati, da živi z drugimi v poštenih in urejenih odnosih, da živi z njimi v pristnem razumevanju, v globokem miru, da se njihovi odnosi ravnajo po prej omenjenih Kristusovih besedah, da živi z njimi v resnični in taki edinosti, po kateri človeško srce tako hrepeni. Nihče od nas ne more trditi, da se med nami edinost ne more roditi. Prej bi bilo mogoče trditi, da v needinosti ni mogoče živeti in
»To vam naročam, da se ljubite med seboj« svojo nalogo sproščeno in temeljito, da more opraviti tisto delo, za katerega je postavljen in h kateremu je povabljen. To sporoča Jezus tudi kristjanom: »To vam naročam, da se ljubite med seboj« (Jn 15,17) in pa: »Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen« (Jn 13,35). Gotovo, to ni lahka naloga. Tako vabi Jezus tudi kristjane, da bi se zavedli svojega poslanstva in naloge in to nalogo tudi sprejeli. Tako so tudi kristjani kot nek organizem. V njem vrši vsak svojo nalogo, vsak ima lastno mesto, ki ga nikakor ne sme zanemariti in zapustiti. V tem lahko vidimo tudi Kristusovo skrivnostno telo, to je véliko družbo kristjanov, v katero je sprejet vsak, kdor se opredeli za Kristusa in po veri postane njegov učenec. Seveda: glava tega telesa pa je Kristus. Tako v tem telesu ne more nihče reči: Jaz sem
2
obstati. Véliko Kristusovo telo, ki mu pripada toliko »duš«, bo toliko bolj vplivno, kolikor globlja bo edinost med kristjani. Kakor vemo, je telo toliko bolj osrečeno, kolikor bolj so celice, iz katerih se poraja, družne, povezane, med seboj pa prejemnice in darovalke. Kolikor bolj se celice telesa med seboj »poznajo« in poteka med njimi stalna komunikacija, toliko krepkejše so in toliko bolj živo je telo. Če pa je telo živo, dejavno in veselo, pa redno najbolj slavi in časti Boga. Zato bo edinost med kristjani in naprej tudi med človeštvom prisotna toliko, kolikor bom sam opravljal svoje poslanstvo dobro, kolikor bom sam dosegal edinost v mojem majhnem vsakodnevnem okolju, kolikor bom sam v prostoru, kjer živim, živeči, veseli in upajoči človek. Robert Smodiš hišni duhovnik pri sestrah na Resi
Januar 2007 • 1
Mitja Markovič, župnik
Malček Videmčan »Katoličani se ne bi smeli bati odpreti vrat sredstev družbenega obveščanja Kristusu, da bi njegovo veselo novico lahko oznanjali na strehah sveta.« Tako pravi eden od sodobnejših Cerkvenih dokumentov. Za kristjane, za župnijsko skupnost, bi bilo kajpada zelo čudno, če bi se ravnali po reklami nekega lokalnega časopisa, ki sebe oglašuje s sloganom: »O čemer nismo poročali, se pravzaprav sploh ni zgodilo.« Ravno tako nenavadno pa bi bilo, če bi kristjani 21. stoletja ne bili pripravljeni sprejeti možnosti za oznanjevanje Evangelija, ki jih ponujajo sodobne komunikacijske in medijske možnosti. Prva številka Videmčana prihaja med nas okroglo leto po tem, ko je župnijsko glasilo oživelo na spletnem mestu Videmcan.SI. Že dejstvo, da se je Videmčan rodil najprej v medmrežju in šele ob prvem rojstnem dnevu dobil »papirnatega« bratca, govori o tem, da je sad svojega časa. Videmčan.SI je zaživel kot projekt jubilejnega leta in je sprva poročal o prazničnih dogodkih, kmalu pa je postal naše spletno mesto, kamor videmski župljani in drugi, ki jih zanima naše življenje, radi pokukamo. Videmčan.SI se je hitro »udomačil«, o čemer govori tudi njegova statistika: več kot 24.000 obiskov v prvem letu. Na naslovnici prve številke Videmčana se veseli videmski malček. Ob zavedanju, da je Videmčan otrok, pa ne želi biti povsem brez ambicij. Želimo, da bi vsaj kaka novica ali
