Kolikokrat se je v poletnih večerih, po ce-
dan, ves s soncem obsijan in so se sončni žarki kopali v jutranji rosi, ki se je bleščala kot pisani dragulji razsuti v travi in zopet se je mladost vrnila v velikem požirku. Vsa moja minula leta sem podzavestno živel kot večni mladenič. Nikoli se nisem obremenjeval s starostjo. Pa je prišlo kod strela z jasnega. Pri mojih petdesetih letih me je mlada prodajalka za pultom prijazno pobarala: “Stric s čim vam smem postreči?” Takrat sem presenečen spoznal, da se moja mladost poslavlja. Samo enkrat v življenju sem si želel, da ne
Ostati mlad lodnevnem naporu, naša dužina zbrala pod košatim orehom pred hišo. Pogovarjali smo se o vsem mogočem. To je bil takrat naš TV-dnevnik. Televizije namreč še ni bilo, veliko šal smo razdrli in se zabavali, pa tudi veliko prepevali, kako tudi ne, saj smo bili mladi. Ko smo se družili s prijatelji ob raznih priložnostih, rojstnih dnevih, godovih pri tem ali onem slavljencu na domu, se je naša mladost razvnemala v prijetnem in prisrčnem vzdušju, ob smehu, živahnem klepetu, predvsem pa v veselem petju in glasbi ..., velikokrat do jutranjih ur. Potem pa tisto dekle, ki me je vsega prevzela, da sem goreče prosil nebeško Gospo, da bi me to dekle sprejelo za svojega. Bil sem uslišan. Kako lepo je takrat biti mlad! Ta mlada ljubezen me še sedaj zvesto spremlja na najini skupni poti. Bili pa so tudi dnevi, ko je bilo vse temno, ko ni bilo nobene svetlobe na poti in nisi vedel, ne kod ne kam. Takrat se je cela mladost tiho umaknila. Pa je prišel nov
2
bi bil več mlad. Ko sem hodil v osnovno šolo, sem strašno zavidal odraslim, ker jim ni treba več hoditi v šolo. Vse to razmišljanje je pomenilo biti mlad. Kot pravi pesem: “Življenje je lepo, če ga živiš.” Če ga živiš z mladostno ljubeznijo zase in za druge. Zato prosim vsak dan ljubega Boga, da bi bil še dolga leta »mlad«. Jože Habinc
Foto: Neža Krošelj
POŽIREK ZA DUŠO
Biti mlad je, ... ko se v najnežnejši mladosti v materinem naročju zazreš v prijazne oči in ljubeč nasmeh in se ti zdi, da si v Nebesih. Biti mlad pomeni tudi, ko smo bosi, z vonjem po sveži travi v nosnicah, tekali od cveta do cveta in lovili pisane metulje te uživali v neskončno breskrbno mladost. Bili smo mladi, ko smo v šolskih klopeh s svojo mladostno nagajivostjo in razposajenostjo učitelje spravljali v slabo voljo in obup. Mi pa smo uživali in se veselili svoje mladosti.
september 2008 • 8
Mitja Markovič župnik
Leto mladih - kaj bomo? »Krščanska družina – kariera prihodnosti.« Pod tem skupnim naslovom smo v naši župniji v iztekajočem se pastoralnem letu ponudili kar nekaj dejavnosti, s katerimi smo skušali pomagati krščanskim zakoncem in družinam, da bi čim bolj v polnosti zaživeli svoje lastno poslanstvo male Cerkve. Izobraževanja in predavanja, družinska skrinja, postni pohodi, župnijski praznik in praznik zakonske ljubezni, družinske svete maše, slovenski pastoralni dan, ob tem pa redno delo zakonskih skupin so le nekatere pobude, ki želijo vsekakor svojo moč ohraniti tudi, ko smo leto družine sklenili. Z odštevanjem sedemtisočglave množice mladih, zbranih na tradicionalnem festivalu v Stični, pa se je pričelo pastoralno leto mladih. Temu sledi logično vprašanje: kaj to pomeni? Kaj želimo kot župnija ponuditi mladim? Kaj bomo naredili? Bolj na stežaj odprli vrata naše cerkve? Povedali mladim, da je vera nekaj osrečujočega in da je pot za Jezusom najbolj smiselna? Bomo po mestu razstavili plakate, na katere bomo napisali vrednote, ki naj bi bile blizu mlademu človeku? Jim želimo biti zgled in opora pri njihovem celostnem in verskem odraščanju? Se bomo v tem letu še posebej trudili, da bi jih razumeli in jih imeli radi? Jim bomo pustili, da spregovorijo o sebi, o svojih skrbeh, strahovih, razočaranjih, sanjah in sladkostih? Se bomo potrudili prepoznati v njihovem
