WWW.VIDEMCAN.SI
POŽIREK ZA DUŠO
Potem, ko smo bili v postnem času povabljeni, da se s pomnoženo molitvijo, odpovedjo in dobrimi deli kar se da temeljito pripravimo na Veliko noč, po številnih molitvah križevega pota, po nedeljskih postnih pohodih, smo naposled dočakali veliki teden. Tudi letos je bil s strani odziva župljanov eden od najmočnejših trenutkov čas blagoslova velikončnih jedi. Želja po Božjem blagoslovu in sodelovanje pri obredih na različnih koncih naše župnije je vsekakor zasenčila sicer osrednjo skrivnost velike sobote, ki je tiha molitev in premišljevanje ob Božjem grobu. Glede na bogato vsebino blagoslova pa na svoj način izraža vero, da vse
liturgičnem obhajanju, kar je lepo in spodbudno znamenje, ki govori o tem, da čutimo svoje krščansko poslanstvo in ga želimo po svojih močeh dejavno vršiti. Za vsako tako sodelovanje sem kot župnik zelo hvaležen. Ne zaradi sebe, ampak zaradi tega, ker sodobna župnija mora biti občestvo angažiranih kristjanov, ki jim ni le do lastnega odrešenja in katerih skrb se ne ustavi na pragu domače hiše. Gotovo je prav, da je domača družina na prvem mestu, ko gre za čas, energijo in molitev vsakega posameznika. Trdno prepričan pa sem, da je enako prav, da del svojega časa in svojih telesnih in duhovnih moči posvetimo tudi
V velikonočnem razpoloženju dobrine prihajajo k nam bo Božji milosti in da je najprimernejše razpoloženje ob tem globoka hvaležnost. Velikonočno praznovanje s svojo odrešenjsko vsebino že samo po sebi pomeni vrhunec vsega bogoslužnega leta, letošnjemu obhajanju pa so dodali svojevrstno razsežnost katehumeni – odrasli, ki so se odločili postati kristjani. Za mnoge v srce segajoč, za vse pa močno pričevanjski in radosten je bil obred, ko so Miran, Vesna, Petra, Aleksandar in Leo slovesno, skupaj s svojimi botri, domačimi in z drugimi župljani, izpovedali svojo vero ter pristopili k zakramentu svetega krsta in prvič tudi k svetemu obhajilu. Spontan aplavz vsega zbranega župnijskega občestva je bil naravnost ganljiv izraz našega veselja in iskrene čestitke ob tako pomembni odločitvi.
župniji, ki je ravno tako naš dom. In Bogu hvala imamo dovolj lepih pričevanj med Vami, dragi župljani, ki govorijo o tem, da vsako žrtev Gospod bogato plačuje in našo velikodušnost vrača z zvrhano mero, kakor nam obljublja po Svetem pismu. Samo želeti si je, da bi bilo vedno več župljanov prežetih z velikonočnim upanjem in mirom in bi v globoki veri sledili Gospodovi besedi ter z velikim pogumom porabili vsako priložnost za pričevanje svoje vere in za dobra dela. Mitja Markovič
Tudi sicer je bila Velika noč lepo zaznamovana z občestvenim duhom in z raznovrstnim sodelovanjem vernikov tako pri zunanjih pripravah kakor pri samem
2
Maj 2007 • 5
Martin Dolamič Konrad, kaplan, urednik
Šmarnice: prav posebne cvetice April, zaznamovan s praznovanjem Velike noči, nas je s svojo bogato govorico simbolov popeljal v najlepši mesec leta: maj. Mesec ima ime po Maju, starem latinskem bogu rasti. Velja za pomladanski mesec, ki je poln posebnih življenjskih sil, življenjske rasti, drugače pa je mesec znan tudi pod drugimi domačimi imeni, kot so majnik, cvetnar, cvetnik, rožni cvet, rožni mesec, sentlipovšek in binkoštnik. Gotovo je maj najbolj vtisnjen v naša srca po gozdni roži z močno dišečimi drobnimi belimi cvetovi, poimenovani šmarnica. “Že šmarnice bele cveto in vrtnice venec pleto, da krasnega maja se slava obhaja cvetlici Mariji lepo.” Ta čudovita pesem, ki odmeva ob verskih znamenji, kapelicah in cerkvah, ogreva naša srca in naznanja dneve veselja, dneve radosti za otroke in starejše, ko se zbirajo k pobožnosti, ki ji rečemo šmarnice. Spominjam se lanskih šmarnic. To je bil pravi misijon v naši župniji. Zbiralo se je veliko otrok in odraslih, med njimi precej od vere oddaljenih otrok, ki so z veseljem pričeli prihajati k verouku, nekateri med njimi so sprejeli tudi krst. Mesec maj je v svoji cvetoči pestrosti čas pesmi in molitve. Cerkev spodbuja šmarnično pobožnost predvsem tam, kjer pripomore verniku k čutenju Božje bližine in k pristnemu izražanju in oblikovanju vere. Paziti pa je potrebno, ker pri nekaterih vernikih taka ljudska pobožnost, kot so šmarnice, ne spodbuja osebne vere, ampak gradi predvsem tradicijo.