vabilo h kateri od župnijskih dejavnosti seglo tudi do tistih članov župnije, ki se rednega župnijskega življenja udeležujejo bolj poredko in jih tudi tradicionalna »oznanila« ne dosežejo. Videmčan pa želi biti tudi nekakšen forum, nekakšno sredstvo notranjega pogovora župljanov. »Poleg tega si Cerkev prizadeva tudi za komunikacijo znotraj sebe (interno komunikacijo). Ta je več kot samo neka tehnična vaja, ker ima svoj začetek v komunikaciji ljubezni med božjimi osebami.« Videmčan bo vedno ostal malček. V uredništvu smo si zadali za cilj, da je naš župnijski list tako droben, da ga je mogoče prebrati do nedeljskega kosila. Vsaka mesečna številka bo poročala o dogodkih, ki so se zgodili v minulem mesecu, ter povabila k dogodkom tekočega meseca. Prostor bo namenjen aktualni temi meseca in duhovni misli, občasno bo prinašal rubriko za otroke, za zakonce, odgovarjali bomo na aktualna vprašanja … Želimo uporabiti tudi to sredstvo oznanjevanja Evangelija našega odrešenja, kajti – kot je dejal papež Pavel VI. – Cerkev bi se »čutila krivo pred svojim Gospodom, če teh mogočnih sredstev, ki jih človeški razum vsak dan bolj spopolnjuje, ne bi izrabila«.
3
Foto: Miloš
Božični praznik je bil tudi letos nekaj posebnega
Poročilo najmanjšega angela o miklavževanju v naši cerkvi “Sicer že kar nekaj časa prepevam na betlehemskih poljanah, vendar prav dobro vem za vesele obraze, ki so nas pričakali v Videmski cerkvi na predvečer goda sv. Miklavža. Za uvod je gospod župnik z mladimi in otroškim zborom Iskrice pripravil lutkovno igrico, ki je govorila o našem, angelskem svetu, ki je proti začetku decembra res zelo zaposlen, vendar pa imamo nekaj velikih pomočnikov tudi na zemlji. Miklavž je očaral otroke in vsakemu - zbralo se jih je skoraj dvesto - izročil darilo, ki je bilo zame skoraj preveliko. Dobro, da so najmlajšim pomagali starši, ki z nami varujejo njihove široke nasmehe, z večjimi otroki pa smo se tisti večer prav dobro razumeli. Z Miklavžem smo zarajali na poti domov, saj smo poleg daril vsakemu, ki je prišel, podarili tudi drobec angelskega.”
Božični čas je čas, ki je zagotovo v srcu vsakega izmed nas goreče pričakovan. To je čas, ko keksi v naših domovih najlepše zadišijo in naše domove lučke in smrečice krasijo. Za mir in spokojnost srca pa so na božični večer najprej poskrbeli čudoviti glasovi pri otroški sveti maši. Lepi glasovi Iskric pod Tanjinim okriljem so se prelivali z nežnimi glasovi kitare kitarista Mateja in Teovim ubranim igranjem klavirja. Vsi pa so oznanjali blago vest o božiču in dajali prispodobo, da je bilo tisto angelsko petje na višavi v najlepši noči res čudovito. Čudoviti zgodbi o svetih »štirih« kraljih, ki je vsem župljanom pustila sled v srcu, je bila tej maši dodana tista človeška čarobnost, ki jo premorejo in podarjajo otroci. Domači pevski zbor že tradicionalno poskrbi za uvod v praznovanje pri polnočnici. Toda trdimo lahko, da je ta zbor letos zagotovo presenetil in čarobno zadonel v cerkvi. Pod vodstvom Manje Molan in ob mehkih zvokih klavirja pianistke Špele Troha, so zapeli venček pesmi, ki jih poznamo pod imenom Slovenski Božič. Prijetnosti združenih glasov ni moglo uiti nobeno uho niti srce, saj sta bili preprostost in veličina pesmi dobro zagotovilo, da je bil ta božič za vsakega izmed nas nekaj posebnega in da Novorojeni ni naletel na vrata zaprtega srca.