življenju tisto lepo, kar je vsaj v kakem koščku vsakega mladega človeka in jim pomagali, da tisto dobro raste in se razvija? In kako bomo to storili? Se bomo vprašali, kakšna je družba, ki jo ustvarjamo odrasli in v kateri se toliko mladih ne znajde? Se bomo vprašali, zakaj toliko mladih beži v osame, omame ali celo stran od življenja? Se bomo vprašali o svoji shizofrenosti, v kateri imamo na jeziku celo vrsto vrednot, katerih pa nikakor ne živimo? Bomo skušali (po)iskati krivce, da so mladi »takšni«? Bomo rekli kako na račun šolskega sistema in učiteljev, pa kako na temo zastarele Cerkve, ki mladih ne zna pritegniti? Ali pa še kako na račun neusmiljenega kapitalizma, naše zaposlenosti in pomanjkanja časa? Bomo iztegnili prst in pokazali pač na kogar koli drugega že, da utišamo svojo vest, ki nam neusmiljeno govori, da sami premalo ali celo prav nič ne naredimo? Sam si želim dvoje. Prvič. Da bi se vsak od odraslih kristjanov zavedal svoje velike odgovornosti, ki jo imamo do mladih in da bi v skladu s spoznanjem te odgovornosti tudi živel in delal. In drugič. Da bi mladi znali pri odraslih prepoznati tiste izkušnje, ki so vredne in dragocene ter bi jih modro sprejeli.
3
»K novi evangelizaciji smo poklicani vsi. Minil je čas, ko smo pastoralno dejavnost razumeli kot dejavnost duhovnikov in posvečenih oseb. [...] Vsak, ki živi v Cerkvi, je dolžan skrbeti za rast Božjega kraljestva.« Tako je zapisano v uvodu za našo celjsko škofijo izredno pomembnega dokumenta, ki je nastajal praktično od začetka naše nove škofije in nosi naslov Prednostne pastoralne naloge Celjske škofije. Gre za pastoralni načrt naše škofijev štirih področjih, ki so bila v okviru zelo širokega pogovora prepoznana kot najbistvenejša v času, ko opažamo vedno večjo versko brezbrižnost. »Zaupamo Svetemu Duhu in vemo, da nas bo vodil tudi iz te krize. Vendar le, če bo našel dovolj srčnih sodelavcev. Sveti Duh ob nastanku nove celjske škofije nagovarja vsakega izmed nas, naj se mu odpre
načrtu in jih bomo vključili v naš župnijski načrt, celotno skupnost pa bomo o njih seznanili tudi s pomočjo Videmčana (v prihodnjih številkah). Tokrat le nekaj uvodnih izzivov. Zdi se mi, da je temeljna vzpodbuda pravzaprav zapisana že v navedenem uvodu. V zavest župnijskega jedra počasi vstopa resnica o tem, da smo vsi verniki po krstu odgovorni za rast vere. Ne le svoje osebne, ampak tudi svojih bratov in sester. Zdi se, da je prav od te žive zavesti jedra odvisno, kako se bo ta zavest širila. Ko govorimo o župnijskem jedru, imamo v mislih tiste, ki smo se bolj ali manj jasno odločili za življenje po veri, ki se vrednote evangelija trudimo vključevati v svoje
... če bo [Sveti Duh] našel dovolj srčnih sodelavcev in odkrije v sebi željo in zmožnosti, da prispeva h graditvi krščanskega občestva in k novi evangelizaciji,« je ob koncu uvodnega poglavja še zapisal naš škof Anton Stres. S prednostnimi pastoralnimi nalogami smo se člani ŽPS seznanili na svoji prvi seji v tem pastoralnem letu. Glede na analizo stanja v naši župniji smo se opredelili tudi do številnih predlogov, ki so zapisani v tem
Foto: Neža Krošelj in arhiv Videmčana
NAŠE PASTORALNE NALOGE
Župnija svetega Ruperta Krško - Videm ob Savi
življenje in ravnanje in ki gojimo osebni molitveni odnos z Gospodom. V tej skupini smo člani pastoralnega sveta, voditelji župnijskih skupin in dejavnosti, člani zakonskih skupin, molivci v molitveni skupini, člani župnijskega pevskega zbora, duhovniki, redovnice, veroučiteljice. Od pastoralne zavzetosti omenjenega jedra v celotni meri zavisi prihodnja podoba
4
september 2008 • 8
župnije, stanje vere in odprtost, za delovanje Božje milosti s strani vernikov. Samo iz gorečnosti župnijskega jedra je mogoče pričakovati, da se bo ogenj vere širil tudi na občasne nedeljnike; na tiste starše in družine, ki so formalno verne in pošiljajo svoje otroke k verouku, sami pa trenutno ne čutijo želje po bogoslužju; na tiste starše, ki se pripravljajo na krst svojih stvo, v katerega nas vabi sam naš Gospod Jezus. Torej ne gre za to, da bi »pomagali župniku«, ker sam vsega ne zmore, ampak gre za to, da vsi sodelujemo pri Jezusovem poslanstvu odreševanja vsakega človeka.