Šmarnice - Marijina pobožnost je pot do Jezusa: “Po Mariji k Jezusu!” Pri nas imamo šmarnice združene z mašo. Tako smo na neki način preoblikovali ljudsko pobožnosti v uradno cerkveno. Sam sem bolj naklonjen gojenju ljudskih pobožnosti v čim bolj prvobitni obliki, kar pomeni, da jo vodijo in oblikujejo, kjer je le mogoče, laiki sami, seveda v okvirih, ki jih postavlja vodstvo Cerkve. Sam imam zelo lepo osebno izkušnjo iz mladosti. Ta me potrjuje v prepričanju, naj ljudske pobožnosti ostanejo čim bolj ljudske, torej na skrbi in ob sodelovanju ljudi določenega kraja. Šmarnica, po kateri je poimenovana majniška pobožnost, je prav posebna cvetlica – lahko jo primerjamo z našim človeškim doživljanjem, razpoloženjem, čustvovanjem ... Šmarnica cveti, lepo diši ... Tudi mi “cvetimo”, ko smo srečni, zadovoljni, ljubljeni, uspešni, zdravi, opaženi, neobremenjeni ... Šmarnica je tudi strupena cvetlica ... Tudi mi smo lahko “strupeni”, ko smo neprijazni, nehvaležni, ljubosumni, prepirljivi, zadirčni, nepotrpežljivi, vzkipljivi ... Šmarnica se imenuje tudi solzica ... Tudi solze so del našega življenja, ko smo žalostni, razočarani, nesrečni, osamljeni, nerazumljeni, odrinjeni, zapostavljeni, zagrenjeni, bolni, ponižani ... Vse svoje “male“ zmage in poraze zaupaj Njej, ob kateri si sprejet in ljubljen. Želim ti s cvetjem posute majske dni.
3
DOGODKI MINULEGA MESECA
Župnija svetega Ruperta Krško - Videm ob Savi
Potopis s prvomajskega romanja v Rim
Družine na romanju v svetem mestu Pravijo, da vse poti vodijo v Rim. Prav gotovo človek besedni zvezi, ki jo pogosto uporabljamo v svojem dnevnem besednjaku, verjame in jo začuti šele tedaj, ko se ga Rim v resnici dotakne ...
plan Martin, ki je v tem tednu dni po eni strani opravljal funkcijo vodiča, hkrati pa je bil z nami kot duhovnik, ki daje smisel, toplino in prijetnost raziskovanja oz. romanja po nam neznanih krajih.
In ta dotik mesta Rim in Vatikana in nekaterih turističnih oz. romarskih biserov, ki smo jih obiskali na poti, smo družine doživljale na svojem potepanju po Italiji med prvomajskimi počitnicami. Resnično se je to potepanje objemalo s smislom romanja, za kar je dodobra poskrbel naš ka-
Na poti v Rim smo se najprej ustavili v prelepem mestu Pissa, kjer smo si ogledali katedralo. Pot nas je v nadaljevanju peljala po prelepi Toskani, ki zaradi svoje lepote človeka zelo spominja na domači Kras. V večernih urah smo prvi dan prispeli v Rim. Naslednji dan smo pričeli z
4
Maj 2007 • 5
ogledovanjem lepot, ki jih premore mesto. Človek prav težko izpostavi, kaj se mu je najbolj vtisnilo v spomin oz. katera stvar ga je v petih dneh življenja v Rimu najbolj nagovorila. Verjamem, da je za triletnike bila zelo vznemirljiva vožnja s podzemno železnico, ki je v dnevih bivanja v Rimu postala naše vsakdanje prevozno sredstvo. Zaradi priokusa gladiatorskih iger vem, da je nekaterim fantom ostal v spominu Kolosej in Stari Rim. Drugi, ki so nekoliko bolj romantični po duši, ne bodo nikoli pozabili prelepih občutkov, ki jih človek doživi, ko sedi na Španskih stopnicah ali pa opazuje lepoto vodometa Fontana di Trevi. Tretje je pritegnila lepota in veličina katedrale Sv. Petra ali pa Panteon. Nekatere je nagovorila urejenost in veličina Vatikana nasploh. Nekaterim je bilo lepo na trgu Sv. Petra, kjer dobi človek zaradi množičnosti različnih ljudi občutek, da smo v vesoljni Cerkvi vsi povezani. Verjamem, da so bile zaradi mistike otrokom všeč katakombe, in da jih je nagovoril obisk na Radiu Vatikan, kjer smo lahko v oddaji izrazili svoja občutja. Druge spet je nagovorila maša z gospodom kardinalom Rodetom, ki se je zaradi njegovih veličastnih besed zlivala z mogočnostjo cerkve S. Maria del Carmelo. Vem pa, da je bil za vse nas sveti trenutek, ko smo osebno obiskali gospoda kardinala Rodeta. Pozdravili smo ga tudi v imenu vseh Videmčanov. Ti trenutki snidenja z gospodom kardinalom so se zapisali v naša srca za vse življenje.