Alenka Gorjan
Foto: Miloš
DOGODKI MINULEGA MESECA
Župnija svetega Ruperta Krško - Videm ob Savi
4
Januar 2007 • 1
Adventna delavnica
Foto: Aleš
Foto: Mitja
Soboto pred prvo adventno nedeljo smo povabili veroučence k delavnici, kjer smo odkrivali pomen tega svetega časa in izdelovali adventne vence.
Na božični dan pa je pevski zbor z božičnimi pesmimi spremljal lepoto »živih« jaslic v Postojnski jami. Vsekakor je bila za nekatere župljane to čudovita priložnost za izlet in za ogled prečudovite narave, ki pa zaradi čarov živih jaslic in čudovitih glasov petja domačega zbora v tem času še posebej spregovori.
Mojca Kukovičič
Na povabilo se je odzvalo okoli 80 otrok, ki so s smehom, odprtostjo in zanimanjem dali duha sobotnemu druženju. Ovrednotili smo jim pomen zunanjih znamenj, ki jih nekateri ne znajo pravilno »uporabljati«. Zunanji znaki ustvarjajo namreč ozračje pričakovanja, ki pa vsakega spodbujajo k zavzetejši notranji pripravi. Če nekoga z veseljem pričakuješ, kar adventni čas je, si boš zanj vzel čas in pripravil vse potrebno za njegov prihod. Danes, ko vsi hitimo, si moramo za globljo pripravo čas preprosto vzeti. Vendar pa ugotavljamo, da ne znamo več čakati in smo večkrat nestrpni. Če pa nečesa ne dosežemo takoj, kar obupujemo in nastopi kriza, depresija in še kaj hujšega. Čas pričakovanja je pomemben. Ko pričakuješ nekoga, ki ga ljubiš, si poln osrečujočih občutkov. Pripravljen si marsikaj storiti zanj. To ni čas brez smisla, ampak ima globok pomen ravno zato, ker pričakuješ ljubljenega in včasih ta čar pričakovanja preseže celo samo praznovanje. Tako je bil poudarek sobotnega srečanja na duhovni pripravi. Na začetku smo imeli molitev in katehezo o pomenu adventnega časa in simboliki adventnega venca. Za predstavitvijo smo pričeli z izdelovanjem venčkov. Ob pomoči cvetličarne Kerin, nekaterih staršev in starejših skavtov smo pokazali svoje sposobnosti ustvarjanja. Sporočilo venca je, da nas poveže. Tudi na delavnici smo ob delu, pesmi, igri in molitvi bolj postali eno.
Foto: Mitja
Na koncu delavnic smo pogledali, kaj smo naredili. Zbrali smo se ob adventnih vencih in skupaj molili ter jih blagoslovili. Taka enodnevna duhovna priprava z izdelovanjem adventnih vencev je mladim pomagala odpreti srce za polnejše praznovanje božičnih praznikov.
Martin Dolamič-Konrad
5
Razprodaja miru Sprejeli smo plamen luči miru iz Betlehema Razprodaja miru je bil naslov letošnje akcije Luči miru iz Betlehema. Že več let pred božičem sprejemamo medse ta plamen, to drobno znamenje božične skrivnosti. Tudi letos smo ga v našo in okoliške župnije prinesli skavti. Ob sprejemu smo pripravili posebno prireditev, v kateri smo skušali pokazati zelo preprosto resnico: hoditi in živeti v temi je neprijetno in nevarno. Naše življenje pa velikokrat postane hoja v temi, če nismo dovolj pozorni na tisto, kar je zares bistveno. Če pa imamo prižgano luč vere, je vse drugače. Plamen luči miru je bil tudi letos prižgan nad votlino Jezusovega rojstva v Betlehemu, od tam pa se plamenčki prižigajo drug od drugega vse do tistega, ki smo ga prinesli na svoje domove. Ob koncu prireditve smo skupaj s taborniki zapeli še himno Luči miru, pozdravno besedo pa ji je namenil tudi naš župan Franc Bogovič.
6
Venec, ki je v adventnem času krasil oltar naše cerkve, je po barvi tretje sveče ves ta čas opominjal, da je tretja adventna nedelja nekaj posebnega. Tako je bila tej nedelji, ki nas preveva z radostnim oznanilom Pavlovega veselja, dodana veličina praznovanja župljanov ob sprejemu novih ministrantov. Običajnemu delu bogoslužja je sledil obred sprejema novih ministrantov, ki je bil za župljane videmske cerkve zaradi topline in lepote pravo presenečenje. Blagoslovu novih ministrantskih oblek, ki so jih fantje prvič oblekli s pomočjo staršev, je sledil klic imena vsakega izmed štirih fantov, ki so se poldrugi mesec pod vodstvom kaplana Martina pripravljali za vstop med ministrantske vrste.