otrok, pa sami niso bili deležni kakega globokega zgleda resnično vernega življenja; na tiste mlade, ki se niso našli v mladinskih dejavnostih znotraj župnije, duhovnih vaj ali duhovnih gibanj in iščejo duhovno podobo, nemalokrat tudi v različnih alternativnih duhovnih gibanjih ... Temeljni kamen nove pastoralne zavzetosti naše škofije in župnije se zdi vprašanje: »Kaj lahko jaz naredim za rast Božjega kraljestva?« Rad bi poudaril, da so med nami že zelo lepi zgledi, ki govorijo o tem, da to razumemo. Župnijski pevski zbor, torkova zakonska skupina (ki med drugim sodeluje pri pripravi staršev na krst), sodelavci v župnijski pisarni in pri financah, prostovoljne laiške katehistinje, uredništvo Videmčana, voditelji skupin Družina in življenje, bralci Božje besede, voditelji projektov (župnijski praznik ...), krasilke cerkve, mladi animatorji, skavtski voditelji, ključarji in drugi skrbniki materialnih dobrin župnije ... Samo želim si, da bi se krog zavzetih za Božje kraljestvo širil. In želim si, da bi čutili, da je to poslan-
To se mi zdi izjemno pomembno izhodišče našega dela. Ko se zavedamo, da delamo za odrešenje naših bratov in sester, in da je naš delodajalec sam Gospod Jezus, pričnejo odpadati tudi marsikatere prepreke in ovire, ki se sicer pojavijo kot posledica naše omejene človeške narave. Za kaj gre? Vsak od nas ima svoje odlike in svoje slabosti. Vsak ima svojo življenjsko zgodbo, ki ga pogojuje, vsak tudi vrsto (še) nerazrešenih ugank svoje osebnosti, svoje duševnosti. Vsak od nas ima svoj značaj in svoj način reagiranja, vsak svoja pričakovanja in po svoje postavljene prioritete. V tistem trenutku, ko se zavemo, del kako vzvišenega poslanstva smo, vse take priložnosti za nesoglasja izginejo in tudi tisti z najbolj različnimi izkušnjami lahko postanejo učinkoviti sodelavci. Vabim vas, da skupaj goreče molimo k Svetemu Duhu, naj nas »podžge«, naj razpiha žerjavico naše vere in bo naše srce zagorelo v ljubezni do Gospoda ter bratov in sester. V duhu tistega, kar so nam v eni od prejšnjih številk Videmčana na tem mestu razlagali naši mladi animatorji: »Kdor hoče druge vneti, mora sam goreti.« Mitja Markovič, župnik
5
Skavti si vsako leto v času poletnih počitnic privoščimo izziv v obliki tabora, ko se odpravimo daleč stran od civilizacije, računalnikov in mehke postelje, nekam v zavetje dreves, prijetnega gozda in kjer nas ponoči loči od neba le topla spalna vreča in platno šotora. Tam se za nas prične prava pravcata pustolovščina v obliki neštetih aktivnosti, prijateljskega druženja, spoznavanja skavtskih bratov in sestra ter odkrivanja samega sebe ... Tudi letos je bilo tako. Sicer v nekoliko spremenjeni obliki, saj smo se tokrat združili vsi slovenski skavti in skavtinje. Skupaj nas je bilo okoli 3500, na velikem travnatem prostoru v bližini Želimelj. Tu je od 19. julija do 3. avgusta potekal program za vse starostne veje v skavtstvu, od najmlajših volčičev do izvidnikov ter najstarejših popotnikov. Preko mnogih delavnic, iger, neutrudnega norenja in glasnega prepevanja smo
