Zakaj srce poleti »pregori«?

BESEDILO: SANJA LONČAR

Včasih je bila zima obdobje počitka, poletje pa obdobje intenzivnega dela v naravi. Dandanes je nasprotno. Pozimi se izčrpavamo z delom, poleti pa si želimo čim več brezdelja.

Poletje je za večino ljudi čas, ko je treba potovati, kolesariti, zaužiti čim več dogodivščin, sonca, morja, druženja … Spotoma bi želeli še odpraviti celulit, shujšati, »dobiti barvo«, prevzgojiti otroke, se zaljubiti ali vsaj doživeti kako bežno poletno avanturo. Se vam vse to ne zdi malce preveč?

BO SRCE ZDRŽALO?

Po tradicionalni kitajski medicini je poletje povezano z elementom ognja, ta pa je povezan s srcem. Vse naštete goreče želje podžigajo ogenj našega srca in ga posledično čezmerno izčrpavajo. Temu, čemur pri nas pravimo doživetja, veseljačenje, »polno življenje«, kitajska medicina pravi »pohlep«. Pri tem nima v mislih le pohlepa po denarju in gmotnih dobrinah. Srce izčrpavamo predvsem s tem, da hočemo videti, doživeti in zaužiti več, kot lahko telo prebavi.

Že tako pregreto ozračje podžigamo s svojimi željami in strastmi, zato ne preseneča, da je poleti največ težav s srcem. Srčno-žilni oddelki bolnišnic že pokajo po šivih. Če nočete biti del statistike vročinskih udarov in srčnih infarktov, ne gre ohladiti le stanovanja, temveč predvsem svojo kri.

NE DOLIVAJTE OLJA NA OGENJ!

Poleti telo potrebuje hrano, ki nas hladi. Narava nam ponuja obilo zelenjave in sadja, mediji pa nam vsak dan predstavljajo »junake žara« in vsako prijetno poletno doživetje povezujejo z mesom z ognja. Živalske beljakovine že same po sebi zahtevajo močnejši prebavni ogenj. Meso, pripravljeno na žaru, obilo vročih začimb in alkohol – vse to je bližnjica do težav. Tovrstna hrana (pre)dolgo obremenjuje prebavila in srce, zato mora telo porabiti veliko energije, da jo ohladi in presnovi.

Mrzle pijače, s katerimi skušamo pogasiti notranji ogenj, presnovo še upočasnijo, povrhu pa telo dodatno dehidrirajo in gostijo kri. Zaradi dehidracije lahko kri zgubi tudi do 8 odstotkov vode, tako da bolj spominja na omako, ki se le stežka prebija skozi ožilje. Da celice dobijo vsaj nujno dostavo, mora srce črpati na vso moč, zato ne preseneča, da poleti trpi ožilje, krvni tlak narašča, pogosti pa so tudi glavoboli.

Nevidni ožemalniki vode iz telesa so tudi klimatske naprave. Kot smo že večkrat zapisali, zadrževanje v klimatiziranih prostorih prej spominja na zadrževanje v sušilniku. Klimatske naprave delujejo tako, da iz zraka posrkajo vlago, nato pa ta suhi zrak posrka vlago iz našega telesa, da skoraj spominjamo na sušeče se sadje. Četudi nas zebe, smo iz minute v minuto bolj »zasušeni«, naša kri pa postaja nevarno gosta.

Če je delovanje srca presežno, iz ravnovesja pade tudi duševnost. Neravnovesje srca pripelje do hitrih sprememb razpoloženja – evforija in potrtost si podajata roke. Temu se lahko pridružijo še težave s spominom in nespečnost.

Če vsemu temu dodamo kako svetovno prvenstvo, olimpijske igre in druge »vroče« športne dogodke, podžiganje čustev in s tem slabljenje srca dobi še dodaten zagon.

Še preden za vse obtožimo slaba cepiva, nore politike in svetovne elite, si oglejmo, kaj lahko storimo sami, da ne bo prišlo do težav.

Hidrirajte se, vendar s pijačami, katerih temperatura naj bo čim bližje telesni temperaturi. Limonada z dodatkom slanice, kokosova voda in brezalkoholno pivo so dobre izotonične pijače, ki izboljšujejo vodno bilanco v telesu. Alkoholne pijača ter vse oblike kofeinskih in sladkanih napitkov učinkujejo prav nasprotno – iz telesa počrpajo več vode, kot je vanj vnesejo.

Izogibajte se hitrim prehodom iz klimatiziranih prostorov na močno sonce. To je za telo podoben šok, kot če pregreti skočite v mrzlo vodo. Konča se lahko tudi s kapjo! Preden iz razgretega avtomobila stopite v hlajeno trgovino, obvezno oblecite nekaj toplega, da preprečite šok za telo.