Foto: Miloš
Foto: Miloš
Anej, Matevž, Blaž in Aljaž postali ministranti
Foto: Miloš
DOGODKI MINULEGA MESECA
Župnija svetega Ruperta Krško - Videm ob Savi
Naslednjega dne smo na meji izmenjali plamen s hrvaškimi skavti iz Vukovarja. Že dan prej pa smo skavti in taborniki ponesli plamen luči miru in njeno poslanico številnim vzgojnim, socialnim in javnim institucijam našega mesta, med drugim vsem šolam, vrtcem, centru za socialno delo, policistom, Zvezi prijateljev mladine, ob koncu pa še uslužbencem občinske uprave.
Minca Ferlin - Temperamentna svižčevka Januar 2007 • 1
Foto: Mitja
Foto: Miloš
Novi ministranti so tako prvič sodelovali pri bogoslužju in sicer v družbi vrstnikov, ki že vrsto let ministrirajo pri mašah. Skupaj so zmolili ministrantsko molitev in si po očeh sodeč obljubili, da bodo že še našli čas za razna druženja, ki so značilna za ministrante. Župljani pa smo veselemu pričakovanju, ki je značilen za adventni čas, to nedeljo dodali ponos in milino svete maše, ki je botrovala prazničnemu sprejemu novih ministrantov.
Foto: Martin
Mojca Kukovičič
Lepota jaslic iz rok prizadevnih jasličarjev V zadnjih dneh vsakega leta imamo kristjani kar nekaj opravka z gotovo največjim zunanjim simbolom praznovanja božiča - postavitvijo jaslic. Jaslice nam tako pomagajo podoživeti dogajanje na betlehemskih poljanah v božični noči in v dneh po njej, saj se je v skromni štalici rodil naš odrešenik Jezus Kristus. Pogled na jaslice nas vsekakor očara, za trenutek ustavi, umiri in to je tudi njihov smisel: vzbuditi premišljevanje in molitev. V življenju srečujemo veliko različnih oblik jaslic, vendar pa najmogočnejše jaslice najdemo predvsem v cerkvah. Tudi v cerkvi sv. Ruperta na Vidmu in po naših podružnicah so zanje poskrbeli marljivi jasličarji. Na Vidmu so to Ivan Resnik, Ivan Učanjšek, Franc Kostanjšek, Marjan Žičkar in Igor Škrabar, ki so s še nekaterimi pomočniki postavili prečudovito poljano z jaslicami. Seveda pa so vredne ogleda tudi jaslice po podružničnih cerkvah. »Postavljanje jaslic je poseben - posvečen in blagoslovljen čas, ko se tudi sam pripravljam na božično noč in mi ni žal, da kar precej časa preživim v cerkvi,« pravi eden od jasličarjev.
Foto: Mitja
K temu je seveda treba dodati še lepoto okrašenih oltarjev, za katere pa ob marljivih župljankah najlepše in strokovno poskrbi sestra Maristela. Zahvala vsem, ki ste nam polepšali božično praznovanje.