5
DOGODKI MINULEGA MESECA
Župnija svetega Ruperta Krško - Videm ob Savi
Avdienca pri papežu Benediktu pa je čas, ko človeku dejansko zadrhti srce. Veličina srečanja s papežem zamegli vse doživete trenutke. Ob mogočnosti snidenja z njim na Trgu Svetega Petra, kjer smo bili v svojem domačem jeziku pozdravljeni in nagovorjeni, pa se je marsikomu prikradla solza v oči. In konec koncev je sveto že to, da smo bili na tem svetem kraju skupaj kot družina. Na poti domov smo si ogledali še Asissi, kjer sta nas s svetostjo svojega življenja nagovarjala sv. Frančišek in sv. Klara. Prečudovitemu mestu Asizi so za zadnji dan dale piko na i še srednjeveške igre, ki so se prav v času našega obiska pričenjale v tem mestecu ... Vem, da je veličina mesta Rim neizpeta. Vem, da je zgodovina cerkva oz. bazilik preveč zgovorna, da bi jo človek v petih dneh dojel. Vem, da za tisto, kar smo občutili, ni dovolj prostora, da bi se lahko izrazili ...Vem, da je bil za vse nas začetek letošnjega maja lep. Vem pa, da je vsakdo izmed nas v vodnjak Fontana di Trevi vrgel kovanec z željo, da bi se v Rim prav gotovo nekega dne še vrnil ... Andreas Repše
6
Čudovit kulturni do
Koncert skupine V V četrtek, 26. aprila zvečer, so v naši župnijski cerkvi gostovali pevci vokalne skupine Valvasor in nam s svojim petim letnim koncertom pripravili čudovit kulturni dogodek. Zadnje leto je njihova pevovodkinja Manja Molan, ki jih je odlično pripravila in vodila skozi repertoar narodnih in umetnih pesmi ter priredb znanih popevk. Harmonija glasov je napolnila cerkev kot žarki pomladi napolnijo ozračje in nam v ušesa natrosila cvetja, zelenja, stezic, svetlobe, nebeških svodov ... Pevci so k sodelovanju povabili učence in učitelje Glasbene šole Krško, ki so nas navdušili med dvema deloma koncerta. Številni poslušalci smo uživali v prelepi glasbi, ob kateri smo dobili priliko ustaviti se v tej pomladi in začutiti življenje in Tistega, ki ga daje. Hkrati smo ponosni na Manjo in vse, ki tudi sicer prepevajo v naši cerkvi. Alenka Gorjan
Maj 2007 • 5
ogodek v naši cerkvi
vokalne Valvasor
Poročilo z majske seje pastoralnega sveta Na zadnji seji, ki je bila v ponedeljek 7. maja, smo obravnavali vsebine po sledečem dnevnem redu. 1. Mesto Svetega pisma v osebnem in občestvenem življenju kristjana V luči leta, posvečenega Svetemu pismu, smo bili ob citatu nagovorjeni k pomembnosti rednega prebiranja Božje besede. Ugotovili smo, da je župnija to leto že zaznamovala z nekaterimi dejavnostmi: - v cerkvi stoji svetopisemska skrinja, v kateri so svetopisemski bonbončki, - otroci so pri verouku dobili drobno knjižico: Nedeljski evangeliji za mlade, - svoje svetopisemsko vedenje pridobivamo na bibličnem seminarju, - bralci beril so vnaprej razporejeni in se imajo priložnost pripraviti na branje Božje besede, - svetopisemska beseda je živa v zakonskih skupinah, - šmarnično branje navaja na branje oz. poslušanje Svetega pisma. 2. Pregled dela župnijskih skupin in dejavnosti Člani pastoralnega sveta smo spregovorili o minulem času od zadnjega srečanja (19. 3. 2007). Tako je bilo izrečeno veliko pohval, vseh se je močno dotaknilo bogato velikonočno praznovanje; v glavnem sobotna vigilija s krstom katehumenov, podani pa so bili tudi naslednji predlogi: - izpostavljena je bila (slaba) izkušnja obreda blagoslova jedil v župnijski cerkvi, ko so prisotni prišli na »klepet«. To je bilo moteče za obred. Ob tem je sicer potrebno vedeti, da so to prazniki, ki najbolj sežejo do najbolj oddaljenih v Cerkvi. Iskati je treba možnosti, da se vsaj o kulturi obnašanja pri obredih spregovori ob primernem času, - karitas župnija še ni ustanovila, zagon pa ne pojenja; dejavnosti so v teku, - predlagano je bilo, da pri šmarnicah molimo litanije; hkrati smo poudarili, da je ta pobožnost namenjena najprej mladim, zato