Skavti na Jamboreeju uspeli pripeljati tabor srečno do konca, kljub temu da nam je nekajkrat pošteno zagodlo vreme. V tem času so se imeli mladi možnost spoznavati s skavti iz drugih skupin, rojevala so se nova prijateljstva in mladostniške ljubezni, kdaj pa kdaj pa se je utrnila tudi kakšna solza, seveda sreče. Krčani smo bili na tem taboru še posebej prepoznavni, saj smo se ponašali z najštevilčnejšo četo (46 mladih in 4 voditelji), bili pa smo seveda tudi »zlo-glasni, naj-večji, ful-zagreti in orn’klepi«. Nič pa ni zaostajal tudi klan in skupaj nam je uspelo ustvariti neverjetno energijo in fenomenalno vzdušje na tem nepozabnem dogodku. In tako nas je “norost, ki deluje”, kakor je bil tabor poimenovan, popeljala do nove odlične izkušnje in nam pokazala, da smo skavti še vedno tisti, ki nam je povezanim med seboj in z Jezusom dano svet spremeniti na bolje ... Aleš Erjavec
6
Foto: Matic Romih, Aleš Erjavec
NOVICE ŽUPNIJSKEGA ŽIVLJENJA
Župnija svetega Ruperta Krško - Videm ob Savi
september 2008 • 8
Animatorji na Triglavu
zleknili v postelje planinskega doma, namesto tega smo si privoščili kamnita ležišča in spalne vreče. Da, vstali pa smo lažje in z veseljem. In ostalo nam je še ravno dovolj moči, da smo pred zajtrkom še enkrat skočili na vrh, preden smo se podali nazaj v dolino.
Poletni meseci, ki so celo za animatorje počitniški, so se nam zdeli kot nalašč za to, da še malo okrepimo svoje zdravje in svoja telesa. Sklenili smo, da se odpravimo v gore. Seveda ne kamor koli, ampak kar na Vrh, na Triglav.
Pot je bila res čudovita, sami pa smo jo znali temeljito uživati, saj se nam ni nikamor mudilo, tako nam je ostalo veliko časa za občudovanje narave ter za smeh in obujanje spominov. Pozno popoldne smo prispeli na sončen vrh, po primernem krstu novincev in spominski fotografiji pa smo se odpravili na Kredarico. Naša mladostna »norost« nam ni dala, da bi se
Foto: Mitja Markovič
Nismo prav veliko izbirali dneva, Gospod pa nam je podaril čudovitega. Če je bilo jutro v Vratih precej hladno, vlažno in z zelo gosto meglo, in če se je na Luknji vsemu temu pridružil še mrzel veter, se je dan kmalu spremenil. Nekatere tehnične težave so žal sicer nekaterim preprečile, da bi se tega veselili, ostali pa smo se pogumno odpravili čez Plemenice na naš najvišji vrh.
7
Župnija svetega Ruperta Krško - Videm ob Savi »Lea, oprosti za zadnjič.«
»Ne išči nekoga, ki je popoln. Ljubi nekoga, ki ni popoln in ga naredi popolnega s svojo ljubeznijo.«
MIR
»... namreč tut ti si bla na začetku majhna sadika v mojem srčku, zej pa si se razvila v veliko drevo ...«
»Boris, moram priznati, da sem ponosna nate in na Boga, ki je uslišal naše prošnje za tvoj uspeh.«
EZ LJ
UB
»Špela, lep pozdrav iz Rima. Je lep, a KK je lepše.«
EN
EH
SM
NA
PRED NAMI: LETO MLADIH
VERA
8
M
V E T I OL
»Klavdija, kaj se lahko prosim javiš?«
september 2008 • 8
»Če bi prijatelji imeli etiketo, bi na tvoji pisalo: 100 % edinstvena Barva: ZLATA Cena: NEPRECENLJIVA Made in HEAVEN.«
PRIJA
TELJS
TVO
»Luka, polepšal si mi večer, teden, leto, življenje!«
PA
I PR PESEM
»Ne obupaj, ker vem, da zmoreš.«
Pripravili animatorji. Ilustracije: Tjaša Sušin
»Opravičujem se ti, če sem te prizadel ali s čim užalil, ne da bi vedel ... Rad te imam!«
UH
TI D
SVE
»Veš, jaz sem ugotovila, da ti še nisem povedala, da velikokrat mislim nate in da velikokrat molim zate.«
T
OS
DN
IGRA
9
Župnija svetega Ruperta Krško - Videm ob Savi
NOVICE ŽUPNIJSKEGA ŽIVLJENJA
Sredi meseca junija je v našo domovino drugič priromal kip Matere Božje iz Fatime. Vsak večer so se ob njem zbirali verniki in razmišljali ob sporočilih fatimskih dogodkov ter prosili Božjih milosti po Marijini priprošnji. V torek smo se v stiški samostan, ki je tokrat gostil »Marijo romarico«, odpravili člani molitvene skupine naše župnije in še nekaj naših prijateljev. Naše srečanje se je pričelo z molitvijo rožnega venca pred Najsvetejšim in pred milostnim kipom fatimske Marije.