Tomaž Petan
7
Župnija svetega Ruperta Krško - Videm ob Savi
Božji kovanec dve strani ene Cerkve Vir vsega današnjega nerazumevanja in nesprejemanja med veroizpovedma je v nevednosti. Začetnega razkola pa v želji po oblasti in zmagi. Povsem človeške lastnosti, glede katerih si je težko pomagati. Saj smo ljudje le ljudje. Rojena sem v krščanski družini, prejela sem zakramente svetega krsta, prvega obhajila, prve svete spovedi in svete birme. Vse po povsem naravni poti, četudi sem za ljudi bila vedno drugačna, ker so vedeli, da moj oče ni Slovenec. Zato želim delno predstaviti in približati ljudem katoliškega torej vesoljnega duha, še duh ortodoksnosti oz. pravoslavja. O sami zgodovini razkola teh dveh cerkva, ki sta prej bili ENO in sta ENO, zdaj ne bom govorila, ker bi bila razlaga preobširna in prenadrobna za mojo pamet, sicer pa je zame pomembno le, da sem spoznala Evangelij, pridobila širino, spoznala najmanj dve kulturi in si pridobila civilizacijske norme. Kar se mene tiče, je glavna razlika pač datumska, saj podvaja praznike. Obstajata dva koledarja, in sicer julijanski (uporabljajo pravoslavni, razen grške pravoslavne cerkve) in gregorijanski (uporabljajo
katoličani). Od tu imam dvojne praznike v družini, ker iz spoštljivosti do naše dvojnosti (pol pol) uporabljamo oba koledarja, čeprav se je Jezus rodil le enkrat. Po gregorijanskem koledarju 7. januar sovpada s 25. decembrom po julijanskem. Torej oboji praznujejo božič 25. decembra. Že uvodoma sem dejala, da prihaja po mojem do sporov in spopadov predvsem zaradi osebnih želja po oblasti. Že za časa rimskega imperija je prišlo do razkolaa na zahodno Rimsko in na vzhodno Bizantinsko cesarstvo. Zgodovina se rada ponavlja. Podobno se je zgodilo tudi v Cerkvi. Leta 1054 je prišlo do usodnega razkola med zahodno katoliško
je glasilo župnije svetega Ruperta v Krškem - Videm ob Savi. Ureja ga uredniški odbor: Mojca Kukovičič, Alenka Gorjan, Tomaž Petan, Milena Žičkar Petan, Martin Dolamič Konrad in Mitja Markovič. Fotografija na naslovnici: Andreas Repše. Oblikovanje in priprava za tisk: Mitja Markovič. Lektoriranje: Milena Žičkar Petan. Tisk: Geršak, KolorTisk, Krško. Naklada: 500 izvodov. Spletno mesto: Videmcan.SI. Naslov urednistva: urednistvo@videmcan.si.
in vzhodno pravoslavno Cerkvijo, ko sta se carigrajski patriarh in rimski papež medsebojno izobčila (iz po njunem edine prave Cerkve). In moje spoznanje? Kovanec, ki ima dve plati, je še vedno isti kovanec. Srečna sem, ker sem bila prisiljena bolj podrobno spoznati obe strani. Spoštujte vse religije, vsa utelešenja Boga, vsa sveta mesta. Povsod molite z enakim spoštovanjem: v cerkvi, templju, sinagogi ali mošeji. Kristus se je rodil! Vesel božič vam voščim! Suzana Simić
8
Pantokrator (www.ortodoxmedia.com)
TEMA MESECA: SREČEVANJA MED KRISTJANI
Pogled na edinost iz versko “mešane” družine
Januar 2007 • 1
Pogovor z adventističnim pastorjem
Adventiste prepoznaš po njihovi dobroti Adventisti sedmega dne si prizadevajo razviti tesno zvezo z Jezusom Kristusom, da bi postali podobni Njemu in služili drugim ljudem. Bistvo njihovega poslanstva je pomagati drugim uresničiti upanje, do katerega se pride skozi izkušnjo osebne zveze z živim Bogom in ljubljenim Rešiteljem in jih podpreti v pripravi za Njegov skorajšnji prihod.
naši talenti, naš denar in naš čas so Njemu zelo pomembni.
Izbrali smo ime “Sedmega dne”, ker kaže na biblijski dan počitka, soboto, ki jo je Bog “blagoslovil in posvetil” pri stvarjenju. “Advent” pomeni, da pričakujemo vrnitev Jezusa Kristusa na zemljo.