7
DOGODKI MINULEGA MESECA
Župnija svetega Ruperta Krško - Videm ob Savi
jim je tudi prilagojena, - pohvaljen je bil kvaliteten in dobro obiskan koncert skupine Valvasor. V videmski cerkvi si tudi v bodoče želimo gostiti kulturne prireditve, ki sodijo v Božji hram, - starši so pozdravili delo s skavti, - informacije o mašnih darovih in načinu razporejanja pogrebnih maš bi bilo koristno objaviti na župnijskem spletnem mestu, - župnija naj v goste povabi slovenskega igralca Gregorja Čušina, ki s svojo monodramo predstavlja življenje kristjana danes, - postni pohodi so naredili močan vtis na vernike. Nekateri si želijo, da bi organizirali še kakšne podobne pohode, - birmanci so na duhovnih vajah močno začutili živega Jezusa, - predlagano je bilo, da bi se tudi v naši župniji uvedlo »romanje Svetega pisma od družine do družine«, kakor je že utečeno v nekaterih župnijah. 3. Župnijski dan konec maja: Kako ga bo župnija praznovala? Kristjani smo dejavni v okolju, v katerem živimo, zato je prav, da se vključimo v praznovanje Občine Krško in Krajevne skupnosti mesta Krško. Podan je bil predlog, da postane dan odprtih vrat župnije tradicionalna prireditev. Letos bo prireditev potekala v nedeljo, 3. 6. 2007. Osrednja slovesnost bo pri deseti sveti maši, v nadaljevanju pa bo na župnijskem travniku sproščeno srečanje faranov. Vse skupine, ki delujejo v okviru župnije, bodo ustvarjalno sooblikovale sveto mašo in se predstavile. 4. Razno Člani sveta smo bili obveščeni, da v Dolenji vasi poteka nabirka za nove stole oz. klopi v tamkajšnji cerkvi. Odzivi na to so zelo različni tudi med prebivalci krajevne skupnosti Dolenja vas, ki je pobudnik tega projekta. Glede na to dejstvo, ni dovolj jasno, da tudi sredstva zbira krajevna skupnost in ne župnija. Izrazili smo tudi mnenje, da bi bilo koristno, da bi pobudniki o takem projektu, predhodno seznanili župnijski pastoralni svet, zbor ključarjev in da bi to delali v soglasju z župnijsko skupnostjo. Milena Žičkar Petan
8
Skavti ob dnevu Zemlje Mnoge ekološke študije in – zlasti v zadnjem času – tudi filmi, nas vedno znova opozarjajo na probleme, za katere se zdi, da se šele prav začenjajo in se sami od sebe ne bodo končali. Besede o ekoloških problemih sedaj slišimo tudi v volilnih kampanjah, v medijih, celo iz ust estradnikov. Vsi so polni besed, kar je že dobro, dejanja pa so še vedno pomembnejša od besed. Ob dnevu Zemlje številne organizacije pripravljajo različne akcije in dejavnosti, ki ljudi osveščajo, vzgajajo in želijo narediti tudi nekaj praktično koristnega za naš svet. Letos smo se v te dejavnosti vključili tudi krški skavti z željo, da bi »pomagali« naši zemlji in da bi bila naša in njena prihodnost lepša in čistejša. Skavti stega Krško 1 smo se tako odpravili očistit bližnji sremiški potok Zahoč od zgornje ceste v Žahovcu do spodnje ceste, ki pelje iz Vidma proti Sotelskemu. Bili smo zelo presenečeni, ko smo se na svoje oči prepričali, kaj vse ljudje »odložimo« kar v naravo: čevlji, kuhinjski pripomočki, embalaža, stara bela tehnika, avtomobilski deli ... V štirih urah smo iz potoka izvlekli dva zares velika kupa odpadkov. In kljub nekaterim »neprijetnim« vonjavam