Romanje molitven
Pri Fatims Duhovnik Janez Vagner je premišljeval o skrivnosti fatimskih dogodkov. Med drugim je zelo naglasil Marijino vabilo k zadoščevanju in žrtvovanju. Kristjani naj bi se po zgledu fatimskih otrok žrtvovali za vse žalitve, s katerimi ljudje žalimo Marijo in Jezusa.
Foto: Mitja Markovič, Slavica Ban
Slovesno sveto mašo je ta večer vodil koprski pomožni škof Jurij Bizjak. Vse je prijazno pozdravil in dejal, da se vsi počutimo kot Elizabeta, ko je prišla Marija k njej na obisk, pa je vzkliknila: »Blagoslovljena ti med ženami in blagoslov-
10
september 2008 • 8
ljen sad tvojega telesa.« V nadaljevanju je spregovoril o Marijinem Srcu. Marijino Srce je v Novi zavezi omenjeno dvakrat. Prvič ob rojstvu, drugič, ko se sveta Družina vrne z dvanajstletnim Jezusom na dom v Nazaret. V obeh primerih gre v bistvu za premislek o Božji besedi. V drugem primeru je naglašeno, da Marija in Jožef nista razumela Jezusove besede. Hkrati pa je jasno pokazano, da je Marija vse besede ohranila v svojem srcu.
ne skupine v Stično
ski Mariji Prav posebej je naglasil, kako je pomembno ohranjati v srcu prav tisto Besedo, ki je morda na prvi pogled še posebej težka ali nerazumljiva. Nikoli ne smemo misliti, da je Sveto pismo samo za učenjake. Božja beseda je izgovorjena za vsakega človeka. Prav posebno mesto ima pri tem branje Lectio Divina. To je kakor pogovor »iz obličja v obličje«, »iz srca do srca«. Tak pogovor je opisan, ko je Mojzes govoril z Bogom. Ali pa ko se Jezus pogovarja z učenci (»Vas sem imenoval prijatelje ...«).
Isti izraz je uporabljen za pogovor med učencema, ki sta na poti v Emavs. Pogovor, ko se pogovarjata dva prijatelja. Božje Srce je vedno pripravljeno na pogovor "od srca do srca" s človekom. Vprašanje je, kakšno je naše srce. »Hvalijo me z ustnicami, njihovo srce pa je daleč od mene.« Že na začetku beremo, da je bil Stvarnik žalosten, ker je ustvaril človeka, človekovo srce je postalo namreč hudobno. Zato pa Bog sam spreminja naše srce. "Dam vam meseno srce, čuteče srce vam ustvarim." Bog je poslal v naše srce Duha, ki v nas kliče: "Aba, Oče." Po sveti maši smo se vsi verniki z lučkami odpravili na krajšo procesijo v okolici samostana skupaj z milostnim kipom. Bilo je zares duhovno bogato srečanje. Bogu hvala. Mitja Markovič
11
O Gospa, o Mati moja! Pričakala nas je sredi cerkve, njen pogled je bil tako poln milosti, v srcu si lahko začutil njeno prošnjo po molitvi, po predanosti, po izročitvi ... Vabila nas je k vsakodnevni molitvi rožnega venca, k molitvi in žrtvi za grešnike, k posvetitvi Jezusovemu in njenemu brezmadežnemu Srcu. Svoje roke smo sklenili ob molitvi rožnega venca pred Najsvetejšim, v nadaljevanju prisluhnili božji besedi, tako veličastno zapetemu evangeliju, razmišljanju škofa. Ko smo za Marijinim kipom stopali v procesiji, se je delala noč. Kako simbolično! Potrebovali smo le droben plamen sveče in tema je bila premagana. Vsak z gorečo svečo v roki in prav tako gorečo molitvijo v srcu. Pomagaj nam! Usmerjaj nas! Ozri se na naše družine! Samo še iztegnjena roka, rahel dotik kipa, neizrečena obljuba. Vsaj Marijin praznik je dan, ko spet obnavljamo svoj odnos do nje, ki je tudi meni, tebi, njemu Mati. In ko si odgovarjamo na vprašanje: Kaj mi pomeni Marija? Sem njen otrok? Občutim kaj, ko molim: O, Gospa moja, o, Mati moja!? Ali sem s svojim življenjem Mariji v ponos ali v sramoto? Ivanka Zupančič