Služba bližnjim je še en način, s katerim si prizadevamo dvigniti kakovost življenja. ADRA (Adventist Development and Relief Agency) nudi humanitarno pomoč in pomoč več kot 120 državam v razvoju. Tudi naša lokalna cerkev v Krškem deluje na tem področju po svojih močeh. Poleg običajne pomoči posameznikom, smo v lanskem letu pripravili večjo akcijo za sosednjo Hrvaško, točneje za Banijo, kamor se je pred kratkim vrnilo na stotine beguncev, ki nimajo kaj veliko več od strehe nad glavo. Zahvaljujoč Gospodu smo zbrali oblačila, hrano, pralna sredstva, štedilnike … in blizu 60 koles, ki so skoraj edino prevozno sredstvo do šole ali polja. Z Žarko Strahinićem se je pogovarjal Martin Dolamič
Ko je Jezus odšel na nebesa po svojem vstajenju, je poslal Svetega Duha, da služi kot naš Tolažnik in Svetovalec. Jezus je obljubil, da se bo vrnil na Zemljo in dokončal svoj načrt zveličanja in vse svoje vzel s seboj. Adventisti so verniki, ki s hrepenenjem čakajo ta dan. Adventisti sedmega dne smo se resno posvetili zvišanju kakovost življenja po vsem svetu. Verujemo, da se Bog zelo zanima za kakovost človeškega življenja. Vse – način, kako živimo, jemo, govorimo, mislimo, se vedemo drug do drugega in skrbimo za svet okrog nas – je del Njegovega načrta. Naša družina, naši otroci, naše delo,
Ker verujemo, da izobraženost dviguje kakovost življenja, poleg verskega, delujemo tudi na vzgojnoizobraževalnem in zdravstvenem področju.
Foto: Mitja
Verovanje Adventistične cerkve je utemeljeno na nauku Svetega pisma. Verujemo, da tri osebe: Bog Oče, Bog Sin in Bog Sveti Duh sestavljajo enega Boga. Oni so omogočili zveličanje s prihodom Jezusa, Boga Sina, na zemljo kot človeka, rojenega v Betlehemu ter z njegovim brezgrešnim življenjem. Zmaga je bila uresničena za vsakogar, ko je bil Jezus križan za grehe vseh ljudi, ter vstal iz mrtvih čez tri dni.
Sobota je pri adventistih dan počitka, ko se ne dela drugega, razen dobrih del. Vse to z namenom, da se povežejo z družino in verniki v bogoslužju, druženju in molitvi.
9
Župnija svetega Ruperta Krško - Videm ob Savi
Poročilo o volitvah v nov Župnijski pastoralni svet Dosedanji ŽPS je na svoji zadnji seji imenoval Komisijo za volitve v nov ŽPS. Komisija je najprej zbrala kandidate za volitve. Nekaj kandidatov je predlagal dosedanji ŽPS, vsi župljani pa smo imeli priložnost predlagati kandidate v nedeljo 29. oktobra. Skupaj je bilo predlaganih 64 kandidatk in kandidatov.
Župnijski pastoralni svet, ki ima svoj mandat do leta 2010, sestavljajo:
Manja Molan, Andrej Petan st., Aljoša Preskar, Anica Vodeb, Alenka Gorjan, Damjan Obradović, Edi Krieger, Ivan Resnik, Ivan Učanjšek, Gabrijel Metelko, Milena Žičkar Petan, Andreja Preskar, Janez Požar, Nena Jagrič, Marjana Petan, Martin Dolamič Konrad, Mitja Markovič.
Člani komisije so stopili v stik z vsemi predlaganimi kandidati ter jim s posebnim pismom predstavili delo in vlogo članov ŽPS. Po tehtnem premisleku je 30 od predlaganih kandidatov izrazilo svoje soglasje h kandidaturi. Volitve v nov župnijski pastoralni svet so potekale na nedeljo Kristusa Kralja, 26. novembra 2006. Istega dne je komisija za izvedbo volitev pregledala in preštela glasovnice in ugotovila, da je volilo skupaj 230 župljanov.
Ustanovna seja novega ŽPS bo v torek, 23. januarja 2007, eno od prihodnjih nedelj pa se bodo člani predstavili župniji tudi pri nedeljski sveti maši.
Foto: Mitja
PREDSTAVLJAMO: NOV PASTORALNI SVET
Volitve v župnijski pastoralni svet
10
Komisija je ugotovila tudi, da so med izvoljenimi kandidati že tudi: predstavnik ključarjev, predstavnik župnijskega pevskega zbora, dveh zakonskih skupin, ključarjev in katehistinja, zato je bila k imenovanju svojega predstavnika v ŽPS povabljena samo še molitvena skupina, ki je predlagala Marjano Petan. Redovna skupnost frančiškank na Resi bo svojo predstavnico imenovala naknadno. Predstavnik mladinskih dejavnosti bo imenovan v naslednjem pastoralnem letu. Župnik, ki ima po svoji presoji pravico imenovati še pet članov ŽPS, se je tej pravici odrekel in bodo dodatni člani imenovani po potrebi ali po presoji ŽPS.