Maj 2007 • 5
smo se pri delu celo zabavali, saj so naši voditelji znali ustvariti pravo vzdušje, nas motivirati in nasmejati. Ob koncu dela je vsakogar med nami preplavljal občutek: “Naredil sem nekaj dobrega.” Poskusite tudi sami in se prepričajte. Urša Bernardič Po pozdravu in dobrodošlici smo se najprej odpravili na naš župnijski travnik in se pomerili v športnih in skavtskih igrah. Dobrega razpoloženja ni pokvaril niti dež, saj smo vsi dobro vedeli, da je bil zelo potreben in je bil pravi blagoslov za zelo izsušeno zemljo.
Srečanje treh stegov Več kot eno leto je zorela misel o tem, da bi se srečali trije skavtski stegi, ki smo po spletu okoliščin med seboj postali tesno povezani, da bi okrepili in utrdili prijateljske vezi. V začetku maja se je ideja vendarle uresničila. Krčani smo v goste povabili naš najbližji steg Šentjernej 1, stara prijateljstva tako s Šentjernejčani kakor nami pa so bila razlog, da so k nam prišli tudi Konjičani.
Nekateri naši požrtvovalni starši so prevzeli vse potrebno za piknik malico, za kar smo jim zelo hvaležni, sami pa smo se medtem preoblekli in posušili, hkrati pa »zasedli« vse naše župnišče. Po tem, ko smo se nekoliko okrepili in obudili stare spomine, smo pripravili sodelovanje pri šmarnicah in se odpravili k sveti maši in zbrane tudi animirali. V nadaljevanju programa po sveti maši smo se vse tri skavtske skupine druga drugi inovativno predstavili. Domačini pa smo našim gostom poklonili še droben spominček, ki smo ga sami izdelali. To je bila majhna vrečica v barvah naše skavtske rutice in napolnjena s soljo, ki je simbol našega župnijskega zavetnika svetega Ruperta.
SKVO KK1
9
Župnija svetega Ruperta Krško - Videm ob Savi
PREDSTAVLJAMO: “TORKOVO” ZAKONSKO
Zakonska skupina: Da bi naša ljubezen živela in rasla
Ponosni in hvaležni za skupne poti Najina želja je, da najina ljubezen raste ... da skušava realno gledati na najin zakon ... k čemer pripomorejo tudi pogledi in izkušnje drugih parov v zakonski skupini. Imamo sproščeno skupinsko dinamiko, pogovori med nami so zelo preprosti, naravni in neizumetničeni, kar nama zelo ugaja. V skupini se pogovarjamo o stvareh, ki se dotikajo zakonskega in družinskega življenja, si izmenjujemo mnenja, s tem pa se med seboj bogatimo. Hvaležna sva vsakemu članu te skupine za podporo, zaupanje in pravo prijateljstvo. Želiva si, da bi še naprej tako lepo sodelovali in se bogatili z izkušnjami. Brigita in Dušan Veliko imamo skupaj prehojenih poti in lahko rečeva, da smo na njih ponosni, spomini na njih pa so prijetni. V našem skupnem albumu je veliko slik in občutij, ki lahko povedo, da smo drug drugemu razlog za prijetno druženje in prijateljevanje, razlog za rast vere v naših srcih, razlog za preskakovanje ovir na naših vsakdanjih poteh. Drug drugemu smo razlog
10