12
Foto: Neža Krošelj, Mitja Markovič. Več fotografij na www.videmcan.si
NOVICE ŽUPNIJSKEGA ŽIVLJENJA
Župnija svetega Ruperta Krško - Videm ob Savi
september 2008 • 8
Udeležili smo se 27. festivala mladih v Stični
... in boste moje priče ... »Prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče.« To je bila rdeča nit letošnjega 27. srečanja mladih v Stični. Seveda smo bili tudi tokrat zraven. Vsi, ki že več let hodimo v Stično, dobro vemo, da je vsak nedeževen dan mladih naravnost Božji dar in prav tak je bil tudi letos. Pravzaprav čisto idealen. Ne vroč in ne deževen. Če temu prištejemo še stare prijatelje in znance, s katerimi smo se srečevali na vsakem koraku, ter več kot 7000-glavo množico mladih, s katerimi delimo podoben pogled na svet, pa navdušeno in razigrano skupino animatorjev na odru, odlične glasbenike in domišljen program, je jasno, da je bil dan popoln. Dve uri festivalskega dopoldanskega programa je minil, kot bi mignil in že smo se odpravili v številne kvalitetno pripravljene delavnice. Animatorji smo si letos dali za izziv, da se udeležimo delavnic kot animatorji, kar pomeni,
da smo nabirali idej in izkušenj za naše delo. Svoje izkušnje pa smo radi podelili tudi z drugimi udeleženci. Vrhunec srečanja je bila sveta maša pred stiškim samostanom, ki so jo vodili skoraj vsi slovenski škofje, pri pridigi pa nas je imenitno nagovoril koprski škof Jurij Bizjak. Odlično je začutil utrip Stične in nas mlade nagovoril izjemno prisrčno in izzivalno. Spregovoril je o treh delih gesla Stične. O tem, kaj pomeni biti Jezusova priča, o darovih Svetega Duha in njihovih simbolih ter nenazadnje ob prispodobi avtomobila še to, kaj pomeni imeni moč, ko jo potrebuješ. Sveti maši je sledilo svojevrstno presenečenje. Zbrana skupina mladih z vse Slovenije je z glasnim odštevanjem slovesno pričela pastoralno leto mladih, za tem pa smo praznovali z glasbeno skupino »Stična-band«. Ob koncu še seveda obljuba: prihodnje leto se spet srečamo - ter številni prijateljski objemi v slovo.
13
After-oratorij v Gardalandu Animatorsko leto, ki ga končujemo, je bilo zelo bogato. Pripravili smo kar nekaj župnijskih dejavnosti, pri mnogih pa smo tudi sodelovali. Tri oratorijske delavnice za osnovnošolce, otroške in mladinske maše, božičnica, birmanski vikendi, šmarnice, birmanska devetdnevnica, sodelovanje pri slovesnostih prvega svetega obhajila in birme in nenazadnje naš prvi oratorij, na katerega smo prav posebej ponosni, vse to smo »morali« nekako okronati. After-oratorij, kakor smo poimenovali sklep lanskega animatorskega leta, nas je odpeljal v priljubljeni zabaviščni park Gardaland. Četudi je bil dan deževen, smo se dodobra naužili adrenalina, ki ga ta park ponuja. Na izlet smo povabili še nekaj lanskih birmancev, ki bodo v letošnjem letu lahko sodelovali kot animatorji pomočniki.