Uživajte čim več živil, ki pomagajo telesu pri notranjem hlajenju. Surovo sadje in zelenjava sta poleti odlična izbira.

Že zgolj zaradi večje izpostavljenosti ultravijoličnemu sevanju ima telo poleti opraviti z več potencialno nevarnimi prostimi radikali. Zato je koristno izboljšati bilanco koristnih antioksidantov, ki telo ščitijo pred prostimi radikali, saj nas ti lahko poškodujejo od zunaj in od znotraj. Pisana zelenjava in sadje, seveda če sta rasla pod soncem in razvila lastno zaščito, telo dobro oskrbita s široko paleto koristnih antioksidantov. Ne pozabite, da začimbnice spadajo med najmočnejše antioksidante na tem planetu. Prav poleti jih je v izobilju, zato naj ne manjkajo v nobeni jedi.

Ko gre za zaščito srca in ožilja, je največ dokazov o blagodejnem delovanju resveratrola. To spojino naravno vsebujejo nekatere rastline oziroma živila, kot so grozdje, rdeče vino, arašidi in japonski dresnik. Raziskave so pokazale, da ima močne protivnetne lastnosti, zato lahko omili vnetje v srčnih celicah ter zaščiti srce pred poškodbami. In kar je poleti še posebno pomembno: resveratrol dokazano izboljša dotok krvi v srce in zmanjša tveganje za nastanek krvnih strdkov, ki lahko povzročijo srčni infarkt ali možgansko kap. Hkrati pomaga omiliti vnetja v arterijah ter izboljša prožnost in funkcijo krvnih žil, kar je ključno za zdravje srca.

Poletje naj bi bilo čas prečiščevanja, umirjanja in polnjenja baterij.

Škoda bi bilo iz tega darila narave ustvariti zgolj novo breme za telo.

Na dopust(u) brez (prebavnih) težav

Menjava okolja, sprememba prehrane, pomanjkanje spanca in psihološki dejavniki pripomorejo, da se lahko že v prvih dneh dopusta znajdemo v neprijetnem položaju. Driska ali zaprtje pokvari še tako lep dopust in povzroči slabo razpoloženje.

In ne samo to. Kolikokrat se vam je že zgodilo, da ste v obdobju intenzivnega življenjskega ritma komaj čakali, da nastopi dopust in da prispete na cilj – tam pa ste že isti ali naslednji dan zboleli! Vse to je tesno povezano z našo črevesno mikrobioto in (ne)ravnovesjem bakterij v črevesju.

Ni nam treba oditi daleč od naše dežele – in že nas lahko doletijo prebavne težave. Driska navadno nastopi, ko se srečamo s patogenimi bakterijami iz novega okolja (slaba higiena, okužena hrana) ali z bakterijami, ki jih naš imunski sistem ne pozna. Telo se na to odzove tako, da želi izločiti patogene, zato nastopi driska, ki jo lahko spremljajo krči in trebušne bolečine. Ti simptomi nam lahko popolnoma uničijo dopust ali onemogočijo potovanje.

Druga težava je zaprtje: ker več dni ne odvajamo blata, se v nas kopičijo toksini in podvrženi smo samozastrupitvi. Nismo samo napihnjeni in ne pestijo nas samo trebušne bolečine, lahko se tudi izrazito slabo počutimo in celo zbolimo. Pri zaprtju težave pogosto povzroči psihološki dejavnik – ker nismo v domačem okolju, ne moremo ali nočemo na stranišče. Posledično nastopi zaprtje, to pa vodi v neravnovesje bakterij in sčasoma se znajdemo v začaranem krogu.

Ker si med dopustom nihče ne želi prebavnih težav ali bolezni, si velja zapomniti, da se lahko temu zlahka izognemo s popolnoma naravnim pristopom – z uživanjem preizkušenih probiotičnih bakterij in z upoštevanjem nekaj preprostih napotkov o tem, kateri hrani se izogibati in kako skrbeti za higieno (ne le rok, tudi hrane). Poglejmo si, kako.

Probiotiki

Vsi probiotiki niso enako učinkoviti in tudi ne enako primerni za različne vrste prebavnih težav, enako kot ni vsak antibiotik primeren za vse vrste bakterijskih okužb. Zato bom v nadaljevanju pojasnila nekaj razlik, da boste lahko izbrali pravi izdelek zase ter se naučili prepoznati in razlikovati med dobrimi in kakovostnimi probiotike ter tistimi, ki to niso.

Kaj So Probiotiki

Probiotiki so nepatogeni mikroorganizmi (bakterije in kvasovke), ki, če jih uživamo v dovoljšnjih količinah in dovolj dolgo, pozitivno vplivajo na naše zdravje. Probiotiki so naravno prisotni v telesu, toda zaradi sodobnega življenjskega sloga (neustrezna prehrana, stres, uživanje zdravil …) ali menjave okolja lahko pride do neravnovesja dobrih, slabih in nevtralnih bakterij. Takrat lahko nastopijo prebavne težave, lahko pa celo zbolimo.