za nove vzpone, strela, ki razbije oblake, izzivi za nove načrte in vremenska napoved, ki vedno napoveduje sonce. V druženjih smo drug drugemu podarili izkustvo velike družine in prijetno domače ognjišče, kjer se naši otroci učijo bivanja v skupnosti in s tem potrpežljivosti, odgovornosti in hvaležnosti za to, da nam je lepo, ko smo skupaj. Veliko načrtov še imamo ... Veliko poti je še neodkritih, mi pa si imamo še veliko povedati ... Mojca in Miloš Rada se udeležujem srečanj zakonske skupine. Na sproščenih debatah o problemih z vzgojo otrok, konfliktih med partnerjema ter o verskih vprašanjih, si lahko odgovorim na veliko vprašanj. Prisotnost v naši skupini mi velikokrat pomaga, da vztrajam v svoji veri in na začrtani zakonski in starševski poti. Posebno pomembno se mi zdi, da lahko v skupini vsakdo odkrito izraža svoje mnenje in da imajo njeni člani posluh za sprejemanje drugačnosti vsakega para ali posameznika. Stil »življenja v skupnosti« prenašamo v poletnem tednu skupnega družinskega bivanja, na
Maj 2007 • 5
Naša skupina ima veliko spominov, ki so se zrisali v preteklih 12 letih, a še bolj pomembno je, da ima načrte. In teh je veliko ... Manja in Adam Po enem od letošnjih srečanj naše zakonske skupine sva bila ponovno zadovoljna in sva razmišljala, kako dobro je, da se dobivamo, pogovarjamo, odkrivamo podobne in drugačne poglede, iščemo, skupaj molimo … Drug drugemu smo opora v ne preveč enostavnem življenju, ker se poznamo, imamo podobne vrednote in ker se znajdemo v podobnih situacijah. Misliva, da v zakonski skupini precej dobro izpolnjujemo navodilo iz pisma Hebrejcem: »Iz dneva v dan drug drugega vzpodbujajte …« (Heb 3,13) Alenka in Peter Vedno znova se veseliva prijetnega druženja ob pogovorih o rečeh, ki naju težijo ali razveseljujejo. Naučili smo si prisluhniti, odkrito povedati svoje mnenje, si zaupati. Drug drugemu smo zrcalo, v katerem prepoznavamo različne odseve lastnih podob. Delimo si občutja. Skupaj rastemo kot starši, zakonci, prijatelji, kot ljudje. To je naše veliko bogastvo. Darja in Aljoša
ŠMARNICE vsak večer ob 19h slovesni sklep 31. maja KATEHUMENAT priprava na birmo 22. 5. ob 20h sveta birma 27. maja ob 10h BIBLIČNI SEMINAR 30. maj ob 20h ŽUPNIJSKI PRAZNIK 3. junij svečana sveta maša ob 10h družabno srečanje pred cerkvijo družinski kolesarski maraton ob 15h BIRMANCI srečanje botrov 24. 5. ob 20h srečanje birmancev s škofom devetdnevnica 1. —8. junij sveta birma 9. junij ob 10h ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET seja s škofom ordinarijem ob kanonični vizitaciji župnije PRIMOŽEVA NEDELJA 10. junij ob 1115 na Kremenu OBČINSKI PRAZNIK slikanje sakralnih objektov (v soorganizaciji z osnovno šolo) 4. junij otvoritev razstave in koncert (v soorganizaciji z glasbeno šolo) 5. junij ob 17h SVETO REŠNJE TELO 7. junij — zapovedan praznik ROMANJE V FATIMO 11.—18. junij
11
PRED NAMI
raznih praznovanjih in drugih dogodkih na svoje otroke, ki takšno obliko druženja sprejemajo z veseljem.
Župnija svetega Ruperta Krško - Videm ob Savi
DOBROHOTNA OBVESTILA
V mislih se tu in tam še vračamo v lansko jubilejno leto in v lep župnijski praznik 28. maja. ŽPS je sklenil, da bomo v tem času vsako leto praznovali ŽUPNIJSKI PRAZNIK.
Pred enim letom se je od nas poslovil naš dolgoletni župnik, dekan in častni kanonik Janez Zorko.
Letos bo to nedelja, 3. junija.
S hvaležnostjo se ga spominjajmo in zanj radi molimo.
Ob 10h slovesna sveta maša.
Zakrament svetega zakona sta si podelila Simona Omerzel in Dejan Voglar. Župnija vama iskreno čestita!
Maša Planinc Oliver Kos Larisa Klavžar Tamara Klobasa Neja Kostrevc Larisa Kuhar Lana Pačnik Sebastjan Habinc Kaja Starc Isabel Jukič
Po sveti maši družabno srečanje s pogostitvijo. Ob 15h mali družinski kolesarski maraton. Lepo vabljeni!
Hedviga Trbojevič Marjan Blaževič Jožefa Lupšina
Maj 2007 • 5