14
Tako smo skupaj drveli po blue tornadu, se preizkusili v prostem padu, se odpravili na gusarsko ladjo in v starodavno piramido, še tako velik naliv nas ni zaustavil pred Mamutom ... Povsem premočeni in precej premraženi smo se šele proti večeru vrnili na avtobus, kjer se je pričela nova avantura iskanja suhih oblačil. Animatorsko tovarištvo je poskrbelo tudi, da nihče ni ostal moker ... Zadovoljni smo se vračali domov, naše misli pa so že pogumno zaplule v izzive novega animatorskega leta, ki je pred nami. Foto: Mitja Markovič, Marko Planinc, arhiv
NOVICE ŽUPNIJSKEGA ŽIVLJENJA
Župnija svetega Ruperta Krško - Videm ob Savi
september 2008 • 8
Marjetina nedelja na Libni Nedelja, lep sončen dan. Na vrhu Libne, pri cerkvi svete Marjete se zbirajo ljudje. Danes praznuje svoj god zavetnica te cerkvice, sveta Marjeta.
Samo praznovanje se prične s sveto mašo, ki jo je daroval župnik Mitja Markovič, prepeval je domači pevski zbor. Po končani sveti maši zbrane nagovori predsednik Krajevne skupnosti Dolenja vas Branimir Vodopivc, nato pa še podžupanja Občine Krško Ana Nuša Somrak. Vsi so se ozirali po svetopisemskih besedah nedeljskega evangelija, v katerem smo poslušali Jezusovo priliko o dobri setvi, med katero je gospodarjev
neprijatelj skrivaj zasejal še plevela. Po župnikovem blagoslovu smo prerezala trak. Za kulturni program pa so poskrbeli harmonikarji, učenci Glasbene šole Krško, pod vodstvom profesorja Staneta Cetina. Predsednik Krajevne skupnosti vse zbrane povabi na sprehod po novi cesti do Planinčeve domačije, kjer čaka mali prigrizek in hladna pijača. Marjetina nedelja na Libni – tradicionalni praznik, ki se prične s sveto mašo. Prihajajo družine, srečujejo se prijatelji, poklepetajo ob dobrem lovskem golažu, domači kapljici. Zasliši se glas harmonike, kitare, trobente, …, marsikoga zasrbijo pete. Vse prehitro mineva popoldne, bliža se večer. Nedelja, lep sončen dan, Marjetina nedelja – naslednje leto se srečamo ponovno.
Marjana Planinc
Foto: Marjana Planinc
Ta dan si je Krajevna skupnost Dolenja vas izbrala, da prične s praznovanjem krajevnega praznika, kajti po dolgem čakanju je cesta dobila asfaltno prevleko. Cesta se vije od cerkve do domačije Planinc in po spodnji strani skozi gozd, v dolžini približno 850 metrov. Krajevna skupnost je poskrbela za navoz gramoza in utrditev, Občina Krško pa je prispevala za asfalt.
15
Župnija svetega Ruperta Krško - Videm ob Savi
DOBROHOTNA POVABILA
LETOS PRVIČ PRI NAS
LETOS V NAŠI ŽUPNIJI:
ŠOLA ZA STARŠE Program je namenjen staršem in vsem tistim, ki želite več pozornosti posvetiti vzgoji otrok in sebi. Sklop srečanj ima naslov Spodbujanje razvoja samozavesti. Šola za starše pomaga postavljati jasne vzgojne cilje, poznati razvoj samospoštovanja pri otroku, izpopolnjevati komunikacijske in druge veščine, ki jih potrebujete za dobro vzgojo.
NAJMLAJŠI SKAVTI: VOLČIČI IN VOLKULJICE sobota, 4. oktober, ob 9. uri na travniku ob cerkvi na Vidmu v Krškem (volčiči in volkuljice so najmlajši skavti od 2. - 4. razreda)
Na srečanjih uporabljamo aktivne metode dela. Program spodbuja zdrav način življenja, rast samospoštovanja in samozavesti in razvoj duhovne razsežnosti. Prispevek za vsa srečanja je 10 € (cena vključuje gradivo). Na prvem srečanju boste lahko kupili tudi ‘učbenik’, ki ga bomo uporabljali, knjigo Otrok in samozavest (Tony Humphreys). Cena je 21 €.
Šola poteka tri sobote od 14.30 - 18.00: 8. novembra, 10. januarja in 7. marca. Šolo pripravlja in izvaja: jezuit p. mag. Silvo Šinkovec, Duhovno središče sv. Jožefa, Ljubljana. september 2008 • 8