Z naseljevanjem dobrih probiotičnih kultur vnovič vzpostavimo ravnovesje bakterij, odpravimo ali preprečimo prebavne težave ter dolgoročno okrepimo imunski sistem. Probiotiki nam lahko pomagajo pri številnih težavah:

» urejajo prebavne težave (zaprtje, driska, trebušne bolečine, sindrom razdražljivega črevesja),

» pomagajo pri vnetni črevesni bolezni in laktozni intoleranci,

» pomagajo pri drugih težavah: previsoka raven holesterola, alergije (še posebno atopični dermatitis), ekcemi, urogenitalne težave, prehladi, težave v ustni votlini – zadnje raziskave kažejo tudi povezavo s psihičnim zdravjem.

KDAJ IN KAKO UŽIVATI PROBIOTIKE?

Probiotično terapijo izvajamo s probiotiki v kapsulah ali prahu. Terapije z izdelki, kot so probiotični jogurti, niso učinkovite. V tekočini so namreč bakterije izredno nestabilne in hitro propadajo.

»Probiotični jogurti« in podobni mlečni izdelki vsebujejo premalo dobrih bakterij, da bi se lahko uspešno kolonizirale v črevesju, poleg tega pa vsebujejo seve, ki niso lastni človeku, zaradi česar se jim ne uspe dolgoročno kolonizirati.

Terapijo torej izvajajte z dobrim probiotičnim izdelkom v obliki prahu ali kapsul, na katerem je poleg zapisa rodu in vrste zapisan tudi sev probiotika (npr. Lactobacillus acidophilus DDS-1). Priporočljivo je, da probiotično terapijo izvajate vsaj dva meseca, pri čemer naj dnevni vnos vsebuje od 1 do 3 milijarde probiotika. Takšni probiotiki so še posebno koristni tudi za vse, ki se na dopustu spoprijemate z leno prebavo in zaprtjem. Pri tovrstnih težavah vam bo v veliko pomoč tudi dober magnezij v kapsulah ali prahu.

Na potovanju ali dopustu si boste pri preprečevanju driske najbolje pomagali z nepatogeno kvasovko Saccharomyces boulardii, ki jo zaradi probiotičnega delovanja uvrščamo med probiotike. Že več kot trideset let jo uspešno uporabljajo za vse vrste drisk, ne glede na njihov vzrok (antibiotična, potovalna …). V telesu deluje protivnetno in pomaga v boju proti patogenim bakterijam, zato preprečuje drisko. Priporočljivo je, da začnete Saccharomyces

Probiotiki Viridian

Probiotiki s klinično testiranimi sevi dobrih bakterij

Minimalno 1.5 miljard dobrih bakterij na kapsulo boulardii uživati pet dni pred potovanjem in z njenim uživanjem nadaljujete ves čas potovanja. Počutje bo odlično, prebavnih težav ne bo.

Če pa se spoprijemate z zaprtjem, si lahko pomagate z dobrimi bakterijami, predvsem z laktobacili, bifidobakterijami in magnezijem.

Uživati jih začnite vsaj štirinajst dni pred odhodom na dopust. Ne pozabite piti dovolj tekočine, ki je ključna, če želite preprečiti zaprtje. Tako driska kot zaprtje namreč zelo dehidrirata telo.

Priporočeno branje

Priznavamo, da smo tudi sami osupli nad napakami, ki jih ljudje počnemo, ker ne razumemo delovanja želodca. Preprečite slabe scenarije in pravočasno prisluhnite svojemu želodcu. Verjeli ali ne, težave lahko obvladamo v zelo kratkem času. Priročnik prelistajte na Znanje.zazdravje.net

Upo Tevati Velja E

NEKAJ NAPOTKOV, KI BODO POMAGALI PREPREČITI

PREBAVNE TEŽAVE:

» pijte samo ustekleničeno vodo – z njo operite tudi vse sadje in zelenjavo,

» izogibajte se pitju vode iz pipe – enako velja za led, zato naročajte pijačo brez ledu,

» izogibajte se hladnim narezkom (z mesom, nepasteriziranimi siri in jogurti, saj so lahko vzrok okužb),

» izogibajte se majonezi,

» morska hrana je lahko vzrok številnih prebavnih težav, kar zlasti velja za školjke, velja tudi to, da manjše ribe povzročajo manj težav kot velike.

Če strnemo: pazite, kaj jeste in pijete, skrbite za redno higieno rok, uživajte dobre probiotike in vaš dopust bo skoraj zagotovo minil brez težav. Naj vam nanj ostanejo le lepi spomini.