Tomaž Petan, predsednik volilne komisije Januar 2007 • 1
Župnijski pastoralni svet je osrednje pastoralno telo v župniji, v katerem so zbrani predstavniki, ki so jih izmed sebe izvolili župljani ter predstavniki različnih pastoralnih skupin, ki delujejo v župniji. Član ŽPS je zato najprej nekdo, ki ima svojo župnijo rad, in ki mu je veliko do tega, da je župnijsko življenje živo tako v odnosu do Boga, kakor v smislu občestvenega in družabnega življenja ter se je pripravljen v ta namen prizadevno truditi. Drugi vatikanski koncil je namreč prinesel zelo novo podobo župnije, ki počasi prihaja v našo zavest. Namesto predvsem »piramidalne« ureditve (hierarhija) je izpostavljena razsežnost občestva. Vsi smo bratje in sestre, opravljamo le različne službe. V tej novi podobi župnije ima vsak veliko odgovornost za skupnost, najsi bo duhovnik ali laik. In člani ŽPS se gotovo še posebej zavedajo te svoje odgovornosti in jo tudi z veseljem sprejemajo in vršijo. Član ŽPS torej opazuje župnijsko življenje, tudi življenje tistih, ki so od župnije oddaljeni in razmišlja o novih možnostih pastoralnega dela v župniji. Svoja opažanja, ideje, misli, pobude, pa tudi pomanjkljivosti dobrohotno predstavlja na sejah ŽPS, ki jih sklicuje župnik ali z njegovim soglasjem tajnik ŽPS. ŽPS oblikuje pastoralne poudarke (cilje) za posamezno pastoralno obdobje ter usklajuje termine in pripravlja vsebino različnih dejavnosti in župnijskih dogodkov. Mitja Markovič, župnik
PRIPRAVA STARŠEV NA KRST OTROK prvo srečanje 18. januar ob 19h drugo srečanje 1. februar ob 19h tretje srečanje po dogovoru BIBLIČNI SEMINAR 24. januar ob 19h OTROŠKI ZBOR ISKRICE vaje ob sredah oroška maša 28. januar VEROUK PRVOŠOLCI 27. januar ob 8.30 10. februar ob 8.30 ŽPS - USTANOVNA SEJA 23. januar ob 19h SVETOVNI DAN BOLNIKOV 11. februar BLAŽEVA NEDELJA Stari grad, 4. februar ob 11h KATEHETSKI SIMPOZIJ ZA VEROUČITELJE 12. - 16. februar (ni verouka) SKAVTI IZVIDNIKI 27. januar ob 15h 10. februar ob 15h srečanje staršev 26. januar ob 19h SKAVTI POPOTNIKI 10. februar MLADINSKA SKUPINA 3. februar ob 17h VIDEMČAN 2 11. februar
11
PRED NAMI
Pismo kandidatom za člane ŽPS
DOBROHOTNA POVABILA
Župnija svetega Ruperta Krško - Videm ob Savi
Se želite kot odrasli pripraviti na zakramente krsta in obhajila ter birme ali samo birme?
V okviru ekumenskih srečevanj med različnimi krščanskimi Cerkvami
Vključite se v skupino KATEHUMENATA.
bo v naši cerkvi
Krst za odrasle pripravnike bo na velikonočno vigilijo, 7. aprila zvečer, birma pa na binkošti, 27. maja, ob 10. uri.
Ne oklevajte!
Oglasite se v župnijski pisarni ali pokličite.
Tjaša Kern Zoja Kartuš Aleksandra Dejanović
PRAVOSLAVNA LITURGIJA. Vodil jo bo novomeški pravoslavni duhovnik jerej Goran Šljivić v soboto, 3. februarja, ob 10. uri. K liturgiji smo poleg pravoslavnih vabljeni tudi katoličani.
s. Mirjam Štebih Kristina Bernardič Jožef Anton Erman Ivanka Bizjak Danica Peterkovič Vladko Gračner
Januar 2007 • 1